159. številka. Ljubljana, v torek 14. julija 1903. XXXVI. leto. shaja vsak dan zvečer, izirnsi nedelje in praznike, [ter velja po pošti prejeman za avstro-ograks desete za vse£Ieto 85 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h Za LJubljano • pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja --a celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta B K 60 h, za eden mesec 1 K 00 h. — Za tuje dsžsls toliko teC, kolikor znafia poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne peti t-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po H h, če to trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravni**vo je na Kongresnem trga st. 12. — Upravni S tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila C j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo jo ai Vegove ulice ftt. 2, vhod v opravnifitvo pa a Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon 6t. 34. Fosameina SteviJIre po lO h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Naše sodne in druge razmere. Iz Ljutomera, 13. julija. L Po pravici pojasnjuje »Slovenski Narod« neznosne justične razmere na Štajerskem. Zdi se, kakor da bi kompetentne oblasti hotele zadušiti vsak pravni čut v slovenskem ljudstvu. Nastajajo res časi, kakor so bili takrat, ko je vsak grajski valpet in biriČ smel biti in opsovati slovenskega tlačana. Kakor da bi se nalašč provociralo, pošiljajo se v slovenske okraje najbolj zagrizeni, a najmanje izobraženi sodniki. Razmere v našem okraju že kriče. Znani dr. Clemenzhizh, s katerim nas je osrečilo poprejšnje pravosodno ministrstvo, oziroma grof Gleis-pach se danes ne zna skoro nič slo venski. Zato pa se uraduje tudi z ljudmi, ki ne znajo besedice nemški le v nemškem jeziku. V tem jeziku se obravnava pri tem adjunktu vse, se vodijo preiskave in razglašajo razsodbe. Razne pritožbe rodile so le ta sad, da je postal gospod adjunkt tako konsekventen, da niti besede več s slovensko pričo ali s slovenskim obtožencem v preiskavah zaradi hudodelstev r*** sfoiS«. ta n&čin so potem zapisniki z obtožencem nemški in nemška je tudi obtožnica. Pa tudi voditelj okrajnega sodišča ni bolji. V civilnih pravdah, kjer občujejo stranke samo slovenski, pišejo se nemški zapisniki in celo zasliša-vanja prič se napisavajo samo po nemški. Tako se torej spoštujejo pri našem sodišču naredbe pravosodnega ministrstva, ki imajo veljavo za naše pokrajine. Misliti bi bilo, da bodejo nadzorovanja, katera se gode od okrožnih sodiš?, imela kak vpliv, a gospod Greistorfer ve kakšnega moža ima poslati v Ljutomer na uradno nadzorovanje, da se tem našim vzor-sodnikom nič zgoditi ne more. Nič bolje se nam ne godi s političnimi uradi. Pozornost nemške stranke je tako velika, da se brigajo za vsakega uradnega slugo, za vsakega pisarja. Vse mora biti enega mišljenja, vse po enem kopitu, vse nemško nacionalno. Kakšna je kvalifikacija, je postranska reč. Imeli smo dolgo vrsto let glavarja, ki po šest let ni reševal važnih vlog. Kadar je prišla uradna preiskava, morali so dotični akti marširati v kuhinjo. No, končno je bilo še namestniji preveč, a namestil da bi tega nezmožneža poslala v pokoj, osrečili so ž njim savinjske Slovence; za te je vse dobro. V Ljutomer pa nam je poslal kot šefa moža, ki sam javno prizna, da je strankar, ki se udeležuje demonstrativno vseh volitev proti Slovencem in ki komandira tudi na volitve cel svoj urad. Za komisarja so nam dali rusinskoga renegata, kateri ne zna slovenski, a je zaradi tega tem bolje surov s slovenskim ljudstvom. Pri ljudskem štetju je skoro vsakega gospodarja nahrulil: »Kennen Sie deutsch«, in če je dotičnik to potrdil, ga je vpisal za Nemca. Iznebili smo se ga že dvakrat, a vedno se je zopet povrnil. On je zet bivšega župana Scnvvarza in poslednji je sedaj občinski odbornik in merodajen vodi-j |j nemških prizadev v Ljutomeru. Kako prijetno je to, da ima za okrajnega komisarja svojega zeta. Kako lagoden je ta telefon med okrajnim glavarstvom in med vodstvom nem-čurske klike. Kako ljubi slovensko ljudstvo, pokazal je ta mož koncem pretečenega leta. Slovenskega kmet skega posestnika Bohinca je brez vzroka napadel in ga očitno imenoval »svinjo«. Ko pa je dotični vložil tožbo zavoljo žaljenja časti, je moral ta nepristranski okr. komisar slovenskega kmet skega fanta prositi za odpu ščanje. Ob volitvah ni samo sam demonstrativno šel udeležit se, am pak je skrbel, da je tudi njegova žena demonstrativno volila ; takih urad nikov se moramo ogibati. Okrajno glavarsr je svoj čas opravljalo tudi službo državno pravd-niškega funkcionarja. A vsled lenobe bivšega šefa so kompetentni uradi poiskali novega funkcionarja. To je bil mož, ki je nekdaj kot igralec potujoče družbe, potem kot črevljar, iskal svoje izobrazbe. Končno je postal kot občinski tajnik ljutomerski, zagrizen nemčuraki agitator. In ta je postal zastopnik javne obtožbe. OI tistega časa se je udeležil skoro vsakega tržnega škandala. Zgodovina pripoveduje o nekih orgijah v stari pivarni, pri katerih se je na čuden način delalo ekvilibristične vaje. Pri »Sangerfestu« se je sam pretepal in je celo »Domovina« to omenila. A mož je ostal državno-pravdniški funkcionar. Kako objektivno se isti izvršuje, se da misliti. Nekateri nemčur-ski razgrajači so na ta način dobili naravnost patent za škandale. Će se pritožimo, ne nam reče, da denunciramo, a to nič ne de; konec mora biti enkrat temu pašovanju nemčurskih zagrizene - v v Ljutomeru Skrbeli bodemo polagoma za to. Parlamentar ns položaj. Po precej hudih debatah je brambni odsek sprejel zakon, s katerim se dovoljuje normalno število vojaških novincev. S tem pa še ni pravzaprav ničesar dobljenega, ter ima tudi parlament še glavno besedo. In tu je neodvisna stranka, katere najradikalnejši člani so izjavili, da se puste rajši raz-sekati, kakor bi popustili od svojih narodnostnih zahtev glede armade. Neodvisna stranka se s svojimi zahtevami glede ogrske armade le navidezno izpostavlja osamljena, v resnici pa je le predbojevnica v imenu in s tajnimi pooblastili vseh strank in vseh slojev, ne izvzemši niti višjih vladnih organov. Nihče ne mara nemškega povelju ega jezika, nemško govorečih čas- nikov, črno-rumenih znakov, cesarske pesmi itd. Kakor [Kossuth in Barabas, tako si na tihoma želi Apponyi in Tisza, da bi vse to čimpreje izginilo iz ogrske armade. To priznavajo očitno celo vladni organi. Avstrijski Slovani pač nimamo povoda, Madjare za narodne pridobitve v armadi zavidati ali jim količkaj zameriti, da se zanje borijo z najostrejšim orožjem. Ako je dualizem v nevarnosti že zaradi odstranitve nemškega jezika in črno rumenih znakov iz ogrske armade, potem je itak bolje, da čimpreje likvidira. Sicer pa tudi Slovani sploh ne vemo, čemu bi se ogrevali za dualizem. Naši slovanski bratje so itak že pri dualističnem razmerju izročeni v popolno milost in nemilost .Madjarov ter se jim slabše sploh ne more goditi kakor se jim že godi. Kar se pa tiče gospodarske strani, pa je že itak dovolj jasno dokazano, da nas Ogrska le izkorišča. Ves boj, ki se organizuje dandanes na Ogrskem, meri pa le edino na razrušitev dualizma. Posl. Kossuth zbira vse ogrske poslance brez razlike strank k skupni konferenci za gospodarsko neodvisnost, dočim zbira Barabas svoje „vojščakeu za boj proti enotnosti armade. Tu sta tedaj dve vprašanji, ki jih hočejo Madjari na vsak način dobiti, in ker večina v Avsiriji UiJi sitna nič proti temu, bi se v normalnih razmerah morala Madjarom posrečiti vroča želja. Dasi tedaj občutimo na obeh straneh Litve enotnost le kot nekaj prisiljenega in mučnega, najde se vedno dovolj „patrijotov", ki trdno verujejo, da je usoda Avstrije odvisna od dualizma z Ogrsko, kakor da bi tako prisiljeno skrpana velesila imela res kaj moči in veljave na zunaj. Tu so posebno Nemci, katerim se zdi ohranitev nemškega poveljnega jezika v ogrskih polkih mnogo važnejša kakor obstoj avstrijskega parlamenta in ustave. Na ta način si iščejo Nemci nadomestila za izgubljeno nadvlado doma v Avstriji. In proti takim tendencam ni Kttdacj da stoje očitno ali skrivno na braniku vsi ogrski ljudski zastopniki. Seveda gre prva v bitko neodvisna stranka pod vodstvom posl. Barabasa. V rezervi pa stoje pripravljene vse stranke. Bojni načrti so prav ednostavni. Debata o programu ministrskega predsednika se bo še nadaljevala, dokler bo sploh še kaj govornikov na razpolago, oziroma dokler bo imel kdo kaj povedati. To bo trajalo še ves ta mesec. Potem pride na vrsto indemnitetna predloga. Pri tej se bo nastopilo že z javno obstrukcijo ter se bo bojevalo, dokler bodo bojevniki mogli zdržati, vsekakor dalj kot — Khuen Hedervary na krmilu. Baron Benjamin Kallay. Čudna usoda je hotela, da je skupni finančni minister in vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine preminul ravno na 25. dan, odkar je prikorakala avstro-ogrska armada v te dežele. Doživel je starost 64 let. Pokojniku se gotovo ne more odreči, da je storil v Četrtstoletju marsikaj za civilizacijo teh pozabljenih pokrajin na Balkanu; ravnotako pa je tudi gotovo, daje imel dovolj napak, ki so jih morali skušati Slovani v Bosni in Hercegovini. Saj je imel pridevek „satrap Bosne-* ter se mu je očitalo, da jr» usgpovo edino kulturno delo streljanje golobov v toplicah Ilidže. Imel pa je prednost, katere najbrže njegov naslednik ne bo imel, da je znal slovanske jezike ter poznal koliko toliko razmere na Balkanu iz lastnega prepričanja. Dasi rojen Ifadjar, naučil se je ruščine, srbščine, turščine in rumuuščine, posebno v letih od 1869 do 1875, ko je bil generalni konzul v Belgradu. Spisal jc tudi zgodovino Srbije in dolgo razpravo o ruski orijentni politiki. Po letu 1879 je bil prvi sek-cijski načelnik v zunanjem ministrstvu. Po Havmerlejevi smrti je vodil nekaj časa samostojno zunanjo politiko. — Mnogo se ugiba že sedaj o njegovem nasledniku. Ako bi ne bil Khuen ffe- Čegava je Postojnska jama? O svetovnoznani postojnski jami se je v zadnjem času mnogo pisalo. Največjo pozornost vzbudil je č'anek švedskega pisatelja Wickstroma, ki je znamenitosti in krasoto jame opisal tako vzneseno in navdušeno, kakor dozdaj malokdo, ki pa je tudi grajal, kar je graje vredno. Grajal pa je Bloviti ta pisatelj nedostatno, napačno upravo jame ter vzkliknil: »Kako je mogoče, da ta jama tako malo nese? Upravičenci s težavo zmagujejo davke; pred seboj v postojnski jami pa imajo zaklad, ki bi jim moral milijone nesti.« Vzroke tem nedostatkom je \Vickstrom bistrim pogledom takoj pogodil: B i r o k r a-tična uprava je kriva. To upravo prenašajo PostojnSani z nekako fatalistično apatijo že desetletja, akoravno je vse prepričano, da je nezdrava, bridka in krivična ta sužnost. Otresli se bi vsi radi te more, a nikdo ne ve kako. Manjka pač jasnih pojmov, jasne vednosti o zgodovini in o pravnem razmerju, v katerem se jama nahaja. Umestno se mi tedaj zdi, da oČrtam pravno zgodovino naše jame, seveda tako kratko, kakor zahteva to okvir podlistka. Povsem natančna, detajlirana slika zahtevala bi seveda celo knjigo. Omejiti se mi je zato le na poglavitne momente; a ti bodo — upam — zadostovali, da se pojmi razbistrijo. Postojnska jama bila je do leta 1818. nezatvorjena in vstop vsakomur prost. Leta 1818. pa je takratni okrožni blagajnik (Kreiskassier) vitez Ldwengreif po svoji inicijativi dal pred jamo napraviti vrata in določil za ogled jame vstopnino ter nabirajoči se fond hranjeval. Storil je to brez ingerence od strani države in občine, le iz lokalnega patrijotizma. Ko se je nekaj fonda nabralo, začela se je država zanimati za jamo. Leta 1824. sestavila se je upravna komisija sestoječa iz okrožnega glavarja, okrožnega komisarja, okrožnega inženirja, oskrbnika državne graščine postojnske, občinskega predstojnika, dnevnega blagajnika in aktuarja; delokrog te komisije določila je instrukcija (statut), katero je deželna vlada sestavila. Ko je tekom let jamski fond ogromno narasel, začeli so se oglašati lastninski pretendenti: državna domena postojnska, postojn- ska občina in kranjski stanovi. Temu prepiru se je takrat storil konec z najvišjo odlcČbo (allerh ochste Ent-schliessung) od 27. aprila 1848, ki je kratkomalo izrekla, da je postojnsko jamo smatrati kot last državne domene postojnske in da se dohodki jame smejo le v svrho jamskih interesov porabiti. Izvor in opravičbo te odločbe iskati je v tem, da je takrat bil ves teren, v katerem se jama nahaja, v takozvani vrhovni lastnini (Obereigentum) državne do mene; prebivalci Postojne in sosednih vasi pa so bili podložniki te domene in so imeli takoimenovano vžitno lastnino (Nutzungseigentum) ter so v znak svoje podložnosti morali plačevati razne pristojbine. V gospodarskem oziru bili so ti podaniki pravi lastniki dotičnega sveta, razloček med vrhovno in vžitno lastnino je bil le političnega pomena, izraz in znak podložništva in gospodstva. Te razmere pa so se korenito spremenile. Še tisto leto (1848) odpravilo se je s cesarskim patentom od 7. septembra, št. 1180 razmerje podložništva (Untertiinig-keitsverhaltnis) in odredilo razbre-menjenje vseh zemljišč ter izreklo, da ima odslej veljati vsa vžitna lastnina kot neomejena prosta last- nina. S tem patentom je tedaj tudi prenehala takozvana vrhovna last državne domene postojnske in vsled tega iz veljave stopila gori navedena najvišja odločba od 27. aprila 1848, ki se je opirala na takratno vrhovno lastnino. Sicer pa ta najvišja odločba tudi v tem kratkem času do cesarskega patenta od 7. septembra 1848 ni imela že sama na sebi nikakega meritornega pomena. Kajti postojnska jama ni samostojen objekt, ampak je integrujoč del zemljišča, v katerem se nahaja, namreč planine »gora*. Po najelementarnejših pravnih načelih celega sveta pa to, kar je pod površjem, ne more biti v drugi lasti, kakor površje, in obsega last površja, kakor zračje nad njim tako vso substanco pod njim. Tega temeljnega principa ne more nobena »najvišja odločba« spremeniti. Najvišja odločba od 27. aprila 1848 ni mogla tedaj nič drugega izreči, kakor kar je samo ob sebi umljivo bilo, namreč da je takrat postojnska jama kot bistvena sestavina planine »gQra« bila v »vrhovni lasti« državne domene. To vrhovno last pa je, kakor povedano, odpravil cesarski patent od 7. septembra 1848 in je pre-vstala le neomejena popolna last prebivalcev Postojne in sosednih vasi. In ta odslej edina popolna last obsega, kakor vsaka last ne samo površje ampak vse, kar je nad in pod njim, tedaj tudi jamo. Ta last pa je takrat bila skupna ter so nje deležni bili posestniki iz Postojne in iz vasi Veliki otok, Studeno, Stermca in Zagon. Zakon od 5. julija 1853, št. 130 državnega zakona odredil je odpravo in razdelitev takih skupnih pravic. V smislu te postave je deželna komisija za odkup in regulacijo zemljiških bremen z razsodbami od 12. maja 1864, št. 238, od 12. maja 1865, št. 740, od 30. novembra 1866, št. 2976 in cd 25 septembra 1S68, štev. 2635 vso planino takoimenovano »goro« obsegajočo nad 2000 oral med upravičence razdelila in so pri tem posestniki iz Postojne prejeli v prosto, neomejeno) in popolno last med drugim tudi baš tisti kompleks, ki se razprostira nad postojnsko jamo. Ta kompleks tvori od tedaj zemljeknjižno vlogo št. 84 kat. obč. Postojna. Na tej vlogi vknjižena je lastninska pravica na ime »Marktgemeinde Adelsberg«, kar pa je — kakor v gori navedenih razsodbah izrecno rečeno — samo jezikovna abbreviatura za »Insassen des Marktes Adelsberg«. (Konec prih.) dervarv prevzel ogrskega ministrstva, prišel bi sedaj gotovo ua Kallavevo mesto. Govori so tudi o bivšem ministrskem predsedniku Szellu, kar pa ni posebno verjetno, ker je ravno Szell bil najhujši protivnik okupacije Bosne in Hercegovine. O Kallavjevih slabih lastnostih še spregovorimo. Politične vesti. —■ O p o 1 o ž a j u je govoril v nedeljo v Zižkovu pri Pragi posl. Herold. Med drugim je rekel, da je dr. Korber sicer ostal, toda znano je, da je ostal le vsled tega, ker se ni nihče našel, ki bi bil hotel dalje vleči zavoženo notranjo politiko. Odstop dr. Rezeka pomeni za Korberjevo vlado hud udarec. Češki poslanci so se s tem prepričali, da se ne morejo ali ne smejo izpolniti pogoji, pod katerimi bi Cehi pripustili parlamentarno rešitev nagodbe. Takoj pri sestanku dr/.avnoga zbora se bo pokazalo, da brez zadoščenja Čehom ni mogoča ne nagodba ne brambna predloga. Čehi bodo le za dragocena jamstva opustili boj z najostrejšimi sredstvi. — Dr. Rezek pri cesarju. Včeraj je prišel dr. Rezek v Išl, da se poslovi v avdijenci pri cesarju. Na cesarjevo željo je poročal o narodnostnih razmerah na Češkem in o mnenju Češkega naroda ter parlamentarnega zastopstva. Cesar se je kazal Rezeku ves čas zelo naklonjenega ter ga končno povabil k dvornemu obedu. — Češko -nemške spravne konference se pripravljajo za mesec avgust, ker se začetkom septembra že zopet skliče državni zbor. — Združena hrvaška opozicija je sklicala na dan 15. avgusta v vseh 80 volilnih okrajih ljudske shode, da zavzame stališče proti spremenjeni politični situaciji ter da izvoli odposlance za narodno skupščino, ki se skliče meseca septembra v Zagreb. — Izgredi v Velikem Vara-dinu. Socialue demokrate je pred shodom posl. Barabasa razkačilo, ker so prišli romanski delavci z narodno zastavo, ki je imela napis : Živel Franc Kossuth ! Socialni demokratje so napadli Rumune, raztrgali zastavo, ter hudo pretepli zastavanošo. Pozneje so napadli liberalce, katere sta pripeljala bivši poslanec Urlev in njegov zet Me-sko. Zadnjega so grozno pretepli ter mu polomili več kosti. Policaje so naskočili z opeko. Priti je moral bataljon vojakov. Razun že imenovanih so težko ranjeni štirje vojaki, dva policaja in dva demonstranta. — Imendan srbskega kralja Petra seje obhajal v nedeljo z velikimi ljudskimi veselicami. Ministrski predsednik Avakumovič je čestital kralju v daljšem govoru ter rekel, da je narod prepričan, da se bo pod vlado kralja Petra utrdil monarhi-stičen zistem. Kralj je izrekel upanje, da se bo združenim močem vseh posrečilo, napraviti Srbijo močno, zadovoljno in srečno. — Ministrska kriza na Srbskem. Finančni minister V e 1 j i k o vi ć je odstopil, ker se je budget vsled povišanja v armadi znatno prekoračil. Vsled tega je nastala ministrska kriza. — Zarota srbskih častnikov. V neki srbski obmejni garniziji so zaprli nekega poročnika, ki je grozil polkovniku Mašinu. Pri hišni preiskavi so našli pisma, ki govore, da se je 12 srbskih častnikov zavezalo maščevati smrt kralja Aleksandra. — Bolgarija retirira. Bolgarska vlada je na celi črti vstavila vojne priprave. To se je storilo ali na prigovarjanje velesil ali pa vsled tega, ker je turška vlada obljubila, da se ne bo dotaknila privilegija bolgarske cerkve in šole v Macedoniji. Katoliški uzori. (Dalje.) Tudi koncil v Baslu ni mogel nikake reforme v cerkvi izvršiti. Največ svoje pozornosti je posvetil ob novitvi cerkvenega edins'va, a pro-vzročil je samo nov razpor. Koncil je namreč sebi pripisoval večjo avtoriteto, kakor papežu, papež Evgen IV. pa se je zopet postavljal nad koncil, tako da je koncil papeža Evgena odstavil in volil druzega papeža. Na koncilih v Pisi, v Kostnici in v Baslu se za potrebne reforme največ zaradi tega ni ničesar storilo, ker bo je na njih bil boj med papeži in škofi Episkopalna politika je končno podlegla in zmagal je monar hično-papežki »istem. Ti koncili so pa tudi doprinesli dokaz, da so bile reforme, primerne duhu tedanjega časa, na podlagi vladajočega cerkvenega sistema, sploh nemogoče. Kar se je namreč sklenilo, je bilo malen kostno in brezpomembno.. Naravno je, da se je vsled tega nasprotje med cerkvenim sistemom in med refor-matoričnimi idejami vse bolj poostrilo, dokler ni zmagalo prepričanje, da je v rimski cerkvi sploh vsaka zdrava reforma nemogoča in da je samo zu naj rimske cerkve spas od duhovniškega tiranstva. Kajti v prvi vrsti se je odpor obračal proti temu, da tvori samo duhovščina cerkev, verniki pa nimajo v cerkvi nobene pravice. Angleški Liolardi, nasledniki Wicliffovi, so zavrgli duhovniško gospodstvo in se pri tem sklicevali na sv. pismo, na Češkem pa je husitstvo učilo, da tvorijo duhovniki in verniki skupaj cerkev, duhovniki sami pa da nimajo nikake oblasti. Sovraštvo proti duhovniškemu gospodstvu je prešinilo tudi malome ščane in kmete. V kmetskih puntih 80 se kmetje sklicevali na apostolske občine in zahtevali, da se vsa premoženja enakomerno razdele. Najboljše sredstvo za razširjenje komunističnih naukov je bilo sv. pismo in kmetje so je tudi marljivo izrabljali in zahtevali so, naj se koniisoirajo duhovniška posestva, naj se odpravijo pristojbine in bera in naj se duhovnikom da stalna plača, naj se zapro vsi samostani, naj se odpravijo cer kvena sodišča, spoved itd. itd. Na koncilih so mislili na reforme v okviru cerkvenega sistema, narodi pa se niso držali tega sistema in zahtevali korenito premembo. Dosegli je sicer niso, ali ugladili so pot — reformaciji. (Dajje prih.) Iziet ljubljanskega „Sokola" v Cerklje. Preko štirideset Sokolov je nastopilo na postajici Homec v red. Krasno jutro. Krog snežnobelih vr hov Kamniških in Savinskih planin vijejo se lahne meglice. Ves panorama Karavank in Julijskih alp s svojimi ostro začrtanimi robovi po šiija ti svoje pozdrave. Na zahod pa ti jemlje vid rumeno ljubljansko polje, ki iznad njega veselo svojo pesem žvrgolrjo škrjančki, a odgovarja jim skromna prepelica svoj ped pedi ... V krasni tej sredini koraka kar preko polja in njiv ljub ljanski »Sokol«, prsi 33 mu širijo, globoko diha v se sveži zrak, in zastavonoša še bolj na kviško poprime staro častitljivo zastavo svojo in tro bentači še veselejše trobijo koračnice svoje . . . Prvi vas Moste nas sprejme v znamenju trobojnice. Ljudstvo vre iz hiš in ko?, mamice jemijo otročiče v naročje, ter jim kažejo »slovenske soldate«, pa »živio« »nazdar« sem in tje. Pred starodavno Komendo radostno pre3erečenje. Deželni po slanec gosp Andrej Mejač zbere krog sebe venec slovenskih ieklet, može in župane svoje okolice — med njimi je vrii župan Svetlin, Mavno-znan izza znane dr. Šu&te; bičeve žlindra pravde proti tej slovenski korenini — ter ž njimi hiti nasproti Sokolom. V zbranih besedah po zdravlja g\ deželni poslanec Sokole, proslavlja idejo sokolsko borečo se za čast in slavo slovenske domovine. V iskreni besedi zahvali podstarosta br. dr. IUv nihar g. deželnega poslanca na prisrčnem vzprejemu. Dekleta pripno kite cvetja na prsi So kolom, a gosp. deželni poslanec ter ljubeznjiva njegova gospa soproga jih že vabijo k bogato obloženim mizam .. . Tako naglo poteka čas. Brat podstarosta pripija gostitelju dež. poslancu Mejaču. »Vzlic vihar jem, ki danes razsajajo po slovenskih, posebno kranjskih krajinah, kjer si stojita nasproti brata dva v sovraštvu in srdi, ne smemo zabiti rodu svojega, ki umira in izdiha bolno svojo dušo. Temu bolniku pred vsem je namenjeno sokolsko dslo in kjerkoli srečimo rodoljuba, ki je z nami enih misli in čutil, prožimo mu desnico svojo ter ga pritisnemo na srce kakor brata brat. Takega rodoljuba nam je predstavil danes g. deželni poslanec Mejač v svoji osebi. Prožimo mu torej desnico svojo in želja naj se uresniči, da na tem potu srečamo se vedno in mnogokrat . ..« par slovenskih pesmi in že korakajo Sokoli proti svojemu cilju. V prijaznem Zalogu iznenadi Sokole napad iz zasede . . . šopki so ter navdušeni pozdravi . . . aranžerka tamošnja go spica učiteljica. Hudo že pripeka izpod neba, ko nam Cerklje pošiljajo prve svoje prijazne pozdrave. Na visokih mlajih, postavljenih od narodnih cerkljanskih fantov, vihrajo slovenske trobojnice. Nasproti pa hiti cerkljanska požarna bramba. Nje načelnik nevstrašeni g. Bar le v moških domačih besedah pozdravlja današnje ljuba goste cerkljanske fare. Pred slavolokom — — toda kaj pomenja to — — — napis na njem »dobro došli Sokoli« ves zamazan, skoro nečitljiv. Zgodilo se je bilo — hudodelstvo, kakršnega sloven s k a zgodovina menda še ne pozna. V Cerkljah je Sokola pričakal — sovražnik. Kak sovražnik, se vprašujete? Ali so morda koroški Nemci pridrli ta dan preko Grintovoa v izključno slovensko občino? Ali je morda brzonogi irredentar vdrl preko Trbiža? Nič od tega. Drugih sovraž nikov vendar Sokol, slovensko društvo, narodni bojevnik proti narodnim sovragom imeti ne more. Pač . . . nemila usoda iztaknila ga je v osebi cerkljanskih — kaplanov, čim sta bila zaznala, da ljubljanski »Sokol« namerava poleteti v Cerklje, pričela sta posebno eden izmed nju, ki menda čuje na ime Kos in ki inr * baje že dokaj temno preteklost za "seboj — divjo gonjo zoper nameravani izlet. Hitela sta od hiše do hibe, ščuvala ljudi zoper Sokole, češ da prihajajo krivo vero — ipsissima verba — učit, bog ne daj hoditi jih sprejemat, bog ne daj hoditi gledat telovadbo »pojdite rajši v gostilno" ... Tako, torej v gostilno, seve korajže se napit, da se požene slovensko društvo s kamenjem in poleni — in s tem se je tudi faktično pretilo včeraj — tja, od koder je bilo prišlo, saj za krivoverca ni druzega sredstva . . . Čudno,sicer tako rohnite zoper gostilne »te hudičeve hiše«, kjer ljud stvo pijančuje, kjer pijanost rodi druge grehe . . . toda ta dan so bili v naprej že absolvirani in odpuščeni vsi ti grehi, samo da Cerkljani ne storijo naglavnega greha zoper — sv. Kosa, gledat in poslušat hoditi Sokole, narodno stražo našo. Silovito hujskanje je imelo — pa tudi le za trenotek kakor hočemo videti — uspeh. Pomazan napis na slavoloku ter ulice cerkljanske prazne občinstva. Ta nečuveni zločin se je dogodil 12. julija anno domini 1903 proti slovenskim Sokolom s strani — hočemo li izreči besedo, ne da bi je omadeževali — Slovencev. Toda dovolj rekriminacij, dan je bil prelep kakor da bi hoteli spomin nanj le z najmanjšo senco še temniti! Pred slavolokom nas je pričakal cvet cerkljanskih deklet na čelu jim gospica Va v k nova, ki je po krasnem nagovorn br. podstarosti izro čila velik šopek cvetlic. Gosp, nad učitelj Kmet kakor domačin po zdravlja »Sokola« takorekoč v imenu županije cerkljanske. Velečasten ta vzprejem zahvali podstarosta br. dr. Ravni h ar, češ, da ga vzprejme kakor priznanje svetosti sokolskih idej, tako priznanje pa je znak, da je v srcih, ki nas tako sprejemajo, doma narodni ponos, narodna zavest. Pa še nekoga smo pozdravljali tam ob slavoloku. Z navdušenjem gledamo na moža v sokolski obleki, častni član je ljubljanskega »Sokola«, župan ljubljanski g. Ivan Hribar, ki nas kar naravnost odvede na krasno posestvo svoje, v gostoljubno svojo hišo, kjer nas vzprejemajo Iju-beznjiva gospodinja gospa Milica Hribarjeva, sinaha Berta dr. Hribarjeva ter gospici Se ne kovice vi. Postrezajo nam z izbornim zajutrekom. Ob skupnem obedu, ki ga je iz borno pripravila gospa V a v k e n o v a, je napitnica sledila napitnici. Radosten odmev je sosebno dobila napitnica podstarostova br. Ivanu Hribarju, nepozabnemu bivšemu starosti ljubljanskega »Sokola« Hvaležnim srcem spominja Hribarjevih zaslug za ljubljanskega kakor za slovenskega »Sokola« sploh. Župan Ivan Hribar v napol šaljivem, na pol resnem govoru govori o vplivu sokolstva na človeka. Lepo, stvarno besedo spresrovori br. Ivan Pod-lesnik — delu sokolskomu. Tuda čuj, godba! Vse hiti gledat novih prišlecev. Vrli gorenjski »Sokol« je, na čelu mu starosta brat Ciril Pire; spremlja ga mešŠanska godba kranjska Živabno postane vrvenje na Vavkenovem vrtu. Z gorenjskim »Sokolom« naraste četa sokolska na preko 70 članov. Nakrat je vse polno občinstva skupaj, ne samo kranjskih meščanov, ampak še več — cerkljanskih občanov. In pridejo cerkljanski fantje pa dekleta cekljanska. V posebnem nagovoru jim pripija podstarosta ljubljanskega »Sokola« kakor kučegazda. Ponosno zrejo fantje, ko jim odkažemo mesta v svoji sredini, dekleta pa tudi mine strah, videvše, da ne grizemo. Na stotine ljudstva že spremlja Sokole na telovadišče, Požarna bramba zagradi telovadni prostor, godba zaigra sokolsko koračnico in že prikorakajo čili telovadci prožnih korakov. V tem stopi podstarosta br. dr. R avnihar na telovadno mizo ter prične v poljudnih priprostih besedah mnogobrojnomu narodu razkla dati pomen sokolstva, pomen in namen njegovih idej. A da je ljudstvo umelo govornika, dokazovalo je vedno burneje pritrjevanje njegovim besedam. In ko vpraša govornik, je-li nauk ta, ki ga hočemo širiti med narodom slovenskim, podoben »krivi veri«, mu je odgovor stoteri »ne, nikakor ne!« Živahna pohvala spremlja telovadbo gorenjskega ter ljubljanskega »Sokola«. Prvi nastopa z eno vrsto na drogu in bradlji, ljubljanski s prvo vrsto na drogu in bradlji, z drugo na bradlji in konju na šir, z obema pa kaj efektivno na mizi. Telovadbo je tudi s strokovnega stališča pohvalno oceniti, posebno ako abstrabujemo od neznosne vročine ter neprikladnoga prostora, kjer je solnce telovadcem sijalo naravnost v obraz. Sicer pa je »Sokol« hvaležen gospej Vavkenovi za prepustitev travnika telovadcem, zakaj tudi v tem pogledu nam je hujskanje kaplanov odjedlo d?a že najeta bivša prostora. Le malo časa nam je preostalo še po telovadbi. Prišedši zopei na Vavkenov vrt nazdravlja podstarosta br. dr. Ravoihar bratskemu sosedu gorenjskemu »Sokolu«; takoj se oglasi k odgovoru starosta brat Ciril Pire. V krepkih jedrnatih besedah govori za resnično delo v narodu slovenskem. Končno nazdravlja ljubljanskemu »Sokolu« ter njega podstarosti. Br. Ivan Pod-lesnik pripiva telovadcem in današnjima njihovima voditeljima načelniku gorenjskega »Sokola«, br. Evgenu Sajovicu, ter podnačel-niku ljubljanskega »Sokola«, br. Kanda r e t u. Ura ločitve nas na vozovih odpelje v Kranj. Z godbo na Čelu čvrsti in čili korakamo že v pozni uri ob V4IO v mesto. Kratek odpočitek pri Majerju, potem pa v brtern koraku na kolodvor. enkrat stisnemo desnici si z gorenjskim »Sokolom« in — lep, krasen dan ostane le še nepozaben nam v spominu! Res, cerkljanski izlet je eden najzname nitejših izletov ljubljanskega »S) kola« in menda nas ne varajo oči in sluh, ako trdimo, da je tudi vspeh na — naši strani. Zveza slovenskih pevskih društev. Slavnim pevskim društvom, ki so doslej svoj pristop k »Zvezi slovenskih pevskih društev« prijavila osnovalnemu ocibDru v Ljubljani. Podpisani osnovaini odbor se usoja slavnemu društvu naznanjati, da se vrši ustanovna skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev« v nedeljo, dne 19. julija 1903 v Ljubljani ob 1 2 1 0. uri dopo-ludne v dvorani »Glasbene Matice« (Vegove ulice štev. 5) II. nadstropje. Glavni namen skupščine je volitev upravnega odbora, da »Zvezaa začne svoje delovanje. Uljudno prosimo, da v smislu pravil zanesljivo pošljete enega pooblaščenega zastopnika Vašega društva, ki bo na skupščini zastopal Vaše društvo in v njegovem imenu izražal nazore, želje in nasvete o delovanju »Zveze«. V to svrho naj se slavno društvo prej na podlagi pravil posvetuje. Če jih hoče na skupščino več priti, so dobro došli; a ker je vsa stvar interna brez vsake slavnosti, zadošča poedinec, ki pa naj bo o pravilih »Zveze« in o željah slavnega društva poučen. Društvo lahko zastopa vsak član slavnega društva in ni neobhodno potrebno, da bi prišel sam predsed ntk, pevovodja ali kak odbornik. Naznanjamo Vam nadalje, da so doslej k »Zvezi« pristopila sledeča slovenska pevska društva, ki jih navajamo, kakor so se priglasila: 1 Pevsko in glasbeno društvo v Gorici. 2. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. 3. Slovensko delavsko pev sko društvo »Slavec« v Ljubljani. 4. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu. 5 Bralno in pevsko društvo »Maribor« v Mariboru 6. Pevski zbor »Narodne čitalnice« v Gorici. 7. Prvo slovensko pevsko d.-uštvo »Lira« v Kamniku. 8. Pevsko društvo »Ljubljana« v Ljubljani. 9. Pevsko društvo »Zvon« v ibmartnem pri Litiji. 10. Pevski zbor »Narodne čitalnice« v Kranju. 11. Slovansko pevsko društvo v Trstu. 12 Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. 13 Dolenjsko pevsko dru štvo v Rudolfovem. Dnevni red ustanovne skupščine: 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Posvetovanje o delovanju »Zveze slovenskih pevskih društev«. 3 Volitev upravnega odbora. 4. Raznoterosti. V Ljubljani, 10 julija 1903. Z iskrenim slovenskim pevskim pozdravom osnovaini odbor: Matej Hubad s. r., koncertni vodja »Glasbene Matice«. Profesor Anton Štritof s. r., t. č načelnik pevske^ zbora »Glasbene Matice«. Ivan Draž s. r, t. č. predsednik »Slovenske^ delavskega pevskega društva »Slavec v Ljubljani. A. Gutnik s. r, bi vi predsednik pevskega društva »Ljub Ijana« v Ljubljani. Dnevne vesti. V Ljubljani. 14. julija. — Osebna vest. Mestni in žener g. J a r o s 1 a v F o e r s t e je imenovan učiteljem IX. činovne^ razreda na umetnoobrtniški strokovo šoli v Ljubljani. — Avstrija v strasni ne. varnosti! Zakaj? Kako? Kda Cujte in strmite! Včeraj je bil dj j ravnatelj Leveč poklicati k seg 1 odbornike za današnji učiteljski kor cert ter jim z resnim obrazom reke j da se danes zvečer ko n c e rp nebo smel vršiti in daj, učiteljiščni kom sodelovat; , strogo prepovedano, ako se k -certa udeležijo ruski stu d en ti in profesorji kot gostje" Ta prepoved, da je pr.šuj od kranjske vlade! Velikansko -kaj? In vendar si ne moremo mislit večje smešnosti, kakor je ta prepo ved! Koncert je bil sklenjen že preu meseci. Kaj morejo učiteljiŠčniki za to, če se ga udeležijo kol gostje tudi Rusi! Kater avstrijski zakon prepove, duje, da se Rusi ne bi smeli udeleževati koncertov v Avstriji? In, ali so Rusi priši v Ljubljano kot sovražniki? Ali J Rusi sploh sovražniki Avstrije? A.li so nasprotniki naše države zato, ker so jo 1. 1848. rešili? Ne večjega nesmisla si ne moremo misliti, ko je f ta prepoved, ki zdaj itak nima pomena, ker so se danes dopoludne z brzovlakom že odpeljali vsi tisti Afj I atriji »nevarni« Rusi! Gospodje biro-! krati, zdaj boste lahko spali! Avstrija ni zaradi ruskih študentov nič več v nevarnosti! — Ruski dijaki v Ljubljani. Pod vodstvom ravnatelja le tra in v spremstvu enega profesor 1 in zdravnika došlo je predsinočniin 40 ruskih dijakov iz Kijeva (med njimi 5 Poljakov) Včeraj jim je priredil gosp. župan Hribar v Švicariji banket, pri katerem je bilo izreče, več lepih napitnic v ruskem, Čeek in poljskem jeziku. Popoldne so bili ruski dijaki gostje rodoljubne gospe Juvančičeve v Spodnji Šiški, svečer pa jim je priredil »ruski kružoka v »Narodnem domu« čaj, na kateri je zbralo mnego narodnega občinstva. Danes so se ruski dijaki odpeljali domov. Izrazili so s presrčnimi besedami svoje navdušenje za naše mesto in svoje simpatije za naš narod, zatrjuje,« da so kar presenečeni po ljubeznivosti in gostoljubnosti, s katero so bili sprejeti. — Nemška arogantnost. Tisti nemški pobiei, ki imajo v kazini svoje zavetiŠ6e, začeli so prav zadnji čas nastopati s skrajno aro gantnostjo. Kot pravi sinovi nemškega »Herrenvolka« so junaki samo tedaj, kadar jih gre deset nad en. Slovenca. To se je pokazalo pr sinočnim. 20 teh nemških junakov je napadlo dva Slovenca, ko pa videli, da prihaja napadencema pomoč, so bežali, kar se je dalo in se kakor ščurki poskrili po kazinskih luknjah. Tudi včeraj so na predrzen način začeli izzivati — seveda ker so vedeli, da jih varuje polic Prišli so na Mestni trg, rogovilili ■ svojimi palicami, izzivali s plavicami in nadlegovali občinstvo s hajlanjem. Tudi so nadlegovali nekaj slovenskih dijakov. Končno je občinstv 1 minila potrpežljivost in zahtevalo je, naj izzivaČi odstranijo plavice. Najlepše pa je, da so se v to zadevo vmešali vojaki pešpolka Št 27, češ, da morajo pomagati sv jim kamer ado m — med katerimi sta bila tudi Mahrov sin in oni železniški pisač Verhovc — sin znane babice na Sv. Petra cesti, ki je provzročil napad pred kazino. Vojaki s o nemške rogovileže ščuvali, na] nikar ne snamejo plavio. Res, lepduhmoravladatimed tem nemškim vojaštvom, če se že navdušuje za plavice, ki so znak vsenemikega mišljenja, kakor je marjetica znak italijanske iredente. — V tem ko je redar zapisoval imena udeležnikov, je prišel neki nadporočnik in je vo jake spodil domov. Policaj je to mirno dopustil, menda iz prevelikega Tespekta pred oficirsko uniformo, dasi bi moral vedeti, da se noben nficir na svetu nima vtikati v njegovo uradno poslovanje. Vojaki so odšli, ne da bi jih bil mogel redar zapisati. Pri tem pa ne ostane. Zahtevamo, da se ti vojaki kaznujejo. Ne radi maščevanje, nego da se drugič kaj takega več ne primeri, še tega nam treba, da bi nam nemški vojaki v Ljubljani kazali svojo nemško nestrpnost. — Kaj je z novim župnikom v Starem trgu? Iz Starega trga pri Ložu se nam piše: pričakovali smo, a do danes zamanj čakali! Seveda, novega gospoda župnika! Torej, bode li že enkrat konec temu neznosnemu čakanju ali ne ? — Se li slavna c. kr. vlada kot — patron naše fare morda boji nasto piti napram škofu Bonaventuri? Tako velika fara, kakor je ravno naša in je sedaj že 1 1 2 leto brez župnika. To vendar ne gre! Da, da, še vedno se šopiri gospod Peter Hauptman po našem župnišču, kot zupni upravitelj in se čuti že čisto na gorkern. Slavna c. kr. vlada, kaj pomeni vendar tako dolgi termin? Ali nismo mogoče še zadosti dokazov doprinesli in pokazali, da ne — mpatiziramo s kaplanom Petrom? Torej tak kaplanček, kakor je ravno on, tako zvita lisica, ki je zmešal r.ašo nekdaj t=*ko uzorno faro — kakor ričet in fižol — in tak naj bi bil še naš višji farni duhovnik? Ne, to ne gre in se ne bode mirovalo poprej, dokler se ne bo kadilo za njim, ki je vse prej, nego duhovnik! Ako ne bode drugače, no — saj ;.iso daleč Ricmanje. Čuje se tudi, da se gospod Peterček te dni zelo jezi in da je zelo nervozen postal, Ker mu ta »šmentani Slov. Narod« :ake preglavice dela! Da, take preglavice — da sta poslala on in gospodična Zofija Vesel zopet dva zvesta pristaša v Ljubljano »fel:tatkonzum« — pa kmalu. Da, mislili ste vse tukajšnje trgovce in gostilničarje uničiti, toda pravični Bog — ozrl se je tudi milostno na »narodnjake« ter pustil — pravičnim potom »konzum« hirati. Kaj ne, gospod Peter, da je tako? Človek obrača — Bog pa obrne! Ne bodite vendar tako nervozni, gospod »župni upravitelj«! Kdaj pa greste vendar zopet na lov? Kaj ne, kako dobro Vam stori sveži zrak v gozdu? Posebno seveda, ako se prenočuje s »kakšno lepo punčko« — kakor......, pa vsaj dobro ve9te, kdo in kedaj — da je bilo, kaj ne?! Da, prav lepo življenje! Marsikdo Vas je že zavidal, prav res vsega v obilici, — povrhu tega pa še d ... . »zum Zeitvertreib«! Temu bode pa tudi tukaj enkrat konec in tudi Vi — vsaj upamo tako, zapeti bodete morali v slovo »adijo, pa zdrava ostani« ...! — Ne Jože in ne Janez, ampak farani — Odhodnico priredi ljubljansko učiteljstvo jutri v sredo 15. t. m. svojima tovarišema gg. Ganglu in V rabi u »pri Čonžku« (ne pri Alešu na Jezici, kakor je bilo prvotno določeno) Začetek ob 7. uri zvečer. K tej od hod niči so vabljeni vsi prijatelji in znanci zgoraj navedenih gospodov. — Slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom se z ozirom na mnoga vprašanja naznanja, da se bode vršil občni zbor II. skupine našega dru štva meseca vinotoka t. 1. v Ljub ljani, ob kateri priliki se priredi tudi plesni venček. Za odbor Josip Chri stof, odvetniški solioitator. — Okr. učiteljska konferenca za kranjski okraj v Kranji se vrši dne 16. julija t. 1. ob polu 10. uri dopoldne v teiovad niči c kr, višje gimnazije. — Šolska izvestja. Prva mestna petrazredna deška ljudska Šola v Ljubljani, ki je imela pet vzporednic je štela koncem ravnokar sklenjenega leta 541 učencev. V Ljubljani jih je stanovalo 430, izven Ljubljane pa 111. Prav pridno je obiskovalo šolo 530 učencev, pridno pa 11. Za višji razred sposobnih je bilo 389, nesposobnih pa 111 učencev. Ukovino je plačalo celo 49, polovično pa 47 učencev. Za vstop v srednjo šolo se je oglasilo 86 učencev. Na zavodu je bilo razun voditelja 8 stalnih in 5 pomožnih učnih oseb. — Nesreča. V Dolenji vasi pri Selcih je tesarski pomočnik France Vrhunec padal raz ostrešja 7 metrov globoko in se pri tem na desni strani telesa tako poškodoval, da mu je vsa ta stran nerabna. Vzrok takim nesrečam so mojstri po deželi, ki premalo skrbe za varnost delavcev, kar je bilo ravno v tem slučaji. — Zanimiva sodna obravnava bo dne 22 t. m. v Mari boru. Obravnavalo se bode namreč o znanih sleparijah v konsumu v Marenbergu. — Skomine celjskih Nemcev« Ker se bližajo nove volitve v celjski okrajni zastop, vohajo Nemci okoli vseh voglov, kako bi še spravili v odbor katerega svojih. Dosedaj je volilo mesto Celje izmed 10 za stopnikov v skupini mest in trgov 6 zastopnikov, kar pač odgovarja razmerju prebivalstva in davčnih bremen, dočim ima trg Št. Jurij dva, Žalec in Vojnik pa po enega zastopnika In ta dva zastopnika slovenskega trga Št. Jurja sta nemškim Celjanom kaj na poti. Zaradi tega je v zadnji seji mestnega sveta predlagal znani olikani p'juvalec na slovenske dame, Italijan dr. Negri, naj se graško namestn štvo in deželni odbor naprosita, da se odvzame Št. Jurju en zastopnik ter se da Ce ljanom. Utemeljevanje je bilo seveda pristno »celjsko«, saj pa tega tudi treba ni, ker naprošeni instanci itak preradi Nemcem ustrežete. Sicer pa bodo Nemci še vedno v nedogledni c'aljavi za veČino pri okrajnem zastopa celjskem, ako se jim tudi posreči odjesti slovenskemu trgu enega zastopnika. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tuka)šnjem dež. sodišču. 1 Na 12 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe je bil obsojen Franc Golob, posestnikov sin v Volčjih njivah, ker se je, kakor sam priznava, hotel odtegniti vojaškemu naboru s tem, da jo je hotel popihati v Ameriko. Tudi je aretu-jočemu stražniku na južnem kolodvoru izpovedal napačno ime in mu je v to svrho pokazal na tuje ime se glaseči potni list. 2. Marija Šinkovc, bivša delavka v tobačni tovarni v Ljubljani, je tekom svojeoru službovanja kot prodajalka v Elsnerjevi prodajalnici v večkratnih ugrabkih, kakor sama izpoveduje, vzela svoji gospodinji iz predala okoli 400 K. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. 3. Matija Eppich, zidarski pomočnik in gimnaBtik, iz Srednje vasi pri Kočevji doma, je v noči od 29 na 30. rožnika t. i. razgrajal po Postojni, in ko ga je hotel tamošnji redar odvesti v zapor, ga je zgrabil obtoženec za bluzo, se vrgel na tla in z nogama bil okoli sebe. V občinskem zaporu se je izrazil proti orožniku z besedami: »Ce ne bi bil zvezan, bi vas tako vrgel, da bi v zraku počili«. Izgovarja se, da je bil pijan, in da se vsega tega ne ve nič spominjati. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. — Vojaka in policaja ob-grizel. Anton Žnidaršič, prepenjač na južnem kolodvoru, stanujoč na Zaloški cesti št. 13, je prišel včeraj zvečer v Kendovo gostilno na Ter žaški cesti in napravil cehe 2 K, ka-terth ni hotel plačati. Nameraval je pobegniti in skočiti Čez vrtno ograjo, kar pa je preprečil častniški sluga Filip Lorček, ki je Žnideršiča prijel. Ta se je hotel Lorčku iztrgati iz rok in ga je ugriznil ▼ desno roko tako močno, da mu jo je skoraj pregriznil. Nato so poklicali policijskega straž nika, ki je Žnidaršiča aretoval. Na magistratu se je Žnidaršič, ko so ga paljali v zapor, vrgel na tla in je enega stražnika sunil z nogo v trebuh, drugega pa je ugriznil v levo nogo, da mu je pregriznil hlače in ga ranil. — Mlad tat. Včeraj popoludne prinesel je 12letni deček Valentin Dovč k urarju Matevžu Rasbergerju na Sv. Petra cesti št. 42 uro v popravilo. V delavnici dejal je Dovč Rasbergerju, da je žejen in je prosil Rasbergerja kozarec vode. Med tem, ko je Rasberger šel iz delavnice po vodo, mu je Dovč ukradel srebrno uro in nato šel za Rasbergerjem v vežo vodo pit, nakar je pobegnil. — Roparski napad. Črko stavec Josip Kolb, stanujoč na Tur jaškem trgu št. 5, je bil v nedeljo ponoči, ko se je vračal s kamniških planin peš v Ljubljano, na cesti v Šmarci od treh neznanih moških na paden in na tla pobit. Napadalci so mu vzeli 24 K in srebrno verižico. Kolb je na glavi poškodovan. — Napaden je bil v nedeljo ponoči na cesti na Glincah brivski pomočnik Franc Novak, stanujoč na Karlovski cesti št. 15 Napadel ga je hlapec Alojzij Andiovec, stanujoč na Tržaški cesti št. 23 in ga udaril z žilovko po glavi, da mu je prebil kožo in ga precej ranil. — Nogo zlomil. Ivan Postel, 51 let star, barvar pri Reichu na Poljanskem nasipu, je včeraj v delavnici padel po stopnicah in si zlomil desno nogo v stegnu. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Prijet dezerter. Orožniki so prijeli dezerterja Petra Mavrina, prostaka brambovskega pešpolka št. 4 iz Vimola v črnomeljskem okraju in ga danes zjutraj pripeljali v vojašnico nazaj. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 86 Slovencev in 29 Hrvatov. — Izgubil je I D., črkostavec v »Narodni tiskarni«, na sprehodu iz Valvazorjeve kavarne po Miklošičevi cesti, Sodnijskih ulicah, Kolodvorskih ulicah ter po Sv. Petra cesti do hiše št. 38, črn usnjen denarnik z zneskom nad 40 goldinarjev in starim novčičem kot privesek Pošteni najditelj naj blagovoli najdeni denar oddati v »Narodni tiskarni« proti postavni naj-denini. * Najnovejše novice. Zapuščina kraljice Drage. Našli sta se dve vložni knjižici neke dunajske banke, kjer je vložila kraljica Draga takoj po svoji poroki na eno knjižico 120 000, na drugo pa 30 000 kron. Nadalje se je našel diadem iz briiantov, ki ga je poslal ruski car kraljici za poročno darilo, in ki je vreden 40 000 frankov. — Štirje turisti ponesrečili. Z »Walser joeha« je padel L Stocker ter se ubil. Z »Waxensteina« sta padla dijaka Braun in Wallach ter se ubila. V bavarskih gorah so našli truplo dijaka Teuscherja. — Obesil se je v zaporu v Draždanih Grellman, ki je učenca Schauberta umoril, oropal ter ga vrtrel v vodo. — Poštni voznik Micsney,kije ušel s pošto 98.000 K, je bil obsojen le v štiriletno ječo, ker se je dobil ves poneverjeni denar nazaj. — Velike poplave so bile v okolici Neisse. V Ar noldsdorfu je voda preplavila ter od nesla mrtvece. V Wildbrunnu je odnesla voda vse hiše. V Ziegenhalsu se je podrlo sedem hiš, v Langbrii^ku pa 22 — Človeška zver. V Gradcu so zaprli računskega poročnika Krebsa, ki je uganjal v svojem stanovanju nenravne zločine z mladimi deklicami. Dosedaj je znanih osem zlorabljenih deklic od 8—13 let starih. Njegova žrtva je tudi 13letna Julijana Golob, ki se je zastrupila. — Ponever-j e n j e. K posojilnici v Mvslohovicah na Češkem je poneverjenih četrt mi lijona kron. — Škandal v rumun-skem ministrstvu. Zaradi sleparij pri državni loteriji je bila cela vrsta uradnikov v finančnem ministrstvu in rumunskih bankirjev obsojenih v dve do petletno ječo. — Umrla je v svoji graščini blizu Celovca* grofica PoUing, rojena Chorinskv, 82 let stara. — Italijan z dinamitom Na železnici blizu St. Gallena v Švici so prijeli nekega italijanskega delavca, ki se je vozil brez listka. Pri tem je eksplodiral dinamit, ki ga je mnogo nosil v žepih. Delavec je hudo poškodovan. * Imenitni plesalec na vrvi, Kliscliniggi seje nekoč predstavil gledališčnemu ravnatelju Carlu in ga naprosil, naj bi mu dovolil nastopiti. »Kako se zovete?« ga je vprašal ravnatelj. — »Klischnigg«, je odgovoril umetnik. — »Odkod prihajate?« — »Iz Drurvlane«. — »Kaj igrate?« — »Opice.« — »O ljubi moj, opic pa imamo na Dunaju zadosti, tega ne morem dovoliti.« — Ko je Klischnigg slišal, da ne sme nastopiti, vzdignil je hitro nogo in se podrgnil z njo za ušesom. »Vi lahko takoj nastopite«, zaklical mu je ravnatelj, ko je videl ta umeteljni čin; in ravno radi tega umetnika je bilo gledališče vsak večer polno. * Mož v zaboju. V Montechii di Crosara živi posestnik Pellizzari, slaboten in majhen možiček, ki ima pa toliko bolj energično ženo, katera ga je noč in dan pretepala. Pred nekaj dnevi sta se zakonska zopet sprla. Ko se je boljša zakonska polovica naveličala vpiti, zgrabila je svojega soproga, ga zmašila v zaboj in ga zabila z močnimi žeblji. Mož je pa začel v zaboju tako kričati, da so prihiteli sosedje in ga oprostili. V sami srajci je nato letel na deset kilometrov oddaljeno orožniško postajo in pustil svojo energično ženo še tisto noč aretirati Grozna ljubezenska drama je sedaj predmet vsakdanje govorice v Neapolju. Tu je živela neka deklica, imenom Nunciatina Pricciula, ki je daleč na okoli slo vela vsled svoje izvanredne lepote. Vsak je mislil, da bo čakala na kakega kneza ali milijonarja, ali ona tega ni storila. Zaljubila se je v nekega postopača in se ž njim poročila Toda mlada zakonska sta se že po dveh mesecih naveličala drug drugega in se razšla. Oboževateljev je lepa Nunciatina imela tudi potem dovolj. Zadnji njen ljubimec je bil mlad ribič Salvatore Rava. Ker pa lepotica tudi drugih ni odganjala, je ubogi ribič kar blaznel od same ljubosumnosti. Pred nekaj dnevi ji je ravno urejevala na balkonu soseda njene bujne črne lase, ko je prišel izvošček Puicillo mimo, s katerim je imela Nunciatina razmerje, ne da bi Salvatore Rava o tem kaj vedel. Ko je izvošček ugledal njene bujne lase, dal je v glasnih besedah duška svo jemu občudovanju. To je pa slišal ubogi ljubosumni ribič in planil nad Puicilla Slednji je potegnil nož in začel se je hud boj. R bič je sunil izvoščeka v oko in ga skoro oslepel, kar je slednjega še bolj razjarilo. Začel je kakor besen mahati z no žem okoli sebe in je sunil Nuncia tino, ki je planila med tem med oba ljubimca, da bi ju razdvojila, v srce, da se je takoj mrtva zgruiila na tla. Ribič je glasno zavpil, ko je to videl, in se sklonil k njej, a v tem hipu je sunil tudi njega izvošček z nožem, a se je zvrnil peleg svoje ljubice n izdihni). Književnost. — Die slovenische Steno-graphie von Stanko Miholić. V Berolinn izhajajoči „Archiv fiir Steno-graphie" je letos priobčil obširno razpravo o slovenski stenografiji, ki je sedaj izšla tudi v posebnem natisu. Ta razprava obsega jako natančno kritično zgodovino postanka in razvoja slovenske stenografije ter posamičnih steno-grafskih učnih knjig. Razmere na Hrvatskem. Iz Zlatara se nam piše 12. t. m. Tu je grozno! Minolo noč so de-monstrantje v vasi Belec kraj Zlatara pri nekem Židu vdrli v prodajalno in vse razbili petrolej pa izpustili. Nekateri Madjaroni kakor Rauer, Kohu in dragi so na svojih hišah razobesili hrvatske zastave. — V petek so prišli vojaki in orožniki v okraj. Obiskali so okolico in prignali v zlatarske ječe vse polno ljudi, katerim hočejo s silo dokazati, da so demonstrautje, četudi je vse to dokazovanje brez uspeha. Papeževa bolezen. Opasni znaki. Papeža premaguje nenaravni zaspanec ter je zelo slab in duševno zmeden. Zdravnike je samo prosil, naj ga puste spati. Srce vidno peša in ledvice jedva funkcionirajo, tudi temperatura je zelo nizka, kar vse kaže, da katastrofa lahko hipoma nastopi. Papežev nečak, o papežu. Grof Pecci je obiskal papeža ter izjavil, da je ozdravljenje popolnoma izključeno. Moči vidno pešajo in smrt je le vprašanje par dni. Rusija za Rampollo. Rusija pozna med vsemi kardinali le Rampollo, ki pozna poljsko vprašanje ter ga zna ločiti od cerkvenih vprašanj. Zaradi tega bo Ru sija zastavila vsa moči, da prodre pri papeževi volitvi kardinal Ram-polla. Zadnji buletin poroča: »Pešanje moči se zdržuje. Dihanje nekoliko bolje ter znaša 36, temperatura 37, puls slab, 92. Papeževo stanje je še vedno resno, vendar nevarnost ni neposredna« Telefonska in brzojavna poročila. Papež na smrtni postelji. Rim 14. julija. Papež diha jako težko in je zelo nemiren. Noge mu vse bolj otekajo in moči ga zapuščajo. Največ časa je brez zavesti. Zdravniki pravijo, da je to zadnji stadij bolezni, da je to že agonija, vendar se še ne da reči, kdaj pride smrt. Rim 14. julija. Ponoči so morali papežu trikrat injicirati kafro in kokain. Spal ni nič, bil pa večkrat brez zavesti. Nekajkrat je tudi govoril, a brez smisla, ker je duh že opešal. Ob 4. uri zjutraj je zahteval, da pride njegov netjak, grof Kamilo Pecci k njemu. Rim 14 julila. Med kardinaloma Oreglio in Rampollo je zopet nastal knflikt. Oreglia je zahteval, da se mora dvorišče Sv. Damazija zapreti, Rampolla pa tega ni dopustil, češ, da komandira on v Vatikanu, dokler je papež še živ. Državni policiji je živahna delavnost kardinala Oreglie postala tako sumljiva, da ga dva detektiva neprestano nadzirata. Rim 14. julija Dr. Lapponi je izdal ob 11. uri 40 min. sledečo izjavo: „Stanje papeževo zelo resno, vendar ni posredne nevarnosti. Papež še lahko živi 2 do 3 dni. Kažejo se znaki krvnega pomanjkanja v možganih, vsled česar zapušča papeža spomin a Po drugem zatrdilu je katastrofo pričakovati vsako uro. Dunaj 14. julija Tukajšna nunciatura je dobila sledečo brzojavko: Resen položaj obstoji neprestano. Rim 14. julija ob 10. uri 35 minut dop Zdravniki so izjavili, da se bliža konec in da umrje papež tekom prihodnjih ur. Dunaj 14. julija. Zastran imenovanja Kallavevega naslednika je misliti, da se vname ljut zakulisni boj Madjari zahtevajo, da mora skupni finančni minister biti zopet Madjar in da mora ostati uprava Bosne v njihovih rokah, da bi še nadalje odločevali ma-djarski interesi, med tem ko dvorni krogi žele, da dobi Bosna samostojnega upravitelja. Zagreb 14. julija Minolo noč sta se tu na dveh mestih primerila dinamitna atentata, kar je v mestu provzročilo nepopisno razburjenost Ob s/42 ponoči je pri hišaih vratih zagrebškega prosta, ki je tudi madjarski deželni poslanec, eksplodirala dinamitna patrona. Detonacija je bila tako strašna, da se je čula do druzega konca mesta Proštova hiša je znatno poškodovana. Dinamit je raznesel hišna vrata in kosce daleč proč vrgel. Razbitih je bilo okrog sto šip. Spalnica 81 letnega prosta je bila vsa posuta od zdrobljenih stekel. Celo na hiši, stoječi na nasprotni strani ceste, so bila okna razbita. Ali se je atentat zgodil iz osebnih ali iz političnih nagibjV se pač še ne da reči. Vlada meni, da iz političnih nagibov, ker se je tričetrt ure pozneje zgodil drug dinamitni atontat, in sicer na poslopje uradnega lista („Narodne Novine") Dinamitna patrona je bila vržena v klet, tik pod pisarno hrvatske hip:tečne banke Tudi tu je bila detonacija jako močna, a škoda je le neznatna Seveda je danes v Zagrebu vse razburjeno Berolin 14. julija. „Tagblatt" je izvedel iz ruskega diplomatskega vira, da hoče Rusija podpirati kandidaturo kardinala Ram-polle, ker je Rampolla v vseh konfliktih med rusko vlado in katoliškimi Poljaki stal na strani vlade in celo poljske škofe večkrat pustil na cedilu. i____i Slovenci in Slovenke 1 Ne zabita družbe sv. Cirila ir Metoda 1 ___„_ b«I Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. fjrmđni kurzi dunaj. borze 14. julija 1903. ;Salomb«tni papirji. * t*S0/,. majeva renta . . n*/a srebrna renta . . 4P p AV8tr. k m nek a renta zlata 4°/o ogrska kronska „ I3/o „ zlata 4°/o nosojilo dežele Kranjske !*/»% posojilo mesta'Splieta a*/t% » » ' Zadra §*/«*/• bos.-herc. žel. pos.;1902 4°/0 češka dež. banka k. o. ■*/• » » it 2. o. 4Vi° o zast. pis.gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z * I I /o 10% pr. §*/»•/• zast. pis. Innerst. hr. iV.% ogr. centr. deželne hranilnice 4l/a°/0 zast. pis. ogr. hip. b. iVt°/o obJ. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . »V/o »» CeSke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/o n dolenjskih železnic 3% „ juž. žel. kup. Vi Vi !*/»*/• av. po8. za žel. p. o. Srećke. Srečke od ieta 1854 . . . m »» it M1XXI . ■ tizske...... zemlj. kred. I. emisije It H, ~* »I ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100'— „ turške..... Basilika srečke . . Kreditne , ... Inomo&ke a ... Krakovske ■ • • • Ljubljanske »•.•••« Avstr. rud. križa . . . Ogr. ,, b . • . Budolfove m ... Salcburfike „ Dunajske kom. , . Delnice. Južne Železnice • • • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke , . Ogrske » „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez, ind. dr. . . Denar 100 65 100 75 10040 100 80 { 10O70 100 90 121 25 121*45 99 40 1 99-60 12080 121 — 99-75 —•— 100 — —•— 100 — —•— 10110 102 10 99'0 10010 99 60 100 — 101 — 10175 ji 106*40 10740 101 — 102 — 100 50 101'— 100- 1O0 80 100 — 101-— 100 — 101 — i; 98 50 90*0 99 76 308-- 310 — 100 50 101 50 160 — 165— 183- 186 50 246- 250 — 156 25 158 25 • 278 — 282 — 1 270 — 274 — : 257*— 261 — 86 75 8875 121- 122 — 18 70 19 70 430 — 436 — 83 — 87 — 17'- 8150 71- 76 — 54*50 55 50 26 75 277^ 68- 71-50 78- 81'— 448 — 452'— 83 — 83-50 668 — 669 — 16C4 — 1614— I 662*75 663'75 !Č733 - 734 — | 251 — 252*— C 650 — 656 — 371-50 37250 ;i645- 1655 — 465 — 466 — 375 — 379 — 349 — 350 — 150-— 154 — 11-30 11-38 1905 1906 23-48 23 56 23 92 24 — 11732 11752 95-25 95 45 253- 253 75 Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe češke sladkorne dražbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke ....... Sovereigns ...... Marke........ Laski bankovci. .... Rublji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 14. julija 1903. Vorniln. i šprica za oktober . . za 50 kg „ maj 1904 . „ 50 „ Rž „ oktober. . „ 50 „ Koruza „ julij ... „ 50 „ „ „ avgust . . „ 50 „ „ maj 1904 . ., 50 „ Cv5s ■• oktober . . ;, 50 , c rek 11 v. 10—15 vinarjev ceneje. 7 39 7*48 618 630 628 5 01 528 Vezene bluze appenzell-sko vezenje! Pri-ležno! Od gld. 2-75 do okoli gld. 50^—. Pošilja se na dem poštnine prosto in že ocarinjeno. Ceniki s podobami obratom pošte. Xo-nHiia sem svilo €i. 11 en neb er a: 9 Ztieleli. 7 (40-3) Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806'2. Srednji «račni tlak 786*0 mm Juli Cas opazovanja Stanje barometra v mm. o Cu > Vetro vi Nebo 13. 9. zv. 732 1 17*4 si. jvzhod del. oblač. 14. m 7. zj. 2. pop. 7336 734 9 16 0 19 8 l si. jjvzh. si. szahod 1 megla oblačno Srednja včerajšnja temperatura 198°, normale: 19 7°. Mokrina v 24 urah: 6 4 mm. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena blaga sestra, oziroma teta in svakinja, gospodična Marija Drašler cerkvena pevka pri sv. Jakobu včeraj, dne 13. t. m., ob */A uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umrajoče, v starosti 53 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjce vrši se v sredo, dno 15. t. m., ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti v Hrenovih ulicah st. 6 k sv. Krištofu. Sv. maše posmrtnice brale se bodo v mestni župni cerkvi sv Jakoba v Ljubljani. (1841) V Ljubljani, 14. julija 1903. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Anpljnovo milo JVtarzeljsko(belo)milo. (972 29l 2 znamko sta najbolj koristni stedilni mili za hišno rabo! --- Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Coxin novo sredstvo za razvijanje fotograličnih plošč, filmov i. t. d. brez temnice pri dnevni ali umetni svetlobi (postavno zavarovano), se dobiva v vseh zadevnih trgovinah. (1776-2) C0Xill 111 m^ak barvani raz-__ vijalec. C0X1H ne P°treullJe nikakih __novih aparatov in se vedno lahko rabi. Le za prekupce. Družba za izvoz Coxina Dunaj, VII 2, Breitegasse 9. Izvežbana prodajana želi premeniti svojo službo v kako boljšo trgovino z mešanim blagom. — Vstopi lahko v 6 teduih ali pa tudi z novim letom. Ponudbe prosi pod št. 106, poste restante, Ljubljana. (1818-2) Muhe su zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—I57j Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund .Kavčič v Ljubljani. 1000 kron ako je goljufija I Bresskrbuo rodbinsko srečo jamči knjiga o preobi-flem blagoslovu otrok. Z več' ti bo c zahvalnimi mami pošilja diskretno z» 90 vin. ▼ avatr. anamkah goapa A. Raupa Berlin S. W. 220 Lin-denatr&BBe 50. vin. Samo V*/ j s pošto Elegantno vezan vozni red pri (1681—9) Ivanu Bonaču v Ljubljani. yy —^-p1—^ —^ csa V Latermanovem drevoredu! Svetovnoznanl francoski cirkus s poniji, psi in opicami bo imel od danes do nedelje 19. t. m. zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave in sicer prva ob pol 5., druga ob 6. in tretja ob pol 8. uri. Samo izvanredne in originalne predstave!! lOO živali 1 K obilnemu obisku vabi najvljudneje (1840—1) ravnateljstvo. Da zvečer sladko zaspim, zjutraj se vesel vzbudim, in življenja slast vžijem — ie, čeCvekov brinovc pijem. (1811—2) Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja ^____—g^(%SAOT^l potrebne. T M* Penziiska ceria ukljuCtio s strofki za zdravljenje od 5 gld. višje. Mična, mirna lega Pojasnila daje zastonj in franko ravnateljstvo. Univ. med. JOS.TIČAR I dosluženi sekundarij deželne bolnice udno naznanja* da se je naselil za okrožnega zdravnika v Kranjski gori. Kranjska gora, 14. julija 1903 Za dobro podjetje SG iŠČO (1835-1) kompanjon, Naslov pove upravništvo »SI. N.«. Nove suhe gobe in vse deželne pridelke kupn|e (1807—2) Anton Kolenc v Celju. Priporoča tudi slav. občinstvu sv, Upsk , n» Dunaj čez Arnstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzer.s! - .■-Inomost, Monakovo. i Direktni vozovi I. in 11. razreda.) - Pro^a v Novo mesto ln v ii. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob i 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihsd v L'--juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez AraatetU\ , nakovo, Inomost (direktni vozovi L in II. razreda), Franzensteste, Solnograd, Line, S. Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Arnstetten, Prago (direktni vozovi I In 1L razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, 1 Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. M< Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztnala Belj.. Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer oso viak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez K! Reirling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francuvih varuv, Prt Lipskega. — Ob 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bied samo ob nedeljah in praa nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. sepu-u ob nedeljah in praznikih. — Proga is Novega mosta in Kočavja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 11 d iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega m* Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamni); Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m r 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJnbljano drž. kol & Kamnika- Mešani vlaki : Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9- uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. 9f LJUBLJANSKA KREDITNA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. BANKA" Akcijski kapital K I.OOO.OOO- Hupuje ln p rod »J» vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in ZaTraru-Je srečke 3px©-fcl vnovčuje zapale kupone. kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. HjT Eskompt ln InkMSO menic. t£Q (kfT Bonna naročila. TtJQ Podružnica v SPLJETU. cz^5= Denarne vloge Murejemn v tekočem računu ali na vlažne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeai denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2976-\)o) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T avl ar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".