Poštnina plačana v gotovini
H
H
$ T E V I L K A 6 LETNIK XXXIX
H
^ V c

K
Ni
(.Irffiao jb8v r \
'x if/d. - ia&!, i'i*i ivt|	v
ta4>iifyai)	jui
•ii iiCf'/lils ou/o^f^r vvoftold

O v-

Uj5
NARODNI
■ .
Ari ‘ ): i v: • I .L
GOSPODAR
.
'ir :	"M.v. n«’	: - . I	“ ». ‘-•v"'-‘fl<ir <	'	.1 • •">«1 do
K
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. JUNIJA 1938
If C* E I ikl Ml • Kje je prava pot? — Vrnitev k varčevanju. — Izprememba uredbe o likvi-* fin i«^ fi V** a daciji kmečkih dolgov. — Nekatere važnejše izpremembe taksnega zakona. — Odredbe glede zadrug o taksah v finančnem zakonu za leto 1938-39. — Slaba prognoza za gospodarski razvoj. — Iz našega zadružništva. — Pravo. — Gospodarstvo.
Priloga „Narodnega Gospodarja" žtev. 6, 1.1938.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Seoska blagajna za štednju i zajmove u Baški oglašuje ovime, da če se dne 3 jula 1938 god. u 4 sati poslije podne održati glavna godišnja skupština u prostorijama Nar. Doma. Dnevni red: 1. Čitanje i ovjerovljen je zapisniku prošle glavne skupštine. 2. Izvještaj upravnog odbora o poslovanju u 1937 godini. 3. Bilanca za godinu 1937 uz izvještaj nadzornog odbora. 4. Razrješnica odboru. 5. Izbor upravnog odbora. 6. Izbor nadzornog odbora. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Brežicah, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 11 dopoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cankovi, r. z. z n. z., se bo vršil 3. julija 1938 ob pol 11 dopoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem obč, zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Cirkovcah, r. z. z o. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob pol 8 zjutraj v društveni dvorani. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načdlstva ih nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Črnomlju, r. z. z n. z„ se bo vršil 26. junija 1938 ob 9 dop. v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročilu. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Lesno produktivne zadruge za Selško dolino na Češnjici, r. z. z o. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 2 popoldne v prostorih Gospodarske zadruge na Češnjici. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
4.	Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske nakupne in prodajne zadruge v Dolenji vasi, r. z. z o. z. se bo vršil 24. junija 1938 ob 5 popoldne v prostorih Mlekarne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Dragonji vasi-Mihovcih, r. z. z o. z., se bo vršil 29. junija 1938 ob 2 popoldne v hiši načelnika. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega dbč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Fokovcih, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 16 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. iPoročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitve nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hotedršici, r. z. z n. z., sc bo vršil 26. junija 1938 ob 15 v poslovnih prostorih. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Gospodarske zadruge v Hočah, r. z. z o. z., se bo vršil 3. julija 1938 ob 9 dopoldne v Slomškovem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečko delavske hranilnice in posojilnice v Dolu pri Hrastniku, r. z. z n. z,, se bo vršil 17. julija 1938 v pisarni posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nače.lstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
4.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Lončarske produktivne zadruge v Komendi, r. z. z o. z., se bo vršil 26. junija 1938 v zadružnem prostoru v Komendi. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za leto 1937.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Gani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta *""50 Din. — Cena inseratovpo dogovoru. — Izhaja 15. due vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Kje je prava pot?
(V razmišljanje posojilnicam.)
Z novim letom je bila dolgotrajna akcija za likvidnost naših posojilnic uspešno zaključena in začelo se je delo Za oživljenje posojilnic. Toda po šestletni krizi in brezdclnosti nekatere po-sojilnice niso prav doumele položaja in zato tudi niso svojega poslovanja urav-"ale tako, da bi z razpoložljivimi denar-'Hnii sredstvi, ki jih daje na raz pl a go Zadružna zveza, dosegle likvidnost in si Vr|dle zaupanje vlagateljev.
Dve skrajnosti.
V glavnem moremo pri tem razločevati dve skrajnosti. Ene posojilnice pravijo: »Ne damo. Vlagatelji nam bodo raznesli vso gotovino, pa bomo prazni in nelikvidni kakor smo bili.« Druge pra-VlJo: »Razdelilno vlagateljem, kar smo prejeli. Če bomo s tem vrnili zaupanje, dobro; če ne, pa tudi dobro. Bodo pač Potem zopet ostali vlagatelji čakali, ke-(k>j bomo kaj dobili.«
Prava pot — v sredini.
Nobena od teh dve skrajnosti ne po-nieni prave poti. Prava pot je na sredi, ki u i ne preozkosrčna, ne preši roko-Snidna, ki sicer skrbi in uravnava, pa Vendar ni črnogleda in nezaupna, tem-
več zaupa in ima pogum, ki tudi ne pre-pušča krmila usodi im slepi sreči, ampak s preudarkom krmari in ve, kje je meja.
Temelj posojilnic.
Da pa bomo mogli prav določiti pravo pot, si moramo biti na jasnem, kaj je bistvo, kaj je prvotni namen naših posojilnic. Posojilnice so združenja posameznikov v kreditno zadrugo zaradi posojil pod ugodnimi pogoji. Sredstva za ta posojila pa večinoma dobivajo kreditne zadruge od vlagateljev, le v manjši meri od izposoj il. Z alk a j so vlagatelji nalagali pri posojilnicah svoje prihranke? G atovo predvsem zato, ker so videli, da je na čelu posojilnice dobra uprava, da za denar, zaupan posojilnici. jamčijo neomejeno vsi dolžniki in pa naposled, kar je najvažnejše, da jim je denar za potrebo na vsakokratno zahtevo na razpolago in to celo prav pri roki, ker je v domači posojilnici. Kratko rečeno, vlagatelji so zaupali posojilnicam, zato so posojilnice v toliki meri dobivale njihove prihranke. Temelj za delo posojilnic so torej hranilne vloge, le hranilne vloge so vlagatelji prinašali v posojilnico popolnoma prostovolj-
no, brez najmanjšega pritiska, ker so pač imeli zaupanje v posojilnico in nje vodstvo.
Brez svobode — ne bo zaupanja.
Ko je jeseni 1. 1931. nastopila kriza in se je zaradi kmečke zaščiiie ta kriza raztegnila na polnih šest let, tedaj so vloge zamrznile, talko da vlagatelji niso mogli dobiti svojega denarja, četudi so ga nujno potrebovali. Zato je zaupanje padlo. Vlagatelji so pač poskušali, Ikako bi dobili svoj zamrznjeni denar iz posojilnic, niso pa ničesar nalagali. In če hočemo priti iz teh nezdravih, nenormalnih razmer, moramo vrniti vlagateljem zaupanje, ker potem bodo zopet prostovoljno, brez pritiska nalagali svoj denar v posojilnice. Za bodoče je torej glavna naša naloga, da vzpostavimo popolno svobodo za prihranke vlagateljev, ali jih hočejo držali pri posojilnici ali pa dvigniti in odnesti domov ali pa v drug zavod. Le če bodo vlagatelji videli in izkusili to popolno svobodo glede razpolaganja svojega denarja v posojilnici, bodo zopet posojilnici zaupali. Vsako siljenje vlagateljev, naj pustijo svoj denar v posojilnici, pomeni že nezaupanje, nelikvidnost, nenormalne razmere.
Seveda.smo pa že v začetku leta poudarjali. da se prehod v to popolno svobodo ne sme izvršiti naenkrat, ampak polagoma. Naznačevali smo, da se morajo vlagateljem stavili na razpolago vloge postopnjema, deloma lako. da se osvobodijo najprej manjše, potem pa večje in večje vloge, deloma pa tako, da se od vlog stavlja na razpolago vedno večji, a za vse vlagatelje enak odstotek vlog. Večina posojilnic je ta navodila razumela, jih sprejela in jih tudi pametno izvaja. Medtem ko namreč osvo-
bojuje več vlog oziroma vedno večji odstotek od vlog, skuša tudi trajno na vse načine psihološko vplivati na vlagatelje v smeri večjega in večjega zaupanja. In tako gre mesec za mesecem oživljenje posojilnic naprej. Nekatere posojilnice so ta proces postapnjega oživljanja že dovršile in danes normalno poslujejo, tako da dobi vsak vlagatelj ne le, kar potrebuje, ampak tudi, kar zahteva.
Izgovori.
Nekatere posojilnice se v položaju niso znašle in so hodile po poti ene ali druge skrajnosti. Zato kljub zadostnim, večinoma prav velikim sredstvom niso še uspele, da bi količkaj pomirile vlagatelje In si vrnile njih zaupanje. Navajajo pa te posojilnice vsaka svoj izgovor, vsaka svoje razloge. Naj nekatere izmed ich Izgovorov tu navedemo:
1.	»Damo denar vlagateljem, a le za potrebo po naši presoji.« luko pravijo nekatere. Prvi pomislek nasproti temu je, da ne more posojilnica vsakega vlagatelja prav presoditi. V njegov žep. v njegove gospodarske in družinske razmere, v njegove gospodarske načrte nima vpogleda, zato večinoma tudi ne more pravično presoditi, ali je potreben ali ni. Drugi pomislek pa je ta, kako si more posojilnica lastiti pravico soditi. Mi smo rekli, da je temelj zaupanju svoboda vlagatelja, da po svoji volji dviga in razpolaga z denarjem. Zato bodo vlagatelji upravičeno odklanjali, da bi posojilnica presojala njihove potrebe po denarj u.
2.	»Ne damo, če vidimo, da vlagatelj nesi denar drugam. Razumljivo je, da so posojilnice najslabše razpoložene nasproti vlagateljem, o katerih sumijo ali celo vedo, da nosijo denar drugam. Voda
pomisliti je, da so prav ti vlagatelji naj-liolj nezaupljivi, ker le zaradi nezaupanja nosijo denar drugam. Zato ne bo kazalo drugega, kako>r takim nezaup-Ijivcem izplačati, ker li širijo nezaupanje tudi na druge, so kakor kužna gnezda, ki jili je treba iz organizma izločiti.
3.	»Ne smemo izplačevati toliko, ker bi se obseg posojilnice preveč skrčil. Zaviramo pač izplačila, da vloge ne bodo preveč padle.« Ni bistvena sedanja višina hranilnih vlog. Sedaj jo mogoče morete držati, ker je nad vašo glavo uredba o zaščiti. Toda to je le prehodna mera, ne pa trajna. Prej ali slej boste morali izpod te strehe, ker boste drugače pod to streho brez sonca in zraka izbirali. Ker šest let ni bilo izplačil, morate sedaj dajati z obema rokama pogumno in vztrajno, pa brez strahu, da sc bo kupček preveč skrčil. Koliko načrtov, potreb plačil, del je bilo v teku šestili let odloženih, ker so jih vlagatelji morali odložiti na čas, ko bo posojilnica likvidna. Sedaj te načrte, potrebe, plačila in dela izvršujejo in zato je sedaj treba nenormalno veliko gotovine.
4.	»Kaj bo poitem, če bomo razpoložljivo gotovino razdelili? Zato rajši sedaj zaviramo, da imamo zmeraj nekaj v rezervi.« To so tisti preboječi, ki si ne upajo napraviti pametnega načrta, da bi z 20 do 40% hranilnih vlog vendar lahko pomirili vse vlagatelje in jim vrnili zaupanje. Prav je, če neka j malega držite v rezervi. Toda ne vsega. Pomislite dalje, da imate še vedno nekaj nezaščitenih posojil, iz katerih boste dobivali nekaj gotovine. Pomislite naposled, da bodo morda začele zopet prihajali nove vloge, če bodo vlagatelji svobodno razpolagali z vlogami, če bodo zopet zaupali.
5.	»Moramo dajati tudi nekaj manjših posojil. Moramo nekaj denarja dati v posojila že zaradi idohodkov za režije, potem zaradi tega, ker nekateri res posojila nujno potrebujejo,, naposled, ker nam bo to tudi prineslo zaupanje vlagateljev.« Razumemo, da so za mnoge posojilnice posojila zelo vabljiva iz zraven navedenih razlogov. Toda vsaj to si ne smejo take posojilnice domišljati, da bodo s takimi posojili dobile zaupanje vlagateljev. Nasprotno naj bodo prepričane, da prav s tem še bolj izgubljajo zaupanje pri vlagateljih. Vlagatelji so namreč v takem primeru upravičeno ogorčeni, če se njim ne izplačuje na zahtevo in po potrebi, medtem pa se dovoljujejo posojila. S takim ravnanjem se najbolj gotovo koplje grob posojilnici. S takim ravnanjem se naravnost odbijajo vlagatelji od posojilnic in se za dolgo bodočnost onemogoča vsako zaupanje. Zato je res naravnost nerazumljivo, da sc posojilnice niti ne zavedajo krivice, ki jo s takim ravnanjem delajo vlagateljem.
Če so vlagatelji šest let čakali, ker pač ni bilo nobene gotovine, bodo to mogli pozabiti — odpustiti. Če pa sedaj posojilnica gotovino, ki jo dobiva, deloma daje v posojila mesto vlagateljem, je pa to neodpustljivo, je to res huda krivica nasproti vlagateljem.
Navedli smo tu nekaj misli o pravi poti. ki jo morajo iskati in po njej hoditi v lej važni dobi oživljanja vse posojilnice. Veselilo nas bo, ako bodo posojilnice to uvaževale in prilagodile za svoje razmere. Radi bomo tudi prinesli misli in mnenja posojilnic o lem važnem vprašanju oživljanja, ker je od prave rešitve lega vprašanja odvisna bodočnost naših kreditnih zadrug.
Vrnitev k varčevanju.
V letošnjem letu se je doslej mnogo pisalo o vrnitvi posojilnic v likvidnost. In res posojilnice bolj in bolj uspevajo, da postajajo likvidne, da si vrnejo zaupanje vlagateljev.
Kakor je pogoj likvidnosti zaupanje vlagateljev, prav tako pa je tudi pogoj likvidnosti varčevanje vlagateljev.
Stari vlagatelji.
Vlagatelji so dvojni. Eni so stari vlagatelji, ki imajo naložen svoj denar še iz časa pred krizo; pri n j ib nam gre v glavnem za to, da ne bi pri posojilnici naloženi denar brez potrebe dvigali.
Drugi pa so novi vlagatelji, to so oni, ki jih je treba za nalaganje prihrankov pri posojilnici šele pridobiti ali mogoče pridobiti šele za to, da sploh v a rčujejo.
Da stari vlagatelji denarja ne bi brez potrebe dvigali, je treba, da dobijo zopet zaupanje v posojilnico. Zaupanje pa pomeni misel, zavest, prepričanje vlagatelja, da je denar v posojilnici varen, da ne bo prav nič izgubljenega in da je denar v posojilnici likviden, da ga more vlagatelj vsak čas za potrebo dvigniti. NaIOiga odbora posojilnice je. da s pametnim. previdnim gospodarstvom razpoložljivo gotovino tako uporabi, da vrne vlagateljem zaupanje.
Obrestna mera.
Poleg zaupanja pa je važno še eno vprašanje. To so obresti. Za vlagatelja ni samo važno, da je denar varen in likviden, ampak tudi, da nosi obresti. Vlagatelji se včasih zelo zanimajo za to, kolikšne obresti nosi denar v posojilnici. Ker pa so posojilnice bodisi zaradi tega,
ker so šle pod zaščito, bodisi zaradi silnega znižanja obresti pri kmečkih terjatvah bodisi zaradi posledic dolgotrajne denarne krize znižale obrestno mero za hranilne vloge povprečno na 3%, večkrat celo na 2%, seveda vlagatelji s tem niso zadovoljni in zahtevajo višjo obrestno mero. Če se jim ne ugodi, seveda hočejo denar dvigniti, da ga naložijo drugod po višjih obrestih. Nalagajo pa denar zlasti v mestih ali pa v Poštno hranilnico, kjer dobijo 4% obresti. Zopet je naloga skrbne, pametne uprave, da obrestno mero postopnjcma tako uredi, da bodo vlagatelji zadovoljni. Jasno je, da ne more naenkrat zvišati obrestne mere čez 3%, če za kmečke terjatve, predane Agrarni banki, dobiva posojilnica sama samo 3%. Toda uprava posojilnice more v razmerju, kakor dobiva gotovino, hranilne vloge oisvobojevati, ali, k alk or pravijo, deblokirati. Vlagatelj osvobojeno hranilno vlogo lahko dvigne ali pa jo prenese na nov račun, na katerem se priznava višja obrestna mera kot na starem računu.
Nove vloge.
Drugače pa je seveda z novimi vlogami. Tudi pri novih vlogah je temelj zaupanje in obrestovan je. Vendar pa je z zaupanjem pri novih vlogah mnogo laže kol pri starih. Novi vlagatelji večinoma še niso doživeli takega razočaranja kot stari vlagatelji, da bi bili skozi leta morali čakati in čakati, da se jim njihov denar odtaja. Tudi z obrestno mero pri novih vlogah ni težav, ker se nove vloge itak na splošno obrestujejo po 3 do 4%, ker nad 4% za nevezane vloge ne dopušča uredba. Tu je torej z
zakonom določena višina, preko katere se z obrestmi ne sme.
Varčnost padla.
Poglavitno vprašanje glede novih vlog je to, ali se sploh prihranki še delajo in ako se še prihranki ustvarjajo, ali ni že prišlo do navade, da se denar drži doma. Gotovo največja škoda dolgoletne krize je v tem, da je varčevanje med narodom silno padlo. ()d-vasli niso varčevali, ker je bilo splošno znano, da so posojilnice nelikvidne, da se vloge ne izplačujejo. Mladina ni varčevala, ker je v dolgih letih krize ni k varčevanju nihče navajal, nihče vzgajal. Če je denarna kriza trajala šest let, bi skoraj mogli trditi, da bodo posledice trajale dvanajst let, zlasti ta posledica, da se mnogo manj varčuje, oziroma da mladina sploh ne varčuje.
Posojilnice za vzgojo varčnosti.
Z vzgojo k varčevanju je treba zopet začeti. Poklicana sla šola in dom v prvi Vrsti. Šola in dom bosta gotovo v tej vzgoji najbolje uspela. Poklicane pa so tudi posojilnice. Ena temeljnih nalog naših posojilnic je prav ta, da sodelujejo pri vzgoji mladine k varčevanju m da vršijo propagando za varčevanje.
Ni naš namen, da bi sc tu na široko razpisali. Čisto na kratko hočemo samo poklicati v spomin ono, kar so naše posojilnice za vzgojo k varčevanju že delale, že imele vpeljano, pa so zaradi denarne krize potem popolnoma opustile.
Darila hranilne knjižice.
Darila otrokom — ne v gotovini, nmpak v hranilni knjižici. Običaj je, da se dajejo otrokom ob raznih prilikah darila, tako zlasti botri pri krstu, botri
pri birmi, starši ali sorodniki za uspeh v šoli. Naj sc ta darila dajejo izključno le v hranilni knjižici. Na ta način dobi otrok hranilno knjižico s prvo vlogo, katero ho dopolnjeval in večal z lastnimi prihranki ali z nadaljnjimi darili, ki jih bo dobival.
Domači hranilniki.
Domače hranilnike so vpeljale že mnoge posojilnice pred denarno krizo. Preglejte, kje se sedaj nahajajo ti hranilniki. Naročite nove, ker jih ima Zveza še vedno na zalogi. Ne bi smelo biti nobene družine z otroki brez hranilnikov, ako hočejo, da se bodo otroci navadili na varčevanje. Bližnje priložnosti za zapravljanje je danes zelo veliko in za otrokove dinarčke se trgajo med seboj kino, tombola, slaščičarna, veselica itd. Zato je temu nasproti treba ustvariti bližnjo priložnost za varčevanje že doma v družini. In to je hranilnik.
Nagrade v šoli — hranilne knjižice.
Za nagrade najboljšim učencem v šoli naj posojilnice preskrbijo zopet hranilne knjižice in to leto za letom. Saj zadostuje hranilna knjižica z osnovno vlogo 50 din, ki pa je vinkulirana, da jo more dotičnik dvigniti šele, ko doseže starost 20 let. Posojilnice ne plačujejo nobenih inseratov za svojo propagando. Naj za reklamo napravijo vsaj to, da vsako leto izdajo za vse razrede osnovne šole, ki se tam nahaja, hranilno knjižico za najboljšega učenca v vsakem razredu. To jih vsako leto stane le nekaj sto dinarjev, reklama za posojilnico pa je gotovo s tem najbolj učinkovita. O posojilnici bodo govorili otroci, o posojilnici bodo govorile družine.
so
Varčevanje poslov.
S propagando je treba začeti tudi pr i poslih, kmečkih in hišnih, da vsaj del svoje plače redno nalagajo v posojilnico. Zato je treba stika s posli in njihovimi gospodarji oziroma gospodinjami. Kmečki posli so vsi še nezavarovani. Pri njih ni poskrbljeno ne za primer bolezni, ne za primer onemoglosti in starosti, kar je preskrbljeno pri delavcih in hišnih poslih v mestih. Zaradi tega je varčevanje tem važnejše, tem nujnejše.
Varčevanje delavcev.
Posojilnice v delavskih krajih hi morale organizirati po svojih zaupnikih redno varčevanje pri delavcih, zlasti nc-oženjenih. S kolikšnim uspehom bi sc to moglo delati, a ko bi bila enkrat organizacija zaupnikov med delavci ustvarjena! Kakšne zneske bi iz teh prihrankov lahko dobivala posojilnica vsak teden, oziroma vsak mesec!
Setev za prihodnost.
Navedli smo nekaj primerov. Praktično življenje samo jih pokaže še več. Nekateri bodo seveda ugovarjali, da je
tu veliko dela, a malo haska. Takim bodi povedano, da je pač treba sejati zato, da bo kdaj žetev. Ni važno ravno to, kdo bo žel, mogoče bo res žel šele prihodnji rod; sicer pa tudi mi žanjemo marsika-terikrat plodove, ki so jih zasadili naši predniki.
Posojilnice se morajo vzdramiti iz letargije, v katero so padle v teku šestletne krize. Treba se je gibati, delati na vse strani, na vse načine. Tudi če trenutno ni videti, da bi bil takoj uspeh. Ako se vrši delo po pameti in z dobro voljo, uspeh gotovo ne bo izostal, ampak se bo prej ali slej pokazal.
Izpolnimo dolžnost!
Postavljeni smo na odgovorna mesta. Zaupano nam je vodstvo posojilnice. Posojilnica pa je obenem hranilnica in celo še prej hranilnica kot posojilnica. Naložena nam je dolžnost, katero moramo izvršiti. Zgodovina bo sodila, ali smo se odgovornosti zavedali, ali smo dolžnost izpolnili. Zato delajmo, organizirajmo, sejmo seme varčnosti, da ne bo zgodovina nad nami zlomila palice, da naložene dolžnosti nismo izpolnili.
Izprememba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov.
I' inančni zakon za leto 1938/39 obsega sledeče dopolnitve, oziroma izpre-membe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov:
1.	Za odstavkom 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov sc dodaj e nov odstavek:
»(8. a) Davčna osnova pri osebah, ki plačujejo davek pavšalno, se računa takole:
V krajih do 5.000 prebivalcev znaša
osnova za osebe, ki plačujejo 80 dinarjev pavšalnega davka, 1.333.33 dinarjev; za osebe, ki plačujejo 150 dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 2.500 dinarjev; za osebe, ki plačujejo 240 dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 4.000 dinarjev.
V krajih nad 5.000 do 10.000 prebivalcev znaša osnova za osebe, ki plačujejo 120 dinarjev pavšalnega davka, 2.000 dinarjev; za osebe, ki plačujejo 210 dinar-
jev pavšalnega davka, znaša osnova 3.500 dinarjev; za osebe, ki plačujejo 320 dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova
5.333.33	dinarjev.
V krajih nad 10.000 do 20.000 prebivalcev znaša osnova za osebe, ki plačujejo 200 dinarjev pavšalnega davka,
3.333.33	dinarjev; za osebe, ki plačujejo 330 dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 5.500 dinarjev; za osebe, ki plačujejo 480 dinarjev pavšalnega davka, znaša osnova 8.000 dinarjev.«
2.	Za odstavkom 8. a člena 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov se dodaja nov odstavek:
»(8. b) Kot davčna osnova iz časa dolžnikove zadolžitve se vzame v primerih, ko ni davčnih knjig ali se iz njih davčne osnove ne dajo ugotoviti, davčna osnova iz najbližjega leta, za katero je ugotovljena davčna osnova.«
3.	Za odstavkom l.a člena 24. uredbe 0 likvidaciji kmečkih dolgov se dodaja nov odstavek:
»(L b) Sodolžniki kmetje, katerih skupni dolg po prednjem odstavku presega 25.000 dinarjev, se morejo do dne b junija 1938 obrniti do sodišča s prošnjo za znižanje dolga po členu 20. uredbe. če znaša kmetov dolg glede na odstavek l.a tega člena 25.000 din, ima dolžnik pravico do znižanja dolga po členu 22. uredbe ne glede na izdane sodne odločbe o znižanju dolga.«
4.	Rok iz odstavka 2. člena 20. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov M. P. štev. 70.380/V z dne 25. septembra 1936 se podaljšuje do 31. decembra 1939.
5.	Uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov se dodaja nov člen 20. a:
»Dolžniki kmetje iz odstavka 2. člena 19. in člena 20. te uredbe se morejo sporazumeti z upniškimi ustanovami, da jim plačajo svoj dolg neposredno, samo do izdaje prvostopne sodne odločbe o znižanju dolga.«
6.	Določbe točke 5. pod č) § 24. fin. zakona za leto 1937/38 in odstavka 2. člena 19. in člena 20. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji km. dolgov se ne naša j o na odpisane terjatve iz odstavka 1. člena 9. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov.
Če je ustanova iz odstavka 1. člena 7. uredbe kar koli teh terjatev izterjala, mora to nadomestiti Priv. agr. banki.
7.	Členu 35. uredbe o likvidaciji km. dolgov se daje zakonsko tolmačenje:
»Na dolžnike Državne hipotekarne banke, katerih posestvo presega 50 oziroma 100 ha orne zemlje in katerih dolgovi presegajo maksimum iz člena 5. uredbe, se morajo uporabiti olajšave iz predpisov člena 35. uredbi' o likvidaciji kmečkih dolgov v mejah in v obsegu, kakor jih predpisuje člen 5. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov.«
Nekatere važnejše izpremembe taksnega zakona.
Ki naučni zakon za leto 1938/39 obsega nekatere važnejše spremembe zakona o taksah. V naslednjem navajamo samo liste nove odredbe, ki so tudi za zadruge večjega pomena.
Glede kazni zaradi taksnih kaznivih dejanj sta taksnemu zakonu dodana dva nova člena 56. a in 56. b, ki sc glasila: Člen 56. a. Kazni zaradi taksnih kaznivih dejanj, za katere je predpisana
kazen v večkratnem znesku redne takse, ni, če ustvari krivec iz proste volje zakonu ustrezno stanje, preden ohlastvo zanje kakor koli izve. Krivec, ki se na ta način oprosti kazni, nima pravice do ovaditeljske nagrade od kazni, na katero bi bili obsojeni njegovi sokrivci.
Ta predpis se ne uporablja, če se je kršitev taksnih predpisov storila na način, ki se preganja po kazenskem zakonu.«
3. Za novim členom 56. a zakona o taksah se dodaja:
Člen 56. b. Če zaradi taksnega kaznivega dejanja obdolžena oseba pismeno izjavi, da je poleg redne takse voljna takoj plačati ali popolnoma zavarovati tudi še dvakratni, pri dedni ali darilni pristojbini (tar. post. 23.) trikratni, pri taksi na račune (tar. post. 34.) pa petin-dvajsctkratni znesek redne takse: kol kazen, kakor tudi morebitne stroške in takso iz tar. post. 229. in če se hkrati odpove vsem pravnim sredstvom, se sme na obdolženčevo prošnjo, vloženo najkasneje pred izdajo prvostopne sodbe, odobriti opustitev nadaljnjega kazenskega pregona.
Odločbo o opustitvi izda, če zatajena taksa ne presega 50.000 din, davčna uprava, nad ta znesek pa finančna di-
rekcija. Izjemoma pa izda po taksah iz tar. post. 23. tega zakona ne glede na višino zatajene redne dedne in darilne pristojbine in v isti stvari morda tudi zatajenih drugih taks odločbo o opustitvi finančna direkcija. Vendar postane odločba o opustitvi vselej izvršna šele, ko jo predhodno odobri pristojno višje oblastvo.
Opustitev kazenskega pregona se ne , odobri, če je bila dotična obdolžena oseba tudi le enkrat že pravnomočno obsojena zaradi kakršnega koli taksnega kaznivega dejanja, pri čemer še morda | že katerikral odobrena opustitev kazenskega pregona ne šteje za obsodbo. Prav tako se opustitev ne odobri, če je bila storjena kršitev taksnih predpisov na način, ki se preganja po kazenskem zakon n.
Določbe tega člena veljajo samo za tista taksna kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen v večkratnem znesku redne takse.«
Glede sodnih taks odreja točka 29. § 19. finančnega zakona:
»Vse stalne taks e po zakonu o sodnih taksah, dokler se izrečno z zakonom ne spremene ali ne ukinejo, se z v i š u j e j o z a 50%.«
Odredbe glede zadrug o taksah v finančnem zakonu
za leto 1938-39.
V	§ 19. določa finančni zakon za leto 1938/39:
V	točki 5. člena 5. zakona o taksah se črta poslednji odstavek in se namesto njega postavlja:
»Minister za finance sme gospodarske zadruge, ki so spravile svoja pra-
vila v sklad z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937 (Službene novine z dne 24. septembra 1937, št. 217/LX11), oprostiti plačevanja takse j z odločbo, v kateri morajo biti lake oprostitve natančno določene.
Vse zadruge, ki so bile ustanovljene
pred uveljavljenjem zakona o gospodar-sklh zadrugah z dne 11. septembra 1937 in so uživale oprostitev po prejšnjem besedilu v poslednjem odstavku točke 5. člena 5. zakona o taksah, uživajo to oprostitev še dalje, dokler ne spravijo svojih pravil v sklad z zakonom o gospodarskih zadrugah, toda najdalj do 24. septembra 1939, skladno s i? 117. zgoraj navedenega zakona.«
V zvezi s tem pooblastilom je izdal finančni minister odlok z dne 1. aprila 1938, št. 23.049/HI, v katerem nadrobno našteva primere, v katerih so zadruge oproščene taks.
Besedilo tega odloka smo objavili že v aprilski številki.
Odlok se nanaša na tiste stare zadruge, ki prilagode svoja pravila novemu zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Nanaša se pa tudi na nove zadruge, ki se ustanove po tem zakonu.
Vse zadruge, ki se hočejo posluževati teli taksnih oprostitev, morajo na mestu, kamor bi se moral prilepiti kolek, pritisniti štampiljko, na kateri mora biti vrezano sledeče besedilo:
»O p r o š č e n o takse n a p o cist a v i zadnjega odstavka člena 5., točka 5. zakona o taksah v zvezi s členom 1. § 19. fin. z a k. za leto 1938/39 po o d I o k u m i n i -sira financ š t e v. 23.049/1 II z d n e
1.	I V. 1938 (.S 1 u ž b e n e novine š t. 80. XXVII z dne 9. IV. 1938, str. 556).«
Za stare zadruge, ki še niso prilagodile svojih pravil novemu zadružnemu zakonu, velja oprostitev plačevanja taks še po prejšnjih predpisih. Takšne stare zadruge se smejo posluževati seveda še nadalje stare štampiljke. Oprostitve pa bodo prenehale 24. septembra 1939.
Štampiljke z gornjim (novim) besedilom je v večjem številu naročila Zadružna zveza in jih zadruge lahko dobe pri njej.
Slaba prognoza za gospodarski razvoj.
Mednarodni urad za delo je, kakor druga leta, tudi sedaj izdal poročilo o svetovnem gospodarstvu. Strokovnjakom, ki sodelujejo pri sestavljanju teh poročil, so na razpolago vsa sredstva za temeljito proučevanje gospodarskega položaja. Zadnje poročilo slika sedanje gospodarsko stanje v precej črnih barvah.
Uvodoma postavlja poročilo vprašanje, če je že konec gospodarskega zboljšanja, sklepa pa svoje razmot rivan je z ugotovitvijo, da se mnoge prostrane dežele sveta bavijo le z vojaškimi pripravami, dočim je zanimanje in skrb za
zboljšanje družabnega položaja nižjih slojev stopila v ozadje.
Ob začetku lanskega leta je bilo v splošnem razširjeno mnenje, da se kaže v gospodarskem življenju znatno in splošno zboljšanje. Dejansko je bilo več znakov, ki so obetali po voljen razvoj gospodarstva. V trgovini so se bile razmere precej popravile in tudi z ozirom na razmere v produkciji se je bilo nadejati boljših časov. Ta razvoj je dosegel svoj višek v poletju. Že v jeseni pa se je pokazal zastoj, ki ga vsa prizadevanja niso mogla več popraviti. Kajpada razvoj ni bil enak v vseh državah.
Ali tudi ondi, kjer se je kazalo zboljšanje, je bil napredek zelo sumljiv in bi bilo bolj pravilno govoriti o lažnem procvitu nego o napredku, kajti pomnožila se je bila le produkcija predmetov, ki so v zvezi z vojnimi pripravami. Povečanje produkcije teh izdelkov ni bilo znak, da se trajno dviga gospodarstvo, kajti gospodarstvo se more trajno in mirno razvijati le, če je zagotovljena politična varnost. Take varnosti pa ni bilo in je tudi še sedaj ni.
Samo v eni vrsti proizvodnje se je kazal velik napredek, namreč v oboroževalni industriji, ki je zaposlila mnogo delavcev, zmanjšala brezposelnost in poživila delovanje nekaterih industrij. Gospodarski napredek torej ni bil stvaren, ampak samo navidezen, ker se ne more trditi, da oboroževanje povečava narodno blagostanje. Pa ne samo to. Poleg tega navideznega napredka se je pokazalo občutno nazadovanje v gospodarskem oziru. Najprej je nastopil občuten padec vrednot, posebno v Ameriki in Angliji, kjer je bila trgovina z vrednostnimi papirji zelo nestalna. Potem pa se je pojavilo znatno zvišanje cen za izdelke na debelo, kar je imelo za posledico, da so se podražile življenjske potrebščine. Zvišanje cen pa je prišlo preveč hitro in je povzročilo več zla kakor koristi. Cene surovin so tako na rast le, da ne morejo ostati trajno na tej višini.
Poročilo mednarodnega urada je sestavljeno v dokaj pesimistični smeri. Poročilo opozarja na vojno na Daljnem vzhodu in v Španiji. Evropa je postala vojni tabor, v kateri strah pred novimi vojnimi zapletijaji vznemirja dubove in ideje ter načrti o socialnem napredku niso preveč upapolni. Ni nobena skrivnost, da so v mnogih pokrajinah s po-
spešeno naglico pripravljajo na vojno. Polagoma se narodno življenje in delavnost vsakega poedinca vse bolj podreja potrebam, ki jih bo imela država v primeru vojnega spora. Na ta način pa tudi drugi narodi, ki se čutijo ogrožene za primer vojne, hote ali nehote usmerjajo svoje življenje in gospodarstvo po enakih kolesnicah. — Narodna obramba postaja prva nujnost in prva potreba in ta je tista, ki vedno bolj hromi svobodo poedinca, kakor tudi gospodarsko delavnost. Ogromne denarne vsote, ki bi jih mogli posvetiti s toliko koristjo borbi proti boleznim, za dvig zdravstva, za zavarovanje za onemoglost in starost, za razvoj -kulture in zdravega napredka, se danes uporabljajo skoraj izključno za nabavo motilnega orožja in za uničenje vseh dobrin, ki jih je človek s tolikim trudom v potu svojega obraza ustvaril. —- Oblak, ki je v preteklem letu metal precejšnjo senco, se je sedaj še bolj zgostil in grozi, da bo zatemnil vso luč na zemlji. Kakor kažejo dejstva, posega vojna že na socialno polje. Že danes seka nekatere najvažnejše ceste napredka in morda se dogodi, da nam bo v kratkem pričela rušiti socialno zgradbo, ki jo je postavil sedanji rod. Ako pride do nove splošne vojne, je gotovo, da bo ta stavba, zgrajena s tolikim trudom, popolnoma izginila.
To so zaključki gospodarskih strokovnjakov, ko motre splošni gospodarski položaj in nihanje cen. vrednot, izdelkov, industrije, ki so le posamezni pojavi splošnega gospodarskega stanja. — Splošno se čuti težko ozračje, neznosno, skoraj zadušljivo. Dobrine, namenjene človeškemu blagostanju, ne služijo več temu svojemu naravnemu na-
Humu, ampak jih človek umetno pretvarja v sredstva uničenja. Vtis, ki ga imajo tehnični in gospodarski opazovalci, se popolnoma klije z vtisom onih, ki gledajo na razmere v svetu z nravstvenega vidika.
l isti, ki imajo pred očmi gospodarske interese in oni, ki se brigajo' za duhovni dobrobit človeštva, soglašajo v tem, da se svet obrača na slabše in da sedanja pot, po kateri hodi človeštvo, vodi v katastrofo.
Iz našega zadružništva.
Zdravstveno zborovanje v Dobrepo-Ijah. V vasi Ponikve v dobrepoljski fari je župnik Anton Mrkun, znani delavec na zadružnem polju, ustanovil zdravstveno zadrugo, ki je bila vpisana v zadružni register 7. septembra 1935. Je to prva in edina zadruga te vrste v Sloveni j i.
Na binkoštni ponedeljek je priredila zadruga v dvorani Prosvetnega društva v Dobrepoljah zdravstveno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 700 Dolbre-poljcev, Stružancev, Velikolaščanov in Robarjev. Zborovanje je vodil predsednik Zdravstvene zadruge župnik Mrkun. Obširna in izčrpna strokovna poročila o higieni, asanaciji vasi, potrebi napeljave vodovoda in o potrebi razvoja domače industrije, to je izdelovanje raznih lutk in igrač, so podali gg. dr. Ivo Pirc, dr. Joža Herfort in župnik Škulj. Na predlog dr. Herforta se je izvolil asanacijski odbor za Rob, Velike Lašče in Struge. Po nad tri ure trajajočih poročilih, katerim so zborovalci ves čas z zanimanjem sledili in jih z navdušenjem odobravali, so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
1.	Potreba vodovoda je malokje tako občutna kot v Dobrepoljski dolini, ki je v pogledu oskrbe z vodo del Suhe Krajine. Ob suši morajo vodo voziti po dve uri daleč. Že avstrijska vlada je pristala na nujno zgradbo vodovoda Rob-Dobrepolje-Struge, kar je pa preprečila svetovna vojna. Zato pozivamo centralno vlado, posebno gradbeno ministrstvo in ministrstvo vojske in mornarice kot upravo dravske banovine, da sc prične z delom vsaj prihodnjo pomlad. S tem bo tudi zelo omiljena tu vladajoča nezaposlenost domačinov in se bo ustavilo njihovo izseljevanje v tujino, od koder se ne vračajo, kar prizadeva slovenskemu narodu nepopravljivo škodo.
2.	Ni ga stanu, Iki bi bil tako izpostavljen neprestano vsem vremenskim neprilikam, kot je kmečko ljudstvo, zato je prav kmečki človek podvržen raznim boleznim, ki ga prezgodaj izčrpajo in pehajo v prerani grob. Zaradi pomanjkanja sredstev sc zdravljenje odlaša, s tem pa tudi zdravje slabša. Ko vidimo, kako se drugim stanovom pomaga ob raznih nezgodah, boleznih, starosti, hiranju, kmet pa ostaja le sam sebi prepuščen, pozivamo centralno vlado in bansko upravo, da revnejšim iz kmečkega stanu prizna zakonitim potom brezplačno zdravljenje v zdraviliščih in brezplačno ali vsaj znižano voznino na železnici, ko išče zdravniško pomoč v bolnišnicah, zdraviliščih ali pri zdravnikih. Dokler se tem potrebam ne bo ustreglo, naj se prizna revnim kmečkim družinam polovična taksa v državnih in samoupravnih bolnišnicah.
3.	Kakor je znano, so naše bolnišnice prenapolnjene, tako da morajo v nekaterih oddelkih po dva ali tudi trije le-
žali na eni postelji. Zborovalci pozivajo vse odločujoče činitelje, da napravijo čimprej konec tem sramotnim razmeram.
4. Ker je zdravstveno zadružništvo najprikladnejša oblika skrbstva za ljudsko zdravje, pozivamo slovensko ljudstvo, da se organizira tudi zdravstveno v zdravstvenih zadrugah. Ko smo si postavili domove prosvetnih, narodnih, socialnih in gospodarskih ustanov, pojdimo na delo za zdravstvene naprave, da si ohranimo še naj dražje, kar človek ima, to je zdravje.
Jugoslovansko-bolgarski zadružni institut je izdal poročilo o svojem delovanju. Misel ustanovitve jugoislovansko-bolgarskega zadružnega instituta se je bila rodila lela 1936., uresničila pa se je
4.	aprila 1937 na osnovni skupščini v Sofiji. Med ustanovitelji instituta je 12 jugoslovanskih in 12 bolgarskih zvez. Za predsednika je bil na ustanovni skupščini izvoljen Hristo Genev, za podpredsednika pa z jugoslovanske strani Voj a Djordjevič in z bolgarske strani profesor Dikov; za tajnika iz Jugoslavije Gj. Davidović, iz Bolgarije Ilija Palazov.
Izpolnjujoč sklepe uprave je institut organiziral v Beogradu in Sofiji izčrpna poročila o včlanjenih organizacijah in poročila o zadružnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo institut v zvezi z njegovimi nalogami; začelo se je z zamenjavanjem tiskanih poročil; poročalo sc je mednarodni zadružni zvezi; organiziralo se je sodelovanje v zadružnih časopisih; organizirala se je vzajemna zamenjava govornikov na skupščinah za predavanja in konference in zamenjava uradnikov za proučevanje teoretskih vprašanj in praktičnega dela zadružnih organizacij v Jugoslaviji in v Bolgariji.
Dalje je začel institut izdajali poseben vestnik o življenju in delu zadružnih organizacij, včlanjenih v institutu. Ta vestnik se izdaja v obeh jezikih in izhaja v kraju, kjer je sedež instituta.
V okviru instituta se lahko osnujejo posebne komisije za proučevanje konkretnih vprašanj, lake komisije so sc doslej osnovale in poslujejo za proučevanje gospodarskih vprašanj, za ustanovitev transportne pisarne, za zadružni uvoz in za izvoz. Delo v teh komisijah je že več ali manj napredovalo.
Udeležba zadružništva pri jugoslovanskem izvozu živine. Jugoslovanski izvoz živine je reguliran s pravilnikom za izvoz živine. Po tem pravilniku se zadružništvo udeležuje pri izvozu živine s 40%. Do I. 1936. zadružništvo ni izkoriščalo več kakor 20% skupnega izvoza. Vsled razvoja živinorejskega zadružništva in zaradi večje pozornosti, ki jo posvečajo zadružne organizacije izvozu živine zadnji dve leti, pa izkoriščajo dandanes zadruge vseh 40% izvoza, ki jim pripada. V letu 1937. je znašal izvoz živine in živinskih proizvodov: v Avstrijo 36.463 glav svinj in 1.304 glav goveje živine; v Češkoslovaško 33.343 glav svinj; v Nemčijo 15.586 živih svinj in 3.133 glav živih govedi ter 658.375 kg zaklanih svinj.
Zadružna šola v Ljubljani bo obhajala letos v novembru 30 letnico svojega delovanja. Ravnateljstvo šole namerava izdati pri tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi šole s pristavkom, pri katerih zadrugah so se posamezniki udejstvovali. Zaradi tega se naprošajo vsi absolventi Zadružne šole v Ljubljani, da sporeče ravnateljstvu: 1. ime in priimek; 2. rojstni kraj; 3. sedanji položaj in bivališče; 4. leto
dovršitvc šole; 5. naslove zadrug, pri katerih so sodelovali ali sodelujejo. — Komur so znani označeni podatki o kakem drugem učencu Zadružne šole, naj jili pošlje skupno s svojimi. Kdor ne 'bo poslal navedenih podatkov, bo označen, da ni nikjer sodeloval.
Msgr. Milan Strahinščak. 2.'). marca lega leta je umrl v svojem 83. letu zaslužni hrvaški zadrugar Milan Strahin-sčak, kanonik zagrebškega stolnega kapitlja. Bil je vzoren svečenik, čigar življenje je bilo delo za Boga, narod in so-cialno pravico. Pri zadružništvu je deloval že od leta 1900., ko je bilo na prvem hrvaškem katoliškem shodu skle-njeno, da se s pomočjo zadružništva organizira delo za rešitev hrvaškega naroda. Že leta 1903. je osnoval v Velikem Bukovcu kreditno, potem pa tudi gospodarsko zadrugo, ki si je pod njegovim vodstvom pridobila velik ugled ne samo v ožjem okolišu, ampak v vsej Podravini in je služila kot vzor zadrugam po drugih krajih. Dobrih deset let je ve® prosti čas posvečal napredku zadruge in je obenem odgajal mlade kaplane za dobre zadružne delavce. Leta 1911. je kot kanonik prišel v Zagreb, kjer je nadaljeval svoje zadružno delovanje v upravi Hrvatske poljedelske hanke, tedanje matice hrvaških kmetijskih zadrug. Ko je bila leta 1918. osnovana samostojna zadružna centrala, je postal podpredsednik, leta 1929. pa predsednik Središnjega saveza hrvatskih seljačkih zadrug. Medtem je hrvaško zadružništvo prišlo v največje neprilike, zlasti osrednja zveza. Če bi njega ne bilo na čelu, bi bila zveza skoraj gotovo propadla. Ko se je njegovi trdoživi naravi posrečilo, da je rešil zvezo iz največje krize, je bil zaradi visoke starosti in
naglušnosti prisiljen, da je odložil predsedniško mesto. H rvaški zadrugarji bodo svojega pionirja zadružne misli ohranili v lepem spominu.
Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu na Dravskem polju je obhajala 7. maja letos tridesetletnico, odkar je bila ustanovljena. Zjutraj je bila sveta maša za vse umrle člane in vlagatelje. Opoldne so se zbrali vsi člani načelstva in nadzorstva v župnišču h kosilu. Pri tej priliki je župnik g. Polak, ki je sedaj načelnik lepo vodene posojilnice, povedal kratko zgodovino ustanovitve posojilnice in se spominjal umrlih, pa tudi še živečih ustanoviteljev. V imenu Zadružne zveze je posojilnici čestital k tridesetletnemu uspešnemu delu g. dr. Basa j, ki je poudaril zlasti misel, da je delo odbornikov po Raiffeisenovem načelu praktično izvajanje krščanske ljubezni do bližnjega. Popoldne je bila v Prosvetnem domu, ki je bil zgrajen tudi s pomočjo posojilnice, predavanje g. dr. Basaja o likvidnosti, nato pa igra. ki so jo uprizorili člani domačega Prosvetnega društva. Proslave tridesetletnice sc je udeležil tudi šolski nadzornik iz M. Sobote g. Nerima, ki je vodil šentjanško posojilnico in še tudi druge posojilnice med vojno.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornjem gradu je proslavila v nedeljo 29. maja svoj tridesetletni j u -b i lej. Dopoldne je bila v škofijski cerkvi slovesna sveta maša za vse pokojne člane in vlagatelje, potem je bil v dvorani Prosvetnega društva občni zbor zadruge. Najprej je sedanji načelnik gospod Pečnik podal kratko poročilo o ustanovitvi posojilnice in o ustanoviteljih. Nato je zastopnik Zadružne zveze g. dr. Basaj v daljšem govoru podal sli-
ko razvoja gornjegrajske posojilnice na podlagi računskih zaključkov. Zadruga se je izredno lepo razvijala in so vloge liiiro rastle. Konec prvega poslovnega leta je bilo hranilnih vlog 218.000 kron, konec leta 1930. pa že 4,318.000 din. Prvi načelnik zadruge je bil dekan Dovnik Franc, soustanovitclaj pa tedanji kaplan Berg in sedanji župnik pri Novi Štifti g. Ferme. Nato je govoril o likvidnosti posojilnic. Tudi gornjegrajska posojilnica je z ozirom na svojo zadružno disciplino, zaradi katere je imela pri Zvezi znatno naložbo, in pa na podlagi kredita Poštne hranilnice v zelo ugodnem položaju, tako da bo mogla v najkrajšem času preiti k neomejenemu izplačevanju vlog. Po govoru zastopnika Zadružne zveze se je izvršil še redni dbčni zbor posojilnice, pri čemer je revizor g. Urbanija navzočim članom in vlagateljem razložil vse postavke računskega zakl jučka za upravno leto 1937. Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornjem gradu spada med najmočnejše kmečke posojilnice in višina hranilnih vlog priča, da ji ljudstvo v okolišu res zaupa.
Pravo.
Nov zadružni register. V smislu § 116. novega zadružnega zakona z dne 11. sep-tembra 1937 je izdal pravosodni minister uredbo o vodiIvi in pregledu zadružnega registra in o postopku pri prenosu vpisov iz obstoječih registrov v nove registre. Uredba je bila izdana 25. maja leta 1938., objavljena pa je bila v Službenih novinah dne 10. junija.
Deli se v tri oddelke. Prvi oddelek obravnava osnovanje, vodstvo in pregled zadružnega registra, v drugem oddelku so obseženi predpisi glede prenosa vpi-
sov iz obstoječih registrov v nove registre, tretji oddelek obsega prehodne določbe.
Registrsko sodišče je vsako trgovsko sodišče, kjer pa takih ni, okrožno sodišče. Za vodstvo in pregled zadružnega registra in za sodne sklepe, ki se nanašajo na registracijske zadeve, veljajo predpisi zakona o sodnem nespornem postopku. Nato slede natančnejše določbe o vpisih, o javnosti registra, kako je register urejen, o prijavah zaradi vpisa, o preizkušanju prijav, o vpisovanju v register, o nedopustnih vpisih in o objavah vpisov, o tarifah za objave, o obvestilih, evidenci, o listinah in prilogah, o imeniku k zadružnemu registru in slednjič o vpisih zvez in revizorjev.
Registrsko sodišče mora vpis objaviti v službenem listu banovine, kjer ima sodišče svoj sedež. Vpis velja za objavljen istega dne, ko je objava izšla v službenem listu.
V drugem oddelku uredbe so obseženi predpisi o prenosu obstoječih zadrug v novi zadružni register. Vse stare zadruge morajo prilagoditi svoja pravila novemu zadružnemu zakonu do 24. septembra 1939. Če zadruga lega ne bi storila, bo sodišče izreklo njen prestali dk. Za prijavo veljajo že predpisi nove uredbe.
Popolno besedilo uredbe priobčimo v prihodnji številki.
Gospodarstvo.
Zadružna gospodarska banka. Zaradi doseženih boljših poslovnih uspehov je začela uprava izvajati mobilizacijo specialne rezerve. V lanskem poslovnem letu je dosegel čisti dobiček 3,659.757
dinarjev, vštev.ši tudi prenos iz I. 3936. v znesku 251.376 din, kar se po predlogu uprave porabi za običajno dotacijo rezervnemu skladu in za izplačilo 4% dividende na prednostne delnice, od preostanka se pa porabi znesek 2.5 milijona dinarjev upnikom specialne rezerve delno v gotovini, delno v prepisu na njih stare vloge, v kolikor banka ni dobila plačil svojih dolžnikov v gotovini. Ostanek 224.000 din naj bi se prenesel na nov račun. — Nadalje naj se upnikom specialne rezerve izplača še preneseni čisli dobiček iz leta 1935. v znesku 937.469.12 din in 2,372.161.15 din. Slednji znesek je banka že prejela od izločenih zavodovih terjatev, tako da bodo dobili upniki specialne rezerve skupno 5,809.930 din, in sicer takole:
1.	Iz socialnih ozirov se izplačajo 316 upnikom specialne rezerve kvote, ki so dne 10. aprila 1934 znašale posamezno manj kot 2.000 din.
2.	Vsem ostalim upnikom specialne rezerve sc da na prosto razpolaganje zneske 3% njih celotne kvote v specialni rezervi.
3.	Od ostanka v ta namen prejete vsote, ki ni bila plačana v gotovini od dolžnikov, dobe upniki specialne rezerve št- nadaljnje 3%, vendar tako, da sc te vsote prenest) na račun starih vlog.
l’o teh povračilih upnikom specialne rezerve se bo specialno rezervni sklad banke znižal za 5,809.000 od 92,507.000 na 86,698.000 din.
V novem poslovanju so posli narastli od 16,460.000 na 35,771.000 tl in. Skupna bilančna vsota (staro in novo poslovanje) je narasla od 326.5 na 328.2 milijonov dinarjev.
Tudi v tekočem letu se je obseg novih poslov znatno povečal.
Nalaganje rezerv v državnih papirjih.
Po S 104. finančnega zakona za 1. 1938/39 je dobil finančni minister pooblastilo, da sme po odobritvi ministrskega sveta predpisati uredbo z zakonsko močjo o zb i r a n j n poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, pri ustanovah socialnega zavarovanja, pri denarnih zavodih, pri z a -tl r n ž n ih or g a n i z a c i j a h , ind u-strijskih in drugih podjetjih delniške oblike kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje. V utemeljevanju tega pooblastila se navaja, da se pooblastilo daje zato, da bi se domači zavarovanci in vlagatelji kar najčvrsteje in na j popolneje zavarovali, kakor tudi zato, da bi se ustvarili kar najbolj zdravi pogoji za po vzeli go in razvoj splošne gospodarske delavnosti v državi.
Uredba še ni izdana, zato o njej še ne moremo razpravljati. Za zadruge vseh vrst bo pomenila novo breme, ker se bo tlel njihove obratne glavnice izločil iz prometa, obratne glavnice zadrugam pa že Iti k o primanjkuje.
Nazadovanje naše zunanje trgovine. Trgovinska bilanca Jugoslavije za letošnje prvo četrtletje kaže pri izvozu nasproti enaki dobi lanskega leta močno nazadovanje za 17.54%, d očim je uvoz v isti dobi poskočil za 11.16%. Vsega skupaj se je izvozilo raznega blaga v vrednosti 1,569.5 milijonov dinarjev nasproti 1.903.4 milijonom v lanskem letu, to je za 334 milijonov manj. Nasprotno je poskočila vrednost uvoženega blaga v tej dobi od 1.568.8 na 1743.8 milijonov dinarjev. Trgovska bilanca zaključuje torej s pasivom za 334.6 milijona din.
Bilo bi prezgodaj soditi o tem, če je
to spremembo v naši zunanji trgovini povzročilo splošno konjunkturno in trajno nazadovanje ali če igrajo pri tem vlogo le začasni in bolj slučajni vzroki. Bistvenega pomena za nadaljnji razvoj bo prihodnja letina, ki obeta biti po uradnih podatkih prav dobra. — Med vzroki, ki so povzročili nazadovanje pri izvozu, utegne biti upadanje eeu na svetovnih tržiščih, kar potrjuje okolnost, da je izvoz manj nazadoval po množini blaga kakor po vrednosti. Upoštevati je tudi, da so lansko leto forsirali izvoz nekih agrarnih produkov, tako da so bili vsi presežki do konca leta izvoženi in ni v začetku letošnjega leta ničesar preostalo za izvoz. Posebno se to 'kaže pri pšenici. Medtem ko je bilo lansko leto v prvih štirih mesecih izvoženo pšenice za 204.7 milijonov dinarjev, se je letos izvozilo komaj za 1 milijon dinarjev. Na drugi strani pa je bil ta izpa-dek izravnan s tem, da se je močno povečal izvoz koruze, katere izvoz je po vrednosti naraste! od 157.3 na 318.3 milijone dinarjev. Drugače so pri nazadovanju izvoza najbolj udeležene naslednje vrste blaga: les, kovine in živina.
Posamezne države, v katere izvaža Jugoslavija, so pri upadu izvoza udeležene približno v razmerju celotnega nazadovanja. Izjemo tvori Anglija, ki je v aprilu letošnjega leta iz Jugoslavije uvozila blaga za 117 milijonov dinarjev in je s tem zavzela prvo mesto glede našega izvoza, saj je šlo skoraj 30 odstotkov vsega našega izvoza v Anglijo. Drugo mesto je pripadlo Nemčiji, ki je nakupila pri nas za 78.(i milijonov dinarjev, to je 19.9% vsega izvoza. V statistiki
sla Nemčija in Avstrija navedeni ločeno: če bi bili navedeni skupaj, bi Nemčija zavzemala prvo mesto. Anglija je bila največji kupec za jugoslovansko koruzo, katere si je nabavila skoraj 1(>() tisoč ton v vrednosti 97 milijonov dinarjev. Kakor sc da domnevati, bo vpliv Anglije na naš izvoz tudi v bodoče precej znaten. Anglija se pripravlja, da si zbere rezerve žita in drugih surovin in se v ta namen v veliki meri poslužuje vzhodno-južnih tržišč. Iniciativa Anglije je tem deželam dobrodošla, ker dobe za svoje pridelke proste devize.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 125.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 106.—; kalijeva sol po 100 kg Din 160.—; kostni superfosfat Din 125; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 211.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 144.—; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.10; modra galica Din 6.10; žveplo Din 3.—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na Iranco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; reporez-nica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do Din 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp« Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5.000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja” Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadruž.no tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lukovici, ,r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 3 popoldne v poslovnih prostorih na Brdu. Dnevni red: 1, Čitanje zapisnika o zadajem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937, 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laporju, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob pol 8 dopoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. 'Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
4.	Slučajnosti
Občni zbor Živinorejske selekcijske zadrnge v Medvodah, r. z. z o. z, se bo vršil 3. julija 1938 ob 7 zjutraj v šolskem poslopju v Preski. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev računskega zaključka za leto 1937.
3.	Določitev pristopnine. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Majšpergu, x. z. z n. z., se bo vršil 29. junija 1938 ob pol 8 dopoldne v prosvetni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Splošne kmetijske in prodajne zadruge v Novem mestu, r. z. z o. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 10 dopoldne pri Zabretu v Kandiji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. in z dne 1. maja 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstva in prevzem odgovornosti za obveze zadruge do občnega zbora. 5. Sklepanje o odgovornosti uslužbencev in njih garantov. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Planini pri Rakeku, r. z. z n. z., se bo vršil 29. junija 1938 ob pol 5 popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva iti nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva, 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Rakitni, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 3 popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Strahinju, r. z. z o. z., se bo vršil 3. julija 1938 pri predsedniku. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Posojilnice pri Sv. Bene-ditku v Slovenskih goricah, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 po večernicah v posojilnič-ni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti. — Ako bi se ob
določeni uri ne zbralo zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje pri vsakem številu članov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice ]pri Sv. Vidu pri Ptuju, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 8 dopoldne po rani službi božji v Slomškovem domu pri Sv. Vidu pri Ptuju. Dnevni red: Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Martin pri Vurbergu, r. z. z n. z., se be vršil 29. junija 1938 ob 8 zjutraj v posojilniških prostorih. Dnevni red: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Retini občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Kunigundi na Pohorju, r. z. z n. z. sc bo vršil 26. junija 1938 ob 9 dopoldne v posojilni-ških: prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1937, 4. Čitanje revizijskega poročila.
5.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Suhorju, r, z. z n. z., ho dne 29. junija 1938 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročna, 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Sirarske zadruge v Stari Fužini v Bohinju, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 11 v mlekarni. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Ponovna odobritev računskega zaključka za leto 1937. 6. Sprememba pravil. 7. Glasovanje občnega zbora za razne važne stvari, med drugim izglasovanje zaupnice alii nezaupnice sedanjemu načelstvu. 8. V primeru, Ja se izglasuje odboru nezaupnica, se. vrše nadomestne volitve. 9. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Juriju pri Kranju, r. z. z n. z., se bo vršil 3. julija 1938 ob 3 popoldne v uradni sobi zadruge. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. a) Poročilo načelstva; b) poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Nadomestna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Zadruga za štednju i zajmove u Sv. Jurju u Trnju poziva svoje članove na 10 redovitu glavnu godišnju skupštinu, koja će se održati u j>rostorijaina rk. župskog ureda u Sv. Jurju u Trnju na dan 36 juna 1938 u 15 i pol sati s ovim dnevnim redom: 1. Izvještaj upravnog i nadzornog odbora. 2. Izvještaj o reviziji. 3. Prihvat računskog zaključka za g. 1937 i odreše-nica. 4. Izbor upravnog i nadzornog odbora.
5.	Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v št. Janža'»a Dolenjskem,--r. z. r. n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob pol 8 zjutraj v pasojilujških prostorih., Dpuvni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in niid/oi-si\a. 3. Odobritev lačimskih zaključkov. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti'
Redni občni zbor Gospodarske zadruge v Šmihelu pri Šoštanju, r. z. z o. z,,, sc.bo vršil 26. junija 1938 ob pol ti. uri v Hiomškovera domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obc-nega' ‘zhitiča. 2. Poročilo čučhliitva hi nadzorstva.
3.	Čitanje; revizijskega pt)i‘0Č{Iti. 4. Odobritev računskega’ zaključka za deto 1937. 5. Volitev: a) enega elana načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice'uh posojilnice za slovenjgraški okraj v št. liju pod Turjakom, r. z. z n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 3 popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika-• zadnjega občnega zbora. -Bi Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega Zaključka zn leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. ^/ Stiičajnosti.	»ji >*
Redni občni zbor Hranilnice in. posojilnice na Trati, r. z. z. n. z., se bo vršil 26. junija 1938 ob 3.popoldne v dvorani Društvenega doma na Trati. Dnevni red; T. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbota. 2. Čitanje revizijskoga poročila. 3. Poročilo načelstva' in' nadzorstva. 4: Odobritev računskega zaključka za leto 1937.'5. Sklepanje o irodporah. 6. Volitve'načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti;
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trebelnem, r. z. z n. 'z., sc bo vršil 26. jčnija 1938 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega -zbora. !2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva,
4.	Odobritev računskega zaključka za kdo 193,7.
5.	Volitev načelsstva in nadzorstva. 6.; Slučajr riosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tržišču, r. z. z n. z., se bo vršil 29. junija 1938 ob pol S zjutraj v uradnih prostorih. 'Dnevni red: f. Poročilo načelstva in nadzorstva.'2. Odobri-
tev računskega zaključka .za' leto 19>7,-3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 3. Slučajnosti.	v	.	of
Redni letni občni zbor Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v-Trbovljah, r. z. z -n. z* se bo vršil 50. jUniju 1938 ob 4 popoldne v posojil ničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega letnega občnega zbora. 2. .Poročilo načelstvu in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka zn leto 1957.
4.	Volitev: aj načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.	;
27. občni zbor Kmetijskega društva v Vodicah, r. z z o. z.,1 se bo vršil 26. junija 1938 ob 8 zjutraj v Mlekarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega' zaključku za'leto , 1937. 3. Revizijsko poročilo. 4; Dopolnilne volitve. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vodicah, r. z. z n. z., so bo vršil 26. junija ob 7. uri v jlisarni posojilniče. Dnevni red: 1. Po-ročilp,.načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za peto 1937. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Dopolnilne’ volitve. 5. Slučajnosti.	,
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge za sodni okraj Višnja gora, r,- z. z o. z.,

še bo vršil 26. junija 1938 V dvorani pri fari/ ob pol S zjutraj. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika
zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo naeelsiva. 3. Poročilo' naiLzb^stVa. 4. Revizijsko pordčilo.
5.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
6.	Volitve. 7i Slučajiiosjti.
Redni občni zbor Hranilnice ip posojilnice v Zibiki, r. z. z. n. z., sp bo vršil 26. jimiia 1958 ob ppl 8 zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: j..-Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka zal. 1937. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Dopolnilma volitev načelstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke 'hranilnice in posojilnice v Žetalah, r. z. z n. z., se bo vršil 19. junija 1938 ob 10 dopoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3> Slučajnosti.