;tav. 314
V Trst«, v poncleljek 17. »ovembra 119
Letnik XIVI
Izhaja vsak din, udi ob ntii^h In priznftfh, ijwtra). — Utatf-iUtvo: uilca Fr«Tt«ia AsOkegi fitrv. 20. i nadstropje — Dopisi naj se pošiljajo ured-itetvu. — Nefranklrana pisma « ne sprejemajo, rokopisi « ne vračajo. —, Izdajatelj In odgovorni urtdntk Štefan Godina. — Lastnik kotnordj Usta Edinosti. — Tisk tiskam« Edinost — Naročnina anaJa na mesec L 3 —, pol lef,i L 18 — ia celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in upsave štev. 11-57.
Posaaiezne Številke v Trstu in okolici po 10 stoihik. — Oglasi se računajo tr firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarni i zavodov trn po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. C .»lase sprejema Inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poSijaJo Izključno upravi Edinosti. Uprava in iaseralni oddelek se nahajata v Trstu, ul. t>v. Fiao&ška As. 2d
Is Jugoslavije.
Seja ministrskega sveta.
BELGRAD. 12. Predvčerajšnjim ob enaindvajsetih se je začela seja ministrskega svete, ki it je predsedoval regent-prestolonaslednik Aleksander. Seja je trajala pol ure čez polnoč. Kakor se do-anava, so m zdravlja! i o zelo važnih stvareh. Spre:et'h je bilo več sklepov, med drugim, <ia se odpusti dnsgi poziv narodne vojske. Govorili so o invalidskem vprašanju in sklenili, da izpremene veliko vo ašnko v Zemunu v invalidski dom. Od-brili so kredit za povrnitev naših državljanov, ki se nahajajo v tujini. Ministrstvo za javna dela je odobrilo načrt <za javne zgradbe. Sprejeta :	ponu 'ba ameriškega milijarderja Carnegia
ki se je ponudil, da zgradi znanstveno akademijo v Bvlgradu. Minister Bukšeg je poročal o prehrani države. Kikc-r se govori, njegov načrt m bil sprejet temveč bU je teročen posebnemu odseku te ca so razpravljati o imenovanju nekaterih rpo'\ovTiikov za generale in o drugih važnih vojaških vprašanjih, da-!ie o problemih .zgradbene politike in prometa.
BELGRAD, 13. (Uradno.) Pri seji ministrskega sveta, kateri je predsedovalo Njegovo kraljevo Vi-so5. it t v-o prestolonaslednik Aleksander, se je sklenilo, da se nemudoma izvede demobilizacija dru:;.-ga poziva. Minister za javna dela je poročal o programu svojega dela, ki je zelo obsežen in tza čigar ostvarjerrje bedo potrebni krediti v znesku več sto milijonov dinarjev. Program, ki predvideva zgradbo rajnih javnih poslopij, cest, mostov it J.. ;e bil v načelu odobren. Minister za Uvna dela bo moral secaj izdelati tpodrobnosti tega programa in preskrbeti materialna sredstva za Izvršitev. V ta namen se bo najelo posojilo, aU pa se -bodo dela poverila kakemu konsorciju. Minister za izhrano In obnovo -zemlje je poročal o svojem delovnem prgramu za boj proti .draginji v tplošnem, zlasti pa za znižanje cen za živila. Za udejstvitev tega načrta bodo potrebni krediti v ■znesku več desetkov tniUionov dinarjev. Tudi njegov program je bil v načelu sprejet. Nocoj se bo poseben ministrski odselr pečal s podrobnostmi teg. programa. Nato je minister vo ne in mornarice poroča! o svojem petovanju v Prago. Pri tej priliki stavil več p-edlogov, katerih namen ie, ■ustvariti čim nagtesoejše stike med našim kra-} esftvom in čehoslovasko republiko. Predlogi so tri I* sprejeti.
»Pravd-« o politiki Narodnega kluba.
BEOGRAD, 13. »Pravda« prinaša uvodnik v obliki dopisa iz Zagreba, v kaierem se bavi s politiko Narodnega kluba. V članku pravi med drugim: »Bodite v Belgradu uver-jeni. da većina hrvatskega naroda cfcsoia p l tiko Narodnega kluba, d oči m manjina, ki stoji zr>. Narodnim klubom, ni dobro poučena o delovanju dr. Laginje in njegovih tovarišev. Naše ljudstvo mnogo trpi vsled vojne in cdtod je ta nezadovoljnost, ki jo Narodni klirb izrablja v svoje strankarske namene. Hrvatskega kmeta je treba rešiti šz te zablode.
L-premembe t hrvatski vladi.
ZAGRE3, 15. V kratkem je pričakovati izprememfce v hrvatski vlad!. Ostavka sedanjega bana dr.Palečka je že sprejeta. Novi jban bo dosedanji podban dr. Tomljenovič. Razen tega se bo povečalo šte-ilo poverjenikov v vladi. — Pri posvetovanju predsednika Narodnega kluba z ministrskim predsednikom v Belgradu se je razpravljalo o razmerah na Hrvatskem, kakor tudi o vprašaju oseb, ki bi prišle v poštev za vstop v obnovljeno hrvatsko vlado. Obenem se je razpravljalo tudi o vprašanju stališča Narodnega kluba pri bodočih sejah narodnega predstavništva. — Kakor znano, je regent Aleksander ukrenil nekatere izpremembe tudi pri ljubljanski vladi. Za predsednika je ibil Imenovan prejšnji podpredsednik dr. Žerjav.
Preskrbo vanje z živili.
BELGRAD, 13. Kakor doznavamo, bo viada <za-6da veliko akcijo za preskrbe siromašnega pre-* vaktva z živili po .zelo nizkih cenah. IzdaJa bc t::ii stre g e odredbe proti špekulaciji, verizmstvu in ikopičenju btega.
Posojila občinam. BELGRAD, 13. Ministrstvo za prehrano in obnovo zeml e je obvestilo vse občine, da jim bo odobrilo potrebne kredite za nabavo drv in kuriva za to zimo. Kredit se bo izdajal za šest mesecev brez obresti, ne sme pa se uporabljati za driige svrhe.
Vprašanje r.,;rsme reforme v Bočni. BEOGRAD, 14. Bosansko - hercegovska kmetska zveza je razposlala vsem političnim
PODLISTEK
ZJ ii:n rrsu^D.
(33)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
»Ban je Tahov zet.«
»Res je, prav ste rekli,« se je nasmehnil Gubec grenko. »Tudi gospoda gredo včasih v stran. Vedo to naši hrbti, in mnogokrat mi je že vzkipela kri, ker mi kmetje vendar tudi nismo neumna žival. Ali, čemu ste prišli ravno k meni, k Matiji Gubcu, milostljivi gospod?«
Se vprašuješ. To veš ti bolje. Kmet si, ali po vsem kraju te kmetje slušajo bolj nego upravite'>a in kaštelana, bolj nego samega deželnega gospoda. Kar ti rečeš, to bo. Ko so se kmetje sprli, prihajajo k tebi, da razsojaš, ^er si prmeten, ker več veš, nego li drugi udje. Ali se niso še pritožili pri tebi?«
»So se.«
Zapomni si, da ti je bila stara gospodična fr 'estna, da so te spoštovali kot človeka.« »Kaj naj storim?« <je vprašal kmet in vstal. -Reci besedo svojemu kumu Iliji in ljućem Po drugih vaseh. Tahi odide v nekoliko dneh Kanižo s svojo četo. Grad bo prazen, koli-
strankam spomenico, v kateri zahteva, naj se vse stranke do 10. decembra izjavijo, kako stališče zavzemajo v vprašanju agrarne reforme.
Imenovanje žc!cz::!XUcsa ravnatelja.
BELGRAD, 13. Za generalnega ravnatelja železnic bo imenovan narodni po-slanec Miloš Sav-čič.
Ravnateljstvo državnih železnic preloženo v Zagreb.
BELGRAD, 10. Ravnateljstvo drž. železnic v v Ljubljani ustavi svoje delovanje in se zedini z železniškim ravnateljstvom v Zagrebru. V Ljubljani ostane le železniško nadzorništvo. Vsi uradniki ljubljanskega ravnateljstva drž. železnic preidejo k zagrebškemu ravnateljstvu. Za načelnika železniškega ravnateljstva v Zngrebu^ je imenovan inž. Leonid Franič, rodom Dalmatinec, ki je eden naših najsposobnejših inženirjev.
BELGRAD, 11. V 4tikaišr.j:h političnih krogih se govori, da se je »minister Kristan energično zavzel za to, da se ljubljansko železniško ravnateljstvo z vsem svojim osobjem vred premesti iz Ljubljane v Zagreb.
Bosanski odsek za obrt in industrijo podrejen trgovinskemu ministrstvu.
BELORAD, 14. Iizšrf je ukaz, po katerem .se
osobie oJseka bosanske vlade za obrt in industrijo podreja trgovinskemu ministrstvu.
Uradniško vprašanje,
BELGRAD, 12. »Politika« javlja, da ie že izgotovljen zakonski načrt, na podlagi katerega se bo riš;lo uradniško vprašanje. Uradništvo bo razbeljeno v enajst činovnih razredov. Po kvalifikaciji bodo uradniki razdeljeni v štiri skupine z ozirom na izvršene študije. Plačevani bodo v dinarjih in bo pla-č? precej višja nego doseaaj. Uvede se tudi edinstvena službena pragmatika. Ta načrt bo predložen narodnemu predstavništvu, čim se ta sestane. Ako narodno predstavništvo ne bo pozvano k sejam, se pragmatika izvede naredl-enim potom, tako da stopi v veljavo najkasneje, do 1. januarja 1920.
Ustanove jugoslovanskih dijakov v Parizu.
BELGRAD, 13. Dol Racija je poslala iz Pariza ministrstvu p .svete poročilo o ustanovah jugoslovanskih dijakov na Francoskem. Delegacija izjavlja, da stanove po 250 frankov niso zadostne in predlaga, da se ustanove povišajo na 750 frankov.
Gledališči v Smederevem in Kragujevcu.
BELGRAD, 13. V starih mejah kraljevine Srbije se bosta osnovali dve mestni gledališči, eno v Smederevem in drugo v Kragu-ievcu. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva pošlje zato v Kra^ujevac svojega delegata g. Svitoslava Dlmoviča, ravnatelja narodnega gledališča v Belgradu.
Odstopite v nekaterih članov zadrikega »Consiglio
na^io laletr.
SPLIT. 13. V Zadni so dr. Zilioito, dr. Krekič
in svetovalec Barbieri pcđ~K kot člani »Consiglio n^zicnale« ostavko, ker so jih mlajši člani ostro napadli, kritikujoč njihovo dosedanje delo in ugovarjajoč njihov emu sc stanku z (dr. Smodlako, ko je potoval skozi Za.der.
IZ ČEK&SLCVAŠSCE.
Ceškoslovaško-južoslovaoškl odnošaji.
BELGRAD, 14. V«iada čehos'ovašfce republike je
raprosila našo vlado, da ri?i vse »podatke o onih čeških vojakih, ki so padli za i-cejo Slovanstva. V Srbijo pri. e posebna češka komisija, da poseti
dbov-e padlih če<}rh vojakov. Hkrati le čeho-•Jovaška vlada z: prosila našo vlado, naj ji izroči popis vseh onih o?eb, ki so se p-egrešile proti na-icinu narodu, bodisi ket uradniki ali kot vojaki.
Dr, Kramar pri danskih kozakih,
SEBASTOPOL, 15. Dr. Kramar je govoril v zemstvu denskih kezakov ter poudarjal, da so mu znane zasluge kozakov za rešitev Rusije. Slovanstvo more izvršiti svoje naloge, ako postane Rusija enotna. '
Povrnitev čeških vojakov !z Sibirije.
. PRAGA, 15. V skupni seji parlamentarne komisije združenih strank z bran;bn;m odsekom je nrLnister Klofač odgovoiil ra tozadevno vprašanje, da vleda m miirstrstvo za n:iroJno brambo brezpogojno vztrajata na povratKu sibirske armade po moru.
1,603.000 kron za državno posejilo.
PRAGA. 15. (S.) »Češ' o Slovo« piše, -ca je bMo Jcslel po-Pisano -za drža"no pesojilo 1.C00.000 ; rcn in tia so vse dri:ge tozaidevne vesti tenden-
cijozne.
o šteje pri tem Tahova žena? Ne vdajte se! Bog vam je dal mišice in vse drugo pride.«
»Vse to, kakor poprej. Čujte me, milcstljivi gospod, imel sem sorodnika župnika. Služil pri njem v mladosti. Umrl je prerano.
Da ni, bi m srda tudi jaz nosil črno suknjo. Tisto malo, kar znam, sem se naučil cd tega poštenega starca. Imej pamet, imej srce, mi. je govofil stari, in Beg te ne zapusti. Ali eno vrhu drugega ne prinaša sreče, in stvari ti ne bodo uspevale, če bo preveč pameti, ali preveč srca. Enaka tehtnica je najbolja. Ta človek me je naučil tudi čitati. Pisati, žal ne znam. Ko je starček umrl — bil je siromak — :ni ni ostalo po njem ničesar, razun ene same stare knjige — sveto pismo. To knjigo sem Šesto — često čital v dolgih zimskih večerih n lahko mi je bilo pri duši. In zopet jo čitam. Xar se tu piše, je povsem drugačno, nego se dogaja na svelu.«
»Ali kaj mi tu govoriS to propoved?« je rekel Stepko zlovoijno, začudeno zroč na kmeta.
-Čakajte, milost vaša, vi veste, tudi zakaj? Knjiga pravi, da vsi ljudje izhajajo iz Adama in Eve, torej plemenitaši in kmetje, da so vsi ljudje bratje, da smo mi in vi enaka kri. In tudi, ko je Adamov 6in ubil svojega brata, ga je Bog proklel, in mari ni rekel Odrešenik, naj človek ljubi človeka kakor samega sebe?
Ustanovitev sindikata relefacank.
PRAGA, 15. Tukaj so se vršila pogajanja 8 največjih bank za ustanovo sindikata vele-bank, ki bodo prevzele finančne državne transakcije pod vodstvom 2ivnostenske, Agrarne in Češke unionske banke.
PRAGA, 15. »Prager Tagblatt« poroča, "da je Živnostenska banka zvišala delniško glavnico od 160 na 200 milijonov kron potom emisije 200.000 delnic.
Tovarna »Aero« v rokah Zivnostenske banke.
PRAGA, 15. Tovarna letal »Aero«, ki jo je prevzela Živnostenska banka, je prevzela od družbe za izdelovanje letal, ki je bila do-sedaj v rokah dunajskih interesentov, vse stroje, aktivo in pasivo.
Sladkor se začasno ne bo izvažal iz Češke.
PJRAGA, 15. Sladkobna komisija je radi inozemskih dobav sklemia, da začasno sladkorja ne bo prodajala v inozemstvo.
Sejmi ja Češkem.
'PRAGA, 15. (S.) Občina je sklenila organizirati vsaiko leto 2 velika semnja. Prvi tak sejem se bo vršil septembra 1920.
Po jska hoče Imeti vzhodno Galicijo.
MORAVSKA OSTROVA, 15. V poljskem parlamentu je ministrtsiki predsednfk Paderewski poročal o političnem položaju gfle-e vzhcdne Galicije. Izjavil ■j-e, da niti on niti Dnowski ne moreta podpisati pogodbe, ki vzhodno Galicijo ne priznava Pevski.	_
Boljše viki ustrelili bivšega železniškega ministra Nekrasova.
NAUEN, 15. Sele sedaj se doznava iz ruskih časopisov, da so boljševiki ustrelili bivšega ruskega ministra Nekrasova že pred enim letom. Nekrasov je po boljše viške m prevratu pobegnil v Južno Rusijo, odkoder -se je hotel po prediranju belijševikov rešiti v Sibirijo. Pri prehodu preko Volge so ga ujeli in ustrelili.
Spor z Romunsko poravnan.
PARIZ. 15. V bled zboljšanja romunsko-entent-
nih e-dnošajev je vrhovni svet sklenil, odgovoriti birkareški vladi v blažjem tonu. Po vedenju ro munske delegacije v Parizu se zdi, da Romunska pristane na podpis mirovne pogodbe.
Vrhovni svet je sklenil, odložiti za nekoliko dni podpis mirovne pogodbe z Bolgarsko, tako da ipodpišete Romunska in Jugoslavija skupno z drugimi zavezniškimi državami. Po nekem prejšnjem sklepu ne morete namreč Romunska in Jugoslavija podpisati bolgarske pogodbe, preden ne podpišete pogodbo z Avstrijo.
Prihod HortyIev!h čet v Budimpešto.
CURIH, 15. Včeraj zlutrar sc vkorakale madžarske čete v Budimpešto. Okoli 6 so vkorakali prvi oddelki v Buiim, a ob 10 v Pešto. Prebivalstvo je obsipalo vojake s cvetlicami Večj^ manifestacije se predvidevajo za nedeljo, ko vkoraka admiral Horty na čelu večjih oddelkov.
Volitve v Italiju
RIM, 16. (S.) Operacije za splošne državno-zborske volitve so se začele v Rimu in drugih italijanskih mestih danes ®jutra}. Nikjer ni prišlo do večjih izgredov. V Milanu je bil navaJ k žaram vkl.ub hladnemu jutru precel velik. V Rimu in drugih mestih je prišlo volit majhno število vo-lilcev, toda predvideva -se, da se število zviša popoldne. Po ulicah vlada živahno gibanje, toda javni red se nikjer ne moti.
RIM, 16. (S.) Po vesteh, ki so prišle do 17 iz raznih pokrajin, se vrše volitve brez večjih izgredov. Število volilcev je bilo .povsod majhno.
Železnica med Valoao ia Atenami.
RIM, 16. Ustanovila se je grško-i-tsKjanska druiba, ki bo zgradila železnico med Valono in Atenami.	_
Volitve ▼ Franciji.
PARIZ, 16. (S) Dahes so se vršile v Franciji državnozborske volitve, ki so se začele ob 8 zjutraj. Vsled velikega števila volilnih odsekov je moral župan v nekaterih odsekih prositi najstarejšega volilca, da se udeleži urejevanja glasovnic. V zjutranjih urah je prišlo velit veliko število volilcev.
PARIZ, 16. (S) Tudi popoldne je bil naval volilcev zelo velik. Zdi se, da se udeleže voli Le v skoraj vsi volilci.
PARIZ, 16. (S) Volitve v Parizu so se dokončale ob 18, in takoj nato se je začelo šietje glasov. V Parizu in predmestjih ni prišlo do sploh nikakršnega izgreda. Iz de-
žele se zna malo, ker poslujejo zveze vsled sr ega zelo počasi.
Volitve v Belgiji.
BRUXELLES, 16. (S) Volitve so se vršile popolnoma mirno. Volilci in volilke, to je matere in vdove v vojni padlih vojakov in ustreljenih civilistov, ker edin le le-te imajo volilno pravico, so se udele^.ii volitev v zelo velikem številu.
Mari ni rekel, da bodo visoki ponižani, a nizki povišani? Ko mi je potem zasvital razum, sem se zavedal, da sem tudi jaz Adamovo čete in da mi je rod ravno toliko star, kakor vsakega kneza; razlika je ta, da ima knez zapisano na koži, kako so se mu stari imenovali, a mi kmetje nimamo tega. Gledal sem pozneje v svet, videl sem, kako plemeniti -brat ubija svojega kmetskega brata in ga muči do krvi, pa sem si rekel: »To ni prav, Bog govori drugače; svet stoji na robe in pride božja sodba, ki izravna vse.«
»Kaj govoriš tu?« je vzbulil Stepko oči na Gubca, skočivši pokoncu.
»Pravim vam to,« je rekel seljak mirno, da boste vedeli, kako Matija Gubec misli. Kaj hočete vi, gospoda, od nas, kaj delate z nami? Zakaj nam ne dopuščate, da bi bili vsaj napol ljudje, ko vaša pisma pravijo, da ste vi boljši, a mi slabši. Samo tedaj, ko je treba naše pomoči, ko je treba krvi in denarja od kmeta Hrvata, je dober; — drugače je kmet, drugače je smet. Prišli ste, da zopet zahtevate našo pomoč. Velikaš snubi kmeta proti velikašu — za vaše pravo. Tudi jaz mrzim Taha,« je nadaljeval Gubec z zamolklim glasom in oko mu je vzplamtelo, »mrzim ga, ker sebe ceni za Boga, nas pa za psa. Ali, ako bi mi za vašo pravdo prelili kri, kako pravico dobimo mi — mi ljudje tor barji v raševini?«
Direktna zveza med Kolnom In Londonom.
NAUEN, 15 Angleški veleindustrijafci, ki žele razširiti trgovinski promet na zasedenem nemškem ozemlju, nameravajo uvesti vsakdanjo direktno vožnjo parn'rkov i -z Kolna v London.
Izvoz srebra iz Angliie prepovedan.
LONDON, 16. Uradno se poroča, da je prepovedan izvoz angleškega srebrnega denarja, srebra v kosih in srebrnih predmetov.
Odgodi te v manj važnih razprav v ameriškem senatu.
WASHINGTON, 15. (S) Senat je odobril predlog glede uveljavljenja določbe O odgo-ditvi manj važnih razprav, da se omogoči razprava o mirovni pogodbi. Zdi se, da bo mogel na ta način že prihodnji teden glasovati o mirovni pogodbi.
Pridržki, ki jih je senat sprejel,
WASHINGTON, 15. (S) Senat je odobril pridržke, na podlagi katerih ne sprejmejo Zedinjene države nobenega mandata, ne da bi se vprašal kongres. Monrojeva nauka ostane v veljavi. Senat je tudi odobril pridržke glede Šantunga.
Aretiranje revolucijonarcev,
NEW-YORK, 15. (S) Zakonodajna komisija v New-Yorku, ki je uvedla poizvedovanje glede vedenja revolucijonarcev, je dala aretirati Ljudevita Jnarlusa, ki se ni hotel odzvati komisijnem povabilu, sklicujoč se na svojo diplomatsko nedotičnost.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 15. (S.) Italija 47'35. Nemčra 1370, Avstrija nove 5, stare 4'45, Anglija 22765, Francija 58, Amerika 5'4SJJ*.
i:eloer:ezi
Zgodovina, ta. pravična in nepristranska socnica vseh pojavov človeškega življenja, bo postavila dobo, v kateri živimo in stremljenja, ki so vzvalovila na evropskih tleh, v pravo in najresničnejšo luč. Priblizu nas je še vse mrzlično življenje, dolgih petih vojnih let, da bi mogli prodreti globoko vanj z jasnih pogledom in ga razmotriti v njegovem prabistvu.
Dva svetova sta trčila drug ob drugega, vsak s svojimi nazori in cilji; ideje enega so se križale z idejami drugega, kulturna in po-litiška stremljenja prvega so bila v nasprotju s stremljenji drugega, tako da je kolizija duševnih sil, podžgana od samozavesti in pretirane vere vase in svoje pravo, razvnela že itak napeto ozračje in je morala teči kri v potokih. Nekrvavi boj se je prenesel na"realna tla, in je zadobil, okužen od živalskega nagona, ki ga.je ostalo v človeku kljub njegovi tisočletni samovzgoji veliko preveč, tako obliko in moč, ki je človeška zgodovina ne pozna.
Sledeč izreku »Pobijajmo vojno z vojno«, se je vrgla skupina, katere ognjišče je bila bogata Anglija, na koalicijo srednjeevropskih držav. Bogastvo in politična zvitost sta ji bila jamstvo, da uveljavi z orožjem svojo voljo.
Da bi pa prepričala tudi ostali »kulturni« svet o upravičenosti lastnega hotenja in nujnosti svojega programa, je zapisala na svoj prapor krilatico o svobodi, bratstvu in naprednosti. Vrgla je v svet besedo, jo širila s pomočjo tiska, denarja in grožnje, in svet je verjel ter se gnan od dobre vere ali pa do-bičkaželjnoti vrgel tudi sam v bojni metež. Pomagal je tedaj pobijati srednjeveško reakcijo v tem, da se je dejanski udeležil vojne kuge ali pa tudi čisto platonski.
Borilci za kulturno, politiško in gospodarsko svobodo človeštva so se zadovoljili tudi samo s platonsko ljubeznijo najmanjše državice tu ali onstran Oceana, ker so znali, da jim gre tudi ta v korist. Tako se je širila ideja po mirni poti in jih je s tem krepila v gigantskem boju, ki so ga zastavili, da pripravijo tla novemu človeškemu redu.
In v resnici, to sirensko bojno geslo jih ni prevarilo. Vse za svobodo, bratstvo in naprednost! Godila so se čuda, ne samo v njihovem taboru in v ostalem svetu, ampak čudodelna njegova moč se je prerila tudi skozi železno ozidje srednjeevropskih držav, vzdramila v njih zasužnjeno ljudstvo in zanetila v njem kal — revolucije.
Brez te pomoči bi se bil boj raztegnil v neskončnost in morda bi bil ostal tudi — neodločen. Le na ta način je bilo mogoče streti i. ?znega zmaja, ki si je v otročji samoza-ljubljenosti in v blaznem oboževanju lastnega duha, domišljal, da bo mogel po svoji volji krojiti svetu srečo in nesrečo. Taktika zapadnoevropskih držav je bila tedaj pravilna. Dokazuje to izid vojne.
Nemčija, velesila, katere beseda je veljala nekaj na tehtnici svetovne politike, je danes strta in ponižana do skrajnosti. Avstrija, njena slepa zaveznica, je razpadla v svoje naravne sestavne dele; nacionalne države, ki so bile dolga stoletja vladane z bičem in ve-šali kljub temu, da so ji bile glavni vir gospodarske moči, ki ji je dajala ambicijo velesile. Bolgarija in Turčija, zapeljani po obljubah razgretih nemških glav, sta tudi prejeli zasluženo plačilo. Zmagala je tedaj politika vsaj navidezne svobode, bratstva in naprednosti. Navidezno, pravimo; kajti dogodki, ki so se izvršili od dneva premirja do danes nam govore ravno o nasprotnem.
Ko*je bila svetovna drama končana in so sedli zmagovalci za zeleno mizo, da izrečejo nad premaganim sovražnikom svojo sodbo, je svet pričakoval, da bo izrek pravičen in kazen zaslužena, kJ<or bi jo narekovala tre-znorazmišljujoči razum in človekoljubno, svo-bodoljubeče srce. Pa se je zmotil!
Geslo v svobodi, bratstvu in naprednostit zveneče geslo, ki je bilo zapisano pet let na praporih hrabro bojujočih se čet, je razpadlo pri zeleni, diplomatski mizi v prazen — zvok. Kajti sodba današnjih sodnikov in urejevalcev sveta je narekovana od sovraštva, ki je željno maščevanja. Z zmago se je okrepil ponos, ki ne pozna mej in nima srca, ampak stre vse, kar mu je bilo nekoč na poti. Svet, ki je šel v boj, da odpravi od sebe za večno nevarnost srednjeveškega suženjstva, ustvarja v svoji zaslepljeni strasti in politiški slepoti zopet sužnje na vseh koncih in krajih. Boj proti imperializmu je rodil nov imperializem, ker je prešla lakomnost od one strani na drugo. Igra se začenja tedaj spet; ista je, samo akteriji so novi. Tako smo prišli h koncu, ki ni začetek novega življenja, ampak le prevrnjeno staro. Sovraštvo, ki so ga hoteli zbrisati iz človeških src, je ostalo in bo poganjalo na skritem svoje tihe kali. Pobijali so vojno z vojno, da nam ustvarijo tisoč novih. In vse zaradi tega, ker je ideja lepa in jasna kot solnčna luč, doživela v človeških srcih svojo metamorfozo.
V tem leži vsa tragika človeškega življe-
nja.
M. V.
Iz Uipaue.
Zora puca tudi Ob Nanosu in kmalu »zidani po vsej vipavski dolini. Saj je <pa tudi zadnji čas, spanja in mrtvila je bilo več ko dovolj. Naj bi trajalo tako še nekaj časa, pa ti izgubilo vso kontinuiteto. ves stik in zvezo -z našim nekdanjim tako živahnim iu tako znamenitim društvenim življenjem. Vse zatrjevanje o našem nepredku nam ne bi mnogo koristilo, ker naši kulturni sosedje nas ne morejo soditi po besedah, temveč po dejanjih, ki jih vidijo. Zato vsa čast in hvala mlajšim močem v našem vipavskem trgu, ki &o popri ell inicijativo in stopili na plan s prvo .prireditvijo po tolikem času. Dne 9. t m. se je namreč Igrala v Vipavi velika žak>igra »Mlinar in njegova hči«. Vipnvska mladina je pokazala, kaj bodi Vipva: poleg Ajdovščine driLga svetla točka, drugo žarišče v dolgi vipavski dolini, v kar je poklicana po naravi In v kar naj pripomorejo poleg mladine — tudi naši starejši narodni delavci
Občinstva je bila nabita dvorana, igra je uspela in nekateri igraici so Igrali prav dobro. Vendar pa igra ni napravila pravega celotnega vt:c-a in sicer v prvi vrsti radi nedostatnosti odra (pomankauje kulis in drugo). Nikake prave koristi nismo torej imeli od tega, da smo šli igrat v »Teatro Venezia«. kjer smo bili gostje v lastni hiši Če k temu prištejem še neprilike, ki jih omenjam nižje, potem je jasna potreba in celo neobhod-nost, da mislimo na lasten oder. Nadalje sem mne-nra, da bi bilo po tolikih letih mrtvila smotreneje, zrčeti zopet s temelja t. j. z manjšimi in lažjimi stvarmi in se šele stapnjema povzpeti do velikih težkih iger. Premor med nekdan'im in sedanjim preporodnim delom ie prevelik in zato treba
»Tu imaš besedo« je pripomnil Stepko, zroč I z nekakim očitanjem kmeta, ki je bil ponosno J privzdignil glavo, »ko moja tašča pride na; Sused, boš svoboden, boš svobodnjak.«
»Hvala, gospod,« se je nasmehnil kmet, mari mislite vi, da jaz zahtevam plače za svojo pomoč? Varate se. Kaj sem jaz? Sam sem in ostanem sam; ali ko gledam, ali, ko gledam, kako sirotinja po tem kraju plaka in vzdiše, boli me srce.«
»Čuj, Gubče, prisegam ti, da bomo, če se nam povrne vaša posest, 6krbeli za vas in da vas ne zapustimo.«
»Vi prisegate« je vprašal kmet velikaša ostro.
»Pri živem Bogu in odrešenju,« je odvrnil mladenič.
»Dovolite tri, štiri dni, da stvar premislim, in potem pošljem po kakega vašega človeka, da mu povem, kaj bo.«
»Dobro, pošlji po upravitelja Štefana, ali po Ivana Sabova, ki živita v Brdovcu, odkar ju je Tahi izgnal iz grada. V treh dneh.«
»V treh dneh,« je odgovoril kmet, »a cedaj lahko noč, vaša milost.«
»Lahko noč,« je odvrnil Stepko, podavSi kmetu roko, ter odšel. Kmalu petem se je čulo po nočni tiiini, kako leti konj proti Gubovcu, kako se fitrapat vedno bolj izgublja med bregov«. AH, Gubec je fte dolgo sedel
pod orehom, opirajoč glavo na dlan, iskajoč sredi temne noči bodočih dni. V tem, ko je tako razmišljal, je stopal brzo od Stubice proti Susedu postaran človek Andro Mogaič, domačin in stric Gjurov, ter je šel Še iste noči na grad pred gospodarja.
Ivan Baloh?
Ukradeni uhc:
»Bo že kako« — se je tolažil, »če ne, se pa zadolžim za par mesecev, saj imam polico.«
In res je šel čez nekaj dni k zlatarju in izbral najlepše briljantne uhane. A kako se je ustrašil: 2000 kron. Toliko pa ni imel pri sebi. Naročil .je, da pride ponje dasi pred praznikom in da takoj plača. Med tem je romala polica po posredovalcu v zastavljalnico in dobil je 2500 kron. Še isti dan je šel po uhane in plačal do zadnje kronce. Zvečer pri večerji jih je izročil soprogi s kratkimi besedami: »Tu imaS, kar *i želela — lepi so in plačani.«
Gospa je odprla svilen etui — in kar zale« sketalo se je pri luči. Ne, kaj tako lepega pa ni pričakovala. Ko bi »bila v mlajših letih, bi same hvaležnosti objela svojega moža. Tako je pa le rekla: »Ah. hvala ti, dragec, zda}
*43NNOST« *u*. Mi


V Tntu« <Ut t?. MAn Ifit
S^tti	tmviifcioMja snotrnffstfo. Hi!
m hfca \-e6j* fgra slučajno ponesreči. «xa ?e t« netsprtt. W fce morda nepopravljiv.
iM-orffm fra ukrtaknHi »wke z^o fcočfltve »točke. hra!o se je v kartonskem zle-dali^ču in Je '*are§ naravno, da je t>Mo med isro v dvorani m Ctmai nte precefc^e število vojaštva. Veseli nas ta obrsk in dobrodošel te vsak, kdor kaže žawroa-n}e našo igro in za naš ieztk, ki ne cvcni nikjer ičisteje *n zvočneje neeo z oaših odrov. Toda kdor se «cie!ež«ie «na4f-Ti predstav, vedi, da so nam Slovence™ svet* trenutki, ko na nt pade v srce seme fculiure. Vi, k» ste že !eto dni med nami in b« nam morali t>U:	hrpt^e. bi morali spoštovali
to naše čustvovanje. Uvažujetno vašo tempera-mentoost, aK svoše predsrave žeUmo uživati z občutkom vzvišenosti in nemoteno. Naše čustvovanje je povsem drugačno od vašega, zato nam Je skoraj ner^umlgivo, da nekateri izmed vas — oe vsi — spremljajo besede in »kretnje bralcev k večnim komentiranjem b pra-zmm besedičenjem -kakor ru pr.: Hilejte ga, k>čo nastopi — gostilničar! Gostilno Imamo, zda? bodo pili. O to «e lepo! Tudi jaz bi ga pil poi litra.« To je morda tudi zabava, toda otročje-najivna in zelo met! pravo estettčno uživanfc občinstva, ki si gotovo ne želi desetih teatrov o$>enem, se bol? pa moti igralce. Na5i reditelri so tu brez moči, treba bi 4>iJo zaprositi vojaško ali varnostno oblast, da določi -lastne reditelje za vojaštvo in to tem bolj. fter so potrebni t«»di po predstavi.
Zgodito se Je namreč, da se }e vojaštvo postavilo f>o fccsnčani predstavi pred iTeatro Vcnezia« v dofg SpaJir in da se *ie moralo naše občinstvo pretiti p-kozi ta tes»ni prehod, 6e je hotelo -domov. Pogledov in besed tvoiie da ne omenjam, povem <e, da Je na$e ženstvo, gospe in gospodične, povedalo očL Da sem iaz ženska, ne bi ]ili povesil, ampak vzbudil bi v sebi ves ponos in zadostovati bi moTa* en sam pogled, da dokažem žniim svojo stokratno vzvišenost nad temi pogledi in bese-demi. Umetnost ima namen človeka povzdignit« in očistiti vsega nizkega in podlega, če pa doživi ob odhodai te kulturnega hrama takoi zopet nszkost in pOuk>st, ga pripravi to ob ves učinek igre.
V ostalem ponavljamo, da smo veseli prireditve. Led je prebit, na} naša stvar nikdar več ne «a mrzne.
Domače vesti.
V stkki se uče ljudje — govoriti resnico.
Dunajski »Wiener Tagblatt« je razpravljal te dni o sedanjem razmerju, ali, točneje rečeno: napetost med Dunajem in deželami. V Nemški Avstriji da ,je sedaj tako, kakor v kaki družini, v katero se je naselila huda beda. Začenjajo se prepiri v družini. Ljudje na deželi da so ozlovoljeni proli Dunaju, Češ: mi moramo le dajati, Dunaj pa le prejemlje; mi moramo hraniti glavno mesto. Tako da se hu-dujejo v Gradcu, Solnogradu in Celovcu. Na to odgovarja rečeni list, naj i>i ljudje na deželi uvaževali, da bogastva zemlje ne leže — z malimi izjemami — v deželah, ki tvorijo danes Nemško Avstrijo. Ce se je vendar tu moglo ustvariti blagostanje, se je zahvaliti na tem velikemu toku gospodarskega življenja, ki ga je Dunaj kot srce države oddajal nemškim deželam, maaje ohiagodarjemm od narave! Za tem se hudu^e dunajski list na dežele Nemške Avstrije, ker nočejo nič dajati Dunaju od svojega žita in lesa. — Znamenita priznavanja vsebuje ta pridiga, ki jo drži dunajski list deželam Nemške Avstrije. Stiska, ki je zašel vanjo Dunaj, jih sili da so začeli govoriti resnico, ki so jo nenemški narodi bivše Avstrije krvavo občutili na svoji koži. Kot srce države da je mogel Dunaj razširjati blagostanje po nemških, od narave ofelagodarjenih deželah 1 Kot »srce države«! Kaj je .povedano s tem? Povedano je, da je Dunaj bogatel od pritoka iz nenemških dežel in da je od tega bogastva oddajal nemškim deželam. Nenemški narodi so bogatili Dunaj in nemške dežele!! Spomnimo se pa sedaj, kako so poprej vedno kričali v svet veliko laž: da so nenemški narodi le parasiti, berači, gospodarsko brez moči, ki le jemljejo in nič ne dajajo državi; kako da le Nemci vzdržujejo državo, ker plačujejo ogromno večino davkov. Ali, razlika je ta, 'da so narodi plačevali od svoje zemlje, svojega truda, Nemci pa od bogastva, ki so ga prejemali — kakor sedaj posredno priznava tudi dunajski list — od narodov! Dejanski so torej nenemške dežele plačevale ogromno veČino davkov, so bile glavni steber, na katerem je slonelo gospodarsko življenje države, in Dunaja in nemških dežel Še posebej!? Pa saj vidimo sedaj! Čim je Dunaj prenehal biti »srce države« čim »o nenemške dežele odpadle in je prenehal pritok iz njih, je priše! Dunaj v grozno stisko. Ta stiska jih sili sedaj na Dunaju, da so začeli priznavati — resnico! Molznih kravic ni več!
Krščanski pouk ter moralna it» civilna vzgoja na ljudskih In meščanskih šotah. Generalni cividni komisar je posla* okranim civilnim komisarjem, tržaškemu, goriškemu in rovinjskerr-u magistratu ter škofovskim ordinirrjatom okrožnico, s katero jih poziva, naj poskrbe, da feraziio etarši svo*>od-no željo glede krščanskega pouka svojih otrofc.
vidim, da me imaš rad. To bo lep jutrišnji večer!«
Gospa je komaj čakala prihodnjega dne.
Ko se je približal večer, se je oblekla v svojo novo obleko ter dela v ušesa briljante in stopila pred veliko zrcalo — zdela se je sama sebi za deset let mlajša. In ko je vrgla le par kapljic dišave na svoj robec, je šla pogledat v spalnico, ali je soprog že pripravljen. Leta je kar obstal: tako lepe še ni nikdar videl, razun pri poroki.
»Kje si pa to dobila?« — jo je vprašal radovedno,
sKjc?« — se je nasmehnila.
»Prihranila sem, kar je poslal striček za selitev.«
Sodnik je molčal.
Gospa je naročila v kuhinji, naj gredo otroci in vsi posli spat, ker ne ve, kedaj pridejo domu.
Izvošček je prišel in odpeljali so se.
Večerja se je pričela, in zabava se je razvila. Bili so štirje gospodje in štiri dame. Gospa sodnikova je nastopala samozavestno in gospa nadsvetnikova, ki je bila sicer Dunaj-čanka, a bolj skromna, )e na tihem priznala, da je krono pozornosti odnesla gospa sodnikova in ne ona — hišna gospodinja.
Ura je hitela, in izvošček je že dvakrat ©por»ri?l vratarja, da čaka na sodnikove že pol
Starši, tri tega še msc storiti. Me fcsftcfcr katerega prvđpfgejo s svoffnt da ac. Kričushi po ok se bo vr$if prvo oro pred umikom, določenim za obvezne predmete. m po obveznem untUcti.
Učenci, ki ne bodo obiskovali krščanskega pouka. bodo priftai&U tore« ali eno »tro pozneje v šolo, ati pa odhaiaU eno uro pre* domov; b krščanskemu nauku bodo lahko pribaiali istočasno
učenci iz različnih razredov, ako ne moti tak ukrep rednega šolsketa pouka. Kar se tiče moralne in
civilne vzgoje, opozarja seneralui civilu i komisar, naj se šolski nadzornici In učitelji drže na-vodft k programu za ljudske šole v kralr&s^vu. Ta navodila se na »ahtevo po<š!ieio. Opozarja se. jda se mora v prvem in drugem razredu poučevati po iinltrektni metodi, a v tretjem in četrtem razredu po direktni in indirektni metodi. V. in VI. razredu ljudske šole in v meščanskih šotah sc mora predavati o pravicali In dolžnosti človeka in državljanja po direktni metodi. Medtem se mora v zgoraj .'nicnjenih višjih razredih •dofcčhf še ena itra izven urnika direktnemu pouku o moralni in civilni vzgoji. Generalni civilni ko-misariiat «?e bo da! čim prej obvestiti o praktični izvedbi naredbe od 21. oktobra in sedanie naredbe.
Razglas. Civilni komisarijat tolminskega političnega okraja naznanja: 30. novembra, t. 1. se zopet otvori konvi-kt »Franca Skodnik-a«. Sprejeti bodo gojenci in gojeirke pripravnice in L slovenskega tečaja za učiteljišče, ki so dosegli 14 leto in niso prekoračili 17. teta. Za revne m pridne gojence in gcienke bo v konviktu neka} brezplačnih in polovičnih mest. Gojenci in gojenk«. ki se sprejmejo proti plačilu, plača-Jo -mesečno 120 lir, oziroma polovico tega eneska, 60 lir. Vsak gojenec piaia ob sprelemu pristojbino 5 -lir. Za posteljno in osebno i>erik>, ter za blazine bodo morali skrbeti starši gmer*cev, ki se posamezno cb-veste radi na-bave bkziti in odei. Prošnje za spre.i-em morajo biti naslovljene na ^ravnateljstvo konvikta najkasneje <do 25. t. ni.; k prošnji ie treba prHožitr fzadtie izpričevalo, krstni list, domovnico in zdravniško tspričevak).
Tečaj za angleščino in francoščino. Prihodnji teden se otvori tečaj za angitški in francoski ie-zik. Pouk se vrši potom direktne, praktične konverzacije, med katero se bo učila tudi slovnica. Vpisovanje je dnevno od 18 do 21 v prostorih »Glasbene Matice«, v hiši Narodnega doma, ulica Galatti 20, I. nadstropje, druga vrata na levo. Z ozsrom na važnost poznavanja teh dveh vele-va/nifi svetovnih jezikom se goriomenjeni tečaj iiajtoplejc priporoča.
Razpis natečaja za dote. Mestni magistrat poroča: Do 30. novembra t. 1. je razpisan natečaj za tri dote te ustanove Andreja Covacicha v mesku 104 tir vsaka. Dote «?.o določene revnim, marljivim in poštenim- deklicam katoliške veroizpovedi, eri-stojuhn v Trst. v svr-ho poroke s poštenimi mladeniči i2 delavskega sloja. Izmed teh treh dot se ena pedeli deklici, ki ie rojena v BarkovV'dh. Vsaka dota se »loži pri občinski zakladnici; hranilna knjižica »se la-liko dvigne šele po poroki, ki se ima čzrvršrti po katoliškem o-bredu najkasneje do 30. novombra 1920. iPo preteku te&a roka se izgubi pravica do dote. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi *zikaz:i>i, z •zpričevažoni o do?>rem vedenju ženica in neveste. se morajo viožiti pn vloanen? uradu tukajšnjega masistrata.
Kidanje snega pred b&ami. 'Mestni magistrat poziva vse hišne la#tn!;k€, ravnatelje sJda-dišč, trgovin im prodajaten, vjaitarje in fploh vse osebe, ki Cmcjo prositore v prttJičjii, hašne upravitelje, da «đa'o v f^učalar, 6a bi sapadel sneg. skidati sneg In led s tJ-a-ka na ulice; aiko zapade sneg ponoči, se mora to izvršiti zjrttraj do devete ure Hčšni lastniki s7 morajo preskrbeti zadostno naivno ?sganja, pe-fca, spespofa afi ogfljenega prabu. da to lahko potrese jo po tistan, če bi -sJočalno poledenelo. Kršitelji se bodo k»zmovali z g4obo do 100 Rt ali z ogovara;očim -zapetonn ter bodo morali plačati stroške za kidamje, za ioa4ero posfcrbi občina.
Bhrii cesar Karel — v denarnih stiskak. Georg Mandci, ta znani somiiljenik in sotrudnik francoskega ministrskega predsednika Clemenceauja, je rekel v svojem kandidatnem govoru (za bližnje volitve) med drugim, da je bivii cesar Karel nedavno zaprosil francosko vlado za letno subvencijo, ker se nahaja v denarnih stiskah! Kako sc vrti kolo sreče!
Porod. Terezijo Lukan, staro 40 iet, kmetico Iz
Starega Sela, ki je prišla včeraj kupovat v Trst, je dbšla nenadoma slabost na trgu pred Južno posta-io; teMa je v eno hišo in kričala med potoma; neki stotnik, ki je stopil za njo v vežo. jo :e našel na tleh. kraj nje pa novorojeno dete. Mater in hčerko so prenesli na orožniško postajo na južnem kc4odvoru. Nato je prišel zdravnik rešilne postaje, podal materi potrebne pomoči ter dal potem obe <prepeljfc ti v mestno bdnišnico
Igral se ie s patrono. Bruno Gasperim, star 16 tet, je našel patreno, s katero se je začei igrati na svojem stanovanja*; patrona pa mu je v rokah eksplodirala m ga ranila v desno oko. Tekel je na rešilno postajo, kjer rmi io zdravnik dal prvo pomoč.
Aretirali so včeraj v Kopru nekega Ramira
VVackerja, -kateri je stanoval v Trstu pri Mariji Počkarjevi v trfici Massmio D'Azeslio 24; Poč-karjevi je zmairkalo iz omaT več oblek, v skianni vrednosti 2200 lir, katere je ukradel, kakor se je dognaJo, Wioker.
7 parov ženskih čevljev, novih, so našli orožniki na e-tanovanju Josipa Cepaka; ker je to najbrž
ure in čakal je še, ko so se blizu polnoči poslovili z obljubo, da je prihodnji sestanek čez štirinajst dni pri aodnikovih.
Gospa je odložila novo obleko in djala briljante na mizico poleg umivalnika. Tista mala mizica je bila posebno priljubljena gospodu sodniku. Imela je tri oddelke. Gori na prvem je bil lep samovar, prvi dar njegove soproge, da si je sam zvečer, ko je dolgo čital in kadil, kuhal čaj; drugi oddelek spodaj je imel srebrn servis 2a likerje, lest brušenih čašic « srebrnim podstavkom in z veliko posodo « srebrnim pokrovom; to j« bil njen drugoletni dar; spodaj pa fina, črn op o-lirana japonska šatulja za smodke. In to je imel gospod sodnik najrajše, ker je bil strasten kadilec.
Noč je minula. Gospod sodnik je moral na neko komisijo. Dejal je, da ga ni treba čakati ne za kosilo ^e ca večerjo, ker ae ve, kedaj da pride.
Gospa je polegla ta pozno vstala. Prejšnji večer in njen nastop je napolnil njene aisli celo jutro.
Ko je bilo solnce ie visoko gori, je ▼ svojem salonu pozvonila tfospa po zajtrk. Med tem ko je gospa zajtrkovala, je sobarica pospravila spalnico. Ko je sliiala, da je sobarica zaprla sobo, je odložila jutranji dnevnik
ukradeno feteco, so ie -zapSeoi!;. Lzkazafo se je, d* je Čepek eni mfa iertc, kateri fe rmril e revolverjem Petarina pr* sm vesetief pri Sv. Jatotm, o kateri smo 2e poročat*. Do seda: niso orotffftf še našli Cepaka.
Btažev osel. &aZ ftovorer. ataatsioč v L4oydovi ulici 10, ie hotel včerai zjutraj nakrmit) svote s:a osiička. katerega pa pi več »aše* v Wevv 0»ef ie bil %Teden 200 fir.
PfMfet in si zlomil roko. Benedikt Sunonich, star 31 let. čevljar, sfcmuioč v ulici S. Maria 19. it včeraj zjutraj pel sa koru v cerkvi pri Jezuitih; nenadoma i« padel ua tla in si pri ipadcu zlom>l levo roko. Na rešilni postaji je dobil prvo pomoč; nato so ga pel>a!i v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v 10. oddelku.
Neznani postopači so danes ponoči odmrli na postaji pri .Sv. Andreju železniški voz. iz katerega so u-kradij za 500 irr tkanin. ^koJo trpi irpravvi državnih železnic.
Književnost in umetnost.
(<abindranath Tsgore: Rastoči mesec. Preložil AJojizi jGradaiik. V Ltubltjaiii 1917. ZaJožiia in iz-da-!a Omtedina. 57 strani. Cena 8 K. Prevod je napravljen po ^-n>gJe5ki »zdaji, kl io ie pripravj) Rai>:adranath Tagore sam.
K«n?jiga, dotiskama že v letu 1917., ie vsfeJ voj-rrh razsmer mogla iziti šele sedaf.
-tJ4cibc3i, (fober oan!- sem se vzradostil, >ko nr! Ie prijazna.	to knjigo v Toke. vKcd
si beda, Ckpban?«
ajPo indiji, ob sveti Oangi, med bamfeusoviirc trsti, po bakUvCvah gajih,e ie samozavestno za-kragur'j-čikril »zvonki Cicibanov glasek.
Vi, ki vatn je dano, da -bedite v belo Lj4tW-1fi.no in se zopet vračate v našo solnčno, ®daj tako žalestno deželo, ne stofSajte nam tihotapiti čez premirno črte gnde stran4car^ke potiti k e. seztte rajši po »Ras-točem mesecu«, pokažite iga brez stralra mrkemu orožnikovemu očesu: pred čistini otroškimi očesci, napetimi ličeci, iztega-iočimi se nežnimi ročicami bo strogi mož postove brez moči, detetu ne bo mogel braniti prehoda, ker »postave so pisasie
ljudem, lie pa
detetu krilatcu, detetu beračku, detetu tjunaku. detetu vsemogočnemu izma.go^lciK Po^tfšajte samo, »Kaj dele more« (str. 10):
»Dete y'e imelo kup zilata m biserov, ali vendar ie prišlo kakor prosjak na ta s'vet.
Ni kar tako, da je priSlo s takšno »preobbeko med nas.
Ta tjaibi, maH, nagi prosjak se dela popolnoma onemoglega, da fahko prosjači za bogastvo materine l}uibeznk —
Dete je bilo tako svobodno vsakaterih spon v deželi mačega rastočega meseca. Ni kar tako, da se ife odreklo svoji svobodi^ Ve, da je v malem kotičku materinega srca iprcstora tza neskončne račOsti in da ie dosti slaje od svobode, biti za<jetenru »n stiskanemu v trenem ljubem naročju.«
In take žive, otroške to obenem neizmerno »globoke poezije je ta drobna knjižica tako poJna, da bi vam io človek fiajrasje kar celo prepisal. Evo vam beračka v »Neopačenem prizoru« (str. 12): rO bera ček. sakaj beračiš, objemajoč z obema ročicama materi tilnik?
O pohlepno srce, naj U ti utrgam svet kakor piod z neba, da ti ga potožim v drobne, TOžnate
O beraček, za kat vendar beračiš?« Ab Čujte o nepridipravu »Kradisipanco« (str. 14): »Kdo je ukradel detetu spanec z oči? Moram vedeti. Moram ga ua+ti in uklerrftt
Mora<m pogledati v temno dupHuo, kjer curlja skozi skale »n ženino kamenje majhen potoček.
Iskati moram po dremotni senci ba-kulovega gasAi, kjer gruH+o gotobje v svojih zakotjih in žvenketajo zapestnice vil v tišini zve®dna«tili noči.
Za večer a pokukam v Šepetajoči anoHt bambusovega fesa, kjer razsipajo kresnice svojo kič, in ponašam vsako bitje, ki ga srečam: Kdo bi mi povedal, kje biva Krantepanec?«
Oče gleda detetove »teračke« ter se Izpoveduje (str. 21);
>V svorem trhlem čobiu se borim, da bi preplaval moTie hrepenenj hi pozairf-jaot, da se tudi jez samo igram.^ Deček se pomertkuee z mamico (»Trgovec«,
str.
35):
»Misli si, mamica, da bi morada ostati doma ln jaz da bi moral na pot v tujo ideželo. —
Očetu prinesem čarobno pero, <ta bo brez njegove vednosti s&mo »pisalo.
Zate, mamica, pa moram imeti skrinjico in dra-gotine, ki jih je plačalo sedem kraljev s svojimi •kraljestvi.«
Nedopovedljivo tjubko r»še pesnik otrokovo sočutje (»Sočutče«, str. 36):
»Ce bi bii samo majhen, zeien papagajček in ne tvoje dete, l*tiba mamica, ali bi me priklenila, da ne bi odletel? Aii bi uri pretila s prstom in «?eja1a:
KakSen
nehvaležen, malopriden ptič! Gloda svoj lanec dan in noči"
Potem pa pojdi, mamica, pojdi! V gozdove pobegnem; in nikoli več se ti ne dam vizeti v
naročje.«
bi zdaj si oglejte, kako samozavestno nastopa »Mali veliki mož« (str. 39):
»Mamica se bo vračala iz kopeli, ko bom dajal novcev svoji donftji, ker bom vadel, kako se odpira pušica s kKućem.
Mamica poreče: ,:Ka| pa deda-š, ti roalovredmi otrok?**
in vrgla cigareto skozi okno ter Šia pogledat v spalnico, če je vse v redu — in tedaj se je spomnila briljantov, če se niso zaprašili, ko je sobarica pometala. Pogledala je na mizico poleg samovarja. Samovar je bil — a briljantov nikjer. Vse je preiskala, vse, a vse zastonj. Pregledala je omarico, divan, posvetila pod posteljo — vse zastonj. Postala je bleda, srce ji je hitreje bilo. Morda sem pfi po potu izgubila? Ne — saj dofero vem, da mi je Se soprog pomagal, ko sem jib odlagala, ker so se tižko odpirali — in položila sem jih ravno tukaj poleg samovarja, prisežem lahko — ne izgubila jih nisem, ukradeni so. To je gotovo! A — kdo jih je? Kdo je bil v spalnici? Nikdo drugi nego sobarica Ivanka. Torej dobro, tata, ne, tatico imam v hiši. Dobro, žal mi je, da sem jo sprejela. Priporočili so mi io v zavodu, da je poStena, pa ni; tiha je in nič ne
govori z nikomur. Tiha voda---
Gospa je postajala vedno bolj razburjena. Hitro moram ravnati, da ne gredo iz hiše. Zdaj še ni prepozno. Nemogoče, da bi jih že kam oddala. Oh, Ce moj mož zve! Kaj bo rekel? Gotovo so stali do tisoč kron! In čez štirinajst dni ye pri nas večerja! Kaj hočem reči soprogu, kako hočem nastopiti? — tako je premišljevala tisto jutro gospa sodnikova. t Otroke ;e odvedla Tinca na izprehod — nje. gospa sploh sumila ni — Ivanka pa je ostala v t
Jsž pa nato: ..Mamic«. Ali oe veš. da sem 2e tako velik kafeor a ta, 1?» moram doti «rebra svoji
dom?"
Atamlca bi poreče sama sebi: „Lahko daje denar, komur hoče, ker ie že dorastef.*V
V iPSsate-Hevanriu-- ironizira pesnik samega *ebe. Smko toži (stT. 42) :
vAta se zmerom igra „pisati knjige."
Ce grem k^daj jaz igrat v atovo sobo, prkleš in mi k«Ses: „Kakšen malopriden otTok!"
Ce le malo zaropočem, pravih: „Ali ne vidi& da ata dela?*'
Kakwa zabava nai bo to. venomer pisati in
pisati?v
> Poslednja pegodba': nam kuie, da ie resnična svebeda nekaj čisto dTugega nego si navavino domišliujemo (str. 55):
Solnce se ie skrilo v pesku in morski valovi so se uporno razbijali.
Dete ie sedelo in se igraJo s skoitkami.
■Dvignilo je glavico, zdelo se Je, da me pozna fn ^e reklo: „Najmem xe z ničemer."
In teda! je ta pogccba, sklenjena z ignajočim se detetom, storila i>z- mene svobod»iega mola.«
Ko se opol.'ne dečku zdi dovolj učenja, si skuša pomagati s svetlim orožjem prepričevalne iegike vDvaju«sta ura« <str. 39):
■-Ce pride lahko dvanajsta ura pO noči, zakaj bi ne mogla priti neč, kadar je dvanajsta ura?«
Naš pesnik ie zelo Ijtidomtt pedagog (»KJetva*. str. 19):
'Ne brigaj se -za to, kar ti pravilo, dete moje. Kar cele -litanije delajo iz tvojih pregreh.« —
Prelai^atel}, naš odlični goriški rojak dr. Alojzij Oraidnik, ie -s to knjigo poklonil iugoslovatiskemu narod« svež, dehteč šopek z obširnega vrta svetovne poezije v oni tenkovestno iszg^arenf, umetniško popolni obliki, kakor smo je vajeni v nje-:i;Ovrh pesnitvah in številnih skrbno izbranih pre-vod-h. ZcHmo samo, da bi .prdagateH nada Me vel ubrano pot ter nas -kmalu seznanil še z drugimi dedi velikih glasnikov človeštva.
■ Rastoči mesec« se bo občinstvu prikupil tudi s štirimi sdikami po originalih indijskih slika rev. JsadalaM Bose nam je naslikal indijskega Cicibana i Na obali«: dete s kra/guljčki ob gležnjih in zapes»t-nicami na rokali, obiečono v kratko rdečo, modro obrobljeno srajčko, se na morskem bregu ligra s kamenčki. Isti umetnik nam z barvarni 4>redočw:e rjtmaka«, sedečega z bičem in konjičem na tleh pred materino nosi&lico, kjer si v svoji otroški domišljiji riše, kako bi no poti skc»zi tujo ln nevarno dežolo branil mamico pred iopevi. vaščani pa bi cejali vsi začudeni: »Ali ni bilo to sreča, da ije bil fant z materjo?« (str. 46). i-Bdiagoslov« je slikal SuTendranath GansuJi. Najlepša pa je driuga ellka: i>Početek<; izvrši! jo ie Ki:»mar Hi-dar. Crnolašček z zaprto knjigo pred seboj gleda v mamico, ki se ni bela, s koraldami okrašena ramena blestijo iz rjavkaste ha-ie, ter jo vprašuje o svojem početku; ta jasna slika brez katerekoli sence uč hi kuje na gledalca preprosto »n obertem čudno, prav kakor dečkovo vprašanje na rrrcter Ln njeni odgovori nanj: vse je tako jasno 6n obenem tako »polno skrivnosti.
Založništvo je oskrbelo kmigi taiko srečno zunanjo obliko, da bi našim iknjiže\-rcm pod etjem lahko služila za vzgled zdravega umetniškega okusa.	Dr. Andro Budni.
MALI OGLASI
IŠČEM mlado gospodično, velčo slovenskega, italijanskega in nekoliko nemikega jezika kot praktikantinjo za pisarno. Pismene ponudbe nai se prineso osebno v ins. od d. Edinosti pod »Marljivost« od 10-13 in od 15-19.	B 133
VEC VAGONOV klanih brastovih drv proda Iva nZelen v Senožečah.	4359
KROJACNICA Rupnik Fr. ul. Geppa 10 I., se pr -poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177
SREBRN DENAR io zlato kupuje po naivlšjih cenah nrar. nI. Manzonl 17, vr. 2, priti.	4332
HIŠA v Divači it. 13, z gospodarskim poslopjem in vrtom se proda. Več se izve pri Andreju Obersnelu it, 52, Istotam se proda tudi močan voz.	<353
Pozor!
V ulici Udine (prej Belvedere) Štev. 49, se nahaja PRODAJALNA USNJAt KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in preši vanje (š tepanje) zgornjih delov najmodernejše iasone.
Filipčič in drug«
RlnnfGns Mristlcn m Sicnrta o Trstu,
(Lastna palač: '.	Ustacovliena leta 1838.
Zavrov, proti škodi, povzročeni po ognju, streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiliatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K li»9,625.99r40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849*—. Cukar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K S72,*o3.443'85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih.
IStrup
! za mlil ln podgane
povzroča med mišmi in podganami kugo, vsled katere poginejo vse v najkrajšem Času, ker ena dobi bolezen od druge Za vse druge živali je „strup xa miši" brez učinka in
nevarnosti. Ena doza s poštnino vred 2 liri.
Lekarna IVAN MED v Vipavi.
Zaloge: Okrajna leknrua v Sežani, G. Brelič-Antoniazzo, O. Baccar-cich, lekarna v Postojni, lekarna k sv. Cirilu in Metodu. — Ivan Dorčič v Pazinu.
TRGOVINU KLOBUKOV
K. Cvenkel v Trstu
naznanja svojim cenj n m odjemalcem, da se je z dnem k-r. avgusta t. I. preselila s Korza V, E. III. št. 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24.
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj biagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotlčnega računa. —
Kdor želi posestva, hiše, vile. prodajalne itd.muda pojasnila
rolsli JMO TRDIT, ffori&or
Ferdinandova ulica 3, III.
Cenjeni inserenti, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosi no tudi, 4a se oglasi plačajo antecipatno.
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, naglavne rute, razno in^je, Sesalniki, pisemski papir, pipe, radirke, trakf za čevlje, vsakovrstni gumbi in druxo blag .
OIACOMO LEVI, Trs!, u. S. Mcold št. 19
PFflFF
Strej za !fv'Rj2 in ve^a^je privi nni'(i azjni Seidel & Neumann In »Singer* Gast & Gasser
Bogata zaloga Vftb potrebSćla '""vrd'ta Htaw*ljH i. IS7S
Mehaniču delavnica za v«ako' FRflKCESCO BEDHA.^
popravljanja.	Tjst> ul Csi|np.M| le [ ,
ZOBOZDRAVNIK
D\ HI^AČEK TRST
Corso 24, I. nadstrs^ii Ordinira od 9- 12 dop. m o a o - 5 pop.
Erszcoistlno Izdlrsaia zrt, p^i^liiii! ia oislii ni[i
imi

ZALOGA US IH ZLATAffl::::
n,i veli'»o izbero «'3 vJoUi pri
&. PO Itn v Trs 2 J
l'RO GARIDALUI (IJARRifi-Ai t.
n!
f51
svoji sobi in pletla, kuharica je bila pri svojem poslu v kuhinji.
Soproga ni bilo k cbedu. gospa je bila sama. V njej je še vedno vrelo: Tatico imam v hiši, nobena druga ni, kot Ivanka, ki je bila edina v sobi.
Ko je prinesla kuharica gospe ie fcrno kavo pO obedu, je le-ta naročila, naj pride Ivanka k njej v sobo. Tedaj je bila Tinca že doma. Tisto jutro je bila Tinca zelo raztresena, slabo je pazila na sodnikove otroke in skoro se je bala priti domov.
Ivanka je ubogala in ila k gospe. Čudno se ji je zdelo, da jo gospa kliče po obedu, ko je ila navadno vselej malo k počitku, zato je šla hitro, te vrata je pozabila zapreti.
Gospa je pričela: »Ivanka, rada sem vas imela, toda samo do danes.«
»Zakaj, gospa, kaj sem vam storila?«
'Zakaj? Tako? Pa še vprašate? Kje so moji uhani, moji briljanti?« —
»Oh gospa, kako me morete obdolžiti? Še nikdar nisem nobene reči ukradla. Moja ranj-ka mati mi je naroČila: Dekle, če hočeš biti srečna, nikdar ne vzemi, kar ni tvoje. In tega nauka sem se do danes zvesto držala. Gospa, povejte mi, kdaj sem vam še kako stvar vzela?«
Gcspa je za trenotek obmolknila.
H ^aaii-iflafli	H
t ln brez čel usti, zlnte krone In tudi obrobk!
ViUEHTUSCHEiS^r.^
li\Sf, ul 30. oktobra (ex Caser.ua« l I, a Ordinira od 9 predp. do 6 zvećer.
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču.	p 7'1

JfiMNSM EMfl
Delil. gUv. K 3», 'Ji.') U, R=iir/a t\ J, »J ».J ' C«ntr jI ii T Alt
natol di aisjmiJ 5 - /ii i. M 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, Cjtjr, ..Jja*5 ijana, Aletnović, )3itij i Spit. >i >e.iU Za Ji Ekspoziiora: K ran}.
Obavlja vse v b nč.io stoo «j 11 ij2:a pjs!«
Spraia.na vl3ja
na hranilne knjižice proH i/j> , lotil t Vks-stim v oancogiro-promtcu proti J'j letil 1 brestiin odpoved navez.i «e zieste sp'-jeuia po najugodnejš h posojili, »1 a i.»WJJ pogoditi od slučaja do slačija.
Kii^v yje.it natajilai mili (iui ijnafnL
Blagajna posluje od 9.30— iu