Politični ogled Država SHS. Vladna kriza, ki je trajala 14 dni, je končana z novo samoradikalno vlado, ki je bila sestavljena v ponedeljek. Demokrati so odleteli z zasluženo blamažo. Radikali so se z njimi dovolj dolgo pogajali glede sestave skupne vlade in demokrati so stavili tako visoke pogoje, kot da so najmočnejša stranka v državi. Vse to so hoteli imeti, kar so držali poprej v skupni vladi in celo še nekaj več, najbolj jim je pa dišalo vsesti se na vlado ter voditi volitve. Radikali so mimo poslušali vse te pretirane pogoje ter pustili, da se demokrati popolnoma razkrinkajo v svoji nadutosli in strankarski zagrizenosti. Pustili so, da se demokratski prvak Ljuba Davidovič vežba v sestavljanju vlade in v radikalnem klubu je bil vedno večji odpor proti zvezi z demokrati. Demokratski predlogi so se kratkomalo odklonili, Davidovičev poskus za sestavo \lade se je popolnoma ponesrečil in tako je Pašič v ponedeljek že sestavil svojo vlado, ki ima iste ministre kot poprej razven enega mesta, ki je na razpolago klubu južno-muslimanskega Džemijeta. Ministri brez por>felja so odpravljeni. Ta vhtda htrče parlamentarno dc:*ii ier v ŁakoiK?dajnem in gospodarskem oziru izvesti, kar je najpotrebnejše. Radikali so demokrate dobro izplačali, ne smejo pa po zabiti, da je njih položaj in obstoj odvisen od zastop nikov Slovencev in Hrvatov. Radikalna vlada le tedaj  lahko dela, če ostane pri tem, kar je po zastopnikih svoje slianke obljubila v Zagrebu. Delo za sporazum se mora nadaljevati in če se radikalci ne bodo vestno in resno tega oprijeli, potem bodo šli kmalu za demokrali.  V radikalni vladi in tudi v poslaniškem klubu je dvoje  struj, ena, ki se je ogrevala za zvezno vlado z derno krati, se ogreva tudi za politiko sile, druga, ki je bila  proti zvezi, pa hoče na vsak način nadaljevati sporaz umna pogajanja in sporazumno delo. Beograjske «No vosti« pravijo, da je ta struja .močnejša in da se bo v  par mescih izdelal med Radičem in Pašičem načrt novih ustavnih členov. Ko bi se to zgodilo, bi se sestavila zvezna vlada radikalov in zastopnikov Hrvatske, Slovenije in Bosne, ki bi izvedla tudi volitve z geslom:  sprememba ali revizija ustave. Ob istem času, ko so dobili demokrati tako hudo brco v svoji vladoželjnosti, so se izjalovile tudi nakane fašistov in diktature. V nedeljo so priredili orjunci v Beogradu shod in obhod, katerega se je udeležila tudi srbska Narodna obrana. Pri tej priliki so se prenapeti nacijonalisti od ene in druge strani sprli najprej radi zastave, ker je Orjuna hotela imeti jugoslovansko, Na- rodna obrana pa srbsko zastavo. Potem so nekaj časn složiio klicali: Doli Radič, Korošec, Spaho, končno so se pa celo stepli, ker so eni vpili: živela Jugoslavija, drugi pa: Doli z njo, živela velika Srbija! Francosko-nemški spor. Ureditev reparacijskega vprašanja je sedaj predmet temeljitih razgovorov med Londonom in Berlinom. Nemška vlada svojega lozadevnega predloga še ni izgotovila; privatno se sliši, da namerava kot maksimum svoje plačilne zmožnosti označiti 20 milijard zlatih mark. Anglija pritiska na Nemčijo, naj to svoto znatno zviša, kcr se bo sicer ureditev vojnoodškodninskega vprašanja zopet zavlekla in izzvala še hujše represa- lije od strani Francije. Francoski vladni listi izjavljajo, da se Francija v pogajanja sploh nc spusti, doklcr Nemčija ne preneha s svojim odporom v Porubrju. Francosko-turški odnošaji. Francoski krogi se precej vznemirjajo radi dvehdivizij, ki so jih Turki poslali na mejo v Siriji. Tema dvema divizijama bodo sledile še dve do tri divizije. Splošno smatrajo to konccntracijo čet kot pritisk na Francijo v trenutku, ko zboruje konferenca v Lozani. Mednarodni mirovni kongres. Dne 5. maja bo otvorjen mednarcvlni miEOvni kongrcs. Razpravljal bo o vojjno-odškodninskem vprašanju, o angleško-franeoskih odnošajih, • finančnem po- ložaju v Franciji itd. Razpravljali bodo tudi o sedanjem položaju in pomenu Društva narodov.