DEVET KRIŽEV FRANCA RAKOVCA
Življenje z vrbovo šibo
V naši občini imamo kar precej obča-nov, ki so se že nadeli deveti življenjski križ in kljub starosti in težkim prizkuš-njam, ki jim jih je prineslo devet desetin tega stoletja, ne sedijo v kuhinjskem za-pečku. Eden med njimi je Franc Rako-vec iz Notranjih Goric.
Povedal je, kako drugačno je bilo živ-ljenje v njegovem kraju pred mnogimi desetletji in da bi nas opomnil na to, da so ljudje počeli marsikaj, česar danes ne počnejo več. Franc Rakovec je bil na-mreč med ustanovitelji vrborejske zadru-ge v Notranjih Goricah, pomagal je usta-navljati hranilnico in posojilnico, bil po-budnik pletarstva in vrbarstva v bližnji in daljni okolici.
Ste vedeli, da je barjanska zemlja, za katero se vsi že toliko let sprašujemo, kako bi jo kar najbolje izkoristili, zelo primerna za gojenje vrbovega šibovja. Ne? Pa je, saj je vrbovo šibje z območja naše sedanje občine romalo na razstave v Milano, Pariz, Prago, Dunaj in celo v grški Solun. V Solunu so Francu Ra-kovcu podelili za njegovo delo celo zlato medaljo in diplomo, ki danes krasita za-družni dom v Notranjih Goricah. Odličji pa sta tako pomembni, da sta bili raz-stavljeni tudi na razstavi domače obrti, ki
jo je leta 1973 pripravil Etnografski mu-zej Slovenije.
Kako pomembno je bilo v tistih časih vrbovo šibovje, nam pove to, da so pred vojno (drugo, seveda) šibovje prodajali v Spanijo, Italijo, Švico in Avstrijo, po vojni pa je bilo po njem povpraševanje veliko tudi doma v Jugoslaviji. Tako so iz barjanskega šibovja pletli izdelke v ljub-ljanskih zaporih, mariborskih in v Lepo-glavi, pa tudi na Ptuju, v Kotoribi, Va-raždinu, Apatinu, Vranju in še kje. Vr-borejska zadruga se je razširila kar na devet vasi in skupno so na leto pridelali približno 30 vagonov šibja.
Ne z malo grenkobe v glasu pa Franc Rakovec pove tudi to, da je nov povojni sistem zadrugo uničil, z njo pa tudi do-mačo obrt, ki se v te kraje zagotovo ne bo več vrnila. Danes je ostalo v tem delu maio pietarjev, vsaj takih, ki bi bili pri-pravljeni poučevati mlade ljudi. Po drugi strani pa tudi ni veliko mladih, ki bi jih to delo zanimalo. Danes živijo drugače, pravi Franc Rakovec. Na vse te stvari so pozabili že starejši krajani, kako le bi jih poznali in znali ceniti mladi. Mi pa mu seveda ob visokem življenjskem jubileju, čeprav z nekaj zamude, iskreno česti-tamo.