ČITATEUT! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V tek časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti nsročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Clmaa Matter Ost slovenskih delavcev r Ameriki. Uifc. MM aft um M OfftM at New ¥«rl H. 1, Ac* 9t Cmpw March hi 11». nekaj VKC kot na dan dobivate... C 'GLAS NAHODA" po pošti naravnost na dom (teviemči »oboi, nedrij In pcamihT CITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 19$. — Štev. 197. (Telephone: CHel?ea 3-1342) NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 6, 1942 — TOREK. 6. OKTOBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> STALINOVO PISMO o DRUGI FRONTI Odkar se je pričela sedanja vojna, je Josip Stalin prvič inozemskemu tisku jasno povedal svoje mnenje glede druge fronte. To svoje mnenje je povedal v svojem pismu Henryju C. Cassidy-u, dopisniku Associated Press, ki je stavil Stalinu 3 vprašanja, na katera je Stalin jasno odgovoril. Pismo, ki je bilo pisano h pisaluiru strojem na navaden list papirja in ki pa je Stalin lastnoročno podpisal, se glasi: "Dragi Mr. Oassidy: Zaradi nujiiega dela in ker Vam že ponovno nisem mogel dovoliti intervjuva, se hočem omejiti na kratek pismen origovor na Vaša vprašanja. Ena: Kako mesto zavzema možnost druge fronte v sovejtskem precenjevanju tekoče-ga položaja i Odgovor: Zelo važno mesto—lahko bi rekli mesto prvovrstne važnosti. _ Dve: Do kakega obsega se kaže zavezniška ]><>-m»K* do Sovjetske l ni je in kaj je mogoče storiti, da bi bila ta pomoč povečana in iz§x>ljšana t Odgovor: V primeri s pomočjo, ki jo da e Sovjetska Unija zaveznikom s tem, da vzdržuje glavno -silo nemških fašistov, je bila do sedaj zavezniška pomoč Sovjetski Uniji le malenkostna. Da se |>oveča in izboljša ta pomoč, je potrebna samo ena stvar: da zavezniki izpolnijo svoje obveznosti in ob času. Tli: Koliko sposobnosti sov/etskega od]»ra še preostaja i Odgovor: Mislim, da sovjetska sposobnost upirati se nemškim tolovajem v moči ni manjša, kot pa sposobnost fašistične Nemčije ali katerekoli drage agresivne sile. da si za sebe pribori svetovno aospo-darstvo. S svetovanjem J. STALIN." DIPLPOMATI PROUČUJEJO STALINOVO PISMO Anici >a»'w i 4U tumfUsbjci po&La- nik bosta najbrž« naprosila ru-ftko vlado, da jinm pojasni nekatere izrazi? v pismu, v katerem premijer Stalin izjavlja, da j*' druga fronta pno vrstne važnosti za Sovjetsko Unijo in poživlja zaveznike Rusije, da izpolnijo -roje Obveznosti in ob easii. O tem pismu sta tekom obeda razpravljala ameriški podanik admiral William Stand-ley in angleški poslanik sir Archibald Clark Kerr v ameriškem poslaništvu. Tu nastane vprašaje, ako je mogoče drugo fronto leta 1042 smatrati za zavezniško ob-vzenost. Rusi so v splošneui mnenja, da je to obveznost na podlagi izjav Washington a in Londona po obi-sku vnanjega komisarja Vjačislava M. Molo-tova v teb dveh prestoliea le-j tošnjo pointed. <>l>e prestolieij BOJI NA SALOMONIH Ameriški marini, ki so 7. avJ ..glista za»ecRi otok Guadacanalj v Salomonovem otočju, se n**-1 prestano bore z Ja[xmci. Mornariška department nazuanja. da so Ja|M>n<;i pod okriljem noči izkrcali nekoliko čet na (fua-daeanaiu, navzlie-tnum, da so ameriški aeroplani sknsa-li razbiti vsak nameravan japonski protinapad. Vendar p« so mornariški in marinski strmoglavci iu vojaški napadalni aenyplani razbili neko sovražno postojanko v blžini. Ti aeroplani so tudi razpršili japonske aeroplane, ki so leteli proti letališču na Ouadacanahi. Japonci imajo v teh bojih velike izgube in poročilo mor-liariškecra depart mean ta pravi, da *o imeli Japonci v zadnjih štirih dneh naslednje izgube: 10 aeroplanov, eu rušilee je bil }>oškodovian in zadeta je bila neka dniga ladja. Rusi pri Stalingradu napredujejo Kot poroča rusko vrhovno poveljstvo, so Nemci včeraj pričeli novo prodiranje v seve-rozapadnem delu Stalingrada in so poslali v boj tri infanterijske divizije, 100 tankov in mnogo strmoglavcev, da zlomijo odpor rdeče armade, toda vsi napadi so bili odbiti. Rusko opoldansko poročilo - -j----------------- sioer priznava, da so Nemci vff*af • 1 • teh bojih nekohko mpeli. toda JfJltler 0 ti Dili C O KI"O J Z& VblT poznejše poročilo jini ne pri- * J O znava nikukega uspeha. ; Overseas News Agency poroča iz Washingtona, da bo aaXjenk"a anna^nad'P°^ušal Hitler doseči mir na prav enak način, kot je na-gradoau izl>oljšala svoje post©- pravil vojno — vzel bo na piko vsako deželo posebe. Tako 'a"ke- je mnenie zavezniških zastopnikov, ki to napovedujejo. \ bojih v *everozatrel»a, da se postavi druga fronta v Evropi leta 1942. Diplomatski krogi v Moskvi mnogo razpravljajo o Stalinovem pismu, ker skoro kaže, da je prišlo do nesporazuma med za vean išk i mi prest ol ica mi. Rinsko Časopisje je objavilo Stal hi m-o in moskovska radio postaja j?a je oznanila celem« ritskeniu narodu. Državni podtajn Lk .»umner Welle« je na časnikarski konferenci v Washinartonu rekel, da ho ameriška vlada dala Rusiji največjo pomoč, ki bo mogoča. Popoldne je imel ruski poslanik Maksim Litvinov pol ure flolsr razgovor z Wellesom. O eem -ia srovorila. ni hotel povedati niti Litvinov. niti državni department. delavskemu delu Stalingradn so imeli včeraj Nemci zopet nad 1500 mrtvih iu so izgoibifi 14 ta nkov, pa pri vsem tem Rus L priznavajo Nemeem veliko mo'\ Nemci imajo pivd Stalin-yradom oko! i 4'JO/K.Ki vojakov in skoro vsa njihova sila je o-brnjena na severozapadni del mesta. Ncfbenih poročil pa ni o kakih bojih |>o mestnih ulicah. V okolici l&ozdoga na Kavkazu Rusi v splošnem ui*že svo-je jx>stojanke. Nek ruski odde-iek je pobil 600 Neniw ter ranfbn 12 tankov v boju za nek obljnden kraj. Moskovski radio naznanja, da so Rusi včeraj napredovala 7 milj severno od Moskve, najbrže pri Rževu. Na Baltiku so ruske bojne ladje potopile nek nemški trans-portni. parnik z 10.000 tonami. ŠAPOŠNIKOV NI POSTAL VRHOVNI POVELJNIK Sovjetske oblasti zanikujejo t>oročila iz inozemskih držav. 7in-u bodo nekutere zamejske vlade v Londonu, kakor sodijo zavezniški viri. Ta je Hitlerjev še vedno' največji do>edamji pois-kus'za dosego potrebnega odmora, tekom katerega bi si mogel od pomoči z preureditvijo in z obnovo evropskih na ravnili virov in produkcije pod nMinkim vod-sivom. Zavezniški voditelji v zamejstvu morali že dofl»iti jro-tova znamenja v tem ix»«rledu, ali izjavljeno je bilo jasno, da zasedeme dežele ne bodo upoštevalo noibemb fK>mx8b 7» stike z Nemčijo, ker prvi poeo.i za take s-tike je Hitlerjev padec. Hitlerjev« najnovejša r>onu_ miru bo nai^rž predwsem krila Poljsko in Belgijo, ki f4a (»be -oretežno katoliški deželi. rAa Francijo se bo m^nda pripravilo poseben načrt srlede te-ker ie «matrwna za svojevrsten s"lnč-ii. Hola-ndska in Kor. ve^ka pripadati, po nemškem mnenju, v sfpro nordijskih narodov. usodo katerih bo odloČila uaHj^ka Nemčija sama. Poseben dosovor med Nem- žu, kar bi temu muli i o zadovoljive pogoje in uspehe na strani Hitlerja, da bi smel upati na olajšanje trpljenja vsaj dveh katoliških narodov. Hitler je prepričan, da bi ujeyovo premirje s Poljsko in | J Vizoi Belgijo napravilo dober vtis'j na Vatikan, ki je že večkrat iz-j razil )K>-el>en intere-s v zadevi usode Poljakov in Beisnj<*ev| pod nacijssko okupacijo, Hitler bo »skušal priti v stik s Poljsko vlado potom madžarskih posredovalcev, ki so poznani, kot tr*dk*tjonabu prijatelji Poljske. Za stike z Bel$?ij-ei bodo poskrbeli nemški ekonomisti. ki pridejo skupaj z belgijskimi gosi>odarpk3mi izvedenci. Xeki nemwki bankir je baje jKrvedal belgijskim financirjem v zamejstvu, da lx>do spoznali, ko se bodo vrnili v Belgijo, da ko je neka ni>ka bojna ladja vi-gla jKKliiioi'sko mino v Ornem morju-proti sovražni podmornic i. Zakaj je bil Myron Taylor poslan v Vatikan? Radijsko poročilo iz Bern a govori, da je bH Myron 0. Taylor poslan v Vatikan predvsem z namenom, dA dobi papeževo mnenje glede načrtov zavezniških narodov za povojno reorganizacijo sveta. da je Josip Stalin svoje mesto čiio. Poljsko 'n Belgijo naj bi kot obrambni komisar prepustil j bil Hitlerjev prvi korak, s "ka-maršalu Borisn Mihajlovicu | terim bi se nato priibližial pape-isapošniko\"n. šefu ru-skega generalnega .štaba. Tozadevno poročijo je najbrže nastalo ob proslavi marša-1 in Nemci love-sra 60. rojstnega dne. ob oni (nan^iji) niso ravno slabo (1 gospodarili in upravljali tam- v kai. ■Mnenje prevladuje, da kakor je Hitler najprej požrl male narode vn drž>ave. tako bo skušal še enkrat potecniti za nos potom njih zamejskih vlad s-vo-je «edanje žrtve, ki se zvijajo pod njegovo železno peto. Nasprotstvo med Italijani Japonci sestavljajo nove divizije . 1/. kitajskih virov se poroča, da Japonci zžbirajo nove diviz-je za njih nameravane napade na jinc i«n vahod. ™ , Japonei nameravajo sestaviti 10 do 15 svežih divizij. V dosego toga namena so bile odpoklicane nekatere čete h ludo-kine, Malave, Thailamda in za-sedene Kitajske. Obenem mobilizira jo nove čete v svojih lutkarskih državah in za«e»Ienih ozemljih. K or a i žen Lah VT Newarku je bil aretiran baron Osvaldo Oooco, ki se je pečal s prodajanjem slik in drugih umetnim. Barona so odpeljali na Bili* Inland zvezni agentje, ker je bil obtože-n. da goji proti-američke sent imen-te. Agentom ie dejal, da ne samo, da se noče 'boriti za Ameriko, ampak je trotov, da mu -bodo morali še salutirati, ko bo zma-srala Italija. kateri priložnosti so ira slavili kot "sloviteara voditelja rdeče annarle" in je tudi prejel najvišje rusko odlikovanje. T>eui-reske časnikarske acenture Tass na Asot^iated Press kratko pravi: "Stalin je ost a 1 povel j n i k rdeče a nit ade." Pranoel" londonski lisi l>orbenih Fram-ozov, prinaša pod rubriko oi|>or v Evropi, Članek o Jugoslaviji, v katerem navaja med drugim naslednje : Napeto-st odnošaje-v m e d Nemei in Italijani v Jugoslav!- j nftmrt- ni lbi] 1>odaiK ji narašča. Xajbolj opasen je fK>loži»j na Hrvaškem, ker hočejo Nemci tam prevzeti vso oblast in sami izkoriščati bogastvo zemlje. Odstavili so maršala Lista in postavili na nje- Sovjetski pisatelj Poljakoff umrl Iz Moskve poročajo, da je Aleksander Poljakoff, ruski pisatelj velikeg:. slovesa, ki je služil tekom te vojne v rdeči armadi, kot bataljonski komisar in pozneje kot korespou-dent armadnega glasila "Rdeča zve-zda", umrl. — Vzrok Navadno dobr<> informirani riiikski kores|H>ndent lista "Die Tat", je citiral zanesljive vatikanske vire, ki so izjavili, da sta Amerika in Anglija prišli do zaključka, da Atlantski dogo or ni dovolj jasen za splošno j vezniškh ljudesko pojmovanje j>o svetu dobo. in zjito se pripravlja nova rzja. j Italijani so menda Tavlorja va v tem oziru. ki taka, da .^prejeli vljudno, ter so mu nujo 1k> mogla končno podpisati dili vso pomoč, da je mogei do-tudi Rusija. j biti stike z nevtralnimi diplo- List "'Nachriehten*' je na-, mati. Sedaj pa laški tisk že spravljajo Tavlorjev obisk v zvezo z govorom Samuela Hoare-a, britskega po-lanika \ Madridu, ki je dejal, da Evropa ni dovolj dobro poučena o za-načrt ill za povojno na- ( mati. mismil, da je nemara ta izjava torpedira iiHsjjo pr«d-edniko- \kljueena v nedavnem arovoru veara poslanca. predsednika Roosevelta. | Taylor je, kot pravijo |>oro- Papeževo mnenje ozir. miš- čila, |>ovedal papežu o enotno-ljenje v tej stvari ni znano, ali sti ameriškega naro^la, vklju-smatra se. da ni podal nobene čivši katoličane, v delu za voj-izrecne izjave. J iio jprizadevanje. Virginio (Tay. Ta zadnja rešitev uganke da Mussolinijevo trobilo, pa je Tavlorjevepa obiska v Vatika-j pisal, da so ameriški katoliki še nu. je povzročila mnoejo y.ani- zmiroui nasprotni vojni in zve-manja med opazovalci ]^oloža-jzi s 'So v jet i. Nasprotni da so ja. ki sodoodaj zavračali "div- tudi dru«n fronti, ker bi ta zaje srovorice" o tej zadevi. Zdaj htevala |>reveč žrtev. ALI VESTE? Vojni Hranilni Bondi so najvarnejša vrsta-prihran kov na svetu. NOVA AMERIŠKA POSTOJANKA NA ALEUTIH M ■■ BWH ifovo mesto er«'nerala Hitter v. Mornariški department naz- [/(K,i1r_a> ki je zo-nanja, ua ameriški bombniki -neinfikih sil na vsak dan bombardirajo Ja/pon-, Balkanu. Njegov vstou v služ-ce na Kiski v s.kupini Aleutskih, ^ |p ^jbrže otvoril nov naval otokov in je bilo tekom nekejrai nenifiki-1i brutalnosti v jiuro-nauada rastreljenii pet ja.pon- ^^ y { skih aeropla.nov. Pred nekaj dnevi so se A meri kanci trdno nastanili na An-droanovi skupi ni Aleutskib o-tokov, r»d koder je do Kiske samo eno uro z aeroplanomJ Ta nova j>ostojanka se nahaja v sredini med ameriškim glavnim stanom v Dutch Harl>orju in Kisko. Razdialja med l>uteih Harft>orjem in Ki>sko, kjer se nahaja okoli 10,000 japonskih vojakov, pa je bila prevelika, da bi. bilo mogoče Japonce uspešno nafpadati. SLOVENCI BODO MORALI V NEMŠKO ARMADO Kot poroča ONA,, so nem-j.šfke oblasti obvestile, da bodo, bi izpolnjevali odredb liacij- I skih okupacijskih oblasti. "Družine kršiteljev lK)do iz- mu obkrožen j u in zajetju v o-j ^^ priključena k Ne krajih Sta raje riwp in Rleva. ini(Ml0lll Koroška, jt Na Hrvaškem vlada suša NVT poroča iz Bema poročilo, ki pravi, da vesti in privatnih virov trde, da pričakujejo na H<-vasškem veliko pomanjkanje v IkhWl zimi. I^eti-na je bila slalba, poljedel-skih delavcev je primanjkovalo in zdaj je še nastopila velika sušil, ki bo žetev popolnoma pokvarila, —JTC. Poljakoff je spisal znano frnjifgo, "Russians Don't Sur-i vsi tn<^ki na Gorenjskem, ki so render". To delo je bilo spisa- ZiiKr/-iii nositi orožje, ]>oklieani no pot(*n, ko je pisatelj z ru- v vojaško službo, skimi četami vred ušel nem-ške-j Gorenjska, ki je bila. kot NenW'iji je po- 'Pisatelj Poljakoff ie bil ro-' l>olnoma |»o«l nemško civilno in jf-n leta 1908 v okrožju \Toro- vojaško opravo, neža in je bil sin železniškega; Nedavno je bil sklican >esta-delavca. Delal je tri leta na nek v Kranju in nek nemški sovjetski farmi, potem pa se jo" govornik je pokušaWm rekel, j y s y ^ prišel vpisal v topniearsko solo v Mo- d„ so Gorenjci nemške^krv., in| y uredlffltvo „ek ,bta m.Ul. skvi m zatem ie pohajal na da so vsled teira oolzni biti v, . . . , . , * 1 „... . s-ki vojni veteran, ter ie polo- zvesti Hitlerju 1 ^iiane iz njihovih dou.ov in -ujih lastnina bo zaplenjena." je rekel Reiner." Hitlerja bi rad zadel z medaljami Sverdlovsk o komunistično nni-veiv.o, kjr-r je študiral sociologijo in ekonomijo. Gauleiter Reiner je rekel, da morajo Slovenci zatreti proti-ntMTKŠko delovanje, da morajo Ški žil na mizo 6 nomškiih kotanj, katere je prejel v znak hrabrosti tdkom prve svetovne vojne: 44Mogoče bo katera krogla Jugoslovanski vojni ujetniki na begu Iz Berna poročajo, da je v zadnjih dneh prispelo v Švico .114 jugoslovanskih vojakov, ki so bili v nemških taboriščih vojnih ujetnikov. stati na stnvzi na južni me j i I narejena iz teh kolauj zadela rajba, da se morajo učiti nemško. da morajo nazniti vsakega sajbot*i:žnika iu oblastim naznaniti vsako podtalno delovanje. Reiner je svoj govor aaklju. čil a t eni. da je zap ret i 1 > težkimi kaznimi vsem onim, ki ne Hitlerja," je dejal, ko je oddal svoj prispevek h kolekciji stare železne šare. katero se zbira sedaj po vsej deželi. Med kolajnami je bil tudi žeV-'"' križ, ki je najvišje, nemško udiikova nje. L % fll NARODA" Smm Tnfl ffUNOTIJDi 18* ** GLAS NARODA" rvoict or THt r«Mk) Owned and Published by Slovenlc PtXbllshinf Company. (A Corporation) Frajfck Silw, President; I^nar Hude, Treasurer; Joseph Lops ha. See. PUct> or bortnes* of the corporation and addreraes of above officers: «« WEST ISA STREET. NEW YORK, N. T. 49 th Year **Giaa Naroda" la issued every daj except Saturdays, Sundaya and Holidays. SntMcriptloB Yearly $6. Adrertlaement on Apreement. mU Za c^lo IMn vrt j« list ca Ameriko in Kanado $8.—; za pol leta $3.— ; sa Četrt leta $1.80.. — Za New York za celo leto $7.— ; za pol leta $3.50. Za Inowsnrtvo za celo leto $7.—; sa pol leta $3.50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemfil sobot . nedelj ln praznikov. "GLAS NAHODA" 316 WEST 18tb STREET, Telephone: CHelsea 3—1242 NEW YORK, M. Y. SLOVENIJA—KAM PLOVEŠ? T. F. AMERIŠKI PRIJATELJI JUGOSLAVIJE Organizacija American Friends of Yugoslavia, ki od vojega pocetka mnogo pomaga jugoslovanskim vojnim ijctmkom s tem, da jim potom Rdečega križa pošilja žari tke * jedili in drugimi raznimi potrdbščinami, si jc se-■iaj nadela nalogo, da zibere sklad $2,000.000 ter je v ta »amen pričela veliko kampanjo. V kak namen bo porabljen ta sklajd. je bilo natančno •azloaeno na tem mestu včeraj. Mnogi eitatelji so mnenja, da je odbor Ameriških prijateljev samo organizacija za pomoč Jugoslovanom, toda vm. Rusijo smo se že nekako na lo skrivnostim. Chuirohill je vadili gledati od lanskega leta £el osebno v Moskvo, da VoS za komunistično ni'kovo kla-vnioo, ampak poleg Rusijo, ampak za skvansko Ru! tega še v medsebojno uničcva-sijo, oziroma za zavezniško Ru-: njo! Ali bi bilo v njenem irn-sijo, ki si bo ob tem gigantskem tero-m, da trga Slovence od ju- boju i/jbrueila svoje koirtumistiič iie zobe. Vse to je 'lepo in vse To je verjetno, Nedavno tega smo brali, da komunizem v Sloveniji živi od va kot kak Rupnikov oklic, ki narodnih simpatin do Rusije, .ipoživlja, naj opuste že ven- gcslovansike skupnosti ter jim nekako napoveduje. naj .bodo saaiTo Slovenci in nič dragega? Ali ni ta reč istotako sumlji- Najnovejša izdaja splošno znane slovenske 4 končnice i SOLDIERS ON PARADE (MLADI VOJAKI) Priredil za piAho harmoniko Jerry W.KoprivSek Cena 40 centov Naročila lahko pošljite na Slovenlc Publishing Co. 216 W. 18th St., N.Y. C. RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna Torej je tam isto ko tu in drugod po evotai. • Kdor pozna le nekoliko dušo slovenskega na-i\ da, bo vedel, da koniuniMič* ni ideal ni in ne more biti njegov ideal. Zato se nam vwera vse druge "sanja- emu ni tako, kajti organizacija ima v svojem programu'upira ki tasti prihaja. 7 J - ° iz vuvt os lisca, da se Slovenci bow in umirajo in si morajot dati rušiti svojo domovino kot komunisti. 'nii vzgojne .smernice. V splošnem je program Ameriškiii prijateljev Jugoslavije vsebovan v naslednjih osmih točkah: 1. Ameriškemu narodu predložita zanesljive 'podatke, potom katerih bo mogel razumevati zgodovinsko ozadje >ie samo Jugoslavije,, temveč tudi drugih držav i ugo v z hodne Evroipe. . - -- • 2. Pomagati jugoslovanskim beguncem, da najdejo sredstva za življenje po drugih deželah, 3. Zdrževati zvezo s prijatelji Jugoslavije v namenu, 'h spoi'bujati k odporu. In vendar ni do dna prazna ta besoda. Ne ^uno poročila od doma, »e bolj dokazuje Mio-skva sama, da mi trditev brez nič. In za Moskvo so na nogah njeni simpatičarji po vtem svetu, morda še najlbolj tu v Ameriki, ki skušajo prikazati sve- dar enkrat rije?" I*a je tako. potrjujejo poro-čila, pa naj 'bodo ia tega ali onega vira. Iz enega razbereš to bolj jtfc»n«o, iz dragega manj. Kljub temu — utajiti ne moreš. Četudi bi rad in morda celo po-skil^aš. Ali rto Moskvi in njeni propagandi potom postaje "Svobodna Jugoslavija" za kaj j=lo-veručkflga ali ji gre le za boljše-viziranje Evrope? Cuje se o glavnem stanu HI. Internacionale na Ehmajra. Cu-jo se o eentru komunističnih Nemcev v Berlinu. Kličejo v fcpomin Ljenimovo zamisel o sovjetski uniji Srednje Evrope doli do Trsta. manj prikrivati, ali vsaj okušala jo prikrivati. Beseda "'ko munitrti" ji ni šla rada preko Tist,* tudi ne beseda "partizani". Nadomestovala je te izraze z guerilci, patrioti, dorao-| Ijrufln. najnovejši izraz je pa -e- svobocWborci. Toda prifSo je vendar na dan, za to je skrbela Mortkva in njeaii laftni ljudje v Sloveniji ter drugod po svetu. In zdaj .stoji svet pred Mnenja Danes je človek ]x>gosto ra'Z. očaran, ko pride v stik z različnimi ljudmi in dtyi>i od njih različna mnenja glede sedanjega evetovnega položaja ali pa flede usode malish evro]>»kih narodov. Izsgleda, da oek> taki, ki žive v Ajneriki že dolga leta in niso fčutil vojnih ča liko , znali pravilno piha- ti in citati, otroci pa spel !i<-znajo jezika svojili «tareev. V gotovem pomenu besede so -i tujci, čeprav so si najbližji krvni sorodniki. Pa, kor smo na to že navajeni, se nič ne'razburjamo in n--<'udkno, saj to je vendar Ajih rika in v ^Vjneriki je vse nekakšna domačija nas v«eh in zato tudi vsi smatramo, da maino prirojeno pravico, da vzaJuemo:l>esedo in malo |»ok c -tiziramo naš stari kraj. Saj .<• rečem, da danes vsa Evropa i «-ziisluid kritike za svojo slepoto, s katero je šla naravnost krvnikom v roke, ali, kadar pa slišim posamezne ljudi govor -ti o vojni, kakor da je to kakšen piknik, tedaj bi se najraje obrnila vstran ii» molčala, zakaj kdor je že videl vojno . blizu, najbolj mrzi pridig " raviiodušuosti, katero mor rimo inenda gojiti, da nam vojni:, k i se bije daleč od nas, ne bi'kva- težko ujr&nko in s celim s ve- ^ to bilo m Evropo boljše, tom vred Slovenija. Ni -ogan- j ker bi se potem vedno ne klali ka v tem, kaj je prav za prav! mwi .^boj zara
  • mo spet pri Trstu. Ce je i»re^ v-ake nevai-noeti, da bi bilo is tem kaj pomagano so-ražniku. 5. Prirejati seje, shode, zborovanja in predavShja na katerih je mogoče ra»zpravljati o problemih osrednje in jugovzhodne Evrope. 6. Preskrbovati govornike in pisatelje o vprašanjih, tičocih se Jugoslavije, kot sestavnega dela družbe evropskih narodov. 7. Objavljati članke in razne spise, ki obravnavajo v zroke in posledice sedanje krize in priporočati ukrepe, s katerim bo v bodoče mogoče preprečiti obnovitev sedanjih velikih zmešnjav. 8. Seznaniti ameriški narod z jugoslovansko kulturo na glasbenem, umetniškem in leposlovnem polju. V svojem delu po teh smernicah hoče organizacija Ameriških prijateljev Jugoslavije med ameriškim narodom zbuditi sočutje do tako nesrečnega jugoslovanskega iaroda in pripraviti pomoč za ves jugoslovanski narod, *ftdar pride čas, da bo to pomoč mogoče narodu naravnost prinesti. Organizacija vse prispevke, ki prihajajo v sklad, nalaga na banko in o svojem poslovanju vsak mesec počili a •>voje poročilo državnemu departments Knjige »o vedno na-razpolago vsem darovalcem in prijateljem. na TT'Canka je v tem, kakšno Kta-liSče zavzeti napram temu pojavu. (Nadaljevanje prihodnjič.) ZAHVALA. Ttau potom si u&ojam prav iskreno zaihvaliti se vsem izletnikom ki so nas poselili na (našem letovišču v Twin Laket". Pa., letošnjo poletje in sicer: in sinčku Ale-a-u, soprogi ministrskega pod- mo vsi skupaj iai se nič ne ko-ljemo med seboj. Na prvi j »ogled bi se zdela ta filozofija pametna, |x> drugi strani pa vedno, eričani. Na svoje mlade Američane so priseljenci pono- Štu, jugoslov. priseljemskamu! (komisarju v Wasiiingtonu„ ka- i.. , _ _ . kor njegovi gc&pej soprogi in . . , . . , , . ;ti. dokler more po^atu ozi- h,Vrki f la&be ^ i£Uanu «n m hudo jim je cesto le to •Ltovek bi se iz srca veselil, | roma ra*« mnrje. Boljševizem Tro^hi «n ^^ Za ice vidijo, da se proti njim dis- k; o.------n^i. .i.. ^ - ---'------ kraj&ki Mr. .^thony Svetuj1 krimimra, ker so tujega por^ če bi se mu odkrilo, da je za bi pa bil jedru naroda prav ta v«=em tem eribanjem slovanska ko tiij kot nemištvo ali italijan-Rujsiija. Toda. silmo težko je to misliti, če vpoŠtevamo vse Še bolj neznosni so ljudje, ki bi človejcu radi po^*edali, da vxa stvar čisto naravna zad -va. Nemci črpajo «vojo l>ojc v' -' tost iz zemlje in si ne mor» pomagati, ako eo tati, ter 1>: jim tega ne smel pravzaprav nihče zameriti . . . tako menije ti modrijani. Večina ljudi, s katerimi pr. de človek v teh dneh v stik. najbolj otepa vesti o voji!;n zločinih nad civilnim prebivn i, stvom. Ker je življenje v- -okro^f nas mimo, si pač nc i o-remo predstavljati bnitaltio-; ki se gode daleč od nas in s.rAo pravimo, da je vse skupaj najbrž gola propaganda. Tista, ki vodijo propag<:p !^, pa se boje podati v svet kakšno ncurnudno vest, ker so u,ja, da gi prijatelji za j »žiru, ker vsak si lahko ohrani.....' ..... tolažbo v tistih bridkoetuih SVoj jeaik, ako tako hoče in tudi * j dneh v juliju, ki smo na tako svoje otroke lahko uči svojega tragičen način izgubili našega j jfczifca in ga pouči o zgodovini blagega in nikdar pozabljenega in kulturi svojega naroda, itd. "P Preneeenja pepela mehiškega skladatelja Predstavnik mehiškega mini-trstva za notranje aadeve, on»«v6to i« mornarico, se je -dpeljfti v Buffalo, N. Y., z letakom, katerega je vodil prvak mikiCkih letalcev, Antonio CfeVdena« Rodi-i^ue«, da od tamkaj prcpeijo v Mehiko upe-pefjene zetneijeke ostanke mehiškega ^dadatelja Jaime Nuna, ki je skomponiral mehiško narodno himno. Našii ljudje nimajo živeža, ne obleke, ne strehe nad seboj. Pomagaj sestra, pomagaj brat! IŠČEJO SE MOŠKI m ŽENSKE za snaže-nje uradov. Nočno delo. Zgla-site se od 12 do 1 popoldne VTPak dan pri: OITY SERVICE CLEANING OONTRiAOrOES, INC. Room 808, 1564 Broadway New York Cit^ - - s TUT Miiiitiniiiiiii:^ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NAR0DNA| PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA i PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE:$10,000,000.00 I Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokslnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. IU. 1 ^HQ^^^ > ; "■SS sina Lojzeta. Še enkrat prav prisrčna hvala vsem skupaj. To (zahvalo blagovolite sprejeti z iskreno prijateljskega srca ne trgovskega ozira. . Vam udana, 'Mlrs. Helen CoreL Brooklyn, N. Y. NAZNANILO. vi ■V petek dne 23. t. m. ob 8.30 jivečer v veliki dvorani tako-zvani Arlington Hall, 23 St. Marks Place, New Yorik^ N. Y. se vriši velika plesna prireditev vseh zasužnjenih narodov, pri kateri bi bilo.zelo pogrebno, da se Slovenci po/kažemo ameriški ja vin os ti , da ne zao-{ sta jamo za dragimi narodi vj l fem oziru. Torej vsaik Slove-ji V nec in Slovenka, ki poeei nas vsaj nekaj parov nastopilo na prostornin z našimi narodnimi pletei, itd. Nta tem mesta apeliram na vse tiste moške in dekleta ki se <žele te prireditve vdeleziti, da pridete za gotovo na toea-odi v tem smislu so priseljeno ljudstvo primeroma zelo malo pobriga, da bi ohranio svojo mladino vsaj v jezikovnem oziru zase. Prevladuje uamreČ mnenje, da jezik staršev ne more otrokom v tej deal i koristiti, ker se lahko vse opravi v angleščini. Tako imamo danes čudno situacijo, ko si starši ne morejo dopi-sovati s svojimi lastnimi sino-ki so v službi ameriško ar- made. Starši se v pretežni ve- Kaaitor na oder pred ljurMvo in odprto prizna, da so njtrZ e roke oškropljene s kr\Tjo — a mislite, da mu ljudstvo verjame ? Kaj še! Prevelik jc, da bi mogel res biti morrlec! Tako misli tudi svet o Nemcih in It a, ■lijanih in mi f>ami smo okužen" s takimi mislimi — pa ne po svoji krivdi. JEKB1 KOPKIVŠEK ta ijtfn orkester m p\oit*k TefezlDka Polka Na planlncab— raliek Sir. » In DUQUK8N1C UNIVERSITY TAMBURICA — Mt. M 571 Za to*, cmtk ln cen« ptoK ae obrnite na: JOHN MARŠICH W its Wert 12nd Street. New York KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) recepti vseh narodov 2.™ Stane samo IS^Knjiga je trdo vezana in ima 82! etrani"^!, Recepti ao napisani v angleškem jeziku ponekod pa so] tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno T navadi Tk knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za^j kuhanje in se hočejo t njem čimbolj lsveibati inj< izpopolniti j) ^^^Naročite pri ^ KNJIGARNI StOVENIC PUBLISHING CO. 31« Weft im Street New York, K. Y, D A* — TUESDAY, OCTOBER 6, 1942 IPAVEL KUN AVER: Pod dateljnovimi palmami Oe potujemo iz naših krajev mnogo deaga. Toda dateljnova; vode do-korenin, tudi anandelj- IZDAJALCI (JI€.) — MirO.davSpaiajko-vič je postal s kajpada zelo ču-neianncrni puščavi,, ob vodi pa vajo in kjer ji mjanjka vode, jo -e je človek naselil, kajti tn je prebivilci po potrebi napeljn-našel rastline, ki ga preživlja- vajo od studencev do posamez-jo, n?*ega in njegovo družino innih skupj»palmi ^fa vsak li-nekatere njegove živali. Toda ter vode pazijo in noč in dan izmpd rastlin je fcu nafjpomemlb-^tražije ob malih kanriih in pos nfjse drevo prekrasna datelj- > točkah, da ^ikdo ne bi dovolil nov« palma dovajati svojim palmam v^c čudovita rastlina je datelj- vode kakor drugi. Zadala bi nova oalma. Pod žeočim soln-jga te$?ka kazen in maščevanje rem bi zaonrle vse naše rastfli-i drugih prebivalcev, ne. Pa, zamrle bi oek> ra«tli-| Palme dajejo tudi precej ne. ki so vajene vročega solnca i hladne sence in v niej uspeva-ob samem' ravniku, pa rabijo jo tam. kjer je napeljane dosti sopisjem, ki ga iadajajo sovražniki in le roajtmo število jih jo i sprejelo tmjjčevo plačo, med nji-j mi tudi Spalajkovič. V enera svojih člankov zatr-j ju je Spalarjkovie. Oa je neki nenUski vojskovodja že poprvi svetovni vejni velikodušno po- J nudil zaveznikom, da prevza-i me boj proti boljševikom. Za.! verniki pa so to ponudbo odbili.! Aka je to resnica, je le dokaz; za to, da $o Nemci Se teikrat, pc'-ikul>ali orflopariti zaveznike ' Spalcjjkavic zameri zavezni: kom, da so odbili ponudbo, s.j Katero so Nemci hoteli nadomestiti rta vzhodu, kar so ie-gubili na zapadu. Spalajkovic venomer napada Churchilla. FJdena in druge oazvetzniPke dr. fcavnike. češ. da so zavrnili nem 8ko tezo o Sovjetski Rusiji. Jftpalajkcvič se je sicer -spomnil na ponudbo "nekega nem-ške i,. , oostreirii z namenom, da bi ta- domes»tujejo mu kruh, meso m Spalajjkovjc ne bi.bU p regie-1 fem pa se podali naslednje dan pozneje pa v PodlipogLa-' y0 j. - ^ zeleniavo — ker vsega tega je dal tega epletkarenja, a nemo-1 vatd: : I vu, le s to frazliko da so tam , - -J111 1 -- , „ . • 0 c . ■ t , . t-i j i , • r»r i- t - i j j i- o1 V- > i- - t j ki jiii pa vascam teh vasi nieo tam premalo. Zato znajo suhe je. da ne bi. bil vedel, kaj i t>lali Lipciglav — odr — --------------------- — dateljne tudi zmleti v moko, Hitler zavetnikom ponudil, lani od pozoriščaa boja. UAYaTO^ FOLLOlv 7H£ £XAMFL£l.YW&LA/ Borba jugoslovanskega naroda je najizrazitejši primer odpora proti sovražniku. — J"«0 Ce tniki napadajo nemške vojake, kjerkoli se jim nudi priložnost. Laška zverstva v Sloveniji (Izvihno poročilo iz domovine.), v (kleti z vaačani molil rožni ve-V preteklem marcu so gue- neo in jim dal %Tesoljno odvezo. gnali, hišah. To se je zgodilo pri 3 Glede bojev med partizani in Italijani Yra*šČarri so po požigih videli kakor ne dado pre vari t i, so zo-' s upi jem dva italijanska vojaka, šli z avtomobili, pa so se niedi^ ^roko ^ali°v' n<> pet začeli pregovarjati za pad- Kakor po navadi so se Italijani tem mastili v ž upnikovi kuliin- n"l!če «na ni vidtei kak ne demokracije. Kar naenkrat tudi tu ma&čevali nad nedolž- ji s pečenimi kurami, ugrablje- jtJii ana, d-i bi bil r niefn v so zaičeli govoriti o Rusih na nhri »kmečkim; ljudstvom ter soj nim vinom in žganjem. . U-wd ali celo v lavo T^da' najurrši način. . Iv dneih 21., 24^ in 25. marca' OPodcAmo se je-godilo na ____^___ Lipo«rlav — oddaljen 3 prebivalce zaprli v izbe, na dna -Vri- -n •» j • *wv , • X t -__t- niti videli. Res, dva dnr po ti- OOBoriscaa boja. Pego- jjrn koncu pa zaznan niso ali '•> u m. , , a užh ajo jih kuhane, sveže in stihe. Tisto malo pšenice, ki jo pridelajo, tjudi zmeljego in iz pa zažgali Hitler je potreboval svobodo rek) je 10 hiš z igwpodarEkimi gonpodarsiko poslopje, na vzhodni in. je zahteval, da poslopji — razen župne cerkve mfu velesile krfroče Jugoelavrjo (rn žnpnišča, kjefr so včasih loži- iije pečejo revne, nevzhajane. in vse majhne d ržave vah-odne rali italijanski vojaki kruhke v Sloviti peči. 'ki jo raz-' Evrope, katerim je namenil žare z ognjem iz pecljev datelj-, "u^to suženjsko uisodo. kakor noviili palm in 1 »tov — z datelj- j Cehoslovaški. ni. Bolj redka ifzprememlrft jim j' Kaža sreča je, da so držav-je ovčje me«o z ječmenom in niki ikakor Cftrarchill in Eden, zeletnjavo. . [zavrnili Hitlerjevo vaibo. Ako O&BOOM: Oregon Ottjr. j: Kobiar Jollet, Jennie Bambtek Lm Salle. J. SpalM Mascoutah, Martin Dolcic North Cblragn in Wsnkegan. panntLTiiiu t Piiiss—Mr, iobn i&ruUtau Oonemangb« J. »isassss OoTerdkle tal okoUca. Jo«. Paternal Export, lmu SsptttM farrell, Jerry Okori Voreat Cltj, Mslfc ffuli Tt. Blbdnlkar Sreenabnrg, afank Novak ORtP rt. Perencbak MABILAND: DtamUler. ft. VU OHIO AN: Detroit, L Pta MINNESOTA: Cblsbolm, J. Ely. Jos. J. Peabat Erelerb, Louis Goats .. Gilbert. Loale Veeael Hlbbtug. John Ptnrfla MONTANA: Boondop. M U. Pan lea Wasboe. L Cbasspa NEBRASKA Otoaba, P. Brodarfek VBW YORK: Brooklyn, ftntksay 0tal .Little rails. Worc€it6f, OOOi Imperial, Veftee f^alcich Jobnatowa, Mm PalMls Kraya, Ant. TattalJ Loaerne. Prank BaUoea Midway. PHtaborgh In okoli«, PfcMp Steelton. A. Brca Turtle Creek. Tt. IdBiw M^a — %---- —- » - - - - —. WISCONSIN. - J Mllwaokee, Weal Allls, Ft. Bkeborfan Vse to zalivajo po možnosti)bi »e to ne bilo aagodilo, bi bila s kavo, pa tudi z vodo ki jo vi- naža domovina za desetletja, r*Cfko F]xwtujego. Mogoče se za-1 morda^celo «a poletja obsojena radi tega prav malo umivajo, jv strašno suženjstvo. To je Kakor povsod^ tako so tudi v.^poznal ceilo sntmaidiiski kmet. ipft&oavi premožnejši ljm^je, a gospod Miroslav Spalajkovič kar se opasci celo pri — vodi- j **** ni rtaztmel.-Bogati jo kupujejo od noeaioev, | obžaluje, da se Srbi nočejo ki jo prinašajo na dom; rev- boriti proti Rusom na bojnih ----mD poljih na vzhodu. Čemu naj bi se borili? Proti boljševizmu ? J&rski n^rod bo ^am odločal o svojeot načinu vlade. To vprašanje se ne tiče L vnee na svojih glavah, i Seveda ženske pri stodeittcSh !pod pahnamni ravno tako rade malo poklepetajo kakor pri nas pri vodnjakih. ncrramtajte t amekiko Springs, Olaasond»llle, Joe BalWa KUPUJ« UNITED 8TATK8 WAR SAVINGS fa» 8TAMP8 'DeOtedhe Zeittmg Kroatien* ofc&avlja dfOpds fa Kogatioe. kjer so && vršili hodi boji. Nemci.eo bili primerki nporablja-& popo&oma nova sredstva. tDtovolij. je, atoo al pogledamo žene, ki soJbBe n jete v gosidu kx so axlaj zajprte v neti kmelč-ki li3si. ?JWavadno ostre so in bekako moSko iagleiJajo, ako-ravno so najbrž slabotnega adnavja. Prisotnost nemiskiih in hrvaških čet pa bo dokaiala narodu,, da čas upornikov mi-nerva. Vstaja bo kmalu pojx>I-nosna uničena v teh krajih. To lawdfirtvo je gd, n«kdaj Vel Ski Lrpoglav — oddaljen 4 kimt — /Pogorelo je 9 hiš. Vse ostalo čisto izropano. (Podkilijpoiglav — 6 km daleč — kakih 12 hiš izmed 16 popolnoma izropanih in požganih. Sv. Pavel — oddaljen 5 in pol km od poootrišča — 2 hiši požuani. Italijani navajajo kot pretvezo svojega zverinskega ravnanja da »o te hribovske vasi skrivale m podpirale partizane, kar pa ni rets, kajti vaščami teh krajev niso bili do takrat niti videli partizanov. Maščevanje je bilo torej izvršeno nad popolnoma nedolžnim prebivalstvom. Podrobno poročilo. 21. marca sta Italijani zažgali 2 kozolca v Malem Lipoglavu. 24. marca, pa je prišlo okrog 50 vojaških avtomobilov v te vasi. Pri župniku v Malem Idpoglavu se je aglasil italijanski polkovnik in zahteval od. njejga, da m«, izroči oeibo-ma pokaže, 'kje so partizani. Župnik je reikeL, da partizanov splOh ne pozna in se ni videl, še manj pa, da se nahajajo v njegovih vasieh. Ko mu je polkovnik dejal, da bo dal nemudoma vtie. štiri vasi požgati, je župnik vzkliknil: "Moji ljndje go nedolžni!" Takoj nato pa so na nikaz polkovnika zbasali v žmpnij&ko klet prav vse vaš&u. ne z župnikom vred. Medtem lšo oo Italijani ropali po vaseh-polivali z nafto gorljive predmete ter jiih požigali je župnik klali prav vs>o živino. Le redko katelremu je ostal kak rep. Posestniku Pavšiču je poleg gospodarskega poslopja, zgorelo 5 krasnih glav goveje živine. Italijani so pogosto ropali prav vse. Kar mko pokradli pred požigom, so pobrali drugi dan ali dva pozneje. Pobrali po ves krompir, fižol, zelje, repo, sladkor, posteljne povleke, rjuhe, nože, vilice, posode, z eno besedo vse. Žahjstne^še slike človek v naših krajih še ni videl. Italijani ©o enega vaščana ubili, tri pa odgnali. Vaščani so pravili,, da so Italijani podtikali nekaterim posestnikom pod skedenj ali kozolce dvojnik zaboja streliva, nato tja prignali mošike tistih hiš, jiih pretepli in zbičali, nato pa od- m bilo nobenih bojev s partizani, da so vse vprizorili, da jim ne bi bilo treba iti na rusko fronto, . (JIC.) Strahovlada v Macedoniji "Basler Nacli rich ten'' poroča iz Beograda, da so vojaška, sodišča v zadnjih dneh izrekla stroge obsodbe proti upornikom. V Skopi ju je bilo obsojenih 20 oseb zaradi tajnega komunističnega delovanja. Obsodbe se glase na deset do pet-najst let ječe. —JIC. velo v smrtni nevarnosti in se ničesar ne boji. ^Brvaiiski ^104*' poroča, da je vstaški- poročnik Milan Gišovio poginil v bojni proti upoimkom v vzhodni Bosni. DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica U daje paljodna navodila, kako ameriški državljan. Poteg vpraSanj, ki jih. navadna sodniki stavijo pri Izpita xa državljanstvo, vsebuje knjižica Se ▼ II. delo nekaj važnih letnic la zgodovine Zedinjenfh držav, v III. dela pod naslovom Bazno, pa Proglaa neodvisnosti, Ustava Zedi-njenih držav, Lincolnov goror v Gettysborsa. Predsedniki Zedinje-nlh držav ln Poedlce države. Cena Imjltiri Je samo 50 centov. In se dobi pri: 8L0VENIC PUBLISHING nemeke in italijanske motorizirane divizije kljub podpori nemških letal utrpele ogromne izgube v teku 6 tedenskih bojev v planini Kozari v Bosni. Glasom teh vesti,, so imeli Nemci 6.000 mrtvih in 9.000 nan jenih. (Kajhujši bo^i so bili v divjih gorskih predelih med BanjaM-ko. PriQedoroan in Bosansko Dhibico. Boji so se začeli po večini v prvi polovici julija in so trajali do konico avgusta. Ena italijanska motorizirana divizija je bila popolnoma uničena in je izgubila v elik del svoje vojaške opreme, vključno težko artilerijo »streliva m strojnic.. Ta vojni plen je tako ojacil gue rilce, da so uspeli . v teku prvega 'tedna v septembru, umakniti se v odsejs P^jesivica. VoTebit in v planino Cfrmie& Ti kraji So izdaj popolnoma v rokah generalia Mihajloviča Skoiro petina u poraišfcih si! na planini Kozari «o bile baje •žene. : TakK Jugoslovani so imeK težžke izgribe, ki ^naSajo najbr-^s -mled 5,000 do 7.000 n*^rili in ranijenih. ■flCIB H A 1 O D 1" n*w m TUESDAY, OCTOBER 1942 it i - ■ i i ir^TM— i TIUROVLm u» TRUE RODOVI Dogodki iz nakdanjii dni. — Spisal: EXOELBEBT GANG L 103« Domača fronta Podrazenje življen s k i h bdrowkov nikakor še ni ustavljeno, d'a>i začenjamo nov napad na to nevarnost. Smer tega novega napada je proti nekontroliranim farmskim cenam in nepotrebnim pov i sikom plače — in držati moramo doli tu- predpaj&niki, guaikijeve podveze gumijeve igrače, gumijeve prsne za^yse, ^tari gumijevi obročki, giinijeva pluta, z gumi jetrn prevlečene žice, gumijeve blazine za sedala. Gamiijevi podplati in pete, IT - lil Ut/jilll IIH/iailKJ UUil. tll-l ■ .. . - v . T -Ji-__• • di trgovce profite. Mi sedaj'^fi>u»«jev. de«ii piaffii, znamo, da kadar se energično vig^vmiki. gumijevi trak,, gu- (Jospa Jelka je pogledala na tla in je videla kroge, ki jili j,, črtala v |x >ek. ln h|A.iuM je vstala in zopet sedla. Ptri-'zopersta vljamo proti **ovra±ni- I»ognila se je bliže k llcm, in «i ptmela oei, da bi videla jasneje, ku — draginji — ga moremo o ^ jnuniieve Ho,, v l^ku je >talo zapisano: |premagati, ln tudi snamo da ^^ —oblek Oke so bile velike. Globoko so bile začrtane v tla. V*e brez^ kontrole oe-n življenjski m £ lava£e kape< ^J^ je bilo jamio. Gospa je ume a Nadino. , . otroški b, naravi, kakor v za d- rjlli^j hi sla jc v grad Al, naj pokl*e moža? Ah naj zataji, "ji vojn. ko so poskočil, za 63 £ ka. ,,e zvedela I hdija je zrasla na grajski gredi, bela polna| rxiktotkov ,nt *o do eta ^ fct«,vi obročki vipa in poklicala moža. 4'Pojdi, da vidiš Nadinkio bolečino." lmi je rekla. Za vi lisica k je vstal in sel za ženo. . Prišla uta do smrek in Jelka je pokazala na črke,, globoko zacksane v pesek.. "Homiinik," je bral Zavinsčak. iniee za svinčnike, stare vrtne cevi za zalivanje, dekleti icc za žoge,,' vreče za ze- hk?tva Ale dol (ki meseca ma- Ienjavo, bombažne spodnje ob-ja do avgusta «o cene branil, ki (leke, volnene »spodnje obleke, so pod kontrole, postale malce s-tere rj-ube, stare provlaike za manjše. one pa za hranila, ki blazine, stare posteljne odeje, niso pod kontrolo, so poskočile stara brisačo, stare brisačke 7& skoraj za 10 od>t. V avgustu lice, <*tare rutice, stari prti. sta uno plačevali '26 odst. vne za re moške srajce, stare bomtbaž-jajca, krt meiseca julija. 16 od-, ne ženske obleke, stare bombaž; stotkov več za salato, 16 odst:'ne zavese stare volnene ženske Roke je naslonil v boke in bral je še enkrat Ni verjel Ja>tn«m očem, a vem d ar j" ^talo napisano v ]>e«.ku "Dominik." *4Ta predrznost ta *r:mw>ta!" je zaklical. < terl m> je okrog kakor bi nekoga iekal. Mahal je po ziaku z rokami. Kad bi nekaj povedal, kaj takega morda, .ia bi z eno belilo izrazil \>e, kar mu jc vnitila užaljena dmša. A take besede ni bile nikjer. Žena ga je uinela k»r je v klela njegovo razburjenost, l iijela ^a je za roko in mu rekla mirno: "V prvem hipu ne stori ničesar, ker bi bilo vse prenagljene. Počakaj, da se umiriš". "Sramota, predrzno-1," jc vpil. "Nadina, hči moja. cficirjevo d»*te. On pa oskibuik, navaden človek, prav za prav hlapec! Oskrunjeno je moje ime. blato .je padlo na mojo oficirsko čast, Nadina. Nadina!" je klical in vihral po vrUi. Nadina jo sedela v s "bi in je čula očetov glu*. Hi 1 je .j'Z. n, nikoli .je ni klical tako. lleklica se ni zavedala niče-, "hi", kar bi bilo tako, da bi moglo zbuditi očetovo jezo. Sanje -o prišle, nič drugega ni bilo. Tresla £e je na vsem telesu, in oči so >e ji zalile s sol;ami. Kaj se je zgodilo? Kaj je .-torila. da jo kliče <»V z jeznim glasom? Začuti n je korak«' na hodniku. Trdi so bili in prihajali ni bliže in bliže. Deklica ,je trepetala, roke je oklenila k molitvi. "Sveta Marija — mati božja — milosti polna ..." Vrata so se odprla. Nadina se je ozrla in je zagledala na prauu očeta.. Kb*d je bil a- lice, gledal je jezno. •'Nadina-*' jo je zaklteal in je stopil v sobo. "Ali veš. da >mi oficir in da si moja hči! Ali veš!" Nič ni mogla govoriti V*a se je tresla. ' "Saj nisem nič storila " j* končno i spregovori "ni«* »eni, kaj se je agodiio." Njen glas j p bil odkritosrčen. več za koikoši in zeleni fižol, obleke, »tare moške obleke, 14 odst. več. za sladki krompir stari plawei, cunje z.*t brcanje. in višje cene za maslo, ribe.' draperije. moko, sir in druge hranilne, T . , . _ .v , ., , . ., , l^an. — Stare vrvi. za v4>e-potrtJt^'ine — Ivranila. ki «tvar . .. ^ , ... »«anje perila, m are zave--ne vr- 'aio t< ibliziro dve pMmi naisih . , ,, . 1 ,twp, stare lanke vrvice, stare lanene preproge, sttare prevla- ke za seostane leto« važna obrt za «ra potr«>sili za hrano v poletju 1939. (plačujemo sedaj $1.35. T>a se zaustavi to po ra»-ttke v cenah polje-j kokoši tekom jefien^kih in zim delKkih pridelkov. . nkrh mesecev, da -se odpomore pomanjkl,ii\*i za k gi mesa. iPoljedefeki (rfopartmenit, meni,jo. T ni bije, preudaTia. To j»> vse. kar artfu ostane otl sanj. < Skrbnik je moral še i«ti dau stran. snovi nn.pio f>otrebrne za vojno pro^lukcijo. Seznam poživlja gt^pod in je, naj zabeležijo vsak predmet ki ga imajo doma na raap>ola-go m naj tudi zabel«žižjo kak dnieri odpadek, na katerega l>i jih seznam spomnil. Nadaljna navodila jim pravijo., kako maj sistematično pre^če.jo. kje 1Ki je kak odpadek, začenši-od pod s-trešja pa do kleti. p<> vsej hiši. gara?i, vrtu m izven hiše. in nagromadijo vse odpadke na <>•11 kup. da se lahko odnese. morejo kokošje rej** i in farmar ji posvetiti svojo pobio pozor-Jiost produkciji jajc in perutnine, posebnih leta 1943. Vremenski urad potrebuje Ž3nske pilote. — Weather Bureau .je izdal poziv za 75 žen-ttkih pilot inj, ki bi vzele tečaje vn-mejioslovja, ki za one jo me-se«i januarja-v Massachusetts Institute of Technology. Uni-verity of Chicago. California Ti^titute of Technology Ln University of California. Prijave rikaukfl imate dolžnost paziti na to. da ti odpadki pojdejo zares v l»oj. zato «^oravite te od- mdke dc» najibl ižrjeira nabira- Ako taketra ni v bližini, * * * ne -čakajte, dokler se vam po- t,,.. , . . .. .. . . —v . . , .. . ve. kar naj storite. Pokličite Bližala -e doba voj^Kili vaj. /avinjak je uvedel iz . (>e bodo yrn«ali vojak: k letofejim manevrom d* W*te prav sigurna, da tja doli v Slavoniji. P- k.ieam -o bili pod o-c^e voji % vseh ya-; pojejo v boj." -trail?. /avihrali prajMin; p za valovilo preko »Šwoki!h planjav. Kri re P0^1 na ah P^uog, ve- je gorela po žilah. Hniu« in Šimr se ie razlegal tja gor do♦* mora en erikadron di"ag*»rcev vrniti v svojo garnu&ijo skozi .\b>»t liko. T« je bil svetal žarek v neute.^ljivost njegovih žel,>a. Ma zal in dngnil >i je Zavin-s-'ak razlxj^jene ude z hudim žganjem, si jib zavijal v tople rjnlu- in jih paril v vodnem hlapu da ei vsaj toliko prežtne I« lez :i;. da iiku bo mogoče zajaliati konja "n dostojno sprejeti in pogi -"ti-ti vojake, ki |>o.idejo ob povrat-ku -kezi Metlike«. Xestnjwio je čakal napovedanega e za tri druge višje r-astnike. Nmlalje je dal vojakom »ia razjM la;go vso pristave s lilevoni vred. Dinuri dan zjutraj je bil Zavin«ča'k prvi na nogah. K *ret'i iii čutil nObt-nih boUvin. Zato je bil ve^el kakor že dolgi . flolgo ne. Razburjeno je hodil |K> gradu, po dvorišču po hUvfi. Tikij njegov konj mora biti očejen in opravljen, da b<» že na živali poamati, fla ji je <*ficir gospodar. Taki-to je namreč oklenil hiti tudi z Nadinim konjem (Nada* je vanje prihodnjič.. stare kopalne kadi, stroj za striženje trave, stari kovinski hladilnik, stari radiator, »atari stroj za pranje, «tari kuhinjski lijak, stare posode za pepel, rftari šivalni stroji, stairi čebri, stare pipe, farmska, vrtnarska :n avtomobilska orodja, atari kotli, stare otroške drsalke, fitare kovinske ograje, stare ži- .naj se \TV>šljejo na IT S. Wea-ta "Zapomnite m ' pravijo na-l^ Bu^mi Washington. 1X0. iih!dalje navodila, "da fcot Ame- ^^ je ^ vednQ Aklmini^rator Paul V. McNutt "rzjavil, da pomanjkanje ženske sile "je l>olj afkutno in res-nc na poljn bolničarstva bolj kot v katerem drugem pogledu vojnega napora.* R^kel je, da j^fbolničarstvo ni le velekega narodnega pomena, ampak njegova važno^ v veem zavezniškem vojnem naj>oru se .ne 3nore preceniti. IVosrrara 1k>1-J niča reke oskrbe v Zdmžežnih državah -se ozko ^paja z onim združenih narodov.*' J;okalni uradi Rdečega križa, vojake in momart.ee morejo dajati na-daljne informacije. Prošnje za vstop v žensko mornariško rexervo. — Tiskovine za Mstop v žensko nioma-rtško rezervo se pošljejo vsem prosilkam, ki jih zahtevajo, ženske, ki bi s»e rade pisale, naj pišejo na Naval officer Hm •NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...pn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu najdete zemljevide, ki so tako potrebni, da morete slediti današnjim poročilom Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—-v polnih barvah, vaega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo » starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zrmljtpiani svetovalni odbor Je Ubral lnned rf6 tiso« »lik Ham* najbolj*« barvane alike— ta zbirka je tako popotna, da Je xa rukep neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaalednji zemljevidi: — svet, Evropa (dane*), oerednja Evropa (ob Izbruhu vojne), Angieftko otočja, Francija, Nem-fija. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Šved-*ka. Norve&ka. Danxka. Unija sovjetskih serja-Hstitnib republik. Bolgarska, Romanska, Jqpo-•lavija. Uršk*. Albanija, Azija, Turčija, Sirija. I^ebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Borma, Kitajska. Japonska. Paeiffk Južna Amerika (severni del). Jočna Amerika (Juini det), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja T« atlas, ki sam popravlja. Ima namen reSiti marsikatera uaspivtujufa si vprašanja, ki nasrnoeju r ru/jiib razgovorik. Strani so skladišče ifrtanrtl znanja In {podajajo ras- erttaOHt zemlje, prvine, sonOnetra »stava, pokrajine in irtolxVlnn oceanov ln j?zer. dolgost naj-(IslJClli rek In prekopov, površino poglavitnih otokov in vt-*»kn*r svetovnih gora. Tn so odgovori na mnnzff Jkin-j Mr. J*ew«»y je med drugim jo ro«tavraeije Ooloniibo Ermi-idejal: nia. ca. «tare kožice m lonci, stare ^^ v najbližjem velike m majhne škarje, ^tare ^^^ Nava] Headquarter in avf :nmb^ke dele m orodje,jnaj navedejo staioet. ^ojo, Ktntj , elekttnrair motorji, ^anj ^ 6tan> ^ {K)r<^ elektrw.ni vent.latorji, stara ko ^ ^ ?tamst c_ trok. rita za pranje, stari ko\*in3ki ormarji, stare pokrivale žar, Ftare f anu^ke priprave, Mare Mornarica naznanja nove te- oken-Are mreže, stare ure. stare čaje. — Navv dejparilntent jo baterije, stare svetilne pripra-| objavi«! n^tanovitev novega te ve. stara rečeta za pe^i, žarni-.čaja za .specrjalisate. Ta tečaj ce, stare priprave za ognjiiscaj vrelja za prejšnje redarje, ki so stare kovimske arolfne palioe. Htara cveti Krna Ftojola. stari pralni ploJii. stari kovinski o-I>e^nlniiki„ Gumij. — Pasovi. pr*sne kape arremijeve rokavice, ^tari obroči in stare cnnne za biclkel. «ata.re jrnmijwe čizme, stare ea-k«e. .rimi ijeve otroške hlačke, cnumijevi zamaski. jrnrmjevi Ia enega starega Iskalnika «e »umijevi T>T-e?trrači naj da napraviti 5—37 niilimeler-jxxiu gumijeve gobe. gnrnjjevi* >kib proti zračen ili krogel. - . se prijavili za obrežno patrolo. Prošnje naj se vposljejo na Navv Recrifiting Station v do-t*čnem kraju in prošnji naj pe priloži priporočilno pismo e •strani sedanjega deloda.ialca oziroma s strani šefov policije. V zvezi s tem je izšel naslednji raaglas: •"Visoki komisar za Ljubljan fllco pokrajino in povetjniik XI. anivadneffa odbora objavljata: "''lO. jiniija .fe mw.nani .komu-nwt A*rgel ok>fplozi\Tii predmet v restavracijo "Italijana " za PIANO-HARMONIKO »H klavir BKEKZKa of spk1no TIME UF Bl.OSSUM (Cvetni Cas> slovknsk1 fantje vse bum phooaea po jezeru K O E O v Ljubljani pri Četmur je ubita fašisftka Reja Ariella. zaupnioaS^'* a- • Pitala Pofoeka doaela simbol "kmeekjh go^podm.)", ranjen , ^ , Čatstnik in več civilnih o^ob. ,MXle "V posebno č«st si štejem, da ini ie dovoljeno prisostvovati tej pestri proslavi in paradi, katero ste p riredili v apoanin valšega velikega generala Pu-laiskega in za prodajo vojnih bondov in znamk. tam na vrtni grrdi "Zbrani tukaj z naani so lju- maribok waltz dje v^eh narodnosti in prepričanj in za vsakega iraned nae •je- ta proslava dokaz, da je po- 6V0- OUIO VAEEKT stl.vla polka spa vaj MILKA MOJA orphan waltz ' ' Ker ie potekiel p-ertpi^ani rok. ne da bi bil isivmitelj čina izsleden, je bila v smislu odi^'klbe z dtip 24. aprila t. .1 od-r»ijei kapktanb_ ^^t«-. j i • ■ 1 ... ic.remo na štajersko 'Prea nekaj minutami mi je stajeriS }K»lanpk Jan Ciehanoviski po- happy polka vedal o naofiflki knjižici, katera' ce k a tcjkm ,]>odnja teorije o uničenjiu ras!----- in narodov, — teorija, katero j danes naciji neusmiljeno inj brezohKirno prakticirajo na