irod 9021 Celovec — Verlagsportamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschetnungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. k XXII. Celovec, petek, 6. januar 1967 Štev. 1 (1284) UGOTOVITVE PRVE SEJE ZSO V NOVEM LETU: Čas je, da spet opozorimo na naša vprašanja ki so pri reševanju manjšinske problematike še vedno ostala odprta *edo tega tedna sta se sestala na skupni seji Prni in Upravni odbor Zveze slovenskih orga-jl na Koroškem. Ker je bila to prva seja naše «ije organizacije v novem letu, je povsem ra-l'»o, da je veljala predvsem pregledu trenutne-brodno-političnega položaja, kajti le na pod-»cene uspehov in neuspehov je mogoče nafti jasne zaključke o dosedanji dejavnosti ter «ti smernice za bodoče delo. novo za izčrpno razpravo je dal predsednik »nega odbora dr. Franci Zwitter, ki je v obšir- nem poročilu vsestransko osvetlil najprej trenutne politične razmere v svetu in v naši državi ter nato podrobno analiziral naš narodno-političnj položaj s posebnim ozirom na dejavnost ZSO. Njegova izvajanja sta odbora po živahni diskusiji, med katero so številni odborniki izrazili tehtne pobude in predloge, vzela na znanje in so bili sprejeti sklepi za konkretne akcije v novem delovnem obdobju. Zaradi splošne zanimivosti in važnosti izvajanj predsednika ZSO navajamo tukaj glavne misli iz njegovega obsežnega poročila. je govoril o trenutnem notra-tiitičnem položaju v Avstriji, Bdsednik ZSO ugotovil, da se (la z izidom zadnjih državno-kih volitev bistveno spreme- 0 se je OVP kot stranka ab-e večine po dvajsetih letih :ije poslužila možnosti samo- 1 in je s tem prevzela nase težo odgovornosti. Jasno, da ^pričakovana sprememba ni lahka, ne za vladno stranko, /di ne za socialistično stranko, je čez noč znašla na položa-'pozicije. Negotovost iskanja in odlaganje resnih proble-označuje zato tudi razvoj 'Uje politike skozi vse preteklo preko živahne in tudi ostre fčunske razprave do odkritja Osnega gradbenega škandali trenuino ieži vlado in siii •lerja k njeni spremembi. Medilo vladna stranka zaradi konjskih ater in zlasti zaradi nemarnih nujnih gospodarskih >ov nikakor ni v zavidljivem •“taju, pa so delo socialistične nfte zavirala in še danes hro-5 njena notranja trenja, ki sicer 1 nova, vendar so docela izbila šele po izgubljeni volilni i, nadaljevanju svojega iznaša-je govornik osvetlil številne bleme in težkoče, pa tudi te-■0 perečih vprašanj tako vlad-stranke kot opozicije ter pou-'I, da vse to vpliva tudi na na-'fprašanje, ki ni niti ne more ločeno od ostalega politične-in družbenega razvoja v naši Vi. Ne samo, ker kot manjšina Živimo ločeno od ostalega razil, marveč predvsem zaradi te-ker smo del avstrijske družbe, atero se vedno bolj zavestno Očujemo in z njo nezadržno griramo. •o je prešel neposredno na pro-itiatiko slovenske narodnostne Pnosii na Koroškem, je prednik ZSO najprej omenil gotove Vhe v preteklosti ter izrazil za-'oljstvo, da je vlada v letoš-bi proračunu predvidela spet 'ion šilingov za namene manj-a, nato pa poudaril: ro”' ' Slovenci novi vladi v \c oli le zaupali i... k^ub temu, da -proti n. oni želji v vlad- izjavi dc vprašanja ni "žela nob ilišča, poka- ■i tudi razu 'a številne odložljive pr ,.e naloge, ki ovirale vladi in opoziciji spojem z našimi odprtimi vprašanji. « preteklo leto smo zato z res-'1o potrpežljivostjo čakali na Oditev naši prošnji po nadalje-Iju razgovorov med zastopniki sZne in deželne vlade ter pred-Vniki manjšine z iskanjem spo-*Umne rešitve še odprtih vpra- šanj. Toda razumevanje na eni strani, če naj ni nesmiselno, terja razumevanje tudi na drugi strani in tudi potrpežljivost, če naj ni kvarna, ima svoje določene meje. Zato smatramo, da je sedaj, ko vlada za novo leto napoveduje šanja njegovih pristojnosti tudi v administrativnih vprašanjih. • Čudoviti razvoj slovenske srednje šole v teku desetih let njenega obstoja že sam zahteva končno lastno poslopje za to šolo. Da kljub številnim konkretnim ob- Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni 16. .Slovanski fiHas ki bo v petek 20. januarja 1967 s pričetkom ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Sodelovali bodo: Q Jazz-ansambel Mojmira Sepeta s pevskimi solisti @ Trio Vifala Ahačiča £ Polnočni spored Vstopnice v predprodaji po 25 šilingov pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu; pri večerni blagajni po 30 šilingov. Slovenska prosvetna zveza spoprijem s številnimi perečimi vprašanji in je opozicijska socialistična stranka neposredno pred občnim zborom konsolidacije in jasnih sklepov za bodočnost, prišel čas, da tudi mi resno priglasimo vladi ponovno svoje zahteve in seznanimo z njimi tudi opozicijo, ker rešitev nujno terja njihovo parlamentarno obravnavanje in u-zakonitev. V prepričanju, da je glede te potrebe našega mnenja tudi Narodni svet koroških Slovencev, predlagam, da sklenemo tozadevni pristop do NskS, ker gre za skupna narodnostna vprašanja, glede katerih kakor doslej tudi v bodoče ne sme biti niti z naše niti z druge strani ločenih samolastnih korakov in ukrepov." Nadalje je govornik ugotovil, da so naše zahteve sicer že znane, vendar pa je spričo dejstva, da se v zadnjih letih na tem področju razen omenjene proračunske postavke v korist manjšine nič ni premaknilo z mrtve točke, nujno potrebno, da javnost spet in spet opozarjamo nanje. Konkretno je navedel naslednje probleme: • Če primerjamo naravnost diametralno nasprotni razvoj na slovenski gimnaziji in na področju obveznega šolstva, nam nihče ne more ugovarjati, če trdimo, da sedanja ureditev obveznega šolstva ni v korist manjšine, da pri tej ureditvi nekaj ni v redu. Zato bo treba iskati in najti novo bolj znosno rešitev ustroja teqa šolstva samega, pa tudi manjšinskega šolskega oddelka v smeri priznanja in zvi- Ijubam in zagotovilom glede gradbenega zemljišča in načrta, ki pa so se vsa izkazala kot neresnična, še vedno ni prišlo do konkretnih sklepov, nas sili k upravičenim domnevam, da so tu na delu sile, ki na vsak način hočejo zavreti in zadržati ta nepričakovani pojav naše življenjske volje. Zato je naša zahteva po čimprejšnji izpopolnitvi tozadevnih jasnih obljub v jubilejnem desetem letu obstoja te šole neodsvojljiva. * Isto velja tudi za našo fantovsko kmetijsko šolo, ki ji prav tako s prozornim namenom njene uničitve nočejo priznati pravice javnosti, in to v deželi, ki se ob vsaki priložnosti hvali s svojim vzorno urejenim in izgrajenim kmetijskim šolstvom. * Vprašanje enakopravnega souporabljanja in upoštevanja lastnega jezika pri sodiščih in uradih, pa tudi topografskih napisih je klasična zahteva sleherne manjšine, ker je na tem področju diskriminacija najbolj vidna in občutna. Dokler tudi pri nas to osnovno vprašanje ne bo rešeno, ni mogoče govoriti o kakršnikoli znosni ureditvi manjšinskega vprašanja na Koroškem. * Med bistvena vprašanja manjšine spada nadalje brez dvoma pospeševanje njene kulturne dejavnosti. Čeprav je v tem pogledu „samorastništvo" koroških Slovencev morda najbolj pomemben zgodovinski pojav, v današnjem času za potrebni razvoj in razcvet kulture ne zadostuje več, zlasti ne, če naj predstavlja manjšina — in to mora predstavljati! — kulturno obogatitev družbe v državi, v kateri živi. Zato pozdravljamo pobudo našega deželnega glavarja za ustanovitev posebne literarne nagrade na tem stikališču treh narodov in kultur, pri tem pa hkrati postavljamo zahtevo po stalni kulturni subvenciji tako s strani zvezne kakor s strani deželne vlade, da bomo lahko izpolnjevali svoje kulturne naloge in svojo kulturno vlogo navznoter in navzven. • Poleg tega je skrajni čas, da se končno uresniči naša zahteva po lastnem kulturnem referatu, kajti ne razumemo, zakaj bi samo glede nas tega problema ne bilo mogoče rešiti, dokler še niso dokončno urejena vprašanja pristojnosti med zvezo in deželo. • Danes splošno priznana in sama po sebi razumljiva pravica manjšine do neposrednih kulturnih stikov z matičnim narodom terja tudi ureditev priznanja veljavnosti spričeval, pridobljenih na šolah matičnega naroda. Zato želimo, da bi končno prišlo do tozadevne kulturne konvencije med sosednima državama, ki obe poudarjata dejstvo dobrih medsebojnih odnosov in željo po poglobitvi in razširitvi teh stikov. 0 Končno je naša želja, da bi čimprej prišlo do zakona, ki prepoveduje sleherno hujskanje in delovanje proti verskim, rasnim in narodnim skupinam, ki je ob množečih se novih rasističnih in šovinističnih tendencah končno tudi v korist države same. ,Ko ponovno prijavljamo ie zahteve vladi — je naglasil predsednik ZSO — in opozarjamo na številna odprta vprašanja, pa izrecno poudarjamo, da nikakor ne Boris Kraigher PODPREDSEDNIK ZIS ŽRTEV PROMETNE NESREČE Vsa Jugoslavija in še posebno Slovenija žaluje za enim svojih vodilnih državnikov — podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Borisom Kraigherjem, ki je minulo sredo postal žrtev prometne nesreče, ko se je iz Ljubljane, kjer je preživel novoletne praznike, spet vračal na delovno mesto v Beograd. 2 Borisom Kraigherjem je zgubila Jugoslavija profiliranega državnika, predanega revolucionarja in izvrstnega gospodarstvenika. 2 njegovim imenom je neločljivo povezano uvajanje družbenega samoupravljanja in zlasti uresničevanje sedanje gospodarske reforme. Pred odhodom na službeno dolžnost v Beograd pa je Boris Kraigher zavzemal vodilne položaje v Sloveniji, kjer je bil med drugim več let član in tudi predsednik vlade. Vedno je pokazal veliko zanimanje in razumevanje tudi za težnje koroških Slovencev, v katerih imenu je ob njegovi tragični smrti izrazila iskreno sožalje 2veza slovenskih organizacij na Koroškem. Prva seja ZSO v novem letu Celovec, 4. januarja 1967. Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta se danes sestala na prvi skupni seji v novem letu, da pregledata trenutni narodno-politični položaj ter razpravljata in sklepata o bodočem delu. Izčrpno poročilo, ki ga je podal predsednik Upravnega odbora, je bilo po diskusiji vzeto na znanje in so bile sprejete smernice za delo v novem letu. Posebej sta odbora sklenila, da ZSO pristopi do NSkS za ponovno skupno prijavo zahtev koroških Slovencev in prizadevanje za njihovo čimprejšnjo uresničitev. Prav tako je bila sklenjena izvedba seminarja o vlogi manjšine v današnji stvarnosti. vztrajamo trmasto zgolj na enem načinu reševanja ali na naših večkrat iznešenih predlogih, temveč smo pripravljeni sporazumno iskali*- in najti tc.ko /.a večino kot za manjšino sprejemljive in znosne oblike rešitve; odločno in vztrajno pa odklanjamo obliko reševanja z .iskanjem', to je negiranjem manjšine in tudi reševanje z nerešitvijo odprtih vprašanj, češ saj se bo vprašanje s časom samo od sebe rešilo." V zadnjem delu svojega poročila je prikazal organizacijsko stanje in delovanje ZSO ter v njej vključenih organizacij. Posebej je opozoril na temeljite spremembe v strukturi naših krajev in v sestavu našega ljudstva ter poudaril potrebo, da tem pojavom v novem letu posvetimo vso pozornost. Nalogam manjšinske organizacije bomo samo kos, če bomo prilagodili vse svoje delo znanstveno preverjeni in utemeljeni današnji stvarnosti. V ta namen je predlagal izvedbo seminarja s predavanji priznanih strokovnjakov o manjšinski problematiki ter se zavzel za uresničitev centralne knjižnice Slovenske prosvetne zveze in njej priključenega znanstvenega krožka, ki naj bi se stalno bavil z našimi problemi ter dajal pobude in osnove za učinkovito delo v korist obstoja in razvoja naše narodne skupnosti. Ko je še omenil zgodovinske dneve našega ljudstva v tem letu, kot so 25-letnica nasilne izselitve več kot sto naših družin, pomembni dan prvega partizanskega strela na Koroškem 12. avgusta 1942, deseta obletnica ustanovitve slovenske gimnazije in ne nazadnje 60-letnica formalne ustanovitve Slovenske prosvetne zveze 20. 10. 1907 v Celovcu, je predsednik ZSO svoja izvajanja zaključil: „Pri vsem svojem delu pa moramo kakor doslej tudi v bodoče v vseh narodnostnih zadevah hoditi skupno pot vsi koroški Slovenci brez razlike političnega in svetovnonazornega gledanja. To skupno prizadevanje je obrodilo sadove v preteklosti in mora ostati naše načelo tudi v bodoče.' j. a .* ,L _q * n v-exvc/7ix^ Mednarodno turistično leto v Evropi se je začelo Začetna proslava je bila na jadranskem otoku Lošinj V okviru Organizacije Združenih narodov je bilo leto 1967 določeno za mednarodno turistično leto. Odbor za proslavo mednarodnega turističnega leta pri OZN je sklenil, da bo njegova otvoritvena proslava za Evropo na jugoslovanskem jadranskem otoku Lošinj. Lošinj namreč sodi med najlepše turistične bisere ne le v Jugoslaviji, marveč v Evropi sploh. Proslava je bila povezana z mednarodnim srečanjem ribičev v Lošinju, ki je že nekaj let v navadi in kjer se na Silvestrovo iz leta v leto zbira večje število športnih ribičev, njihovih spremljevalcev in drugih turistov. V okviru proslave so na Silvestrovo izvedli mednarodno tekmovanje v športnem ribolovu, kjer sta bila zmagovalcem podeljena pokal narodov in pokal mest. Z določitvijo Lošinja za pričetek mednarodnega turističnega leta v Evropi je Jugoslavijo kot turistično deželo doletela velika čast, otok kot tak pa je bil deležen zasluženega priznanja za svoj sloves, ki ga v mednarodnem turizmu uživa že desetletja. Lošinj, ki leži v Kvarnarskem zalivu pred otokom Cres, s katerim ga druži most čez ozki kanal, je v resnici pravi biser med jadranskim otočjem. Meri 74,5 km2, je 31 km dolg in šleje okoli 6000 prebivalcev. Narava ga je obogatila z velikimi prednostmi. Temperatura znaša poleti 23 stopinj Celzija, Novoletne poslanice in proglasi: Pas bo treba zapeti Novoletne poslanice in proglasi v naši državi so bili pesimistični. Temeljili so na ugotovitvah, da se je lani gospodarski položaj tudi pri nas poslabšal in da se letos ne bo zboljšal, marveč še naprej poslabšal. Najbolj resne besede je s tem v zvezi spregovoril zvezni prezident ] o n a s . V svoji novoletni poslanici je svaril pred preveč optimističnim gledanjem na gospodarski položaj in blaginjo, istočasno pa zahteval odločnejša prizadevanja, da bodo dane gospodarske možnosti še bolj kot doslej izkoriščene in da bodo vsem gospodarskim skupinam zagotovljene njihove osnove za obstoj. S tem v zvezi je vlado svaril pred enostranskimi odločitvami in jo opozoril, da mora v vseh vprašanjih, ki so za našo državno skupnost življenjskega pomena, sodelovati z opozicijo in drugimi političnimi skupinami, kajti za našo državno skupnost so odgovorne vse politične sile v državi. Iz poslanice kanclerja Klausa je bilo slišati negotovost glede ukrepov, ki jih namerava vlada na poti svojih »reform« letos sprožiti. Ta negotovost je prišla do izraza, ko je kancler apeliral, naj ukrepom vlade zaupamo in naj imamo razumevanje, da gre vladi le za to, da bo prišlo do odločitev na demokratičen način v korist skupne blaginje. Kancler je ob tej priložnosti tudi obljubil, da bo vlada važne ukrepe sklenila v soglasju z opozicijo. Proglasi političnih strank in skupin so bili tokrat zelo konkretni. OVP opozarja, da je treba »jutrišnjo blaginjo ustvariti z delom« in svari pred iluzijami na področju gospodarskega in mednarodnega razvoja. SPO napoveduje nadaljnjo borbo proti OVP, ki jo dolži, da hoče priti do monopola v ustvarjanju javnega mišljenja. Nadalje ji očita, da daje bogatim davčna darila, medtem ko delovnim ljudem zvišuje cene in tarife, poleg tega pa je zapletena v korupcijske škandale, ki so bili zadnje mesece odkriti. Politične interesne skupine se v svojih novoletnih proglasih bavijo z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Zveza avstrijskih industrialcev predvsem opozarja, da bo po vrednosti gospodarska rast letos znašala le še 5 milijard šilingov, ki pa ne bodo na razpolago za investicije, ker bodo komaj zadostovale za kritje lanskega zvišanja mezd. Nova bremena nalaga gospodarstvu tudi državni proračun, katerega izdatki so narasli za 10 °lo. Zaradi tega in zaradi dinamičnega zvišanja pokojnin za 8 °/o je nevarnost inflacije očitna. Industrija ne bo prišla mimo tega, da svoje investicije skrči za 7 °h. Kakor industrija, tako tudi Zveza avstrijskih sindikatov opozarja na posledice popuščanja gospodarske rasti. Od vlade zahteva kratkoročni in srednjeročni gospodarski koncept, pri čemer navaja kot svoje osnovne zahteve: smotrne javne investicije, moderno poklicno izobrazbo, aktivno politiko na delovnem trgu in zajezitev naraščanja cen. S temi zahtevami se njen proglas zelo ujema s proglasom konference prezidentov kmetijskih zbornic. Tudi ta se namreč zavzema za dolgoročnejši gospodarski koncept in za ureditev vprašanja omejitve naraščanja cen in mezd. Novoletne poslanice in proglasi torej kažejo, da se bodo napetosti v avstrijskem gospodarstvu letos še povečale. Iz njih je tudi razvidno, da bo treba letos pas tesneje zapeti, da bo treba več producirati in več prodati, pri tem pa skromneje živeti, kot v zadnjih letih. pozimi pa 7. Eno tretjino ur na leto sije na njem sonce. Otok ne pozna ledu in snega. Zato naletimo na njem eksotično rastlinje in južno sadje. Njegovi idilični zalivi ne poznajo vetra in neurja, njegovi visoki borovi gozdovi pa mu dajejo velikemu parku podobno zeleno odejo. S temi svojimi posebnostmi je že od nekdaj privabljal ljudi vseh narodnosti. Grki so ga vzeli celo v svojo mitologijo in odisejado. Pred 80 leti so ga kot turistični center odkrili dvorjani, veljaki in zdravniki z Dunaja in Budimpešte. S tem se je začel tudi njegov mednarodni sloves. Že leta 1886 je bilo na otoku ustanovljeno turistično društvo, ki sodi med najstarejše na svetu. To društvo je pričelo otok in njegovo obalo turistično urejati in je na njem med drugim zasadilo okrog 500.000 borovih sadik, ki so se medtem razrasle v mogočne in prostrane gozdove. Zdravstveno je pričel otok sloveti kot zdravilišče za astmatike. Tako ni čudno, da je že pred prvo svetovno vojno Lošinj letno obiskalo več kot 8000 turistov. Razvoj Lošinja v turistični center jadranskega otočja je zaustavila italijanska aneksija po prvi svetovni vojni. Šele pred 15 leti so začeli podjetni domačini obnavljati njegova letovišča. Velika pridobitev otoka sta velik vodovod iz Vranskega jezera na Cresu in njegova elektrifikacija. Oboje je bilo zgrajeno v zadnjih 15 letih. Število turističnih postelj se je medtem povečalo od 1500 na 8000. Lošinj je začel spet sloveti. Obiskovati so ga začeli turisti, ki so iskali oddiha in zboljšanja svojega zdravja, gostiti pa so se začeli tudi turisti, ki so prijatelji ribolova, in jahtnega križarjenja po Jadranu in ostalih morjih Sredozemlja. V prihodnje bo Lošinj privabil še več gostov in jim nudil še več ugodja. V okviru ves otok in manjše sosedne otoke zajemajočega urbanističnega načrta se začenja njegova sistematična izgradnja in ureditev. Vsaka vrsta turistov bo dobila svoje mesto, da ne bo motila drugih. Na otoku bo dovolj prostora in komforta za avtomobilske turiste, za počitnikarje, štacionarne goste in jahtne turiste, pa tudi za nudiste. Zgradili bodo potrebne hotele, zdravilišča, počitniške domove in vile ter campinge in pristanišča za jahte. V teh pristaniščih bo prostora za 800 jaht, ladjedelnica pa bo dobila servisno postajo za njihovo vzdrževanje. Urbanistični načrt predvideva, da bodo po njegovi uresničitvi imeli vsi turistični objekti skupno nad 70.000 turističnih postelj in ležišč. JUGOSLAVIJA: Odprava viz za vse inozemske turiste V letu mednarodnega turizma, ki se je pričelo s 1. januarjem 1967, je Jugoslavija odpravila vize za vse inozemske turiste. Razen obiska zaradi oddiha ali razvedrila so s turističnim obiskom mišljeni še zasebni obiski, udeležbe na mednarodnih srečanjih in tranzitna turistična potovanja. Za prestop meje zadostuje pravilen diplomatski, uradni ali pa zasebni potni list. Zadevni zakon omogoča vsem inozemskim turistom od 1. januarja 1967 naprej 90-dnevno bivanje v Jugoslaviji. Tuji turisti, ki so začetkom leta bivali v Jugoslaviji, bodo tam lahko ostali še 90 dni, ne da bi jim bilo treba podaljšati vizum. Ta ureditev vendar ne velja za tuje državljane, ki bi se v Jugoslaviji radi zaposlili, šolali ali pa se na praksi špe-cializirali. Ta ureditev tudi ne velja za tujce, ki kot tranzitni potniki potujejo skozi Jugoslavijo na delo v druge dežele, kakor tudi ne za tujce, ki nimajo sredstev za vzdrževanje v Jugoslaviji. EFTA KONCEM LETA 1966: Carine za industrijsko blago odpravljene Z koncem leta 1966 je EFTA v medsebojni blagovni menjavi odpravila zadnje carine za industrijsko blago. S tem je izpolnila svoj načrt odprave carin tri leta pred predvidenim prvotnim rokom. Carine obstojajo le še v menjavi kmetijskega blaga. EFTA pa ob vstopu v novo leto ne gleda le na ta uspeh, marveč tudi na nadaljni uspeh v medsebojni blagovni menjavi. Od leta 1960 naprej se je blagovna menjava med njenimi članicami podvojila. V zadnjih šestih letih se je podvojil tudi avstrijski izvoz v območje EFTA, kar o avstrijskem izvozu v območje EGS ni mogoče trditi. Tako je v resnici docela nerazumljivo, da imajo v zunanji trgovini naše države še vedno odločilno besedo osebe, ki bi rade, dosegle, da bi se Avstrija pridružila EGS in obrnila hrbet EFTA in vzhodnoevropskim državam. S 1. januarjem je Avstrija izpolnila svojo pogodbo v okviru GATT. Odslej naprej je tudi po tem sporazumu uvoz v Avstrijo liberaliziran. Edina izjema je še uvoz rjavega premoga, antibiotike, igralnih filmov, sladkorja, škroba in govejega loja. Uvoz teh produktov Avstrija po tem sporazumu še naprej lahko veže na uvozno dovoljenje. Od 12. do 19. marca: Dunajski pomladanski velesejem Letošnji 85. dunajski mednarodni velesejem bo v času od 12. do 19. marca. Posebnost tega sejma bo razstava pohištva, ki bo v severozahodni hali ter v halah 23 in 24 razstavišča. Druga posebnost bo tradicionalna pomladanska razstava dvokoles, pribora za dvokolesa in avtomobile ter opreme za garaže in delavnice. Ta razstava bo v hali 5. Jugoslavija v številkah leta 1966 Koncem leta 1966 je TANJUG objavil vrsto številk, ki kažejo razvoj Jugoslavije v tem letu. Iz tega pregleda je razvidno, da se je lani število prebivalstva povečalo za 233.000 na 19,741.000. S tem je pričakovati, da bo imela Jugoslavija konec leta že 20 milijonov prebivalcev. V letu 1966 v Jugoslaviji ni le naraslo število prebivalstva, marveč tudi njegova produktivnost. Čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo za 2,7 odstotka, je industrijska proizvodnja v povprečju narasla za 5 odstotkov, s čemer se je produktivnost povečala za 6 odstotkov. Nad povprečjem je narasla proizvodnja v industriji nafte (18 °/oJ, v kmetijski industriji (15%>), v elektrogospodarstvu (10%), v industriji papirja, tekstila in gume (8%), ter v živilski industriji (7%), v industriji poirošnega blaga in v črni metalurgiji (6 %). Rekorden porast proizvodnje je doseglo kmetijstvo, ki je produciralo 18 odstotkov več blaga, kakor leta 1965. Ta porast, ki ga je predvsem omogočila dobra letina, je pripomogel, da je lani družbeni proizvod narasel za 9 odstotkov. V letu 1966 je bilo zgrajenih 130.000 novih stanovanj, kar je za 8000 več kot leta 1965. Število potnikov po vlakih in avtobusih je naraslo za 9 odstotkov na več kot 500 milijonov. Izvoz se je povečal za 10 odstotkov na vrednost 1502 milijardi dinarjev, uvoz pa je dosegel vrednost 1890 milijard dinarjev in se je povečal predvsem na področju potrošnega blaga, strojev in opreme. Povprečni osebni dohodek je znašal 70.600 dinarjev na mesec in je v primerjavi z letom 1965 narasel za dobrih 20.000 dinarjev. 19 odstotkov zaposlenih je imelo več kot 100.000 dinarjev osebnega mesečnega dohodka. Koncem leta 1966 so imeli državljani na hranilnih knjižnicah naloženih 536,5 milijarde dinarjev, kar je za dve tretjini več kot leta 1965. Število upokojencev je naraslo za 102.000 na 951.000, število študentov pa je naraslo za 7 odstotkov na blizu 200.000. Radijskih naročnikov so našteli več kot 3 milijone, televizorjev pa 755.000. osi rokco) sven RIM. — Kakor smo poročali ie v zadnji Zle naSega lista, so izjave amerUkega kardinala S mana pred ameriikimi vojaki v Vietnamu izzvale liko nezadovoljslvo v visokih vatikanskih krogih.ttim, dilni cerkveni dostojanslveniki odločno zavračajoyen! sli poziv kardinala Spellmana, naj se Američank. ... ^Krisfusovi vojaki" junaiko boiuieio do končne . RJIJ ge. Vodilno katoliško glasilo v Rimu v lej — » ugotavlja, da nasprotuje krSčanski vesti, odobrdruž mnenje, da bi tako straina sredstva, kot se jih»jm slulujejo v vietnamski vojni, služilo božji stvari. L, tke MADRID. — Ko so delavci {panske elektroindus^« prejšnji teden demonstrirali za zviianje plače, je ličijo aretirala Sest delavcev. Nato je 13.000 u! p • bencev teh podjetij stopilo v stavko, da bi takt rrl silili izpust svojih zaprtih tovariiev. lros\ LONDON. — Britansko združenje za boj proti diskriminaciji je naslovilo na vlado poziv, naj i '11' Ijavi enakopravnost pripadnikov različnih ras olel dodeljevanju delovnih mest. Omenjeno zdrutuka ugotavlja, da se rasno razlikovanje na tem ročju v Britaniji ne prakticira samo pri za sj Kc podjetjih, marveč izvajajo zapostavljanje pripad drugih ras tudi vladne ustanove. FRANKFURT. — Zdaj v Švici živeči nemiki zof Kari Jaspers je izvolitev Kiesingerja za i zahodnonemikega kanclerja imenoval izzivanieki ................. JL, zemstva ter žalitev enega milijona Nemcev, li ton’ utemeljil zlasti s tem, da je Kiesinger zavzemal dobi nacizma. Pač pa Jo. vseb cej važen položaj ne vidi nevarnosti v pojavu neonacistične NPDr vač meni, da je mnogo večja nevarnost v ten1' se nacistična miselnost bohoti tudi v drugih * Jkih strankah. MEl NEW VORK. — V minulem letu so v AmeriU1 pravili najboljle zaslužke listi, ki se bavijo s f vodnjo in trgovanjem vojnega materiala. Od *' korejske vojne so lani II zaslužki spet dosegli i‘v no viiino in je torej razumljivo, da je ravno • krogih najti najbolj goreče zagovornike sedanje' C: ne v Vietnamu, ki za vietnamsko ljudstvo sicer izdal meni straine žrtve, toda za amerilke kapitaliste *eDr, ne dobičke. ** * tran VARŠAVA. — Poljski zunanji minister Adam R«l/E]S ki je izjavil, da pomeni priznanje obstoja dv^ro J verenih ncnUkih držav preskusni kamen za poll,;oa Zahodne Nemčije. Menil je, da je nova zah«« • nemfka vlada v svoji zunanji politiki sicer ubral« S vo taktiko, toda v njeni politiki se le nič ni # Iz menilo. .Za nas, za Evropo in za mir pa ni **Ora dajna taktika, marveč bistvo politike nove b^njie vlade." JTVl MOSKVA. — Na osnovi podatkov, ki so jih !#1ega ski znanstveniki prejeli z vesoljske ladje .Lun« 3o d senzacionalne ugotovitve, da ^2 v živo telo, ki diha. Te ugol< C prišli mrfvo do marveč bodo gotovo igrale važno vlogo pri nadaljnjih ftn°' zadevanjih za potovanje človeka na Mesec iop0 lektivizirano, največji napredek v gospodarskem,obc^ voju pa se je začel leta 1960, ko so se na poj i prvega šestletnega plana lotili pospešene indusr- °i zacije in ustvarjanja materialne podlage za . Pr Hipa ustvarjanja materialne podlage za darsko in politično samostojnost Romunije. ij MOSKVA. — Članica politbiroja španske ko«. , stične partije Dolores Ibarruri je v izjavi za s< ,LC 1 ski list „Novoe vremja* označila nedavni refere® v Španiji kot ciničen menever generala Franca. ..^'e govih ministrov in svetovalcev. Rezultati tega |U“0 renduma bi bili — kakor je izjavila — povsem^j, •$ gačni, če bi dali opozicijskim silam priložnosDodo odkrito in svobodno povedo svoje mnenje o 4jen nem zakonu, ki so ga dali na glasovanje. TORINO. — V Italiji so po prvih ocenah izdel^ minulem letu nad 1,300.000 avtomobilov, kar j( 15,84 odstotka več kot v letu 1965. Samo v I enajstih mesecih je bilo izdelanih 1,193.527 avl' bilov in 77.153 tovornjakov ter drugih motornih zil. V istem obdobju pa je Italija izvozila 3l avtomobilov in 20.106 tovornjakov, kar je za oziroma 16,55 odstotka več kot leta 1965. KAIRO. — Sueški prekop bodo poglobili in ral tako da bodo lahko pluli po njem tudi nad 1® ton težki tankerji. Dohodki od plovbe ladij po prekopu so prejšnji teden dosegli nov rekorf^GS enem samem dnevu nekaj nad milijon dolarjev.lzjd^ PEKING. — Le nekaj dni pred novim letom LR Kitajski izvedli nov jedrski poskus. Tudi ekspl^o j pete etomske bombe je kitajsko ljudstvo pros!Qft kot velik narodni praznik. r * n Hi BOČEN. — Južnotirolski deželni glavar in pre« nik južnotirolske ljudske stranke Magnago je da leto 1966 sicer ni prineslo now žičnih problemov, vendar je avtonomijo do bistvenega nc Magnago kritiziral atentatsk silno akejie nikdar ne mor ciljev. RIM. — V zadnjih vodilni predstavniki evropskih dežel. Socialist«....«, stopali predsednik dr. Pittermann, podpredsednik Kreisky in član osrednjega vodstva dr. Czer' Razpravljali so o raznih aktualnih problemih, pc no važnost pa so posvetili odnosom do komunisti partij ter perspektivam sodelovanja med EGS in E p ver .sem p^i il češ dailo istvo za dOj ane j v Rimu zas< atskjh strank i>°2n ..anko Avstrije sJeljs BUDIMPEŠTA. — Glavno mesto Madžarske bo bilo novo četrt, v kateri bodo zgrajena stanove q za 70.000 ljudi. Prebivalci te četrti bodo zapo,^^ v industrijskih podjetjih sosednih mest, s sredi! Budimpešte pa jih bo povezovala nova proga * ' ne železnice. \ Knjižni dar SPZ za leto 1967 Qic Vsem ljubiteljem slovenske knjige žirom po nožih krajih (zlasti ti-ih.sfim, ki so že nestrpno čakali] končno lahko sporočimo, da je Slo-Ji°venska prosvetna zveza v teh dneh razposlala svojo tradicionalno “"knjižno zbirko, ki poleg „Korožkega koledarja" obsega že žtiri lepe I In zanimive knjige. Zbirka bo dragoceno darilo za vsako slovensko >bidružino; nudila bo obilo privlačnega in poučnega čtiva tako starej-j‘htim kot tudi mladim bralcem, katerim bo odkrivala lepote sloven-tke besede in dosežke slovenske umetnosti. Zato pohitimo in sl pra-dje',oi"asno preskrbimo letožnji knjižni dar SPZ. I U! Pri izbiranju knjig je Slovenska irosvetna zveza spet skušala čim-(| pij ustreči vsem različnim intere-aj i m, zato se je odločila za pestro ra5 olekcijo knjig, o katerih bodi tudi irujukaj zapisanih nekaj besed. ai Kot prvo je seveda treba omeniti ad k.; Koroški koledar ni 'e ki je tudi tokrat zasnovan kot le-k opis koroških Slovencev in kot tak našega današnjega življenja in dela. Letos bomo obhajali 25-Ietnico izseljevanja in na ta strašni dogodek v zgodovini našega ljudstva v besedi in sliki opozarja tudi letošnji koledar. Zelo aktualnemu vprašanju, namreč spremembam strukture naših krajev in njihovega prebivalstva, je posvetil dr. Franci Zvvitter uvodni članek, v katerem opozarja na potrebo po novih oblikah našega narodno-poli-tičnega, kulturno-prosvetnega in J0Vsebuje marsikaj zanimivega tako gospodarskega delovanja, kakor 9, z naše zgodovine kakor tudi iz jih zahteva današnji čas. V nasled- il * MED Novimi knjigami: „Slovensko slikarstvo” 'I'. P®nkarveja založba v Ljubljani je e**; a a t‘k pred nedavnimi prazniki ePrezentativno monografijo na 300 lrranel> velikega formata — SLO-M/ENSJCO SLIKARSTVO. Sprem-Doli'-5 studijo je napisala Špelca Čopič, ,ho<10?raEke in bibliografske podatke ai«’a le Prispevala Melita Stele-Možina. ii »I Iz uvodne besede uredniškega od-i •'ora; » Reprodukcije, zbrane v SLOVENSKO SLIKAR-* * O, so vabilo k poznavanju na-e8a slikarstva od srednjega veka danes. Pri izboru 104 barvnih in ot,f crno-belih reprodukcij smo na ,jik ?.sn°vi današnjih raziskav upoštevali Klavno razvojno linijo, zaključene °.be v preteklosti in različne vzpo-„ Ije. e tendence v sodobni slikarski noi*leJavnosti. Uredniški odbor je želel >iio>ri tem poudariti izvirni prispevek do)osamezne umetniške osebnosti k ce- *" ' Pe^° je vsebinsko in po opremi iz-ec*na kulturna storitev. Besedilo, ki nijiazodeva suvereno poznavanje ma-itveerije> v resnici samo ispremlja barv-ii*i>e reprodukcije, ki se vrstijo na vsaki ru8' strani knjige. Tehnično si bolj cni>>0^njj1 mvenda ni mogoče misliti. To ze na barvnem posnetku luir- °P'čeve »SAVE« na platnicah, ko g(1. Prs_t' kar sami drsijo tja, da bi ftipali hrapavo olje. Izbor reproduk-koi'J 1 E?,P°lnoma odgovarja trditvi i< ,mskega odbora, ko govori o e,egUvni razvojni liniji*. ^ ca'i., ePrav človek poznaš to ali drugo ia ' o iz posameznih slikarskih obdo-enL1_j’, s.e začudiš, kako jasno razvojno ’°T'e . 0 slikarstva lahko nudi premiš- r n lzuor iz del našega malega na- roda. Slovenci nismo bili ,državno-tvoren* narod, nismo imeli svojih bogatih fevdalnih mecenov umetnosti, zato pa je veličastni kreativni vzpon slovenskih impresionistov (Jakopič, Jama, Grohar, Sternen) ob razstavi v Miethkejevi galeriji na Dunaju leta 1904 toliko bolj .zagoneten*. Brez (slovenske) slikarske tradicije, tudi takšne na panjskih čelnicah in votivnih podobah, si tudi slovenskega impresionizma ni mogoče razlagati, pa tudi tistih neizčrpnih kreativnih sil, ki so latentne v slovenskem narodu — razvejano iskanje novih idejnih in oblikovnih rešitev v sodobnem slikarstvu, pa tudi mednarodno priznani uspehi tega iskanja pričajo o tem. Celo šolo umetnostne zgodovine lahko obsolviraš, ako pozorno prebereš obsežno študijo in si večkrat ogledaš objavljene reprodukcije gotike, renesanse, manierizma, baroka, klasicizma, romantike, realizma, impresionizma, ekspresionizma, surrea-lizma fantastičnega slikarstva, kubističnih poskusov in abstraktnega slikarstva, kakor se po vrsti imenujejo posamezna poglavja knjige. Na koncu so natisnjeni še povzetki v štirih tujih jezikih — v nemščini, francoščini, angleščini in ruščini. Tako si bodo tudi tujci lahko ustvarili svojo lastno sodbo o slovenskem slikarstvu, pa tudi o kulturi slovenske knjižne opreme. Lepo in koristno bi bilo, če bi se Cankarjeva založba lotila v takem stilu še slovenske grafike, arhitekture in še kakega torišča slovenske kulture. Janko Messner njem članku so podane fehfne pripombe k predlogom dr. Veiterja za urejanje narodnostnega vprašanja na Koroškem, medtem ko je Janko Ogris prispeval široko zasnovan pregled našega prosvetnega udejstvovanja v preteklosti in danes. Z bogastvom slovenskega ljudskega pesništva nas kakor že v lanskem koledarju tudi tokrat seznanja članek našega pred dve-mi leti umrlega rojaka dr. Ivana Grafenauerja; Karel Smolle na podlagi prevajalske dejavnosti prikazuje položaj Slovencev v svetovni literaturi! Florijan Lipusch pa govori o pomenu dvojezičnega pouka ter o pravilni izbiri poklica. Dogodke v zgodovini našega ljudstva oživljajo v svojih spominih dr. Josip Sašel, Karel Prušnik - Gašper, Janko Oitzl in Ana Einspieler; Franc Lipusch nas povede na sprehod po naših krajih; dr. Julij Felaher nas seznanja s pravnim položajem verskih skupnosti v Jugoslaviji (posebno važno za tiste, ki še vedno verjamejo lažni propagandi o „preganjanju vere” v sosedni državi); Jožko Buch kot bodoči zdravnik pripoveduje o boju proti raku; v literarnem delu pa se predstavijo Fance Onič, Leopold Suhodolčan, Boro Kostanek, Valentin Ramschak in Andrej Kokot. Iz kronike lanskoletnih prireditev sta posebej omenjeni le dve — bratsko srečanje Slovencev iz Avstrije in Italije ter gostovanje igralske skupine iz Kostanjevice z Žižkovo „Miklovo Zalo"; Ivana Cankarja pa ob 90-lefnici njegovega rojstva spoznamo kot „poefa dunajskega Ottakringa". V teh skopih besedah je bogata vsebina letošnjega koledarja seveda le kratko nakazana. Prav tako na kratko pa hočemo predstaviti tudi še ostale knjige letošnje zbirke. Sodobno slovensko književnost zastopa tokrat Smiljan Rozman z romanom Poletje v katerem obravnava značaje treh mladih fantov, ki se križajo v odnosu do dekleta, katero čuti nagnjenje do vseh treh, vendar se ne more dokončno odločiti za nobenega od njih, kar vse se tragično konča. Dogajanje svojega najnovejšega dela je mladi pisatelj postavil v pohorsko okolje, in sicer še v dobo stare Jugoslavije, ravno v čas, ko je bil v Mairseillu izveden atentat na kralja Aleksandra in francoskega zunanjega minisfra. Razen teh okvirnih momentov pa bi se vseskozi zanimivo, logično in privlačno napisana zgodba prav tako lahko odigravala tudi povsod drugod. Prave bisere slovenske leposlovne proze nam posreduje knjiga Bajke in povesti o Gorjancih v kateri je Miroslav Ravbar zbral nekaj najlepših pripovedk Janeza Trdine. V slovenski književnosti zavzema Janez Trdina prav posebno mesto. Snov za literarna dela je črpal iz lastnih doživetij, še več pa iz pripovedovanja ljudi, s katerimi se je srečaval v svojem življenju. Tako je nastala tudi njegova najboljša knjiga, obsežna zbirka vsakovrstnih pripovedk, bajk, povesti in zgodb, ki si jih je pripovedovalo preprosto kmečko ljudstvo, Trdina pa jih je predeloval in umetniško oblikoval. Sedanji izbor v okusno opremljeni knjigi z ilustracijami Melite Vovk je v prvi vrsti namenjen mladim bralcem, zanimanje pa bo vzbudil tudi pri starejših. Na povsem drugačno področje nas povede knjiga Tuji svetovi, neznana morja ki bi jo lahko imenovali poljudna zgodovina odkritij. V njej je namreč znani slovenski znanstvenik prof. Pavel Kunaver po raznih virih prikazal napore človeka, da bi do zadnjega kotička odkril zemljo in morja. To je pripoved o sme- lih podvigih ljudi, kot so bili Vasco da Gama, Christoph Kolumbus, Fernando Cortez, Francis Drake, James Cook ter mnogi drugi pred njimi in za njimi, ki so opravili pionirsko delo, da si je človek v tisoče let trajajočem razvoju osvojil zemeljsko oblo. Knjiga o odkrivanju neznanih celin in o utiranju daljnih prometnih zvez, opremljena s številnimi zemljevidi in slikami, nam bo odprla nove poglede na naš svet. Posebnost letošnje knjižne zbirke pa je nedvomno poljudnoznanstveno delo Slovenska umetnost v kateri je priznani strokovnjak dr. Emilijan C e ve c za vsakogar razumljivo in privlačno predstavil bogato zakladnico slovenske umetnosti. V njej ni obravnavano le področje upodabljajoče umetnosti, marveč tudi drugi izrazi umetniškega oblikovanja od začetkov v srednjem veku vse do najnovejše dobe. Bralec dobi v tej knjigi vpogled v okolje, v katerem se je porajala slovenska umetnost skozi stoletja. Dodan je obširen seznam imen umetnikov in krajev, zlasti pa je treba omeniti slikovne priloge, ki deloma v enobarvnem bakro-tisku deloma v živih barvah predstavljajo stvaritve slovenskih umetnikov. Naj ob koncu le še povemo, da cela ta bogata zbirka petih knjig stane samo 30 šilingov. Za to izredno nizko ceno si jo bo lahko vsak nabavil, zato knjižni dar Slovenske prosvetne zveze v vsako slovensko hišo! Zbirko dobite pri krajevnih prosvetnih društvih ali pa v celovški knjigarni „Naša knjiga". KUKU RD€ DROBCine 9 Do doslej največje tatvine umetnin je prišlo zadnji dan minulega leta v londonski galeriji DulwicH, kjer so neznani tatovi ukradli osem slik v vrednosti 2 milijonov funtov ali 150 milijonov Šilingov. NajdragocenejSa med ukradenimi je Rembrandtova slika .Dekle ob oknu”, katere vrednost cenijo na okoli 55 milijonov Šilingov. Poleg tega so tatovi odnesli Se dve nadaljnji Rembrandtovi sliki, tri slike Rubensa, eno sliko nemškega slikarja Elsheimerja ter eno sliko nizozemskega umetnika Gerada Doua. £l Največ filmov je tudi v minulem letu izdelala Japonska, in sicer 442, kar je za 42 manj kot leta 1965. Na drugem mestu je bila Indija s 222 filmi in Sele na tretjem mestu je sledila Amerika, ki je lani izdelala 214 filmov, to je 34 več kot leto poprej. Nato sledijo Italija (188 filmov). Sovjetska zveza (113), Francija (93), Britanija (70), Mehika (56), Zahodna Nemčija (50), Češkoslovaška (40), Poljska (30), Argentina (25), Švedska (20) in Brazilija (19). O V italijankso-ameriSki koprodukciji nameravajo letos izdelati film o življenju in de- lu velikega italijanskega opernega komponista Puccinija. Režijo bo vodil Luchino Viscon-ti, glavno moSko vlogo bo igral Marcello Mastroianni, medtem ko naj bi glavno žensko vlogo prevzela slavna operna pevka Maria Callas, ki bi s lem prvič nastopila tudi v filmu. LetoSnjo stoletnico rojstva znanega pesnika Pirandella bodo posebno slovesno obhajala italijanska gledališča, ki bodo skoraj brez izjeme sprejela v svoj repertoar dela tega umetnika. Na sporedu bodo tudi taki komadi, ki so bili v zadnjih letih le redkokdaj uprizorjeni. 9 V Švicarskem mestu Baslu bodo zgradili novo gledališče, ki bo služilo operi, opereti, baletu in drami. Imelo bo prostora za okoli 1200 obiskovalcev, gradbeni stroSki pa bodo znaSali v našem denarju okroglo 300 milijonov Šilingov. 9 Francoski pisatelj Jean-Paul Sartre je prepovedal uprizarjati njegovo dramo .Umazane roke”, ker je mnenja, da to delo ne ustreza več danaSnjim razmeram. Odprta meja - trden most IO prijateljstva (0, in sodelovanja med sosednima narodoma p, Predstavniki koroških obmejnih občin na avstrijski in jugoslovanski strani so ob kofPrestopu v novo leto podali o dosedanjem razvoju odnosov in sodelovanja posebne iev zjave, ki jih je objavil mariborski „Večer”. Vsi so poudarili, da je odprta meja trden >m most prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med sosednima narodoma. Pohval-“,’ln° se izrazili o dosedanjih stikih ter naglasili željo po še tesnejšem sodelovanju. Iz Posameznih izjav, v katerih so predstavniki občin na meji zavzeli stališče tudi do raz-piclnitl konkretnih vprašanj, povzemamo naslednje načelne misli. * Področje naše občine je v glavnem pvensko. Obmejno sodelovanje med na-m p*1' in jugoslovanskimi občinami ob meji je dal|o dobro in iskreno. Poudariti je treba, 1 J je takšna povezava med ljudmi na obeh I0S,aneh meje izredno koristna, saj se ljudje , pc Kaspcr S I a m a n I g j nisti župan občine Suha/Neuhaus in E ik iiozr>avajo, izmenjavajo misli, sklepajo pri-■ sofeljsfva. Spričo fega je nujno, da v bodo-c^er še okrepimo sodelovanje. sožitje, zato bomo sodelovanje v bodoče Še bolj okrepili. Franc Kanduč predsednik skupščine občine Dravograd ® Pozdravljam okrepitev sodelovanja med prebivalci obmejnih občin, saj to prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Upamo, da bomo na tem področju dosegli v bodoče še zelo lepe uspehe. Lahko povem, da je državna meja le še formalnost. Viklor Hartweger tajnik občine Labot/LavamOnd bo* Za obmejno sodelovanje je značilnih nnovč dejavnikov. Na eni strani so to eko-“S-Ukl razlogi, po drugi strani pa želja za ga P tesnejšimi stiki med prebivalci na obeh Qr>eh meje. Na tem področju želimo imeli B Odnosi med koroškimi občinami na naši in avstrijski strani se lepo in zadovoljivo razvijajo. Obmejno sodelovanje med občinami je pomembno zlasti zaradi tega, da se ljudje ob meji čimbolj spoznavamo in navezujemo prijateljske vezi. Sodelovanje med našimi in avstrijskimi občinami se bo v bodoče še bolj okrepilo. Mislim, da je to želja obeh partnerjev. Franc Fale predsednik skupščine občine Ravne ■ Obmejno sodelovanje na našem področju se je razvilo v zadnjih dveh letih. Prvi so začeli sodelovati z našimi jugoslovanskimi sosedi predstavniki naših slovenskih kulturnih skupin in društev. Naša občina ima iskreno tesno sodelovanje predvsem z občino Ravne na Koroškem. To sodelovanje smo doslej zelo skrbno negovali in ga bomo v bodoče še bolj okrepili. Siegfried Kristan župan občine Pliberk/Bleiburg ■ Naša občina je skoraj v celoti vključena v mali obmejni promet. Spričo tega so se seveda sočasno razvili tudi stiki s predstavniki oblasti v avstrijski Koroški. Želimo, da bi se medsebojni stiki razvili čim globlje in v prijateljskem ozračju. V zadnjem obdobju skušamo navezati tesnejše stike tudi s koroškimi Slovenci onstran meje. Lahko povem, da je državna meja le še formalna ločnica dveh držav. Ljudje na obeh straneh meje so mejo v klasičnem pomenu besede že dobro zbrisali. V bodoče nas čakajo ši- roke možnosti medsebojnega sodelovanja, ki ga bo treba še bolj okrepiti. Franc Razdevšek predsednik skupščino občine Slovenj Gradec ■ Obmejno sodelovanje se je na našem območju razvilo zlasti v zadnjih dveh letih, in to pri reševanju nekaterih obmejnih problemov. Okrepili so se tudi sodelovanje na kulturno-prosvetnem področju in stiki med gasilskimi društvi ter športnimi organizacijami. Lahko rečemo, da se odnosi zadovoljivo razvijajo. Računamo, da se bo sodelovanje v bodoče še bolj okrepilo. Silvo Lasnik predsednik skupščine občine Radlje ob Dravi ® Z veseljem ugotavljam, da je obmejno sodelovanje med našimi in slovenskimi občinami na Koroškem prisrčno in dobro. To sodelovanje prebivalci naše občine pozdravljajo. Moja želja je, da bi se nadaljnje sodelovanje ob meji še bolj okrepilo. Meja naj bi namreč ne predstavljala nobene ovire pri sožitju med prebivalci na obeh straneh. Rezultati dosedanjega sodelovanja dajejo zagotovilo, da bomo zgradili med avstrijskim in slovenskim narodom trden most prijateljskega sodelovanja. Franz W I n k I župan občine Bistrica nad Pliberkom Feistritz ob Bleiburg fretechehen in I I NA PRAGU MEDNARODNEGA TURISTIČNEGA LETA: sudksmten j Občine na tromeji so olajšale smučarski šport »SKI-PASS" OMOGOČA POPUST NA ŽIČNICAH Der Monat Dezcmbcr war wieder sehr reich on slowenischen kulturellen Veranstaltungen in Kdrnien u id on Veranstaliungen im Rahmen des Kulturaustausches mit den s!owenischen kulturellen Vereinigungen der benachbarten Lander. Ani 8. Dezember gab im Klagenfurter Stadt-theater auf Einiadung des Christlichen Kul-turverbandes in Klagenfurl das Slowenische Theater aus Triest ein Gastspiei, bei dem die Passione »Kmečki rekviem" und »Vinska žalostna z alelujo" zur Auffiihrung gelangten. Am 11. Dezember veranstaliete der Slowe-nische Kulturverein »Edinost” in Pliberk/Blel-burg aus Anlafj des »Tages der Menschen-rechte” ein Festkonzert, bei welchem neben dem eigenen Sdngerchor noch das »Oktet izpod Uržlje” aus Prevalje und das Oktett des Kultur, und Kunstvereines »Prežihov Voranc aus Ravne sangen. Vorher gastierfe der gemischfe Chor »France Pasterk - Lenart" aus 2elezna Kapla/Eisen-kappel und St. Vid v Podjuni/St. Veit im Jauntal anltifjlich der dortigen Ku!turwochen in Prevalje. Cleich danach gaben die Schiller der 8. b-Klasse des Bundesgymnasiums Ilir Slowenen in Kiagenfurt in Ravne ein Gast-konaert. Am 16. Dezember erwiderte der Chor des Klubs siovrenischer Studenten in Wien zusam-men mit dem Chor der Wiener Hochschliier den Besuch des Akademisehen Chors »Tone Tomiič” aus Ljubljana an der Wiener Univer-sittit. Beide Chttre gaben in Ljubljana ein Konzert, an dem namhafte Persdnlichkeiten des wissenschaftlichen und kulturellen Lebens in Ljubljana teiinahmen. Die Elter.nvereinigung am Bundesgymnasium fOr Slowenen in Kiagenfurt hielt am 10. Dezember ihre Jahreshauptversammlung ab. Bei diesem Anlafj verlieh sle neuerlich ihrem Be-fremden Ausdruck, dafj der vom Bundesmini-sterium Ilir Unterricht schon vor iahren ver-sprochene Bau eines eigenen Gebaudes fOr dieses Gymnasium immer wieder hinausgescho-ben wird. Der Verband slowenischer Genossenschaften ln Kiagenfurt, die Dachorganisation des slo-wenischcn Genossenschaftslebens in Karnten, hielt cm 19. Dezember die Jahreshauptver-sammlung ab. llnter anderem wurde bei die-ser Gelegenheit insbesondere der Revisions-bericht des Osterreichischen Raiffeisenverban-des eingehend behandelt. Aus dem Revisions-bericht war zu entnehmen, dafj der Verband slowenischer Genossenschaften in den Jahren 1963—1955, auf die er sich erstreekte, gut und sorgfttltig gewirtschaftet hat. Der Jahresab-schlutj 1965 wurde zur Kenntnis genommen. Die Jahreshauptversammlung beschloss eine Er-hohung der Anteile. KOLEDAR Petek, 6. januar: Sveti trije kralji Sobota, 7. januar: Zdravko Nedelja, 8. januar: Severin Ponedeljek, 9. januar: Julijana Torek, 10. januar: Pavel Sreda, 11. januar: Higin četrtek, 12. januar: Alfred Občine Beljak, Jesenice, Radovljica in Trbiž, ki so pred dobrini letom prišle na dan s skupnim prospektom „Tri dežele — eno zimsko športno središče", so napravile nadaljnji korak na poti uresničevanja tega cilja. Ljubitelji smučarskega športa se lahko poslužujejo njihovih žičnic po znižani ceni, če so v posesti izkaznic „SKI-PASS". Te izkaznice so na razpolago pri turističnih in potovalnih agencijah ter po hotelih in pri žičnicah. Sodelovanje med občinami na avstrijsko - italijansko-jugoslovanski tromeji se je začelo iz spoznanja, vlečnicami, poleg tega pa ima na razpolago še naravna drsališča na zmrznjenih jezerih, umetna drsališča, da to turistično območje kot narav- smučarske skakalnice in podobno, In Šmihel nad Pliberkom/St. Michael ob Blejburg verstarb im 50. Lebensjahre der Fi-nanzoberrevident Dipl.-Kfm. Adolf Pice). Der Verstorbene betreute in den ersten Nachkriegs-jahren bei der Ktirntner Landesregierung die im Jahre 1942 zwangsausgesiedelten Ktirntner Slowenen und war in den Jahren 1949—1951 Sekretar des Rates der Ktirntner Slowenen. na celota turistom lahko mnogo več nudi, kot območje vsake občine in dežele posebej. Prav tako je to sodelovanje temeljilo na spoznanju, da bodo po tej poti turistične kapacitete tega območja bolje izkoriščene kot so bile doslej. In te kapacitete so velike. Skupno je v tem območju več kot 100 udobnih hotelov, tri termalna kopališča, smučarski tereni do 2700 metrov nadmorske višine, ki so opremljeni s 6 gondolskimi žičnicami, 19 sedežnicami in nad 40 skratka vse pogoje za razvoj zimskega športa in druge turistične sezone, ki se doslej nikjer v tem območju ni mogla v pravem obsegu razviti. Ob takih pogojih je razumljivo, da so se omenjene občine kmalu zedinile za izdajo skupnih izkaznic za uporabo razpoložljivih žičnic. To izkaznico so imenovale „SKI-PASS". S to izkaznico imajo domači in inozemski smučarji in turisti zagotovljen poseben popust v višini 10 do 50 odstotkov normal- ne cene prevoza na žičnicah Gorenjske, Koroške in Trbiža. .SKI-PASS” vendar ni edini u-krep, ki so ga pripravile omenjene štiri občine na poti nadaljnega pospeševanja turizma. Skupno pripravljajo tudi še nadaljne akcije za poletno in prihodnjo zimsko sezono. Tako so med drugim zlasti v teku razgovori o avtomobilski tranz-verzali, ki bo vključevala najlepše zanimivosti in kraje vseh treh dežel. Za zimsko sezono pa sta v pripravi sedem- in desetdnevna izkaznica, ki bosta kot dopolnitev izkaznice SKI-PASS” veljali na vseh žičnicah. BEKŠTANJ Turistični tečaji v januarju Inštitut za pospeševanje gospodarstva pri zbornici obrtnega gospodarstva c Celovcu ima v januarju napovedanih nekaj tečajev s področja turizma. B 9. januarja ob devetih dopoldne se prične na sedežu inštituta v Celovcu štiritedenski tečaj kuhanja in serviranja. Prispevek za tečaj in za prehrano znaša 1400 šilingov. ® 16. januarja ob devetih zjutraj se prične v gostišču Krainz-Senitsch-nig ob Klopinjskem jezeru petdnevni tečaj o pripravi menujev za penzion-ske goste. Prispevek 320 šilingov. ® 16. januarja ob sedmih zvečer se prične v Celovcu na sedežu inštituta petvečerni tečaj pod naslovom »Mala veda o pijačah«. Prispevek 50 šilingov. 23. januarja s pričetkom ob Pred prazniki je imel občinski svet občine Bekštanj javno sejo. V središču zanimanja je stal proračun občine za tekoče leto. Po stvarni diskusiji je bil soglasno sklenjen. Redni proračun vsebuje 9,728.900 šilingov dohodkov in izdatkov, izredni proračun pa obsega 7,747.500 šilingov. Skupni obseg proračuna občine devetih dopoldne se prične na se- Bekštanj za tekoče leto znaša to- dežu inštituta v Celovcu štiridnevni tečaj o knjigovodstvu. Prispevek 80 šilingov. rej okroglo 17,5 milijona šilingov. Najbolj razveseljivo na tem proračunu je, da občina letos svojih pri- Isti dan zvečer ob sedmih se v stojbin ne bo zviša|a in da je istem poslopju prične dvodnevni tečaj o pripravi zajtrka za penzionske-ga gosta. Prispevek 70 šilingov. ■ 30. januarja ob sedmih zvečer se prične v istem poslopju trivečerni tečaj o pripravi jedil na žaru. Prispevek 100 šilingov. proračunu zapopadena tudi gradnja novega šolskega poslopja v Maloščah. Koncem minulega leta je občina omogočila, da je dobilo v Ločah 19 družin občinsko stanovanje. Nova industrija v Železni Kapli VABILO Osmočolci (8. a) Slovenske gimnazije v Celovcu vabimo na veseloigro NAMIŠLJENI ZDRAVNIK (H. VVeigel) v nedeljo 15. januarja 1967 ob osmih zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Am 22. Dezember versammelten sich die ge-wdhlten Mandatare der Gemeinschaft der SOd-ktirntner Bauern in der Landwirtschaftskam-mer, in den Bezirksbauernkammern und in den OrtsbauernausschUssen Karntens zu einer Ta-gung. Bei dieser Gelegenheit wurden die btiuerlichen Probleme SOdktirntens besprochen und die Koordinierung der Tdtigkeit dieser Mandatare beraten. IZ PLIBERKA: JVaše sožalje Na zadnji seji občinskega sveta občine Železna Kapla-Bela je bilo vprašanje ustanovitve tekstilnoin-dustrijskega podjetja v Železni Kapli osrednja točka dnevnega reda. Pri tem se je pokazala potreba najetja kredita v višini 4 milijonov šilingov, za kar je dežela Koroška že zagotovila svoje jamstvo. Iz poteka razprave o tem vprašanju je bilo razvidno, da hoče neka zahodnonemška tekstilna tovarna iz Osnabrucka v Železni Kapli ustanoviti svojo podružnico in je v ta namen že poklicala 20 delavk na strokovno šolanje in špecializacijo. Te delavke so se medtem vrnile in je pričakovati, da bo pričela podružnica še letos ob- jeno odseljevanje prebivalstva iz te občine, istočasno pa tudi odhajanje na delo drugam v deželi. Ne glede na to je treba vendar vprašati, ali ni bilo mogoče pridobiti nobenega podjetja avstrijske tekstilne industrije, da bi podobno kot v Pliberku tudi v Železni Kapli ustanovilo svojo podružnico. Mislimo namreč, da bi morale občine in dežela predvsem gledati in skrbeti, da pospešujejo razvoj domače obrti in avstrijske industrije, ne pa jih slabiti z inozemskimi podjetji, ki razumljivo vidijo v prvi vrsti svoje koristi in šele potem koristi naših občin ter dežele in države. Pred kratkim je urednik »Tedni- ratovati. Kakor napovedujejo, bo Am 29. Dezembei hielt die Ktifanska kulturna zveio/Christlichcr Kulturverband in Kla-genlurt seine Jahreshauptversammlung ab. Nach den Berichlen des Vorllandes, des Kassiers und der Rechnungspriifer beriet die Jahreshauptversammlung vor allem Fragen der kulturellen Betbtigung der Kdrntner Slowenen im kommenden Jahr. Wie schon erwdhnt, kam cs im Dezember zu einer regen Tdtigkeit der slovrenischen kulturellen Vereinigungen in Karnten. Neben den bereits cngefiihrten gab es noch kulturelle Veranslaltungen in Železna Kapla/Eisenkappel, Globa sni ca/01 oba snitz, Pliberk/Bleiburg, Slovenji Plajberk/Windisch Bleiberg, St. Jani/St. Johann im Rosenlal, Sveče/Suetschach, št. lij/ St. Egyden an der Drau und Bildovs/Ludmanns-dorl. ka« v Ptuju Jože Vrabl obvestil SPD »Edinost« v Pliberku, da je v Ptuju tragične smrti — povozil ga je avto — umrl Karel Koren, tajnik občinskega sveta 2veze kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije. Žalostna vest je globoko ganila vseh 30 udeležencev poučnega izleta »Edinost« v Ptuj in okolico, ko je pokojnik s svojimi tovariši pripravil in organiziral izlet tako, da je potekal v najlepšem zadovoljstvu in da bo ostal med nami nepozaben. Na vsej poti izleta, v Ptuju, na gradu Bori, na Ptujski gori in naposled v Kidričevem nas je spremljal ter nam razlagal zanimivosti; katerih je ta predel slovenske Štajerske tako poln. Kakor smo mu bili tedaj hvaležni in mu ob slovesu iskreno stisnili roko, tako sedaj žalujemo za njim. Pokojni Karl Koren je bil med vojno v koncentracijskem taborišču Dachau kjer se je seznanil z našim centralnim pevovodjem SPZ Foltijem Hartmanom in sodeloval v njegovem zboru kot pevec in dober organizator. Po dolgih letih sta se stara sotrpina in prijatelja ob priložnosti našega izleta spet srečala in si prisrčno stilnila roki. Spoštovanega prijatelja in tovariša bomo tudi v vrstah »Edinosti« o-hranili v hvaležnem spominu. Žalujoči ženi in svojcem kakor tudi občinskemu svetu Ptuj Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije pa tem potom izrekamo naše globoko sožalje. podružnica zaposlila okoli dvesto ljudi. Nastanek novega industrijskega podjetja v Železni Kapli je vsekakor potreben in zasluži občinski svet vse priznanje za prizadevanje v tej smeri. S to podružnico bo podobno kot s tovarno za mletje dia-bas-kamna na Obirskem spet ome- VABILO Slovensko prosvetno društvo »Bilka" z Bilčovsa gostuje z dramo S I N v nedeljo 8. januarja 1967 ob pol treh popoldne pri Šoštarju v G loba s n i c i. Zapiski na zadnjih sejah občinskega sveta: Živahna gradbena dejavnost v Pliberku V Pliberku se ob Libuški cesti burga, ki ima že nekaj časa svojo stare barake po malem umikajo no- podružnico nameščeno v Pliberku. vim stanovanjskim blokom. Zamenjali jih bodo trije bloki, od katerih je bil prvi zgrajen že leta 1964. Koncem leta je bil zgoiovljen drugi blok, po malem pa bo sledil še tretji. Poleg teh blokov gradi stanovanjska zadruga „Neue Heimat" v bližini železniškega postajališča Pliberk-mesto tri stanovanjske bloke. Prvi blok za 12 družin je v surovem stanju zgotovljen, dokončno pa bo urejen in opremljen do konca leta. V sklop pospeševanja gradbene dejavnosti lahko tudi štejemo pro- dajo pet tisoč m2 velikega stav- Cenjenim naročnikom Kakor ste opazili, smo da-našnji številki priložili položi niče za poravnavo naročnine^ S položnico Vas uprava našega lista želi opozoriti na obvezo, da poravnate naročnine7 za minulo leto, če je še nistki poravnali. Naročnina znašir mesečno 5 šilingov, letno pa 60 šilingov. Če naročnine za minulo leto še niste poravnali ali pa ste drugače z njo v zaostanku, prosimo, da se po-služite položnice in da naročnino čim prej poravnate. S tem si boste zagotovili dostavo Slovenskega vestnika, z P njim pa potrebno, koristno i»atr prijetno branje za konec te-'-0 dna. kr: Vsem pa, ki ste medtem lanJile sko naročnino že poravnali!1 se ob tej priložnosti zahvalju* ' jemo za izpolnjeno obveznosti°v Svojo zahvalo povezujemo Jle-prošnjo, da položnico upora** bite za plačilo naročnine tekoče leto ali pa vsaj za re--ek koče prvo četrtletje. lik Če glede poravnave naroč-1 mne niste na jasnem, Vas va->!“e bimo, da ob priložnosti _____,, kotot pridete v Celovec, obiščete °u upravo našega lista, ki je «rrg knjigarni »Naša knjiga«, kjeM lahko izberete knjige hi »(me želite brati v družini , Uredništvo i„ upiava . ' V njej je zaposlenih 50 oseb. Sedaj pa se je lastnik odločil, da bo zgradil lastno obratovališče in mu je občina v ta namen prodala ustrezno zemljišče. Medtem je občina rešila tudi problem pluženja občinskih cest, katerih ima na skrbi kar 50 kilometrov. Rešitev sta župan Kristan in občinski svet našla s tem, da sta pri dunajski vladi dosegla, da bo odkupila zemljišče za vojašnico. S tem denarjem sta kupila UNIMOG z najpotrebnejšim orodjem za vzdrževanje cest. Tako sta zadostila večletni želji vasi in vaščanov benega zemljišča podružnici kroja- občine, da bodo njihove ceste lu- škega podjetja Hans Moser iz Salz- di pozimi v redu vzdrževane. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABObl BEL JAŠKE TOPLICE. — V -1 rek popoldne je iztirila lokomot^ in nekaj vagonov brzega vla Tauernexpress. Do iztirjenja je pr: šlo, ker se je na eni izmed kretf zlomil del njenega mehanizn?1 Zaradi tega je bil do srede zjuo1 promet na progah proti Trbižu?' Podrožčici blokiran. ls PODRAVLJE. - Občine V^‘ berk, Marija na Zilji in Ledince 3 v sklopu gradnje elektrarne “c Dravi Št. Jakob-Rožek prizade« jo za gradnjo mostu čez Drar' pod Podravljami. Deželna vl^' je zagotovila, da bo njihova pri^( devanja podprla. a i SY,A™E. — Šestnajstih 1 kmečki sin Hanzi Miki se je fel decembra ponesrečil, ko je dobite roko staro plinsko pištolo. Pri t ] se je ^namreč pištola sprožila e: mu težko poškodovala roko. r BOROVLJE. — Občinski sjrl mesta Borovlje je pred kratka sklenil občinski proračun za ka 1967' Redni občinski proračun, ta je bil soglasno sklenjen, ima sk« j10 .12,266.000 šilingov dohodka; m izdatkov. O izrednem prora* nu bo občinski svet sklepal ^ pozneje. Mrtvašnica na pokopV, scu v Kapli, ki jo gradi občina,a] ,v su?°Tem stanju zgotovljena, Ho kopališče, v Podljubelju pa nat* rava občina povečati. 11 CELOVEC. — Srečo v nest; je imel tesar Pavel Jesenko iz \ kore pri Kotmari vasi, ko je S gradbišču mestnih stanovanjsB blokov na Fischlovih zemljiščiki torek padel 20 metrov globoS Tak padec je navadno smrten, 1 senko je imel vendar srečo, da* padel na kup mehkega snega, vsfi česar je utrpel le težje notranjeS zunanje poškodbe. VAŽENBERK. — Neprije' proračun za leto 1967 je m0: skleniti občinski svet občine VaŽ( berk. Pri izdatkih v višini 2,391 .Q|j šilingov je v proračunu 207.000 » lingov primanjkljaja. Ne glede j” to je vendar gradnja novega f slopja šole v Šmarjeti zagotovijo VELIKOVEC. — Kakor je ( ročal župan Hosp na zadnji f občinskega sveta, se je zvezno ( nistrstvo za pouk izreklo za grS njo poslopja gimnazije v Velike, cu, ki je bila pred dvemi leti us^ novljena. Za občane nerazvesel pa je sklep občinskega sveta o z šanju pristojbin za vodo za odv nesnage in odpadkov. PLIBERK. — Za svoje najgb nejše naloge v letu 1967 navaja c čina Pliberk ureditev potoka 1 strica med Cirkovčami in Dobo dokončanje šolskega poslopja Šmarjeti, popravila na šolskih f slopjih v Libučah in Vogrčab, u] ditev otroških vrtcev v Pliber in Libučah ter izgradnjo vodovb v bivši občini Blato. M ■ io sem bil majhen, smo stanovali i na kraju sveta d- z 'Plač, čudno ime tistega kraja, boste najbrž /»aman iskali na zemljevidu, a mi vseeno lah-\e--o verjamete, da je res ta kraj na svetu, na krajni severni meji naše domovine. Takrat so nJile v^ kraju le tri hiše. Najbrž jih tudi danes več, čeprav dandanes tudi na kraj sveta «-u tako daleč kot nekoč. V kraju ni bilo tr-sf.5°vine, brivca, celo gostilne ne, pa tudi šole !le- Tako še danes razmišljam, kako so me •pravzaprav našli, ko sem bil goden za šolo. zbleko in me obuli v nove svetle čevlje ter jihne odpeljali v šolo. , V šolo pa je bilo dobro uro hoda, v dolino, __, breg in spet v dolino, in nato nazaj v JeS> v dolino, v breg. Na prvi šolski dan :m se kot divji konjiček upiral z vsemi šti-dni> z debelimi solzami sem si škropil novo lObleko. K.o smo istali v vrsti pred šolo, sem z V frni iskal mamo, ki se mi je nekam skrila, 10t?Hi konjiček pa sem iskal z očmi tudi svoje vl^i« pašnike, veverico, ki je v mojem gozdu e pra.vkar skočila z veje na vejo. Kmalu pa retf Je v meni povsem obrnilo! morebiti zato, iizi£r s.e® se navezal na dobro, staro učiteljico, juti1 je gledala v oči tako, ko da mi ne misli žu ?et* travnikov, potoka in gozda. Morebiti tsem čutQ ve£ jasa) mi ga je vrgla šoja, yerjcn zato, ker sem se vsak dan vračal čez iice'avn‘ke, ob potoku in skozi gozd nazaj do-ie lov) nazaj v svoj prvi svet. de< In tako sem od takrat vsak dan romal s 3raraia sveta v središče (mojega takratnega) vl/eta, a od tam spet popoldne nazaj na kraj pri^eta> in tako mi je, ko da to počnem še anes. st lej Čeprav sem na teh popotovanjih doživel je jeliko lepih trenutkov, bi tokrat zapisal ti-obi‘-ega, ki mi je ostal v najlepšem spominu, j ** Hodil sem v drugi razred. Nenadoma je da ez nedeljo zapadlo snega do kolena in še čez. ( Ponedeljek zjutraj sva z mamo komaj od-i s'rla vežna vrata. Posamezne snežinke so še 1? tavale. Komaj sem še prepoznal svoje i ‘ravnike, potok in gozd, sosednja hiša je po-nn.tala dvorec zimskega kralja. sKl »Danes ne boš mogel v šolo,« je rekla ma-odtoa. °ra, Jaz pa sem že zagazil v neprehojeni sneg, J®stal sem sredi dvorišča in omamljen zrl ina! iet °kr°g sebe. Moram v šolo, sem si šepe-a f ’ ^Potoma bom videl, kako je s snegom pri ’ J,ot°ku. kalen ip 7 zairi in vevericami, in V šoli me čaka učiteljica in tudi vsi sošolci bojo tam. Ko je mama uvidela, da sem se trdno odločil, me je samo še pregovorila, da sem obul njene škornje, sama pa je vzela očetove. »Šla bom nekaj časa s tabo,« je rekla. Še danes jo vidim, kako je stopala pred mano, v težkih očetovih škornjih. Hodila je tako, da bi mi naredila čim boljšo gaz, a sem se vseeno zgubljal v njenih stopinjah. Pa se je ustavila in se ozrla, če jo še dohajam. Tako se mi zdi, da vso pot nisva spregovorila. Sneg je na nekaterih mestih povsem zamel pot. Komaj sva našla brv čez potok. Smrekam so zrasle bele peruti, kdaj pa kdaj so jih premaknile, da se je z njih utrnil sneg, vendar se niso mogle z njimi premakniti niti za ped. Sprva nisem čutil nobene utrujenosti. Ne vem, če sem še kaj pozneje prehodil tako čudovito pot. In še danes islišim, kako je po deblu dreves stekla veverica, čeprav je mama zatrjevala, da je le z veje zdrsnil težki sneg. Na vrhu se je mama ustavila, pot sem nadaljeval sam. V poti sem našel široke stopinje, kmet z vrha je že navsezgodaj šel v vas. Mama je še nekaj časa gledala za mano, zavita v veliko volneno ruto, nato se je vrnila. Pred mano se je v dolini že pokazal svečinski grad, šola pa se je skrivala za cerkvijo, da je nisem zagledal vse do zadnjega koraka. Hodil sem zmerom počasneje, škornji so postajali pretežki. Vas je še spala, ljudje so o-stajali v hišah, iz dimnikov se je toplo kadilo. Zamudil sem. Ko sem stopil v zakurjeno učilnico, me je skoro premagala omotica. Nerodno sem se prestopil v škornjih in omahnil v klop. Opazil sem, da veliko sošolcev manjka, čeprav so imeli nekateri dosti bliže v šolo. Počasi sem se začel topiti kot snežak. Ko da mi je toplota vžgala lica in ušesa. Komaj sem še slišal učiteljico, njene črke so mi kot snežinke sproti padale s table. Potem me je utrujenost povsem premagala. Neslišno me je pogoltnil škorenj, da mi je gledal iz njega le še nos, zaplaval sem v njem po učilnici, od klopi do klopi, na kateder, nekajkrat okrog tople peči in od tam nazaj po poti, ki sem jo prehodil, učiteljica, šosolci, klopi, kateder, peč in še veverica pa so hiteli za mano v dolgi SRAK E Niko Grafenauer Sraka k sraki stika glavo, dideldideldi, prva drugi poje slavo, dideldideldi. Tretja sreča drugo srako, dideldideldi, in jo pogosti s tobakom, dideldideldi. Tretji poskakuje glava, dideldideldi, s tako vnemo prikimava, dideldideldi. V isti sapi z isto znanko dideldideldi, brž obere tretjo srako, dideldideldi. Druga čika, predse pljuje, dideldideldi, prvo srako obrekuje, dideldideldi. Sleherna poštena sraka, dideldideldi, rada čez vse druge kraka, dideldideldi. Druga vneto pritrjuje, dideldideldi, in se ona tretjo psuje, dideldideldi. Ta spet s tretjo se sestane, dideldideldi, in po drugi gladko plane, dideldideldi. Kadar pa se vse dobijo, dideldideldi, v en glas slavo si žgolijo, dideldidel do noči. Bela kača s kronico (Slovenska pravljica) Neka kmetica je imela majhne otroke. Kadar je šla na polje delat, jih je pustila doma. V skledo pa jim je nalila mleka, da bi ne bili lačni, medtem ko je ona zdoma. Otroci so vselej vse pojedli in mati jih je hvalila, kako so pridni. Otroci pa so rekli: — Saj ne jemo sami, k nam hodi jest tudi lep ptiček. dolgi vrsti; kot čudna jata smo posedli na strehe bližnjega gradu in od tam valili snežene kepe na cesto, drevesa, na sani, ki so pripeljale mimo, na ljudi. In pri vsaki kepi smo se zmagoslavno spogledali in se nasmehnili, ljudje in drevesa in isani pa so ^začudeni gledali, kdo jim z grajskih streh pošilja tako imenitne snežene kepe. Predramil sem se; ko me je dobra stara učiteljica prijela za roko, sem se še smehljal. Leopold Suhodolčan Polž in želva Prav gotovo vsi veste, kaj je to tetoviranje. Včasih je bilo med ljudmi zelo moderno. Na kožo so si risali najrazličnejše vzorce. Prepričani so bili, da so potem lepši in mogočnejši. Želva in polž sta videla, kako so se ljudje tetovirali. Tudi njima je bilo to zelo všeč. Odšla sta daleč v gozd in sklenila, da se bosta tudi ona tetovirala. Polž je bil v tem zelo spreten. Iz želvinega hrbta je naredil pravo umetnijo. Več dni se je trudil in oba sta bila zadovoljna— želva s svojim hrbtom, a polž s svojim delom. Čeprav je polž vedel, da želva ni tako spretna kot on, je želel biti tudi on tetoviran. Želva se je zelo nerodno lotila dela. Zagrabila je polža ter ga pričela zavijati. Le vrtela ga je, ker ni znala drugega. Tako je dobil polž vso zavito hišico, ki jo ima še danes. Polž je žalostno pogledoval svojo hišico. Čeprav je ljudem takšna zavita hišica všeč, si je on le želel, da bi imel lepo tetovirano in ne tako zvito. Moral se je vdati v usodo, vendar pa je sklenil, da ne bo nikoli več zaupal nobenega dela nikomur, če za to ne bo sposoben. Mati si je mislila, da prihaja kakšna mačka in je z otroki. Vendar se ji je čudno zdelo, da otroci pripovedujejo o lepem belem ptičku. Hotela se je prepričati, kaj je. Skrila se je v hišo in postavila otrokom skledo z mlekom v vežo kot ponavadi. Kmalu je prilezla izpod mize bela kača z lepo zlato kronico na glavi ter se zvila najmlajšemu v naročje. Mati je bila od strahu vsa trda, otroci pa so kačo božali in gladili. Ko se je kača nasrkala mleka, je stresla zlato kronico z glave in se spet izgubila v luknjo. Brž ko je kača izginila, je mati skočila v vežo in spravila otroke na varno. Zlate kronice pa tudi ni pozabila. Pobrala jo je in jo položila v skrinjo, v kateri so imeli spravljeno prejo. Pozimi je dedek za zapečkom vil prejo. Vso zimo jo je vil in vil, pa je ni mogel zviti. Mati si je mislila: — Le kaj bi to moglo biti? Morda pa ima kačja kronica tako čudovito moč? Vzela je krono iz skrinje in kmalu je bila vsa preja povita. Nato so položili kronico v žito. Merili so žito in merili, pa ni nikoli pošlo. Potem so devali zlato kačjo kronico tudi k drugim rečem in v kratkem času si je hiša tako opomogla, da je bila najpremož-nejša v vsej vasi. Zlato kronico in z njo srečo ter blagostanje so imeli tako dolgo, dokler je živel v hiši rod, ki je z belo kačo prijazno in lepo ravnal. u, kako je z zajci in vevericami, in v N*UHmiimillllllllml„„...................n...iiiiii....................................................................................................................................nun..... » Burckel je skočil s konja, stekel k njemu in pokleknil. ie9ov konj se je pričel odmikati, a posrečilo se mi je, da j r01 ga ujel za povodce. Potem sem z močnim glasom za- ;r H* vi je‘ »Burckel!" je ( Burckel se ni odzval in čez nekaj trenutkov sem klic lji iOnovil, ne da bi povzdignil glas: ao ( »Burckel!" Počasi je vstal in se vrnil proti meni. Obstal je pri mo-. 1 ^ konju, njegov oglati obraz je bil bel v mesečini. Pogle-sem ga in mu rekel: »Kdo vam je dovolil razjahati?" »Nihče, Herr Unteroffizier." »Sem vam zapovedal, da razjahajte?" »Niste, Her Unterotfizier." »In zakaj ste razjahali?" Po kratkem premolku je rekel: »Mislil sem, da bom storil prav, Herr Unteroffizier." »Človek ne sme misliti, Burckel, samo ubogati mora." Stisnil je ustnice in videl sem, kako mu teče pot po libe/odi, ki je krčevito drgetala. Potem je z naporom iztisnil iz dovO*ke: »Ja, Herr Unteroffizier." a uS'al /esel o z' odv a igla aja o ka 1 Dob o pia ;ih f h, ul »Kaznovani boste, Burckel." Nastala je tišina. Začutil sem, kako ljudi ta tišina prevzema, in sem velel: »Na konja, Burckel." Burckel me je gledal še nekaj dolgih hipov. Pot mu je kapljal z brade. Obraz se mu je spačil v bedasto masko. »Herr Unteroffizier, doma imam prav toliko starega fantka." »Na konja, Burckel." Iz mojih rok je vzel povodce svojega konja in se povzpel v sedlo. Čez nekaj trenutkov sem opazil, da je neka prižgana cigareta začrtala v noči širok lok in padla na tla; od ogorka je na tleh šinilo vse polno iskric. Potem je tako zletela na tla druga cigareta, za njo še ena in še ena in tako je šlo naprej po vsej vrsti. In dojel sem, da me moji ljudje sovražijo. »Po vojni," je Sulejman razlaga! med počitkom, »bomo Arabce iztrebili prav tako temeljito kakor smo nekoč armenske elemente. In tudi iz istih razlogov." Celo pod šotorom je bilo čutiti neznosno pripekanje sonca. Privzdignil sem se na komolec in dlani so se mi pri priči ovlažile. »Iz kakšnih razlogov?" In Sulejman je zdrdral z učenjaškim glasom: »V Turčiji ni prostora za Arabce in Turke." Sulejman je sedel po turško in pričel se je na lepem smehljati. »Prav to je naš debeli komandant sinoči poskušal razložiti vašemu poročniku von Ritterbachu. Na srečo vaš poročnik ne razume turško ...” Za hip je umolknil. „ ... kajti tako in tako ne bi razumel misli našega komandanta: če bi se tista uporna vas iz previdnosti umaknila v gore, bi šli in pokončali naslednjo najbližnjo arabsko vas ...” Osuplo sem ga pogledal. Sulejman se je smehljal s tankim, ženskim nasmeškom. Rame so se mu stresale, nagibal se je z gornjim delom telesa naprej in nazaj, in kadar se je nagnil naprej, je z dlanmi udaril po tleh. Čez čas se je pomiril, prižgal cigareto, izpustil dolg oblak dima skozi nos in rekel: »Zdaj vidite, kaj pomeni, če je človek dober tolmač." Malo nato sem spet rekel: »Ampak ta vas je bila nedolžna." Sulejman je zmajal z glavo. »Ne, tega vi ne razumete, mein lieber! Tista vas je bila arabska. Torej ni mogla biti nedolžna ...” In pokazal je svoje bele zobe. »Zanimivo, veste, da so nekoč v čisto podobnih okoliščinah nekaj podobnega rekli tudi našemu preroku Mohamedu ..." Vzel je cigareto iz ust, obraz se mu je spremenil in rekel je z resnobnim in pobožnim glasom: »Mir Alahov bodi z njim!" Potem pa je nadaljeval: »In naš prerok Mohamed je govoril: Če te piči ena bolha, zakaj ne bi pobil vseh?" Ker je bila pač takšna moja naloga, sem še tistega večera raportiral majorju Guntherju, kaj mi je povedal Sulejman. Rittmeister se je dolgo minuto na vse pretege krohotal in večkrat ves navdušen ponovil prerokov stavek o bolhah. Zazdelo se mi je, da je bil še najbolj vesel nočnega pripetljaja zato, ker je mislil, da so z njim Turki pravzaprav pošteno zagodli »temu idiotskemu von Ritterbachu". Ne vem, če se je majorju zdelo vredno to povedati poročniku von Ritterbachu. Vseeno, če bi povedal ali ne, kajti poročnik se je dva dni pozneje čisto po neumnosti in brez 6 _ Štev. 1 (1284) m 6. januar 1967 v. Trg s klavno živino v letu 1966 Osnovna značilnost razvoja na trgu s klavno živino v letu 1966 je v tem, da so cene klavnih govedi do junija postopno naraščale, kakor so naraščale že od leta 1964 naprej, ko smo v Avstriji imeli najnižje število goveje živine v zadnjih letih in ko je njen izvoz zaradi velikega povpraševanja na evropskem trgu pričel naglo naraščati. Od junija naprej, ko je Italija kot eden glavnih uvoznikov naših klavnih goved in mesa zaprla uvoz, in ko se je v državi število govedi spet opomoglo, kažejo cene volov, bikov, telic in telet tendenco nazadovanja in so ostale le cene krav še dokaj štabilne. Vse drugačen je bil razvoj cen za klavne prašiče. Njihove cene, ki so v letu 1964 na Dunaju od povprečja 14,76 v januarju padlo na povprečje 13,75 v decembru, so lani naraščale naprej. Medtem ko so do konca leta 1965 narasla na povprečje 14,62, so tekom minulega leta narasle tudi na 17,60. To povprečje so na Dunaju dosegle avgusta, od tedaj naprej pa so do oktobra zdrknila nazaj na povprečje 16,63, ki pa je še vedno za 1,80 šil. višji od oktoberskega povprečja leta 1965. Dunajske cene prvovrstnih volov so šle letos od 17.25 šilingov v januarskem povprečju nazaj na 16,31 šilingov v oktoberskem povprečju. V isti primerjavi so šle cene prvovrstnih bikov od 16,33 nazaj na 16.11 šilingov, cene klavnih telic pa od 16,25 na 15,80 šilinga. Temu nasproti so cene klavnih krav do junija, ko so v povprečju znašale 13,65 šilinga, še naraščale, od tedaj naprej pa so postopoma padale in so oktobra dosegle le še povprečje 12,74 šilinga. Razvoj cen klavnih govedi in prašičev na Koroškem pa je bil — povzet po rednih objavah kmetijske zbornice — v minulih treh letih naslednji: • Cene volov in bikov so se v prvem tednu 1964 gibale med 10,50 in 12,50 šilingov. V teku turistične sezone so narasle na 14,50 in so v zadnjem četrtletju padle spet na 13 do 14 šilingov za kilogram žive teže. V letu 1965 so naprej naraščale in se v času sezone gibale okoli 16 šilingov, v tretjem četrtletju pa med 14 in 15.50 šilinga. Te višine v letu 1966 tudi v poletni sezoni skoraj niso več dosegle, pozneje pa so še nazadovale. B Cene klavnih krav so sicer v zadnjih treh letih redno nekoliko nihale, vendar so se stalno gibale med 8 in 11 šilingov. Na to višino so se povzpele začetkom julija 1964 in ostale na njej vse do konca leta 1966. ® Cene klavnih telet so v tem razdobju napravile neverjeten skok. Od 16,80 šilingov v januarju 1964 so se v juliju 1964 povzpele na 18 do 20 šilingov. Na tej višini so ostale vse do minulega poletja. Tekom poletja so pričeli teleta plačevati tudi že po 23 šilingov za kilogram žive teže. Še začetkom oktobra se je njihova cena gibala med 20 in 22 šilingov. B Cene klavnih prašičev so se začetkom 1964 na Koroškem gibale okoli 14 šilingov za kilogram žive teže in so poleti padle na 13 šilingov. Šele oktobra 1964 so pričele, spet rahlo naraščati in so se januarja 1965 v povprečju gibale med 13 in 13,50 šilinga. Do na-daljnega padca je prišlo pomladi 1965, od julija istega leta naprej pa so bile v neprenehnem naraščanju in so še oktobra 1966 znašale 16,50 do 17 šilingov. Iz tega razvoja lahko povzemamo, da letos ne moremo računati na naraščanje cen ne pri klavnih govedih, niti ne pri teletih in klavnih prašičih. Pri slednjih je prej za računati na upadanje cen, zlasti v drugi polovici leta. 'fttand.alaFji Shupncsfi južmckcvc~ ških kmetov so se posvetovali V Četrtek pred prazniki so se v Celovcu zbrali izvoljeni mandatarji Skupnosti južnokoroških kmetov v kmetijski zbornici, v okrajnih kmečkih zbornicah in v krajevnih kmečkih odborih k skupnemu posvetovanju. Na tem posvetovanju so zlasti govorili o položaju kmečkih gospodarstev in kmečkih ljudi na južnem Koroškem ter o oblikah dela v ustanovah, v katerih so izvoljeni. Pri tem so izvoljeni mandatarji sklenili, da se bodo zaradi boljše koordinacije dela v prihodnje redno sestajali k skupnim posvetovanjem, za koristi južnokoroških kmetov pa hočejo sodelovati z vsemi mandatarji iz južne Koroške, ki so bili izvoljeni na drugih listah v kmečko poklicno zastopstvo Koroške. Iz katerega koli zornega kota gledamo na agrarno vprašanje v industrijski družbi, prihajamo do zaključka, da so za njegov razvoj v glavnem značilni trije pojavi: odhajanje kmečkih ljudi v druge poklice, dispariteta ali nesorazmerje med cenami kmetijskih pridelkov in kmetijskih obratnih sredstev ter neugodje nad kmečko strukturo kmetijstva. Ti pojavi pa so za industrijsko družbo povsod negativni. S temi pojavi imamo povsod opravka od časa naprej, ko se je pričela razvijati industrija. Nobena industrijska država doslej tega vprašanja ni mogla načelno in za daljšo dobo rešiti, trajno pa ga itak ni mogoče rešiti, ker na svetu ni nič trajnega. Čeprav marsikje poskusi reševanja agrarnega vprašanja že temeljijo na spoznanju, ® da mora biti prehajanje kmečkih ljudi v druge poklice vsklajeno s splošnim gospodarskim razvojem in razvojem industrializacije, © da je treba dispariteto cen v kmetijstvu odpravljati ter držati in pospeševati kupno moč kmetijstva in • da lahko neugodje nad kmečko strukturo kmetijstva (lahko bi tudi rekli, nad drobno kmečko proizvodnjo) privede do velikih motenj v prehrani in celokupnem gospodarstvu, se še nobena industrijska država ni povzpela do odločitve za njegovo kompleksno reševanje. Nobena industrijska država še nima dognanega sodobnega koncepta agrarne politike. Zato imamo povsod v industrializiranem svetu opravka s permanentno (stalno) napetostjo v vprašanjih kmetijstva, da se ne poslužujemo izraza »kriza«, ki velja tudi za gospodarski razkroj, o katerem pa pri kmetijstvu industrijske družbe ne more biti govora. Že uvodoma je bilo rečeno, da so navedeni pojavi v kmetijstvu industrijske družbe negativni. V dokaz tega dodajam naslednje trditve: Prehajanje kmečkih ljudi v druge poklice Odhajanje kmečkih ljudi v druge poklice je v industrijski družbi nujnost. Drugače ne more priti do dviga življenjske ravni vaškega prebivalstva na raven industrijskega prebivalstva. Iistočasno je vendar odhajanje kmečkih ljudi v druge poklice za kmetijstvo veliko breme. Kmečka družina mora otroka vzgajati, rediti in šolati vsaj petino življenjske dobe na svoje stroške, ki pa jih navadno nikoli ne dobi povrnjene, ko sta dorasel fant in dekle odšla v drug poklic. To breme kmečkega prebivalstva je najtežje v krajih in občinah, ki nimajo same možnosti zaposlitve v obrtnem gospodarstvu ali v industriji. Iz takih navadno prometno odročnih krajev se morajo mladi ljudje odseljevati. S tem pa začenja pešati tudi gospodarska moč občine, ker zaradi staranja preostalih kmečkih ljudi pričenja tudi njihova produktiv- Agrarno vprašanje H- in industrijska družba ■ nost pešati, druge vrste gospodarske dejavnosti pa niso razvite. Vsled tega pričenja v pbčini nazadovati donos davkov. Taka občina navadno ne more kriti svojih izdatkov, ki naraščajo, še manj pa misliti na pospeševanje gospodarske dejavnosti in razvoja. S tem pa je nevarnost, da bo taka občina po malem zgubila vse svoje prebivalstvo, očitna. In kaj potem? Nič dosti boljši ni položaj po občinah, kjer ostanejo kmečki ljudje, ki so odšli v druge poklice, še na vasi, a se vozijo dnevno desetine kilometrov daleč drugam na delo. Tudi od njih domača občina skoraj nima koristi. Dispariteta cen Nesporno je, da v industrijski družbi kmetijstvo nima pravega razmerja med cenami za svoje pridelke in cenami za svoje gospodarske potrebščine. Čim bolj je vas oddaljena od trga, tem večje je to nesorazmerje. V Avstriji so se cene kmetijskih pridelkov od leta 1937 naprej podevetorile, cene kmetijskih obratnih sredstev pa 'so se potrinajsto-rile. Pri investicijah za kmetijsko proizvodnjo se morajo kmetje v glavnem posluževati tujih virov (kamor štejem tudi les) in to v vse večji meri, kakor obrtno gospodarstvo in industrija. V tem pa se skriva dalekosežna nevarnost, ker se v kmetijstvo naloženi denar počasneje obrača in slabje obrestuje, kakor v obrtnem gospodarstvu, da ne jemljemo v primerjavo industrije ali pa trgovine. Tudi riziko proizvodnje je v kmetijstvu kot »tovarni pod milim nebom« mnogo večji. Družbeno gledano je posledica disparitete cen v kmetijstyu nizka davčna moč občin s pretežno kmečkim prebivalstvom in kmetijstvom. V Avstriji je n. pr. davčna kvota na prebivalca leta 1961 znašala na Du- naju 1511 šilingov, v pretežno km( ki Gradiščanski pa 444 šilingov.: i tem je bila na Gradiščanskem glob j ko pod avstrijskim povprečjem, kij J znašalo 986 šilingov. Disparitetajjj torej poleg odhajanja kmečkih ljt v druge poklice drugo komunalno družbeno zlo, ki korenini v nere nem agrarnem vprašanju industriji družbe. De Neugodje nad kmečko struktur«^ kmetijstva To neugodje vidimo na dveh sK . neh. Vidimo ga pri industrijski5 prebivalstvu, ki se pritožuje B*30 »večno nezadovoljnimi kmečki ljudmi«, vedno bolj pa ga srečavale tudi na vasi, zlasti med mlajšo kflbil ko generacijo. Čeprav je razumljim je ta pojav najbolj nevaren. je Do njega mora priti povsod, kv se po eni istrani kmečkim ljudemje čita »večno nezadovoljstvo«, po m, gi pa morajo poslušati večno pri« 0 go o potrebi stalnih subvencij (nek teri pravijo »miloščin«) za pon*0 kmetijstvu. Kdo od mladih bo 9e brezurnem delovnem dnevu še osle' na kmetiji in imel veselje do dela, »p pa mora poleg tega dan za dntn, poslušati očitke o svoji odvisnosti.. nehvaležnosti? ‘ * Gospodarska politika s takimi fo javi agrarnega vprašanja v induistfe ski družbi gotovo ne more rešiti. la ka gospodarska politika razvoj lah|g le še zaostri. V industrijski družbi|r( mora izjaloviti vsak agrarnopoliti , koncept, ki ni docela vsklajen s spl no gospodarsko in socialno politP1 in če ni do zadnjega njun sestavni d ' Kje bi bilo treba pričeti is tem vska jevanjem, lahko spoznamo že iz zgtic njih ugotovitev. Nadaljne mislile zvezi s to problematiko pa drugi' . Blaž Singer el a __________________________________________________________________-ic Zeleni načrt za leto 1967 [° V okviru državnega proračuna za leto 1967 sklenjeni »zeleni a načrt« za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva s subvencijami in * pocenjenimi krediti (AlK) ima na razpolago 730 milijonov šilin- ° gov. V primerjavi z minulim letom so se ta sredstva povečala za I 150 milijonov šilingov. a 185 milijonov šilingov je na razpolago za gradnjo tovornih a potov in za agrarne operacije, med katere sodi zlasti zložitev kme- Q tijskih zemljišč v svrho lažje obdelave in večje produktivnosti. Za 3 pobijanje goveje tbc je na razpolago 30 milijonov šilingov, za grad-njo stanovanj kmetijskim delavcem pa 34 milijonov šilingov. Za znižanje obrestne mere pri agrarnih investicijskih kreditih je na razpolago 160 milijonov šilingov, kar bo omogočilo najetje teh 1 kreditov v višini 1200 milijonov šilingov. al Poleg teh sredstev razpolaga kmetijsko ministrstvo še z 327,6 J( milijona šilingov za pocenitev mineralnih gnojil in 660 milijonov e šilingov za ureditev hudournikov in obrambo pred poplavami. la le _________________________________________________________________'. i potrebe ubil pred mojimi očmi. Da, človek bi res rekel, da se je ubil nalašč, kajti prav tistega dne si je oblekel svojo najelegantnejšo uniformo in si pripel odlikovanja. Dal sem ga odnesti v njegov šotor in poslal po majorja Guntherja. Pri truplu sva ostala jaz in nižji oficir Schrader. Riffmeister je kmalu prišel. Ob vznožju poljske postelje je stopil v prostor in pozdravil. Potem je Schraderja poslal ven, mene pa vprašal, kako se je pripetilo. Povedal sem mu vse do potankosti. Gubančil je obrvi in ko sem končal s pripovedovanjem, je pričel z dolgimi koraki hoditi gor in dol pod šotorom. Roke, ki jih je držal na hrbtu, je odpiral in zapiral. Potem se je odsekano ustavil, jezno pogledal mrliča in zagodrnjal med zobmi: „Kdo bi si mislil kaj takega o tem idiotu ..." Nato me je bežno pogledal in umolknil. Naslednji dan je bila vojaška parada, po paradi pa je imel rittmeister Gunther krajši govor. Ugotovil sem, da je govor zares lep in prav gotovo potreben za dvig morale med ljudmi, vendar se mi je zdelo, da je major hvalil von Ritterbacha bolj, kot bi bil zaslužil. Dne 19. septembra 1918 so Angleži napadli z vsemi silami in fronta je bila prebita. Turki so bežali proti severu, ustavili so se v Damasku, toda za malo časa, kajti znova smo se morali umakniti prav do Alepa. V začetku oktobra je bil naš odred premeščen v Adano blizu zaliva Alexan-drette. Tam smo preživeli nekaj brezdelnih dni in Sulejman je dobil „železni križ" za svoja junaštva med umikom. Proti koncu oktobra je v vaseh okoli Adene izbruhnila kolera in se počasi priplazila prav do naše trdnjave. Dne 28. oktobra je v nekaj urah pobrala majorja Guntherja. Žalosten konec za takega heroja! Občudoval sem majorja Guntherja, njemu sem se imel zahvaliti, da so me sprejeli v armado, vendar pa me je zdaj nekaj presenetilo: ne tega dne in nikoli več pozneje, ko sem se ga komaj še | spomnil, me ni njegova smrt kdo ve kako pretresla. Ko sem o tem premišljeval, sem dojel, da si nisem vprašanja, ali ga imam rad ali ne, prav nič globlje zastavljal kakor takrat, ko je na primer šlo za Vero. Zvečer 31. oktobra smo zvedeli, da je Turčija podpisala mirovno pogodbo z antanto. »Turčija je kapitulirala," mi je rekel Sulejman z izrazom sramu na obrazu. »Toda Nemčija se še vedno bojuje!" Poveljstvo nad odredom majorja Guntherja je prevzel kapetan grof von Reckovv in pričela se je repatriacija. Počasi smo se čez Balkan napotili nazaj v Nemčijo. Pot je bila sila naporna, kajti na sebi smo imeli samo lahke kolonialne uniforme, in mraz, ki je bil fo zimo še posebno hud, je med nami povzročil veliko razdejanje. Bilo je v Makedoniji, 12. novembra, nekega sivega, deževnega jutra. Ko smo zapustili neko revno vas, v kateri smo prenočili, je kapetan grof von Reckow zapovedal, naj se kolona usfavi in naj se razvrstimo v zbor ob levi strani poti. Sam je odjezdil na obdelano polje, jezdi! je tako daleč, da je lahko videl oba konca kolone. !n nekaj časa je molče čakal. Negibno je sedel na svojem belem konju, sključen v dve gube. Njegov beli konj in njegova razcapana uniforma sta bila kakor svetel madež na črni zemlji. Naposled je privzdignil glavo, z desnico na kratko zamahnil in s skrajno šibkim, brezizraznim glasom povedal: »Nemčija je kapitulirala." — Večina mož ga ni slišala, kolona se je razgibala in šepet je šel od enega konca kolone do drugega. Tedaj pa je von Reckovv zavpil s svojim običajnim glasom: "Ru-he!" Nastala je tišina in kapetan je ponovil z glasom, ki je bil za spoznanje močnejši kakor prej: »Nemčija je kapitulirala." — Potem je spodbodel konja, odjezdil na čelo kolone in slišati je bilo samo še topotanje konjskih kopit. Gledal sem naravnost predse in bilo mi je, ko da bi se pred mojimi nogami nenadoma odprla velikanska črna luk- nja. Čez nekaj minut je neki glas pričel: „V slavnem bc potolkli bomo Francijo ...” In nekaj dragoncev je pritegni, peli so v neurejenem zboru. Dež je še močneje ulil, topota J je konjskih kopit je petje motilo z neubranim taktom. Km nim obrazom rekel: (Se nadaljuje)1 H. HARRIS: Zanesljiv recept n< ji )t I ■i ji Gostje, ki so se zbrali pri cocktailu v Dellinem stanovanju, so bili veseli in razigrani, kakor je to že navada na sprejemih *a gledališki svet. J Fay West se je smejala in kazala brezskrbnost, toda globoko v sebi se je počutila ppotrto in žalostno. Ni odmaknila pogleda tiPd Delle, ki je bila središče vesele družbe. Zavidala ji je in bilo ji je mučno, ker sta ubili svoj čas intimni prijateljici. Della je Ijimela vse, kar si je poželela, v gledališču Je igrala samo glavne vloge, stanovala je V luksuznem stanovanju, kupovala diaman-Se in dragocena krzna in se poročila z nadarjenim pisateljem Tonijem Lakejem ... »k Fay je ostala tam, kjer sta nekoč skupno n#ačeli. Njej so dodeljevali le epizodne vlo-9e, stanovala je v bedni sobici in se vsakega dne odrekla enemu obroku hrane. Sprejem je Della pripravila samo za svoje ?,nance iz časov, ko je še z njimi delila isto 'sodo, ko je bila na začetku svojega 'zpona. Kaj vse Della ima, česar jaz nimam? Kala dolgo še naj čakam na svojo šanso? — ;tfe razmišljala Fay. — Koliko mesecev te- anja za managerji in regiserji, izigravanje je iz } l. lepotice" v cenenih oblekah in z lažnimi Jlragulji? 3j Ni mogla več vzdržati. Iztrgala se [tPk moškega, s katerim je plesala, d — Oprostite, ni mi dobro, — je zamrmrajta in se neopazno umaknila v Dellino spalnico, ki je v času sprejema služila kot gar-lijeroba za ženske. — Izvolite, pravkar sem končala, — ji je skla rdečelasa plesalka, ki si je pred ogle-alom popravljala šminko in si barvala ust-—ice. Fay je ostala sama v sobi. Sedla je na tol pred Dellino toaletno mizico in se za-rla v svoj obraz, ki jo je gledal iz ogle-ala. Videti je bila utrujena in bleda; to J bilo razumljivo, saj je živela samo ob avi in kuhanem sočivju. Njen pogled je kot po naključju padel a predalčke — eden od teh je bil odprt. ay ga je izvlekla in zagledala v njem kras- 0 svetlikajočo se zaponko. Briljanti na njej 3 se prelivali v spektru mavrice in jo šče-leli v očeh. Z nervozno kretnjo je segla po zaponki 1 si jo stlačila v nedrje. Ko je stopila v slon, so se gostje pričeli poslavljati. Zato udi ona ni imela razloga, da bi ostala. Sr-6 ji je burno razbijalo in imela je občutek, a F bo zaponka vsak trenutek padla iz ^jedrja pred noge številnih gostov. Posebno J ie bilo neprijetno, ko se je poslavljala od lll#)elle. 'jC ^ tej noči je komaj malo zaspala. Sanjani*3. ie' kako detektivi Scotland Yarda priha-to3jo v njeno sobo in govore: „Fay Wesf, ri0rejeli smo nalog, da vas zapremo zaradi igraje dragocene zaponke ..." Ij trkanje na vratih jo je zdramilo iz pol-r |1a' je ob deseti uri predpoldne. Fay, telefon! — jo je klicala gospo- inja. Stekla je k telefonu in živčno dvignila ušalko. ihl Važna novica, Fay! — se je javil Lew jlJgfeld, edini gledališki manager, ki je ver-5 J v njen falenf. d! Pridi takoj k meni! Priboril sem ti kras-n(P vlogo v neki glasbeni komediji, nekaj, e|£sar si si že davno želela. To je tvoja ve-d10 priložnost. Takoj pridem, Lev/. bi '■'^oja velika priložnost, moja šansa!" se b1 ie vrtelo v glavi. »Morda bom vendarle sPstala zvezda kakor Della ..." >š( Nato se je spomnila minule noči in za-e|3nke. Ponovno jo je začela peči vest. Zaplešita je tatvino. Kaj bo, če ji dokažejo, da ro °na ukradla zaponko? V tem primeru bo ejl°Pad!a za vse čase. Namesto glavne violi?* v gledališču bo morala v zapor, posmejali se ji bodo vsi znanci in prijatelji ter Prezirali. Fay, kaj ti je? — jo je vprašata go-b0°dinja. — Morda kaka žalostna novica? ilo> skoraj sem pozabila. Davi je prišla br-ie)’iavka zate. Najprej telefon, nato brzojavka! To je bita preveč vznemirjenja za eno predpoldne. Od koga le je? Obotavljata se je nekaj minut, preden se je odločila, da raztrga ovitek brzojavke. Ko jo je prebrala, se ji je zavrtelo pred očmi. V njej je bita z velikimi črkami napisano: »VRNI JO IN SMATRALA BOM, DA SE NI NIČ ZGODILO. — DELLA." To je torej pomenilo, da je Delta vedeta, kdo ji je ukradel zaponko. Ni ji preostalo nič drugega, kakor da vrne zaponko, kot je to Delta v brzojavki zahtevata. Zbrala je ves svoj pogum, si ogrnita plašč in odhitela k Delli. Fay je imela občutek, da se bo od sramu pogreznita v zemljo. Telo ji je gorelo v vročici in potne kaplje so ji stopile na četa, ko je stopita v Dellino stanovanje. — Dobita sem tvojo brzojavko . .. Prinesla sem ti zaponko ... — Hvala ... — je mirno odgovorita Delta. — Veš, zaponka mi je drag spomin. Dobita sem jo od svojega moža. SANDI ENERG: — Silno mi je žal, Delta ... — je zaihtela Fay. — Ne vem, zakaj sem to storita. Kar iznenada, sama ne vem kako, me je nekaj prevzelo, pa sem si jo prilastila. — Ne joči, dobro te razumem. Tudi sama sem nekoč bita v podobnem položaju, ko ni dosti manjkalo, pa bi bita ukradla dragoceno okrasno ogrlico v garderobi neke igralke. Fay se je postavita od Delle, kakor da se ni nič zgodita, a to ji je pomagalo, da se je pomirita. Pohitela je na sestanek s svojim managerjem in v naglici pozabita, da bi Delta poprej še vprašata, kako je dognala, kdo je vzel zaponko iz predalčka njene toaletne mizice. Nekaj pozneje je zazvonil telefon v Dellinem stanovanju. Javita se je neka igralka z imenom Moira: — Delta, draga, kaj naj pomeni skrivnostna brzojavka, ki sem jo dobita od tebe? Kaj naj ti vrnem? Je to kaka šala, ali kaj? — Prosim te, oprosti mi! Sobarica se je zmotita. Brzojavka ni bita namenjena tebi. Upam, da se zaradi tega ne boš jezita name. — Seveda ne. Toda v bodoče mi, prosim, prihrani taka presenečenja. Delta je odložita slušalko in se glasno zasmejala. Saj bo še več takih telefonskih pogovorov in ob vsakem bo morata porabiti enako opravičilo. To je bil domislek njenega moža, da pošlje enako brzojavko vsem dekletom, ki so bile tistega dne na sprejemu. Edino tako je bilo mogoče, da je prišla Delta zopet do svoje zaponke, ne da bi ji bilo za to potrebno klicati policijo. P Sedeli smo okrog mize in igrali bolhe: tašča, tast, trinajstletna hčerka in jaz. Žena je, zaradi nekakšnega namišljenega dela (ta ženska bi umrla, če bi ji zmanjkalo dela!) tičala v nekem kotu in nekaj brskala. Tašča je s ploščico pritisnila bolho, toda namesto da bi le-ta pristala v posodici na sredi mize, je priletela v tastovo čelo in se od tod odbila nekam na tla. »Neroda!« je ljubeznivo rekla tašča svojemu možu, »zdaj pa le išči!« Tast se je vdano spustil na kolena in zlezel pod mizo. Hčerka se mu je, da bi bila zmeda še večja, takoj pridružila in po taščinih navodilih sta se plazila po tleh in iskala igračko. Tedaj so se odprla vrata in na pragu se je pojavil mlad moški z revolverjem v rokah. »Ostanite, kjer ste, in roke gor! Brž!« je zapovedal. Dvignili smo roke. »Želite, prosim?« Do oboroženih ljudi sem vedno ljuden. »Denar! Pa hitro!« Seveda, taki ljudje po navadi iščejo denar. Vsi, tudi tašča, so me gledali z izrazom »stori nekaj!«, zato sem vprašal: »Kaj ne bi mogel vzeti kaj takega, kar je zavarovano proti vlomu, tatvini...?« »Rekel sem — denar!« je poudaril ropar. Da bi nekoliko zavlačeval in v očeh družine bil kolikor toliko iznajdljiv, sem bedasto vprašal: »Čigav denar?« »Vaš, vaše žene, denar vas vseh.« »Tudi taščin?« sem vprašal. »Pri ropanju ni izjem,« je del mladi mož. »Kako ste rekli?« je počasi in z poudarkom na »kako« vprašala tašča. »Moj denar hočete?« »Marta,« se je tedaj oglasil tast izpod mize, »reci temu človeku, da me bolijo kolena in da bom zlezel ven.« »Ostanite pod mizo!« je zapovedal ropar. »Ne bom!« je pribil tast. »Kolena me bolijo pa tudi rok ne morem v takem položaju držati v zraku.« Še preden je moški pri vratih mogel karkoli odgovoriti, je tast že zlezel izpod mize, se spustil na stol in si oddahnil. Medtem sem jaz spustil roke na mizo. »Roke gor! Sicer bom streljal!« je grozeče dejal ropar. »Saj nima ničesar na mizi!« je ostro usekala tašča, »tudi drugi lahko spustite roke dol, ti Marjanca, pa zlezi izpod mize! Šele potem se bomo pogovarjali!« Verjetno ste že uganili, zakaj sem napeljal pogovor na taščin denar. Rad bi poznal roparja ali pa kogarkoli nasploh, ki bil bil sposoben izvabiti denar moji tašči. Zdaj sem bil brez skrbi. V najkrajšem času bo v kuhinji zavladala tašča, pa če bo mladi lopov grozil z revolverjem ali pa s topom. Hčerka je prilezla na dan in se zastrmela v roparja. »Vi ste pa podobni Robertu Wagnerju,« je občudujtače dejala. »Ste ga videli v filmu ,Belo pero‘? Prav tako čudovite dolge lase je imel kot vi!« Lopov se je že hotel nasmehniti, ko je tašča zaničljivo rekla: »Čudovit? Pha! Za moške so zdaj moderni kratki lasje — športna frizura, dragi moj! Takele grive, kot jih vi nosite! Fuj! Poglejte mojega moža in zeta!« (oba sva se zravnala na stolu.) »Tudi onadva sta bila prej, preden sta spoznala mene, takale capina, kot ste vi!« (S tastom sva spet postala majhna.) Lopov je postajal živčen. »Gospa, dajte mi denar, če ne, bo hudo za vso družino!« je nekoliko negotovo začel. »Spet ista pesem,« je zagodrnjala tašča, »denar pa denar! Dam vam za frizerja, če hočete!« »Ne norčujte se, gospa!« »Kaj pa mi morete, ha?« »Ne veste, kakšen občutek je to, če človek začuti na čelu cev revolverja,« je lopov poizkušal biti prepričljiv. »Dvomim, da bi pištola pripravila k ubogljivosti takega zmaja, kot je moja žena,« je tedaj zamomljal tast. »Peter!« je zavpila tašča. Vrgel sem se na ubogega starca in posodica za bolhe je zletela čez naju. Malo je manjkalo, da ni zadela lopova, ki se je rešil z naglim skokom v levo. »Kje sva ostala?« je tašča mirno vprašala roparja, kot da se ni nič zgodilo. Razbojnik je že povsem izgubil vajeti iz rok, zato je nekoliko pomislila: »Ah, da! Prislonili mi boste orožje na čelo, tako ste rekli, kajne? In potem?« »Potem bom pač streljal,« je neodločno rekel ropar. »Streljali boste. Name? Vi? He. He. Hehe. V i boste streljali name?« »Na vas, vašega moža, zeta, hčerko — vse.« »Vi bi vse pobili!« je zavpila tašča. »Mislim, da ste neumni, mladenič! Ste že kdaj slišali za duhove, ha? Kdo bi vas tolažil, če bi vas mi prišli takole sredi noči strašit?« »V duhove ne verjamem,« roparjev glas je bil podoben šepetu iz sramežljivosti ali pa zaradi bližajočih se solz. »Ne verjamete v duhove? Seveda, vi mladi tepci ne verjamete ničesar. Jaz pa sem stara in vem, da duhovi so. Kar ustrelite me, pa boste videli! Za vas bi si izbrala masko ponorele ženske iz filma ,Psiho*. Ste ga videli?« Ropar se je narahlo stresel. Tudi nam je postalo neprijetno. »Ha! Zamislite si. Pobili ste nas in ponoči premišljujete o tem. Psiho! Odprejo se vrata v vašo sobo, vi gledate, kaj je to.« Ropar je strmel vanjo. Zdaj se je že pošteno tresel. V zraku je bilo čutiti nekaj groznega. Tašča je izbuljila oči, pokazala zobe in suhe prste skrčila v kremplje. »Oči se mi svetijo v temni noči. Vi iztegnete roko in prižgete lučko, tedaj pa ...« (zastrmela se je v kot poleg lopova). »Tamle je!« je zavpila in, še vedno v vlogi nore ženske, planila k vratom. Ropar je izpustil orožje in se sesedel. »Vedela sem, da bi ti vražji dedec nikoli ne našel moje bol-hice!« je zaničljivo rekla tašča svojemu možu. »Poleg vrat je bila.« Potem se je obrnila k roparju. »Kaj pa mu je?« je mirno vprašala. »Kar setsedel se je, kot vreča.« Potem je zagodrnjala: »In denar je hotel vzeti! Meni!« Zdelo se mi je, da se je pri tem nekoliko namuznila. iEa dobro voljo Bogato vdovo sredi noči zbudi tat, ki je splezal v njeno spalnico. »Ne derite se vendar tako, draga gospa, saj nočem vašega življenja, ampak samo vaš denar,* jo pomirja tat. »Saj sem si mislila: tudi vi niste boljši od drugih moških!* 9 »Popolnoma nedolžen sem!* zatrjuje obtoženi. »Seveda, seveda, to vsi pravijo!* neusmiljeno odvrne sodnik. »No, torej,« nadaljuje obtoženi, »če vsi tako pravijo, da sem nedolžen, pa bi že lahko verjeli.« »To pa je nezaslišano, spredaj nosite tablico z najisom — popolnoma •slep — zraven pa čitate revijo!« »Kje pa, gospod, saj ne čitam, le slike ogledujem!« »Gostilničar, vaše pecivo je popolnoma neužitno!« »Dovolite, gospod! Pecivo sem pekel že, ko vas še na svetu ni bilo.« »In zakaj ga servirate šele sedaj?« 9 »Ali se ti ne zdi, da ta pevka poje s sočutjem?« »Vraga, če bi imela sočutje, ne bi pela.« »Zakaj se slikarji podpisujejo pod svoje slike?« »Zato, da jih ne bi kdo narobe obesil na steno!« Učiteljica: »Jurček, povej mi stavek!« Jurček: »Konj vleče voz.« Učiteljica: »Dobro. Postavi ga v velelno obliko!« Jurček: »Hija!« 9 »Ali si že bil v Parizu?« »Da.« »In kaj ti je bilo tam najbolj všeč?« »Da ni bilo moje žene zraven.« 9 Osemdesetletno ženico so v družbi vprašali, kdaj zgubi ženska sposobnost, da se zaljubi. Starka je malo pomislila, nato pa odvrnila: »Tega vam res ne bi mogla povedati; vprašati bi morali kakšno starejšo.« Ko je tat okradel tata, je okradeni vzkliknil: »Kakšni pokvarjeni časi, že med stanovskimi kolegi ni več poštenja.« 9 »Zadnjič smo govorili o Napoleonovem vojnem pohodu v Rusijo. Mojca, kdo je vladal takrat v Rusiji?« »Takrat je vladal v Rusiji hud mraz, gospa profesorica.« 9 Neka dama vsa zasopla priteče na koncert. »Kaj pa igrajo zdaj?« šepetaje vpraša soseda. »Deveto simfonijo.« »Kaj, že deveto? Sem mislila, da še nisem tako pozna.« 9 Tetka je prišla na obisk. Po kosilu prineso na mizo slaščice. Mali Boris jih ima na vso moč rad. Hudo mu je, ko vidi, da tudi tetki teknejo in da bo zanj ostalo zelo malo teh sladkih dobrot. Nenadoma pa vpraša: »Tetka Silva, ti je torta všeč?« »Seveda mi je, Boris, in to zelo, zelo!« »Čudno, mamica pa zmeraj pripoveduje, da sploh nimaš okusa.« »Veš, zelo sem radovedna, če me bo mož še maral, ko bom stara.« Prijateljica: »Nikar ne bodi preveč v skrbeh, saj boš kmalu videla.« Potnik se je ves prestrašen vrnil v spalni vagon, ki ga je malo prej zapustil, ter vprašal sprevodnika: »Prosim, ali ste našli kaj bankovcev, tam pod tisto blazino?« »Sem. Prav lepa hvala, gospod! Pa saj ne bi bilo treba!« Prestop iz starega v novo leto ni bil povsod v svetu vesel in zabaven Sicer je splošna navada ljudi širom po svetu, da ob prestopu iz starega v novo leto vsaj za nekaj ur pozabijo vsakdanje skrbi in se predajo veselju ter najrazličnejši zabavi. Tako je bilo v mnogih državah tudi letos, saj verjetno ne bi mogli prešteti vseh tistih milijonov mladih, starejših in celo najstarejših Zemljanov, ki noči od 31. decembra na 1. januar niso prespali v postelji, marveč so novo leto pričakali v veseli družbi. Vendar pa je začetek novega leta razmerah — brez veselja in zabave, brez no, kot je bilo staro. To bi v prvi vrsti lahko ugotovili za vietnamsko ljudstvo, ki se po krivdi ameriškega vmešavanja v notranje zadeve tujih držav že dolga leta nahaja v krvavi vojni. Čeprav je bilo — kakor ob božičnih praznikih — tudi za Novo leto sklenjeno premirje, se je novo leto v Vietnamu začelo v znamenju grobega kršenja tega premirja, ko so ameriška vojna letala spet poletela nad vietnamske vasi, kjer so sejala uničenje in smrt. Pa tudi na sirijsko-izraelski meji je prišlo v novoletni noči znova do streljanja. Povsem drugače so novo leto pričakali v raznih drugih deželah. Treba je omeniti le Ameriko, kjer se je na newyorških cestah zbralo nad 500.000 ljudi, kateri so očitno z za mnoge potekal tudi v precej drugačnih upanja, da jim bo novo leto bolj naklonje- brezmejno razposajenostjo skušali prevpiti slabo vest, ki se tudi med ameriškim ljudstvom čedalje bolj širi spričo zločinske dejavnosti ameriške vojske v Vietnamu. Zelo živahno je bilo tudi v Londonu, kjer so morali 50 oseb prepeljati v bolnišnico, ker so si poškodovali noge z razbitimi steklenicami. V glavnem mestu Kube se je zbralo 100.000 ljudi na Trgu revolucije, kjer so začetek novega leta slavili s posebno novoletno jedjo, medtem ko so v Parizu v prvih minutah novega leta izvolili novo „Miss Francije", v Sydneyu pa so uprizorile novoletni ples na cesti plesalke strip-feasa, kar se je končalo z divjim pretepanjem med policijo ter mladoletniki. RADIO CELOVEC II. PROGIAM Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 7. 1.: 8.05 Domači svet — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca — 15.50 Iz vseh dolin zveni — 16.15 Govorimo o znanstvenih knjigah — 16.30 Aktualna reportaža — 17.00 •Pisano sobotno popoldne — 20.20 Orkestralni koncert — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 8. 1.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Veliko ciganov se imenuje Štefan, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev —- 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Skakalna turneja v Bischofshofnu — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 19.45 Govori deželni glavar Sima — 20.10 •Poročni list, komedija. Ponedeljek, 9. 1.: 8.15 Dva brez milosti, roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Srečanje v Salzburgu — 18.00 Ob Osojskem jezeru — 19.30 XY ve vse — 20.20 Sedem modrih — 20.35 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave — 21.15 črv vesti. Torek, 10. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Fantje, veseli bodite — 15.45 Pesništvo na Koroškem — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Koroška avto- in motorevija — 20.20 Mala Katarina, komedija — 21.35 Večerni glasbeni sprehod. Sreda, 11. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 šansoni — 15.45 Literarna oddaja — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Četrt ure deželnega mladinskega sekretariata — 18.15 Janko in Metka — 20.20 Hoffmanove pripovedke, opera. četrtek, 12. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Sanjam o kravah — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja — Basni in pripovedke — 19.30 XY ve vse — 20.20 Kar pojte — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Petek, 13. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Meta, pripovedka — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Naša glasbena kritika — 18.10 Koroške pihalne godbe — 20.20 Uvod v Johann Straussovo leto. II. PROGRAM Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 7. 1.; 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Bodite čisto tiho — 10.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Odmev iz Avtrije — 14.00 Tehnični razgledi — 15.30 šport in glasba — 17.10 Orkestralni koncert — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Stil pod kladivom — 20.15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 8. 1.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Dva brez milosti, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.30 Crv vesti — 18.00 DpPl in štedilnike znamke ■ "»Vi , 1 ••M| v najboljši kvaliteti in največji .Tirolia" izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tel. (0-4t-34) 2*1 Magacin znanosti — 10.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Sinji Mazur, opereta. Ponedeljek, 9. 1.: 6.05 Oddaja Avstrijske sindikalne zveze — 6.10 Oddaja obrtnega gospodarstva — 6.20 Oddaja Združenja industrijalcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Verdi v svojih pismih in poročilih — 15.35 Popevke, ki se vedno ponavljajo — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Cura, pripovedka — 19.30 Solistična ura — 21.00 Komponist Theodor Berger. Torek, 10. 1.: 6.05 Oddaja Avstrijske sindikalne zveze — 6.10 Oddaja Zvezne gospodarske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Verdi v svojih pismih in poročilih — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Lirika in tradicija — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 11. 1.: 6.05 Oddaja Združenja industrijalcev — 6.10 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Verdi v svojih pismih in poročilih — — 15.35 Popevke, ki se vedno spet ponavljajo — 16.00 Otroška telovadba — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Zabavni koncert — 20.00 Vseh devet. četrtek, 12. 1.: 6.05 Oddaja Zveze avstrijskih sindikatov — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Verdi v svojih pismih in poročilih — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Poetični dnevnik — 19.30 Magazin za mladino — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani — 21.15 Prodaja za vsako ceno. Petek, 13. 1.: 6.05 Oddaja obrtnega gospodarstva — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Avstrijska snežna poročila — 13.30 Pevka Lotfe Lehmann — 15.35 Popevke, ki se vedno spet ponavljajo — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Parfumirani sneg, esej — 19.30 Pod Hruško, slušna igra — 21.00 Komorna glasba. Slovenske oddaje Sobota, 7. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Srečanje treh modrih. Nedelja, 8. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 9. 1.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Iz zdravnikove beležnice — Koroške narodne — Beremo za vas — 18.15 Venček narodnih. Torek, 10. 1.: 14.15 Poročila, objave — športni mozaik — Cerkev in svet. Sreda, 11. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 12. 1.: 14.15 Poročila, objave — Zena in dom. Petek, 13. 1.: 14.15 Poročila, objave — od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene rozglednice. Sobota, 7. 1.: 9.25 Narodne — 10.15 Gorenjski slavček, opera — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Koncert lahke glasbe — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Koncert za klarinet in orkester — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Zborovske skladbe — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Ljubiteljem beat glasbe — 18.15 Sonata od baroka do naših časov — 18.50 S knjižnega trga — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 8. 1.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Tovarišica Bernada, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 11.15 Nedeljski koncert lahke glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Srednji napadalec je umrl ob zori, igra — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ure z našimi opernimi pevci. Ponedeljek, 9. 1.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Zmračilo se je, otroška igra — 10.35 Mojstri, podlistek — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Holandski pihalni orkestri — 14.35 Voščila — 15.30 Učiteljski pevski zbor Emil Adamič — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Družina in čas — 20.00 Koncert komornega orkestra iz Hanovra. Torek, 10. 1.: 9.25 Lesičjakove pesmi — 10.15 Iz opernega sveta — 11.15 Odmevi iz slovenskih dežel — 12.10 Ansambel Avsenik in ansambel Jožeta Krežeta — 12.40 Vrstijo se violinisti — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih kriipotjih — 20.20 Od premiere do premiere. Sreda, 11. 1.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Mali mišek Mokedaj, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Oj ta soldaški boben — 12.10 Orkester sovjetskega radia — 12.40 La Gioconda — 14.05 Beethovnove kratke skladbe — 14.35 Voščila — 15.30 Alzaška folklora — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Kralj David, oratorij. Četrtek, 12. 1.: 9.25 Narodne iz pod Učike — 10.15 Jugoslovanski pevci pojo znane arije — 11.15 Sprehod z znamenitimi orkestri — 12.10 Naši ansambli domačih napevov — 12.40 Zagorski zvonovi — 14.45 Lirika za otroke — 15.30 Melodije za klavir in godala — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Lakme, opera — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Od Ibsena do Ionesca. Petek, 13. 1.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Mladinski zbori — 10.35 Eifflov stolp stoji v Parizu, podlistek — 11.15 Prijetni občutki — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Domače pihalne godbe — 14.35 Voščila — 15.40 Aktualna mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Sobota, 7. 1.: 12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.20 Pregled italijanske dramatike — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 19.10 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Nedelja, 8. 1.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za ncjmlajše — 13.00 Odmevi tedna v noši deželi — 15.30 Prihod svetih treh kraljev — 18.30 Osemdesetletnica Frana Erjavca — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 9. 1.: 12.10 Brali smo za vas — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.10 Sveta brata Ciril in Metod — 21.00 Sodobne črtice’ in novele. Torek, 10. 1.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Iz koncertov Racfia Trst — 20.35 Plašč, operna enodejanka. Sreda, tl. 1.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Moški komorni zbor iz Celja — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 12. 1.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.05 Pisani balončki — 20.35 Dekliški zavod, detektivka. Petek, 13. 1.: 12.00 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slavni solisti v Trstu — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Krimska vojna se je „končala“ šele lani Čeprav je bila mirovna pogodba po krimski vojni podpisana že leta 1856, je bilo 12.000 prebivalcev severnoan-gleškega mesta Bervvick on Tweed formalno v vojnem razmerju z Rusijo do nedavnega, ko je berwiški župan prosil dopisnika moskovske »Pravde*, naj sporoči ruskemu ljudstvu, da mu iz Berwicka ne grozi prav nobena nevarnost. Kako je prišlo do tega nenavadnega položaja? Ko je Anglija leta 1854 napovedala Rusiji vojno, se je to zgodilo v imenu Viktorije, takratne kraljice Velike Britanije, Irske, britanskih dominijev in Berwicka on Tvveed. Po dveh letih pa so pri podpisu mirovne pogodbe povsem pozabili na prebivalce Beru/icka, ki so torej dobrih sto let po sklenjenem miru ostali — seveda le formalno — v vojnem stanju z Rusijo. Sobota, 7. 1.: 17.00 Za prijatelja znamk — 17.25 Družina Leitner — 17.55 Plesni tečaj — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 To so fantje — 22.20 Past, kriminalka. Nedelja, 8. 1.; 17.03 Ognjenordeča cvetlica — 17.45 Svet mladine — 18.15 Inšpektor Esseni — 19.00 Vesolj« z glasbo — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Fiakarjeva Mili — 22.20 Kristjan in čas. Ponedeljek, 9. 1.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 N*' poznani svet — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Z nožem if> kljunom — 21.00 Plesni tečaj 21.50 Inozemski odmevi- Torek, 10. 1.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Razmik Ijanje se obrestuje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prijateljska igra — 21.30 Ta-le naš svet. Sreda, 11. 1.: 11.03 Hazy Ostervvald — 17.03 BrojraneC Hans in goska — 17.35 V temnem gozdu — 18.35 Teč^l francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Moja melodija — 21.45 Iz parlamenta. Četrtek, 12. 1.: 11.03 Več zlata in draguljev — 12.0t> Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj italijanščine — 19.0® športni kaleidoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Modr° norica, veseloigra — 22.05 Iz prve roke. Petek, 13. 1.: 11.03 Moja melodija — 11.55 Iz prv« roke — 18.35 Pogled v deželo — 19.00 Trg koncem tedn<* — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Čista resnica — 22.05 Sedefl* dni časovnih dogajanj. Izdojotelj, zoložnik in lastnik: Zveza slovenskih orgonizP* cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Jonežič, odgovori** urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagei** turi - Celovec, Gasometergosse 10, telefon 56-24. — Tisk® Založniška in hskar*ka družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopiei noj se pošiljajo na naslov: 9021 KlO* genfurl - Celovec, Postfach 124. Tateden vam priporočamo: Velika dela znanih pisateljev ^ Lev N. Tolstoj: ANA KAREN1NA, .naj lepši roman vseh časov in vseh književnosti", dve knjigi skupaj 836 str., pl. 140 šil. ( Mika Waltari: EGIPČAN SINUHE, zanimiv roman o zgodovini, kulturi in običajih starih Egipčanov, 704 str., pl. 99 šil. j H Emile Zola: ČLOVEK ZVER, pretresljiv roman iz življenja nesrečnega človeka, 356 str., pl. 64 šil. D Margaret Mitchell: V VRTINCU, svetovno znani roman iz ameriške državljanske vojne, dve knjigi skupaj 1556 str. pl. 192 šil. I John Knittel: EL HAKIM, roman o zanimivih doživljajih zdravnika v Egiptu, 292 str., pl. 78 šil. | | Pearl S. Buck: KITAJSKA TRILOGIJA, (romani Dobra zemlja, Sinovi, Razkropljena družina), tri knjige skupaj 1332 str., pl. 140 šil. ^ Joseph A. Cronin: JUDEŽEVO DREVO, roman o človeku na usodnem razpotju, 368 str., ppl. 58 šil. | Ernest Hemingway: SONCE VZHAJA IN ZAHAJA, napet roman iz dežele bikoborcev, 248 str., pl. 34 šil. H Charles de Coster: ULENSPIEGEL, junaške, vesele in slavne dogodivščine (bibliofilska izdaja), 808 str., ilustr., pl. 138 šil. | Fjodor M. Dostojevski: ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, roman o usodi pregnancev v Sibiriji, 572 str., pl. 78 šil. I | James F. Cooper: STEZOSLEDEC, znani roman iz časov kolonizacije severne Amerike, 576 str., slik. priloge, ppl. 118 šil B Hans Kades: LAŽNI ZDRAVNIK, roman o svetlih in temnih straneh zdravniškega poklica, 472 str., ppl. 54 šil. B Miguel de Cervantes: DON KIHOT, neverjetne dogodivščine bistroumnega plemiča, dve knjigi skupaj 1136 str., pl. 140 šil. R| Henrik Sienkiewicz: V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, mladinska povest o čudovitih in grozljivih dogodivščinah, 344 str., slik. priloge, br, 30 šil. > £ Erich M. Remarque: NEMŠKA TRILOGIJA, (romani Na vzhodu nič novega, Črni obelisk, Ljubi svojega bližnjega), tri knjige skupaj 1060 str., pl. 175 šil. ^ B.Traven: MRTVAŠKA LADJA, roman iz življenja mornarjev, 320 str., ilustr., pl. 60 šil. j 33 Mihail Šolohov: ZORANA LEDINA, veliki roman o preobrazbi ruske vasi, dve knjigi skupaj 828 str., pl. 115 šil. ■ Vladimir D. Dudincev: ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA, roman iz sodobne Sovjetske zveze, 464 str., pl. 36 šil. | H Sigrid Undset: OLAV AUDUNOV SIN, zgodovinski roman Nobelove nagrajenke, dve knjigi skupaj 1072 str., ppl. 127 šil. i Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga1*, Wulfengasse