382
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — 30, dne t. m., tedaj prihodnji torek, se zopet začne državni zbor na Dunaji. V obravnavo pride načrt postave, po kateri se ima prodaja žganja na drobno uravnati in z davkom obložiti. Naj bi se šnopsarija — prava kuga današnjega časa — kolikor moči zatrla!
—  Večina autonomistov (naše stranke) se je po novih volitvah v gornji Avstriji za 3, in v Bukovini tudi za 3 poslance pomnožila namesti prejšnjih ustavo-vercev, tedaj je autonomistom dorastla večina 12 poslancev.
—  Delegaciji ste dovršili svoje zborovanje: avstrijska delegacija 12. dne t. m., ogerska pa 13. dne. Dovolili ste, da ministerstvo za skupne potrebščine v prihodnjem letu sme potrositi 112 milijonov in 531.369 gold., tedaj le 946.068 gold, manj, kakor je ministerstvo zahtevalo. Po odbitih dohodkih od colnine itd. bo konečno treba pokriti 106 milijonov in 596.533 gold. Po ustanovljeni razmeri 70:30 mora Avstrija skrbeti, da po davkih nabere 70 milijonov in 610.573 gold., Ogerska pa 31 milijonov 975.960 gold. Skupni stroški pa bodo prihodnje leto 7 milijonov in 799.537 gold, več znašali kakor letos. — Obravnave so se mirno rešile in nič tega se ni zgodilo, česar so „ustavoverni" zagrizenci želeli, namreč to, da bi se sedanjemu mini-sterstvu prav veliko tega odbilo, kar je zahtevalo.
—   „Avstrijska deželna banka", o kateri se pričakuje, da nas reši Rothschildove, dozdaj vsemogočne finančne sužnosti, se je ustanovila. 12. dne t. m. je upravni svet, v katerem je tudi baron Godel-Lannoy, imel svojo prvo sejo, v kateri je bil za predsednika izvoljen grof Wodzicki, deželni glavar gališki, za podpredsednika vitez Avgust Skene, glavni svetnik av-strijsko-ogerske banke, za glavnega direktorja pa S. Hahn, trgovski direktor južne železnice. Predsednika in podpredsednika mora cesar potrditi, al gotove je neki, da ju potrdi.
—  Za c. k. deželnega predsednika na Koroškem je imenovan c. k. dvorni svetnik Schmidt- Zabi|e row.
Nemčija. — Kakor nekdaj katoliške duhovnike, so jeli zdaj na Pruskem Jude preganjati. Reč je prišla po interpelaciji cel6 v državni zbor, a odgovor ministra Stolberga v imenu Bismarka je bil tak, da prijateljev judov ne more nič kaj razveseliti, ker kaže, da se država ne misli potegniti za jude. Nek poslanec je celd rekel, da to vprašanje ne gre v državno zbornico poslancev ,marveč naj ga reši ljudstvo samo, ki najbolje ve, zakaj se boji in brani judov. Toraj tudi na Nemškem za jude ni obljubljena dežela.