PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. *®Ptembra 1944 se je ti-s*al v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v bskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m*ja 1945 pa v osvoboje-26"1 Tr»tu. kjer je izSla zaboja Številka. Bil je edini lii' Partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. •P 559 (4 linije) > 1 15723 D Cena 600 lir - Leto XL. št. 191 (11.914) Trst, sobota, 11. avgusta 1984 Včeraj so se oglasili kar trije sovjetski viri Nov hud napad SZ na Nemčijo ZRN naj ne bi spoštovala mednarodnih sporazumov r M(»KVA — Sovjetski tisk je vče-litJ sPet' ostro napadel Zvezno repub ko Nemčijo, češ da vodi revanši-lčn° Politiko in da ne spoštuje spo-azumov, podpisanih s SZ. Tokrat in * oglasili hkrati kar trije viri, tea ^cer tiskovna agencija TASS, in j >>^ovoc vremja« (»Novi časi«) stria nCVn**< *Sociahstičeska>a iodu- J** obtožuje vodilne kroge ZRN, . oajejo potuho rcvanšističnim tež stuf0 iH1 avantu.rističnim zahtevam ti-■ ki hočejo postaviti pod vprašaj pjne meje v Evropi. Po pisanju Ur„ytske agencije naj bi nekateri jg j1 predstavniki Zahodne Nemčiji n 0 ja vili, da so zakonite nem- TeHleje iz leta 1937-oht'su ^ *Novoe vremja« navaja isto šjjr-bo in poudarja, da je ZRN kr-sporazum, ki ga je podpisala s Pam?«? .¥ l°ti- Kršila naj bi ga z rnestitvijo evroraket na svojem o-hori *n s tem, da je storila Za-zartn^evroPsk° unijo preklicati še ^nje omejitve, ki jih je marala po opn,- svetovni vojni spoštovati pri p'^ajanju orožja. Pii 3V ^ko oster je napad v dnev-»Socialiatičeskaja industria«, po katerem ZRN že kar odprto spravlja v dvom temeljno načelo o nedotakljivosti obstoječih meja v Evropi, ki je včlenjeno v že omenjenem sporazumu iz leta 1970. Dnevnik v tej zvezi pojasnjuje, da ZRN dopušča objavljanje zemljepisnih kart, v katerih se Nemčija pojavlja s predvojnimi mejami, in ne priznava kot zakonito sedanjo mejo med obema Nemčijama. Kremelj torej nadaljuje ostro polemiko, ki jo je začel že konec julija, ko je ZRN odobrila 950 milijonov mark posojila NDR, v zameno pa je slednja nekoliko odprla svoje meje Zahodni Nemčiji. Sovjetske kritike sicer formalno letijo na ZRN, uperjene pa so tudi proti političnemu vrhu Vzhodne Nemčije, zlasti proti njenemu partijskemu in državnemu voditelju Erichu Honeckerju, ki bi moral konec septembra obiskati ZRN. Včerajšnji napadi sovjetskega tiska na ZRN, oziroma na NDR, niso torej novi. Kljub temu pa zaslužijo največjo pozornost, saj po svoji o-strind in po vztrajnosti, s katero jih SZ ponavlja, odločno presegajo meje polemik, ki smo jih na mednarodni politični pozomiei navajeni. Danes v naši olimpijski prilogi Italiji in Jugoslaviji po eno zlato odličje Italija »zlata« v sabljanju Ljubek in Nišovit zanesljivo prva Košarka: »plavim« bronasta kolajna Boks je na 01 v Los Angelesu v središču pozornosti zaradi škandaloznih sodniških odločitev v korist ameriških tekmovalcev. Jugoslovanski sodnik Novičič (na sliki) pa si je »upal« diskvalificirati Američana Holy-ficlda, kar je izzvalo med domačimi gledalci kar polurno negodovanje (Telefoto AP) Škandali v boksu se nadaljujejo Daleyu Thompsonu najtežja disciplina Andreotti Se bo sestal z Reaganom L°s ANGELES — Italijanski Kanji minister Giulio Andreotti na Povabilp predsednika med-j°r°^ne0° olimpijskega odbora s ana Antonia Samarancha pri-ud l - k°s Angeles, kjer se bo .sMePne prireditve leto- 1 n °iimptjs/cih iger. itali^>0ne^iek Pa se vodjo ajne’a”sfce diplomacije sestal z nrmi 'škim predsednikom Reagane . e° bosta spremljala a Prerit državni tajnik Shultz in žav Sedn*ški svetovalec za dr-sr„?° yarno.s't McFarlane. Pred imel n]ern z Reaganom pa bo svoli Andreotti daljši posvet s ™ kolegom Shultzom. čanjuUn° tena Pogovorov na sre ned v Reaganom bodo odnosi razvn Zhodom *n Zahodom ter Sred J- dogodkov na Bližnjem in udari*”1 vzhodu s posebnim po-K°n na položaj v Zalivu. Za zajezitev inflacije v SFRJ Z uvozom blaga hoče Z IS zaustaviti cene Medtem ko še nihče nima otipljivih dokazov Egipt posredno obtožuje Iran in Libijo zaradi min BEOGRAD — Priporočilo zveznega izvršnega sveta o intervencijskem uvozu nekaterih tekstilnih izdelkov, gospodinjskih strojev in kmetijskih pridelkov je povzročilo veliko zanimanje gospodarstvenikov in potrošnikov. Prve je presenetil neobičajen u-krep ZIS, ki z nakupi v tujini skuša vplivati na tržne razmere doma, potrošnike pa zanima, kako se bo poskus obnesel in ali bo uvoženo blago res prispelo v naše trgovine in po kakšnih cenah ... Do začetka septembra se morajo v Gospodarski zbornici Jugoslavije in splošnih združenjih odločiti, ali bo sedanje priporočilo postalo sklep. Podrobnejša pojasnila o vladnem priporočilu so verjetno odveč. Povemo naj le, da hočejo z večjo količi no blaga umiriti veliko povpraševanje, proizvajalcem pa pokazati, da cen ne morejo nenehno dvigovati. Razumljivo je, da so mnenja o tem precej različna. V Gospodarski zborni ci Jugoslavije poudarjajo, da intervencijski uvoz ni najboljša rešitev za to, kar se dogaja na našem tržišču, še posebej ne za nenehno rast cen. Kolektive, ki zvišujejo cene, ne da bi upoštevali dogovorjeno politiko, bi morali z gospodarskimi in drugimi ukrepi opomniti in jim njihovo ravnanje onemogočiti, ne pa da kaznujejo cele skupine. Odgovornost za velike podražitve morajo tudi natančneje opredeliti. Ukrepi bi morali prizadeti samo tiste, ki so ravnali v nasprotju z dogovorjenim. Vsem organizacijam, ki špekulirajo z blagom, namerno ustvarjajo zaloge in se ne obnašajo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, bi morali po kratkem postopku ukiniti posojila in proti njim uvesti druge ukrepe. V Gospodarski zbornici Jugoslavije menijo, da bo intervencijski uvoz sicer delno izboljšal sedanje razmere na tržišču, da pa se cene kljub vsemu ne bodo umirile. KAIRO — Sklicujoč se na carigrajski sporazum iz 1888. leta je e-giptovski predsednik Mubarak ob svojem povratku iz Jugoslavije napovedal, da bodo prepovedali plovbo skozi Sueški prekop vsem tistim ladjam, ki bi ogrožale njegovo varnost. Mubarak ni izrecno obtožil nobene dr žave odgovornosti za mine v Sueškem prekopu in v Rdečem morju, to nalogo je bržkone poveril vplivnemu kairskemu dnevniku »Al Abramu«. V včerajšnjem uvodniku je direktor Al Abrama Naffe zapisal, da je Egipt po neki tretji državi že poslal Iranu noto z navajanjem carigrajskega sporazuma, če bi v prihodnjih dneh dokazali, da je bil Iran res vpleten v polaganje min. Naffe pa kot kaže nima skoraj dvomov v to odgovornost, saj kronološko navaja eksplozije na tej pomembni morski poti, ki so se po njegovih trditvah dosledno pripetile potem, ko je skozi Sueški prekop in v Rdeče morje zaplula kaka iranska ah libijska ladja. Egipt torej vedno bolj odkrito obtožuje Iran in Libijo odgovornosti za polaganje min in zavrača trditve o teroristični skupini »Džjfiat eslami« Vsekakor pa se negotovost nadaljuje. šele v sredo bi se morala začeti širokopotezna akcija čiščenja, v kateri bodo sodelovali poleg egiptovskih še francoski in britanski mino-lovci ter ameriški helikopterji. V Kairu pa že sedaj zatrjujejo, da v prekopu in v Sueškem zalivu ni več min. Manj spodbudne vesti pa prihajajo z juga. Neka italijanska ribiška ladja poroča, da so prestregli saudsko sporočilo o »neznanih plavajočih predmetih« na petih območjih Rdečega morja. Ob Bab-el-Mandebu pa so že stop ib v akcijo ob skupni koordinaciji minolovci obeh Jemenov. Zahodne agencije trdijo celo, da se jim je pridružil tudi neki sovjetski minolovec. aretiranem sodniku Costi *^li tudi neprijavljeno orožje ^l'avdmV — Med hišno preiskavo pri aretiranem namestniku državnega Mafiji na. Antoniu Costi, ki je obtožen korupcije, češ da je pomagal krajevni ^iavlip,, kr!yati vrsto zločinov, so zaplenih tudi 5 pištol, med katerimi 3 ne-prclne„, e faradi tega bodo zaprtega sodnika obtožili tudi nedovoljene posesti P?sto (!r°?ia in mu sodi l po hitrem postopku. Kot je znano, so hkrati s ^^iboreja ra štiri krajevne poslovneže, domnevna mafijska voditelja, brata ‘ ■ Pa še vneto iščejo. spesni pogovori SFRJ-Egipt fu8oslaS^. Egiptovski predsednik Bosni Mubarak je včeraj končal obisk v j® Postajv!n s Posebnim letalom odpotoval iz Pulja. Predsednik Mubarak se 'C(lnikom n-J16*1 ^ mudil na Brionih, kjer se je najprej pogovarjal s pred preživei npredsedstva SFRJ Vesebnom Djuranovičem, zatem pa je krajši cas V Ra-J*3 «ddihu. spovej jn predsednika Mubaraka v Jugoslaviji ocenjujejo kot nov pri °rii i Golido razvoju egiptovsko-jugos’ovanskih stikov. V krajšem p Cp°j na ri r„n.^r^ 80 člani egiptovske delegacije izrekli vebko zadovoljstvo, Pogovori med Mubarakom in Djuranovičem. (dd) pogo- po Spadolini o težavah petstrankarske vlade RIM — V pohtičnem zatišju, ki je značilno za veli-košmame počitnice, se tu pa tam pojavlja nekaj glasov, ki dajejo razumeti, kako je vzdušje med strankami vladne večine vse prej kot idibčno tudi po nedavnem političnem preverjanju. Tako je tajnik PRI in obrambni minister Spadolini v intervjuju zatrdil, da so povsod drugod stranke, ki sestavljajo itabjansko vlado, zlasti sociahsti in demokristjani, alternativne. V Italiji je ta izjema možna, ker ni drugih alternativ in ker tako KD kot PSI zasledujeta sodelovanje s komunisti, pri čemer se njuni napori vzajemno nevtrahzirajo, kar kropi koalicijo »tudi kadar tega ne zasluži«. Zelo polemičen je bil tudi, v zvezi z zavrnitvijo treh vladnih dekretov, demokrščanski poslanec Sinesio, ki je zvrnil krivdo na vlado in obtožil stranke, da onemogoča jo parlamentarce, ker tako lažje debjo stolčke in oblast. Liberalni vladni podtajnik Melillo pa je naglasil, da se FLI ne strinja z vladnimi predlogi o Blagajni za Jug, češ da je treba podpore industriji dodeljevati povsod enako. Podpredsednik ERSA obiskal slovenske kmetijske zadruge TRST — Včerajšnji obisk podpredsednika Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA Danteja Savor-gnana, ki se je odzval povabilu Kmečke zveze, bi lahko ocenili pozitivno. Savorgnan si je ogledal Kraški zadružni hlev v Praprotu, Kraško zadružno mlekarno na Repentabru', Živinorejsko zadrugo »Dolga kronat v Dolini, Kmetijsko zadrugo v Trstu in Cvetličarski center na Proseku. S predstavniki posameznih zadrug se je pogovoril o problemih in težavah, ob koncu obiska pa je s predstavniki Kmečke zveze spregovoril o bodočih načrtih ERSA NA 4. STRANI RAZLASTITVE ZA IZGRADNJO AVTOCESTE Obvestilo o prevzemu zemljišč med velikošmarnimi počitnicami... NA 3. STRANI »Feni« v Kavadarcih prenehal delati KAVADARCI — Rudnik Ržanovo in topilnica Feronikla iz sestavljene delovne organizacije »Feni« iz Ka-vadarcev sta z včerajšnjim dnem začasno prenehala delati. Sklep o tem so sprejeli na seji vseh treh zborov skupščine občine Kavadarci in to i-sti delegati, ki so v začetku meseca glasovali drugače. Pu tudi sedanji sklep, čeprav je po vsebini usklajen s sklepom sobranja Makedonije o zaprtju »Fenija«, kaže da se v Kavadarcih niso sprijaznili z usodo ruj več je makedonske investicijske napake in da bo morda nekoč uspelo samim ali ob pomoči tujih družb in ustanov in velikih porabnikov v državi izročiti namenu V sklepu skupščine občine je namreč zapisano, da bosta rudnik in topilnica začasno zaprta, ker »Feniju« niso zagotovljeni pogoji za celovitejše izkoriščanje tehnoloških naprav in opreme. Rečeno je tudi, da je »Feni« moral prenehati z delom ker so prekinjene dobave električne energije. Vse to je posledica sklepa sobranja Makedonije, ki je 8. maja izključil ta kombinat iz resolucije o družbeno - gospodarskem razvoju republike, (dd) Po razpustu pokrajinske skupščine, ki ni mogla delovati Jutri na Korziki nove volitve v znamenju protislovij med avtonomijo in razvojem PARIZ — V nedeljo bodo na Korziki ponovno volitve v pokrajinsko skupščino, kajti dosedanjo skupščino, prvo po uveljavitvi avtonomnega statuta, so pred dobrim mesecem razpustili, ker ni mogla najti zadostne delovne večine pri sprejemanju proračuna- in odobravanju nujnih gospodarskih rešitev otoka. Za sedanje volitve, ki bodo potekle v ne preveč ugodnem ozračju, je priglasilo svoje kandidate deset političnih list, od skrajne francoske nacionalistične desnice do kor-ziških avtonomistov, seve brez ilegalne Osvobodilne fronte Korzike. Če je pri prvih volitvah v to skupščino predstavljala posebnost avtonomistična lista Edmonda Simeonija, je sedanjo volilno kampanjo posebej obeležila nasprotna francoska nacionalistična lista pod vodstvom Pascala Arrighi ja, ki ga podpira vodja Nacionalne fronte Jean Marie Le Pen. Na Korziki se pojavljata dva težko rešljiva problema, ki sta po eni strani povezana, po drugi pa protislovna. Najnujnejša naloga na otoku bi namreč bila, da bi razvili tamkajšnjo gospodarsko zaostalost in se otresli neke izolacije, druga težnja pa je seveda, da bi poudarili svoj avtonomni položaj glede na poseben korziški jezik in korzi- ško kulturo, oziroma neke bolj ali manj opredeljene samostojnosti korziškega ljudstva. Toda prva težnja je nujno vezana na Francijo kot matico, zlasti ker razpolaga Korzika sama z zelo malo sredstev. Druga težnja pa iz parlamentarnega avtonomizma sega v svojih skrajnostih do oborožene ilegale z mnogimi terorističnimi in bombnimi izpadi. Zato bo nova skupščina zelo težko razvozlala vse te probleme, tako da bi bil volk sit in koza cela. Dosedanji minister za notranje zadeve in sedanji minister za decentralizacijo Gaston Defferre je na svojem nedavnem obisku v Ajacciu znova zagotavljal, da bo ostal okvir korziške avtonomije, ne glede na izpade korziških in francoskih skrajnih nacionalistov, tak kot je bil začrtan, vendar . je skoraj očitno, da polovična pot ne zadovoljuje vseh. Val korziškega terorizma na otoku se je v zadnjem času spet povečal, po drugi strani pa so pritisnili francoski nacionalisti z gesli o — francoski Korziki. Jean Marie Le Pen je prilil še dodatnega olja na ogenj s svojo demagoško krilatico, češ da korziški avtonomizem vodi v novo Alžirijo in da bo Korzika postala — sovjetska letalonosilka v Sredozemlju. Žal pa je pri sedanjih volitvah le; vica, ki bi bila edina še najbolj sposobna najti sprejemljivo tretjo pot, dokaj razdrobljena. Skupina, ki si je zadala za svoje geslo priznanje korziškega ljudstva, se ne more do kraja izraziti, ker bi lahko takoj zašla v ilegalo. Zato pa je desnica, čeprav znotraj zelo raznolika, saj sega od golistov in DDF do bonapartistov — ne da bi po; sebej govorili še o pristaših Le Pena, toliko bolj na pohodu. BOGDAN POGAČNIK Q BEOGRAD — Na povabilo Raifa Dizdareviča, zveznega sekretarja za zunanje zadeve, je včeraj dopotoval na obisk v Jugoslavijo avstralski zunanji minister William Hayden. (dd) Q ŠIBENIK — Francozinja Cathy Illencskik, sta; ra 20 let, je med počitnicami na jadranski obali včeraj popolnoma sama v hotelu Ivan pri Šibeniku rodila moškega naslednika. Njeni starši so pozneje povedali, da bodo dečka, ki je na svet privekal težak skoraj 4 kilograme, imenovali Ivan, po hotelu, v katerem se je rodil, (dd) Pogajanja o »veliki koaliciji« obsojena na propad Razhajanja Samirja in Peresa glede Libanona in Cisjordanije JERUZALEM — »Velika koalicija« med Likudom in laburisti so le sanje izraelskega predsednika Hercoga, ki se ne bodo nikoli uresničile. To je včerajšnje mnenje večine političnih opazovalcev, s tako oceno pa se skoraj v celoti strinja tudi večina izraelskega časopisja. Izhod iz izraelske politične krize bo torej težji, kot je to izgledalo ob prvih srečanjih med šamirjem in Peresom. V dokaz vse hujših težav je zelo zgovoren podatek, da se je na prizorišču pojavil bivši obrambni minister Ari jel Šaron, ki je moral odstopiti zaradi pokola Palestincev v Sabri in Šalili. Likud noče torej sporazuma, če ne pristaja na laburistične kompromise in odpiranja glede ključnih vprašanj umika iz južnega Libanona, naseljevanja Židov na zasedenih arabskih ozemljih in glede vse izraelske politike do Arabcev. Peres je pokazal precejšnjo mero razpoložljivosti, pripravljen je dati tudi koncesije, a Likud kot kaže noče odstopiti od svoje dosedanje aneksionistične in napadalne zuna- nje politike. Nič čudnega torej, da vsi že odkrito govorijo, kako Likud namenoma zavlačuje s pogajanji, da bi si pridobil prepotrebne tri poslance za sestavo koalicijske vlade brez laburistov. Da jim jih lahko le bivši li-kudski odpadnik in bivši obrambni minister Weizman in to šele, ko bo popolnoma jasno, da bo Likud raje ponovil volitve, kot da bi za milimeter klonil pred laburisti. Tega pa si Weizman ne more privoščiti, saj bi na novih volitvah le s težavo ponovil sedanji uspeh. Kot rečeno je izraelska politična kriza zašla v slepo ulico z nepredvidljivimi posledicami za državo. Jutri bi moral biti zadnji krog pogajanj med Likudom in laburisti. Vedno bolj pa se utrjuje prepričanje, da bodo imeli zadnjo besedo rabini in drugi voditelji verskih strank. Prav to je skušal preprečiti predsednik republike Hercog, a kot kaže mu ne bo uspelo, saj je tudi Likud kot verske stranke preveč vezan na svetopisemski »veliki Izrael«. Nov Pinochetov zločin Čilsko ljudstvo je na pobudo santiaškega škofa priredilo v četrtek Protc?ii pod geslom »Čile brani življenje«. Toda Pinochetovi biriči so spet nastop' izredno surovo, pri čemer so ubili mladega študenta (na sliki), ranili 10® aretirali na desetine demonstrantov (Telefoto A«' Počitnice brez mokrote Kdor si lahko privošči dopust v oddaljenih krajih, nima problemov z vremenom. Angleški princ Charles se je namenil na Novo Gvinejo, kjer so ga domačini kar odnesli s čolna k obali (Telefoto AP) Po prvih nezadovoljivih podatkih Turistični delavci pričakujejo večji naval tujcev za 15. avgust RIM — Turistični operaterji z upanjem čakajo na 15. avgust. V mesecu juliju se je namreč število turistov znatno zmanjšalo. Res je sicer, da so se v prvih dnevih* avgusta hotelske sobe precej napolnile, večina letoviščarjev pa se je odločila le za krajše počitnice in je rezervirala prostore za teden v sredini meseca. Lastniki hotelov in gostišč so precej zaskrbljeni zaradi vremena. Slabo vreme je bilo precej pogubno predvsem za Benetke in deželo Veneto, kjer je do sedaj zasedenih le 40 odstotkov Sob, ki so na razpolago. Tega pa je krivo tudi pomanjkljivo delovanje letališča »Mar co Polo«. Tudi Nemcev, ki so nekdaj svoje počitnice radi preživljali ob beneški obali, je letos znatno manj. V Toskani pa so sobe že vse rezervirane, prav tako v Romagni, predvsem pa v obmorskih mestih Rimini in Riccione. Tudi v Kampaniji — Ischii, Positanu in Sorrentu, so lastniki hotelov precej zadovoljni, S°1 skoro vse sobe oddane. Kaže, da se bo število turistov v Italiji od leta znižalo za 30 odstotkov. Stanje je precej krn v Kalabriji, kjer je večina hotelov še praznih, 'j? ^ predvsem zaradi previsokih cen in nezadovoljive osk Znaten padec turizma je občutila tudi Sicilija 1 hoteli tudi 15. avgusta ne bodo polni — izjema J® Eolsko otočje. ^ Stavke javnih prevoznih sredstev so nedvomno vp vale na padec turizma. Predvsem pa je tega j. dejstvo, da v Italiji nihče ne nadzoruje cen (z° n 0^. ske sobe, kampinge pa tudi hrano), ki so ve^k^aVajo ločno previsoke. Razne turistične ustanove namer zato posredovati pri odgovornih oblasteh. ^ Sporočilo vatikanskega tiskovnega urada Vatikan postavil ultimat nikaragovskim duhovnikom, naj opustijo vladne funkcije VATIKAN — Ko je papež Janez Pavel H. 4. marca lani prispel ob začetku svojega osemdnevnega potovanja po Srednji Ameriki na letališče glavnega nikaragovskega mesta Manague, ga je med drugimi predstavniki revolucionarne sandinistične oblasti pričakal tudi minister za kulturo pater Emesto Gardena!. Ko se mu je papež približal, je minister pokleknil, da bi mu kot katoliški duhovnik poljubil prstan, toda Janez Pavel II. je umaknil svojo roko ter mu s kazalcem zažugal, rekoč: »Vi morate urediti svoj položaj s cerkveno oblastjo!« Prizor je prav gotovo ostal v spominu mnogim, kakor tudi njegov pomen: katoliška Cerkev prepoveduje svojim duhovnikom, da bi izvrševali funkcije civilne oblasti. Tega predpisa cerkvenega zakonika pa Emesto Gardena! rti spoštoval. V tem sicer ni bil edini v Nikaragvi. podobno kot on je s prihodom sandinistov na oblast postal minister za zunanje zadeve revolucionarne vlade jezuit Miguel D’Escoto, obema pa se je pred dobrim mesecem pridružil v nikaragovski vladi še cn duhovnik, jezuit Fernando Cardenal, Ernestov brat, ki je prevzel ministrstvo za šolstva Fernando Cardenal je kmalu po svojem vstopu v vlado izjavil, da se njegovemu koraku niso formalno zoperstavili ne Sveta stolica, ne nikaragovski škofje in niti njegovi redovni predstojniki. Izjava je nekoliko presenetila, včeraj pa so v Vatikanu objavili pojasnilo, ki postavlja trditve ministra - jezuita na laž. Vatikan izraža v svojem sporočilu začudenje nad Cardenalovo izjavo, omenja vsa opozorila, ki so jih cerkvene oblasti od leta 1979 poslale omenjenim duhov nikom, ter med drugim navaja tudi člen 285 Novega cerkvenega zakonika, ki v svojem tretjem paragrafu pravi : »Duhovnikom je prepovedano prevzemati javne funkcije, ki pomenijo soudeležbo pri izvajanju civilne oblasti«. Po mnenju opazovalcev je treba gornje sporočilo vatikanskega tiskovnega urada razumeti kot ultimat nikaragovskim duhovnikom, naj opuste svoje funkcije v sandinistični vladi, sicer bodo suspendirani. mobili elio PROSEK (TRST) TELEF. 225277 Vedno na uslugo svojim klientom elio se zahvaljuje za zaupanje ter obvešča, da bo trgovina pohištva zaprta samo od 13. do 20. avgusta VSE ZA DOM IN VRT Nadvse sporno obvestilo o prevzemu zemljišč Podjetje CISA naj bi na avtocestnem odseku od Sesljana do Padrič ugotavljalo stanje zemljišč med velikošmarnimi počitnicami Kmečka zveza in pa združenje raz-lasčencev »Naša zemlja« sta poslala Ujetju CISA, in v vednost tržaškemu vodstvu ANAS, Deželi, Kraški Sorski skupnosti. Prefekturi in obči-Zgonik, Repentabor, Dolina in *rst pismo glede razlastitve zemljišč izgradnjo avtoceste na odseku, ki (>d Sesljana, preko Opčin do Pa-nč in pa na odcepu, ki bo vodil na Fernetiče. Lastniki zemljišč ob tem odseku av-oeeste so namreč te dni prejeli obietti». v katerem je zapisano, da uudo 14. in 16. avgusta predstavniki {Ujetja CISA ugotavljali stanje zem-J>sc in jih prevzeli. V obvestilu, ki ga je poslalo podje-Je CISA, je omenjen tudi dekret trpkega prefekta, ki je bil izdan 16. maja letos in ki določa, da se razla-l,Jo že omenjena zemljišča po nuj-nostnem postopku. _^Ue^ka zveza in zadruga Naša mi ja ugotavljata, da so obvestilo v U^vzemu zemljišč poslali lastnikom Prvih dneh avgusta in zato datuma, naj bi izvedli razlastitve, ne mo-■Ta biti veljavna, saj zakon predvi-v da morajo biti razlaščenci ob-7 vsaj dvajset dni pred prev-zaM°m ^mljišč. Zato je v pismu 'teva, naj se pošlje lastnikom po-n°vuo obvestilo. JL™ vrsti omenjata dejstvo, da ipj^da 14. in 16. avgust z obdob-V ' je največ ljudi na počitnicah, izbi mU ^ *zre<:no rečeno, da se zdi jg ra datuma »prebrisan način, kako u 'Ogniti sporom z lastnikom, pri Izjavljanju stanja zemljišča«. Pa niht0 J6 rečeno, da ima pri morebit-n. ugovorih prednost lastnik, šele v čp odsotnosti lahko posežejo pri-neL^atka- Podjetje CISA je izvedlo lo . Ino potezo, saj bi lahko izbra ^primernejši čas, ko so lastniki do-^itnicf 06 °k^°kje velikošmamih postu? ^ujše pa je dejstvo, da so obve-skeo Sarn° v italijanščini brez slovenja prevoda, čeprav zakoni in nor-Pri 10 m'odvidevajo in tudi praksa uVai5azmstitvah na drugih odsekih Ja prevode v slovenščino, cev ElSmu 'n združenja razlaščen-oeremo še tretjo opombo in sicer to, da obvestilom podjetje CISA ni priložilo zadostne dokumentacije. Tako na primer manjkajo celo podatki o površinah razlaščenih zemljišč. Počastitev 40-letnice požiga štirih vasi nabrežinske občine Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal na izredni slavnostni seji v četrtek, 16. t.m., ob 11. uri v osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah, da bi počastili 40. obletnico požiga Cerove! j, Mavhinj, Vižovelj in Medje vasi. Ta vasi so nemški vojaki s pomočjo domobrancev in italijanskih fašistov do kraja u-ničili dne 16. avgusta 1944. Predstavniki občine bodo pred začetkom slavnostne seje položili vence pred spomenike padlim v vseh štirih vaseh in v Nabrežini po naslednjem urniku: 9.30 spomenik v Nabrežini, 10. Medja vas, 10.20 Vižovlje, 10.30 Mavhinje in 10.40 Cerovlje. Po zadnjih deževnih dnevih Za veliki šmaren se nam obeta lepo vreme Tisti, ki so letos že siti slabega vremena in morda še čakajo na prihod nepretrganih sončnih in vročih dni, naj se potolažijo. še se bomo lahko nastavljali toplemu soncu, čeprav je višek letošnjega poletja v bistvu že mimo, kot nam je povedal tržaški meteorolog prof. Silvio Polti. V naših krajih po navadi beležimo najbolj vroče dni konec julija, letos so prišli le z rah’o zamudo, in sicer od 2. do 6. avgusta. Če lahko kritično presodimo dosedanje poletno vreme, lahko trdimo, da nismo imeli posebno neobičajnega poletja. Še bi lahko našteli podobna in slabša poletja, kot smo ga bili deležni letos. Junij in julij sta bi'a precej hladna. Vreme je bilo nestabilno, s pogostimi nevihtami, ki pa so bile kratke in ne prehude, torej običajne poletne nevihte. Zanimiv pa je podatek, da smo julija imeli le 9 čisto sončnih dni, ostale dni pa je soncu stalno nagajal dež. Poprečna temperatura je bila v juniju za 1 stopinjo Celzija nižja kot navadno, prav tako v avgustu. Dežja smo letos imeli na pretek; od običajnih 96 mm v juniju smo prišli na 121 mm, v juliju pa od 77 mm na 125 mm. Kljub temu pa smo imeli najbolj vroče dneve prve dni avgusta, in če pobrskamo med lanskimi podatki, bomo odkriti, da so bili lani najbolj vroči dnevi 1. in 2. avgusta. In to v lanskem poletju, ki je 0Mo eno najbolj suhih v zadnjih letih. Lanski julij je bil zelo vroč s skromnimi padavinami, avgust pa na splošno precej suh. Dež zadnjih dni je jasno o-hladil ozračje, ki se seveda segreva počasneje kot zemlja, od katere pravzaprav pridobiva toploto. Za tiste, ki čakajo veliki šmaren, da bi lahko šli na počitnice, naj povemo, da je vremenska napoved za takrat dobra. Slabo vreme bo trajalo kvečjemu še dva dni, nato pa se bo polagoma ustalilo, najprej v južnih krajih, nato pa še v severnejših. S ponedeljkom naj bi se torej vrnilo lepo vreme, uživali bomo ob prijetnih sončnih in nesopamih dnevih. Obetajo se torej idealni dnevi za pozne izletnike, pazimo torej, da bomo še zadnje dneve tega poznega poletja, ki sc polagoma nagiba proti jeseni, dobro izkoristili. B. C. Na sliki: dečka verjetno čakata, kdaj bosta lahko odložila dežnik. Vremenoslovci pravijo, da se bo ta želja lahko uresničila v teku nekaj dni. Pomanjkanje osebja in denarnih sredstev glavna ovira delovanju tržaških muzejev Poleg Etnografskega muzeja v Skednju, muzeja v Miramaru in Kraške hiše imamo v Trstu kar enajst občinskih muzejev, za katere verjetno še marsikateri Tržačan ne ve. Na prvi pogled naj bi bil Trst prava poslastica za tiste turiste, ki radi prerešetajo vse mogoče zanimivosti krajev, kamor jih zapelje potepuška žilica. Če pa se konkretno podamo na pot in skušamo odkriti katero je pravo sta- Akvarij je prav gotovo najbolj obiskan tržaški muzej nje tržaških muzejev, si bomo kaj kmalu ustvarili drugačno sliko. Že na začetku jih lahko odpišemo skoraj polovico. V glavnem so zaprti, ker čakajo ne preureditev in popravila. Med te spada Domovinski muzej v Ul. Imbriani, za katerega sploh ne vedo, kdaj ga bodo zopet lahko odprli. Ravno tako je zaprt Gledališki muzej, dalje muzej Revoltella in Muzej zgodovine in umetnosti v Ul. Cattedrale 15. Edinole muzej Sartorio, ki je bil dalj časa zaprt zaradi popravil, bo baje kmalu na razpolago turistom in seveda tržaškim obiskovalcem. V Naravoslovnem muzeju so nam povedali, da zahaja navadni turist raje v take muzeje, ki se mu zdijo bolj živi in v katerih se bolje znajde, tako beležijo največ turistov v Naravoslovnem muzeju samem in takoj nato v Akvariju, manj zanimanja pa kažejo turisti za kakšne slikarske razstave in na splošno za zgodovinsko - umetniške muzeje. Od letos dalje je treba po občinskem odloku plačati v vseh muzejih vstopnico : »Na ta način naj bi tudi občani in turisti prispevati za vzdrževanje muzejev, ki konec koncev širijo splošno kulturo,« je poudaril dr. Alberti, ki poleg dveh ostalih naravoslovcev skrbi za ta in ostale inštitute, ki spa- dajo pod okrilje Naravoslovnega muzeja. Vsi tržaški muzeji imajo v bistvu isti urnik, obiščemo jih lahko od 9. do 13. ure. »To pa je tudi eden od razlogov, zaradi katerih turizem v Trstu upada,« nam je povedal prodajalec vstopnic na Gradu sv. Justa, »morali bi posnemati Benetke, kjer so muzeji odprti ves dan.« Če je v Naravoslovnem muzeju kakih 50 do 100 obiskovalcev dnevno, jih je na Gradu že 1200; ta dva objekta pa sta menda tudi edina, ki ju turisti tako številčno obiščejo. Vzroke za tako skromno zanimanje za muzeje lahko iščemo v delni brezbrižnosti ne le turistov, ampak tudi Tržačanov samih, dalje v predsodku, da je Trst bivše habsburško mesto, ki se je bavilo s trgovino in nima zato večjih muzejev. Ti so poleg tega premalo reklamizirani po časopisju in po televiziji. Na splošno pa se letos beleži velik osip v tržaškem turizmu. Zdi se, da je v primerjavi z lansko sezono letos kar 25 odstotkov turistov manj. Razloge za to lahko iščemo tudi v tem, da je Trst obmejno mesto in kot tako le prehod za Jugoslavijo, kjer so cene ugodnejše, in to na vseh področjih. »Poleg tega ni v Trstu ničesar, ki bi turista res pritegnilo, mesto je zvečer mrtvo, bari zaprejo prezgo- daj, mesto je popolnoma okostenelo,« je poudarila namestnica vodje Muzeja zgodovine in umetnosti. Vendar pa ni samo brezbrižnost problem, s katerim se soočajo upravitelji tržaških muzejev. Večina teh muzejev je v hudih finančnih ali prostorskih stiskah. Muzejem dodeljujejo določena denarna sredstva občinska, pokrajinska in deželna uprava ; občasen prispevek daje tudi Tržaška hranilnica. Denarja pa je vedno premalo, kajti obnovitev prostorov, nakup novega gradiva, knjig itd. stane ogromno. Drugi pereč problem pa je pomanjkanje osebja, ki bi opravljalo čuvajsko službo, še posebno v tem času, ko tudi sami želijo na dopust. Čuvajev pa tudi ni mogoče namestiti, ker zakon Stammati prepoveduje sprejemanje novih ljudi v službo. Kaj napraviti torej ob slabem obisku? »Dokler ne bo pravega soglasja med Letoviščarsko ustanovo na eni strani in občinsko, pokrajinsko in deželno upravo na drugi, ne bomo izboljšali situacije,« je pikro dodal vratar muzeja na Gradu sv. Justa. Kdo ve, morda je res prišel čas, ko bi odgovorni lahko pustili ob strani birokratske zapleti ja je in začeli delati bolj podjetno in daleko vidno. Tako bi koristili celotnemu tržaškemu gospodarstvu. BRUNA CIANI Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji ani so že izgubili nekdanji homogen narodni značaj ^ani «. ij,1’, Bànih, bànovski, Bànov-262 Bane, it. Banne, 1971: ska Vji. 1978 : 253 preb. Nadmor- ?aselje a 350 365 m. Razpotegnjeno a°lju n. Bazovsko-nabrežinskem pobega hrikSevernern pobočju Banov-?ke Ce , Dostopno je s pokrajin ?avhe ^Pčine - Bazovica ter dr-.e8a im 0pčme Trst. Kraj, ka-priirnka p i° mr>ožinska izpeljanka in hnvn.’ °bsega dva dela: Gor-ìU2nega u , Brjač. Bližnje vzpetine v?vskeea rtaskcfia roba so poleg Bà-1‘6 (445 hrxlba (447 m) Srednji Vr-čia.r|(ljev u1-,’ Borovec (435 m) in ki dol; shnb (426 m). Bližnji kra- lrébenlf°: Blobočiča, Dol7 Zavod, line ^rize' Malalanov dol, kra-nT? Pa F -‘adovca. Ske ________ ^a. Gl-Ji. pa Bršinka, škurčtova ja- llx-‘ ni. ni., vnikov, pašnikov domala /kiu Dulé,?0 ledinska imena: na za-n6rU BršinvJC eriže' Beščle, na se-ot Vzhoduka'pSla^,e in Nove ograde, kredine v- aredi, na jugovzhodu mb.°LÌe Ra?''0?’ Màndrija. Severno ®san ,,(l .n!)vskega hriba zarašča 2**» je srn (^aber' ***- jesen). V kov*^ voffo/od ?SkkbUJCH P° le ’ Grajenih, 0d treh vodnja-ka|enega. JN0kria°k' 188°' uporabljajo a je zasut anj0 napajališče Stari °> saj premore naselje le en hlev z živino, medtem ko je imela vsaka hiša svojčas po več glav živine. Po vojni, ko je bila zgrajena državna cesta, je živinoreja naglo upadla, saj je ta prometnica odrezala vas od svojih pašnikov. Pred tem so nosile ženske prodajat mleko preko Frlugov v Trst, v plenirjih pa so istočasno nosile perilo, ki so ga prale za tržaško gospodo. Dokajšnjo škodo je utrpelo kmetijstvo ned prvo svetovno vojno, ko je pri Banih taborila avstrijska konjenica. Tedaj so zaradi pomanjkanja celo revnejši Tržačani prihajali v kraj stikat za konjskimi mrho vinami. Banovci so večinoma zaposleni v Trstu. V kraju je kemična čistilnica, izdelovalnica katrana, mizarska in kovaška delavnica, avtoelektričar. Gostilna s prenočišči, trgovina jestvin. Zaradi bližine Opčin pa je kraj glede na število prebivalcev podpovprečno opremljen s trgovskimi o-brati. Cerkvica sv. Florjana je bila sprva družinsko svetišče plemiških lastnikov tukajšnjih zemljišč (Mandri-ja). Stara je ok. 300 let. Dve hišni znamenji sta iz 19. stol. Pri nekaterih starih hišah so se ohranili »ba-ladurji« in so vidni sledovi nekdanjih ognjišč (kur). Sicer pa prevladujejo v kraju sodobna nadstropna bivališča, zlasti na njegovem severnem delu. Leta 1933 je bila tu zgrajena velika vojašnica. Zaradi prisotnosti vojske, priseljevanja pretežno italijanskega prebivalstva in sklepanja mešanih zakonov so Bani izgubili nekdanji homogen narodni značaj. Tako je tu le italijanska osnovna in nižja srednja šola ter poslopje poletne kolonije, v katerem je telovadnica, kjer vadijo tudi slovenska športna društva. Bani so razmeroma novo naselje. Toda na tem območju je verjetno nekdaj stal kraj Ligusel, ki se prvič o-menja 1139. Prvi domačin Matija Ban se v dokumentih pojavi leta 1619. Sredi 17. stoletja sta v Bešelah živeli le dve družini. Verjetno so se Bani sem preselili s Proseka. Leta 1773, ko so prvič oštevilčili hiše in domove, je tu prebivalo 14 družin (šest s priimkom Ban). V neki kupni pogodbi iz leta 1805 se kraj imenuje Bani, v dokumentu leta 1818 pa Bane. Podpisnik slednjega, Giovanni Ban, se navaja kot Suppano della villa di Bagni. Tu je do fašistične ukinitve delovalo precej društev: Konsumno društvo (1906 - 32), Pevsko društvo Gaj (1911-14), kratkotrajno obnovljeno kot prosvetno društvo leta 1947 s pevskim zborom, dramskim odsekom in knjižnico. Delovanje pa je ^viralo pomanjkanje ustreznih prostorov. Godbeno društvo Gaj (1910-27), Mladinsko društvo Gaj (1924 - 27) s tambu-raškim in nogometnim odsekom, pred zadnjo vojno pa tudi leta 1925 ustanovljeno Mladinsko društvo Grad ob združitvi domačega Gaja in Višav s Frlugov. Danes v kraju ni samostojnih društev, razen v zadnjih letih ustanovljenega Mladinskega krožka Bani. Domačini se udejstvujejo v bližnjih openskih društvih. Med' zadnjo vojno so slovenski domačini aktivno sodelovali z ÓF. Večje število mladih fantov je bilo vpoklicano v posebne italijanske bataljone. Leta 1944 je v jugoslovansko armi jo stopilo trinajst domačinov. Med vojno in zaradi vojnih posledic je u-mrlo šest Banovcev. Skupni spomenik stoji na Opčinah. Zaradi zavezniškega bombardiranja nemške kasarne je bilo porušenih več bivališč, skoraj vsa pa so bila poškodovana. Slovenski priimki so tu Ban, Per-sinovič (nekdaj Jurčinovič), Malalan, Milkovič, Sosič, Hrovatin in Vidau. Z včerajšnjega obiska podpredsednika ERSA Savorgnana »Kmetijstvo na Tržaškem treba razviti« »Bila je to dobra priložnost, da sem si podrobno in 7ia lastne oči ogledal pomemben del tržaške kmetijske in živinorejske stvarnosti, o kateri se v deželnem merilu še razpravlja kot o pepel ki, medtem ko sloni na trdnih osnovah in jo je treba še bolj razviti.« S temi besedami je mladi podpredsednik Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA Dante Savorgnan (trenutno opravlja funkcijo predsednika ustanove) ocenil obisk, ki ga je včeraj opravil v tržaški pokrajini na povabilo Kmečke zveze. Ob spremstvu predsednika, tajnika, nekaterih odbornikov Kmečke zveze in predstavnikov slovenskih zadrug, si je Savorgnan ogledal Kraški zadružni hlev v Praprotu, Kraško zadružno mlekarno na Repentabru, Živinorejsko zadrugo »Dolga krona« v Dolini, Kmetijsko zadrugo v Trstu in Cvetličarski center na Proseku. Prav tu, kjer je tudi sedež tržaškega področnega centra ERSA, so si udeleženci na koncu obiska izmenjali vtise in ocene, predstavniki kmetijskih in živinorejskih objektov pa so že prej seznanili podpredsednika s številnimi problemi, ki zavirajo napredek in razmah. Predsednik KZ Guštin je izrazil za dovoljstvo za razpoložljivost, ki jo je Savorgnan pokazal in ki jo je KZ v preteklosti zaman pričakovala, tako od ERSA kot od drugih deželnih inštitucij. Tajnik KZ Bukavec pa je poudaril potrebo, da dežela izdela izredni načrt za razvoj kmetijstva in živinoreje v tržaški pokrajini, pri čemer bi ERSA lahko imela pomembno vlogo in vpliv, tako da bi bile upoštevane potrebe slovenskih kmetovalcev in zadrug. Deželni načrt je nujno potreben, je dejal Bukavec, če hočemo razviti kmetijstvo na Tržaškem, kar pa ni le v korist kmetovalca samega. ampak širše družbe. Zemlje ne ščitijo nedeljski izletniki ali mrtve črke, ampak obdelovalci. Le-tem pa je treba zagotoviti možnosti za gospodarski obstoj, je nato pritrdil Bukavcu Savorgnan. Zato se ERSA odločno zavzema za področne načrte, na katere pa je dežela, vsaj z dosedanjim odbornikom, bila gluha. Po gradnjah večjih objektov in struktur v deželi, misli ERSA v bodoče posvetiti svoje napore predvsem v obrambo zemlje, torej proti razlaščanjem in raznim predpisom, ki omejujejo nje no razpolaganje. Specifično pa smatra, da je njena naloga v pospeševanju in krepitvi zadrug, v prvi vrsti tudi z nudenjem strokovne pomoči in to v prepričanju, da je kmetijskega proizvajalca nemogoče ustvariti iz nič in da mu morajo javne ustanove nuditi vse nasvete, ki jih potrebuje za uspešno dejavnost. Potrebe prideovalcev in živinorejcev KZ in načrti ERSA so torej v soglasju in če je res, kot je dejal Guštin, da so bili pogovori s Savorgna-nom »odprti, odkritosrčni in pošteni« in da so se odnosi s Kmečko zvezo nekako »normalizirali«, kot je ugotovil predstavnik ERSA, potem je upati, da bo včerajšnji obisk obrodil sadove. N. F. • V okviru prireditve »Olimpijske igre v Trstu« bodo drey na Gradu sv. Justa predstaviti košarkarsko ekipo Stefanel. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 26. avgusta v Baško na Krku, kjer vas bomo postregli z ribami. Vpisovanje vsak torek od 10. do 12. ure v Ul. Valdirivo 30 ali po telefonu na št. 732-858. Kočljiva tema letošnjih študijskih dnevov PREVOZI: ZASEBNO ALI JAVNO UPRAVLJANJE ? Sestanek načelnikov deželnih svetovalskih skupin KD in PSI Pred dnevi sta se v Trstu srečala načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Longo in načelnik svetovalske skupine PSI Carbone. Na sestanku sta govorila o pogajanjih med družbo IRI, Deželo, krajevnimi upravami in sindikati o vlogi in perspektivah obratov z državno soudeležbo v Furlaniji - Julijski krajini. Pogovarjala pa sta se tudi o pobudah, ki naj jih Dežela sproži pri vsedržavni vladi, da se uresničijo sklepi o gospodarskih pobudah v trža ški in goriški pokrajini, ki jih vsebuje protokol, ki so ga februarja podpisali vlada in sindikati. Načelnika obeh svetovalskih skupin sta poudarila tudi potrebo, da parlament čimprej odobri obstoječe zakonske osnutke v korist pomorskih dejavnosti. Vrsta sklepov tržaškega občinskega odbora Tržaški občinski odbor je na zadnji seji pod predsedstvom podžupana Trau-nerja proučil celo vrsto upravnih vprašanj ter sprejeli nekatere sklepe. Eden teh zadeva dela za ureditev šolskega poslopja na Rebri za Greto, kamor se bo v kratkem preselil ženski tehnični zavod Deledda. Sklenili so tudi najeti dve posojili v višini 1 milijarde in 264 miljomov ter 4 milijard in 298 milijonov lir; prvo bo namenjeno preureditvi šole s celodnevnim poukom pri Banih, drugo pa bo krilo stroške za posege na mestnem omrežju električnega toka. Končno so namenili 41 milijonov lir za organizacijo razstave slikarja Eugenia Scompari-nija, ki jo bodo otvorili 26. oktobra v novem krilu palače Revoltella. PSI zahteva referendum o centrali na premog Tržaški socialisti nameravajo sprožiti kapilarno kampanjo občanov o poit edicah, ki bi jih imela namestitev termocentrale na premog v našem mestu, istočasno pa bodo zelo odločno zahtevali, naj bo prav zainteresiranemu prebivalstvu dana možnost, da se izreče o umestnosti centrale. To zahtevo so včeraj podprli tajniki treh sekcij PSI za mestno središče, Rocol in Sv. Ivan. Namestnik pokrajinskega tajnika PSI Scozzai pa je dodal, da bi organizacija takega referenduma ne terjala veliko časa in naporov, saj bi ga s kančkom dobre volje lahko izpeljali v enem mesecu. Poleg tega pa je Scozzai zanikal, da bi referendum predstavljal eleganten način, da bi preprečili namestitev centrale, saj so podoben referendum izvedli že v Cervi-gnanu, ko se je tamkajšnje prebivalstvo izreklo v prid zgraditve ogromnega železniškega postajališča. Tudi letos bodo v Trstu na pobudo Tržaške univerze in vsedržavne znanstvene ustanove CNR že tradicionalni Višji študijski dnevi o prevozih v okviru evropske gospodarske integracije. Dnevi se bodo pričeli 30. t.m., trajali pa bodo do 7. septembra. Osnovna tema letošnji študijskih dnevov bo »Bodočnost prevozov: zasebno in javno upravljanje«. Številni znanstveniki bodo tako razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo javne prevoze in pa prevoze s sredstvi, ki so last zasebnikov. Očitno je na primer, da so nekateri prevozi ali bolje prevozna sredstva Veliko cenejša, če jih upravljajo javna podjetja. Očiten pri mer so na primer prevozi ljudi; od avtobusov pa do vlakov. Tu se odpira seveda še vprašanje socialnih u-slug, ki jih neka družba daje in med te usluge spadajo seveda prevozi oseb (mestni avtobusi, vlak itd.). Tudi ko gre za blago, je veliko prevoznih sredstev last države ali drugih javnih ustanov. Široko pa je področje, kjer delujejo na zasebna prevozna podjetja. Vprašanje je torej, kako koordinirati javni in zasebni sektor. Na študijskih dnevih bo tekla beseda tudi o prevozih v državah tretjega sveta. Ob predavanjih bodo tudi okrogle mize, na katerih bodo sodelovali znanstveniki in strokovnjaki iz Evrope in drugih celin sveta. Na Gradu razstava Toncija Fantonija Čeprav je res, da tržaška turistična ustanova ni za letošnjo polet no sezono pripravila neke zares velike razstave, pač v smislu izjave njenega predsednika Alviseja Bariso na na odprtju razstave Celibertijevih del, imamo trenutno v Trstu več večjih razstav, med katerimi je tudi nekak triptih treh domačih mojstrov in sicer Celibertija, Lannesa in od sinoči Toncija Fantonija. Na Gradu sv. Justa so dali na ogled nad sto šestdeset njegovih del, skoraj izključno akvarelov. Pretežna večina gre za kraške motive in sicer motive iz vseh naših vasi in zaselkov, le nekaj je portretov ali beneških motivov, ter motivov od dru god, kamor je mojstra občasno zaneslo. (Fre) Nov center za kulturne in turistične pobude Tržaški župan Richetti je na sestanku s predstavniki krajevnih kulturnih in turističnih ustanov ter z od bomiki in upravitelji, ki delujejo na področju turizma in njegovega vsestranskega pospeševanja, sprožil po budo o ustanovitvi novega centra, ki naj koordinira vse kulturne in turistične pobude našega mesta. Center naj bi imel svoj sedež v uradu turističnih informacij na Trgu Unità. Pobuda ustanovitve tega novega koordinacijskega centra je bila nujna glede na to, da bodo v Trstu v kratkem realizirali nekaj važnih jav- nih struktur, ki bodo prav gotovo prispevale k pospeševanju turizma v našem mestu. Trenutno se namreč tržaški turizem usmerja v tri smeri. Najprej bi omenili kongresni turizem ter turizem velikih kulturnih in umetnostnih manifestacij, nato pa še navtični in športni turizem. Ta koordinacijski center se bo ob začetku svojega delovanja predvsem posvetil kongresnemu turizmu glede na to, da bo naše. mesto dobilo prihodnji mesec svoj kongresni center v tržaški pomorski postaji. Požar v pristanišču V Novem pristanišču se je v skladiščih kave podjetja Roman vnel požar, ki bi lahko imel hude posledice. Delavci so namreč v jutranjih urah varili pločevino, ko so iskre varilcev padle na vreče kave. Juta se je vnela in požar se je pričel naglo širiti. Nemudoma so na kraj požara prišli gasilci zadruge Santa Barbara, ki deluje v pristanišču, za njimi so pri-à'i tudi gasilci iz mestne gasilske postaje. Požar so pogasili dovolj hitro in preprečili, da bi zajel vse skladišče. S posegom so seveda omejili tudi škodo, ki bi lahko bila res velika. Zemeljski plaz Včeraj se je v Ul. Navali pripetila svojevrstna nezgodu na delu, ki pa k sreči ni imela hujših posledic. Delavci podjetja Società Edile A-driatica so namreč popravljali plinske cevi, delali so tudi s buldožer jim. Ob križišču med ulicama Navali in Fortis so izkopali globjo jamo, v kateri je popravljal cevi 29-letni Enzo Kobal, ki stanuje v Ul. Soncini 138. Približno ob 13.40 pa ga je zaradi obilice dežja zasul plaz zemlje; k sreči samo do pasu, vendar je v luknjo vdirala tudi voda in se nevarno nabirala. Na kraj nesreče so nemudoma prišli gasilci, ki so najprej izsrkali vodo, nato pa je bilo potrebnih celih 40 minut, da so Kobala potegnili iz luknje. Ponesrečeni Kobal se je samo o-praskal po nogah tako. da so mu v bolnici nudili le prvo pomoč, a ga niso zadržali. Ropot izdal tatiča v trafiki Vlom v trafiko bo drago stal 44-let-nega Claudia Matesa iz Ul. Negri. Moški je v noči med četrtkom in petkom hotel okrasti trafiko v Drevoredu D’Annunzio 77. Z dva metra dolgo železno cevjo je najprej s silo dvignil navojnice ter nato razbil šipo na vhodnih vratih (pri čemer se je tudi ranil do krvi) in se prihulil v trgovino. Pri tem pa je preveč ropotal, kar je bilo zanj tudi usodno. Ropot v trafiki je zaslišal mimoidoči pešec, ki je takoj' poklical policijo. Agenti so ob vhodu v trafiko opa- zasul delavca žili nalomljene navojnice, v trafiki, kjer je gorela luč, pa so našti Matosa. Pri sebi je imel med drugim ček za 570 tisoč lir in 167.500 lir v gotovini, ki jih je pobral iz blagajne. Policisti so ga odvedli na kvesturo in včeraj prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine v obtežilnih okoliščinah. Pregled pri kardiologu »nevaren« za srce Zdravniški pregled pri kardiologu ima lahko včasih za srčne bolnike tudi negativno plat. Nekaj podobnega se je v četrtek popoldne pripetilo Concetti Zanier vd. Pavanello iz Ul. Pisoni 4. Ko se je priletna ženska odpravila h kardiologu, ki orditura v Ul. Crispi 3, se je znašla kar na lepem zaprta v dvigalu, ki se je bilo ustavilo med prvim in drugim nadstropjem. Njene klice na pomoč je čez nekaj časa slišal 74-letni Pasquale Minucci in sicer z okna svojega stanovanja v bližini Ul. S. Zaccaria 3, ki je poklical policijo. Na kraju so posegli tržaški gasilci, ki so po skoraj pol ure dela »rešili« prestrašeno žen sko iz dvigala. Zanierova si je po neljubem dogodku kmalu opomogla. Potem ko so gasilci popravili dvigalo, se je korajžno z dvigglom povzpela do ambulante kardiologa na pregled. • Drevi se bo v Sesljanskem zalivu začel praznik Unità. Jutri bo na sporedu zanimiva okrogla miza o turističnem razvoju v zalivu. darovi in prispevki V spomin na dragega Otona Žerjala daruje družina 100.000 lir za Zvezo borcev Boljunec in 100.000 lir za KD Prešeren. Namesto cvetja na grob Otona Žerjala in Mihaela Grzančiča daruje Rudi Žerjal z družino 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Otona Žerjala darujeta Slava in Marjo Sancin (Boljunec 283) 15.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Otona Žerjala darujejo družine Kodrič - šiškovič 25.000 Ur za KD Prešeren in 25.000 Ur za ŠD Breg. V spomin na Otona Žerjala daruje družina Hrvatič iz Boršta 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Marijo Daneu darujeta Mario in Dragica Ukmar 10.000 Ur za Kulturni dom na Proseku. V spomin na moža Berta Maganjo, brata Cvetkota in Franca Maganjo daruje žena Kristina 30.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Križa. V spomin na dragega Mihaela Grzančiča daruje družina 50.000 Ur za KD Prešeren, 50.000 Ur za sekcijo KPI občine Dolina in 50.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Ob 1. obletnici smrti drage mame Ivane Kralj darujeta Albin in Olga 15.000 lir za postavitev ploščadi v Gabrovcu. V spomin na rojstni dan Ivana Riose daruje žena Lojzka 10.000 Ur za KD I. Cankar in 10.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Ob 1. obletnici smrti drage mame Ivane Kralj darujeta Berta in Stanko 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11. avgusta ALEKSANDER Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 — Dolžina dneva 14.18 — Luna vzide ob 20.46 in zatone ob 5.17. Jutri, NEDELJA, 12. avgusta KLARA Vreme včeraj : temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, dežja 3e padlo 8 desetink mUimetra, nebo P°" oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Eva Termina, Valentina Boschian, Nicola Furlani, Giacomo Gavazzine UMRLI SO: 86-letna Maria Bacichi vd. Cervini, 74-letni Ferruccio Colautti, 61-letni Tristano Toich, 81 letna Danila Ukovic vd. Bronzin, 96-letna Maria Limolino vd. Boriato, 79-Ietna Giustina Grizon vd. Paliga, 89-letna Augusta Bauer vd. GnoU. OKLICI : Fulvio Luto in Anna Pia Se verini, uradnik Renzo Poiani in urad njca Arianna Mamilovich, mehanik Fa bio Crasso in gospodinja Renata Arna to, uradnik Fulvio BeneUa in prodajal ka Graziella Bencich, mehanik Roberto Trombetta in uradnica Viviana Catalano, šofer Claudio Pradal in uradnica Eugenia Starz, zdravnik Diego Marega in raziskovalka Marialuisa Gombacn. zemljemerec Alessandro Vidonis in die_ tologinja Tiziana Tomasoni, kuhar Gianfranco Fiorame in gospodnija Carla Angolini, električar Antonio Garraffo m estetistka Barbara Giachin, prodajalec Maurizio Tognon in gospodinja Anna Castellano, zdravnik Mauro Giacca «* uradnica Serena Cividin, glasbenik Giorgio De Santi in otroška varuhinja Serena Sandri, električar Massimo Carli m frizerka Lorella Husu, agent JV Pot”] zio Giordani in gospodinja Bruna Rn*°' ni, trgovski agent Franco Severi in radnica Daniela Bottizer, odontotehnik Paolo Magnani in uradnica Marina Contento, gasilec Roberto Massi in uradu ca Ariella Clarich, bolničar Davide Fre lessi in učiteljica Gabriella Sudicio. *' ženir Giacomo Bartelloni in učiteljic Cristiana Lubini, elektromehanik Fan Muraro in prodajalka Luciana Savro • šofer Sergio Del Vecchio in trgovk8 Ines Bergamo, prodajalec Franco P® huaz in gospodinja Sabrina Canciani. u ženir Claudio Amadio in vzgojitelji Simonetta Paier, agent JV Salvato Al Ione in učiteljica Paola Dellapic” ' železničar Sergio Orlandi in delav Daniela Odorico, finančni stražnik v niele Salvatore Ta villa in študent Maria Cettina Oliva, finančni strazju Felice Curro in gospodinja Maria riam uradnik Antonio Sgrò in uradnica N dia Della Mea, upokojenec Franco J« zi in gospodinja Marija Bertok, zer?"L. mereč Paolo Daniele Viviani in umv zitetna študentka Giuliana Strukel, e loški operater Dario Crasti in uradni Vincenza Porta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) „ ,4 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecelbo ? ■ Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nab žina, Boljunec, Milje (Lungomare (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (UL Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) v- Trg Cavana 1, Trg Giotti (UL Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, lje (Lungomare Venezia 3). Dne 10. avgusta nas je za ' pustil Emilio Emili Pogreb bo danes, 11. av^uf*f;'njce 11.30 iz mrtvašnice glavne holm» v cerkev i.u Proseku. Žalostno vest sporočajo] zC Grazia, sinova Albert ^ Willy, bratje, sestre, s svakinje, nečaki, tast. ter ostalo sorodstvo- Trst, 11. avgusta 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob peti obletnici izgube našega gega in nepozabnega Marjana Cianija se ga vedno z ljubeznijo sP0*1^ starši, sestra, s0:iateli* ter vsi njegovi P Konto vel, 11. avgusta 1984 l’IUMOKSKI DNEVNIK — 11. avgusta 1984 Q stran 5 A A II1. olimpijske igre i.OS ANGELES 19S4 Italiji in Jugoslaviji po eno zlato Jugoslavija še posebno uspešna v igrah z žogo (rokomet, vaterpolo, košarka...) kolajne ZDA Romunija Kitajska ^ah. Nemčija ■talija Kanada ‘■openska N- Zelandija Avstralija Britanija Francija Finska Južna Koreja Nizozemska JUGOSLAVIJA švedska Brazilija Mehika Belgija Avstrija sPanija Maroko Švica Banska Norveška Grčija Kolumbija S'onokoSèena Peru Jamajka ls|andija ^°|Tugaiska Tajvan Venezuela 59 50 21 17 14 11 14 7 7 11 15 18 11 3 7 8 11 10 7 7 11 6 0 2 4 8 11 4 6 18 4 3 12 4 3 4 3 4 3 3 3 4 3 1 2 2 7 6 1 3 2 1 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 3 2 0 2 1 0 1 2 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 današnje kolajne site, hoja 50 km, disk 4xi(U) * * 81 „m ženske, višina musai m ttl(iv}.m,>ški, 4x400 m ženske, 4x40 Site i,„!’ krogla moški, 1500 m žer Met Žr* m m»ški, 5000 m. NOGO n.). t5;ANU: Kt, K2, K4, Cl, C2 (100 Na Ti,;:,iVADBA: ritmika. HOKE tegorti« m°ški. JUDO: odprta k«i kg, go !1 ROKOBORBA: kategorije 5 tiioški It,82 kS in 1 kg. ROKOMET nimuš'i:, B0JKA: «loški. BOKS: m lahka t’ mu^a' Petelinja, peresni Uto, I, vP^rlnhka, bantam, superbai l^leik6 srednjetežka, težka, si tENlS.a- SABLJANJE: meč ekipni (iletoun posameznice in posamezni! moški in#atij^)- lokostrelstvo Italijanski sabljači, ki so osvojili zlato kolajno. Desno: britanski atlet Daley Thompson, zlata kolajna v deseteroboju (AP) LOS ANGELES — Italija in Jugoslavija sta od včeraj bogatejši za eno zlato kolajno. Italijani so si svoje 11. zlato odličje priborili v ekipnem tekmovanju v sablji, Jugoslavija pa je Lisjakovemu zlatemu odličju in zlatu v ženskem rokometu (včeraj se je ta turnir končal, prvo mesto pa so Jugoslovanke osvojile že kolo pred koncem) do- dala še najžlahtnejšo medaljo v kanuju z Matijem Ljubkom in Mirom Nišovičem, ki sta včeraj v velikem slogu premagala vso konkurenco in zanesljivo osvojila prvo mesto. Sploh pa so bili Jugoslovani včeraj dokaj uspešni. Vaterpolisti so si z zmago proti Španiji priborili najmanj srebro, košarkarji pa so po izredno izenače- nem boju premagali Kanado in osvojili bronasto kolajno. Po slabi igri v polfinalu proti Španiji so se Novoselovi varovanci oa-dolžili v tem srečanju in tako dosegli bron. V atletiki je bil tokrat v središču pozornosti Daley Thompson (V. Britanija), ki je zmagal v deseteroboju in le za las zgrešil tudi svetovni rekord. Škandalu v boksu pa ni konca. V italijanskem taboru so kar razkačeni po tem, kar se je pripetilo njihovemu boksarju Mu-soneju. Pravi šok pa je bila za Američane izključitev, ki jo je dosodil ameriškemu boksarju jugoslovanski sodnik Novičič. Jugoslovanu so kar pol ure žvižgali, policija pa ga je morala pospremiti v slačilnice. Ljubek■ Nišovič v velikem slogu do L mestu LOS ANGELES — Na jezeru Ca-sitas sta Matija Ljubek, 31 - letni veteran, in Mirko Nišovič, 23 - letni naslednik jugoslovanskega kanuj-skega športa, o-svojila zlato kolajno na progi 500 m dvokleku. Po izrednem končnem jurišu sta gladko prehitela Romuna in zmagala s časom 1’43"53. Tretja je bila dvojica Miguez in Suarez iz Španije. Matija Ljubek je bil že olimpijski prvak v Montrealu, kjer je poeg zlata osvojil tudi srebro, uspešen pa je bil v jugoslovanskem čolnu tudi na OI v Moskvi. Veslača sta doslej dosegla tudi mednarodne uspehe na drugih prireditvah kot so svetovna in evropska prvenstva. Manj uspeha je imel Milan Janič. V finalu se je uvrstil na deveto mesto, zamuda za zmagovalcem pa je bila izredno majhna. Slabi dve sekundi za zmagovalcem in dobro sekundo od bronaste kolajne. Bočjši je bil Italijan Scarpa. Bil je šesti. Italijanska dvojica Scarpa-Uberti je osvojila četrto mesto, potem ko je ma- lo pred ciljem kazalo, da bo celo druga. IZIDI KI moški 1. Ferguson (N. Zel.) 1’47”84; 2. Moberg (Šved.) 1’48”18; 3. Bregeon (Fr.) 1'48'41; 6. Scarpa (It.) 1’49”60; 9. Janič (Jug.) 1’49"90. K2 moški 1. Ferguson - MacDonald (N. Zel.) 1’34”21; 2. Bengtsson - Moberg (Šved.) 1’35”26; 3. Fisher Morris (Kan.) 1 minuta 35”41; 4. Scarpa - liberti (It.) 1'35”50. Cl moški 1. Cain (Kan.) 1’57”01; 2. Jakobsen (Dan.) 1'58"45; 3. Olaru (Romunija) 1'59"86. C2 moški 1. Matija Ljubek - Mirko Nišovič (Jug.) 1’43”67; 2. Potzaichin - Simio-nov (Rom.) 1’45”68; 3. Miguez - Suarez (Šp.) 1’47"71. KI ženske 1. Andersson (Šved.) 1’58”72; 2. Schuttpelz (ZRN) 1’59”93; 3. Dercxk (Niz.) 2’00'T1. K2 ženske 1. Andersson-Olsson (Šved.) 1'45”25; 2. Barre-Holloway (Kan.) 1'47”13; 3. Idem-Schuttpe'z (ZRN) 1’47”32. Po »primeru Musone« še smola s Todiscom Niso se še pomirile vode po škandaloznem sklepu sodnikov, ki so povsem nepošteno »porazili« Italijana Musoneja, ko je italijanski boksarski tabor v Los Angelesu zadela nova nezgoda. Salvatore Todisco, ki se je uvrstil v finale v minimušji kategoriji, se je v prvem kolu tudi poškodoval. Zdravnik italijanskih boksarjev Santini je po skrbnem pregledu ugotovil celo zlom in namesto rokavic je Todisco dobil mavčno oblogo. Turnir se jie znanj zaključil s srebrno kolajno in Američan Paul Gonzales bo danes ponoči stopil na ring le, da mu bo sodnik lahko dvignil roko. Vsaj bo zmaga Američana končno nesporna. V borilnih športih so v italijanskem taboru zabeležili poškodbo tudi pri rokoborcih. Antonio La Bruna si je močno nategnil vezi na levem kolenu. Oba športnika bosta za mesec dni prisiljena k počitku. V Los Angelesu že razprodajajo Zamreženi atletski Tarzan pSAŠA RUDOLF ^-----ža Primorski dnevnik '^■1 LOS ANGELES ■p-'”1' — Z daj se že na vtH vsakem koraku po p* zna, da smo tik ■&>- pred koncem 23. ■b-' jfl olimpiade, celo na ■ izložbah trgovin z olimpijskimi spo minčki, ki so zra v sle kot gobe po *hn0 0 adn]ih dveh dnevih, zapa ri«. Ufane n°Prie »Se razproda ‘S*h. ,s stiliziranim orlom Sa , z'9aliCe kozarci, krožniki, “ sP07n’i„i,e7nični svinčniki in osla , j od zneska drobnarija veljajo , Prvih rt , 50 odstotkov manj kot r/Se’ saj Rnzprodati je treba Veh tTl.. -H.° že od torka dalje v !*° ,falaoo olcah razprodajali drugač ejja Z(l prodaja pa nikakor ne 710 v vzhodnoevropskih dr- žavah se je tudi v ZDA razširilo stra stno zbiranje najrazličnejših značk. Čimbolj so eksotične in čim manj jih je v toku, tembolj so iskane. Ustva rilo se je pravo tržišče z borzo, k t kotira posamezne primerke. Med naj bolj iskanimi je značka republike, San Marino, saj so jih izdelali v skromni nakladi, 100 primerkov. Značka male republike v Romagni velja že preko 150 dolarjev, torej o-kroglih 250 tisoč lir. Prav tako izredno iskane pa so vstopnice za jutrišnjo zaključno prireditev. Ker so jih v celoti razprodali že pred tedni, jih je zdaj moč dobili le še na črni borzi. Za vstopnico, ki uradno velja t0 dolarjev, je zdaj zamudniku treba odšteti petkrat toliko, torej naj manj 200 dolarjev. Za ta denar pa nudi krajevna letalska družba PSA dvodnevni izlet na Havaje, za skrom nih 5 dolarjev pa vas iz Los Angele sa z avtobusom prepeljejo v Las Ve gas in nazaj. Seveda, si je treba skrbno ogledali predpisana navodila. Potnik za Las Vegas se mora obve- zati. da bo ves čas, približno 12 ur, preživel v igralnici, dokazati, da je polnoleten, da po igralnici ne zapravlja denar, in da si ne bo ogledal predstav, ki jih večje igralnice nudijo gostom. Na take in podobne ponudbe bomo naleteli na vsakem koraku, zato je previdnost ne samo zaželena, pač pa nujna. Razprodati pa bi veljalo tudi boksarske sodnike. Dvomljivih razsodb je bilo od 32. finala dalje toliko, kot le malokdaj v preteklosti. Premagati po točkah ameriškega predstavnika je bilo skoraj brezupno. To ne velja seveda za McRoya, Hilla, Gonzalesa in Brelanda, toda marsikateremu od ostalih so sodniki očitno pomagali do kolajne. Res pa je, da smo se nad boksarskimi sodniki hudovali tudi v Miinchnu, Montrealu in Moskvi. Za to bo nujno potrebno morala boksarska zveza poskrbeti in da tudi iz finančnega vidika sodniki ne bodo več odvisni od organizacije. .......SHMf - , , So »atletskega Tarzana« ulovili v mrežo? Ne! To je le francoski deseterobojee William Motti po rekordnem metu diska (Telefoto AP) Sablja: po zanesljivi zmagi proti Franciji Rokoborba Italija zlahka do naslova LOS ANGELES — Italijan Meglio in Francoz Gran-ger sta s sabljo v roki tekala drug za drugim skoraj celih pet minut, ne da bi kdo sku šal drugega zadeti. Sablja nima e-lektričnih pripomočkov za označevanje zadetkov in nevešča ameriška publika se je začela dolgočasiti. Sodnik srečanja je razumel, da so gledalci zgolj navajeni frenetičnega prižiganja znakov na raznih strojčkih in oba sabljača opomnil in ju spodbudil k borbenosti. Meglio se je menda hotel res pošaliti z gledalci in odkriti njihove »slotmašinske« slabosti. Ko je bilo igre konec, se je dvoboj začel zares. Italijani so bili tokrat daleč boljša ekipa in zlato je bilo njihovo povsem brez naprezanja. K rezultatu z 9:3 je Marin prispeval tri zmage, Dalla Barba, Meglio in Scalzo pa po dve. Med Francozi je povsem razočaral Lamour (samo ena zmaga), ki je pred dnevi osvojil prvo mesto med posamezniki. Zelo borbeno in do kraja negotovo pa je bilo srečanje za tretje mesto, v katerem je Romunija z 8:7 odpravila ZRN. Italijanska ekipa je zmes sabljačev iz Padove in z Juga. Dalla Barba in Marin sta oba iz Padove. Marin ima 21 let in se s sabljanjem bavi samo štiri leta. Scalzo ima 25 let in je doma iz Mesine. Sabljati je začel leta 1978 in že dve leti kasneje je v Moskvi osvojil srebro v ekipni konkurenci. Najbolj zanimiv pa je verjetno Ferdinando Meglio, ki je doma iz Neaplja. V svoji karieri, ki se je začela pred osmimi leti, je zbral že vrsto blestečih uspehov, med katerimi srebro iz Moskve. Meglio je šlu dent, zabava pa ga tudi glasba. Baje obvlada celo vrsto inštrumentov. Do pred kratkim je na domu imel tudi kačo (boti). Ronald Reagan prireja sprejem Ronald Reagan bo priredil za vse ameriške kolajne sprejem v losange leškem hotelu. Prvotno jih je mislil povabiti v svoj »ranch«, vendar so ugotovili, da v njem nima primernega prostora. LOS ANGELES - MESTO PUSTOLOVCEV Turisti se morajo znajti kot vedo in znajo, nihče ne skrbi za organizirane obiske, nekaterim je skoraj žal za Moskvo. Američani so se izmi siili, tako namigujejo turisti z vsega sveta, novo olimpijsko disciplino: »Kako prideš kam, kako se imenuje«. Večina gostov je vse do zadnjega upala, da si bodo Američani na transportnem področju le izmislili ustrezne rešitve, a so se ušteli. Sedaj so sredi Los Angelesa kot pionirji, ki so z lastno močjo osvojili Zahod. Nihče jim ne postavi avtobusa pred vrata, nihče ne skrbi za organiziran kulturni spored, nikjer ni informacijskega središča, kjer bi izvedeli me, nikjer prav nobene inštitucije, ki bi obvladala to velemesto. Brez avtomobila pa »homo californiensis« ni zmožen živeti. To je pravo vodilo za premikanje naprej in prenekatere organizirane skupine iz tujine so to občutile na svoji koži že prvi dan iger. Pa tudi z avtom brez organizacijskega talenta, pustolovskega navdiha in sreče ne moreš osvojiti angelskega mesta. Jugoslovanom bronasta kolajna Lisette: dež ženitnih ponudb Lisette Sevens je kapetanka nizozemske ženske reprezentance v hokeju na tram, vendar je ta dolžnost zanjo premalo, energije ima precej več. Zato se v premoru med tekmama spremeni v novinarko, nastopa kot olimpijska maskota nizozemske ekipe v Los Angelesu, sodeluje v televizijski oddaji »Gym tonic«, ki propagira rekreacijo in šport nasploh. Ob tem je tudi zelo privlačna in zato jo mnogi sprašujejo, če je že _ dobila kaj ženitnih ponudb. Lisette jim povsem mirno odgovarja: »Pet, če ne računam rrioških.f. Moses še štiri leta Edwin Moses je baje izjavil, da na merava nastopiti še štiri leta. K temu ga sili pogodba z neko firmo športnih rekvizitov. Z njegovo odio čitvijo pa ni zadovoljna žena Myrel-la, ki je na TV povedala, da ga bo v takem primeru zapustila. Jugoslavija — Kanada 88:82 (44:38) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 12 (2:3), A. Petrovič 15 (7:8), Zorkič 4, Sunara 4 (2:3), Mutapčič 2, Kne-go 4, Radovanovič 8 (2:6), Nakič 2, Dalipagič 37 (5:8). KANADA: Simms 10 (4:6), Pasquale 16 (6:6), Tilleman 13 (1:2), Kaznowski 8 (2:2), Triano 9 (3:4), Wennir.gton 11 (3:5), Wiltjer 12 (2:4), Meagher 1 (1:1). GLEDALCEV 13.000; SODNIKA: Nichols (ZDA) in Kotleba (ČSSR). LOS ANGELES — Jugoslovanski košarkarji so uspešno preboleli poraz s Španijo in si v malem finalu proti Kanadi priborili bronasto kolajno. Kanado so premagali po izredno razburljivem dvoboju. Za kolajno so zaslužni prav vsi igralci, ki so junaško prestali hud pritisk nasprotnikov, še zlasti pa kapetan Dalipagič, ki je v svoji verjetno zadnji tekmi z reprezentanco, pokazal vse svoje znanje. Sicer pa je bil boj vso tekmo izjemno napet. Jugoslovani so v začetku v napadu nikakor niso znašli, le Dalipagič je dobro zadeval in tako sam držal ravnotežje s hitrimi in spretnimi Knadčani. Predvsem ko je kazalo, da Jugoslavija doživlja podobno krizo kot na tekmi s Španijo, je Dalipagič nadaljeval s svojo izvrstno serijo iz p.p. Zadeval je kot za stavo in pomagal prebroditi krizo. Počasi so se prebudili tudi drugi igralci : Aleksander Petrovič je nekajkrat lepo zadel od daleč, v obrambi pa sta Knego in Radovanovič učinkovito zaustavila Kanakčana pod košem. Ob natančnih metih Tillemana in Pa squala si »plavi« nikakor niso mogli priigrati večje prednosti od šti- rih točk. To pa je bilo dovolj v razburljivem finišu tekme. »Plavi« so bili tokrat dovolj zbrani in so zdržali »pressing« Kanadčanov. Italijanom peto mesto Italija — Urugvaj 111:102 (55:23) Italijanski košarkarji so osvojili peto mesto. Demotivirani »azzurri« v tem srečanju niso igrali najbolje (zlasti v obrambi ne), vseeno pa so bili toliko boljši od Urugvajcev, da so zasluženo zmagali in tako osvojili končno peto mesto, kar je zanje seveda velik neuspeh. »Azzurri« so bili namreč v Moskvi drugi, prvi pa na evropskem prvenstvu. Pri Italijanih sta bila sinoči najboljša Riva (40 točk) in Villalta (29), pri Urugvajcih pa Lopez (39) in Nu-nez (24). Finale za 6. 7. mesto: Avstralija - ZRN 83:78. Polemičnemu Thompsonu najtežja disciplina LOS ANGELES — Svetovni rekord v deseteroboju bi moral končno o-svetliti olimpijsko atletiko. Britanec Thompson bi moral 1500 m preteči v 4’34”9 in stvar bi bila gotova. Težki silaki so zaključevali zanje dolg tek in Thompson se je boril proti uri in proti svoji težki postavi. Meter pred ciljem se je nenadoma tista vil in skoraj padel skozi cilj. Čas: 4’45”0. Z rekordom ni bilo nič za dve sami točki. Končni rezultat je bil 8.797 proti 8.798 Nemca Hingsena, ki se je že devetič v dvoboju z Britancem moral zadovoljiti z drugim mestom. Thompson je potrdil uspeh iz Moskve. Thompson je bil skrajno polemičen in tudi duhovit po tekmi. Častni krog jc opravil z majico kjer je bilo spredaj napisano »Amerika, hvala za ta velik dogodek«, na hrbtni strani pa »Kaj pa televizijski prenosi?«. Ameriški novinarji in TV režiserji so ga »skrili«, Britanec pa je doživel uspeh pri gledalcih. Še hujšo si je izmislil med tiskovno konferenco. Nosil je majico z napisom- »Je drugi atlet na svetu ’gay’?«. Seveda so ga vprašali kdo je ta drugi a-tlet. »Jaz sem prvi,« je povedal. »Kdo je drugi ne vem. Morda tisti, ki so vedno pojavlja na TV.« Vsi so razumeli, da gre za Lewisa, kritika pa je bila jasno usmerjena televiziji. Skupinsko je bil dober finalni tek na 200 m, kjer je že drugo zlato o-svojila Američanka Brisco-Hooks, daljina pa je predstavljala razočaranje za svetovno rekorderko An isoaro Cusmir, ki je skočila skoraj pol metra manj od svoje najboljše znamke. Rezultat Jugoslovanke Dančetovič 5,88 m predstavlja pravo uganko. Kako je sploh potovala v Los Angeles? Izidi 200 m ženske 1. VALERIE BRISCO-HOOKS (ZD A) 21 ”81 ; 2. FLORENCE GRIFFITH (ZDA) 22’04; 3. MARLENE OTTEY (Jam.) 22”09; 4. Cook (VB) 22”10; Američanka Valerio Brisco - Hooks, zmagovalka v teku na 200 m 5. Jackson (Jam.) 22"20; 6. Givens (ZDA) 22”36; 7. Baconi (Fr.) 22”78; 8. Gaschct (Fr.) 22”86. Daljina ženske 1. ANISOARA CUSMIR (Rom.) 6,96 m; 2. VALI IONESCU (Rom.) 6,81 m; 3. SUSAN HEARNSHAW (VB) 6,80 m; 4. Thacker (ZDA) 6,78 m; 5. Joyner (ZDA) 6,77; 6, Lorra-way (Avstral.) 6,67; 7. Ninin (Avstralija) 6,53; 8. Ferguson (Bah.) 6,44; 12. Snežana Dančetovič (Jug.) 5,88 m. Deseteroboj 1. DALEV THOMPSON (VB) 8.797 točk; 2. JuRGEN HINGSEN (ZRN) 8.673 točk; 3. SIEGFRIED WENTZ (ZRN) 8.412 točk; 4. Kratschmer 8.326 ; 5. Motti (Fr.) 8.266; 6. Crist (ZDA) 8.130; 7. VVooding (ZDA) 8.091; 8. Stecn (Kan.) 8.047. V polfinalnih tekih na 1500 m je Italijanka Dorio zmagala v svoji skupini in postavila kandidaturo za e-no od kolajn. Zelo hitri so bili teki na 5000 m. Maročan Aouita bi utegnil danes ponoči zmagati. Izpadel je I-lalijan Antibo. Jugoslovanska skakalca v višino Fižuleto in čanovič sta v predtekmovanju izpadla. Skočila sta 218 oziroma 215 cm medtem ko je bilo po trebnih 224 cm. La Bruna šesti LOS ANGELES — Medtem ko je Italijan La Bruna pristal na končnem mestu v kategoriji do 62 kg, se Jugoslovani še naprej dobro bojujejo v rokoborskih tekmovanjih prostega sloga. V kategoriji do 52 kg je Šaban Trstena v prvem dvoboju malega finala skupine B, kamor sta se uvrstila še dva rokoborca, premagal Japonca Takado po sodniški odločitvi. V kategoriji do 57 kg je šarov v prvem kolu premagal Dominikanca Severina, v kategoriji do 74 kg pa je Šaban Sejdiu najprej izgubil z Američanom Schult-zem zaradi tušeja, nato pa premagal Finca RauhaJo po točkah. V kategoriji do 82 kg je v prvem kolu Italijan Ortelli odpravil po točkah E-gipčana Elashrama. Sejidu in Trstena imata seveda še lepe možnosti, da se uvrstita med najboljše tri tekmovalce (kolajne so podelili danes zjutraj po našem času). Včeraj so se končala tekmovanja v kategorijah do 48,62 in 90 kg. Američani so zabeležili lep uspeh, saj so osvojili vse tri razpoložljive zlate kolajne. KONČNE UVRSTITVE KATEGORIJA DO 48 kg: 1. Wca-ver (ZDA), 2. Takaši Irle (Jap.)> 3. Gab Do Son (J. Kor.); KATEGORIJA DO 62 KG: 1. Lewis (ZDA), 2. Kosci Akaiši (Jap.), 3. Jung Kcun Lee (J. Kor.); KATEGORIJA DO 9« kg: 1. Burnirli (ZDA), 2. A ki ra Ohta (Jap.), 3. Loban (Vel. Brit.). ... toda »mafija« tudi v rokoborbi Odločitev za zelenci mizo, da razveljavijo zmago turškega rokoborca v grško-rimskem slogu Karadogana in jo prisodijo Američanu Fabiolu, je v Turčiji povzročila val protestov. Turški časnikarji v naslovih poudarjajo, da je to nedoumljiv škandal V svetovni rokoborbi, uničena športna morala itd. Precej hudih besed g1"6 tudi na rovaš Milana Ercegana, predsednika mednarodne rokoborske zveze. V enem od časnikov so ccl° zapisali, da je »rokoborska mafija® Karadoganu odvzela zmago. Lokostrelstvo Po drugem dnevu lokostrelskih tekmovanj vodi v moški konkurenci A' meričan Pace pred rojakom McKin' neyern in Japoncem Jamamotom-Italijanka Robertson je na 16. m®' oz. 41. V ženski konkurenci vodi Kitajk3 Li Lingjuan pred Južnima Korejka-ma Kirn Jin Ho in Seo Hjang Son-Italijanka Robertson je na 16. mestu. Tenis Na teniškem turnirju se je n*efj moškimi Italijan Canè uvrstil v ponj naie, s tem da je premagal Avstraj' ca Youla z 2:0 (nakar je Youl od stopil). . ,e Med ženskami pa se je v poifina1 uvrstila tudi Jugoslovanka Sabin Goleš, ki je premagala Američank Kathy Horvath s 6:2, 7:6. Nova klobasa Za zaključno slovesnost je režiš David Wolper pripravil novo klobas ■ Dolga bo dve uri in tri četrt. Ugnali še Špance »Plave« sklenile turnir nepremagane 14:8 svojitev zlatega odličja Jugoslovanom dovolj remi proti ZDA, saj imajo boljšo gol razliko od Američanov. Finalna skupina Izida: ZDA ZRN 8:7; Avstralija Nizozemska 8:7. Lestvica: Ju goslavija in ZDA 8, ZRN in Španija 3, Avstralija 2, Nizozemska 0. Jugoslavija — Španija (3:4, 3:0, 5:4, 3:0) Strelci za Jugoslavijo: Bebič 4, Paškvalin, Roje, Lušič in Mi-lanovič 2, Djuho in Sukno 1. LOS ANGELES — Reprezentanca Jugoslavije si je z zmago nad Špa ni jo zagotovila najmanj srebrno kolajno. V zadnji tekmi se bo za zlato pomerila z reprezentanco ZDA, ki je v predzadnjem kolu tesno, z 8:7, premagala ZRN. Najbolj se je izkazal vratar Krivokapič, ki ga po pravici imajo za najboljšega na svetu. Jugoslavija si je tako zagotovila najmanj srebrno kolajno, ki jo brani z olimpijskih iger v Moskvi. Naj še dodamo, da je za o- Skoki v vodo Zaključilo se je žensko predtekmovanje v skokih v vodo s stolpa, v katerem se je najbolje obneslo Kitajka ma Jihong Žou ter Ksjaoksija Čen, ki sta zbrali 462,87 oz. 434,88 točke. Za njima se je uvrstila domačinka Michele Nitchell s 402,88 točke. Vsaka tekmovalka je imela na razpolago osem skokov, v finale pa so se prebile samo tekmovalke, ki so se uvrstile od prvega do dvanajstega mesta. LOS ANGELES — Tudi v zadnjem kolu ženskega rokometnega turnirja so Jugoslovanke izbojevale zmago in nepremagane osvojile zlato kolajno. Čeprav je bila tekma s Kitajsko le gola formalnost, so »pl a ve« znova zaigrale učinkovito in Azijke odpravile z 31:25. V prvem polčusu, ki se je končal pri izenačenem stanju 15:15, so bile Jugoslovanke nezbrane, v nadaljevanju pa so se razigrale in Kitajkam preprečile, da bi lahko ohranile, sicer le teoretično možnost, da se polastijo srebrnega odličja. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Ptujec, Ognjenovič 4, Jankovič 2, Anastasovski 3, Kitič 6, Cuderman, Mugoša, Djurica 3, Višnič 5, Dju- kič, Kolar Merdan 7, Pavičevič 1. Srebrno kolajno je osvojila Južna Koreja, ki je v zadnjem kolu gladko premagala Zahodne Nemke, ena od ekip, ki jc najbolj razočarala. Kot rečeno, je bron osvojila Kitajska. Izidi zadnjega kola Južna Koreja ZRN 26:17 (9:10); ZDA - Avstrija 25:22 (11:9); Jugoslavija - Kitajska 31:25 (15:15). Končna lestvica Jugoslavija 5 J. Koreja 5 Kitajska 5 ZDA 5 ZRN 5 Avstrija 5 5 0 0 153:109 10 3 1 1 125:119 7 2 1 2 112:115 5 203 114:123 4 2 0 3 91:100 4 005 84:114 0 Ritmična gimnastika Na tekmovanju v ritmični gimnastiki, kjer trenutno vodi Španka Marta Bobo, ki je v dosedanjih preizkušnjah zbrala 19,20 točke, sta se doslej J^k zali tudi italijanski predstavnici p1 lia Staccioli, ki zaseda z 18,75 osmo mesto, ter 22. uvrščena Cristi11" Cimino, ki je zbrala 17,20 točke. Fotografije poražencev Fotograf Peter Reiss je svo posvetil športnikom, ki svoje PTLie. kušnje izgubljajo. Po Ol bo svoja ^ la razstavljal in prepričan je-bo imela razstava velik uspeh. ,g »Poraz doživljajo športniki na z različne načine,« je povedal Izjemno je tudi njegova orodje-toaparat je iz leta 1920. Olimpijski ogenj zastonj Preden bo ogenj ugasnil n C° 'p0. umu, ga bodo z manjšo štafeto nesli v poseben športni muzej. ^ bo gorel še naprej. Za vsak 0 ne bo treba plačati ničesar. Ni z kriterij izbire tekačev. PRIMORSKI DNEVNIK — 11. avgusta 19M olimpijske igre □ stran 7 Danes bodo podelili kolajne tudi v boksarskem tekmovanju V finalu trije Italijani in dva Jugoslovana LOS ANGELES — Danes ponoči bo-d° s podelitvijo zlatih koajn sklenili Maratonski boksarski turnir, ki je bil bržkone v središču pozornosti ljubi-j;Jev športa, bolj zaradi sramotnih sklepov sodnikov v korist Američa-b°v kot zaradi svoje privlačnosti, reba povedati, da so »ukročene« ži-popolnoma dosegle svoj namen, ^ki dvanajstih Američanov se jih je finale za zlato uvrstilo kar deset, j^je seveda rekord, saj je doslej le uspelo imeti v boju za najvišje bdličje osem boksarjev. Obračun Italijanov in Jugoslovanov , Vsekakor dober. »Azzurri« so v fina-e uvrstili kar tri boksarje in vsi bi lahko v normalnih okoliščinah po-govali za zlato. Pravzaprav pa i-l a Največ možnosti le Stecca, ki se ■ boril z Mehikancem, medtem ko , naloga Damianija v supertežki ka-r ®°fiji in Todisca v minimušji sko-J brezupna, saj se bosta pomerila z domačinoma. v 7! Jugoslovanov sta se v fina’e u-".sula Režepovski in Josipovič. Sled-J’ ,lma po ne preveč briljantni' poti aaie možnosti, da se postavi ob stran Parlovu in Kačarju, dosedanjima jugoslovanskima olimpijskima prvakoma. Tudi v včerajšnjih polfinalnih dvobojih ni šlo seveda brez zapletov. Tokrat jo je najbolj skupil Italijan Musone v težki kategoriji. Proti Američanu (glej čudo) TiLmanu je boksal dobro, bil je gotovo boljši in sodniki so mu pripisali neupravičeno tesno zmago s 3:2. Tedaj pa je zloglasna prizivna komisija spremenila sklep in zmago s 5:0 dosodila Američanu, ki ga je športna ameriška publika pošteno izžvižgala, medtem ko je Musone objokan zapustil ring. Baje se je sam Tillman v slačilnicah Italijanu opravičil za sramoten izid. Proti Američanoma sta izgubila tudi Jugoslovana Puzovič in Azis, vendar v tem primeru je šlo za »poštena poraza«, kar velja tudi za Italijana Bruna, ki ni bil kos domačinu Bre-landu. Za maščevanje na račun Američanov je poskrbel jugoslovanski sodnik Novičič, ki je v srednjetežki kategoriji zaradi udarca po prekinitvi izklju- čil Američana Holyfiefda. Njegov sklep je izzval ogorčenje gledalcev in ameriškega vodstva, sedaj pa bodo na vrsti še polemike, saj nastopa Jugoslovan Josipovič v isti kategoriji kot Holyfield. Rekli bi lahko milo za drago, vendar pa se je treznejšim o-pazovalcem zdela Novičičeva odločitev upravičena, dasiravno neobičajna. Gledati pa je niso »požrli« in Novi-čiča so morali iz dvorane pospremiti policisti. FINALNI PARI Minimušja (48 kg) Todisco (It.) - Gonzales (ZDA) Muš ja (51 kg) McCrory (ZDA) - Režepovski (Jug.) Petelinja (54 kg) Lopez (Meh.) - Stecca (It.) Peresna (57 kg) Taylor (ZDA) - Konyegwachie (Nig.) Lahka (60 kg) Ortiz (Pori.) - Whitaker (ZDA) Superlahka (63 kg) Page (ZDA) - Unponmaha (Tahiti) Velterska (67 kg) Sun Ar (Kor.) - Breland (ZDA) Supervelterska (71 kg) Tate (ZDA) - 0’Sut’ivan (Kan.) Srednja (73 kg) Hill (ZDA) - Sup-Shin (Kor.) Srednjetežka (81 kg) Josipovič (Jug.) - Barry (Nov. Zel.) Tp^kl) f Q1 Ver) Dewit (Kan.) - Tillman (ZDA) Supertežka (več kot 91 kg) Damiani (It.) - Biggs (ZDA) naši bralci in los angeles ’84 Po obeh polfinalnih spopadih je čas, da se spet seznanimo s tem, kaj menijo naši bralci o olimpijskem nogometnem turnirju. Povezali smo se zato z nekaterimi našimi nogometaši in nogometnimi izvedenci s Tržaškega in Goriškega. Vprašali smo jih za oceno v dosedanjem poteku turnirja ter za napoved o tekmi Italija - Jugoslavija, ki odloča o bronasti kolajni. Vsi ugotavljajo, da je bila igra doslej dokaj skromna, Jugoslavija pa bi bila v tekmi z Italijo nesporni favorit, ko bi ne imela tako okrnjene postave. Jiar|° Gergolet, nogometni sodnik: p^na raven je zelo nizka, zato (ja : a5juje agonizem in razumljivo je, 10„ JF sf°vil° prekrškov zelo veliko. Pobi tai53 velia> da igralci niso navuje-t(.r a° napornega tekmovanja, v ka-to vsak drugi dan in so za- b°Več Jem’ ^ako da se živčnost še biki m ' .Vsekakor mislim, da so sod-je Kji ° . ° vplivali na izid tekem, kar Pran ?. še zlasti razvidno na tekmi Sledi. a Jugoslavija, ki v temi pode tel,ne Pbtrebuje komentarjev. Gleda h(*ìIle JbSoslavija - Italija mislim, so p?1 ° MSUrno zmagali »plavi«, ker esno boljše pripravljeni.« »Ig^aa Pete jan, nogometaš Sovodenj : bi tu ie Preveč živčna in za nogomet-Čenra, r ne vlada posebno zanimanje, cev. 0Sav ZDA tribune polne gledal-Vstaint- 110 ruislim, da se ne splača si p-j 1 Ppnoči za takšne tekme, raje ke. Qi bvi ogledam skrajšane posnet-So e, dvoboja za bron mislim, da kar Lbslovand boljši (ll(,wUV|: Indija - Nizozemska ( % (JAvstralija - Velika Bri wa Hrv,, tjv mesto), Pakisan - ZI Iftlstvn- 19.00 (10.00): lol 7 Ih m ?° m moški, 50 m žensl j - st„i ’ m ženske; skoki v ' ekSltc (»r,.,nl7» #' PRIMORSKI DNEVNIK —11. avgusta 1981 Lah za las zgrešil uvrstitev Lipicancev ne bo med posamezniki Zapravljivi Samaranch LOS ANGELES — Do velikega preobrata je prišlo drugi dan tek movanja v ekipni dresuri. Danska, ena izmed favoritov, je namreč končala šele na 5. mestu, kajti reprezentančna sojahača vodilne evropske prvakinje Jensenove sta slabo opravila nalogi in tako je Danska ostala brez kolajne. Zato pa je bilo posebno doživetje nastop svetovnega prvaka dr. Rainerja Klinkeja (ZRN), ki je zbral največ točk, kar 6 več kot prvi dan Jensenova in ima tako najbrž v posamičnem tekmovanju glede na formo mencia največ možnosti za zmago. Tudi drugi nemški jahač Sauer je bil med najboljšimi in zlata kolajna je tako zasluženo pripadla prvemu favoritu ZRN. Švicarji so srebrni, a s precejšnjim zaostankom. Malo manj pa je za njimi švedska, ki je tokrat osvojila bron. Zadnji naš tekmovalec Dušan Maver na konju Favory Wera je bil zadnji dan soliden in se je povsem približal meji 1500 točk, to pa ni bilo dovolj, da bi lipiška ekipa premagala vsaj Avstrijo, ki ji je na koncu pobegnila za skromnih 10 točk. Nihče izmed naših tekmoval- cev se tudi ni uvrstil med tiste, ki bodo nastopali še v posamičnem tekmovanju. Še najbližji dvanajsterici je bil Alojz Lah, ki mu je do uvrstitve v posamični finale manjkalo samo 17 točk! • Končni ekipni vrstni red: 1. ZRN 4955 (Klimke 1797, Sauer 1592, K ruk 1576); 2. Švica 4673 (Hofer 1609, Stuckelberger 1606, De Bary 1458) ; 3. Švedska 4630 (Hakansson 1598, Bylund 1582, Nathhorst 1459) ; 10. Jugoslavija 4381 (Lah 1523, Mavec 1496, Moderc 1362). Med posamezniki je Alojz Lah dosegel 15. najboljši rezultat, Dušan Mavec deli 19. mesto, Stojan Moderc pa 31. Stane Trbovc Predsednik mednarodnega olimpi j skega komiteja Juan Antonio Samaranch je pohitel, da je bil vnovič prvi. V največjih kalifornijskih časnikih je objavil celostranske oglase, na katerih je z velikanskimi črkami pisalo : Grazias, graziasi Vse v redu in prav. Predsednik MOK, ki pred štirimi leti v Moskvi prav gotovo ni prevzel pospravljene pisalne mize, je odtlej veliko storil ali vsaj poskusil storiti za to, da bi napravil red v omenjeni olimpijski družini. Da se mu tudi v Los Angelesu ni posrečilo dobiti za olimpijska mizo vseh družinskih članov, to bi mu pač težko očitali. Njegov komite nima politične moči, pač pa ima vsekakor finančno moč. Revnejši člani družine dobijo nekaj od tega, toda tudi predsednik sam si je opomogel z vedno večjimi dohodki MOK iz pristojbin, ki jih plačujejo televizij- I ske družbe. V zadnjih štirih letih je obiskal praktično vse olimpijske komiteje na svetu. Kdor ima privilegij, da je na spisku MOK, dobi včasih tudi dvakrat tedensko pismo iz urada v Ženevi, s katerim mu sporočajo, kje je ravno tedaj »ekscelenca«. Potovanja, pisma, veliki oglasi--Dolgoročno se vse to zagotovo lepo obrestuje, vendar se zastavlja vprašanje, ali je potrebno, da mednarodni olimpijski komite oziroma njegov predsednik na tak ne ravno poceni način opozarja nase. Ali pa bi bilo nemara bolje naložiti denar tja, kjer imajo trenutno druge skrbi, kot sta športni praznik pod kalifornijskim soncem? na ostalih prizoriščih Judo Faziju ni uspelo V judu so podelili še en komplet kolajn, in sicer v kategoriji do 95 kg. Tu je nastopil tudi Italijan Yuri Fazi, ki pa ni imel sreče, saj je v finalu za 3. mesto, po zelo i-zenačenem boju, izgubil z Islandcem Izidi finalnih srečanj FINALE ZA 3. MESTO: Fridriks- son (Isl.) - Fazi (It.) ippon; Neu- reuther (ZRN) - Meli (Kan.) ippon. FINALE ZA 1. MESTO: Hyoung- Zoo (J. Kor.) - Vieria (Braz.) sodniška odločitev. Fridrikssonom. KONČNA RAZVRSTITEV: 1. Hyo- ung-Zoo (J. K.); 2. Vieria (Braz.); 3. Neureuther (ZRN) in Fridriksson (Isl.). Hokej na travi Pakistan in ZRN se bosta borila za zlato v moški konkurenci hokeja na travi. Z istim izidom, 1:0, sta v pol- finalu premaga’a Avstralijo oz. Veliko Britanijo, ki se bosta tako srečali za bron. Indija, ki je največje razočaranje tega tekmovanja, je v skupini, ki se bori za 5. mesto premagala Novo Zelandijo z 1:0; v finalu za 5. mesto se bo srečala z Nizozemsko, ki je premagala Španijo z 10:4. V ženski konkurenci so odigrali pr vo tekmo petega kola, kjer so ZRN in ZDA remizirale 1:1. Lestvica: Nizozemska 7, ZRN (s tekmo več) 6, Avstralija in ZDA (s tekmo več) 5, Kanada 3, Nova Zelandija 0. M. Elsner: Uspeh in neuspeh hkrati Pred velikim in malim finalom olimpijskega nogometnega turnirja smo za nekaj mnenj prosili dr. Branka Elsnerja, vrhunskega nogometnega strokovnjaka, ki je med drugim oče jugoslovanskega reprezentanta Marka Elsnerja in dekan na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo. »Dr. Elsner, ocenjujete nastop jugoslovanske vrste za uspešnega glede na razplete po tekmi s Francijo?« »Glede na igro, ki so jo r^aši prikazali v kvalifikacijah in na srečanju z Nemčijo, bi uvrstitev v mali finale le smatral za neuspeh, glede na sedanji položaj jugoslovanskega nogometa pa je to le uspeh. Na žalost nismo uspeli do konca obdržati pritiska in so nam z Nemci pošle moči. Zaradi tega pa smo ob finale.« »Kako gledate na prisotnost ekip na olimpijskih igrah, ki jih dejansko sestavljajo sami profesionalci (na primer Italija, Jugoslavija, Francija, Brazilija, in ki imajo pred ostalimi prednost?« »Kateri naj bi bili ostali? Mislim, da ta diferenciacija ne drži. Razlika je samo v tem, da šo eni registrirani kot profesionalci, drugi pa ne. Razlika je zgolj pravnoformalnega značaja. Dejansko pa je ni, saj če dobivajo na Zahodu in pri nas. visoke denarne prejemke, uživajo vzhodnjaki in osta Ji drugačne vrste bonitet in prednosti, ki so po mojem že dovolj za to, da jim priznamo status profesionalnih športnikov.« »V katero fazo prehaja jugoslovanski nogomet po razočaranjih na evropskem in še prej na svetovnem prvenstvu?« »Ne bi govoril o bistvenem napredku, čeprav bo naša A reprezentanca na bližnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo prav gotovo drugačna. V njej bo nekaj mladih novih nogometašev in nekaj veteranov iz prejšnje postave. Menim pa, da vsaj za nekaj časa ne bo kakega posebnega koraka naprej. Osebno sem na ža- lost prepričan, da smo trenutno vsa! glede nogometa drugorazredna evropska država.« »Kako bi ocenili kakovost olimpi' ! skega nogometnega turnirja?« »Na žalost sem gledal premalo t®' kem, da bi to lahko kritično ocenil-Rekel bi le naslednje: če so bil3 vsa srečanja na višini tekme Jugo' slavija - ZRN, je bil to turnir svetovne kakovosti in smo lahko zadovoljni-v nasprotnem primeru pa je to bij® tekmovanje, ki po kvaliteti niha me® nivojema evropskega prvenstva in sredozemskih iger.« »Kdo bo osvojil zlato in kdo bronasto kolajno?« »Mislim, da bodo Brazilci osvojil* j zlato, mi pa bomo imeli velike težave z Italijani, ker razpolagamo 1® 1 ! dvanajstimi igralci in si ne predstavljam, kako bomo uspeli sestaviti ®" kipo. če osvojimo bron, bo to zam® že pravo presenečenje. IGOR CANGIAMI mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport • domači šport • mednarodni šport • domači šport šport na primorskem V Novi Gorici DP v mnogobojih V novogoriškem športnem parku potekajo danes in jutri boji za naslove atletskih državnih prvakov v mnogoboju. Člani in mladinci tekmujejo v deseteroboju, članice in mladinke pa v sedmeroboju. Udeležba bo precej okrnjena, negotov pa je tudi nastop lanskega članskega prvaka Joška Vlašiča iz Splita, ki trenutno služi vojaški rok. V taki konkurenci pripisujejo strokovnjaki največ možnosti za naslov državnega prvaka v deseteroboju novogoriškemu tekmovalcu Ivu Makaroviču, ki se je za to tekmovanje še posebej pripravljal. Vzporedno pa se tolminski atletski delavci pospešeno pripravljajo za izvedbo republiškega atletskega prvenstva, ki bo prihodnji kanec tedna. Da so primorski balinarji v vrhu te športne panoge v Jugoslaviji, potrjuje tudi izbira tekmovalcev v širši sestav kandidatov za nastop na svetovnem prvenstvu četverk, ki bo v začetku oktobra v Splitu. Med dvanajsterico izbranih balinarjev so tudi Jože Požar in Darko Guštin (oba Skala Sežana) ter Ante Bašič in Pavel Švara (oba Železničar Postojna). Velik uspeh je doseglo zastopstvo novogoriških kajakašev in kanuistov na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v kajak kanu spustu in slalomu na divjih vodah. Na makedonski reki Treski so naslove osvojili : v slalomu moštvo Soških elektrarn 3xK-l v postavi brata Černe in Golob ter KK Soške elektrarne v ekipni konkurenci, v spustu pa: Krancler v razredu C-l ter Čeme in Pelegrini v razredu C-2. Prvo mesto so si Novogoričani priveslali tudi v moštveni vožnji 3xC-l -in sicer v postavi : Kancler, Golob, Pelegrini. Na republiškem prvenstvu kadetov obvestili ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od 13. do 18. t.m. Odbojkarski klub Bor obvešča, da je zbor igralcev in igralk za Škofjo Loko v nedeljo, 19.8. ob 7.30 pred železniško postajo v Sežani. Prosimo za točnost. v vaterpolu so mladi Koprčani osvojili tretje mesto za obema ekipama kranjskega Triglava, njihovi starejši klubski sotekmovalci, igralci članske vrste, pa ta konec tedna v nadaljevanju tekmovanja v medrepubliški ligi nastopajo v Kranju in Bio-gradu. BOJAN GLUHAK Grosar na državnem in Jeras na republiškem šahovskem prvenstvu Dva primorska šahista, mojstrska kandidata Aljoša Grosar (Noui Gorica) in Iztok Jeras (Koper) te dni uspešno igrata na dveh močnejših šahovskih turnirjih. Mladi Grosar se je z dobro igro na republiškem mladinskem šahovskem prvenstvu uvrstil na 36. mladinsko šahovsko prvenstvo Jugoslavije, ki poteka v Leonovu ob Ma-vrovskem jezeru (SR Makedonija). V enajstih partijah je Grosar zbral 5,5 točke in je med 16 udeleženci na 9. mestu. Drugi predstavnik Slovenije na prvenstvu, Cigan, pa je trenutno s 7 točkami na 3. mestu. Dtok Je,us je bolj skromno pričel letošnje 38. člansko šahovsko prvenstvo Slovenije, ki v organizaciji ŠK Murka iz Lesc poteka v Grajskem dvoru v Radovljici, na njem pa sodeluje 14 slovenskih šahistov. Jeras zbral 3 točke in trenutno deli 8. in 9. mesto na turnirski razpredelnici. (S. K.) Še polemike na Sardiniji CAGLIARI — Na Sardiniji se še ni utišala polemika glede sponsoriza-cije nogometne ekipe Cagliarija. Sponsorizira jo namreč odborništvo za kmetijstvo (605 milijonov lir za prihodnje prvenstvo). Deželni odbor je včeraj izrazil svoje »pomisleke in dvome« o zakonitosti te operacije. » • LUIS CESAR MENOTTI bo novi trener argentinske enajsterice River Piate. Delati pa bo začel šele prihodnjega maja, ker ga dotlej veže pogodba z Barcelono. kratke vesti - kratke vesti Jutri začetek svetovnega prvenstva CAEN — Od jutri do 19. t.m. bo v Franciji, v kraju Le Calvados, svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo, katerega se bodo udeležili predstavniki iz 40 držav. V Caorlah in Jesolu ženski »mundialito« RIM — Od 19. do 26. t.m. bo v Caorlah in Jesolu ženski »mundialito«, na katerem bodo nastopile reprezentance Italije, Anglije, Zahodne Nemčije in Belgije. Urnik srečanj italijanskega pokala MILAN — Italijanska nogometna zveza je včeraj določila umik srečanj italijanskega nogometnega pokala. Triestina, ki igra v skupini 1, se bo v prvem kolu (22. t.m.) ob 20.45 pomerila z Brescio, Udinese, ki igra v gosteh, pa se bo s Cavese-jem srečal ob 20.30. • V PRIJATELJSKEM NOGOMETNEM srečanju, sta Pescara in Bologna včeraj igrali neodločeno brez gola. Številna udeležba na tečajih TPK Sirena Pred kratkim se je s sklepno regato končal četrti jadralni tečaj v razredu optimist, ki ga je priredila TPK Sirena. Tečaja se je udeležilo 14 otrok, na vseh štirih tečajih pa jih je bilo 40. Po regati so vse tečajnike nagradili z diplomami, ki pričajo, da so uspešno op,uvili jadralni tečaj. S sklepno regato, na kateri se je uveljavil Kristjan šiškovič pred Eleo-noro Rupelj in Ksenijo Michelazzi, se je zaključil tudi tečaj jadralnih desk, ki sta ga vodila Marko Zuba-lič in Duvid Poljšak. Na tečaju je bilo prav tako 14 tečajnikov od 13. leta starosti dalje. Deskarji lahko na daljujejo s treningi pred klubskim sedežem do konca sezone, na razpolago pa jim je tudi oprema. Nekateri se bodo še letos udeležili urad nih regat. (AD) (Na sliki: udeleženci tečaja optimistov z voditeljem, Sireninim odbornikom ing. Inkom Starcem.) MOTOCIKLIZEM Danes prva dirka za VN Švedske ANDERSTORP — Danes in..f^ bo na vrsti motociklistična di,K ^ VN švedske. V razredu do 250 v bodo namreč startali že dar*®?’ razredih 500 in 125 ccm pa j, ^ad' ko da bodo danes opravili 86 nje poskusne vožnje. Ue^ 250 ccm (startni vrstni red): f* pi-(ZRN real) 1’42'’17 s popre®%flfl trostjo 142,100 km na uro; Ec*1 ,ni pod 18. letom. H*zna obvestila predatori del- Prireditve in sporočila kulturnih druStev in organizacij SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 11. t.m., ob 20.30 MALI TABOR STARIH - BESEDA 84. Družabna prireditev domače dramske skupine s poučnim in zabavnim programom ob klavirski spremljavi prof. Sveta Grgiča. Pripravil in režiral Drago Gorup. Vabljeni ! mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran. PRODAM FIAT 127/900 cc, letnik november '82, prevoženih 25.000 km. Tel. 040/825-051 v večernih urah. OPREMLJENE SOBE oddajam v najem nebivajočim, cena ugodna. Tel. 040/762-558 od 19. do 21. ure. OSMICO ima Milko Cibic na Proseku. Toči dobro belo in črno vino. PRODAM motor moto Merini 250, prevoženih 12.000 km, 1.200.000 lir. Tel. na št. 226-517. PRODAM pisalni stroj Olivetti Studio 46. Tel. 0481/30890 v večernih urah. PRODAM prikolico Roller s štirimi prostori v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 0481/30890 v večernih urah. PRODAM Opel Kadett/1200, 1. 1980, v zelo dobrem stanju. Tel. 280-579. MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. 17-18-LETNEGA VAJENCA za mizarsko delo z dobro voljo do dela iščemo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Vajenec«. PRODAM briško vino v steklenkah po 50 litrov po ugodni ceni. Darinko Ter-pin - števerjan. KOMPJUTER Commodore VIC 20. regi-strator, jojstik, 55 programov, 2 knjigi navodil, po nizki ceni takoj prodam zaradi preskoka na višji sistem. Tel. 0481/82880 od 19. do 20. ure. 37-LETNI SLIKAR-KIPAR bi rad spoznal osebe, ki ljubijo umetnost, da bi poglobil znanje. Tel. št. 040/566-249 -Giorgio. PRODAM A-112 bele barve kakor nov, prevoženih 13.000 km s petimi prestavami. Telefon 422-010 ob 13. uri. ŠKRK BORIS ima osmico »Pod lipo« v Repnu 130. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica aeb*ntah^ Velikega šmarna bo na i°, vkliui? deloval od jutri, 12. t.m., jedačo, p, !’ t.m. kiosk s pijačo in .°v in n,J c8 domačega vina bo še su-,.znik icen Pršut, ovčji sir in na sam j/*°kraiin/i,.avgušta. domači štruklji. rt9' da“kl odbor VZPI ANPI obve-0 31. avo„c»edež v UL Crispi 3 zaprt Či Ve*a v“?s‘a zaradi letnih počitnic. nC^tvo .,lni1 invalidov obvešča svoje «Usta. ’ Qa Je urad zaprt do 20. av- r--------------------—i ^^jnzstave____________________I BYhdPrt^a*-er*R> Ul- sv. Frančiška 20, las^ESs 6azstava FINIUM FRONS -^-Juln°Jmih slikarjev dežele Fur-8, SrD Tah^°nkrajine-JEv^Nai pF Opčine - Prosvetni dom. 16V' Dglert UMETNIKOV AMATER-bUfe daljerazstave do 15. avgusta od sv^ifjd obVi' ?y^U!ita, ob 18. uri bo v akvàrph galeriii odprl razstavo Č' Razsul, goriški rojak Andrej StavlJal bo do 18. t.m. 10. 8. 1984 Ameriški dolar . 1.750.— Kanadski dolar . 1.330.— švicarski frank . 728.— Danska krona . . 166.— Norveška krona . 211.— švedska krona. . 210.— Holandski fiorini . 544,— Francoski frank . 199.— Belgijski frank. . 27.50 Funt šterling . . 2.310. Irski šterling . . 1.880.— Nemška marka . 614.— Avstrijski šiling . 87.— Portugalski eskudo 11.— Japonski jen . . fi.- španska pezeta . lO.—■ Avstralski dolar . 1.400.— Grška drahma . . 15.— Debeli dinar . . 10.— Drobni dinar . . 10.50 Salui BANCA D' CREPITO D! TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA uULOR - REGISTRATORJI RADIO - AVTORADIO - HI-H 1 t-EKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJI originalni nadomestni deli TRIESTE SERVIS petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST - Tel: 2 8 1 2 5 0 radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.30 Olimpijske igre 13.00 Poletni maraton : Natalia Makarov - 1. del 13.30 Dnevnik 13.45 La casa da tè alla luna d’agosto - film Igrajo Marion Brando, Glenn Ford, Ed die Albert 15.45 Sulle strade della California -TV film 16.35 Christian in concerto 17.00 Izžrebanje loterije 17.05 TV 1 poleti All'ombra, ragazzi - glasbeni program Poletni program, ki je namenjen najmlajšim in vsebuje veliko glasbe, dokumentarne filme o naravi in živalih, posnetke o poletnih športih, nasvete za bivanje v naravi in pa nadaljevanko o kavboju Lone Ranger. 18.00 Olimpijske igre 19.30 Nabožna oddaja 19.40 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Sotto le stelle '84 -glasbeni varietejski program Eleonora Giorgi je letos protagonistka poletnega varieteja. Tudi tokrat bo med oddajo tekma med pevci romantičnih glasb in trdega rocka. 21.30 Nove simfonije Ludwiga yan Beethovna 22.30 Dnevnik 22.40 Olimpijske igre Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Dnevnik 2 - Lepa Italija Ljubljana 9.30 Teletekst 9.50 Videostrani - olimpijske novice 11.45 Poročila 11.50 Olimpijski pregled 1 13.25 18.35 Olimpijske igre 19.15 Risanka 19.24 TV in Radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Olimpijske igre - neposredni prenos 22.40 Poročila 22.45 Drži se - film 23.00 Olimpijske igre - neposredni prenos 00.55 Olimpijske igre - atletika 04.55 Olimpijski pregled 2 07.30 Olimpijske igre - nogomet CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Toma! - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.30 Festivalbar - Deejay Star 15.20 Arabesque - TV film 16.20 Serpico - TV film 17.00 T.J. Hooker - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Attenti a noi due -varietejski program 22.25 Come rubare un milione di dol-_ lari e vivere felici - film RETEQUATTRO 8.30 Banana Split - risanka 8.45 Arrivano i Superboys - risanka 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Blue Noah - risanka 10.10 Magia - TV novela 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 II magico mondo di Gigi -risanka 12.40 Star Blazers - risanka 13.10 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Jack e la principessa - film 17.00 II magico mondo di Gigi -risanka 17.30 Giatrus risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 A-Team - TV film 21.30 La sai l'ultima sui matti - film 23.15 Francesco Bertolazzi investigatore 00.20 I ladri - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 I perversi - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.45 Due e simpatia : Krt - 6. in zadnji del 14.35 Questestate - kviz, glasba, posnetki Leggende indiane - TV film L’amico cavallo - dokumentarec 17.00 Validità giorni dieci - film Laura Solari, Antonio Centa, Sergio Tofano 18.25 Izžrebanje loterije 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Lady Madama - TV film Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 L’uomo del confine - film Igrajo Charles Bronson, Bruno Kyrby, Bert Rensen Film, v katerem nastopa znani igralec Charles Bronson. Zgodba govori o boju proti tihotapstvu. 22.10 Dnevnik 2 - Vesti 22.20 II cappello sulle ventitré -varietejski program 23.10 I professionals TV film 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.20 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.25 n pollice 19.55 Geo-Antologia 20.30 Šport in prireditve v Los Angelesu 20.30 Rim kliče Los Angeles 21.30 A luce rock 23.10 Dnevnik 3 23.35 Filmska kamera in spomin 23.15 Speciale Orechiocchio: glasbeni program Compilation n. 4_ Koper 01.00 Olimpijske igre - atletika 04.55 Vaterpolo 05.55 Košarka 11.50 Olimpijski pregled 2 13.25 - 19.15 Olimpijske igre 19.55 TVD novice 20.00 Olimpijske igre 22.40 TVD vse danes 22.55 Olimpijske igre 00.30 Jazz na ekranu Zagreb 01.00 - 04.55 Olimpijske igre 11.30 Poročila 11.35 TV koledar 11.50 - 18.35 Olimpijske igre 19.30 Dnevnik 20.00 23.00 Olimpijske igre POSTAJE 13.00 Bim Bum Barn Bryger - risanka Rocky Joe - risanka L’uccellino azzurro - risanka 17.40 Musica è 18.40 Bandiera gialla 19.50 H mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar - TV film 21.25 Magnum P.I. - TV film 22.30 Terrore a 12 mila metri - film 00.15 Dee Jay Television TELEPADOVA 14.00 Mechander Robot - risanka 14.45 Gli emigranti - nadalj. 15.30 Cara a cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Sam, il ragazzo del West -risanka 18.30 Mechander Robot - risanka 19.00 Yattaman - risanka 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Gangsters per un massacro -film 23.00 Lancer - TV film 23.30 Johny West, il mancino - film TRIVENETA 14.00 I robot - risanka 14.30 Summit - film 16.30 Sidestreet - TV film 17.30 Dr. Wedman - TV film 18.30 New Scollanti Yard - TV film 19.30 The Outsiders - TV film 20.30 Ballata da un miliardo - film 22.00 L’incredibile dottor Hogg -TV film 22.30 Dražba preprog TELEFRIULI 12.00 Detective anni 30 - TV film 13.00 Starzinger - risanka 13.30 La sindrome di Lazzaro -TV film 14.30 Ho sentito il gufo gridare - film 16.00 F.B.I. - TV film 17.30 Starzinger - risanka 18.00 Angie Girl - risanka 18.30 L’ora di Hitchcock - TV film 20.00 Callan - TV film 21.30 Rappresaglia - film 23.00 Le lunghe navi - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacija, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 O-troški kotiček ; 9.40 Na ekranu; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva ; 12.15 Na počitnicah - vmes: Glasbeni pot puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -17.00 Radijsko popoldne: Okostnjak v omari; 15.00 Diskorama; 16.00 Posvetu sem in tja - vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album ; 18.00 »Toč ali kabaret za pasje dni«. Izvajajo Boris Kobal, Noemi Calzolari in Sergej Verč ter glasbena skupina, ki jo vodi Miran Košuta. 6. oddaja; 18.40 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW — Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanos 88,6 MHz. 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper - med glasbo; 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik. Pesem tedna Radia Koper; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW — Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz. 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Casadei Sonora ; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Olimpijske igre; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Popevka dneva ; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; 13.30 Popoldanski program ; 14.33 Poročila v nemškem jeziku ; 15.50 - 19.30 Glasbeni weekend ; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Plošče; 17.00 Koncert; 18.30 Bili so poznani; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Zeleni val weekend; 11.00 Glasbena srečanja; 12.26 Lorenzo Benoni; 13.30 Master; 14.00 II re lucertola ; 14.30 Master; 15.00 Radiocomando; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni program ; 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Zeleni val - o morju; 19.27 II Pastone; 20.05 Freezer; 20.35 Caro Ego; 21.30 Radijska priredba; 22.27 Eurodomani ; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Jutranji program ; 8.00 Šola in vzgoja: o-troštvo, kako in zakaj?; 8.05 Radiodue predstavlja ; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Od A do Ž; 11.00 Long Pla-ying Hit; 12.45 Hit parade; 15.00 »Sergej Prokofjev« - radij, prirdba; 15.35 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Superazzurri; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 In diretta dalla Laguna; 19.50 Viaggio verso la notte; 20.40 Mavrica ; 21.00 Simf. koncert, LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Pionirski tednik - vmes: počitniško popotovanje ; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža ; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti ; 14.05 Kulturna panorama ; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela glasbene mladine; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu, Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno, Milan Skledar: Pesmi.' JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Možen kmečki turizem v Brdih in na Krasu Ko' govorimo o agriturizmu nas marsikateri kmet pogleda po strani in nam reče: »Kaj sploh hočete, da bi nam drugi ljudje hodili v našo hišo, da bi morali še zanje skrbeti?« Meščani pa, tisti ki bi morali počitnikovati na kmetih, pa nas spet postrani pogledajo in nam povedo, da je zanje bolj enostavno iti v hotel. Naši kmetje pa niti najmanj ne pomislijo, da bi si lahko na račun agri-turizma na zelo enostaven in cenen način popravili svoje stanovanjske hiše, mestni turisti pa ne vedo, da je agriturizem v Evropi zelo razširjen in še poceni povrhu. Le nekaj uvodnih ugotovitev o razširjenosti agriturizma, ali kot mu pravijo v Sloveniji, kmečkega turizma. Ta je precej razširjen v goratih krajih Slovenije, še največ v Logarski dolini. Greš za teden ali dva h kmetu, ta ti da na razpolago sobo s posteljami; če si to zaželiš, pa še domačo hrano povrhu. Dobil boš tako hrano kakršno so ljudje na kmetih pripravljali nekoč in ki jo danes težko dobimo v gostilni. Agriturizem je zelo razširjen v Nemčiji, Avstriji in v Franciji. Ko gremo Na zadnji seji goriškega občinskega sveta so se svetovalci povoljno izrazili o pobudi kme tovalca Silvestra Primožiča z O-slavja, Ul. Madonnina d’Oslan'a 3. ki namerava del svoje stavbe prenoviti in jo uporabljati za potrebe kmečkega turizma. Primožič namerava preurediti pritlični prostor za potrebe osmice, urediti pa namerava tudi dve sobi v prvem nadstropju za oddajanje turističnih sob. Zaprosil je deželno upravo za prispevek ii-poštevajoč zakon o prispevkih za pospeševanje kmečkega turizma. o čemer pišemo podrobneje v našem članku. Ker je občinski svet po teritoriju pristojen, da pove srnje mnenje, je prošnja Silvestra Primožiča prišla v razpravo v občinski svet. V investicijo bo kmet - turistični ope rater vložil 32 milijonov lir. Na voljo so obilni deželni prispevki po cestah teh dežel bomo tu pa tam opazili tablico, ki nas opozarja, da imajo v tej ali drugi hiši sobe za turiste. Ob glavnih cestah so to spalne sobe za tiste turiste, ki želijo prespati le eno noč. Daleč od velikih prometnic pa najdemo kmečke hiše, kjer ti lastnik nudi sobo, domačo hrano, marsikdaj pa še kopanje v svojem bazenu. Imaš še možnost jahati konje, greš lahko v gore na izlet, lahko pomagaš pri delu na kmetiji, lahko si zares v miru. V kmečki turizem se je vključila tudi Italija, še zlasti je ta oblika turizma razširjena v pokrajinah Bočen in Trento, pa še v Toskani, v Liguriji, v Apuliji in v Dolini Aosta. Kmečke domačije, voljne sprejeti tujce, so siceh tudi v drugih deželah, vendarle pa v manjši meri. Cene i,r čitev niso visoke. Gibljejo se od nekaj tisočakov v preprosti kmečki hiši pa do deset ali dvajset tisočakov v starem gradu ali v samostanu, kjer ti menihi ponudijo dobro vinsko kapljico in tudi okusno pripravljeno hrano. Pri nas sfho o agriturizmu večkrat pisali, čeprav je šlo le za turistične in športne oblike rekrarije. Za razne prireditve je skrbela zveza Agriturist, ki jo v naši deželi vodi baron Michele Formentini iz Števerjana. Poslušali smo ga večkrat, kako je na raznih sim pozi jah vztrajno govoril o a-gritunzmu. Uspel je v teh svojih namenih, saj je deželni svet Furlanije-Julijske krajine lani izglasoval posebni zakon, ki daje izdatno pomoč tistim kmetom, ki bi želeli obnoviti svoje domačije in prostore nameniti tudi turizmu. Ker je stvar povezana s precej izdatnimi deželnimi denarnimi prispevki, ki bi, po našem mnenju, lahko prav prišli našim kmetom tako v Brdih kot na Krasu, smo se pri grofu Formentini ju pozanimali kako je s stvarjo. »V deželi Trento so že pred leti sprejeli zakon, ki daje precej pomoči kmetom, ki se odločijo obnoviti svoje domačije in eno, dve sobi, ter še kak drug prostor, dati na razpolago turistu. Nekaj podobnih, pa čeprav ne tako popolnih zakonov so izdelali Stara števerjanska hiša v popravilu tudi v nekaterih drugih deželah.« Tako nam je dejal grof Formentini in nadaljeval : »Že pred leti sem, kot predsednik Agriturista, dal predlog deželnim politikom, da bi podobni zakon izdelali tudi za kmete v naši deželi. Sam sem sestavil zakonski o-snutek, pri tem pa sem uporabil naj boljše točke tridentinskega zakona. No, končno, lani 28. aprila, je deželni svet sprejel zakon štev. 33, ki govori o pomoči v korist agriturizma. Zakon je bil objavljen v uradnem listu dežele lanskega 30. aprila.« Potem nam je grof Formentini podrobno obrazložil kaj je predvideno v tem zakonu. Kmetje imajo namreč pravico prodajati pridelke, ki jih pro izvajajo na svojem posestvu. En tak primer so osmice. No, po tem zakonu imajo tudi možnost turistu nuditi nočitev, prehrano itd. Deželna uprava Furlanije - Julijske Krajine daje tistim kmetom, ki se ukvarjajo z občasno turistično dejavnostjo, precej visoke denarne prispevke. Eno pa je osnovno: prispevke lahko dobijo le tisti, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki so torej vpisani v sezname kmetov na trgovinski zbornici. Morajo pa se (v istem uradu trgovinske zbornice) vpisati v posebni seznam agrotu-rističnih operaterjev. Stvar je zelo e-nostavna. Kaj je moč napraviti z denarjem dežele v tem okviru? Popravilo in u-reditev spalnih sob v že obstoječih kmečkih hišah; ureditev in oprema prostorov v katerih se prodajajo kmečki pridelki (sem pridejo v poštev tudi osmice!); ureditev prostorov za kampiranje v neposredni bližini kmečkih hiš; ureditev vodovodnih in e-lektričnih napeljav za vse prej imenovane kmečko-turistične objekte. Kmetje ne smejo zgraditi novih stavb. Lahko pa popravijo stare stavbe. Lahko je samo del stavbe namenjen občasni turistični dejavnosti. Lastnik stavbe za obnovo, za katero bo dobil deželni prispevek, se bo moral obvezati, da bo najmanj pet let tisti del stavbe, za katerega je prejel denar, namenjen takšni turistični dejavnosti. Prej smo omenili naše kmete v Brdih in na Krasu. Kar pišemo velja tudi za Benečane. Deželni zakon namreč predpisuje, da bodo v prvi fazi izvajanja dajali podpore le kmetom v predelih, ki so označeni kot gorati. Tako goriški kot tržaški Kras in seveda tudi Brda so v deželni zakonodaji o-značeni kot gorsko področje. Koliko denarja pa je moč dobiti? Vsak kmet-turistični operater lahko dobi enkratni prispevek približno 35 milijonov lir. Gre za dvotretjinsko potrebo obnovitve stavbe, v kateri naj bo maksimano deset postelj. Strošek za tako adaptacijo naj bi maksimalno znašal 50 milijonov lir. Kdor se bo odločil za tako delo bo dobil v dar od dežele 35 milijonov lir. Bi tak denar zavrnili? Na žalost je tudi s tem zakonom tako kot s številnimi drugimi. Ljudje, tisti, ki bi jih morala stvar najbolj zanimati, zanj ne vedo, ali pa so o njem sfabo obveščeni. Zato tudi ne vprašajo podpore, pa čeprav bi marsikomu med našimi ljudmi ta zelo prav prišla. Kdo bi se namreč odpovedal prej omenjenim milijonom? Ljudje zakona ne poznajo. Morda mu kdo ne zaupa. Zelo malo ljudi je o tem obveščenih. Grof Formentini nam je povedal, da se je doslej v posebni seznam agri turističnih operaterjev pri goriški trgovinski zbornici vpisalo le pet ljudi iz vse goriške pokrajine. Premalo, kajti, tako nam je dejal, če prošenj ne bo, bo d0" nar ostal v deženi blagajni, ne da bi ga ljudje izkoristili. On sam, da namerava zakon izkoristiti za obnovo ene svoje hiše na Klancu. Z lastnim denarjem pa namerava povečati turistične kapacitete svojega gostišča na števerjanskem griču. Tu pa zakon o agriturizmu ne prihaja v poštev, kajti tu gre za izrazito in preminent-no gostinsko dejavnost. . Ob slovesu nam je grof Formentm dal tudi knjižico s seznamom vsen italijanskih agri turističnih operaterjev. Na več kot dvesto straneh kataloga najdemo nekaj tisoč naslovov večjih ali manjših kmečkih P®j sestev v vsej Italiji. Pri nas so P00 to oznako omenjene le nekatere pobude. Formentini jeva v števerjanu, nekatere v krminski okolici (med temi tudi Sirkove hišice na Subidi. P? čeprav ne gre tu za klasični turizem). Kar se Krasa tiče sta vs snamu vpisana Dani'o Lupine v P1"3 protu in Sirk v Mačkoljah. . Kaj ko bi si naši kmetje na škem in tržaškem Krasu ter v Brd omislili tudi delno turistično deja nost, obnovili in posodobili tero staro hišo, pa še dobili od 0 žele denar povrhu? Lahko bi zaokr žili svoj zaslužek. „ MARKO WALTR1TSC» Kmalu nared trije večji objekti ob meji na novogoriški strani Organi občinske skupščine v Novi Gorici povzemajo uspehe in sadove pri uresničevanju določil iz Osimskih spo razumov med Jugoslavijo in Italijo. Ugotavljajo, da bodo v naslednjih dneh in tednih izročili namenu oziroma v obratovanje infrastrukturne objekte, ki bodo po svoji skupni vrednosti predstavljali največji finančni prispevek, ki ga je doslej Jugoslavija vložila v izvajanje omenjene Osimske pogodbe oziroma v izgradnjo drugih objektov, ki so pomembni za obmejne kraje na Goriškem in posredno seveda tudi za obe sosednji državi. O podrobnostih raznih gradenj in posegov smo sicer redno poročali, a sedaj posredujemo najvažnejše značilnosti novih infrastrukturnih objektov na območju Nove Gorice. Ob koncu novembra bo odprta tako imenovana O-simska cesta. Sabotinska cesta ali cesta prijateljstva, kot so je že v različnih krogih poimenovali. Gre za prometnico, ki bo Novo Gorico prek novega mostu čez Sočo in čez ital. ozemlje na Sabotinu povezala z goriškimi Brdi. Fri delih je tudi v tej avgustovski vročim zaposlenih —- na jugoslo- vanski strani — okrog 80 delavcev. Naj poudarimo, da se je za izgradnjo te ceste, ki bo po svojem obmejnem in prometnem režimu najbolj izvirna v Evropi, že več let pred podpisom Osimskih dogovorov v svojih stikih z italijanskimi državniki zavzel tudi jugoslovanski predsednik Tito. Za promet po novi cesti je že sprejet poseben pravilnik, ki sta ga podpisala Tone Poljšak za Jugoslavijo in veleposlanik dr. Massimo C as illi d’Aragona za Italijo. Najbrž v soboto, 8. septembra bo nadalje začel obratovati prvi agregat nove Hidroelektrarne Solkan na reki Soči. Napolnili bodo torej tudi veliko akumulacijsko jezero, ki bo vsebovalo skoraj 8 milijonov kubičnih metrov vode. Po izjavi predsednika novogoriške občine Danila Bašina sedaj potekajo zaključni pogovori o tem, da bi nad milijon kubičnih metrov vode iz akumulacijskega bazena uporabljali za namakanje obdelovalne zemlje na območju sosednje goriške pokrajine v I-taliji. V začetku septembra bo začelo o-bratovati povečano, razširjeno in mo- dernizirano vodovodno zajetje Mrzlek na reki Soči pri Solkanu, iz katerega preskrbujejo tudi porabnike vode čez mejo v Gorici. Zaradi novih zmogljivosti in tehničnih možnosti bodo dobave vode Gorici lahko povečali od sedanjih dveh milijonov 550 kubičnih metrov na 3 milijone 450 tisoč kubičnih metrov vode letno. Sodelovanju in sožitju ob meji bodo služili tudi novi gospodarski objekti, na površini 6.500 kvadratnih metrov, ki jih je podjetje Primorje - export iz Rožne doline te dni začelo graditi na mejnem prehodu Vrtojba - Štan-drež. V naslednjih letih bodo gradili nadaljnje objekte. Za zgraditev obravnavanih infrastrukturnih objektov je Jugoslavija povabila okrog 450 milijard starih dinarjev. To je tudi največji finančni prispevek izveden v kratkem času, ki ga je država dala za izvajanje Osima. V sedanjem prijateljskem ozračju se kot zelo realne kažejo tudi možnosti za zgraditev avtocestnega priključka od mejnega prehoda Vrtojba - Štandrež in do avtoceste pri Razdrtem. MARJAN DROBEŽ V stavbi INAIL v Ul. Roma je bila nacistična mučilnica Stavbo zavoda INAIL v Ulici Roma, ki so jo zgradili sredi tridesetih let v čistem Mussolinijevem slogu, kot vse diuge stavbe v tej ulici, ki so jo takrat odprli prometu, so pred nekaj tedni pričeli popravljati. Gre za nekatere notranje a daptacije. Ker je bila v tej stavbi med zadnjo vojno, v času nacistične okupacije od septembra 1943 do aprila 1945, nacistična mučilnica, saj je bil tu štab nemške policije, je komunistični svetovalce Silvino Poletto naslovil pokrajinskemu predsedniku predlog, da bi se pokrajinska uprava zavzela za to, da bi v tej stavbi ohranili kletne prostore takšne kakršni so bili za časa nacistične okupacije, saj so tu bili zapori in mučilnice. V tej stavbi so nacisti, ob podpo ri italijanskih fašistov in slovenskih domobrancev, zasliševali in mučili protifašiste. Predvsem Slovence, saj je bilo brez dvoma nad devetdeset odstotkov protifašistov in borcev v goriški pokrajini takrat slovenske na rodnosti. Zato b’ bilo prav, da nanje spomin ne zbledi, pa čeprav je za nekatere najbrž lepše, da govorimo o goriških Židih, ki so jih na- odkodef cisti odpeljali v taborišče, se niso več vrnili. „ „g V goriških zaporih je bilo zc^a :ci, zaprtih 6.399 ljudi (skupno v ”V Vidmu in Pordenonu 15.374 Uu Torej je Goriška prednjačila, so odločilno prednjačili slorefl-s^* pomiki, saj so iz vasi v predelih nacisti le malokrat 0 Ijali ljudi v taborišča. gj- Prav pa bi bilo, da bi Ijcot porniško gibanje ovrednotili ^ se spodobi. Velik poudarek b0(f°eiin-li odpeljanim goriškim Židom (P na štirideset jih je bilo), katerim čast bodo 2. septembra odpri1 novljeno sinagogo v Ascolijevt Ta bo postala muzej. . r. Na stotine in tisoče slovenski ^ cev, protifašistov, padlih, °dPel1 „gZci-mučenih, pa mnogi prerodi P bljajo. Naši slovenski ljudje s liko dali in žrtvovali v PJ°gV d» čni borbi. Zato se nam zdi Pr sc ob štiridesetletnici °sV0° nepravilno ovrednoti tudi njihov -n ga, saj so bili vendarle zap jjg-mučeni prav v Gorici. Še nek J- ^ še ljudi so mučili tudi Prc'd. ' tembrom 1943. Takrat jih^ fruscili nemški nacisti, marveč ki Zakaj se o tem ne govori m TONE SVETINA Med nebom in peJkVom ______________217________________ »Osojnik, potisnil sem te v igro, ki ti bo rešila glavo in posestvo. Ne boj se, vedel sem, koga pošiljam in zakaj. Če jih bo kdo, jih boš ti prepeljal žejne čez vodo. In na srečo o pravem času. Niti ne sanja se jim, s kom imajo opraviti.« Osojnik je bil ponosen, da je prišla priložnost, da se bo tudi on izkazal. Razvezal je paket letakov in jih podelil. Karlo je z mešanimi čustvi vzel v roke pisanje. Sovražnik ga je opredelil in ocenil. Prefekt tržaške province Tallio Tambarini je obljubljal vsakemu, ki ga preda oblastem živega ali mrtvega, petdeset tisoč lir v zlatu. Na letaku je bila tudi fotografija, ena izmed tistih, ko se je fotografiral za vojaške dokumente. »No ja, Karlo, zavoljo teh letakov se ne sekiraj. Italijani so poskrbeli, da si postal nacionalni junak. Če kdo zate §e ni vedel, bo sedaj zagotovo. Poskrbeli bomo, da boš povsod, brez skrbi bodi, že sedaj kroži med ljudmi in med Italijani nešteto zgodb, enim kot upanje, drugim v strah; tudi nekaterim našim boš postal trn v peti, ker si se preveč dvignil; zavedaj se, da slava poraja zavisti, vsi, ki so pri tleh, sovražijo tiste, ki letijo.« Karlo se je nasmehnil, Osojnik pa je vprašal: »Kaj naj napravimo s temi letaki?« »Kaj so ti naročili karabinjerji?« »Da jih razobesim ob poteh, ki držijo v gozdove, in raznosim po odmaknjenih domačijah.« »Potem jih kar raznosi, nadzorovali te bodo.« »Če ne bi bilo tvoje slike, bi jih lahko vzeli, da bi si brisali zadnjice. Tako pa...« »Naredi, kot sem ti rekel. Nam pa povej, kam naj se skrijemo, da bi bili na varnem, dokler se mi ne pozdravi roka.« »Karlo, vsa moja skrivališča so ti na voljo. Tu na domačiji ali z gozdu. So že stikali tod, tudi s psi, pa niso ničesar odkrili.« spraviš, pod zernlj0 »Osojnik, v luknjo nas ne vedno počutim kot v grobu.« »Mi zavoljo te nagrade ne zaupaš več?« Osoj' »Ne gre za zaupanje, temveč za previdnost, je, I Ì ^ll z 1 n v— Inhlrn ^ ri r. ,, r, r- „ ,, I n i — ,, 1 2 bil"IIJ ^ >bro sam vedi zanj, tako poznaj tvnš n») nik. Dokler lahko odneseš pete, .ker od tam ni rešitve.« » Prav, Karlo. Gozdovi so ti tod dobro Sam si izberi zavetje in bolj mimo spal. Jaz sem se vedno zanesel samo *" »Tako bo. Ti, Osojnik, nas boš oskrboval s ^ Ponjo bomo prihajali ponoči, ali pa nam jo bo našal v svoje skrivališče v Lisičji grapi.« .. 0 t»' Založeni s hrano so proti jutru odšli. Zasl yd borišče so si napravili v težko prehodni j’a j0 koder je bil možen umik na vse štiri strani- e0p&' bila v bližini. Skrivališču se ni bilo mogoče j-e-zno približati. Z ene strani jih je branila skam v graja, v kateri je bila lopa. Sem bi se lahko s, ^gia skrajni stiski. Tu je bilo tudi nekaj hrane in vode. tfed Avgustovski dnevi so bili vroči in noči top „^08* P06, drevjem so razpeli vojaško plahto, ki jo j® z Osojnik, ležali pa so na slami, ki so jo prinesli gove domačije.’ 1 Na griču Rocca nad Tržičem plapolajo rdeče delavske zastave Opozarjajo na hud položaj v ladjedelnici Delavci tržiške ladjedefnice so vče-aJ dopoldne z novo akcijo še enkrat opozorili na nevzdržno stanje v kate-,em se nahajajo ladjedelnica in de-avstvo, ki je v njej zaposleno. Na sncii nad mestom, pod trdnjavico oeca, so včeraj zjutraj postavili na relL'zno konstrukcijo velik transpa-tr^u z naP'som, ki opozarja na po-sta a 1)0 Vrh te konstrukcije pa vj .dve rdeči zastavi enotne zveze ko-narjev ter modra zastava tržiškega està. Nekateri so mislili, da bodo astave plapolale na gradiču, ven-j r Je to javni spomenik in pravijo, ni m^° delavci za to dobili dovolje-:Napis in zastave je lepo videti niikrP®3 T™ča, še zlasti s Trga re-r^jdko pred županstvom, ki je tik gričem. u ^ ,t° akcijo so delavci hoteU še en-at op°ZOriti prebivalstvo in tudi vzd ■ ^ geedo skozi Tržič, na ne- lad rl?n P°*ožaj v katerem se nahaja f](, ^“delnica, v katerem se nahaja vse ^tvo. V dopolnilni blagajni je Na aS iže v®d kot dva tisoč delavcev. , delovnem mestu jih je komaj 1.500. za razliko od prejšnjih let, ne jale° kolektivne počitnice tra- tri tedne, marveč samo teden dni, t.j. prihodnji teden. To zato ker delavci, ki so trenutno na delu, imajo v glavnem opravka z nosilko helikopterjev in z nekaterimi drugimi vojnimi ladjami. Te pa morajo izročiti v predvidenem roku. Delavstvo je že večkrat opozorilo na nevzdržno stanje. Naročil ni, pa čeprav nekateri ladjarji trdijo, da bi takoj naročili ladje, če bi za to dobili prispevek države. O tem se sedaj go- vori na politični ravni. Tržiški župan in odborniki so se v prejšnjih dneh pogovarjali s parlamentarci raznih strank. Od njih hočejo doseči posredovanje na vladni in parlamentarni ravni. Samo z državno pomočjo bo moč dobiti naročila in tako obnoviti proizvodnjo v tržiški ladjedelnici. To pa pobliže zanima tudi nas, saj je v njej zaposlenih precej delavcev slovenske narodnosti. Razstavo evropske grafike odpro danes v Gradežu Gradež išče svoje mesto tudi v evropski kulturi. Ljudje se ne zadovo-lijo več samo s plažo, pa čeprav čisto in lepo urejeno, ter hotelskimi storitvami. V več počitniških krajih so že pred leti nastale kulturne pobude, literarne nagrade, razstave karikatur, gledališče in koncertne sezone ter podobno. Že res, da se ljudje n počitniških mesecih hočejo sprostiti in zabavati, nekaj kulture, visoke kulture pa vseeno tudi v tem času ne škodi. Pred nekaj leti so v Gradežu pričeli deliti nagrado »Pala d’Oro«, ki jo dobi človek, ki je na en ali drug način ovrednotil ta otok. Prvo nagrado je seveda dobil domači narečni pesnik Biagio Marin, ki je še vedno čil in zdrav ter še vedno sestavlja pesmi kljub temu da je že daleč praznovanje njegovega devetdesetega leta. Pred tremi leti so nekateri umetniki, tako furlanski kot iz osrednje Italije, dali pobudo, da se tu v Gradežu prične s širšo akcijo na področju likovne umetnosti. Rečeno-stor-jeno. Pobudo so podprli letoviščarska ustanova, občina, pokrajina ter, z denarjem seveda, deželna uprava. Imela pa je pokroviteljstvo enega najbolj znanih italijanskih tednikov-magazinov, t.j. »L’Espressa«. Prva razstava pred tremi leti je imela velik uspeh in prijeten odziv v evrop- Kje so bili ^•vinozdravniki? ?*** je sila neprijeten občutek. nja ,n° .ko je ta sad slabega ravnava ruSih. Ena izmed pravic je pr a bi jc- p0 zdravstveni oskrbi. V družeč F*.. živimo velja nepisano pravilo, nosti)] ™ali imajo (v mejah mož Mede ^ prau*co- Vendar je položaj Na i,- ne®e živali še zelo neurejen. mko bomo razložili zakaj. J*** Gergolet je eden izmed red-ključ«1 Se v Doberdobu ukvarjajo iz-si Sg . s kmetijstvom. Zadnji v va-pa Poslovil od konja, še vedno stavi i ra]a.v reji krav, kar mu pred-^saki~ ?ajP°membnejši utr dohodka. Pri k° krava skoti tele je zato rai0 ho- Povešen dan. Tako ltl tudi prejšnjo nedeljo. /ento, no b-.”’ ** ti procesi ne gredo ved h°stavn' z.ap*etoy- če so ti zapleti e-, le za reševanje potrebna le nasPrnik7ncta ali drugih sosedov, v kricaf "f™ Primeru pa je treba podatevih ^v^mz(žravnika. Pri Pernol-PKmer Doberdobu je šlo za drug Pomoč , nedeljo so poklicali na tržašk' VSe živinozdravnike v naši, Plan. Vn vužemski pokrajini, a za-Pilado tele? ^ p°9*7I*^a ,n z ”j° ‘majobo£u? analizirali razloge, ki jih fajo. n;, mn°Z(žravniki, da ne dežu ‘obfco ne materialne škode, ki jo Je in tega utrpijo naši kmet- ^ravnik9*' k* potrebujejo živinami pofcji^V.Misltmo po, da spada tu-‘er druih,*lV*n°zdravnika v tisti spekli o pot1 V°tTebnih poklicev in tonivi,Ig . r^‘i in nuji delovanja redne ®re r^ene službe sploh Tavljati. V okviru skupine »Arcobaleno« Življenjske probleme posameznikov rešujejo tudi z delom v zadrugi Ko smo pisali o skupnosti »Arcobaleno«, ki se ukvarja s problemi mladinske emarginacije, smo omenili obstoj istoimenske zadruge. Vendar o-beh pojmov ne gre istovetiti, čeprav zadruga združuje pretežno ljudi, ki so bili in so še člani omenjene skup nosti. Kot namreč poudarjajo njeni člani, je zadruga »Arcobaleno« predvsem, če že ne izključno, delovna organizacija, medtem ko je skupnosti (in znotraj le te terapevtskemu odseku) poverjeno reševanje zdravstvenih, socialnih in ekzistencialnih problemov. Po drugi strani pa je tudi res, da je zadruga po svoje različna od katerekoli druge zadruge. Včlanijo se na primer lahko samo osebe z določenimi problemi, pod pogojem, da jim pri reševanju teh problemov že sledi in pomaga javna ali zasebna ustanova (največkrat je to prav skupnost »Arcobaleno« v sodelovanju s KZE in drugimi inštitucijami). Skratka, zadruga je nastala iz spoznanja, da za probleme mamil, alkoholizma, s tem povezanega prestopništva_ in izkušnje zapora, ni dovolj psihološko zdravstveni pristop: potrebno je predvsem, da se tem ljudem ponudi pri ložnost za delo, brez katerega bi jih skoraj gotovo pahnili v iste socialne pogoje, ki so vplivali na njihovo e-marginacijo. Če pomislimo, kako težko je za vsakega mladega človeka priti danes do prve zaposlitve, potem lahko do umemo kako dragoceno je prizadevanje te zadruge, da bi priskrbela delo mladim, ki nosijo na sebi pečat zapora, mamil ali prestopništva. Zadruga se ukvarja z najrazličnejšimi deli, ki jih naročajo tako javne ustanove kot zasebniki. Na razpolago so za vrtnarska dela, čiščenje prostorov, pleskanje, prevažanje o-preme, nekatera dela pa opravljajo na gradbišču avtoporta. Da stvari niso vedno lahke, priča primer iz dokaj iskrene razprave na nedavnem občnem zboru zadruge. E-den od članov je ugotavljal, da je pakiranje stolov za neko furlansko podjetje neznosno delo, ki odtujuje predvsem člane s hujšimi psihološkimi problemi. Razvila se je razprava, med katero so sklenili, da bodo za to delo uvedli rotacijo med člani, s štiriurnimi izmenami. Po drugi strani pa so tudi poudarili, da mora vsak član dati vse od sebe za premagovanje »težav«, saj je namen za druge ponovno vključevanje v družbo, ne pa pasivno podpiranje članov, ki s svojim zadržanjem med drugim oškodujejo ostale. Če morda kdo kaže premalo volje do dela, imajo z nekaterimi dru gimi člani ravno obratne probleme. Tam, kjer so dobili stabilnejše zaposlitve, so ta mesta zasedle skupinice članov, ki bi čimveč radi delali sami, s tem pa pozabljajo na solidarnost z drugimi člani zadruge. Sicer pa teče o teh problemih stalna in odkrita razprava, s pomočjo katere skušajo reševati vsak nesporazum. Precej prispeva k temu dejstvo, da ni med člani samo delovnih vezi, ampak jih druži tudi prijateljstvo in prizadevanje za skupno reševanje problemov vsakega posamez nika. Doslej je to prizadevanje že rodilo dobre sadove, tako za posamezne člane, ki so v delu dobili pomoč za izhod iz prejšnjih težav, kot za zadrugo samo, ki se je tudi finančno o-krepila. V obračunu za leto 1983 so imeli skoraj 11 milijonov prihranka, na skupnih 119 milijonov prihodkov. Ta denar nameravajo uporabiti za nakup dostavnega vozila, ki bi jim dovoljevalo opravljanje še drugih del in s tem povečanje dohodkov zadru ge. Zaenkrat namreč dohodki za de lo v zadrugi še ne odgovarjajo tekočim dohodkom v rednih delovnih razmerjih, vendar računajo, da jim bo uspelo že v tekočem letu zmanjšati razliko in zagotoviti članom primerno plačilo za vloženi trud. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124 Delo prometnih policistov pestj» *rr.ornetnih policistov ni med najlažjimi, saj morajo biti dobesedno v Jehovo rM ln dan, ob vsakem vremenu, tudi v teh vročih dneh. Še najtežje stak^ih tru>° v teh dneh, ko so ljudje na dopustu in se zato kretajo boi j kot žpi ' ^sakri„S