Naročnina mesečno 25 Din, za toozeui-givu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno ^b Din, za inozemstvo 120 Diu
l) rednifit vo je * Kopitarjevi nl.6/111

VENEC
Ček račun Ljub-I taito <t lU.AII) id 10 za lOHerale; Sarajevo šiv 7*505 Zagreb 4tv Vt.ntl. Praga-LJunuj
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993
Telefoni aredniitva: dnevna »ložb« 209* — nočna »H, 2994 hi
Izhaja t* a k dan zjutraj, rasen ponedeljka li dneva po prazniku
e
V duhu maršalove politike
Pilsudski, kojega truplo počiva zdaj poleg poljskih kraljev v wawelski grobnici, je bil vrstnik tistih mogočnih mož, ki jih je večni Vodja človeštva izbral, da po minuli vojni prvi zagrabijo za kladivo in lopato, da razbijejo in pospravijo ostanke prošle dobe, ki so na poti zgradbi novega človeškega reda. Pilsudski jim je bil kongenialen, toda posebne okoliščine, v katerih se je nahajala in se nahaja njegova domovina, mu niso pustile, cla bi v zgodovini zapustil ime velikega reformatorja človeštva. Podobno njim je veliko dragocenega, kar ne pripada prošlosti, ampak ima bodočnost, ker je večen element prave kulture, s srdito roko razbil in s tem doprinesel svoje k dokazu, da čas pravih graditeljev novega svetovnega reda še ni prišel; v notranjepolitičnem oziru ostane Poljska tudi po delu Piisudskega tak neurejen stvor, kakor so vso druge države. Pač pa je pokojni maršal vse svoje velike ustvarjajoče sposobnosti osredotočil okoli okrepitve mlade zedinjene in neodvisne poljske republike in njenega ugleda ter vpliva v krogu velikih in malih držav Evrope; njegov poglavitni cilj je bil napraviti iz Poljske velesilo in za tp je Pilsudski ustvaril vse politične predpogoje.
Poljska ima dva vekovna nasprotnika: Rusijo in Nemčijo. Oba je Pilsudski krotil s pomočjo zveze s Francijo, ki nikoli ni prenehala, čeprav se je zadnji dve leti zelo ohladila, in ki ne obstoja samo dalje, ampak se bo po maršalovi smrti le zopet okrepila. Zveza s Francijo je bila za Poljsko največje važnosti v času. ko sta Rusija in Nemčija, obe enako užaljeni po zapadnih velesilah, bili po rapallski pogodbi tesno zvezani. Seveda je Poljska nosila pri tej kombinaciji največji riziko, ker je bila najbolj izpostavljena ogromnemu pritisku Rusije na zapad. medtem ko bi bila imela Francija zadosti opravka z Nemčijo samo. Pilsudski je zato takoj zagrabil priliko, ko je Hitler sovjetom odpovedal nemško prijateljstvo, da je Polj: sko osvobodil ruskega pritiska ter se proti Moskvi zavaroval s prijateljskim paktom z Nemčijo. Ker t • je Poljska v tem času že imela enak pakt z Rusijo, to je pakt, po katerem se oba pogodbenika zavežeta, da drug drugega ne bosta napadla, zato ni bil nobe: den izmed teh paktov naperjen drug proti drugemn in obe ti obveznosti Poljske tudi nista v nasprotju z njeno alijanco s Francijo. Pač pa po zaslugi te maršalove politike Poljska ni samo bila rešena nemškega in ruskega iritiska obenem, ampak se je znatno osvobodila svoje odvisnosti od Francije, na katero ni bila več vezana pod vsakim pogojem in za vsako ceno. Pilsudski je pri tem imel pred očmi ta poglavitni cilj: da bi se Poljski ne bilo treba odločiti ne za Nemčijo ne za Rusijo, oziroma, da bi se taka odločitev zavlekla in zadrževala čim delj ko mogoče, in da bi bilo zaradi tega zavezništvo Poljske za vsakega čim bolj dragoceno in cla bi ga bilo treba kupiti kolikor mogoče drago. To je za vsako državo naravnost idealna politika m Pilsudski se je pokazal za enega največjih državnikov republike, ki ima dva tako močna in nevarna nasprotnika. Ta zunanjepolitična smernica, ki jo je Poljski dal Pilsudski, bo ostala tudi po njegovi smrti in zelo se varajo tisti, ki mislijo, da se more meni nič tebi nic izbrisati in da more zdaj Poljska ubrati ka,r nasprotno smer. Zakaj ta smernica edino odgovarja položaju in življenjskim interesom Poljske in ni bila le kakšna osebna črta, ki bi jo bil pokojni maršal začrtal po kakšnih svojih simpatijah ali antipatijah.
Maršalova politika z novim francosko-ruskim kurzom ni ničesar izgubila. Poljska je Franciji nujno potrebna, zakaj Francija Poljske ne more in ne sme žrtvovati svojim novim »prisrčnim« simpatijam do sovjetov. Francija potrebuje Poljsko ravno tako, ka: kor potrebuje Baltik in — če hočete — tudi Nemčijo in še koga drugega kot protiutež, ako bi sovjeti hoteli svojo alijanco s Francijo izrabiti preveč v svoj lastni prid. Poljska pa tudi ve ceniti svoje tradicionalno prijateljstvo s Francijo in zato prav nič ne dvomimo, da bodo pogajanja g. Lavala v Varšavi rodila za obe strani zadovoljiv kompromis. Poljska je pripravljena preokreniti^ krmilo, ki ga je bil Pilsudski v zadnjem času držal preveč na stran Nemčije, zopet nekoliko v smer Francije, toda nikakor ne tako, da bi svojo usodo na. milost in nemilost prepuščala volji onih, ki vladajo v Kremlju: polkovnik Beck in sploh noben Poljak nikoli ne bo privolil v to, da bi v slučaju kakšnega konflikta na vzhodu smele ruske armade, pa naj bodo rdeče ali bele, korakati skozi poljsko ozemlje; poljska republika niti tega ne bi mogla mirno gledati, da bi ruske čete korakale čez ozemlje kakšne njene sosede! Moskva je Poljski enako opasna ka.kor Nemčija: to je aksiom realne politike, mimo katerega ne more in ne sme noben poljski državnik, ki noče svoje domovine prodati. Te politiko Poljska ne sme žrtvovati tudi ne svojemu najboljšemu in najprisrčnejsemu prijatelju. Prijatelj mi mora biti mil in drag, toda najdražji je moj lastni interes: tega so drži in mora držati vsaka država, ki ji je lastna neodvisnost in sigurnost vrhovni princip.
Dragoceno francosko-poljsko prijateljstvo se bo po varšavskem obisku g. Lavala sopet utrdilo in prav je tako! lo zahteva evropski mir in to slej ko prej zahtevajo tudi interesi Poljske. Toda kakšnega pakta medsebojne pomoči Poljska z Rusijo ne more skleniti, kakor ga ne more skleniti z Nemčijo proti Rusiji. Francoski državniki so to najbrž tudi sami uvideli in zato bodo njihova prizadevnnja šla sedaj za, tem, cla bi Varšava in Moskvn ostali boljši prijateljici, nego sta bili dozdaj.
Senzacija češkoslovaških volitev
H eni ein — najmočnejša stranka
Češkoslovaški nemški kljukarji okoli 50 mandatov - Velikih sprememb ni
Praga, 20. maja. b. Uradni materijal iz mnogih volivnih krajev, zlasti iz severne r.publike, še ni zbran. Zato končni rezultat danes še ni znan. V mnogih krogih je to izzvalo presenečenje, ker dosedaj se je pri volitvah v teku noči vedelo za rezultate, ki so se pozneje le neznatno spremenili.
To pot, izgleda, je prišlo do temeljnih sprememb v izidu volitev. Končni rezultati se pričakujejo za nocoj. Po uradnih poročilih so volitve za parlament in v senat potekle v najlepšem miru in redu. Nikjer ni bilo nobenih incidentov. Volivci se v smislu navodil notranjega ministrstva niso nikjer zadrževali v bližini volišč, zato je slika na ulicah nudila prizore navadne nedelje.
Henlein - zmagovalec
Volivni izidi bodo prinesli spremembe posebno pri nemških strankah, kjer se rezultati pričakujejo z največjim zanimanjem. Nobenega dvoma ni, da je Henleinova stranka (nemška sudetska stranka ali fronta, kakor se je nazivala) zmešala račune nemških strank in da je privlekla na svojo stran veliko število volivcev, vendar pa ne toliko, kolikor se je pričakovalo. Henlein je silno razredčil vrste nemških agrarcev, socialnih demokratov in komunistov. Ta Henleinov uspeh je to;iko večji, ker je njegova stranka prvič nastopila na volitvah. Sedaj bo imel večje število narodnih zastopnikov, ki bodo predstavljali za vlado močno in odločno opozicijo, ki bo zmešala marsikak račun. Izjava, ki jo je dal dr. Be-neš pred volitvami, da če pride do diktatorskega režima v Češkoslovaški, bo to samo diktatorski režim Čehov, ni imela vpliva n^ nemške meščane in delavce.
Po začasnih znanih volivnih rezultatih je padlo v oči, da je Henlein dobil v Lješinu veliko število glasov. Na drugi strani pa je v Njemeckem Brodu dobil le par glasov. Takih kuriozitet je v Češkoslovaški mnogo. V mnogih krajih so nacisti dobili več kakor vse druge stranke skupaj.
Drugih velikih sprememb ni
V sestavi čeških strank, se zdi, ne bo prav velikih sprememb. Stranka malih trgovcev, ki je prvič nastopila, je dosegla velik uspeh. Kramareva stranka je tudi imela uspeh. Njegov nastop ni po volji vladni koaliciji, ker bo njegova skupina pokazala v arlamentu nadvse velike napake vladne koalicije, i jih je ta zagrešila.
Kdo poide v opozicijo
Nemške vladne stranke po volitvah ne pridejo v poštev za sestavo vlade, posebno radi popolnega (»raza nemške agrarne zveze. Nemški socialni demokrati so sklenili, da ne bodo sodelovali pri sestavi nove vlade.
Končni izidi volitev bodo znani zvečer. Predsednik vlade Malypetr bo nato podal ostavko. Gotovo bo njemu poverjeno dalje vodstvo vlade in se-
Izid volitev
Praga, 20. maja. TG. Po poročilih, ki pa še ne podajajo končnoveljavne slike nedeljskih volitev v CSR, je po doslej došlih vesteh kot najmočnejša stranka iz volitev izšla Konrad Henleinova sudetska nemška domovinska fronta z en milijon 247.000 glasovi in bo predvidoma v parlamentu med 200 poslanci zasedla 45 do 49 sedežev. Kot druga stranka po moči so dobili češki agrarci 1,176.000 glasov. Ostale nemške stranke so mnogo izgubile. Nemški socialni demokrati so zbrali samo 200.000 glasov, nemški krščanski socialci 180.000 glasov in nemški agrarci 148.000 glasov. Od čeških strank so poleg agrarcev izšli kot najmočnejši češki socialni demokrati z 1,035.000 glasovi. Češki narodni socialisti (Benjše-va stranka) so dobili 755.000 glasov. Šrameko-va ljudska stranka 657.000 (prej 623.000) glasov, Narodna unija (Hlinka) 460.000 (prej 425.000) glasov, stranka čeških malih obrtnikov 408.000 glasov, češki fašisti so dobili samo 167.000 glasov, komunisti in ostale manjše skupine (Judje, Poljaki, Madjari) skupaj 800.000 glasov.

stava nove vlade. Računa se, da se bo češka obrtna stranka vrnila v vlado. Pet češkoslovaških strank bo moglo sestaviti vlado, ki bo razpolagala v parlamentu z absolutno večino. Računa se, da si bo Malvpetr prizadeval, da bodo tudi Neinci zastopani v vladi, čeprav po strokovnjakih. Alisli se, da bo nemška sudetska stranka igrala v parlamentu stransko vlogo, enako tudi komunisti. Razen tega se naglasa, da nemška sudetska stranka ni homogena, ker ima v sebi elemente najrazličnejših smeri.
Prvi vtisi
Praga, 20. maja. CTK poroča: Ena izmed glavnih značilnosti dozdaj znanih rezultatov je veliki uspeh, ki ga je dosegla »Ironta sudetskih Nemcev«, stranka s skrajno nemško nacionalističnim programom, ki jo vedi Konrad Henlein.
Češkoslovaške stranke dosedanje vladne koalicije so se sijajno obdržale. Med dosedanjimi opo-zicionalnimi strankami so izšli iz volitev okreplje-
ni češkoslovaški poljedelci in češkoslovaški socialni demokrati.
Med češkoslovaškimi strankami izven vladne kolicije je dosegla znatne uspehe stranka malih gospodarstvenikov.
Nacionalistični blok, ki sta ga ustanovila vo-ditelj narodne demokratske stranke dr. Kramar in Stribrny, in ki je računal na velike uspehe v vsej državi, je precej uspel v prestolnici.
Avtonomistični blok, ki ga na Slovaškem vodi irelat Hlinka, se je ponekod vrnil iz volitev okrep-Ijen.	_
Nemška krščansko-socialna stranka in nemška poljedelska stra a i (Bund der Landwirte) sta izgubili znatno več ou polovice dosedanjih glasov.
Novost bodočega parlamenta bodo štirje poslanci čeških fašistov.
Komunisti so izgubili v celi vrsti volivnih okro-I žij, v primeri z rezultati prejšnjih volitev so se pa { nekoliko okrepili v nekaterih velikih industrijskih središčih, na primer v Plznu.
Fi
Vdanostna izjava Henleina
Praga, 20. maja. c. Do 20 še niso bili objavljeni uradni izidi nedeljskih volitev. Vse je predvsem presenetil velik uspeh Henleina, ki je pobral v sudetskih deželah skoraj vse glasove. Zdaj se bo namreč zgodilo, da bo v CSR nemška stranka tista, ki bo v »arlamentu najmočneje zastopana. Pričakuje se, da i>o Henlein imel približno 50 mandatov in bo tako vodja največje stranke v parlamentu. Henlein sicer sam ni kandidiral, vendar pa je dejstvo, da ni slovanska stranka na čelu novega parlamenta, zelo presenetilo vse kroge.
Zato je razumljivo, da se vse zanima, kakšno stališče bo sedaj zavzel Henlein. Henlein se še ni izjavil. Vse te dvome pa je presekal Henlein sam, ki je nocoj poslal Masaryku sledečo brzojavko:
b!
»Gospodu Masaryku, predsedniku republike, sedaj v Lanih. Včerajšnje volitve so prinesle veliko zmago v sudetskih chželah sudetski stranki. Ta zmaga je edinstvena v zgodovini sudetskih Nemcev. Ce imam v tem trenotku priliko izreči željo svojega ponosa, potem Vam moram, gospod predsednik, izraziti vdano željo, da sem na razpolago odgovornosti, ki me čaka. Zato Vam kot predsedniku naše države pošiljam izjavo globokega spoštovanja in vdanosti. Bedite prepričani, da bom jaz sam i~» vsi moji tovariši delal na podlagi naše skupne ustave za našo državo. Samo to vem, da prevzemam nase veliko zgodovinsko dolžnost. Želim tudi, da bi ta izid tudi na drugi stTani toliko pomenil, kakor po-
meni zame.<
Avstrijsko -češkoslovaško otipavanje
BergerANaldenegg pri Benešu
Praga, 20. maja. c. Avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg se je kmalu po poldnevu pripeljal v Tabor, kjer je gost zunanjega ministra dr. Beneša. Pred svojim odhodom na Češkoslovaško je imel na Dunaju še razgovore z romunskim zunanjim ministrom Titulescom in madjarskim zunanjim ministrom Kanyo.	_T ,, Sestanek med Benešem in Berger-Walde-
neggom je trajal več ur. Po sestanku ni bil izdan noben komunike, pač pa se poudarja, da se je govorilo predvsem paktu nevme-šavanja in medsebojne pomoči v Podonavju. Ugotovljeno je bilo tudi, da so priprave za podonavsko konferenco v Kimn žc zelo napredovale. Razgovori med obema državnikoma so potekali v največji prisrčnosti in prijateljstvu.
Po letalski nesreči v Rusiji
48 žrtev „Maksima Gorkega" so pokopali ob velikanski udeležbi
Moskva, 20. maja. c. Danes se je nad Moskvo razgrnil prvi poletni dan. V daljni severni prestolnici je že danes zavladala silna vročina. V vseh tovarnah in v vseh obratih je delo počivalo. Danes je bil namreč pogreb 48 smrtnih žrtev sovjetskega ve-leletala »Maksima Gorkega«.
Ostanke vseh 48 ponesrečencev so ponoči prepeljali iz Monina v Moskvo. Ostanke vseh ponesrečencev so zbrali v majhne svinčene posode. Te posode so ponoči postavili na ogromen katafalk v dvorani rdečih stebrov moskovskega doma vseru-skih sovjetov. Katalalk je bil postavljen v obliki ogromne piramide, «a vrhu piramide je bila posoda z ostanki glavnega pilota Surova. Pred posodo je bila tablica z napisom in njegovo sliko. Po vseh štirih krilih piramide so nato razmestili ostalih 47 posod, vsako s svojo tablico in sliko.
Danes dopoldne so se po vsej Rusiji vršila velika žalna zborovanja. Ta zborovanja so se vršila povsod v obratih samih. Po zborovanju pa se je vsa množica v Moskvi zgrnila proti palači vseru-skih sovjetov. Inozemski časnikarji odkrito priznavajo, da se je pred vhodom v palačo razgrnila v
Komunisti med seboj
Blum proti Stalinu
Pariz, 20. maja. SE. Vizitka, ki jo je Laval prinesel s seboj od Stalina in s katero je hotel ukrotiti nasprotstvo komunistov in socialistov proti njegovi vladi, bo menda le malo izdala. Stalin te dal francoskim marksistom ukor, ker podirajo vlado, ki sklepa prijateljstvo s sovjeti in ker agitirajo proti militarizmu. ki gre v korist sovjetski Rusiji. V francoskih političnih krogih so ukor, ki ga je rdeči svetovni poglavar poslal francoskim komunistom, sprva z zadovoljstvom sprejeli. Toda posledice so sedaj takšne, da se jih nikdo ne veseli. V prvi vrsti je Laval dovolil, da se je rdeča kominterna vmešala v notranje zadeve Francije, kar zna biti prav tudi za pozneje, ko francoski vladi to ne bo več všeč. Tudi prestiž vlade same mora trpeti, če se gre skrivat za Stalinov hrbet, da bi se mogla z uspehom otepavati domače komunistične opozicije. Slednjič pa je Stalinov ukor povzročil val ogorčenja med marksisti pod zastavo Leona Biuma, ki je v svojem iisku kai
Izbruh franc. marksistov radi ukora od kominterne
vzkipel. Poslal je čez in mimo glav moskovsne kominterne poziv na francoski proletarijat. r.a j se združi in naj »navzlic Stalinom nadaljuje svojo dosedanjo politiko«. »Razumem nevarnost novega vpada v ozemlje države in uvidevam ludi potrebo, da je treba pripravljati obrambo. Toda tako daleč pro-letarijat Francije še ni, da se bo sedaj kar naenkrat solidariziral z militarizmom kapitalistov in podpiral buržuje, ki jih hoče iztrebiti. Stali» ni dobro pomislil, kaj je storil. Socialisti se niti za milimeter ne bodo oddaljili od svoje dosedanje politične črte in bodo svojo dosedanjo borbo proti vladi in za združitev vseh proletarcev s podvojeno močjo nadaljevali. Stalin nas na tem polju ne briga prav nit Ce on baranta s kapitalisti, je to njegova atvar. Sledili mu ne bomo.«
Ostalo francosko časopisje s porogljivim na-stneškom spremlja to revolucijo pod domačim krovom inediiarodiieg« marksizma.
mimo na vrh
najlepšem redu ogromna množica ljudi, ki je štela gotovo nad pol milijona moskovskih meščanov. Vsi ti so mirno in počasi defitirali mimo katafalka in tako izkazali zadnjo čast tragediji ponosa sodobne ruske tehnik?. Medtem ko so ljudje mimo korakali piramide, je v vestibulu prvega nadstropja tik hom piramide skrit orkester igral herojsko Beethovnovo simfonijo, ki je bila, kakor znano, zložena na čast Napoleonu. Ves mimohod je trajal do 16, ko se je začel razvijati sprevod.
Vsi diplomatski predstavniki v Moskvi so poslali svoje vence pred katafalk. Tik pred 16 je prinesel francoski veleposlanik Alphaud krasen venec francoske vlade, spremstvo njegovega poslaništva pa je prineslo vence od predsednika vlade Flandina, Lavala in Herriota. Člani francoske kolonije so nato prinesli lep venec, ki ga je poslal pariški župan Contenot v imenu prebivalstva francoske prestolnice.
Iz palače vseruskih sovjetov se je ogromni sprevod razvil skozi glavfte moskovske ulice proti Rdečemu trgu. Ob Lje unovein mavzoleju so stali vsi člani vlade s Stalinom, Kalininom in Molotovom na čelu. Odtod ie šel sprevod dalje skozi vso Moskvo v predmestje Novodevič, kjer bodo žrtve položene k počitku na posebnem letalskem pokopališču.
Izgleda, da ta strašna nesreča ni mnogo prizadela sovjetskih letalskih krogov. Povsod so poudarja, da nesreče ni zakrivila tehnična pomanjkljivost zgradbe letala. V tem oziru je znani pilot Ribu-škin izjavil, da ne zadene graditeljev letala nobena
krivda. »Nesrečo je zakrivila zločinska drznost pilota Bladina, ki vkljub prepovedi ni nehal z akrobacijami okoli veleletala.« Moskovska vlada je že skle nila in je takoj po pogrebu »Pravda« to obja- , vila v posebni izdaji, da bo takoj začela graditi tri nova letala prav istega tipa, kakor je bil »Maksim Gorkij«. Prvo letalo se bo imenovalo »Vladimir Ljenin«, drugo »Jožef Stalin« in tretje »Maksim Gorkij«. Tega bodo zgradili zopet delavci tovarne Tiagor, in sicer s prostovoljnimi nadurami inženjerjev in delavcev vse tovarne.
Krst „Princese Olge"
Zagreb, 20. maja. AA. Za krst parnika »Prin-eeea Olga«, ki se bo svečano vršil v Splitu 23. t. m., je prometni minister dovolil udeležencem, ki bodo potovali iz Belgrada in Zagreba v Split in sszaj 75% popusta-
5 dni v Romuniji
Bukarešt, maja.
Po tako kratkem M vanju med Romuni in
na teko omejenem prostoru, kakor ti ga more
odmeriti v dnevnem tisku še tako radodaren stanovski tovariš, je pač težko natančno začrtati poteze značaja in temperamenta romunskega naroda. Nevarnost posplošenja po; sameznih vtisov na ves narod je velika. Prvi vtisi so pogosto varljivi, vendar so navadno bolj jasni, kolikor je odbojna ploskev tvoji notranjosti, v kateri se nosiš sliko svoje domovine nedotaknjeno, bolj gladka. Ob nasprotju s to sliko se žarki novih vtisov jasneje in določneje odbijajo.
Romuni so brihtni ljudje. Za formo jim ni mnogo in življenja ne marajo vklepati v njo. Življenje se razliva pri njih na široko, tolerantnost je tu v vsakem pogledu velika, kakor je veliko razumevanje za vse mizerije in slabosti človeškega življenja. Verjetno je, da so tu na delu ruski vplivi. Romunskemu časnikarju je bilo prijetno, ko sem v avtoma bilu občudoval izredno spretnost šoferja. Prometnih znamenj in stražnikov je po Bu-kareštu prav malo. Po velemestnih bulvarjih, kakor so Bratianov, Jonescov in drugi, drvijo poleg tramvaja po tri in štiri vrste avtomobilov v isto smer in tvoj šofer prehiti z izredno brzino vse štiri vrste in tramvaj, ne da bi dal znamenje; ko pridrvi na križišče in privozi od strani drug avto in ti že zazveni v ušesih neizogiben tresk, se v resnici eden izmed avtomboilov ustavi namah. Iščeš razloge, zakaj se prav ta avto ustavi in ne drugi, stikaš za predpisi, po katerih se je vse to zgodilo, odgovora ne bo zlepa. Zdi se, da Romune vse to ne zanima, glavno je, da ni bilo nesreče. Romunski časnikar nam je zatrjeval, da se vkljub vsej tej vsaj navidezni nediscipliniranosti na ulici, zgodi komaj nekaj nad sto avtomobilskih nesreč ▼ mestu, ki šteje nad 800.000 prebivalcev. Da, Bukarešt je velemesto, ki mu pravijo tudi Pariz Vzhoda.
Romun dela spontano, hladnega razumskega preudarka ne bereš na njegovem obrazu. To so ljudje instinkta, pri katerih mora delovati razum z izredno naglico in se ne loči od čuvstev. Vsaj videz je takšen. V tem pogledu spominjajo na ostale Romune. Romuni so kljub temu ali morda prav zato diplomati. Mar ni največji diplomat tisti, ki zna za spontanost in čuvstvenost skriti hladne račune? Spontanost, neprisiljenoet pri ravnanju je tista čudovita lastnost, ki vzbuja v vsej okolici tako prijetno toplino in daje vsemu življenju ono naravno socialnost, ki je ne morejo oživiti še tako popolni zakoni. Zato ima življenje med Romuni žar, ki bi ga n. pr. pri nas zaman iskali. Ta toplina topi rezerviranost, približuje ljudi in pospešuje občevanje. Strežaj v dvigalu se skoro ne more premagati, da ne bi začel pogovora s teboj. Ko ti 15-letni kolporter z vsem srcem in z vso dušo ponudi list, se ti zdi pač naravno, da ga kupiš.
Romun mora biti človek dobrega srca; morda je tako mehak, da si ti ne bo upal povedati resnice, ako se bo baL da bi te zadela. Pravijo tudi, da so Romuni zelo gostoljubni in postrežljivL Na Jonescovem bulvarju sem vprašal dva mladeniča, kateri tramvaj pelje do parlamenta. Neposredne zveze ni bilo. Ta-
llaliiahski proračun v senci Afrike
koj sta se mi ponudila, da me spremita, ako dovolim. Med potjo se je med nami razvil ▼ francoščini ree prijateljski razgovor. To sta bila akademika, ki sta si izbrala francoščino
za glavni predmet. Navduševala sta se za prijateljstvo z Jugoslavijo, eden se je tudi učil srbohrvaščino. Zagotavljala sta mi, da na romuuskih šolah zelo poučujejo srbohrvaščino. Zanimala sta se posebno, kakšen vtis je napravil na na« Bukarešt m Romunija sploh; kaj mislimo o romunski vojski. Ze v razgovoru z drugimi Romuni se nisem mogel otresti vtisa, da Romune silno zanima kaj mislijo narodi o njih in da z zadovoljstvom vzamejo na znanje vsako priznanje. Ne vem, ali je ta posebnost lastna samo manjšim narodom in se morda veliki narodi za mnenje drugih ne zmenijo. Vsekakor ne bi verjel na drugi strani tistim, ki trde, da iščejo Romuni na ta način pohvale iz nekega »hohštapler-stvac. Vem samo to, da je bil Aleksandru Balaci, eden izmed mojih spremljevalcev silno zadovoljen, ko sem zavrnil mnenje nekega Francoza, češ, da je romunski jezik silno težak in poln tatarskih izrazov. Romuni očividno ljubijo svojo domovino. Govoril sem o gostoljubnosti Romunov. Akademika nista pod nikakim pogojem dovolila, da bi jaz plačal tramvaj; plačala sta oelo tudi zame. Bilo mi je neprijetno vse dotlej, dokler nisem pozneje od prijatelja slišal, da je hotel neki Romun, s katerim sta se prvič v življenju srečala, ob neki priložnosti poravnati mesto njega račun v gostilni.
Romun se veseli življenja. V velikih mestih smrti nikjer ne uzreš. Vse hiti, vse se giblje, vse drvi v neznano smer. Kam T Bogve. Gotovo je le, da od smrti bi hotelo! Na veli-komestni ulici ne vidiš ne bolezni, ne smrti, ne križa. Bukarešt poje pesem življenja in se noče umiriti niti v jutranjih urah. S srcem j in dnšo jo noje ciganski orkester. V sentimentalnih akordih romunske »Zgubljene ljubezni«, ki je zdaj v modi, ali v nedojemljivi razprostrtosti ruske pesmi ali ob zvokih dunajskega valčka ae topi sree igralcev in po-slušavcev. Romun igra z dušo in posluša z dušo. In melodija, igrana z dušo zavije igravce in občinstvo v nepopisno opojnost, da tudi v srce otroku sonca zašije žarek brezskrbnega življenja.
Toda tudi znamenja tvorne -i le romunskega naroda se kažejo. Sicer Bukarešta priča, da so Romuni moderno arhitekturo pre-kvasili in jo prilagodili lastnim razmeram. Tudi nove visoke stavbe — telefonska centrala doseže lo nadstropij — imajo nekaj domačega na sebi. Romuni niso samo posneli moderne arhitekture, amapk so ustvarili tudi domač tip moderne stavbe. Bleščeče vojaške parade, kakršno smo videli na obletnico Karlovega povratka v domovino, imajo gotovo tudi namen privzgojiti romunskemu ljudstvu več vojaškega duha. Nova Velika Romunija z ogromnimi narodnimi manjšinami stavi državni obrambi gotovo nove zahteve. Med mehko dušo in temperamentom romunskega ljudstva in tem pruskim korakom pri vojaškem obhodu, je 5e vedno vidno hudo nasprotje. Vse kaze, da Romunija s svojimi že-nijalnimi politiki in s svojim naravnim bo1 gastvom voč velja, kakor jo splošno cenimo.
Lojze Berce.
Dve in pol milijarde za Abesinijo
Skupni primanjlttjaj 12 miljard Din
Rim, 20. maja. SE. Finančni minister Thaon di Revel je v italijanskem parlamentu dal izčrpno poročilo o denarnem položaju Italije. Izrazil se je, da so izgledi za uravnovešenje izdatkov in dohodkov v bodočem proračunskem letu zadovoljivi. Na žalost pn se je v proračunskem letu, ki gre n koncu, izkazalo, da bo primanjkljaj znatno večji, kot je bilo lani predvideno. V prvih desetih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali dohodki 17 milijard 662 milijonov lir, medtem ko so izdatki dosegli že 20 milijard 636 milijonov lir. Primanjkljaj v državnem knjigovodstvu znaša torej od 1. julija 1934 do 30. aprila 1935 skoraj tri milijarde (2.974,000.000) lir. Ta deficit bi nikakor ne dosegel te višine, je dejal Thaon di Revel, če bi vlada ne bila prisiljena k večjim izdatkom i ozirom na položaj v vzhodni Alriki (Abesiniji). Kajti izredni izdatki za italijanske kolonije v vzhodni Afriki so dozdaj dosegli vsoto 620 milijonov lir (skoraj dve in pol milijarde daarjev, m?dtem ko dosega ves primanjkljaj 12 milijard dinarjev. Op. uredništva).
London, 20. maja. AA. Abesinski zunanji minister je dal tole izjavo dopisniku »Sunday Timesa«: Italija je zbrala 90.000 mož in tisoč letal ob naših mejah. Neprestano prihajajo novi transporti čet, tako, da se pomnoži vsak mesec za 10.000 inož. Gesla Italije niso gesla tistega, ki hoče mir. Edino Zveza narodov lahko intervenira, da se popravi položaj, ki drvi v vojno. Da olajšamo položaj Zvezi narodov, smo pristali na italijanski predlog o ustanovitvi posebne arbitražne komisije. Ne sme ae izgubljati čas. Ce Zveza narodov ne dobi pristanka Italije za arbitražo večjega obsega, bo bodočnost zelo mrač ta.
Rim, 20. maja. b. Abesinska vlada je imenovala v italijansko-abesinsko paritetno komisijo profesorja Lapradella in Potterja za svoja delegata. Italijanski tisk izraža začudenje, kako je Lapradelle, profesor pariške Sorbonne, mogel sprejeti ta delikatni posel, ki mu ga je Abesinija poverila brez odobritve francoskega zunanjega mi-! nistra.
Srednješolska evharistična akademija
Zahvala sotrudnikom
OI> uspeli srednješolski evh. akademiji mi je častna dolžnost, da se v imenu mladinskega odseka Glav, pripravljalnega odbora za evh. kongres javno zahvalim vsem, ki so počastili akademijo s svojim odličnim obiskom. Posebno mi je v čast, izrekati najtoplejšo zahvalo gosp. banu dr. Pucu, g. gen. vikarju pro-štu Nadrahu, zastopniku divizijonarja, načelniku divizi jskega štaba g. polkovniku fcelerju, prosvetnemu načelniku in zastopniku podbana g. prof. Breznika, inšpektorju srednjih šol g. prof. Vrhovnika, mestnemu županu dr. Ravnikarju, g. dekanu dr. Ujčičm in gg. ravnateljem srednjih, učiteljskih, etrokovnin in meščanskih šol. — Oblastva so šla prireditvi zelo dobrohotno na roiko. Gg. ravnatelji pa so vrhu tega stavili di-iaštvo svojih zavodov blagohotno na razpolago. Povrni vsem evharistični Kralj. — Dr. Mihael Opeka, predsednik Mladinskega odseka pripr. odbora za evharistični kongres.
Srednješolska evh. akademija je minula. Kanjo smo prejeli toliko velikodušne pomoči in vnetega sodelovanja, da je dolžnost, da se javno zahvalimo vsem, ki »o akade.miio kakorkoli podprli in pri pripravi pomagali. Posebna hvala gre salezijauskamu zavodu, sa. uršul inkam.
Lichtenthurnu, zavodu v št .Vidu in križankam. Prav tako grand hotelu Union za brezplačno dvorano, g. ravnatelju opere Poliču za dobrohotnost pri posojevanju iz operne garderobe, g. gledališkemu frizerju Navinšku za velikodušno posojilo lasulj in mestnemu načelstvu za blagohotno posojilo reflektorjev. Omeniti je izredni trud gg. dirigentov štirih zborov: m. Elenonore Hodovernik, gdč. Laharnerjeve, g. prof. M. Tomea in zlasti se g. dr. Jerka Grzin-čiča, ki se je skupno s svojim redovnim tovarišem g. Andr. Farkašem Congr. Sal. za program in izvedbo akademije preidealno in požrtvovalno trudil, ter godbo vojaškega orkestra pod vodstvom g. kapetana Živanoviča. Ni mogoče podrobno navajati vsega ostalega aparata, ki je z veseljem pomagal. Zahvaljeno tudi di-jažtvo za vso vnemo in navdušenje, trud in požrtvovalnost! Dijakom-rediteljem vsa hvala, saj so vršili rediteljstvo s tako disciplino, da je bilo mogoče izvesti program v najlepšem redu, kljub temu, da je aktivno sodelovalo skupno do 700 oseb! Vsem in vsakemu iskrena hvala! Evharistični Kralj povrni tisočkrat! — Dr. Alojzij Zupan, prof. verouka na klas. gimn.
»Jugoslovanska akcija"
Belgrad, 20. maja. m. Snoči je imel sejo centralni odbor Jugoslovanske akcije, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika Jugoslovanske akcije je bil izvoljen dr. Jurij Korenif iz Zagreba. Med petimi podpredsedniki je v centralnem odboru tudi dr. Fran Kandare iz Ljubljane. Centralni odbor je zatem razpravljal o zadržanju nekaterih članov Jugoslovanske akcije za časa volivnega boja. Izključil je vse one člane, ki so_ kandidirali na katerikoli drugi listi rasen na listi Dimitrije Ljotiča. Izključeni so bili tndi oni, ki so delali proti tej listi. Med ostalimi sta bila izključena Lnka Kostrenčič in Vladimir Velmar-Janko-vič iz Belgrada.
Sma zaprl v betonirano klel
Kraljevo, 20. maja. m. Pred nekoliko dneri je bil prijavljen oblastem bogat kmet Radovič iz vasi Racbna, da ima 2« dve leti zaprtega svojega »ina Jurija v betonirani kleti. Ko so orožniki res uvedli preiskavo pri omenjenem kmetu, so našli v temni kleti Radovičevega sina Jurija. Njegov oče se j« hotel izgovarjati, da j« sina zaprl, ker ni duševno popolnoma zdrav, v varstvo pa ga ni hotela »prejeti nobena umobolnica. Navedb« nečloveškega očeta pa n« odgovarjajo resnici, ker so i« pred leti zdravniki ugotovili, da je mladenič zdrav. Radovič se je hotel sina znebiti na ta grozen način ter ga je sam zaprl v temno betonirano klet, kjer je nesrečnik prebil cele dve leti. Hrano mu je porival skozi malo odprtino. Ko »o orožniki rešili nesrečnega mladeniča ter ga odvedli vsega telesno propadlega na svetlo, je radi »premembe nenadoma oslepel. Nečloveškega očeta »o orožniki »aprli.
Dunajska vTemenska «»poved: Topleje in precej jasno. Vendar oa leno vreme M ni zagotovljeno.
Važno pojasnilo za krnela
Belgrad, 20. maja. AA. Na željo kmetijskega ministrstva je dal davčni oddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo:
Davčni oddelek smatra, da so sir, sirovo maslo m drugi mlečna izdelki, ki jih pridelujejo poljedelci brez posebnih priprav, io da nima značaja industrijske in obrtne predelave, kvalificirajo kot osnovni proizvodi ki da takžen promet kmetov ni podvržen davku na poslovni promet, po drugi strani pa, da glede na navedeno stilizacijo čL 159 finančnega zakona aa 1926-27 niso podvržene temu davku tudi ne poljedelske zadruge, ki posluiejo v mejah navedenega člena, čeprav predelujejo mleko v sir ia sirovo maslo • posebnimi mehaničnimi napravami ali »troji. Če mlekarske zadrug« niso zadovoljne z odmero davka na poslovni promet, Hnajo pravico do pritožbe proti odmeri.
Obrtna razstava v Celju
Belgrad, 20. maja. AA. V času od 14. do 18. argunta L L ae bo vriila v Celju velika rastava obrtnih ročnih del. Za razstavo jc prometno mi-nktrstvo dovolilo 50%*k> voznim za raostavljalc« ia raaatavljeno blago.
Obisk francoskega brodovja
Hercegnorf, 20. maja. AA. Ob 10 dopoldne so se francoski mornarji začeli izkrcavati na raznih krajih vzdolž Kotorskega zaliva. Nekateri izmed njih, zlasi častniki, »o napravili izlet do Cetinja, Hercegnovega, Dubrovnika itd. Častniki so bili po večini v civilu. Jutri bo admirala Mougeta obiskal aa ladji ban cetske banovine g. Mujo Sobica in poveljnik zeuke divizij« i, Petrovič.
Anglija o večerni
polh. Latvrencea
London, 20. maja. AA. Winston Churchill je napisal zelo toplo p osmrtnico umrlemu polkovniku Lawrenceu. V nekrologu pravi ugledni britanski državnik med drugim:
Mogoče bomo šele pozneje razumeli, da smo s polkovnikom Lawrenceom izgubili eno izmed najpomembnejših osebnosti naše dobe. Imel sem čast, da sem mu bil osebni prijatelj im da sem ga dobro spoznaj. Mogoče britanski imperij že leta in leta ni doživel tolikšne izgube, ki bi se po svojem po- i menu mogla primerjati s prerano smrtjo polkovnika Lawrenca.	,
Maršal lord Allenby, v svetovni vojni poveljnik v Egiptu, Siriji in Palestini, je imel govor v radiu, v katerem je dejal, da je zlasti v letih 1917 iu 1918 imel priložnost spoznati polkovnika La-wrencea pri delu in da je zmerom z največjo pohvalo govoril o neprecenljivih zaslugah, ki jih je storil ta znameniti mož Veliki Britaniji in zaveznikom.
Današnji »Times« posveča uvodnik smrti polkovnika Lawrencea in pravi, da je ta slavni vojak iz lastnih moči popisal več strani najnovejše svetovne zgodovine. Člankar pravi med drugim, da j« bil veliki pokojnik morda nenadomesljiv v četni-ških bojih in v svoji politični improvizaciji. List poudarja, da bi bil mogel pokojni Lawrence v britanski vojski priti še do mnogo večjega čina, kakor ga je imel, morda celo do manšalske palice, vendar je sam rajši delal po lastnih zasnovah, daleč od bleska uradne slave.
Člankar tudi priznava, da je polkovnik La-wrence doživel velika razočaranja, ker britanska vlada ni izpolnila več obljub, ki jih je v njenem imenu dal tistim, ki jih je med svetovno vojno na vzhodu pridobil na svojo stran.
List zaključuje, da si je polkovnik Lawrence zagotovil odlično mesto ne samo v britanski, temveč v svetovni zgodovini, » svojo znamenito knjigo »Sedem stebrov modrosti«, j« pa pustil velik »leg tudi t angleški književnosti.
Zasedanje Sveta Zveze narodov
Ženeva, 20. maja. e. Danes se je začelo
tukaj redno zasedanje Sveta Zveze narodov, ki mu predseduje to pot sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Prva seja je bila dopoldne in je bila najprej tajna. Obravnavali so na tajni seji predvsem program tega zasedanja. Takoj nato se je začela prva javna seja, ki pa je obravnavala samo administrativne in gospodarske naloge Zveze narodov.
Popoldne je bila prva glavna javna seja in se je na njej obravnavalo o sporu med Bolivijo in Paragvajem, nato pa se je dvignil predsednik Litvinov in imel dolg spominski govor za pokojnim maršalom Pilsudskim.
V	svojem govoru je proslavljal pokojnika kot velikega poljskega nacionalnega heroja in utemeljitelja nove Poljske.
Za kulisami pa se pripravlja debata o sporu med Abesinijo in Italijo. Borbo za razčiščen je tega vprašanja vodi angleški delegat lord Eden, ki se je včeraj dolgo razgovarjal s španskim delegatom Madariago ln ga zaprosil, naj bi bil poročevalec Sveta v tem vprašanju.
Laval ne pojde k Hitlerja
Poric, 20. maja. c. Zunanje ministrstvo ponovno demantira vesti, da bi imel Laval namen kmalu odpotovati v Berlin ali pa se sestati kako drugače s kanclerjem Hitlerjem. Francoska vlada izjavlja, da sicer zelo želi zbližanja z Nemčijo, pač pa izjavlja, da se z Nemčijo ne more več pogajati v dvoje. Nemčija naj izjavi, da hoče pristopiti k sistemu kolektivne varnosti ali pa k sistemu regionalnih varnostnih pogodb. To pa zahteva širša pogajanja in Francija misli, da še ni prišel čas za toka pogajanja.
„Najbolj kritičen teden po vojni'*
London, 20. maja. b. Današnji tisk opozarja, da teden, ki se je pričel z današnjim dnem, predstavlja najvažnejši in najkritičnejši teden po vojni.
V	ta teden pade zasedanje Sveta Društva narodov, zunanje-politični govor Hitlerjev in debata o zračni oborožitvi v gospodarski in poslanski zbornici. Ti veliki dogodki, ki se bodo odigrali v tem tednu, bodo usodni za daljnji položaj v Evropi. Stanje v Ženevi je kritično. Upanje pa je, da bo Velika Britanija oziroma Eden uspel, da odstrani ostrino t italijansko-abesinskem sporu in da se bo posrečilo, da pride do imenovanja razsodišč-nega odbora.
Iz bolgarske diplomacije
Sofija, 20. maja. m. V bolgarski diplomaciji so bile izvršene večje izpremembe. Tako je postavljen za generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu publicist Nikoln Nikolajev. Za bol-sodanji stalni delegat pri Zvezi narodov Antonov. Dosedanji poslanik v Moskvi Mihalčcv gorskega poslanika v Moskvi je imenovan do-je odpoklican. Za opolnomočonegn ministra v Budimpešti je postavljen dosedanji šef protokola v zunanjem ministrstvu Stoj i 1 Stojilov. Na ujegovo mesto pride M r isto Knev. Za odpravnika poslov na bolgarskem poslaništvu v
j ,uiadVi ic ifliiCuvViia SUVU K11* O V,
Predavanje prof. Horaha
Ljubljana, 20. maja.
Pod okriljem Ljudske univerze je danes predaval profesor praške univerze dr. Jifi H o r A k o »Vplivu srbske narodne pesmi na slovanske literature«. Pred odličnim občinstvom je prof. HorAk v lepi srbohrvaščini temperamentno očrtal najprej stanje slovanskih književnosti pred romantizmom ter nato navdušenje Slovanov v narodni pesmi, ki je dala tako pogrešano slavno tradicijo. Očrta! je srbskega Vuka Karadžiča ter vpliv njegovih narod-nih pesmi in sploh narodnega duha na češko, poljsko in rusko književnost od početka do naših dni. Za predavanje je žel burno odobravanje. Podrob neje o predavanju bomo še spregovorili. — Jutri ob 18 bo g. profesor predaval na vseučilišču v veliki zbornici o Masarvku v slovanskih književnostih. Upamo, da bo občinstvo kakor danes napolnilo dvorano.
Občni zbor Združenja krojačev
V	nedeljo, dne 19. t m. se je vršil v zeleni dvorani hotela Union občni zbor Združenja krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani.^ Kot zastopnik Zbornice za 1X31 in Okrožnega odbora obrtniških združenj se je udeležil skupščine podpredsednik Okrožnega odbora g. Iglič. Predsedoval je občnemu zboru dolgoletni predsednik Združenja g. Ivan Kersnič. G. predsednik se je v uvodu s toplimi besedami oddolžil spominu viteškega kralja Aleksandra L Navzoče članstvo je stojo sledilo njegovim izvajanjem in se ob koncu soglasno odzvalo pozivu s trikratnim: Slava!
G. predsednik je nato podal izčrpno poročilo o poslovanju Združenja v preteklem letu. Splošna gospodarska kriza tudi krojaškemu stanu ni prizanesla. V preteklem letu so se razmere še poslabšale. Konsum je nadel na minimum, tako da so mnogi člani' zaposleni komaj nekaj mesecev v letu. Posledica tega je venomer naraščajoča' brezposelnost in šušmarstvo. Na drugi strani pa se preplavlja trg s cenenimi izdelki oblačilne (stroke) industrije, ki resno ogroža nezaščiteni krojaški stan. Vsled splošnega pomanjkanja denarja namreč ljudje ne gledajo več na kvaliteto in preciznost izdelave, ampak le na ceno, v kateri pa članstvo, ki ima radi fi-nejše izdelave mnogo več stroškov, ne more konkurirati z oblačilno industrijo.
V	nič manjšem obsegu pa je trpelo kro-jaštvo vsled prevelikih davčnih bremen.
Združenje je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da se obupno stanje njegovega članstva vsaj malo zboljša. Ostro je nastopalo proti šušmarjem in opozarjalo oblastva na pogubo, ki jo prinaša nezaščiteni krojaški stroki oblačilna industrija. Z vsemi močmi je stremelo za tem, da se članstvu prevelike davčne dajatve čimbolj znižajo. Pa tudi v vseh drugih vprašanjih je skušalo za svoje članstvo doseči čimveč ugodnosti, kar se mu je v mnogih slučajih tudi posrečilo.
Iz statistike je razvidno, da ima Združenje 499 članov. Obrt je prijavilo v preteklem letu 20, odjavilo pa 37 članov.
V	nadaljnem poročilu je g. predsednik podal računski zaključek za preteklo leto in proračun za 1. 1935, kar oboje je bilo soglasno odobreno. Končno je opozoril članstvo na razne obrtne predpise, na plačevanje v po-smrtninski fond in stavil predlog glede doklad za tekoče leto, ki je bil soglasno sprejet.
Sledila je mestoma precej živahna, a vseskozi stvarna debata. Med drugimi je bil tu sprejet predlog, da članstvo v bodoče ne bo kreditiralo niti pri blagu niti pri izdelovanju oblek, ker mora tudi ono svoje obveznosti poravnati proti takojšnjemu plačilu. Po končani debati je pozval g. predsednik vse prisotne na skupno prizadevanje, da se položaj krojaške stroke čimprej zboljša, in zaključil uspeli občni zbor.
Osebne vesti
Belgrad, 20. maja. nt S kraljevim ukazom sta napredovala v V. pol. skup. Franja Logar, učiteljica v Laporju in Fran Podplatnik, učitelj p ri Sv. Tomažu. V VT. pol. skup. je napredovala Anka šlibar, učiteljica v Belgradu, na delo v prosvetnem ministrstvu. — S kraljevini ukazom je razveljavljen ukaz, s katerim je bila upokojena Olga Seči-Perenta, učiteljica v Loki pri žusnra, v kolikor se nanaše na upokojitev z dne 5. septembra 1934, ter se popravlja v toliko, da je upokojena z dnem 29. oktobra istega leta.
Belgrad, 20. maja. AA. Za načelnika oddelka državnega računovodstva je imenovan gosp. Djordje Rnsič. komisar finančnega ministrstva pri upravi državnih monopolov v pokoju.
Belgrajske vesti
Belgrad, 20. maja. m. Združenje mlinskih industrijcev je za 6. junij sklicalo II. izredni občni zbor, na katerem bodo razpravljali o stališču, ki ga zavzema mlinska industrija glede letošnje žetve, ki radi slabega vremena in mraza ne bo dosegla lanske količine.
Belgrad, 20. maja. m. Pravosodni minister je odobril z državnega stališča naselitev čč. sester od Sv. Križa na Ponikvi pri Dobrepoljab v kočevskem okraju.