1«: ftevlM
V UoMKmt v sredo. 28. letijo mi
XUO.teto.
»Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavi je* celo leto » • • •
pol leta . Jetrt leta . na mesec.
K 24*— . 12--. 6-— . 2*—
v upravniStvn prejemat*:
celo leto......K 22 —
pol leta  , . 11*—
četrt leta......., 550
na mesec.       ...   . •   . 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Knaflova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon s?. 34.
Izhaja mk dn svečar Untnal aedelie is praznike.
j Inseiati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati itd. to je administrativne stvari.
-—  Posamezna številka velja 10
.Slovenski Narod* velja po pošti:
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon sli 85.
sa Avstro-Ogrsko:
celo lete.......K 25*—
pol leta .   ......   .13* —
četrt leta........ 650
na mesec.   ......    . 2*30
aa Nemalo:
celo leto
za Ameriko is vse druge dežele: celo leto  . „  . a ^ c  .K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka L pravniško: Knaflova oJicast 5, (spodaj, dvorišče levo), tololoatt S5
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim ic potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da ;o o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
m minutni u n nnn<4
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
v.c leto... K 24— I Četrt leta ... K 6«~ Pol leta . . . „ 12*— j En mesec . . . „ 2.—
V upravništvu prejeman na mesec K 1'90.
S pošiljanjem po posti v Avstriji velja:
Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . .. „ 13-— j En mesec . . „ 2*30
Za Kemcijo vse leto 28 S. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
9ay Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu >e mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
list se ustavlja 10. dan po potekli naro
cnipi brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem časa.
Upravoištva ..Slovenskega Naroda"
Brezpravni.
t K razpustu kamniškega občinskega odbora.)
Z odlokom od dno   20. t. m. je ranjska deželna   vlada razpustila nestni občinski odbor kamniški »radi obstoječih razmer«. Kakšne so te obstoječe razmere« in kdo jih je zakrivil ?
Že od lanskega poletja naprej se je klerikalna manjšina v kamniškem občinskem odbora neprestano priza-levala, zasejati razpor med obč. odbor in tako preprečiti njegovo redno in stvarno poslovanje. Izrabljali so pri tem potrpežljivost narodno - naprednih odbornikov do skrajnosti, toda ti so le sli mirno naprej po postavni poti.
Koncem avgusta 1. L imeli so ti ge, da izgube iz svoje srede vsaj isno največjega klerikalnega kri-Val. Benkoviča.   Z vso. njemu .... vsiljivostjo hotel je obč. zastop akopati v brezupno pravdo   z na-
prednim meščanom radi nekega, za občno prav nič vrednega zidka in ko mu je plemenita ta. nakana, napraviti naprednjaku, če drugega ne, vsaj sit nosti, korenito izpodletela, odšel je moško iz posvetovalnice, češ, da se ne vrne več, ker s takim odborom noče »sodelovati«. Zupanu je svoj izstop še pismeno potrdil. Nekaj dni pozneje sledil mu je trgovce Ž*rgi, nazuanjajc svoj izstop županstvu pismeno. Toda pri možatem izstopu teb dveh ni ostalo! Njun gospod in neomejen vladar kamniških klerikalcev dekan Lavrončič tega izstopa ni odobraval. Nazaj v odbor ju je prisilil in to s pomočjo deželnega odbora, lu tako se ji pripetilo, da sta se oba ta dezerter-ja zopet vrnila v odbor, čeprav svojega odstopa nista preklicala in čeravno je bil obč. odbor vzel njun odstop na znanje. Deželni odbor je pač komandantu kamniškega klerikalnega roja na ljubo odločil, da izstop dezerter-jev ni veljaven, da seja, pri kateri se je ta izstop vzel na znanje, ni bila pravilno sklicana, kajti tudi izstopiv-še je treba k seji vabiti vkljnb temu, da je bilo jasno, da se nobenemu vabilu ne bosta odzvala.Tako je obveljala dekauova volja in možakarja sta zdajci priglasila svoj zopetni vstop v obč. odbor in se vanj pohlevno vrnila.
To je komedije I. del.
tuijno pri tem je to, da je obveljal nekaj mesecev poprej izvršeni iz.-t.op naprednega svetovalca in da tega nihče ni silil k zopetnemu vstopu. Oj, postava!
Meseca prosinca t. 1. bila je volitev odbora kamniške meščanske korporacije. Njeno milijonsko premoženje, ujeui krasui bistriški gozdovi so cilj klerikalnega hrepenenja. Dekanov zob po njih sega od Kamnika do Kamniškega sedla. Ta dr. Tavčarjev dovtip je zbudil po <-eleni Kamniku bučen smeh in odobrava- j nje. — Volitev je razpisal načelnik korporacije. Xihče se ni spodtikal nad tem, da tega ni storil župan. Razglas je bil na uradni deski več dni nabit in klerikalci so vložili eelo reklamacije zoper orl korporaeijskega odbora v korporacijski pisarni — ne od župana in ne v občinski pisarni — razpoloženi imenik opravičenih volilcev. Klerikalci so se popri.ieli agitacije z vso vnemo in brezobzirnostjo in že so gledale v duhu z;;rjo sijajne zmage. Prišel je volitve dan.
Vse natlačeno je bilo volilcev v volilni sobi. Nihče ni ugovarjal, da je vodstvo volitve prevzel — radi načel-nikove bolehnosti — podnačelnik korporacije in no kot opravičenec prisotni župan. Neizogibni Val. Ben-kovič je celo predlagal, da se naj voli dva klerikalea v volilno komisijo, sicer je bil ž njo zadovoljen in še več je predlagal: Korporacija naj izvede volitve povsem avtonomno in neodvisno od vseh oblastij in za rešitev pritožb zoper volitev naj se voli prizivna komisija, v kateri naj imata glas in sedež dva klerikalca. Tem predlogom bistroumnega Beukoviča so zbrani opravičeni volilci soglasuo ustregli. Revež, pri dobrem preudarku, bi tega vsega seve ne bil predlagal, pa je mislil, da ima že zmago in korporacijo v klerikalni bisagi. Volitev sama se je dovršila v najlepšem miru. Njen izid pa je poparil klerikalce in njih joza in srd iskali ste žrtve. Ta je bil župan. Temu so začeli pripisovati krivdo na svojem volilnem polomu. Zakaj ni on vodil volitve? Tako so vpili brezumno, ne meneč se za to, da je župan v prejšnjih slučaj ili vodil korporacijske volitve le vsled prošnje korporaeiiskega odbora in nikdar iz samolastne oblasti, da ga letos nihče ni prosil za vodstvo volitve, da so opravičeni volilci brez izjeme odobravali letos izbrani način volitve, da sta deželni odbor in vlada korporacijo in njeno premoženje vedno smatrala kot stvar, ki ne spada v delokrog občine, in se dosledno izrekala nepristojnim za rešitev korporacijskih zadev. Toda klerikalci so vpili po maščevanju in zahtevali žrtve, ki naj krvavi za njihovo blamažo pri volitvi. S tem se pričenja komedije II. del. S zlobno vstrajnost-jo črnili so klerikalci vendar brez vsakega uspeha župana pri vladi in deželnem odboru ter napenjali končno vse svoje sile, da bi vsaj obč. odbor izrekel županu ukor, da se ni polastil vodstva pri korporacijski volitvi. Sprejem takega predloga bi imel poleg tega biti še tolažilo dekanu za popolni neuspeh njegove v deželnem zboru, v časopisih in vseh mogočih uradih proti korporaciji hrupno in objestno pričeto akcije. Bridko razočaranje! Le trije backi so to pot sledili svojemu pastirju in ukor županu je šel pod klop! Razumen človek bi mislil, da je dekan sedaj od svoje nakane odnehal. Kaj še — takoj pri prihodnji seji oglasil se   je njegov
oproda Benkovič z vidnim namenom povzročiti prepir in razdor, češ, če obč. odbor noče dati županu ukora, naj se pa razbije. Med drugimi brez-miseluimi predlogi zahteval je na primer pismeno pooblastilo od zastopnika virilistinje — korporacije, ki je že leta in leta kot tak bil z vednostjo politične oblasti veljaven ud občinskega odbora. Vrhunec budalo-sti pa je dični predlagatelj dosegel zahtevajoč, da se mora vkljub že pro-palemu predlogu o ukoru še glasovati o prehodu preko njega na dnevni red. Ko je župan na to omenil, da se takemu brezpredmetnemu glasovanju upirata logika in zdrava pamet, takrat poprijel se jc eden klerikalec, kakor v silni grozi za glavo ter za-vpil: kaj, na naši pameti se dvomi, po tem le gremo. To je bil signal za odhod in izstop klerikalne manjšine iz obč. odbora. Počenjanje klerikalcev sankcijoniral je deželni odbor, ko je namreč župau po določbi § 42. obč. r. za rešitev starega dnevnega reda sklical novo sejo, pri kateri je zadostovalo polovica odbornikov za sklepčnost in ko obč. odbor izstopa klerikalcev ni vzel na znanje, odločil je deželni odbor brez predloga in zaslišanja obč. odbora, da klerikalnih odbornikov k zopetnemu vstepu ne bo silil, ter deželni vladi priporočal razpust obč. odbora. Pri »obstoječih razmerah« v deželi seve je vlada takoj ustregla klerikalcem, vsaj nikjer ne velja, kakor pri nas v toli meri pogubno načelo, da je moč nad pravico.
Ničevnost razlogov, s kojimi so klerikalni odborniki opravičevali svoj izstop, dokazuje uajbolj to, da je vse razpustilni vladni odlok popolnoma prezrla. Da pa javnost izve, iz kakšnih »razlogov« so klerikalci iz obč. odbora izstopili, navajamo je tukaj, da se klerikalna temeljitost in resnobo prav spozna.
Najprej se v svoji vlogi, v kateri so svoj izstop naznanili, zadirajo neumestno v župana radi korporacijskih volitev, na to lažejo, da je napredna večina iz gole strankarske strasti zavrgla važne gospodarske njihove predloge (kakšne, kdo ve za nje?) Ti hudujejo se nad županom, da ni naprednih odbornikov kaznoval, da so sami pridno in točno zahajali k sejam, na naprednjake pa morali do pol ure čakati, da žuoan ni pravočasno seje otvoril itd. To so čenčarije in ne razlogi.
Stvar na sebi je smešna, toda vsled nje trpi občinsko gospodarstvo. In tu neha vsaka šala. Ž grešno lahkomiselnostjo in prepirljivostjo so klerikalci tratili v sejah čas in zadrževali resno delo. Oni so pač dognali sami neovržen dokaz, da je pri vsem njihovem javnem delovanju za nje merodajuo jedino-le strankarstvo in nič kot strankarstvo. To je povzročilo tiste »obstoječe razmere«, ki so sedaj dobro došel povod za razpust obč. odbora. Za »obstoječe razmere« zahvaliti se imajo Kamničani v prvi vrsti svojemu dekanu. Kje je g. dekan, tisti mir, ki je pred vašim dohodom vladal v Kamniku, in kojega ohranitev je vam tedajni župan g. Močnik tako toplo na srce polagal?
Zadnjo soboto prevzel je gerent obe. posle. On bo pripravljal in izvedel obč. volitve. Stvar vseh razsodnih in samostojnih meščanov in volilcev pa bo skrbeti za to, da ne postanejo te volitve komedije III. del, ampak da se po njih ustvarijo zdrave razmere in uničijo »obstoječe«. Ne strankarstvo, ampak pravičnost naj vlada in ona prevzvišena ljubezen do bližnjega, katero žalibože nekateri »božji namestniki« poznajo samo še kot hvaležno snov za dosadno sladke nagovore pri slovesnih prilikah.
Z0K0] ]e dr. Ploi podlegel?
Mnogo se je pisalo te dni o tem zanimivem slučaju; zanimivem zato, ker dr. Ploj ni kandidiral v ptujsko-ormoškem okraju, marveč so hoteli napredni volilci sami izvojevati zaslužnemu možu mandat. Zakaj se jim to ni posrečilo? Tu je pač mnogo vzrokov; nekaj najtehtnejših hočem tu i>ribiti!
Padcu dr. Ploja je bila kriva fa-natično-besna gonja duhovništva proti nekdanjemu ljubljencu. Iz vseh prižnic je grmelo in treskalo zadnje nedelje. Dočim so 1. 1907. g. duhovniki pridigovali, da je dr. Ploja sam cesar poslal, da so voli (Sv. Vid), da greši vsakdo, ki ga ne voli, tako so zdaj iz najsvetejšega mesta rjnli ravnoisti duhovniki, da je hujši greh dr. Ploja voliti, kakor lastnega brata ubiti (Ptujsko polje) ter, da nikdo ne pride v nebesa, ki voli dr. Ploja (Stoprce). Očitali so dr. Ploju, da je ločen od žene in bog ve kake delikatne zločine še! Capini (oprostite jr. ured.) so pa pred   4 leti istega dr.
LISTEK.
Pomladanska ra^staua v JaRoplttuem paviljonu.
(Dalje.)
Naj na kratko povzamemo: Prvi >goj za resnično umevanje umetnin jc ta, da smo se naučili ue samo gledati, ampak tudi v resnici videti.
ti pa se nc zna vsak, kdor gleda,
»r ne zna vsakdo slišati, kdor po-■-a. Prav vidi le tisti, ki se je učil edati, kakor sliši prav le tisti, ki se je učil poslušati. Kakor v svoje oho ne hode ujel vsega, kar še-le v ^ nji celokupnosti tvori glasben umotvor, kdor posluša le tako mimogrede,   in   potemtakem dotičnega
♦ nega umotvora ne bode doj-mil v vsem njegovem obsegu, to se pravi, ga sploh ne bode dojmil, prav lako ne vidi podobe v vsej njeni bi-^vonosti, kdor jo gleda površno, brez i trebne zbranosti, kar pomeni prav tisto, kakor da je sploh videl ni, pa na.i^i jo je s svojimi pogledi otipaval
»likanj časa. Videti pa se učimo 1 m ta način, da v vsej mirni zbrano-Bti obrnemo vso svojo nedeljeno pozornost na predmet, ki ga hočemo videti, v kar pred vsem treba potrebnega časa. Kdor ogleduje hitro, ta ogleduje površno in nikdar nc bode
prodrl do bistva gledane podobe, ker nikoli ne bo sprejel vase vseh tistih in pravemu pogleda vsikdar prikritih nadrobnosti, ki šele v svoji celokupnosti tvorijo njeno jedro, z drugimi besedami rečeno, nikdar ne bo videl ničesar. Potrebni čas, mirno in zbrano gledanje in oslobojenost od vseh predsodkov so poglaviti pogoji vsakemu resničnemu uživanju. Pogled ne sme nemirno švigati po podobi, ampak mirno počivati na točki, na katero ga podoba — če je pravilno zasnovana — naravna sama iz se-he. — Potrebno bi bilo, da bi utemeljenost teli trditev izpričal z vzgledi, toda prostor mi je tako pičlo odmerjen, da se vidim primoranega končati to jx>glavje, pa najsi bo še tako važno za nas, ki nam je resno do tega, da se priučimo istini temu uživanju in nmevanju umetnosti. Iz taistega razloga opustimo za danes izpodbijanje ugovora, da ni uvideti, po čemu bi se ogrevali za način umetniškega podavanja, kakršnega so drugod že izvečine opustili. Vsekakor se na ta vprašanja povrnem o prvi priliki. Treba, da končno preidemo na razstavo samo. — Letošnja pomladanska razstava se sama po sebi deli v tri, tudi po prostoru ločene skupine. Glavna dvorana je po daljšem premoru zopet enkrat združila člane umetniškega kluba »Save«, tistega za zgodovinski razvoj slovenske umetnosti tako pomembnega kluba, ki tvori jedro mlade naše umetnosti, ki jo je pravzaprav še-le ustvaril
in ji pred tujino do priznanja in končno v domovini pripomogel do tega, da se o nji govori s spos to van jem, najsi se tudi še ni preborila do popolnega razumevanja. Levi prostori paviljonovi so odmerjeni izven kluba »Save« stoječim slikarjem, izvečine najmlajše generacije. V celem je 18 vpodabljajočih razstavilo 146 del. — Desna dvorana pa obsega 138 fotografskih umetnin, razstavljeuih od »Kluba slov. amater-fotografov«.
Povod temu, da so se člani kluba »S a v e« zopet enkrat sestali ločeni od drugih, je dal žalostni slučaj, da je nedavno eden njihovih najznamenitejših tovarišev, slikar Ivan Grohar, umrl. Stopili so skupaj, da hi na svoj tihi način proslavili pokojnika. Temu namenu primerno je urejena glavna dvorana. Nasproti vhodu je pod steklom izpostavljena Groharjeva mrtvaška maska, pod katero visi fotografski posnetek Ivana Groharja na mrtvaškem odru, Peter Žmitek pa je dodal v olju izvršeno podobo Groharja na smrtni postelji. Vsa spominska prireditev kaže značaj tiste bor-uosti, ki je pokojnika spremljala na vsem potu njegovega življenja in ki jo je kot delež zapustil svojim ožjim umetniškim sobratom. Po stenah vise na uajboljših prostorih Groharjevi umotvori, nekaj je novih, nekaj že znanih, ni razstavljeno vse njegovo delo, ker je eelotna njegovemu spominu posvečena razstava njegovih del odmenjena za poznejši Čas.
V družbi Groharjevih slik vise umotvori njegovih kluhovskih tovarišev J a k o p i č a, J a m e in Ž ni i t-k a , torej se tega spominskega sestanka ne udeležuje ves klub, to pa ne morda Iz pomanjkanja pietete do pokojnika, marveč iz razlogov, o katerih za sedaj ne kaže govoriti. — Pri tej priliki, ko so se »Savani« ločili od ostalih slovenskih slikarjev, se je zopet enkrat jasno pokazalo, kako bistveno se ločijo od vseh drugih in kako so si po vsem svojem značaju, po svojem pojmovanju umetnosti in po svojem umetniškem podavanju v dno sorodni. Peter Žmitek po vsem svojem bistvu s tem klubom nima ničesar opraviti, on hodi v vsakem oziru svoja pota in je le zgolj na zunaj član »Save«, po slučajnostih časa in študijskega kraja vanj vpeljan. Ostali »Savani« pa — na tem mestu moremo govoriti edinole o tistih, ki se te razstave udeležujejo — Grohar, Jakopič in Jama, kažejo toliko medsebojno sorodnost, da bi jih, tudi če bi bili kje med veliko kopo drugih razstavljalcev raztreseni, nehote zbral v celoto. To so skoz in skoz umetniške sile prve vrste, resno stremeče in resno stvar-jajoče izrazite umetniške osebnosti, ki se drug od drugega ločijo, kakor se osebnost loči od osebnosti. Vsi so krajinarji, v dno srca oboževatelji krasot proste narave, katero skušajo podavati v vsej njeni preprosti zago-netnosti, ne da bi se drznili iz svoje
domišljije zajemajoči »lepšati« in popravljati, kar je stvarnik tako čudežno lepo ustvaril. Podavajo jo, kakršna se kaže njihovim očem, zdaj prepluto od solnČnega žara, da vzdr-geta srce pred toliko bliščečo krasoto, zdai zopet pusto in turobno, kakršna se kaže tiste mrke, meglene dni, ko se srce ob pogledu nanjo užalosti, kakor da ga je zajela huda bol. Vsi so krajinarji; in vendar: če bi vsi slikali taisti naravni izrezek, nastale bi povsem različne podobe:   Grohar bi naslikal zemljo,   mastno, rodovitno zemljo, iz katere se dviga vonj prsti in človeškega potu, razorano njivo, težko pričakujočo, da pade seme vanjo in jo splodi. da bode končno mogla roditi, ki ji je edina in sveta naloga roditi. Nastala bi pesem, težka in nevesela, v zategnjenih ritmih doneča iz krepkega, raskavega grba. Jakopič bi ne naslikal zemlje, marveč po njej begajoče, vztrepetajoče in bleščeče luči, katerih opojni, pisani blesk mami oči in srce, naslikal bi solnčno bliščobo in trepetajoči zrak, rodila bi se pesem, ki se ne   zlije v zvoke, marveč drgeta v srcu preteča, da rastočo silo   svojega koprnenja razžene to ubogo hrepeneče srce. Jama bi   naslikal   zemljo   in   sol n en i blesk, naslikal mirno, brez velikega vzhičenja, kakor dobro vzgojen človek sicer odbrano, pa z mirno toploto govori o stvari, ki mn je  segla do srca.
(Dal* piiaoaaJMJ
86
Ploja z istimi s^anekami priporočali s prižme edino le, ker se je držal škri-cev dr. Šusteršiča, največjega grobo-kopa slov. naroda in ker je plesal kakor so godli vojvoda kranjski. V tU steni hipu pa, ko je uakočil biču dr. Šusteršiča, je postal is poslanca bo* žjega sam hudič.
Nadalje se je po shodih, za kate* rc so tukajšnji kleriki zhobnali govornike in agitatorje iz Kranjske in Štajerske, ker so čutili, da preklicanim naprednjakom niso kos, in s prižnic po kranjskem receptu prav krščansko udrihali po naprednem učiteljstvu, po šoli sploh. Kmet, ki najraje sliši, če zabavlja čez učiteljevo in šolo, je hujskačem dobesedno vse verjel in volil Brenčiča, češ, saj je obljubil, da izposluje takoj, ko pride na Dunaj, poldnevni pouk za vse šole, da bodo otroci izstopali iz šole ze s 12. letom, da bo učiteljem znižal plače, ker lenuhi še polovico ne za-služijo, kar dobe. Zato se pa čudom čudimo, da so se med učitelji našli eksemplari, ki so šli za tega blatite-Ija šole in u ei tel jat v a v boj. Prvi v neposredni bližini sedanjega poslanca samega, njegov stalen gost, spremljevalec na raznih shodih, je agitiral zanj, ker za kupico vina spreminja svoje prepričanje in narodnost kakor kameleon barvo. Drngi, tudi blizo, je bil sicer nekdaj naprednega mišljenja; a pod vplivom svojega ptujskega dobrotnika se je prelevil v klerikalca, ki pravzaprav pozna samo še farovž. Tretji, pri sv. Barbari, je pa delal za Brenčiča menda iz prepričanja, meneč, da se peha za dobro stvar.
Je še več vzrokov! Kakor kažejo številke glasov, ki so se oddali pri glavni in pozneje pri ožji volitvi, za dr. Ploja, bi bili napredni volilci pri ožji volitvi lahko dobili večino, ako bi se ne bilo 3 dni pred ožjo volitvi jo begalo volilcev tako s klerikalne kakor z napredne strani. Dejstvo je, da je g. dr. Ploj potom privatnih pisem 14. t. m. izrazil željo, naj se ne vodi dalje, ker s čistimi slovenskimi glasovi bi težko zmagal, na štajerejanske glasove pa ne reflektira. Dejstvo je, da se tej privatni želji, kajti ua okrajnem glavarstvu o teh željah niso nič vedeli! ni ustreglo, ampak agitiralo dalje. Dejstvo je. da je strankino a'odstvo 17. t. m. razposlalo bicikliste, da opozore napredne volilce, da se vzdrže volitve. Nepobitno dejstvo je, da je vodja napredne stranke v ptujskem okraju v družbi urednika »Sloge«, posetil dr. Korošca v tninoritskem samostanu v Ptuju med 6. in polu 8. uro dne 17. t. m. zvečer. Dejstvo je, da so se tam vršila pogajanja, kakor se sliši, celo pismena. Rna zahtev KoroŠeevih je bila, da se zadnja 2 dni pred ožjo vol it vi jo ne agitira za dr. Ploja. Samo železni volji narodnega vodstva v Ormožu se imamo zahvaliti, da ta pakt ni povoljno učinkoval. Ta pakt pa je bil kriv. da se je v dostih krajih pri ožji v»olirvi slabše volilo, ko pri prvi.
Povejte mi. kaj je treba kompromisov v tako resnih slučajih in s takimi ljudmi? Z ljudmi,ki se mečejo za vodji štajerejanske stranke, ki sklepajo z njimi kompromise. Kajti nepobitna resnica je, da je bil eden izmed vodij Štajerčeve stranke — Slawitsch — dvakrat v samostanu, kjer so mešetarili za štajerejanske glase v prid kmetu Brenčiča. Mešetarili so tisti gospodje, ki so letali v okolici Ptuja od hiše do hiše in agitirali za Brenčiča na vse načine, v me-&km so pa, prosim, volili Rauterja, protestanta. pročodrimovea, kandidata one stranke, ki nas je 13. sept.
1908 sprejela v Ptuju z batina**! In
kamenjem, ter povzročila žalostne dogodke 20. septembra 1908 v Ljubljani. Letali so ti gospodje po hišah, nadlegovali ptujske volite« pismeno ter take izvrševali povelja najvišjega svojega pastirja.
Dalje je nepobitna resnica, ki se da a številkami dokazati, da ▼ šta-jerčjanski stranki ni bilo edinosti, ne discipline, kajti v Halozah, isvzemši leskovške far«, kjer pasiije dobro-znani Škamlec, so Štajerčganci volili dr. Ploja, v nekaterih krajih celo že pri prvi volitvi, torej to niso bili več glasovi Štajerčjancev, marveč glasovi mož, ki trezno mislijo in preudarno ravnajo in teh glasov se nam ni bilo treba sramovati, bili so oddani prostovoljno, brez vsakega kompromisa. Le po ptujskein polju in Slov. goricah, so se ajerčjauci držali, sicer nikjer objavljenega, a vendar izdanega sklepa, voliti Brenčiča, ki jim je v narodnem oziru manj nevaren ko dr. Ploj.
Ko bi torej ne bilo beganja tudi z naše strani, bi bili šli napredni volilci izza prve volitve vsi v boj in iz rezerve bi bili dobili tudi še nekaj glasov, kajti Brenčičjanci si z rezervo niso bog ve kako opomogli, Četudi je štela približno 4001) volilcev. Resnica je, da je dal Sv. Andraž v Slov. goricah pri ožji volitvi Plojevih 87 glasov Brenčiču, Brenčičevih 9 pa Ploju, kar se pripisuje po nekaj »strahoviti zgovornosti« Brenčiča, deloma pa beganju zadnjih dni.
Iz vsega pa vidimo, da tiste zlate srednje poti ni več, ali sem napreden ali nazadnjak. Proč torej s kompromisi! Zadnje volitve so pokazale, da je skoro polovica prebivalstva ptujsko - ormoškega volilnega okraja naprednega mišljenja, da mora vodstvo naše javne politike biti napredno, če nočemo, da se Štajerčjan-stvu na stežaj ne odpre vrata, kajti Ornig je že pri zadnjih volitvah računal, kar je nepobitna resnica, da pride z Brenčičem v ožjo volitev!
Pribijeni pa še nekaj, kar karak-terizuje našega klerikalnega kmeta. Te dni je namreč v javnem lokalu izustil neki klerikalni kmetic tc-lc pomembne besede: »Čim bolj je učen poslanec, tem večji lunip je! Hvala bogu, da smo dobili kmeta domačina za poslanca,« Brez komentarja.
Naprednjakinja.
Slov. Klerlftolci In otatrul?-cl]n ii StolersUem deželnem 3boru.
Celje, 26. junija.
Veliko se sedaj govori in kombinira o sestavi vladne večine v bodočem državnem zboru. Nekateri glasovi pravijo, da računa vlada v skrajnem slučaju na pomoč 20 slovenskih klerikalnih glasov. Pa to samo v skrajnem slučaju, ako odrečejo Čehi in Italijani. Slovenski klerikalni poslanci niso v nikakem i*azveseljivem položaju. Vlada jih smatra, samo še za pomočnike v skrajni sili, takore-koč za parlamentarne dninarje, katere se za storjeno delo plača z malim političnim bakšišem na stroške slovenskega naroda, potern pa smatra za rjuantite negligeable kakor poprej. Dr. Susteršie je napravil svojemu klubu in našemu narod« k:-»r najslabšo politično uslugo, ako se je hodil pred kratkim ponujat na Dunaj. Češki politični pregovor sicer pravi: diisledny je jenom vul, ale poslanec
ttiW? — vendar pa 8qeter|ičevo veliko predčasno mešetarjenje in prodajanje 20 klerikalnih glasov na Dunaju gotovo ni napravilo v poštenih slovanskih parlamentarnih krogih nobenega dobrega vtiske. Ali ni tudi sramotno in žalostno, da se ponujajo sedaj slovenski klerikalci za rešitelje tistega političnega sistema v drža« vi, proti kateremu so se včasih s pomočjo Čehov boril i t Seveda tako dolgo, dokler ni vlade prav nič ni bolelo.
Bilo bi menda celo za potrpežljive in verne klerikalne volilce na Sp. Štajerskem le malo prehudega popra, ako bi sedeli slovenski klerikalci v vladni veČini poleg nemškega »Nati-onalverbanda«, torej poleg tistih mož, proti katerim se bojda bore v Grade«. Edino logično bi bilo potem, da se v Gradcu z nemškimi nacional-s| pobotajo. Saj taka žrtev to za naše klerikalce ne bo. Kdor se veže z nemškimi naprednjaki proti slovenskemu narodu v Ljubljani in igra ponižnega nemškega političnega hlapca v deželi, kjer smo Slovenci v več ko devetdesetinski večini, ta se bo z veseljem pogodil tudi V Gradcu. Neni-škonacijonalni poslanec Pacher iz Češke je še te dni rekel, da brez miru na Češkem ni in ne ho miru in sprave na Dunaju. Pa taka možatost je na-šim klerikalnim »voditeljem« naroda popolnoma tuja. Dasi igra štajerski deželni zbor v naših političnih razmerah vsaj tako vlogo ko češki za Nemce, še vendar nismo slišali, da bi govorili slovenski klerikalci na Dunaju pri svojih mnogoštevilnih političnih mešetar jih le eno besedo. In to niti ne v tistih časih, ko jim je bil na razpolago vpliv mogočne Slovanske Enote zlasti, pa vpliv češ-kega klnba. Bojimo se zelo, da bo doživela klerikalna politika v Gradcu prav žalosten debacle vkljub temu, da je čas za odločen boj ugodnejši ko kedaj poprej. Graški mestni očani so v hudih finančnih zadregah. Mestne blagajne so izčrpane, treba bo za pokritje deficita denarja, denarja in zopet denarja — in če ne funkeijonira deželni zbor, je istega težko dobiti. Tudi v deželnih blagajnah se sprehajajo pajki — in naši ljubi klerikalci se ponujajo na Dunaju nemškim nacijonalcem! Ne trdimo, da bi bili bogve kaki pristaši obstrukcije v štajerskem deželnem zboru — ali v interesu politične časti našega naroda ne želimo, da bi se boj v Gradcu tako žalostno končal, kakor hoče večni ministrski kandidat Susteršič. Mislimo, da si naše,ljudstvo ni izvolilo po-slaucev za to, da bi jim bil Šusterši-čev ministrski frak alfa in ornega vsega posiančevanja in politiziranja.
Iredento in komoro no-j povedule feoltat tržoiklm Slovencem.
Tržaški kamoristi in neodrešen-ci so od izida zadnjih državnozbor-skih volitev kar podivjali. — Tisoči slovenskih glasov v Trstu so tržaškim i rede nt ar jem in štravspolitiko-nom zmešali še ono malo pameti, ki SQ jo prej posedovali, da sedaj kakor kaki vsega usmiljenja vredni kandi-datje za Svetoivansko št. 8 (blaznieo) — kriče tja v svet: »uničujmo Slovence z vsemi sredstvi, ker bomo drugače uničeni mi!«
Za minulo nedeljo so pred slovensko poplavo strabapolni kamoristi priredili svojim že davno ponorelim poni i en jakom v Politeama Ros-
settl politično komedijo, seveda po 8 2. — Na tej brezplačni komediji so govorili romanjoli puro sange latlna: dr. Mra^» učitelj Oblak in zidar Štol-fa. — Tem sta se pridružila tudi dr. Pittaco in propadli kandidat I. okraja inženir Menesini.
Sicer so vsi najteti govorniki izlivali stmp na Slovence ali najhujši med hudimi je bil — Menesini, katerega govor glasno kriči po — državnem pravdniku. — Ta fanatičen ire-dentar j« na uprav infamen in kažnjiv način napadal narod naš ter pozival vse stanove na bojkot slovenskega življa v Trstu. Apeliral je na trgovce in obrtnike, naj ne jemljejo slovenskih pomagaeev; na hišne posestnike, naj nikar ne drže slovenskih — vratarjev; pozival je nadalje gospodinje, naj si ne drže slovenskih služkinj, podjetnike naj ne jemljejo v službo slov. delavcev; predstojnike uradov, naj nikar ne imenujejo slovenskih uradnikov, sploh klical je na splošen bojkot, ki naj bi se z združenimi močmi izvajal proti Slovencem na vsej črti.
Ali v tem divjanju je fanatičnega derviša vendar le nekaj motilo in mu grenilo misel na uspeh, namreč procvitajoče slovanske banke in denarni zavodi v Trstu.
Samo eno banko (Popolare) smo imeli — je potožil Menesini — a še tista je »falirala«, druga še vedno ni ustanovljena, a denar so naši ljudje v veliko njih sramoto znesli po večini v slovenske banke. Ob hrupnem odobravanju in neprestane}^ proti Slovencem sovražnim vzklikanju razdivjane iredentističke drhali je Menesini zaključil svoje hujskaiije z besedami: »Vsi na delo po danem navodilu!« — Na shodil so delili liste te-le vsebine: Triestiui! Se volete salvare Trieste itaiiana, scaeiate i nostri ne-mici dalle čase, dalle Fabbriehe, dagli uffjci, dai magazzini! Male co-stremo, costremo rimedio! — (Trža-čani! Ako hočete rešiti italijanski Trst, zapodite naše sovražnike iz hiš, in tovarn, iz uradov! Skrajno zlo, skrajno sredstvo!«)
Po shodu so iredentarji divjali po ulicah ter prepevali Garibaldijevo in Manuelijevo himno, dokler jih ni polieija z golimi sabljami razkropila v stranske ulice in razgnala.
Vemo sicer, da je bila ta grda gonja več komedija, knkor pa resen političen čin, ker proti naravnemu zakonu boriti se, je pae blazno tmli za kamoriste. Pač pa je več kot gotovo, da bodo vsled tega fanatizma ire-dentarjev posamezni Slovenei vendar le trpeli, ako je tudi za skupnost to divjanje brezpomembno. Ali čudno se nam vendar zdi, kako je mogel navzoči vladni zastopnik to divjanje in klicanje na bojkot mimo dopustiti in poslušati?!
V očigled infamije, katero so zagrešili kamoristi minule nedelje, kličemo tudi mi Italijanom Trsta: Glejte, kaj delate! Proevit Trsta je odvisen od njega zaledja, a to zaledje smo mi Slovenci! Ako bodo iredentisti nadaljevali nesramno gonjo proti našim bratom ob Adriji, bomo znali tudi mi napeti pravo struno. Zatorej pozor! Danes pa že pozivamo trgovce širom naše domovine, naj z nikomur nc korespondiralo drugače, kakor v svojem slovenskem jeziku, posebno pa ne s trgovci v Tr^tu. S tem pokažete svojo samozavest, a obenem primorate naše nasprotnike, da vpošte-vajo naš jezik in našo narodnost.
Tržaški kamoristi in iredentarji naj bodo pa gotovi, da jim bodo znali tržaški Slovenci že sami odgovoriti na primeren način   na infamijo.
Skušnjave Tomaža RrmežIloočRo.
Šaljiva povest;   spisal L. Sepetavec.
(Dalje.)
»Zunaj na vratih ima zapisano memento mori, tu pa visi celo človeško okostje, ta človek je res čuden, pa še prav Čuden mož.«
Tako si .je mislil Tomaž, med tem ko je s hlinjeno ponižnostjo deklam i ral svoj govor o važnosti gospodarske organizacije za naše dobro, verno ljudstvo in za zmago svete katoliške cerkve.
Župniku se je videlo na obrazu, da ne posluša, kaj govori Tomaž, nego da so njegove misli drugje.
»Lepo, lepo,« je dejal župnik, ko je Tomaž končal. »Mora že tako biti, saj so gospodje v škofiji tako odlomili. A veste, jaz nimam pravega smisla za take organizacije. Človek ven-der živi za to, da se pripravlja za večnost, ne pa, da bi na tem svetu kar mogoče dobro živel.«
»Da, za večnost živimo, za nebeško kraljestvo bi se morali pripravljati, za sodni dan,« je vzdihoval Tomaž, na tihem pa si je rekel: »Ta človek je neumen.«
Župnik je peljal Tomaža v pritlično sobo in mu izročil več ključev.
»Tu imate ključ od sobe in tu ključe od blagajne,« je govoril župnik. »Kar sem prejel, je yee sj blagaj-
ni, samo zmešano je vse — jaz se ne razumem na take stvari. — Tu je po-sojilnični denar, cerkveni denar in moj denar. Oznanil sem že v nedeljo, naj pridejo ljudje z vložnimi knjižicami. Torej vam ne bo težko vse knjige v red spraviti in mežnarja iz-vi žhati v poslovanju tako, da bo lahko sam vodil posojiluico.«
»Vse se zgodi vestno in natančno,« je slovesno izjavil Tomaž in po-padel blagajniške ključe, kakor pes klobaso. »Jutri začnem in vam spravim vse v najlepši red.«
Župnik je bil zadovoljen in je pomirjen prepustil Tomažu vse ključe.
Tomaž je porabil prvi večer, da se je kolikor mogoče seznanil s člani mežnarjeve rodo vine in z bližnjimi sosedi. Spoznal je, da vsi župniku popolnoma zaupajo, da ga smatrajo za gorečega duhovnika in nesebičnega, a že prav čuduega moža.
»Kar je pri nas, uživa same postne jedi,« je pripovedovala mež-narica. »Že sedem let ni užil nič mesa.«
»Da, in z ženskami govori samo pred pričami,« je sramežljivo pripomnila Marička. »Samo take ženske smejo same v farovž, ki imajo — kako se že pravit — a, da, kanonično starost. Zato imenujejo take ženske pri nas star kanon.«
Iz vsega, kar je izvedel, si je Tomaž napravi) sodbo, da mora biti župnik nekoliko zmešan. V tem ga je posebno potrdilo dejstvo, da mu je
župnik kar izročil blagajniške ključe.
Naslednje jutro je začel Tomaž z delom. Spoznal je kmalu, da je posojilnica v največjem neredu, da so vpisi v knjige napačni ali pomanjkljivi in da ho treba vse iznova začeti. A oprijel se je dela z veseljem, kajti blagajna je bila polna in Tomaž ni dvomil, da se mu posreči spraviti vse v tak red, da bo zanj kaj dobička ostalo. Lijudje so mu prinašali vložne knjižice in videl je zopet, da je mnogokaj napačno vpisano, a da ljudje tega še zapazili niso, kakor tudi dolžniki niso zapazili, da je marsikdo veliko več plačali na obrestih, kakor je bil dolžan.
»To ljudstvo je res verno in pošteno,« je sam pri sebi rekel Tomaž. »Sam zlodej bi bil, če bi si tu ne pomagal do lepih kronic.
Delal je marljivo od jutra do večera. Zjutraj je šel vsak dan k maši, zvečer po delu pa je zopet vstopil v cerkev, kar mu je pridobilo zaupanje in spoštovanje faranov.
»Pobožen je in marljiv, kakor čebela,« so govorili možje. »Priden in prijazen je in bogaboječ,« so govorile ženske. »In lep fant je, da malo takih, četudi ima čuden nos,« so govorila dekleta in najraje mežnarjeva Marička.
Čez nekaj dni je dobil Tomaž prvo Kozoglavovo pismo.
«... Začetek je dober. Najprej sem povedal Magarcu in Boltežarju, da po občem mnenju podčastnik sploh ne misli Natalije vzeti, ampak da jo
bo samo zapeljal, potem pa jo na cedilu pustil. Zdaj svari že cela hiša Natalijo, naj bo previdna. Tudi stari Smole že govori, da vojakom ni zaupati. Snoči sem poslal Železu ikove-ga hlapca, da je Nataliji zapel pod oknom. »Fantič bo v zibki spal, jaz bom na vahti stal, ti se boš jokala, jaz pa smejal.« Natalija se je tako razjezila, da je vrgla na hlapca posodo z vsebino vred. Moral sem mu plačati dve kroni.«
»Izvrstno gre,« se je smejal Tomaž. »Sicer me je Kozoglav gotovo za eno krono ogoljufal, a naj mu bo prizanešeno.«
Tomaž je takoj spisal Kozoglavu obširno informacijo za nadalnje delovanje in se potem zopet posvetil svojemu delu.
Življenje v vasi je bilo enolično in dolgočasno. Ljudje so ves dan delali in molili in hodili zgodaj spat in Tomaž ni vedel, kaj bi zvečer počenjal. Pri mežnarjevih ni našel krat-kočasja. Po večerji je vzela mežna-rica rožni venec v roke in je molila in drugi so dremaje odgovarjali in potem šli v posteljo. Čez teden dni je bil Tomaž tega dolgočasja do grla sit.
»Nekaj zabave si moram vendar zagotoviti,« je modroval, ko je zvečer spravljal mizo v posojilnici v red. »Mežnarjeva Marička se bi dala morda pregovoriti, ali oče in brat se mi zdita nevarna in mežnarica je iz rodu furij. Vsekako bom začel danes reko<rnoscirati.«
katero so zagrešili minule Nedelje v
Politeama Rossetti. — Krepki naš narod je vajen napadov, a zna jih tudi pošteno — odbijati. — Na delo torej! _
Shod v Mestoh.-Mostne Herlkolne omoconke.
Snoči se je vršil pri Miskotu v M ostali zelo zauimiv shod, ki bo ostal gotovo v neizbrisnem spominn vsem udeležencem zaradi kuriozitete, ki so si jo hoteli »špogati« klerikalci in ki se jim je tako do skrajnosti klaverno obnesla, da bi morali prav za prav mi, kot ljudje, zapeti Jeremijado namesto njih, ki v svojem bankerotu niti zmožni niso pojmiti svoje don-kišotske vloge. — Ob 8. zvečer se je namreč zbral pri Miskotu cvet Marijinih deklet, pravili so, da so iz D. M. v Polju, ter zasedel skoro tretjino dvorane. Najbrže so prišle va-sovat v Moste iu so se mimogrede ustavile pri Miskotu, da napravi jo kak kravalček. Iz srca bi jim bili privoščili, da bi svoje »štimce< pokazale, zakaj večina teh brhkih, zalih deklet je bila že v kanoniČni starosti, ki jo sme imeti vsak fajmošter pri sebi za kuharico. Take aspirantinje za fajmošterske kuharice so tedaj blagovolile posetiti tudi snoči shod in vse je bilo pripravljeno, da dajo te možakarieo tudi kak glas od sebe. Toda
parturiunt montes ..., — a o tem pozneje.
Shod
je otvori I sklicatelj, g. H c u f f e 1 , ki je po kratkih pozdravnih besedah med živahnim odobravanjem navzočega občinstva oddal predsedstvo spodu tržnemu nadzorniku Ribnika r-ju, ki je pozdravil zborovalee, došle-ga državnozborskega poslanca dr. S a v u i h a r j a in deželnozborskeg;. poslanca prof. II e i s n e r j a ter vladnega zastopnika in imenoval za reditelje gg.: Slabiča, Novaka, Peklaja, Hamber gerja in H e u f f 1 a ter zlasti z ozirom na došle amaconke opozoril zborovalee, da imajo reditelji nalogo prijeti vsakega, ki bi hotel motiti zborovanje, sj vrat in postaviti na hladno. Nato je govoril kot prsi govornik državni poslanec g.
dr. Vladimir Ravnihar,
ki je začetkom svojega govora razložil, da se čuti kot napredni državno-zborski poslanec poklicanega, povzdigniti svoj glas ne samo v Ljubljani, kjer je bil izvoljen, marveč tudi povsod tam, kjer je ogrožena napredna ideja po klerikalnem terorizmu, ki je v veliki meri posegel tudi v občinske zadeve. Omenjal je čudne in protizakonite razmere, ki vladajo v Ljubljani in v občinah sploh in za to smatra za dolžnost vsakega pošt« nega človeka, da pojasni in ožigosa te neznosne in nevzdrzljive razmer«' ter da nasvete, kako priti v okom tem neznosnim krivicam.
Gre se tu za občinsko avtonomijo, ki jo jamči država, da stanovalci občine sami odločajo o upravljanju občinskih zadev. Zato je velik gr«-s ni k, ki krši to pravico občanov, da bi smeli odločiti sami o svojih zadevah. Toda to kršenje opažamo na Krani-skem povsod.
V Ljubljani imamo ua magistra tn namesto župana, komisarja, namesto občinskih svetovalcev pet BSSŠ, ki imajo samo svetovalno pravico in vlada trpi, da se v prestolnem ni. > Kranjske občinska avtonomija tepta
Po večerji je Tomaž zapusti! mežnarjeve hišo, češ, da mora \ -sedni vasi govoriti i nekim posojil-ničnim dolžnikom, ki se še ni oglasil, dasi je bil že večkrat klican. Tomaž je šel res iskat dotičnega moža. se pomudil nekoliko v ondotni krču in se potem počasi vračal proti donr*
»Res, verno in pošteno ljudstvo prebiva tod,« je razmisljeval Toma/ >Tu se spozna, kako vpliva vera na nravnost. Ponočevanja menda sploh nc poznajo. Nisem še slišal, da bi kdo ponoči zaukal. In vasovanje jim mora biti popolnoma tuja navada.«
Prisedši do vasi je Tomaž ' v stran in šel proti župnišču, kjer ; videl razsvetljeno okno.
»Čuden mož. ta župnik,« je ugibal Tomaž. Že dober teden sem tu. pa sera ga le trikrat videl. Ves dan tiči doma, dasi nima skoro nič opraviti. A ponoči tudi ne spi. Moram vendar pogledati, kaj dela.«
Tomaž se je splazil po senci de župnišča in splezal na vrtu na drevo.
»Tu pač ne bom nič takega videl, kakor nekdaj v Mračnem selu, ko je prišel župnik Bradavica v sobo svoje ljube Katrice.
Tomaž je razločno videl v zupni-kovo sobo in kar je videl, ga je pretreslo.
Župnik je klečal pred razpelom, je vzdihoval in jokal in se bičal, <i* je imel ves krvav in razbit hrbet. (Dalje prihodnjič.)
z nogami. Krivda na teh neznosnih
in skrajno škodljivih razmerah zadene pa našo premodro deželno vlado.
V Idriji bo dobili tudi čez noč namesto župana gerenta.
V Kamniku imamo ta slučaj, da so bili naši nasprotniki v manjšini ter nato izstopili iz občinskega sveta. Vlada seveda ni vedela ničesar boljšega, kakor da je legla pod pete tej manjšini in ji šla na roko ter razpustila občinski svet in postavila na mesto župana državnega komisarja.
V Spodnji Šiški imamo tudi že skoro dve leti nekakega komisarja.
Na Jesenicah se šopiri gerent že skoro tri leta in sedaj slišimo iz časopisov, da namerava, vlada — ta naša modra vlada. — storiti enako z
Zgornjo Šiško, in to samo zaradi tega, kerse je Šustoršič na svojem shodu v Šiški tako nesmrtno blamira 1 in ker mu župan Zg. Šiške ni hotel igrati pasje podložnega policaja.
Klerikalna stranka se je tedaj posluževala vseh teh mogočih krivic, suno da dela krivico onim strankam, ki hočejo, da se ozira zastopstvo občin na interese vseh prebivalcev. Klub temu pa se imenuje ta stranka, kakor da bi hotela ironizirati samo sebe, še ljudsko stranko.
Pri teh besedah, — in to je značilno za inteligenco brhkih deklet brez zob iz D. M. v Polju — tedaj na popoln oma napačnem mestu, so se začutile Marijine devico, ki so prišle na posel v Moste, grozovito \ žaljene.
Dvakrat »žlindra« je zapelo
in jih je--—
Dvakrat jo zajavkalo v najvišjem diska nt u Živ ja Šuštaršič! in ni jih bilo več. Mimo okna pa so se spakovale ]totem te brhke device, da se je človeku v resnici moralo gnusiti. Ne bilo bi jim tega treba. — nobeden bi se ne bil zaljubil v nje. to robo privoščimo rajse drugim.
Po kratkem oddihu je nato nadaljeval dr. R a v n i h a r.
Jasen dokaz je to. s kako vojsko računa klerikalna stranka, da šteje v svojih vrstah samo ženstvo in babe. (Viharno ploskanje.) Samo s temi se zmagujejo, vsi drugi so se že obrnili od njih. Toda vrnimo se k resnemu razmotrivanju.
Klerikalci so pristali na idejo ljudskosti samo toliko časa, dokler jim je bilo ljudstvo slepo pokorno, kjer pa je začelo ljudstvo samostojno ni i sliti, pa so sklenili to isto ljudstvo ugonobiti.
Klerikalna stranka pa je to svojo strahovlado razvila saino i*xl pa-Tronanco naše c. kr. vlade in zadene krčitev občinske avtonomije posredno tudi njo. ki je bila v službi te nizkot-ne stranke, kadar je šlo za to, da zada udarec kakemu naprednemu občinskemu svetu. Nasprotno pa se je godilo, kjer je bil župan kak klerikalen podrepnik. Noben živ krst pri vladi se ni zmenil za njega. Tako je tudi tn v Mostah. Nepostavnosti tu ne mara prav nobeden videti klub pravičnim in upravičenim pritožbam in tudi vlada le ščiti klerikalne teroriste v njih nasilnostih, dasiravno bi bila ravno ona poklicana čuvati nad pravičnostjo. Če bi imela kaka naprednu občina takega župana, kakr-^•n je v Mostah, tekom U4 ur bi izgu-rvoj županski stolec, tu pa je temu mogotcu vse dovoljeno in vlada vidi ro nepostavno in krivično razmerje ' leta in leta in ne gane z mazincem. Da nastopamo s protestom proti takim nepostavnim razmeram, zato >mo m' zbrali danes tu. (Živahno odobravanje.)
Toda ni dovolj, da samo spoznamo nezakonitosti, marveč treba nam j* misliti tudi na to, kako jih odpravimo enkrat za vselej. To pa je vse v rokah Meščanov.
Govornik se dotika nato poraza rscan&kih socialcev pri zadnjih drža vnozborskih volitvah, ter slika, kako se je ljudstvo samo otreslo teh « škodljivcev, da so propadli vsi voditelji, na katere so se naslanjali tudi naši klerikalci. — To vse leži v rokah volilcev tudi po celi kranjski de-T^Ji, naše razmere so daues take, kakršne so bile tam in prišlo bo tudi pri nas do osvobojenja kakor tam.
Zato pa za časa občinskih volitev, čeprav jih klerikalci zavlačujejo in jih skuša zavlačevati župan in 1 lada, vsi mirno na volišče in po predidočem lojalnem dogovoru oddati glasove onina, ki jim ljudstvo res zaupa.
Govoril je   nato   viharno pozdravljen deželni poslanec gospod
profesor Reisner, utemeljujoč svoj prihod s tem, da Čuti potrebo nastopati vzpričo klerikalni strahovladi povsod tam, kjer je mogoče odpreti narodu oči. Naš narod ima vse potrebne zmožnosti za gospodarsko in kulturno povzdigo, potreba pa mu je miru, da se more razvijati. Nasprotna stranka je danes sama pokazala, da nima mož, ki bi nastopili za njo v odprtem boju z uma iilim mečem marveč da more pošiljati v boj samo ljudi, ki gledajo, pa ne vidijo, ki imajo jezike, pa ne vedo ničesar pametnega povedati, ki imajo možgane, pa ne znajo misliti, — vse to pa zato, ker so jih klerikal-
ni voditelji sami obsodili, da morajo živeti v duševnem mraku,da trobijo v oni rog, ki ga jim nastavljajo klerikalni politiki z belim ovratnikom in črnim repom.
Naš boj tedaj ne velja sovražniku, ki nas je vreden, marveč zaslepljenosti in strastnemu razburjenju proti vsemu, kar je napredno. Naših nasprotnikov bi tudi ne smeli imenovati po njih oficialnem imenu, marveč stranko naših farovžev. Toda tu je treba resne besede.
Govornik se ozira na to na zgodovinsko dejstvo, kako so bili duhovniki na Slovenskem pred 50 leti narodno zavedni in pravi nositelji slovenske narodnostue ideje in kako so se tekom teh 50 let izpremenili Prišli so drugi časi. Naše duhovništvo se danes rekrutira iz ljudi, ki nimajo za ljudstvo nič srca. Prišli so ljudje iz Italije. Videli so ti ljudje, da prihaja čas, ko bodo usahnili v škrlat oblečenim duhovnikom viri dohodkov in otrovali so na So duhovščino pod laž-njivo pretvezo, da gre za vero- in da je cerkev v uevaruosti.
Toda vprašajmo so, ali je daues manj cerkva, ali je manj procesij, manj krščanskega nauka? Takih cerkva, kakor jih imamo danes, prej ni ; bilo, procesij — kolikor jih hočete in < krščanskega nauka, — bolje političnega hujskanja v izobilju! Toda preidimo na meščanske zadeve.
Velike važnosti so volitve v občinski in okrajni zastop, v deželni iti v državni /bor. Državo vladamo mi volilci, ki pošiljamo v državni zbor svoje može, in vlada se mora ukloniti našim zahtevam, zahtevam nas, ki vzdržujemo državo. V malem pa je ravno isto, kakor v velikem. Tudi možje v občinskem zastopu in župan morajo delali to, kar je nam v korist iu kar zahtevamo mi in mož, ki je izgubil zaupanje večine, se ne more in ne sme vzdržati. Tako bi moralo biti tudi v Mostah, kjer vlada človek, ki se naslanja le na zelo neznatno manjšino, če bi bil on res oni mož, brez katerega bi občina ne mogla uspevati, bi odložil svojo službo in mirno čakal, da ga zaupanje občanov zopet posadi nazaj na stolec. Meščani pa nimajo zaupanja v teera človeka in pravilno je, če pokažejo obče ni v okviru zakonitosti, tudi vladi, da nima ničesar govoriti, kjer odločajo občani sami.
Seveda ni moa-oče prisiliti vlade, da razpoloži volilne imenike, tu je treba molčati, — pa pri nravi jati se je treba. Kadar pa so občinski imeniki razpoloženi, je dolžnost vsakega, da se ne prepriča samo, če je on sam vpisan, marveč da pogleda tudi za svoje zuanee in da izreklamira neopravičene nasprotnike. Potem pa pride dolžnost, da vsak hodi od prijatelja, od znanca do znanca, od hiše i]^ hiše in skuša odpreti zaslepijen-cem oči in pridobiti omahliivce. Če bo vsak storil tudi v tem oziru svojo dolžnost, se bo pri volitvah zgodilo to, kar oličani sami žele.
Napredna veČina v Mostah ue tvori enotne stranke, toda če bo vlekla vsaka stranka na svojo stran, bodo imeli uspeh samn klerikalci. Svarilni vzgled vam bodi Idrija.
Govornik se bavi nato z idrijskimi razmerami, kjer je bila izvoliona v občinski svet skoro ,/1 klerikalcev, dasiravno jim ne gre niti en mandat.
Odpomoči pa se da v Mostah t »i nevarnosti edinole z dogovorom vseh naprednih strank, pri čemer bo morala odnehati ta in ona stranka od pretiranih zahtev. Toda to je stvar Moščanov samih, v katero se mi ne vtikamo.
Nato se je govornik bavil v daljših izvajanjih s šolskim vprašanjem, zlasti z meščanskimi razmerami.
V zadnjih dneh smo čuli, da imate v Mostah svet za šolo že kupljen, toda to se je razneslo v svet samo zaradi tega, ker se bližajo občinske volitve, in hočejo klerikalci na ta 1 iin ujeti nekaj kalinov.
K sklepu pa je t>-ena izpregovo-riti še nekaj besed. Kakršne poslance voli kak narod, takšna je njeerova usoda in vsak narod ima take pnsjan-ee, kakršne zasllfži, TaW> je tudi v občinah in tudi v Mos*ah. na vas pa j°, da obračunate za vselej s stranko, ki nima mož in ki se ne more pokazati drugače, kakor v krilih.
Za deželnim poslancem profesorjem Reisnerjem, je prečital tržni nadzornik gospod
Ribnikar
med burnim pritrjevanjem vseera občinstva, ki se ga je bilo med tem nabralo toliko, da je bila dvorana natlačeno polna, sledečo
resolucijo.
Na javnem shodu dne 27. junija 1911 zbrani volilci občine Moste naj-odločnejše protestirajo proti neutemeljenemu in nezakonitemu zavlačevanju občinskih volitev, protestirajo proti nepostavni sestavi volilnih imenikov, končno zahtevajo, da visoka c. kr. deželna vlada napravi konec tem razmeram ter čim najnujnejše pospeši razpis občinskih volitev za občino Moste.
Resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar je g. Ribnikar v temperamentnem govoru naslikal razmerje med Ljubljano in Mostami ter celo politično konstelacijo.
Zid, ki je bil umetno zgrajen med Ljubljano in Mostami se je podrl in naravni stiki med Moščani in Ljubljančani se od dne do dne pogloblja-jo. S tem pa se razširja tudi ideja napredka in spoznavanje one lažiljud-ske stranke, katere načelniku še niti •V20 milijonov ni bilo dosti, da bi zadal ljudstvu udarec. Ta ista neljudska ljudska stranka je tudi pri zadnjih volitvah delala samo z lažjo in obrekovanjem ter s skrajnim terorizmom duhovščine, ki je pozabila, da so duhovniki Kristovi uamestniki, in uganjali pri volitvah razbojništva ter imeli potem še drzno čelo, da so trdili, da je zmagala »ljudska« volja. Če bi pa bili vse fajinoštre in kaplane 14 dni pred volitvami zaprli, kakor bi bilo prav vzpričo njih nasilnostim, tedaj bi bila prišla na dan prava ljudska volja in zmagali bi bili brez dvoma na vsi črti napredni elementi. Tako pa se ne zrcali v izidu volitev niti najmanj ljudske volje. Klub zmagi klerikalcev pa je ta njih zmaga nad vse klaverna, zakaj Vj volilcev, in to sazaj neustrašeni in odločni možje, je bila proti klerikal-eem klub brezstidni strahovladi, ki je z blagoslovljeno brezvestnostjo izkoriščala neumnost. Povsod so pomerili s temi ljudmi, na Dunaju in na Češkem so jih postavili pod kap, samo mi smo še tako nesrečni, da se jih še nismo otresli. Toda zaradi tega ne gre, da bi obu navali, ne gre, da bi bili malodušni. To pa je bilo tudi pri nas le mogoče, ker je šla vlada našim klerikalcem na roke, ker je vlada pozabila, da imamo tiskane zakone in cesarske odloke. Slovencem vlada še ni storila nikdar ničesar drugeca, kakor krivico, tako tudi v tem slučaju, ko je podpirala breznarodne klerikalec. Toda to se bo kruto maščevalo. Tudi čez gospodo na Blei-weisovi cesti pride dan sodbe in ta gospoda ne sme pobrati peta nekaznovana. Zato, da nam izvojuje to zadoščenje, na cesarskem Dunaju smo poklicali v svojo sredo državnega poslanca, da spregovori k vladi resno besedo o krivicah, ki jih deli naša vlada na Kranjskem. Zato smo poklicali tudi deželnega poslanca, da v deželnem zboru pove onim oš°bnežem kako pri nas ne sme in ne more več delati. Te krivice pa mora plačati eni človek pri vladi, ki iih je zagrešil. Za vas Moščane pa veljav <la nič ne stori, če vam delajo krivice, nič ne de, če so odtegnili volitve imenike, to vse je samo dokaz, da stoje oni na slabih, skrajno šibkih nogah in da vi zmagujete. Malo časa, zelo malo ga bo poteklo, ko bomo tudi mi prijeli za veliko metlo in bomo pomedli klerikalce in gospodo na Bleiweisovi cesti.
Nato je g. Ribnikar z zahvalnimi besedami zaključil ta velepo-membni in nad vse lepo uspeli shod.
Baron Bienerth je torej šel in se umaknil baronu G a u t s c h u. Slovanski imrodi so se vs*j za hip oddahnili, kajti baron Bionertb je bil reprezentant ouega uajbolj enostranskih, najbolj krivičnih in nemških notranjih vladnih zistemov. Šel je zapuščen, zapuščen od svojih najboljših prijateljev, ki so ga pravzaprav prepričali, da *e da v Avstriji vladati tudi proti Slovanom. In poskušal ie z najrazličnejšimi sredstvi uveljaviti svoj princip. Za časa Biener-thovesra režima so bili sankcionirani najbolj odiozni narodnostni obrambni zakoni, vsak najmanjši korak vlade ie bil odvisen od Nemeev. In tako je baron Bienerth vzgojil Nemec za faktor, ki so bili edini odločujoči. Razvoj časa in pa razmere so pa popolnoma jasno dokazale, da je t**k rezini v Avstriji nemogoč. In najboljši dokaz temu je pač padec baroua Bie nertha samega. Kakor znano, jo bil Pa baron Bienerth vedno ponižen slu-*ra dunajskih krščanskih socialistov. V zadnjem hipu, nred njihovim porazom je prav na čnden način vplival na dunajske volilce, naj rešiio stolčke krščansko - socialnih voditeljev. To se mu ni posrečilo, vendar pa krščanski socialisti še vedno upajo, da jim bo ravno baron Bienerth zopet pomogel do izgubljenih dunajskih mandatov. In tako se je zgodilo, da postane baron Bienerth cesarski namestnik na Nižje AvstriisVem. Umakniti se mu bo moral grof Kiel-mannsegg, ki je bil dvaindvajset let cesarski namestnik na Nižje Avstrijskem in ki je videl slavo in padec krščanskih socialistov. Grof Kiel-mannsegg ni bil krščanski socialist, ker so ga pa le mučili in marsikateri krat tudi osebno prav surovo napadali, se je končno udal. Eno najvažnejših njegovih del je bila pisarniška reforma.
s * *
Novega ministrskega predsednika barona Gautscba javnost jako
»
simpatično pozdravlja. Posebno češko časopisje se na uvodnih mestih bavi z novim ministrskim predsednikom in je mnenja, da bo baron Gautsch prej ugodil češkim zahtevam nego baron Bienerth. Socialno - demokratični »Pravo Udu« in agrarni »Ven-kov« naglasa ta potrebo češko - nemškega sporazuma. »Pravo lidu« izjavlja, da bodo češke in uernške meščanske stranke, ki pridejo okrepljene v novi parlament, morale napraviti svojo državniško izkušnjo in pokazati, da morejo tudi pozitivno delati. To pa morejo napraviti najlKiljše s tem, da izvedejo češko - nemški sporazum. »Pravo lidu« tudi ostro napada barona Bienertha in pravi, da je bil edini kriterij njegovega ministrstva surova sila. Baron Bienerth je prevzel parlament v rodovitni dobi, ubil ga pa je na protikoustitucio-nelen način in vse uničil, kar je dobil v roke. >,Narodna ]>olitika« svari baron Gautscha, naj se nikar ue boji groženj Gessinan novega monitorja »Reichsposte«. »Nar. Politika« pravi, da baron Gautsch ne sme pozabiti, da je po padcu gospodov Gessmannov in Liechtensteinov ostala v parlamentu še vedno močna krščansko - socialna stranka, ki je ponajveč konzervativna iu agrarna in ki zasleduje popolnoma druge smotre in interese neero dunajska frakcija. Da bi pa hoteli krščansko - socialui zastopniki v parlameu-
tu, poslane] Fink, Sohraffl, Sehlei-eber uvesti politiko in taktiko same negaeije, bo malokdo verjel. Zatorej se baronu Gautsehu ni treba bati groženj »Reichsposte«. — Nemškim časopisom in nekaterim nemškim politikom pa ni nič kaj po volji, da barona Gautseha simpatično pozdravljajo Slovani in pa tudi socialni de-mokrati, slednji kot ustvaritelja enake in splošne volilne pravice. Posebno »Grazer Tagblatt« svari nemške nacionalee pred baronom Gautschom in izraža svojo veliko bojazen, da bi ne prišel kak Jugoslovan v ministrstvo.
*
Gautsehevo ministrstvo   naj bo
le prehodno ministrstvo, njegov naslednik naj bi bil knez T h u u. Češki listi »Čas«, »Samostatnost« in »Ven-kov« smatrajo Gautsehevo ministrstvo za prehodno. Definitivno bo novo ministrstvo sestavljeno šele jeseni. Vsekako se bo pa baron Bienerth začel ta>oj pogajati z voditelji posameznih strank, da dobi vsaj pregled politične situacije. Če bo pa baron Gautsch dosegel pozitivne uspehe, se danes še ne more trditi, jiosebno z ozirom na precej neugodno stališče, ki je zavzemajo Poljaki. Poljaki mu ne morejo odpustiti, da pri razpravi o volilni reformi ni ugodil njihovim željam in da je celo na to mislil, sestaviti večino brez Poljakov. Tudi »Prager Tagblatt« je mnenja, da je Gautsehevo ministrstvo samo provizorij in da bo definitivno ministrstvo sestavil kuez T h u n , ki je bil že za časa volilnega gibanja izbran za novega ministrskega predsednika.
Državni zbor baje ne bo sklican 11. julija. Krščansko - socialna korespondenca »Austria« poroča, da je sklicanje ob tem terminu nemogoče. Zaradi tehničnih težkoč bo drž. zbor sklican šele 17. aH 18. julija. Če se bo v poletnem zasedanju drž. zbor .samo konstituiral ali pa če se bo bavil še z drudimi stvarmi, je danes še negotovo. »Narodni Listv« poročajo, da bo drž. zbor sklican 13. julija. Baron Gautsch bo podal dolgo programatično izjavo. O tej izjavi se bo potem vršila debata.
Merodajni krogi se zopet jako intenzivno bavijo s češko-nemškim sporazumom, od katerega je odvisen biti ali nebiti novega, pa tudi vsakega bodočega ministrstva. V parla-meutaričnih krogih se govori, da se knez Thun v Pragi ne bo pogajal so-mo s češkimi vodilnimi poslanci, temveč tudi z voditelji nemških strank v češkem deželnem zboru. Gre se za to, da se fondira, kako razpoloženje je na obeh straneh za zo-petno pogajanje. Če bo razpoloženje ugodno, tedaj nameravajo začeti ofi-cielna pogajanja v prvi polovici meseca septembra v Pragi.
V ogrsko-hrvatskem državnem zboru so sprejeli zakonski načrt, ki prepoveduje nočno delo žensk v industrijskih podjetjih. Poslanska zbornica je vzela tudi na znanje poročilo ministrskega predsednika, da ni treba imeti več potnega lista v prometu s Srbijo.
t *
Na   Hrvatskem je klerikalizem
začel dobivati nekako moč, oziroma merodajni krogi so začeli nekoliko preveč vpoštevati klerikalne želje. Kakor znano, so odstavili župana dr. Hinkovića v Karlovcu. Vzrok temu je baje njegovo protiklerikalno postopanje. Občinski svet je namreč sklenil, da se ne udeleži nobene cerkvene svečanosti več. Župan je prepovedal magistratnim uradnikom in <
mestnim nastavljencem udeležiti se procesije, V svoji zadnji seji je na to občinski svet sklenil, da ne pripozna vladnega komisarja in zahteval, naj se ga odstrani. Posledica tega ho, da bo občinski svet v najkrajšem času razpuščen.
*
Hrvatski sabor bo baje v najkrajšem času razpuščen. Od konference, ki jo ima hrvatska delegacija, je odvisno, kdaj bodo razpisane nove volitve.
• s *
Trdi na Nemškem se je začelo nekoliko svitati. Konzervativno časopisje je precej vznevoljeno, odkar jo državni kancelar rešil elzaško-lo-trinško vprašanje s jiomočjo socialnih demokratov. Vodja konzervativ-cev, Hevdebrand, skuša na vsak način spodnesti državnega kancelarja B e t h m a n n a, ker se je nekoliko preveč približal socialnim demokratom. Ker se je pa tudi cesarjevo mnenje o socialnih demokratih precej predrugačilo, tedaj kancelar prav brez skrbi lahko dela liberalno politiko.
V bolgarskem velikem sobranju v Trnovem so bile predvčerajšnjem zopet burne demonstracije proti carju. Advokat Z a n o v, vodja radikalnih demokratov, je rekel: Kraljevski naslov je kršitev ustave. Če zdaj od Bolgarske zahtevajo, naj ga, legalizira, tedaj spominja to na tatu, ki je prosil, naj se mu darujejo ukradene stvari. Kralj ima zdaj lepo priliko, da je iz Bolgarske odsoten. Zakaj je navzlic javnemu mnenju osebno otvoril veliko sobranje? Odkar je na Bolgarskem, se ustava sistematično krši. Iz armade je napravil pretori-janee. Nato so vladni pristaši začeli glasno protestirati- Predsednik je klical: »Armada je narodna armada!« Vojni minister pa: »Bolgarska armada se je vedno hrabro bila! Kdaj je pokazala svoje pretorijanstvo?« Čanov: »Pri volitvah streljajo ljudi!«
• s
Albansko vprašanje je začelo oficielne kroge zelo vznemirjati. Turški ministrski svet je takoj po povratku sultnanovem sklenil, podaljšati za 14 dni rok, ki se je dovolil M; ilisorjem, da se podvržejo. »Sinim: poudarja, da je Črna gora obvezana razorožiti pobegle Malisorje.
s m *
Med črnogorsko vlado in Vatikanom je izbruhnil oster konflikt zaradi imenovanja nadškofa v Baru. Dosedanji administrator nadškofije, frančiškan pater Metod Radič, ki je bil prej 25 let tajnik umrlega nadškofa M i 1 i n o v i č a, je brez vednosti črnogorske vlade prosil v Rimu, uaj se ga upokoji. Tej njegovi prošnji se je tudi ugodilo. Za nadškofa je bil optem imenovan župnik v Božani, p. di Salvi. Ko je črnogorska vlada izvedela o tem imenovanju, ni priznala novega škofa in je prosila p. Radića, naj ostane na svojem mestu. Obenem je črnogorska vlada naročila svojemu zastopniku pri Vatikanu Popoviču, naj o tej aferi intervenira pri papežu. Rimska kurija je pa p. Radiću strogo ukazala, naj takoj zapusti Črno goro.
Štajersko.
Iz Celja. V sobotni, zadnji številki se   »Sudsteirische Volksstimme« začasno poslavlja od svojih bralcev in naročnikov. V poslovilnem uvodniku se pravi med   drugim: Kakor znano, si je pridobil enkrat na teden v Mariboru izhajajoči list »Sudsteir. Volksstimme« vsled svoje neustrašene kritike javnih razmer na Sp. Štajerskem priznanje. Preteklo poletje smo naenkrat slišali, da ga je kupila (s pomočjo   slovenskih duhovnikov op.    ur.)    nemška krščanskosocij. stranka. S tem je zgubil   list zmožnost, da bi se boril z uspehom proti nemškonacijonalnemu klikovstvu na Sp. Štajerskem. Da bi se pa tudi v bodoče omogočilo   svobodno kritiko slabih razmer v nemških mestih in trgih na Sp. Štajerskem, se je ustanovilo septembra lanskega leta v Celju dvakrat na teden izhajajoče »Sudsteir. Volksstimme«.  Članek opisuje potem preganjanje mešč. učitelja Ai-stricha, kateri je bil marljiv sotrud-nik »Sudsteir. Volksstimme« in urednika Watzlaweka.   Sovraštvo proti slednjemu se je kazalo naprej v mnogoštevilnih pravdah, končno pa tudi v tolovajskih napadih posameznikov. »Ako v teh razmerah, pravi S. V. izdajanje začasno ustavimo, se umaknemo samo surovi sili, proti kateri ni našel uaš urednik na sramoto mesta Celja nobene postavne obrambe. Začeto delo bomo navzlic temu uasilne-mu prekinjenju v drugih razmerah nadaljevali. Celega celjskega močvirja nismo mogli s svojimi skromnimi silami osušiti. Moral bo priti orkan, da bo očistil okuženi celjski zrak. In ta orkan mora priti.«
Iz Ptuja. Zadnja številka »Štajerca« pravi k zmagi klerikalcev v
tHujsko - ormoškem okraju: »Zadnji politični noj prinesel je tudi senatnemu predsedniku dr. M. Ploju politično smrt. Ta dogodek je na vsak način večjega političnega pomena. Kajti to mora danes tudi sleherni Plojev nasprotnik priznati, da je bil Ploj eden najvel javne jsih In najvplivnejših slovensko - hrvaških poslancev. In kakor krvavo satiro jemlje javnost na znanje, da je Plojev naslednik — spuheljski BrenČič. Vsa javnost se temu dejstvu smeje in odkritosrčno povemo, da je ta pojav značilni doka* propadanja politične inteligence med Slovenci. Oho podčrtani mesti je podčrtal »Štajerc«. To odkritosrčno priznanje »Štajercevo« nam kaže tudi, da so štajercijanei z veseljem glasovali proti dr. Ploju, saj so pomagali kopati politični grob »najveljav-nejšemu in najvplivnejšemu slovenskemu narodnemu politiku.« In »narodno« slovensko duhovništvo slavi zmago nad Plojem z vsem besnim veseljem ljudi, ki vidijo, da gre pšenica njihovih žepov in osebnih interesov v klasje. Vse kar še čuti narodno, v boj proti klerikalizmu! Članek, ki ga je priobčil o tem »Slov. Narod« minuli teden, nam je bil pisan od srca. Klerikalci sami čutijo, da so si priborili le s skrajnim nasiljem in sleparijami duhovščine pri teh volitvah Pirove zmage na Sp. Štajerskem. Ali jim hočemo s pasivnostjo in lenobo Še podaljšati za desetletja politično gospodarstvo? Narod, ki svobode ne ljubi, ni arreden biti narod: otresli smo se kolikor toliko nemškega zmaja, otresimo se še duhovniške prepotence in tiranije!
Velik napredni politični shod se vrši v nedeljo dne 9. julija pri Kopami, po dom. Marku, na Ljubečni. Govorilo se bo kakor v Žalcu o dogodkih pri zadnjih državnozborskih volitvah in o ustanovitvi naprednega političnega in gospodarskega društva za Hudinjsko dolino in sploh vzhodni del celjskega okraja.Zato so vabljeni na shod tudi šentjurski in drameljski naprednjaki. To je drug korak za tes-jiejšo politično organizacijo uapred-njakov v celjsko-vranskem okraju.
»Deutsche M i tlel se hule« in Un-tersteierniark. Tako se imenuje najnovejše nemško profesorsko društvo, ki se je ustanovilo v Mariboru dne 1. aprila »unter lebbafter Beteiliguug der Mittelsehullehrer aus ganz T7n-tersteiermark«. — Pokretni k društva in predsednik je prof. Zahl-hruckner v Mariboru. V odboru so tudi zastopniki iz Ptuja in Celja. Kaj hoče to društvo?
»Verein der deutschcn Mittel-schuldirektoren« se je ustanovilo maja meseca. Kaj bo iz tega?
Drobne novice. Prestavljen je nam. koncept ni praktikant Simon Hagenauer iz Celja v Slovenjgradec in nam. koneeptni praktikant Bolfank Burhauser iz Slovenjgradca v Celje.
Častno kolajno za 401etno zvesto službovanje je dobil kopališki sluga Jože Dimee v Celju. Uslužben je pri kopališkem lastniku Marku Tratniku. — 4 0 1 e t n i o o službovanja na eni in isti šoli je obhajal ravnatelj protestantske dekliške šole v Gradcu Karel Reichel. — Pred-koncesijo za ozkotirno železnico iz Marijinega Celja do Au - Seewie-sen, končne postaje na lokalni železnici v Kapfenberg, je podelilo železniško ministrstvo drž. posl. Mihi Schoiswohlu v družbi z marijacelj-skim podžupanom Langom, dež. posl. Capro in Furstom, okr. načelnikom pl. Aubeimom in tajnikom ljubenske trgovsko - obrtno zbornice Reischlom. -— Nevarnojeranil delavce Janez Klopič. svojega tovariša Flisa, oba iz Dobriše vesi. V prepiru je sunil Klopič Plisu nož v trebuh, tako, da so mu čreva izstopila. Flis bo težko ozdravel. — Iz poštne službe. Prestavljen je poštni asistent Fran Mihajlovič iz Ljubnega na Zg. Staj. v Maribor. — Strela j e u b i-1 a dne 20. junija dve ženski blizu Šmarja pri Jelšah. Kna je bila na mestu mrtva, druga pa je dobila po hrbtu tako hude opekline, da bo težko ozdravela. — Velik požar so imeli 23. junija v Framu. Gospodarno poslopje mlinarja Bohma je pogorelo Čisto do zida. Zgorelo je tudi letošnje seno. vozovi in 11 svinj. Po->«*estnik je bil zavarovan. — V L j u-t omeru se vrši dne 7. julija ob S. uri dopoldne premiranje kobil in popoldne javna licitacija žrebet in do triletnih žrebcev ter valahov. 6, julija ob 5. uri popoldne se vrši ogled zadružne žrebčarne in pašnika za žre-beta. Interesenti so prisrčno vabljeni. — Mnogo slučajev š k r 1 a-t i e e in d a v i c e je bojda med šolsko mladino v Mariboru. Ali pa je to samo zvijača »Marb. Zeit.«. da bi se doseglo pred 15. julijem konce poduka? — O d vS v. Tj e n a r t a v S 1 o v. gor. Župana in mesarja Sollaga, ki je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah rauterit, sta tožila Mali k in neki Paver zaradi razžaljenja časti. Sollag jima je očital, da »ta ga nalagala. Zato je bil obsojen na 100 K globe in poravnavo pravnih stroškov. — V Zavodni pri Šošta-
nju ie kradel kočar Jeze Verk posestniku Janezu Napotniku les iz boste in ga prodajal. Napotnik ima precejšnjo škodo. — Okrajna učiteljska konferenca za mestna šolska okrsja Maribor - Ptuj se vrši dne 30. junija v telovadnici ženskega učiteljišča v Mariboru. — Ujet vojaški begunec. Pri artilerijskem polku St. 9 v Celovcu je dezertiral to dni Rudolf GomilŠak iz radgonske okolice. Gomilšaka so že ujeli. — K r a d e ž. Na Bregu pri Celju je ukradel brezposelni delavec Andrej Oblak Radejevemu hlapcu Blažu Turnšku obleke in denarja v znesku 100 K. Uzmoviča in ukradene reci so dobili. — Otroka je povozil v Konjicah na trgu Win-dischgraetzov hlapec, vozeč krmo. Otrok je bil tri leta star. Hlapca bojda ne zadene nobena krivda. — Utonil je v nedeljo mesarski učenec Alojz Zobič pri kopanju v bet-navskem ribniku blizu Maribora. — Obesil se je loletni dečko Ferdinand Ladera v Novi vasi blizu Maribora. Fantu pe je najbrže zmešalo. — Iz Laškega trga nam poročajo: V soboto j« pustila žena tovarniškega delavca Marija Avguštin svoja otroka, petletnega Frančeka iu triletnega Joška sama v sobi. Dečka sta se spravila im okno in gledala na cesto. Zgubila stn naenkrat ravnotežje in padla več metrov globoko na trdi tlak. Mlajši se je le malo poškodoval, starejšega pa so težko ranjenega pripeljali v celjsko bolnišnico.
Šoštanj — mesto. Poročali smo že. da je povzdignil cesar tri? Šoštanj v Šaleški dolini v mesto. Oficijelno naznanilo pride šele v nekaterih dnevih. To je zadnja zasluga umrlega Janeza \V.>-ehnagga za Sedaj noin-škutarski Šoštanj.
Razpisana učiteljska mesta v celjskem političnem okraju. Mesto nad-uČitelja v Libojah, nadučiteljice na dekliški šoli v Št. Juriu ob J. ž. in mesto def. učitelja v Žibiki. Prošnje do 25. julija.
Učiteljsko društvo za celjski okraj, zboruje v nedeljo, dne 9. julija t. 1. ob 10. uri v okoliški šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Poročilo o »Zavezi«. 4. Poročilo o »Lehrerbundu«. 5. Iz vprašalne skrinjice. 6. Iz tov. Logarjeve botanične puščice. 7. Slučajnosti. Prosimo pridite vsi! — Ob 9. uri pevska vaja. Cenjene pevke in pevce še posebe lepo prosimo, da pridejo polnoštevilno. ker ta pevska vaja je velike važnosti. Note blagovolite s seboj prinesti.
Okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj se je vršila v soboto, dne 24. junija t. 1. Predsedoval je okrajni šolski nadzornik g. J. Supa-nek, ki je imenoval za svojega namestnika predsednika okrajnega učiteljskega društva, g. Fr. Brinnrja, za zapisnikarja sta pa bila izvoljena g. Zacražen (Dobrna) in gdč. Smolnikar (Št. Pavel). Obširno nadzornikovo poročilo in referati: tov. Slanca o gojitvi čustva do časti, tov. Kvedra o navajanju mladino k varčuosti ter tov. Ekslna o vpeljavi novih zvezkov, vse to je bilo zares izborno, tako iz-l>orno, da je zbrano učiteljstvo kljub skoraj šest ur trajajočemu duševnemu naporu sledilo govornikom z izredno pazljivostjo. Tudi opombe so-referentov tov. Černeja, Fišerja in Pristovška so našle glasno odobravanje. Razne volitve so imele nastopni uspeh: a* stalni konferenčni odbor so luli izvoljeni: Brinar, Čcrm-j, Gradišnik, Petriček in Slane; v odbor za šolske vrte; Černej, Kvac, Petriček, Sivka in Slane, v deželno učiteljsko konferenco: Čemej m Slane; za zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu: Brinar. Bila je lepa konferenca ter smo lahko na njo ponosni vsi, g. nadzornik in učiteljstvo.
Iz Središča. V nedeljo, dne 2. julija t. 1. se vrši kolesarska dirka iz Središča v Nedeljišče in nazaj. Začetek ob 3. popoldne. Po dirki je prosta zabava v gostilni g. Horvata. Med dirko iti pri prosti zabavi svira jerod-ba. Kolesarji iz ormoškeera, ptujskega in ljutomerskega okraji, ki se žele udeležiti dirke, naj se prijavijo najkasneje do 30. junija pri g. Jak. Kle-menčieu v Središču.
Podravska podružnica Slov. planinskega društvu bode obhajala letos 3. septembra desetletnico svojega obstoja na slovesen način v Ruški koči, na kar slovenske turiste že zdaj opozarjamo.
Štajersko društvo za varstvo živali je obhajalo te dni svojo petdesetletnico. Ustanovilo se je 22. junija l.fc61 kot podružnica dunajskega društva za varstvo živali pod predsedstvom Franca pl. Villeforta. Kot samostojno društvo se je preosuovalo leta 1863. Društvo šteje v Gradcu in v 24 podružnicah po deželi 2200 članov. Najmlajša podružnica se je ustanovila vsled truda grofice Aleksan-drine Sermage in gospe Ludmile pl. Le h mami, soproge okrajnega glavarja v Konjicah. Ta podružnica tudi hvalevredno deluje med slov. prebivalstvom. Društvo je lastnik živalskega asila v Gradcu, Kalvarien-bergstr. 19.
Glasbena Šola v Celja (Podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani.) priredi v nedeljo, dne 2. julija 1911 ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega, doma« koncert. Spored: 1. a) ft. Adamič: V gozdu. Mešan zbor. b) Narodna F. Dolžan: Vrtec ogradila bom. Mešan zbor. e) Dr. G. Krek: Idila. Mešan zbor. 2. a) Gade: Romanca. Glasovir, b) Gade: Caprieio. Glasovir. 3. a) Mendelssohn: Ber-ceuse. Glasovir, b) Presto. Glasovir. 4. Sitt: Koneertino, za vijolino s spremljevanjem glasovirja. 5. a) Mendelssohn: Adagio. Glasovir, b) Gade: Humoreska. Glasovir. 6. Schubert: Importu. Glasovir. 7. a) J. Aljaž: Na dan. Moški zbor z bariton solo. b) O. Dev: Tihi večeri. Moški zbor. c) E. Adamič: Vasovalec. Moški zbor. 8. Moszkovskv: Siciliano. Glasovir. 9. Weber-Tausig: Poziv na ples. Glasovir. 10. a) I. pl. Zaje: Pjesma slavulja. Štiriglasen ženski zbor. S spremljevanjem glasovirja. b) H. Volarič: Slovenskim mladenkam. Dvoglasen ženski zbor. S spremljevanjem glasovirja. 11. Alard: Fantazija iz opere »Troubadour«, za vijolino s spremljevanjem glasovirja. 12. Chopin: Fantazija v a-duru, za glasovir s spremljevanjem orkestra.
RoroJko.
Iz koroške trgovske zbornice. Trgovska zbornica je v svoji seji une 26. t. m. dovolila za razstave del učencev v Borovljah, Beljaku in Brezah po 50 K, podporo za obrtno nadaljevalno šolo čevljarskih pomočnikov v Celovcu pa je zvišala za 1. 1011 od 200 na 300 K.
Radi posilstva so zaprli v Beljaku 261etnega mesarskega pomočnika Krištofa Mosslacherja. Minuli četrtek je prišla okoli 11. ure dopoldne v mestno mesnico lOletna A. W. Navzoč je bil samo Mbsslacher in še eden njegovih tovarišev. Mbsslacher je začel dekle takoj nagovarjati, ker pa se je ona postavila odločno v bran, jo je s pomočjo tovariša posilil. Dekle si ni upalo doma niti povedati, šele njeno sumljivo obnašanje jo je izdalo materi, ki je zadevo razkrila in naznanila nasilneža sodišču, ki ga je dalo takoj aretirati.
Utonil je pri Sv. Magdaleni pri Beljaku 551etni tapetni k Konrad Plave.
Prlmorfto.
Električna centralt v Gorici. V
Gorici se je ustanovil sindikat, b kateremu spadajo vplivne in bogate osebe, ki bo napravil v Gorici veliko električno centralo na podlagi zadruge. Delo mislijo pospešiti kolikor se bode dalo in namerava še letošnjo zimo dajati mestu električno' moč.
Poskusen samomor. V Gorici v moravškem okraju se je ustrelil s samokresom dne -2. junija 23Ietni dninar Ivau Krašovee vsled nesrečne ljubezni. Krogla mu je predrla prsi. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Matura na goriškem moškem učiteljišču se prične v četrtek 6. julija.
Porotna obravnava v Gorici proti Markočiču je pokazala v jasni luči, kako nesramno je lagala »Gorica« ko je trdila, da je bil Debenjak žrtev liberalne podivjanosti in da čukov ne zadene pri tem uboju nobena krivda. Dokazalo se je, da so bili Biljanci, med katerimi se je nahajal Markočič od Čukov izzivani iu napadeni v Kozanah, takoj ko so stopili iz gostilne. Klerikalci imate na vesti ne samo smrt Debenjakovo, marveč tudi nesrečo, ki ste jo z vašim napadom povzročili Markočiču. Res je bil Markočič obsojen na 6 mesecev zapora in v plačilo stroškov in odškodnine, toda dokazalo se je, da je bil z drugimi vred napaden in je le v silobranu zadel Debcnjaka tako nesrečno, da je umrl.
Umrl je v torek v Dol. Trebuši 551etni trgovce Anton Klemenčič, zvest in vnet pristaš narodno-napred-ne stranke.
Nova tovarna za luščenje riža se zagotavlja iz merodajnih krogov v Tržiču, kjer so že določili prostor, kamor pride nova tovarniška stavba.
Imenovanje. Cesar je imenoval dež. zdravstvenega nadzornika dr. Rergerja povodom njegovega vpoko-jenja za vladnega svetnika.
Odlikovanje. Včeraj je izročil namestnik uradnikom in delavcem v Stabilimento Tecnico odlikovanja, ki jim jih je podelil cesar. V slavnostnem govoru se je zahvalil za njihov trud in jim častital na krasnem uspehu s prvim dreadnoughtom »Vi-ribus Unitis.«
Zopet 2 žrtvi orkana v Trstu. Včeraj so potegnili iz morja zopet 2 utopljena mornarja. Izmed 18 mornarjev, ki so jih po orkanu pogrešili, so potegnili do sedaj iz vode 14, štirih pa še niso mogli dobiti.
K slučaju kolere v Trstu. Par-nik »Oceania«, na katerem je umrla za kolero gospa Breuer iz Kočevja je še vedno pod  zdravniškim nadzor-
stvom. Izmed 300 potnikov ni obolel nobeden. Pomorska oblast je prepovedala parnikom avstro - ogrske družbe pristati do preklica v Neapo-lju. Tja namenjene potnike se mora prepeljati iz parnika na suho na domačih čolnih.
Zastrupiti se je hotela včeraj v Trstu radi družinskih prepirov 24-letna Odetta Petrich, mati 3 otrok z vdihavnjem ogljikovega oksida. Domači so njen namen pravočasno spoznali in jo rešili.
Pretep z noži. Včeraj so pripeljali v tržaško bolnico 261etnega kmeta Ivana Vaskota. Na spodnjem delu telesa ima smrtno nevaren vbodljaj z nožem, katerega mu je zadal ponoči v prepiru eden izmed njegovih sosedov.
Tatvina   v bivši   pivovarni. V
bivši pivovarni Judtmanovi v Koloniji v Trstu so demontirali radi opušta obrata razne stroje. Končno se je dognalo, da manjkata dva dolga transmisijska trakova vredna 1200 kron. Zaprli so že več oseb, ki so delali pri demontiranju strojev in so na sumu soudeležbe pri tatvini.
Solnčarica se je zopet pojavila v Trstu. Obolela sta pred kratkem 2 redarja, včeraj pa so morali odpeljati na zdravniško postajo 241etnega Henrika Benellija.
Morski som. V torek zvečer so opazili na mestu,kjerjebilausidrana povodom zadnje slavnosti avstrijska vojna mornarica precej velikega morskega soma. Plaval je od Frano-Jožefovega pristanišča proti pomolu Sv. Karla.
Prepovedano romanje v Jeruzalem. Ker razsaja v Mali Aziji kolera, so oblasti prepovedale letošnje hrvaško romanje v Jeruzalem, ker se je bati, da ti romarji ne prineso mesto odpustkov, r*vetinc in morda še kakih črncev, kalerih nekaj so tudi slovenski romarji zadnjič pokupili, in si jih puste tam vzgaiati, kolere.
Pri današnji razpravi o stvari »Hercules« contra bivšemu ravnatelju pl. Beloseviču je bil poslednji obsojen na 3 mesece ječe, 200 K kazni in 2 leti izgube polit, pravic. V Reki vlada zato velika senzacija, da je premalo dobil.
jasa"
I.
Moderni razvoj bolj in bolj stvarja ženi ono stališče o človeški družbi, ki ji gre kot polno vredni so-vrstnici moževi. Boj za življenje, boj za eksistenco stavi tudi na ženo vse druere zahteve, kakor jih je stavi] prejšnji čas. Popolnoma naravna posledica tega je pa tudi, da si mora žena pridobiti s pomočjo izobrazbe vse one predpogoje, ki ji pozneje omogočujejo izvrševanje njenega poklica. In vse dosedanje žensko gibanje se je osredotočilo okoli vprašanja, kako dati deklici ono potrebno prod-izobrazbo, ki ji je potrebna, da samostojno skrbi za svojo eksistenco. To gibanje se je pa sčasoma že tako razvilo, da je postalo skoraj enostransko, da se je pri tem pozabilo na vprašanje, kako je treba deklico pripraviti na njen delokrog v rodbini, kakršuo pred izobrazbo potrebujejo bodoče matere.
Ta naloga je v modernem času dobila popolnoma nov in globok pomen. Seveda se moramo tudi vnaprej boriti, da se da ženski v šolah vse one predpogoje, ki jih potrebuje v svoiem bodočem samostojnem pokii^tt. Toda vsakdo mora vedeti, da poklic ne izpopolni popolnoma naloge, ki jo ima izpolnjevati žena v človeški družbi, in da ima večina žen nalogo izpolnjevati dva življenska kroga. Od poklica prihajajo v svoj domači, hišni, gospodinjski delokrog. Morajo pa izpolnjevati dve nalogi — eno v poklicu, drugo v družini. Zato nastaja neizogibna potreba, da se mora ženska mladina vzgajati za oba delekroura. Ne zadošča, da se jih napravi zmožne za njihov bodoči poklic, temveč se jih mora napraviti tudi sposobne, da izpolnjujejo svojo nalogo v domačiji in družini.
Izpolnjevanje te zahteve je pa zelo otežkočeuo. Kajti doma, kjer so se prej nekako naravnim potom vzgojevale bodoče gospodiuje in matere, deklice ne morejo več dobiti onih predpogojev. Posebno v večjih mestih so se razmere v zadnjem času korenito izpremenile. V bogatih slojih, kjer gospodinja ne opravlja več lastnoročno raznih domačih del, temveč prepušča to delo poslom, dora-ščajoča hči ne najde onega delokroga, one priložnosti, da pomaga in se izuči. V manj premožnih, posfbuo delavskih slojih mora pa deklica, kakor hitro odraste šoli, iti za kruhom in se tako odtegne gospodinjstvu, materi kot učiteljici. Tradicija gospodinje, ki je prehajala prej od matere na hčer, se je poizgubila . . .
Kar se je izgubilo doma, to se mora drugje, v vzgojevalnih zavodih zopet nanovo k življenju vzbudi«.
Toda dandanes nikakor ne zadošča, da se deklica izobrazi samo, da
izvršuje naloge, katere ima izvrševati doma. Občina, javno življenje zahteva sodelovanje žene. Posebno v političnem življenju raste od dne do dne vpliv žene. Ce naj žena izpolnjuje vse te naloge, če naj popolnoma razumeva socijalne in politične probleme naše dobe, tedaj se mora že ženska mladina v to svrho izobraževati. Deklice morajo spoznati vzroke, ki povzročajo današnjo socijalno bedo, današnje socijalne disonance, zveze današnjega kompliciranega gospodarskega življenja, naših modemih razrednih tvoritev. Poznati morajo ustavo občin in države, v katerih žive, poznati morajo zakone, katerim morajo biti poslušni, poznati morajo dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati kot državljanke. Poznati morajo vse tiste naprave in naredbe, s pomočjo katerih se pomaga trpečemu, bednrmu delu človeške družbe.
Deklico izobraziti in pripraviti, da more uspešno vršiti svojo nalogo in svoje dolžnosti v družini in v soci-jalnein življenju, to je naloga, ki jo morajo izpolnjevati moderni dekliški vzgojevalni zavodi.
Dnevne vesti.
-f- Dr. Ploj,   bodoči minister?
Vsegamogočui in vsevedni »Slovenec« je sicer proglasil senatnega predsednika dr. Ploja za političen kadaver, ki ne bo nikdar več igral nobene vloge v političnem življenju, toda semtertja tudi »Slovenceva« prerokovanja ne drže iu, kakor se kaže, se ludi njegovo prerokovanje glede dr. Ploja ne bo uresničilo. Razni nemški listi namreč navajajo dr. Ploja kot lesnega kandidata za ministrski portfelj, »Grazer Tagblatt« pa pravi naravnost, da je dr. Ploj poklican zastopati Slovence v kronskem svetu. Ker nemški listi nimajo vzroka takih in enakih vesti iz trte izviti, mora pač kombinacija z dr. Plojem sloneti na precej resui podlagi. Dr. Ploj torej ni »političen kadaver«, kakor ga je okusno izvolil imenovati »Slovenec«, marveč še tako krepka politična potenca, da z ujo še vedno resno računajo — merodajui krogi.
-f- Slaba vest molči! SnoOni »Slovom.c« niti z besedico ne reagira na naša razkritja o klerikalno-vladnem atentatu na ljubljansko občinsko avtonomijo. Njegovi »bravei pač ne smejo izvedeti, kako infamno goljufa klerikalna stranka ljubljanske davkoplačevalce in kako ostudno vlogo igra pri tem deželni odbornik (!) dr. Vladi>lav Pogan. »Slow-nec« priobčuje zgolj »dekret«, s katerim naznanja deželna vlada vsem izvoljenim občinskim svetovalcem, da vsled »nameravane« pritožbe občinskega škodljivca dr. Pogana še n« more sklicati občinskega sveta in pristavlja z nedosežno ošabnostjo doslovno: »Kdaj bo prva seja občinskega sveta, homo v »Slovencu« objavili.« Tor€*j stoprav tedaj, ko bo dovolil to c. kr. deželni vladi »Slovenec< , iS bo sklical občinski svet, ne preje in ne kasneje! — Zares, daleč smo prišli na Kranjskem, ko je c. kr. deželna vlada le se ekspozitura »Katoliške tiskarne«. — Ljubljana, kdaj boš posnemala Dunaj ter otresla s svojega drevja vse. kar je na njem Škodljn -ga mrčesa?
+ Velik protestni meeting zoper tolovajstvo volile* Pegaua zahtevajo v številnih dopisih za občinsko avto nomijo ogoljufani in s tem gmotna občutno oškodovani ljubljanski davkoplačevalci. Vodstvo narodno - napredne stranke sc je že bavilo s tem vprašanjem in je pripravljeno, sklicati tak shod; to pa le pod pogojem, da je izključena po shodu vsaka javna demonstracija, ki bi bila lc voda na mlin škodljivcev Ljubljane. Spričo velikanskemu ogorčenju, katero je po vsej pravici vzbudil v meščanstvu brezstidui atentat dr. Pegana in klerikalne stranke na občinsko avtonomijo, pa je treba za popolno mirno izvršitev protestnega shoda posebnih in vsestranskih garancij. Prosimo torej vse intcrpclante, da prepuste zadevo z vsem zaupanjem strankinemu vodstvu in okrajnim političnim organizacijam.
-f- Klerikalni občinski svetovalec c. kr. uradnik Makso Lilleg je oči-vidno tudi popolnoma zadovoljen, da agraree dr. Pegan s svojo »namera vano« nagajivo pritožbo kolikor mogoče zavleče toli poreče vprašanje boljše aprovizacije mesta, regulacija stanovanjskih razmer itd. — Saj vss ta vprašanja njegove uradniške tovariše prav nič ne brigajo! Čeprav niso tako srečni, da bi uživali kako »strankarsko« dragiujsko doklado, kakor on. —- Govori se, da je dr. Šu-steršič svojim okoličanskim volilcein obljubil, da prepreči vsako ublažeuj? krivične draginje v Ljubljani in da je dr.Peganova »nameravana« pritožba le posledica te obljube. Jako verjetno! — Klerikalni občinski svetovalci, zastopniki s tako »politiko*; krvavo oškodovanega uradništvu, malih obrtnikov itd., pa morajo seveda ponižno molčati. Z mokro cunjo
bi morali njihovi neprevidni voliici
nagnati take Šljeve!
4- Brezuspešen trud. Klerikalci
so v skrbeh, ker se je napredno gibanje jelo vsepovsodi nevarno širiti. Strah jih je, da bi v doglednem času no izgubili premoči v deželi, ako bi napredna stranka tudi v bodoče razvijala isto živahno delovanje, kakor v zadnjem času. Enotna, složna in na znotraj krepka narodno - napredna stranka je največja nevarnost za klerikalce. Zato bi radi klerikalci s spletkami in intrigami zanesli raz-por v napredne vrste. Ta cilj zasleduje tudi včerajšnja »Slovenčeva« notica »Tavčar zopet na vrhu.« Razume se samo ob sebi, da je zlagana in zlobno zavita od kraja do konca. To pa klerikalnih mazačev čisto nič ne ženira. saj se drže starega jezuitskega načela, da namen posvečuje sredstvo. Sicer pa je notica pisana tako neumno in bedasto, da bi na-prednjaki morali biti sami »Sloven-čevi« »bravei«, da bi dali kaj na-njo. Ker pa so napredni somišljeniki razumni, inteligentni in preudarni ljudje, lahko »Slovenec« priobči še ne-broj sličnih notic, vendar pa mu v naprej jamčimo, da željenega smotra in uspeha ž njimi ne bo dosegel. Nasprotno, čim bolj bodo skušali klerikalci v naprednih vrstah netiti raz-por, tem tesneje se bodo sklepali napredni voji in tem krepkejša bo napredna orgauizacija.
+ Shod v Mostah. K našemu članku o shodu v Mostah moramo resnici na ljubo dostaviti, da se shoda ni udeležil noben socijalni demokrat, ker so imeli sami po <> 2 svoj se-anek in razvijajo nekateri prav po nepotrebnem agitacijo proti našim shodom. No, tudi brez njih je bil -diod tako veličasten, kakor ga Moste še niso videle, dokaz, da Moste krepko napredujejo v narodni in napredni misli.
- Klerikalne jeremijade. Izid zadnjih    državnozborskih volitev je naše klerikalce močno presenetil. Deželo kranjsko so še obdržali v svojih rokah, ker je položaj ostal isii, kakor je bil poprej. Če pa bi se vršile volitve tudi v deželni zbor, dvomimo, da bi pri tej razdelitvi deželnozbor-skih volilnih   okrajev ostal dr. Šusteršič in njegova stranka še nadalje ua krmilu deželne uprave. Poglejmo Sicherlov okraj. Brez dvoma je pri tvnozborski volit vi pokopala našega kandidata Vrhnika   z okolico. Pri   deželnozborski volitvi Vrhnika odpade in naš kandidat   bi prišel v ožjo volitev. To ria klerikalcem mnogo misliti. Vendar pustimo raje preobrat v deželi   ua papirju za enkrat -   v miru in pripravljajmo se nanj z irezniin delom med slovenskim ljudstvom.   Uspeh nam je zagotovljen, ako pomislimo, da dela klerik, stranka >ama v lasten pogin. Vsak sklep, vsako imenovanje od klerikalne večine odvisnih ljudi je znak nasilnosti in krivice in kot tak znamenje propadajoče stranke, ki se hoče z najskrajnejšimi sredstvi obdržati Še par W na vrhuncu. Klerikalne prvake smo smatrali dolgo za prebrisane politike, ki ni-o gledali le za en dan ali dva v bodočnost.   Danes pa vidimo, da smo se v tem zelo varali. Dr. Šusteršič je veljal   pri naši klerikalni ranki za diplomata, ki je imel voditi le visoko   politiko   in nastopati kot   zastopnik   vseh Jugoslovanov, Posrečilo se mu je to, a le za kratek čas. Spretnejši politiki so tega »di-inata« kmalti spoznali in ga posadili mesto v ministrsko klop — nazaj v »Slovenski   klub«,   kjer bo vodil visoko« slovansko politiko v družbi arlamentareev a la Čoč, Gostinčar ;td. itd. Danes, po končanih volitvah, pa    ta jugoslovanski Zevs prosjači min. predsednika,    naj ga vzame v ^ ladno večino, ako jo bo sploh mogoče skupaj skrpati. Višek »diplomaci-pa je pokazal dr. Šusteršič takrat, o pri raznih glasovanjih  tako nerodno postopal,   da je izdal samega sebe in svoja dejanja. V tem oziru dr. Šusteršič pač ni slovenski Lue--. ger! V koliko se ni razkrinkal sam, so ga razkrinkale zadnje volitve. Ta nominirani vodja Jugoslovanov sto-i e v svojem glasilu, ker so bili porani njegovi zavezniki — nemški krščanski socijalci, ki so vse preje, kakor    naklonjeni  Slovanom. Interesantno je, da trdi »Slovenec«, da so krščanski socijalci bili poraženi zato, ] er      bili preveč nemškonacijonal-nL   Mi smo za to izjavo s Slovencu« jako hvaležni.   /Slovenec« sam priznava,   da so bili naši   klerikalci v bivšem   državnem   zboru privesek stranke, ki je bila nemško-nacijonal-ua.   V tem oziru se torej ne smemo čuditi, da so klerikalci dali Nemcem na Kranjskem toliko narodnih koncesij!   Drugi pevec na razvalinah kr--čausko-soci jal nega  Jeruzalema je kranjski »ljudski tribun« dr. Janez Ev; Krek. Mož ni bil za visoko politiko, ker bi mu bil že njegov duhovski stan sam pri tem največja ovira, ampak za organizacijo stranke. Občudovali so njegove zmožnosti in veljal   je   za   prvi steber klerikalne stranke. Skromno je začel organizirati delavstvo na Šmarni gori in po-
tem se je lotil kmečkih organizacij. Pri tem se je dr. Krek prelevil iz socijalista v — demagoga. Filozof dr.
Krek je postal sofist; njegovi nekdaj temperamentni govori so danes huj-skarije. Doslednosti in značajnosti pri klerikalnih voditeljih nismo bili vajeni in se je tudi ne bomo navadili. Čudni se nam zdijo le njihovi Članki v »Slovencu«. Vsled poraza dunajskih krščanskih socijaloev so silno poparjeni. Vse mogoče napake naštevajo, ki so pokopale to stranko. Pri tem pa so toli kratkovidni, da hodijo sami na Kranjskem ravno isto pot absolutizma in krivice, kakor so jo hodili njihovi poraženi zavezniki. Razlika je le ta, da so krščanski socijalci propadli baje radi tega, ker so preveč poudarjali nemško-nacijo-nalno stališče, dočim bodo naši klerikalci radi narodne mlačnosti. V vseh drugih grehih pa so si do pičice enaki. S. L. S. moramo s tem lojalno priznati, da je dandanes vsaj toliko odkritosrčna, da prorokuje na ta način sama sebi v najbližnji bodočnosti — lastni pogin! — 6.
+' Zadnje državnozborske volitve   in kočevski Slovenci. Združeni svobodomiselni pročodrimovci in fanatični klerikalci postavili so si kandidata za državni zbor, nacijonalca Josipa Antona grofa Barbota,   ki je bil dne 18. rožnika   z   veliko večino tudi izvoljen.   Zanimivo   je razmišljati kak vzrok je pri vel Kočevarje do enotnega nastopa, ko so se pred 4 leti med seboj klali in mesarili, da je bilo strah in groza. Morda je klerikalna manjšina   uvidela   svojo slabost ter se prepričala, da nima upati na zmago; ali je morda vzrok temu nepričakovanemu političnemu preobratu, pokazati nemški javnosti solidarni nastop vseh nemških duhov v eni falangi,   da imajo le tako pričakovati še nadaljnih koncesij od naših klerikalnih petelinov, o tem ie sedaj še težko govoriti. Dejstvo je, da so kočevski Nemci združeni in sicer v nadi v boljšo   bodočnost.   S zadovoljstvom   zro v   novega poslanca agraren, veleposestnika in nacijonalca grofa Barbota, saj jim bode lahko primešetaril od klerikalne deželno-zborske večine vsakovrstnih udobnosti, nasprotno pa nastopal a vse brutalnostjo proti slovenski manjšini na Kočevskem.   Saj je to tudi sam priznal v svojem oklicu na volilce v katerem pravi med drugim:   »Ich bin freiheitlioh gesinnt und v.erde mich im Falle meiner Wahl dem Deutsch-nationalem   Verbande ansehliessen, vrelehem    auch    me in    Vorganger (knez Auersperg) angehort bat. Tief wurzelt   in    mir die Ueberzeugung, dass das,   was deutsche Kultur ge-sohaffen, erhalteu werden muss. Ich bin nicht cin Feind irgend einer Na-tion,     aber   entschiedener Gegner eines jeden, der in grosster Undank-barkeit das,   was   deutsche Kultur ihm   und   seiner Na t ion  (?!!) ge-braeht bat, absirhflieh vergisst und ein Feind   und Veraehter   der Deu-tsehen ist.   Ich bin jederzeit fiir das friedliebe   Nebeneinanderleben der beiden unsere Provinz bewohnenden Nationen gewesen,   ich habe dieser meiner     Anschauung wiederholt Bffentlich Ausdruck   gegeben, bin aber stets und werde immer entsehie-den auftreten, wenn man die Rechte derDentschen sch malem will und sie die seit undenklicken Zeiten ihr Hei-matsrecht i m Lan de   orworben ha-ben,   a Is Bewohner z\veiten Grades, als Fremde zu behandeln tneht. Als Abgeordneter  von Dottachee werde ich Bnmer dafiir eintreten,   dass es von Deutschen gegriindet, von Deu-tsehen kultiviert. und hewohnt, auch deutsch erhalteu bleibt.« Iz predsto-ječih vrst je lahko izpoznati načrt tega moža in tudi usoda slovenske manjšine na Kočevskem. In prav ta njegov načrt je tiral zavedni slovenski živeli do spoznanja, da pri volitvah oddado vsi kot en mož svoj glas svojemu števnemu kandidatu g. Antonu Rudesohu graŠčaku v Ribnici. Ni mnogo glasov po številu toda oddali so jih zavedni neustrašeni Slovenci ter na ta način izrekli nezaupnico nemški    brutalni    sa ju ozavesti! Malo število 143 mož volileev Slovencev pokazalo je širši slovenski domovini svoja narodno   čuteča srca. Izmed  oddanih glasov odpadejo na občino: Kočevje 32, Livold 16, Stara cerkev 2, Koprivnik 3, Trava 37, Črni potok 3, Zelje 1 in Draga 49, iz česar je izpoznati da je glasovala ljudska volja ne terorizem, ne agitacija in ne judeževi groši. Kdo pa naj vzame v zaščito to malo, to vsi rajno četo slovenskih volileev? Mari naj jih zastopa ošabna v. s. 1. stranka, ona stranka, ki je prodala in žrtvovala nemškemu nasilju lastnega pristaša kaplana Kopitarja,   stranka,  ki se utiče i pomočjo uradne oblasti v zasebno dntžbinsko življenje na Kočevskem otoku živečih slovenskih deželnih uslužbencev, stranka, ki ne privošči niti mirnim slovenskim samcem privatne hrane, stranka, ki vedoina prepušča slovensko deeo potujčeva-nju in raznarodovanju. Ne in stokrat ne, stranke ljudskih sleparjev ne bode in ne sme zastopati osamelih Slo-
vencev na Koče vitem. Dovolj dolgo
je mešetarila in prodajala slovensko posest predrznemu tujcu privan-drancu, ter gojila nazadovanje in propadanje slovenske misli! Občna narod, korist je, da se zavzamejo vsi napredni elementi za zapuščene slovenske družine na Kočevskem otoku. Vsak pošten Slovenec odobravati mora le cilj napredka, kajti nazadovali smo itak že dovolj, zatorej je sveta dolžnost vseh narodno in napredno Čutečih državnih in deželnih poslancev, da se z vso vnemo zavzemo za narodov blagor v tužni Koče vari j i živečih Slovencev. Posebne važnosti je pred vsem slovensko ljudsko-šolstvo, ki je pri nas bela vrana. Na stotine šoloobveznih otrok zahaja v šole po-ncmčevalnice, kjer igubc zadnjo iskrico ljubezni do materinščine. In kdo je temu krivi Kdo drugi kot klerikalna večina v deželnem zboru, ki ima za vse drugo denar, le za šolo in za izstradano učiteljstvo pa niti beliča. Zatorej resni prijatelji ljudstva, na delo za splošno ljudsko in narodno korist, stotero slovenskih src z zaupanjem glede v vas, da boste kot pravi ljudski zastopniki za blagor in napredek tudi kočevskih Slovencev.
+ Iz šolske službe. Profesor na državni gimnaziji v Novem mestu Julij Krek je premeščen na I. drž. gimnazijo v Ljubljani; profesor Ivan Maselj od istotam na II. drž. gimnazijo v Ljubljani in prof. dr. Vincenc Šara bon iz Novega mesta na I. drž. igmnazijo v Ljubljani. — Imenovani so za pravega učitelja Anton Lovše od II. drž. gimnazije v Ljubljani na drž. gimnazijo v Novem mestu, isto-tako dr. Viktor Tiller od I. drž. gimnazije v Ljubljani V Novo mesto, Vladimir Winter iz Gradca za nemško gimnazijo v Ljubljani, za provi-zoričuega učitelja je imenovan dr. Filip Fraund iz Gradca na drž. realko v Ljubljani. V Kočevje so j)reme-ščeni Rikard Chmel iz Dunaja in Martin Kuhi a iz Trsta, iz Kočevja pa Josip Fczzi v Inomost in imenovan za pravega učitelja Gustav Nase r.
-r Odlikovanje*. Arhitekt Josip pl. Vancaš je dobil naslov višjega stavbnega svetnika.
— Naše uradno glasilo   se je
končno tudi navadilo novih samo.-lo-venskih uličnih napisov, tako. da jih v splošnem pravilno rabi, samo znane policijske vesti rabijo še vedno stara ulična imena, katerih sploh več ni. Včeraj se je v teh vesteh pisalo: Poljanadamm, Burgplatz, Domplatz, Stritargasse, Poljanastrašse, Schel-lenburggasse, Sparkassestrasse, Kra-kauerdamin, samo Slovenski trg je ostal neprestavljen. Kako dolgo poj-de tako naprej'!!
— Več luči. Iz občinstva se nam piše: Res krasni so naši drevoredi pod Ti voli jem, toda samo podnevi. Ponoči pa so deli tega drevoreda kaj različno preskrbljeni od mestne uprave. Manjši drevored razsvetljuje 17 žarnic, večji drevored pa ima samo 3 žarnice na visokih drogih, tako da se izgublja luč med listjem. Protekcijonizem pa vlada tudi drugod. Mali drevored ima 40 elegantnih klopi, za polovico daljši pa ima 35 polomljenih lesenih klopi in Še te deloma brez naslonil.
— Cvetoči nasadi. Naši javni nasadi so pravkar v najlepšem in uaj-bujnejšem cvetju, zlasti park pod Ti-volijemin oni pred justično palačo na Slovenskem trgu. Rdeče vrtnice, razpenjajoče se od grmičja do grmič-ja, so nekaj tako posebnega, da se človek komaj navžije te krasote. Te priljubljene vrtnice goje zadnji čas tudi na zasebnih vrtovih s prav posebnim uspehom.
— Deželni muzej je v četrtek, dne 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla) dopoldne od 10. do 12. za splošni poset odprt.
Ljubljančanom in Šiška r jem v preudarek. Na prijaznem gričku nad Šiško, v rajski legi stoji lep hotel in sicer na prostoru, kamor so od nekdaj radi hodili Ljubljančani in Ši-škarji se hladit in uživat prekrasen razgled, ki se ti tu odpre po ljubljanski okolici. Na tem prostoru se dviga sedaj moderno opremljen hotel »Bellevue« (Lepi razgled) s prostorno teraso, verando, paviljonom za godbo in gozdičem. In na tem krasnem prostoru ima »Slavec« jutri na praznik svojo pomladansko veselico z obširnim, jako zabavnim vspore-dom. Začetek ob 4. popoldne, vstopnina pa le 50 v. Restavracija je priznano izl>orna tako v pijači in jedi. Na terasi in gozdiču ves popoldan prijeten hlad. K temu še prijetna zabava. Več si srce res ne more požele-ti. Zatorej Ljubljančani in Šiškarji jutri na kratek pa prijeten sprehod k Zajcu na Grič nad Šiško, kamor lahko dospete po Šiški mimo cerkve ali pa po Lattermannovem drevoredu po gozdni poti čez Tivoli. Na svidenje!
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bo vpisovalo učence za I. razred dne 2. julija od 0. do 12., vzprejemne skušnje pa se vrše dne 6. julija t. 1. od 8. naprej.
Otvoritev   hotela »Austria« na
Bledu se vrši v nedeljo, dne 2. julija t. 1. Hotel ima krasno lego, poleg hotela Burja. Več v današnjem in doratu.
Roparski napad na Brezovici. Kakor nam poročajo iz Žirovnice, je bila vest o tem napadu navadna mi-stifikacija. Železničar Žemlja ni zadel tema v znesku 1317 K in tudi ni bil napaden. Pismo, v katerem je bila sjioročena ona vest, imamo shranjeno in je damo radi na razpolago, da se izsledi mistifikatorja.
Iz Bohinja. Prijateljska roka mi je postregla s 25. štev. lista, ki ga celo verno katoliško ljudstvo imenuje »Smrdoljuba« in me opozorila na dopis iz Boh. Srednje vasi. Pazljivo sem prebral dopis in se uveril, da iz njega veje prava pravcata zlobnost in maščevalnost. Kolikor poznam svet, vse kaže, da je potekel iz maščevalne duhovne posode, kajti posvetni ljudje se nismo učili in tudi ne učimo: »Bojkotiraj in pobijaj svoje sovražnike!« marveč se ravnamo po vzor-nauku Kristusovem: »Ljubi svoje sovražnike.« Zato pa ni lepo, da fante, ki je komaj izčivkal, javno denuncira ljudi, od katerih živi in ki so si za povzdigo blagostanja svojih so-občanov pridobili že premnogo zaslug še predno je on prišel delat raz-por in prepir med nje Prav grdo je, da kot oznanjevalee božjih resnic pod plaščem vere poštene davkoplačevalce zmerja za »alkoholove bratce in žganjarčke«, ker so v smislu volilnega zakona volili po svojem lastnem prepričanju, ne da bi se bali v far-škem mehu zavezanega hudobca, katerega okrog kraja nič ni, v sredi je pa votel. Ker dopisnik volilni red tako dobro pozna, naj vendar izpraša svojo kosmato vest in nam pojasni, zakaj da je bilo vso njegovo delovanje docela v nasprotju z določili volilnega reda? Srenjanom, Fužinar-jem in drugim zavednim možem pa vsa čast, ker so neustrašeno pokazali, da ne potrebujejo takih jerobov-priganjačev, kateri so sami pod najstrožjim jerobstvom. Pri prihodnjih občinskih in drugih volitvah so nadejamo, da se že vendar enkrat tudi Češnjanom posveta in se otresejo jarma pod škofovo knratelo stoječih jerebov, O deset mil jonskem posojilu fante uiti pojma nima. Bohinjci in njih otroci bodo pac morali posojilo vračati, da bi kaj koristi imeli od njega, pa ni gotovo. Govori se. da >e na račun posojila že sedaj dela. kakor koklja z žitom, ako ga ji preveč na-suješ. Seveda mi tem govoricam ne verjamemo in upamo, da se bo porabilo celotno v prid davkoplačevalcev. Kar se tiče verskega zaklada, ter poslancev Pibra in Pogačnika, je pa stvar čisto enostavna. Verska dolžnost verskega zaklada je, da spoštuje vero in vernikov ne odira neverno, sveta dolžnost vernih krščanskih poslancev Pibra in Pogačnika pa, da se za verne volilce verno potegu ieta in jih ne pripravljata ob vero. Maščevalni fante žuga zavednim volil-cem, ki imajo izposoji la pri posojilnici. Ne verjamemo, da bi se mu razsodni odbor vsedel na limaniee, četudi se je pred kratkim najbrž brez od-borove vednosti, neki vdovi za borih 200 K, dasi je bila terjatev popolnoma varna, napravilo blizu 100 K nepotrebnih stroškov. — Iz dopisa veje tudi želja, naj bi se dolžniki v kon-sumu iztožili in spravili na kant. V pred k on šumarski dobi kanta ni takih nekrščanskib to^ba v Boli inju sploh nismo poznali. Sicer je pa občna sodba, da bo konsum Še par let žrl gozde, potem se bo pa zalival s solzami po svetu iz<rnanih sirot. Vendar pa ni nemogoče, tla se pri kaki natančni reviziji zasledi smrtna rana. .— kakor nedavno rana za 11.000 K pri onem v Šmarei, — in se mu spiše testament. Skrajno in nezaslišano sovražnost dopisnikovo izpričuje grda denuncijacija o Mružu in drugih poštenih možeh. Možje Bohinjci! Premislite, če vam more biti za jereba in svetovalca tako brezmejno neusmiljen in brezsrčen človek?! - Naj vam kdo poudarja še tako svojo vernost, če deluje pod plaščem vere brez ve rs ko. takega nauk in »vera ni za nič«, kakor se sam obsoja v svojem dopisu. Kj, gospodine mladi! 95 -f- 1 nas je! Imenitno število za prvikrat! A smo možje!       95 -]- L
V orientacijo strankam. Ker se
je vsled sklepa prejšnjega občinskega sveta mestna policijska straža pomnožila za 20 mož, ni stara osrednja policijska stražnica v takozvani Gal-letovi hiši zadostovala svojemu namenu, marveč je moral magistrat skrbeti za novo. Tam. kjer je bila preje stara stražnica, so sedaj nastanjeni prižigalci luči, nova osrednja stražnica pa se sedaj nahaja v pritličju srednje hiše magistratneira poslopja na levo. Cela stražnica ima 4 sobe, odnosno oddelke. V prvi sobi, ko se pride v vežo, je policijski vodja, druga soba, nad katere vrati je napis »Stražnica« služi za preiskovanje pretovancev, nastop straže pred elnžbo in v druge policijske uradne posle. Za stranke, ki imajo na poli-
ciji posla je tudi pri teh vratih (t. j. pri drugih v veži od ulice) vhod. Iz te sobe je iti na levo k policijskemu vodju; na desno pa je pisarna policijskega nadzornika. Zadnja, prostrana soba pa je razdeljena v dva oddelka. V prvem je šola, v drugem pa spalnica z moštvo, katero je z njo zelo zadovoljno. Saj je pa tudi prostorna, zračna in praktična. V spalnici je ličen umivalnik s štirimi pipami in je poleti zelo hladna. Kadar so v prejšnjo stražnico privedli kake rogovileze, so ti zbudili celo moštvo, ki je počivalo. V novi stražnici bode pa imelo počivajoče moštvo mir in bodo imeli posla samo inšpekcijski stražniki, kakor je to urejeno pri drugih policijah. Če bode naval pa le prehud, je pa treba vodji pritisniti samo za električni gumb, in takoj bode šc ostalo moštvo na svojem mestu. V spalnici ima vsak stražnik tudi omarico za obleko, katero bodo lahko preoblekel, kadar bode prišel iz službe premočen od dežja ali snega. Lahko se reče, da je ta stražnica kljub tesnim magistratnim prostorom moderna ter da odgovarja svojemu namenu.
Boj med belim in črnim. Največji kinematografski film, kar jih je bilo dosedaj napravljenih je izgo-tovila neka ameriška družba povodom senzacijonalne tekme v boksanju med belini Jeffriesom in črncem Johnsonom. Predstavlja se nam tre-naža in boj teh svetovno znanih nasprotnikov v vseh forzah. Predstavlja se skoro 2 uri in je dolg 1800 metrov. Zmagal je kakor je znano črnec Johnson, kar je ]>ovzročilo veliko nejevoljo in mnogo rabuk v Ameriki. Cela naprava filma, vštevši razne pristojbine in nagrade za dovoljenje od strani rediteljev tekme in tekmovalcev samih stane 1,005.000 kron. Najmanjša vstopnina k tekmi je znašala 25 kron, bili so pa prostori, za katere se je plačalo tudi po več sto kron. Film. ki je pod varstvom monopola se je sedaj predstavljal v Ameriki, prešel v Anglijo, v Francijo in Nemčijo. V soboto, nedeljo in ponedeljek pa sa predstavlja v kinematografu »Ideal«. — Pri včerajšnjem sporedu je izpadla slika kronanja angleške kraljeve dvojice, ker nI pravočasno prišla. Na vrsto pride* danes zvečer.
Vlom. Ko je prišel v nedeljo okoli polnoči domov na Vodovodno < ssto gostilničarjev sin Ivan Vodi-šek, je zaČnl pri oknu žvenket šip. Poklical je takoj svojega očeta, s katerim sta opazila, da je bil v hiši nepoklican gost. Najprvo je poskušal odpreti pri srostilni okno. nakar je šel na dvorišče in si pripravil pod okno pri salonu sodček, potem jo pa ubil šipo in na ta način okno odprl. Nato je splezal bosonog v >alon, tam vlomil v predal in nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda, v katerem je pa dobil prav malo. Nato je šel v klet ter udri s sekiro v shrambo, kjer je zopet ubil dve šipi, potem pa srečno odnesel pete. Takoj po ovadbi je začela policija, kakor tudi šišensko orožništvo po storilcu poizvedovati in ni trajalo dolgo, pa je bil ponočni gost v orožnikovih rokah« Storilec je poletni dninar Jakob Kopač, rojen v Stapah ter pristojen v Medvode, sin nevarnega vtihotaj>ea, ki je tudi sumljiv, da je pokradel več perutnine. Oddali so ga sodišču.
Čez sedem let pride vse na dan. PivtI nekaj časom je bilo neki stranki v hranilničnih hišah pokradene več obleke. Ker je slučajno oškodo-vanka opnzila, da je nosil telovnik v pivovarni Union zaposleni znani vlomilec Anton Doles iz Postojne, jc to takoj ovtidila orožnistvu, ki je Dole-sa aretiralo. Sedaj se je pa dobilo še drugo. Varnostna oblast je namreč zaplenila, v neki hiši v Mostah dva suknjiča, 5 telovnikov, hlače, nekaj možkega perila in več ženskih kril, katere je Doles nanesel tja in vse skupaj izročila deželnemu sodišču.
Trpinčenje živali. Ko je včeraj nek hlapec peljal za Koslcrjevim vrtom pesek, sta se mu konja vsled pre-obilo naloženega voza in slabe poti ustavila. Ta ju je začel pa tako pretepava^, da je nek mimoidoči gospod neusmiljeneža ovadil stražniku, ki je potem to početje ustavil. Upati je, da se trdosrčnež zasluženi kazni ne izogne.
Koso, oslo in oselnik je ukradel predsnočnjom nekdo posestniku Ivanu Zalokarju na Hauptmanei ter mu s tem napravil 14 K 60 v škode.
Kolo ukradeno je bilo v Kranju trgovskemu sotrudniku Rudolfu Si-cherlu. Kolo je črno, prostega teka ter vredno 230 K.
Prijet prisiljenec. Dne 24. mejnika je pobegnil od dela prisiljenec Jožef Satvennuer, katerega je sedaj aretiralo orožništvo v Tržiču na Primorskem in ga izročilo tamošnjemu okrajnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 16 Macedoncev, 18 Hrvatov in 4 Slovenci.
Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru sta bile izgubljeni, odnosno najdeni dve palici, par roka-
ivir. stara denarnica z manjšo vsoto denarja, škatulja kakava, zavitek čaja in dežnik. — Zasebniea g. Tilka Debevčeva je izgubila zlato žensko uro in verižico, ki je imela za obesek rubin z napisom »Slavica«. — Šolska učenka Pavlina Kocjančičeva je našla zlato moško uro, katero dobi izgubi tel j nazaj na Poljanskem nasipu št. 38. —i G. Ivan Bacbmaier je našel žensko torbico z denarnico, v kateri jo bila srednja vsota denarja, — Ga. Terezija Tom če v a j*' našla zlato žensko mro 8 verižico.
Slovenska Filharmonija ne kon-eertira danes v Elektroradiograt'u -Ideal«, ker eodenje pri veselici moške in ženske podružnice družbe sv. C 'irila i u Metoda za šentpeterski okraj na vrtu hotela Tratnik »Zlata kaplja«.
narodna obramba.
Odbor Ciril - Metodove podružnice za občino Moste se najtopleje zahvaljuje slavnemu občinstvu za tako časten posel veselice, ki se je vršila. \ nedeljo »Pod Lipo«, Posebno pa se .izrekamo tem potom zahvalo čast. g. poslancu prof. Reisnerju, dr. Koka-
Iju, telov. društvu SokoIu<< in vsem ki so s tem. da so nas počastili, po-\ zdigni I i našo sveto stvar do one stopinje, na katero res spada. Nadalje izrekamo javno zahvalo vsem draže->tnim     grOspicam,  v  prvi  vrsti trde.
Att'u-i Slapnicarjevi, kot predsednic] za tako uspešno sodelovanje. Sploh ivsem, ki so pripomogU do tako častnega usoeha, najsrčnejšo hvalo!
Iz Šiške. Ciril-Metodovi podružnici - ženska in moška - v Šiški «*ta priredili dne 18. junija pri M<»-liarju poletno veselico. Udeležba ni '•bila prav sijajna, vendar je veselica napela povoljno za blagajno. Časi zavednim Siškarjem in ljubljanskim gostom! Odposlanec glavne dražbe, čast. ir. župnik Beree, je v jedrnatem govoru obrazložil potrebo družbe -\. Cirilu in Metoda ter je udeležence pri veselici navduševal za sveto narodno delo. Govoru je sledilo gromovito odobravanje. Veselica je dala glavni družbi 40<> K dobička. Dohodkov je bilo seveda veliko več, a stroški tudi igrajo vlogo pri enakih priredbah. Dva kamna sta zopel pridobljena ter naložena na rame takratne blagajničarke, gospe Tavčarjeve in :.'kratnega blagajnika g. Fr. Ogrizka. Da je veselica lepo nspela, zaslužijo v polni meri pohvalo in zahvalo tisti, ki so ><> veselice udeležili ter se niso izgovarjali z malovrednimi izgovori; imenoma pa velja zahvala g, Bartoliniju. pridnim — mojstrom —, ki so postavili odro in »KiHov stolp«, \ rlim šišenskim tamburašem, moške--uiu čitalniškemu pevskemu zboru, -darovalcem večjih dobitkov g. Toma-"ziču L.. Delniški pivovarni, Gossovi pivovarni, g. Štepicu, g. Petru Burji, g. Hartmanu, g. Lavtižarju ter nabiral kam in prodajalkam dobitkov, zlasti gdč. Petričevim, Cnznarjevi, Ogrizkovi, Pirkovičevi. Ceruetovi. F\ na piče vi. Mohorjevim, Ska rjevčev i in Čolnikovi. Zahvala velja tudi Kusovi marci i.-, in slaščičarni gospe ;{Pirkovičeve. Pohvalo zasluži v polni meri Šiška, ki je zavedna in ostane zavedna - kljub nekaterim nezadovoljnim scipavcem«. — Cirilme-toda r.
Društveno naznanilo.
Politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj priredi v nedeljo, U. julija veliko veselico na prostem, 8d se jo udeleže vsi zavedni Poljanci.
»Veselica bo nudila, toliko novega in izrednega, kakor doslej še nobena in zato bi storil vsak velik greh proti samemu sebi, če bi se te veselice ne udeležil.
»Sokol I.« vljudno prosi, da pridejo VSe One dame, ki sodelujejo pri prireditvi dne 2. julija, na Ledino v petek zvečer ob pol 8. k zaključnim razgovorom.
»Sokol I.« vabi bratsko članstvo in cenjeno. Sokolstvu naklonjene občinstvo na svojo IV. javno telovadbo in ljudsko veselico, katero priredi v nedeljo, dne fcJ. julija t. 1. r,n Ledini poleg T. mestne deške ljudske šole. Spored: I. dopoldne promenad ni koncert slav. »Slovenske Filharmonije« in skušnje za javno telovadbo, bufot: začetek ob tU. dopoldne, vstopnina 20 vin. II. popoldne ■javna telovadba, pri kateri nastopa ženski telovaditi odsek, članstvo in obrtni naraščaj: skupina, nagovor. 111. Velika ljudska veselica, ples; začetek ob 4., vstopnina GO vin., sedeži pri telovadbi posebej 90 vin. Za obilni pose t se priporoča odbor. —■ Na /dar!
Tesarjev dan Avstrijskega mornariškega društva. Po sklepu damskoga odbora Avstrijskega mornariškega društva se bodo 18. avgusta t. 1. na rojstni dan Nj. Vel. cesarja, če nuigoče v vseh mestih, letoviščih in kopališčih vršile prireditve z namenom, da se podprejo dobrodelne naprave društva. Ta uameu se bo naj-
prej dosegel, ako se po v sodi izrečejo dame pripravljene, da prevzamejo prodajo bonbonov na ulicah, trgih, v javnih lokalih in posebno pri slavno-stih, prirejenih na čast Nj. Vel. Bonboni bodo okrašeni s podobo našega vladarja ter z znakom Avstr. morn. društva in odičeni s cesarsko krono. Obračamo se torej na vse, ki hočejo z dobrodelnim činom završiti slavnostni dan, posebno pa na avstrijske dame z nujno prošnjo, da poskrbijo za pravočasno sestavitev lokalnih odborov, ki bodo potem prevzeli vodstvo prodaje in povabili v kraju prisotno mladino k udeležbi. Dame in gospodi, ki so pripravljeni sodelovati pri nameravani patriotič-ni prireditvi, so naprošoni, da to javijo najpoznejše do 5. julija t. 1. damskomu odboru, da bo za mogel v zadostnem Številu naročiti bonbone. Liste udeležnikov se bodo objavile. Vse prijave in vprašanja naj se vpošljc-jo na damski odbor Avstrijskega mornariškega društva na Dunaju IN. Schwarzspanierstrasse Nr. 15.
Pevsko društvo »Zvon« v Šmarinem pri Litiji priredi dne 2. julija. 1911 O priliki 201ctnieo velik koncert z vrtno veselico. Priglasilo se je že 10 bratskih pevskih društev z 200 pevci in -» zastavami. Da bode t<) slavje čim impozantneje in res narodno, da pokažemo (svojim) narodnim nasprotnikom, kake simpatije uživa »Zvon«, pohitite * v najobil-nejšem številu ta dan v Šmartno. Sodelovala bo slav. rudniška godba iz Trbovelj. A' raznih paviljonih bodo skrbele in postregle s pijačo in jedjo naše narodne dame. Natančnejši spored se priobči.
Telovadno društvo »Sokol« v školji Loki IV. izkaz prispevkov, ki so jih spodaj navedeni v času od l~>. do 22. junija t. I. vpoalali telovadnemu društvu »Sokol« v Škofji Loki v Pokritje stroškov za prapor. Po 27 kron: Alojzij Pavlin: Četrtkov keer-laški klub pri Gorsetu zbral v kavarni Evropi s prispevki gg. Tome, Tonejo in Kovač, Ljubljana: po 10 K: dr. Franc Frlan, Ljubljana; po f> K: Bogomir Krenner, Ljubljana; po •> krone: Ada Dolžan, Slatina: po 2 K: Avgust Guzelj. Rudolf ovo; Tončka Jurman, Ljubljana. I. do IV. izkaza vkup: 457 K. Podpisan] odbor se naj-prisrčneje zahvaljuje vsem p. n. darovateljem in darovateljicam in prosi, da se Tem pO možnosti pridružijo še estali prijatelje našega društva, na katere se je v časopisju apeliralo. Na zdar!
Slov. akad. športni klub »Ma-han« ua Dunaju naznanja.* da bode njega vestni član in -ustanovitelj abs. med. Ivan Mat ko v soboto, dne 1. julija 1911 ob po 11. popoldne v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promovira] doktorjem vsega zdravilstva. — Čestitamo!
Prosveto.
iII. Produkcija »Glasbene Ha.
lice« s« vrši danes ob pol 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«.
Kokovnjač:, ta strašna novica, ki >»• je raznesla po mestu, človeka kar pretrese. Kaj pa pravzaprav pomeni tol tako vprašujejo ljudje: toda pravega pa ni zadel še nihče. Da se pu ne lx> treba toliko glave beliti s tem vprašanjem, ga vam takoj tukaj razložim. Toda poslušajte me dobro in pazljivo!! Arena »Narodnega doma« jih bo namreč jutri zvečer ]>ol-na. Uprizori vam jih že znano izobraževalno drnštvo / Bratstvo«. S tem je torej rešena ta uganka. Po tej predstavi pa je ples in prosta zabava. —■ Vstopnina je »grozna«, in sicer 40 v.
Vrši se. pa pri pogrnjenih mizah. Začetek bo točno ob 8. zvečer. Pripomniti moramo pa še, da se igra konča točno ob 10. Torej jutri vsi nad Bo-kovnjače v »Narodni dom«!
Književnost.
— Narodne pripovedke v Soških planinah. »Goriška tiskarna« A. Cabršček v Gorici je izdala novo knjigo pod zgorajšnim naslovom. Knjiga vsebuje .**>0 raznih pripovedk iz našega ljudstva v Soških planinah. Torej pristno narodno blago. Knjiga je jako pripravna za našo mladino, ki jako rada čita in posluša pravljice. — Tudi našim literatom in vsem ki se bavijo s slovenskim slovstvom, bo knjiga dobro-došla. njiga obsega o84 str. male 8°. Cena broširani knjigi 3 K, s poštnino 20 v več. Knjiga se dobiva v »Narodni knjigarni«.
— Nov hrvaško - slovenski list v Južni Ameriki. V Kosario de Santa Fe v Argentiniji je začel izhajati nov hrvaško-slovcnski list »Zajednica«, ki si je nadel nalogo pozorno in nepristransko obveščati izseljence o vsi h pokret i h v stari domovini ter na ta način podžigati v; izseljencih narodni čut. List je pisan v hrvaškem jeziku in je prvič izšel 31. maja t. 1. _
Reinttioier prati Msiown-shema Narodu**.
Vpokojeni železniški strojevodja Anton Bainthaler, kandidat nemške stranke pri zadnjih občinskih volitvah, je tožil odgovornega urednika »Slovenskega Naroda« R. Pustoslem-ška, češ, da mu je v neki notici, objavljeni v 87. številki »Slovenskega Naroda« z dne 15. aprila t. 1., očital že prestano kazen v smislu $ 497 k. z. Obravnava se je vršila pred tukaj-šujim okrajnim sodiščem. Toženca je zastopal odvetniški kaudidat gosp. Sušuik, tožitelja pa odvetniški kandidat gosp. Plautz. Tožencev zastopnik je ugovarjal proti kompetentnosti sodišča, poudarjal, da vsebiua inkriminirane notice ne tvori prestopka po § 497 k. z., sicer pa ponudil za vse, kar je pisano v notici, dokaz resnice.
Po govorih obeh zastopnikov, je sodnik gosp. dr. P o m p e proglasil sklep, s katerim se sodišče izreka za nekopetentno, soditi o stvari, ki oči-vidno spada pred porotno, kot tiskov, no sodišče.
Razne stvari.
* Grozodejstva    v Drohobicah.
Se ne bo konec krvoprelitja ali pa gre tu za pobalinsko grožnjo. Več prisiašev podžupana Feuersteina je dobilo iz Dunaja pisma, v katerih jim gotovi ljudje groze s smrtjo. Pisma so podpisana: ukrajinski židovsko - poljski komite.
* Kolera. Ogrski državnozbor-ski poslanec Sztankov:iszky, ki je bil na povratku od slavnosti povodom spuščanja ladje »Viribus Unitis« v morje, stopil v voz, ki je prihajal iz Benetk, je zbolel meti potjo za znaki kolere ter je moral v Kaniži v bolnišnico.
* Krapinske Toplice, čudesni vrelec »HrvaŠke Švice« so se poslednji čas kaj presenetljivo povspele. Pri najhujših slučajih protina, revmatiz-ma. eksudatov itd. dosega s svojimi toplimi vrelci (30—35° R) presenetljive in zanesljive, nikoli odrekujo-če zdravilne uspehe. Te nedosezne toplice se vsak čas lahko z železniškimi in avtom obilni ni i zvezami iz vseh mest lahko v najkrajšem času dosežejo. Za udobno stanovanje, hrano in zabavo kopališčnih gostov najbolje skrbi novo zdraviliško ravnateljstvo.
* Kolera v Italiji. »Wiener A1I-gemeine Zeitung« poroča poloiicial-no: Italijanski nedeljski listi objavljajo okrožnico markiza di San Giuli-ano na vsa italijanska zastopstva v inozemstvu, v katerem jim ta poroča o izvrstnem zdravstvenem stanju v Italiji. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je moral še isti dan inozemskim diplomatičn. zastopstvom v Rimu poročati o slučaju kolere v Rimu. Neka Amerikanka, ki je bila prišla iz Neapolja v Rim, je zbolela za kolero in tekom dveh ur umrla. Sicer pa v Ki mu ni bilo drugega slučaja. Dru-rec obtožen k i prodala za 70 mark Tam ->e dogodi .°>0 rlo 40 slučajev na dan. Tudi v Portici. Torre del Greco in Torre di Annunciata se kolera precej hitro razširja. Žal da v Italiji vse te slučaje prikrivajo in s tem stole, da se more kolera tako razširiti. Nekatere velesile so vsled tega sklenile, da opozore Italijo na določila konvencije glede kolere, ki je bila — ironija sklenjena ravno v Benetkah. Dejstva, da je v Italiji kolera, ne morejo utajiti na noben način več.
* Umor in samomor v zraku. Pri Dorohoju v Romuniji je padel na zemljo zrakoplov in sicer velik balon, v eegar čolnu so našli kmetje in prihiteli orožniki dva mrtva in sicer nekega moškega in neko deklico. Oba sta imela rane od strelov v glavi in v prsih in svila zrakoplova je bila prerezana z nožem. Najbrže se je odigrala v zraku pretresljiva ljubezenska drama. Samomorilec je sin premožnega posestnika iz Bukarešta Jonesca, deklica pa hčerka odlične rodbine in nevesta nekega častnika, s katerim bi se bila morala že v prihodnjih dneh ]>oročiti. Zdi se, da je Jonescu v obupa sklenil usmrtiti nevesto častnika in da je vedel spretno uporabiti priliko, ki mu je dala v roko deklico. Zvabil jo je v čoln zrakoplova in se z njo dvignil v zrak. Kaj se je godilo v zraku, se da samo domnevati.
* Svet vedeževalke. Zaradi po-skušenega zastrupi jenja svojega moža je stala te dni v Trierju žena rudarja Schottesa iz Algringena pred poroto. Njen Ijubček, rudar Sehmitz, se je moral zagovarjati zaradi pripomoči. Neka vedeževalka je namreč obtožanke prodala za 70 mark sredstvo, ki bo napravilo, da njen mož »izgine brez sledu«. Žena je svo-
• jemu možu dala tega praška trikrat v kavo. Pozneje se je izkazalo, da je bilo ono sredstvo neka sol. Mož seveda ni umrl, žena pa, ki se je jezila, da njen mož ni »izginil« ali »poginil«, pa je prišla pred sodišče ter je bila obsojena ua 7 let, njen Ijubček ird na 6 let ječe.
!       * Češka sodrga«. V Benešovi so nekateri uradniki na posestvu prestolonaslednika Frana Ferdinanda v nekem hotelu izzvali škandale in obkladali goste s psovkami ter jih nazivali »češko sodrgo«.   To seveda se » ni dalo zamolčati in na povelje pre-» stolonaslednika so uvedli proti urad-1 nikom strogo preiskavo.   Vsled dej-I stev, ki jih je dognala preiskava, so bili odstranjeni iz službe, tajništvu nadvojvode dodeljeni   oskrbnik Fi-scher in uradnik Schimek, obeneni pa je     bil     prestavljen uadoskrbnik Scharnhorst.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Ivčevič izvoljen.
Trogir, 28. junija. Dr. Ivčevič izvoljen s 5627 glasovi proti klerikalcu Krstlju, ki je dobil 490o glasove.
Stari, 28. junija. Ivčevič izvoljen s 724 glasovi večine proti pravašu in Italijanom. Živeli naprednjaki.
Zader, 28. junija. V volilnem okraju Trogir, Drniš je zmagal ua-predni kaudidat dr. Ivčevič s 5027 glasovi od 10.550 oddauih glasov proti klerikalnemu kandidatu dr. Krstlju, ki je ostal v manjšini kljub terorizmu klerikalne stranke. Za dr. Krstlju je zlasti intrigiral dr. Suster-šič. Po vsi Dalmaciji vlada velikansko navdušenje zaradi te zmage.
Zadnje funkcije Biencrtha.
Dunaj, 28. junija. Danes dopoldne ob 11. se je sestala od cesarja imenovana komisija za reformo državne uprave k prvi seji, katere so se
udeležili vsi člani, med njimi tudi senatni predsednik Ploj, kot edini zastopnik Jugoslovanov. Ministrski predsednik Bienerth je otvori 1 sojo in želel mnogo uspeha obravnavam. To je bila   najbrže njegova zadnja
funkcija.
Bivši ministri.
Dunaj, 28. junija. Danes dopoldne sta bila sprejeta bivša ministra Weisskirchner in Glombinski od cesarja v poslovilni avdijenei.
Člani gosposke zbornice.
Praga, 28« junija. »Narodni Ll-st\ demontirajo \-est.da bosta Pattai in \Veisskirchner pozvana v gosposko zbornico.
Dunaj, 28. junija.   Klub vsem drugim vestem se vzdržuje z vso gotovostjo, da bo pozvan senatni predsednik Ploj v gosposko zbornico. Gautsch.
Praga, -28. junija. »Samostalnost« poroča iz zanesljivega vira, da je prevzel Gautsch ministrstvo le na izrecno željo cesarja in da se je izjavil, da bo skušal po možnosti" v najkrajšem času doseči češko nemško spravo, ter bo na to deloval roko v roki s knezom Thunom.
Rektor češke univerze. Praga,   28. junija.   Za rektorja češke univerze v Pragi je bil izvoljen danes dvorni svetnik Celakovskv.
Pražak vstopi zopet v agrarno stranko? Praga, 28. junija. Snoči je imela eksekutiva češke agrarue stranke sejo, v kateri se posvetovali o sprejemu izključenega pa vender zopet izvoljenega bivšega ministra Praza-ka v agrarno stranke«. Odločitev v tem vprašanju se je odložila na poznejši čas.
Zaradi dijaških nemirov. Lvev, 28. junija. Danes dopoldne bi se imela razglasiti razsodba proti 101 rusinskomu dijaku, proti katerim se je začel pred 3 meseci proces zaradi znanih izgredov na univerzi. Predsednik sodnega dvora pa je razglasil, da bo sodba razglašena šole 3. ju* lija.
Zrakoplovstvo.
Budimpešta, 28. junija. Avstrijski in ogrski zrakoplovci so sklenili prirediti v prvi polovici julija poskusne polete čez morje iz Reke v Opatijo. Obenem bi se vršilo tudi tekmovalno letanje Beka, Opatija, Pulj, Trst. Prijavil se je že častnik Bicr.
Milovanovič na dopustu. Bclgrad, 28. junija. Snoči je nastopil zunanji minister Milovanovič večmesečni dopust, ki ga bo deloma prebil tudi na Dunaju.
Francosko ministrstvo.
Pariš, 28. junija. Ministrski predsednik Caillaux je sestavil snoči novi kabinet, ki ima radikalno in radikalno socijalno barvo. Bivši zunanji minister Cruppe prevzame notranje ministrstvo, zunanje ministrstvo pa De Selves. Novo miuistr-stvo na Francoskem ne uživa posebnih simaptij. Danes poda miuistr&ki predsednik prograrnno izjavo. Španija in Vatikan.
Pariš, 28. junija. »Ecco de Pariš« poroča, da je izrekel španski kralj Alfons namen, osebno poseči v spor med Špansko in Vatikanom in da se hoče tozadevno s pismom obrniti do papeža.
. Darila.
Upravništvu naših listov je po-
lal:
Za Ciril - Metodovo družbo: G.
Josip Gole iz Cazme na Hrvaškem 7 kron.
Ustnica ORdnBtoa.
Gosp. Viktor Bal oh, trgovec, Moste pri Žirovnici: Potrjujemo Vam, da niste pisali notice »Roparski napad na Breznici.« Pismo, po katerem je posneta oua notica, je prizadetim na vpogled v našem uredništvu.
Gosp. Pokcržnik, Skale: Davčni urad je upravičen za shrambo vrednostnih papirjev zahtevati predpisano pristojbino, ki pa je za razne vrednostne papirje različna. Dotično tarifo za izračunan je pristojbin za abfamho vrednostnih papirjev dobite na vpogled pri davčnem uradu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne :24. junija: lvarel Laiblin, zasebnik, 81 let, Vegova ulica 8. — Ana Lozar, užitkarica, 59 let, Radec-kega cesta 11.
Due 27. junija: Josip Senčar, de-lavee, 74 let, Badecketra cesta 11. — Marjeta Suhadobnik, zasebniea, 72 let, Breg 20.
V deželni bolnicit
Dne fcJ2. junija: Alojzij Kermelj, siu postrežniee, l/A ure.
Žitne cene v
Dne 28. junija 1911. Termin.
Pšenica zaoktober 1911 Rž za oktober 1911 . Koruza za juli 1911 Koruza za avgust 1911 Koruza za maj 1912 . Oves za oktober 1911
za 50 kg 11'80 za 50 kg 9 36 za 50 kg 721 2a 50 kg 733 za 50 kg 6 80 za 50 kg  8-14
Za prebivalce mest, uradnike itd.
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenp in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlltz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!] na DUNAJU, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 18
Mnenje gospoda dr. 1. Votruba
Prerov.
Gospod J. Serravallo
Trst,
Zahvaljujoč se Vam, potrjujem, da sem dobil poslano, izvrstno Scrra-vallovo kina - vino z železom in naznanjam, da sem ga rabil z uspehom pri svoji hčerki rekonvalescent ni po težki influenci. Smem ga toplo priporočati svojim koleirom kot izvrsten izdelek v prikupni obliki vina.
Prerov, 8. februarja 1901).
Dr. Votruba.
ljubim pomlad in mil zrak
pa sem, žal še tako slabo utrjen, da si komaj upam zvečer iti na prosto ali pa tam celo sedeti. Tako? Potem pa še gotovo niste poskusili sodenic (Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj). Ako se jih poslužite, se Vam pač ni treba bati, da bi se prehladili. Dobivajo se Škatljicc po K 125 po vseh zadevnih trgovinah. Zahtevajte izrecno »Fayeve pristne sodenice !
Generalno Guntzert
alno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. ert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1. Grosse Ncugasse 17.
_   -CpKfrOVORfB Uf CRAMTI-PRACA;
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
ck^loje nsJbstlJfSe prlaB*«s
Tn-cbiDiD MM
katera  okrepouje  lasllčs, odstranjuj« luska in prepre6uj« Izpadanj« Is«.
I atefaJenlea z navodom S krono.
Razpošilja 8« z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlo. mil, medioinal. vin, špeoljali-tei, najfinejših parfumov, klrurgisklh obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
v Liubijani Resheva cesta il I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu. 169
V te| lekarni dobivalo zdravile tudi
člani bolniških blagajn je ine železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
gostilna Draži
Rittigfca cesto 11«
Priznano dobra vina. — Dvojno marčno pivo. — Gorka in mrzla Jedila. — Prostor aa balinanje. — Časopisi na razpolaga 2074
Motorno kolo
(Neckarsulm) 2 % HP, malo rabljeno,
ss ceno proda. 2,66
Naslov pove upravništvo »Bi. Naroda«.
Gospodična
ki ima zelo rada otroke,
želi mesta k otrokom.
Govori tudi nekoliko slovensko. — Ponudbe pod »Spretna« na upravništvo »Slov. Naroda«. 2272
Doktor juris
z dobro sodno prakso,
len vstopiti kot kandidat v odvetniško pisarno.
j Ponudbe s pogoji pod šifro „Doktor
' inris, M. K." poste restante, Haupt-postlagernd, Graz* 2267
i
Priznano močna, lahko tekoča
solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Rijiiinntfiš^iaastTS. ltastmai časi brtznUtna.
K« Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Šperial. trgerisa s koleslin posani. deli.
izposojevanje koles.
dobro   veščega   vseh   del   za. zgornje
usnje, sprejme takoj ali pozneje
Franc Erjavec, usnjar v Cerknici pri Rakeku.
Delo trajno. 2263 Plača dobra.
Kuharica
r
3
siarii nauki!
i.
Kdor s „FLORIAN-om" se krepča, Zmeraj dober tek ima!
n.
Če želodec godrnja,
Pij „FL0RIAN-a", pa neha!
in.
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
ki ima veselje za na deželo ter bi obenem vodila gostilno
w   se sprejme takoj. 2265
Sprejme se tudi  «1 Xaflap
v trgovino z me- UvCIICV'o :: Šanim blagom :: wmmmax3mmmmgm^
Kje, pove upravništvo »Slo.v Naroda«.
Jlflad trgovec
vešč železnine, špecerije in galanterije
\ti složne kot poslovodja ali skladliik
v kaki večji in boljši trgovini. Eventualno sprejme tudi službo v kaki večji trgovini ali tovarni za čevlje. Zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Cenj. vprašanja pod šifro „hitri odgovor" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2250
<3=
3C
9
Postavno varovano.
Meteorologijo poročilo.
Sprefme se tako!2208
lat
za notarsko mesto na deželi. Več se izve v upravništvu »SI. Naroda«.
=-ir
Podpisana atetortaa Karla, po-ssstaica no Tinlei M. 14 isjavljam, da nisem plačnica nikakršnih dolgov, katere bi kjerkoli napravil moj mož ■skrije! starin, bodisi na blago ali v denarjih. 2252
Katarina Karin.
V»6
2269
sprejme
:: Josip Kolman na Bledu.
Nsproda) Is v lepem ss gorenjskem kraja ss
hi k s pekorilo
salo ugodno sa to obrt naslov sa Izve pri upravništvu „Slov. Naroda." 2238
Stanovanje
s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami 80 Odda
sa avgustov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa eesta štev. IS. 2174
Vila na Bledu
7 sob, 3 verande, kuhinja, klet, 5 malil sobic (kamric) 1558 kvadratnih metrov vrta, se z inventarjem vred proda za 25.000 K. Dopisi pod „Vila na Bledu" na uprav. »Si. Naroda« pod št. 2190. 2190
Mademoiselle Andree Prevot,
iliri lipi
donne des le^ons pendant les vacances.
S' adresser de Midi a 1 heure, Bleivreisova cesta it. 9, U. nadstr.
Stavbni prostor
za tvornico — zastonj.
Primeren je za vsako podjetje, leži neposredno na postaji Pesnici pri Mariboru ter se podjetnikom z večjim kapitalom odda takoj zastonj. Stanovanja so že na razpolago. — Poias-
niia daje „Zlnauer, Sv. Jakob v _Slov. gor." 2264
Slov liiznil
2253
v Ljubljani, Sodna ulica 2,
vpisuje cel mesec julij
vsak dan od 12. do 3. popoldne.
Sprejmete se dve revni oojenki brezplačno;
dotične prošnje vložiti je pri vodstvu ::    najpozneje do 15. julija 1911. ::
Opr. številka E 223 11/12
Oražbeni o\$\c.
2268
Visina ti.il morjem 306*2.
Sredo}! zračni tl.k 735 0 ara
* Čas l^'l S* :- i ««.,«7 baro- « -i metra i
H van^a  vssn \£Z
5 >
Nebo
27 ž.pop.i 736*5'   25 0 j m. zah. jasno 9.zv.   738'3    173  m. szah, pol. oblač
28.   7. zj.   742 3    12 8 sr. vzhodJsk. oblač.
Siednia včerajšnja temperatura 20*0#. norm. 189'. Padavina v 24 urah 12*7 mm.
Ponoči nevihta.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno Črn O dalmatinsko Vino 233
Kuč
Po zahtevanju hranilnice in posojilnice v Laškem r. z. z n. z. zastopano
po drju. Jos. Kolšek, odvetniku v Laškem bo
dne 26. julija 1911 dopoldne ob 9. ori pri spodaj oznamenjeni sodoiji, v izbi štev. 9
dražba zemljišča vi. št. 151 kat. obč. Tuffer (hiša štev. 8 v kateri se izvršuje gostilničarska obrt, ležeča ob okrajni cesti Laško-Celje blizu Toplic, z drvarnico, kegljiščem, 127 nr vrta in 1403 m travnika) s pritiklino vred, ki sestoji iz gostil-::      niške oprave in pohištva za eno sobo za tujce. ::
Nepremičnini ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 18.267 K 30 v po odbitku bremen na 17.027 K 30 v, pritiklini na 419 K 80 v. Najmanjši ponudek znaša 9000 K; pod tem zneskom se ne prodaje.
Varščina 1750 K.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodoiji, v izbi Št. 4 med opravilnimi urami.
G. kr. okrajna sodnlja Laško, oddL II,
dne 23. junija 1911.
Pojasnilo.
Širijo se po Ljubljani vesti o »nočni straži«, ki utegnejo podpisanemu zavodu na ugledu Škodovati. Zaradi tega naglašamo, da sta v Ljubljani dva zavoda, Id se 7 navadnem govoru imenujeta »nočna straža«, ki pa nimata med seboj nikakega stika.
Uvodoma omenjene govorice se ne tičejo podpisanega zavoda.
Toliko v pojasnilo. 2274
V Ljubljani, dne 26. junija 1911.
Ravnateljstvo prvega llubllanskega zavoda za straženle In zaklepanje.
IHijsjjijši Wm.
Vsprejemno naznanilo.
Na dvorazredno slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali mm
dne 6,. 7. in 8. julija 4.1. ter dne 16. septembra L 1. =z vsakokrat od 10. do 12. ure dopoldne.__
V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let, ter so dovršili najmanj 4 razrede ljudske šole.
V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo osebno vsprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. trgovski letnik le učenci, ki so vsaj z zadovoljivim uspehom dovršili 4 razrede kake srednje šole.
K vpisovanju naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter naj prinesejo s seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine in prispevke za učila.
Ostala pojasnila jq dobiti v šolski pisarni.
V Ljubljani, dne 28. junija 1911.
2273 Ravnateljstvo*
2271 W& H ■
Prodaja.
d $ bo vršila 9. julija i. I. ob i popoldne v gostilni g. I. Strgulca
a sta
nekdanja last Fani de Schiava in sicer :
1. )   „Tabor" (hiša št. 210 v Cerknici) z vrtom, izklicna cena .   .   4600 K
2. )  Cerkniška gmajna, izklicna cena.......... .     100 »
3. ) Solastninske pravice do gozda, ki je vpisan pod vlož. st. 369
k. o. Dolenja vas, izklicna cena............ 5 „
4. ) Njiva „v Vidmu", izklicna cena.......»*-*•*    200 „
5. ) Njiva „pri Sv. Janezu", izklicna cena   .  •......  .    200 »
6. ) Gozd „v Slivnici", izklicna cena.......  .   .  .  .    250 ,
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejino.
Vsak dražitelj mora začetkom dražbe položiti 10"0 izklicne cene kot vadij.
Polovica kupnine se plača na dan pravokrepnega domika, druga polovica pa na dan po preteku enega leta po domiku. Kupnina sc obrestuje po 6"/o °d dneva pravokrepnosti domika.
Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpisek in cenilni zapisnik se morejo vpogledati pri g. dr. K. Schmidingerju v Ljubljani in pri podpisanem sodnem komisarju med uradnimi urami.
Hubee*t Završnik
c. kr. notar kot sodni komisar.
E 150/1115   E 296/11/3   E 317/11/2   E 378 11   E 175/11 2
2270
Dražbeni oklic.
Na prisilni dražbi se bo prodalo:
dne 3. julija 1911 in po potrebi naslednjega dne v Krškem štev. 6.
2 skoraj novi kočiji, 2 para aove konjsko oprave, 3 zaboji Up, različno pohištvo, kot svettljke, mize, omare, štolaie, stoli, načopane živali, podobe lz gipsa, 1 pisalna miza, 1 omara s knjigami, 1 postelja s posteljnino Itd.
dne 6. julija 1911 na Studencu št. 621
različno manufakturno In špecerijsko blago ¥ večji množini,
dne 8. julija 1911 na Brodu št. 21 oziroma pri žagi:
1 stenska nra, 1 srebrna žepna ara, 1 verižica, 1 pnika dve-cevka, 1 koleselj, deli dvek novih vozov, 1 sani, več stavbnega hrastovega lesa, kot desk, platonov, stebrov, parketov In hlodov, 1 ceatlmalna tehtnica, 1 čeber, 1 sod, 1 kan. Itd.
Začetek vsakokrat ob 8. uri dopoludne.
Predmete se zamore ogledati J uro pred prodajo v navedenih hišah
C. kr. okrajna sodniia v Krškem oddelek H.,
dne 20. junija 1911.
najboljše sredstvo.
4 steklenice   (5 kg)   franko   K 4*50.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
66
»no lavarovalnt banka v Pragi, asssrvai Ion«! n 53,75*1M-14. - jsjjsjani sta kapttaiifs S ltiv300.SO3St.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—mmmmtmmmmmmmmmmmmmbmtmm       |||   pSj«ewBS   SsJSI ~~^—■mamm>
ssr inemn istnttio 11jalai f tom M itn. 12. -m*
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenj uje takoj In najIcuUntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
224634
0675
NV
16
«
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica M. 7.
Solidno blago.    Nizke cene.     Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen cefir, batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in s: žepni robci. se
Vpisovanje bode dne 6. julija od 3. do 5. ure popoldne.
Oglasiti se je v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov m krstnim sil rojstnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalom.
Sprejemni izpiti se prično dne 7: julija ob 8. uri zjutraj.
Za gojenke, ki vstopijo v L razred ali nanovo v kak višji razred, m za I. tečaj nobenega oproščenja plačevanja šolnine.
Jeseni se bode vpisovalo dne 16. septembra. 2204
Natančneje v zavodu na črni deski. n _ .
Ravnateljstvo.
in po že znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini peter Sterk
Lfubliana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, !• kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
fotografski umetni zavod
Ljubljana, Sodna ulica 11
sc priporoča za
sa fotografska dela v znani najboljši izvršitvi.
Priznano največja, resnično domača, te 2 3 let obstoječa eksportna tvrdka.
r. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
same nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih  tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: en torej lahko po originalno tvomiškiii u .ti :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .\ regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, ;-:        tula, srebru, aiklju in jeklu :-:
prodaja.
/ Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Krasne
BLUZE,
fine
K0ST1HC, KRHA,
plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, tudi po meri.
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke! moderce, pasove, nogavice, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Pošilja se aa ogled po pošti.
Optični zavod Jos. H. UM
Ljubljana, Pod irančo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 19?
Sfttodfti salon.
i »
[j Goctititn Šamani piipczoča
nlootmc
Sda ŠfiofL&anefi
239
cfod cTianco.
Zalttl mtotmhi vcBno pzi-ptavt/cni. cfafio tudi venci o tzatievi in zaz-uc cvetlice .".   centa iz-gotovt/enc. ,\
m
Dolžnost
vsakega zavednega Slovenca in Slovenke je
da rabi izključno le
Ciril in Metodovo Tulilo
(krema)
za čevlje In usnje
katero jc priznano najboljše.
Škatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino   Ie eistno v tci
obliki in z zamko
4306
se prodaja
v prid M w. Orila ii MM.
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Ljubljana, Psljaisia tesla 9. Ii.
Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite
amerikansko kosilnico „2)eering"
ki jo dobite edino le pri
Marije Terezije cesta 1
I Marije Terezije testa t
Priznalna pisma na vpogled. — Svari se pred podobno se glasečimi imeni
Obračevalci za seno vedno v zalogi.
i9. ioOtaiit
v Ljubljani, Sta s* i trg štev. 21.
UgoDna prilika!    Radi pozne seziJe    Ugo8na prilika!
da| aj <a
damski klobuki
W po zelo znižani ceni. ~aj|
Sprejemajo se popravila!      Pošilja se tudi na izbiro!
ss Žalni klobuki vedno v zalogi.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BOHCAR,
LJUBLJANA
Centralna pisarna in sKladiMe: Uegova ulica 6.
Telefon ialerurb. št. 129. Telefon internrb. št. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mievske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9.
31
Oljnate barve
priznano najboljše
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vre« menskim vplivom
Kranjski f irnež in laneno olje
Steklarski in mizarski klej
kal
Prašno olje
za pode
Lake
angleške In lastnega izdelka
Čopiče
za vsako obrt
Karbolinej in gips
Olje In mazilo
za stroje
Barve in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje itd«
priporoča
Adolf Hanptmanii
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike I Zahtevajte oenikel L
It
31
ir
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
3329
98
02590359
z-f. Jbf,
Gospodaren.
Svetovna razstava v Turinu.
Slovenski posetnik, ki se je te dni povrnil iz turinske razstave, nam javlja: Kakor znano, je Italija priredila v proslavo zjedinjene Italije v Tnrinn svetovno razstavo. Mesto Tu-rin šteje 400.000 prebivalcev in je zares krasno in moderno. Ob širokih in ravnih cestah stoje veličastne palače, iz katerih plapola nebroj zastav. Skoraj z vsakega posameznega okna vihra večja ali manjša. Vse to in pa okrašena javna poslopja napravlja na tujca vtisk, da se obhaja v mestu neka svečanost svetovna razstava leta 1911.
Ker pa tudi Slovenci kot kulturen narod radi hodijo proučevat razne razstave, podajam svojim bratom o ti razstavi kot lajik nekaj obrisa.
Da pospeši obisk razstave, je dovolila italijanska vlada na železnicah znaten popust. (Natančni podatki se dobe v »Društvu za promet ptujcev« na Miklošičevi cesti). Vsled vladajoče vročine je obisk priporočati koncem avgusta ali začetkom septembra.
Pred tremi tedni razstava še ni bila dokončana, pričakovati pa je, da bode proti koncu julija nudila poset-nikom zaželjeni užitek. — Razstavni prostor se nahaja na jugozahodni strani mesta in meri 1,200.000 m2. V sredi teče reka Pad, po kateri šviga nebroj motornih čolnov, ki prepelja-vajo posetnike. Sedaj se gradi eez reko tudi viseča električna železnica. (Kolo bode šlo po napeti žici, voz pa bode visel na kolesu, tedaj ravno nasprotno, kakor pri nas).
V razstavnem okolišu   so trije
mostovi, med katerimi je eden res prava krasota, ki vežejo levi in desni breg reke Pad, kjer se nahaja do 50 paviljonov. Nekateri paviljoni tujca uprav omamijo. Podobni so velikanskim palačam, katere obdajajo veliki stolpi in krasni kipi. Ker je kompleks prevelik, prevažajo po razstavi posetnike 20 sedežni avtomobili in še tako je potreba več dni, ako se hoče razstavo vsaj deloma ogledati.
Kakor vse svetovne razstave, ima tudi ta ono napako, da še dolgo po otvorjenju ni dovršena. Tako še niso dovršeni francoski, nemški in še mnogo drugih paviljonov, in kadar bodo, se otvorijo slovesno.
Na levem bregu reke Pad je omeniti sledeče že odprte skupine oddelkov: paviljon japonskih umetno dovršenih predmetov, ki obiskovalcu i^ar očarajo, saj pa tudi stane izvod do 10.000 lir.
Oddelek »Moderno mesto Turin« kaže razvoj mesta in je zelo podučen. Tudi ogrski paviljon je gotov in zelo okusen. Italijani tu kaj z živahnim zanimanjem ogledujejo skupine razstavljenega avstrijskega vojaštva.
Ena glavnih atrakcijskih točk je j talijanska gorska vas. Bobneči hudourniki pričajo, da si visoko v hribih, kjer je markiralo pota planinsko društvo. Majhna hribovska cerkev, male bajte in deske planinskega društva, vse to te očara in predstavlja, da si par tisoč metrov nad morsko gladino.
Sredi vasi je vodnjak, blizu njega pa laško znamenje, križ s sulico in lestvijo. V bajtah so razstavljene krasne slike, posnetki narave, dalje velika množina prozornih fotograf i j-skih slik vseh laških gora, potem pa razne potrebščine za turiste. V eni hiši »Bog roko ven moli« in turist iz razstave se tu prav dobro okrepča s pristno laško kapljico.
Častno je zastopana Rusija, katere paviljon je poseben predmet občudovanja posetnikov.
Italijanska mornarica ima velikanski paviljon. Nebroj modelov ladij, ladinih oprav, topov (eden 13 m dolg) in drugih morilnih sredstev na morju se ti nudi v njem.
Sedaj pa k paviljonu za glasbo. Kazni avtomati ti tukaj tako vpijejo na ušesa, da naglo zapustiš ta trušč in si greš ogledat krasno koncertno dvorano, kjer se ti naslaja uho z ubrano godbo.
Paviljon za stroje je posebno zanimiv za industrijce. V njem tekmujejo skoraj vse države s kolosi najnovejšega sistema.
Na enem koncu dvigajo orjaški graniki iz vozov dele strojev, kateri se šele sestavljajo, na drugem koncu pa že vsi ti stroji gluše uho. Da se vse to lažje in preje ogleda, so ob straneh in po sredi prostrane galerije, iz katerih občuduješ, kako zna človeški duh podjarmiti vse naravne in nadnaravne sile ter jih izkoristiti sebi v prid.
Železniški paviljon ti nudi lokomotive in železniške vozove naj pri-prostejšega sistema do luksurioznih dvornih vozov in vseh drugih želez-ničnih priprav. To je paviljon laške vozne uprave.
Prepeljimo se z motornim čolnom na desni breg reke Pad. Ta je še ne-popolen. Se celo Nemčija ni svojega paviljona popolnoma uredila. Otvor-jenega je le polovica.
Skoro po veeh vratih je ee napis: »ChiuKHc. (Zaprto).
Sedaj sem za silo gotov, si misliš *n ta^° zatopljen dalje. Hipoma
stojiš pred ličnim novim, že popolnoma dokončanem paviljonom.   To je paviljon kraljevine Srbije. Ni tako velikanski, kakor   so oni   velesil, a privabljiv, niičen, in nad vse zanimiv, vse v najlepšem redu in gotovo, tako, da že po tem lahko sodiš narodovo žilavost in   vztrajnost. Zares, lahko se ponašajo Srbi s tem paviljonom v svetovni razstavi. Zanimivo je ogledovati oddelek  »ribištvo« vseh panog, nadalje les, rudarstvo (rudniki), sladkorno industrijo in sploh vse, kar ima Srbija. Krasna je skupina »Svatba« (same narodne noše). Za ta paviljon sem se posebno zanimal in ko me je prijatelj tudi Slovenec opozarjal na vedno kaj zanimivejšega, prisluškuje naju nadzornik paviljona in naju premotruje s svojim bistrim očesom.   Kar pristopi k nama ter oba prav bratsko pozdravi. »E, i ti tu Srbine!« mu odgovorim, podavši mu roko. Na to nama začne s pravo   slovansko postrežljivostjo razkazovati   najinteresantnejše dele in predmete razstave, ves vesel, da ima pred seboj Slovenca svojega brata, s katerim lahko prav po domače čeblja ter mu zaupa vse kar ga teži srce. Na pohvalo, da je lahko ponosen kot nadzornik te dike, odgovori: »Gospoda, mal narod smo in naš pavi-ijon ni tak, ko so oni velesil.« Odgovoril sem mn:   »Hvala brat za po strežljivost, čast vaši pridnosti in točnosti,* katero ste prekosili druge večje narode« in segli smo si bratsko v roko, midva s prijateljem sva šla vsa vzradosčena dalje, Srbin pa se prikloni, odide v svoj paviljon in zamišljeno spremljajo naju njegove oči duh pa mu plava tam doli daleč na jugu.
Hodila in ogledovala sva si prijateljem potem še dalje po obsežnem razstavnem prostoru,   kjer pa niso drugi paviljoni še dogotovljeni.
Mimogrede naj omenim, da je na desnem bregu reke Pad tudi postavljen paviljon Argentinske republike, ki vzbuje istotako splošno pozornost.
Ze sedaj ohiseo razstavo na ti-soče tujcev, na tisoče rok pa hiti še dozidavati ostale paviljone, grade umetni vodovod, popravljajo ceste in hiše s »praterjem«. — To naj bi bila mala skica te zanimive svetovne razstave in našla se bode svoj čas gotovo vešča roka, ki jo bode znala po svoji vrednosti oceniti.
Zadovoljna sva s prijateljem zapustila Turin in želim, da bi si njene znamenitosti ogledal še marsikak Slovenec v nadi, da ponese s tem svoji domovini mnogo, kar se bode moralo pri nas Šele ustvariti.
Posetniki naj si pa nazaj grede ne zamude ogledati zanimivega Milana, tega italijanskega Pariza!
Ponudbeni razpis.   C. in kr.
skladišče za artilerijsko opravo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in lesa, tkanin, pletenin, vrvarskega blaga, orodja, papirja, potrebščin za razsvetljavo in drugih različnih tva-rin. Ponudbe je vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 25. julija t. 1. Ravno tam se dobe proti plačilu pripomočki za stavljenje ponudb.
— Razpis nagrad za nove obrtniške izdelke za tujce. Obrtno - pospeševalni zavod v Gorici je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je razpisal v to svrho, da uvede v svojem okraju izdelovanje spominskih predmetov, ki so za raz-pečavanje med tujce primerni, nagrade za vzorce in modele takih predmetov. Nagrade znašajo 1 po 400 K,
1 po 300 K, 1 po 200 K, 1 po 150 K^
2 po 100 K, 4 po 50 K.— Podrobni pogoji so razvidni iz razpisa, ki ga je moči vpogledati tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Centrala za stanovanjske reforme v Avstriji je imela 19. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Marescha sejo, v kateri sta predavala avstrijska zastopnika centrali o drugem nemškem stanovanjskem kongresu. Ta se je vršil v Lipskem od 12. do 14. junija. Govorilo se je dalje o dosedanjih uspehih stanovanjskih reform uvedenih na Avstrijskem, katere so tudi nemški strokovnjaki v Lipskem jako pohvalili. Končno je pozdravil predsednik novi statut za oskrbo stanovanj, ki je že objavljen v uradnih Časnikih, in ki stopi takoj v veljavo. Od 20. do 25. julija namerava centrala poslati na Angleško več strokovnjakov, ki naj prouče tamošnje stanovanjske razmere in že pravomoćne tozadevne reformne zakone.
— Snbvencijoniranje za vojno porabnih tovornih avtomobilov. Vojna uprava podpira izdelovanje, nabavo in vporabo zasebnih motornih tovornih za vojno porabnih avtomobi-
lov priklopnimi vozmi) s premijami (subvencijami). S tem naj bi se v potrebi omogočila oprema armade s porabnimi motornimi tovornimi vlaki. Število motornih tovornih vlakov, ki bi se zanje dala podpora, je odvisno od razpoložnih sredstev, in ga zategadelj vojna uprava določi vsako leto. Za vsak subvencijoniran motorni tovorni vlak se redno dovoli: a) nabavna premija v znesku 4000 K, b) pet obratnih premij po 1000 K na leto za pet let, to je skupno 5000 K. Izjemoma se more nadaljna obratna premija v znesku 1000 K za šesto obratno leto priznati, ako se je motorni tovorni vlak ves čas v porabe dobro vzdržaval. Specijelne premije se morejo od slučaja do slučaja izplačati: a) za posebno primerno po-rabljenje večjega števila motornih tovornih vlakov, pri katerih je skrb-ljeno tudi za tehniško vodstvo, za spretno osobje, primerno shrambo in za delavnice za popravila; b) za iznajdbe in izboljšave, ki imajo za vojaške namene ali glede rentabilitete zasebnega obrata velike prednosti. Podrobnosti glede subvencioniranja so razvidne iz določil, ki jih je izdalo c. in kr. državno vojno ministrstvo iu ki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpo-gled.
— Pasja steklost. Ker se je v zadnjih mesecih pojavila    na Kranjskem, posebno pa v ljubljanski okolici, v mnogih slučajih pasja steklost in so bili po steklih živalih ugrizne-ni ljudje, razglaša c. kr. deželna vlada v Ljubljani v splošno znanje in ravnanje sledeče:   1. Posestniki in lastniki psov pozivljejo se z vso resnostjo, da svoje pse vedno in natančno nadzorujejo in da pazijo na njih zdravje. Psi naj se torej   ne klatijo nikilar brez nadzorstva, ker se ravno pri takih prilikah brez vednosti posestnika lahko okužim in pridejo v stik s tujimi psi. 2. Vsakdo ima dolžnost svojo ali izročeno mu žival, ki je prišla v dotiko s steklo ali steklo-sti sumno žival i jo ali na   kateri je opažati znamenja, da je stekla, ali tudi le taka znamenja, zaradi katerih bi se bilo bati, da steče, takoj ubiti ali odločiti, da ne bo nobene nevarnosti in to vrhu tega še nemudoma naznaniti pristojnem« županstvo. 3. Znaki ali prikazni kužne stekline, ki se pojavlja najčešče pri psih in ki se širi dalje edino le po vgrizu steklih živali, posebno steklih psov, na vse živali in tudi na ljudi so sledeči: V poglavitnem se pri vseh živalih v največ prikažejo znamenja razburjenja, razgrajavo in togotno vedenje, velika razdraženost, nagnenje k grizenju ali ujedanju ali pa k bodenju, trkanju itd. (prava steklost ali bes-nost). V drugih primerih pa se kaže takoj vtopelost, slabost, ohromelost različnih delov telesa, posebno zadnjega dela života ali zadka, hitro pojemanje moči in hiranje, žival tudi ni več tako močno   grizljiva (tiha steklost). Pasja steklina ima posebno sledeča znamenja: Najprvo se opaža, da se pes drugače vede nego po navadi, psi postanejo čmerni in neprijazni, nepokojni in plašljivi ali leni in zlovoljni; pogostoma se zarivajo, slušajo svojega gospodarja le neradi in radi utekajo; manj jedo ali celo ne jedo. nasproti bi radi kaj neužitnega ali neprebavnega, kakor, les, slamo, perje, usnje itd. pogoltnili ter lizali mrzle stvari, kamenje, kako kovino, steklo, vodo itd. Ta znamenja trajajo 1 do 2 dneva in se mora že   iz teh sklepati, da je pes stekline sumljiv. Na to pa psa še bolj žene, da hi ušel z doma in se klatil okoli; hudo začne grizti in klati, posebno druge pse, mačke in večje domače živali; glas mu je zdrt in hripav,   kadar laja, kratko zalaja ter potem   v višjem glasu zateguje in tuli. Te prikazni se opazujejo od časa do časa, popadkoma. V takem popadu postane popolnoma brez zavesti, v presledkih med popadki pes mirno leži in zdi, vsled hrupa, s prezivo lučjo, z dotaknenjem s palico itd. pa je mogoče povzročiti, da ga popade besnost. Da bi se stekel pes bal vode ni resnično, stekel pes preplava celo široke reke in vode. Pač pa za jed nič ne mara in nasprotno bi še dalje raje požiral neprebav-ne, celo gnjusne stvari.   Psi hitro shujšajo, videti so čudni, oči so jim kalne, dlake brez svita in kuštrava. Naposled mu ohromi in oslabi zadnji del telesa (životni zadek) in spodnja čeljust. Popadki besnosti so krajši in krajši, niso tako silni in pes pogine večinoma med petim in sedmim dnevom bolezni. Mačja steklina je podobna pasji, posebno pa je očitna njihova velika nemirnost in silno grizenje in praskanje. Slične pojava kažejo tudi lisice. 4. Da se zabrani razširjenje steklost i med psimi in mačkami, treba je torej posebne pozornosti na te živali in njihovo zdravje. Zato je potrebno, da se posebno psom daje vedno potrebna hrana doma in da se jim da večkrat piti čisto vodo; posebno je to neobhodno potrebno pri psih, ki so privezani na verigi kot varihi ali vsled kontumaca in pa  psih, ki morajo nositi ob času kontumaca ali drugače trden nagobčnik. Končno se
pripomni, ako je pes ali mačka po« škodovala ali ranila ljudi, naj se živali ne pobijajo takoj, pač pa naj se,
ako je mogoče in brez nevarnosti, vlove, prav dobro zavarujejo in ži-vinozdravniško opazujejo.
Zahvala.
Podpisano vodstvo Zaveze izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XXIII. glavna skupščina Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev dne 4., 5. in 6. junija t. 1. v Trstu uspela nepričakovano lepo.
Prav posebno se zahvaljuje Učiteljskemu društvu za Trst in okolico v Trstu in njega pripravljalnemu odboru, posebno  njegovemu marljivemu članu profesorju Merharju, za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zavezino   zborovanje; slavni Hranilnici in posojilnici v Trstu za prepustitev prostorov v Narodnem domu za    zborovanja;    gg. Henrik Schreinerju, Ferdo pl. Kleinmaverju in Ignacij Sijane u za njihova izborna, temeljita, zanimiva poročila; g. dr. Ot. Rvbafu, ki nas je tako navdušeno pozdravljal v imenu tržaških Slovencev; g. c. kr. okr. šol. nadzorniku Iv. Neckermannu za navdušeni govor in iskreni pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu navzočih slovenskih okr. šol. nadzornikov na Primorskem; milima češkima tovarišema Peter Skalickvju in Bohdan Skali, ki sta prihitela k nam ter nam v iskrenih besedah   izročila pozdrave dragih čeških bratov-tovarišev; tovarišu Štefan Ferlugi za lepi pozdrav v vezani besedi; gg.: namestniškemu svetniku Prinzigu,    deželnemu šolskemu nadzorniku MatejčiČn, okrajnima školskima nadzornikoma Kan-tetu    in    Neckermannu, ravnatelju Bežku, ki so kot zastopniki šolskih oblastij počastili naš shod; dražestni gospici Rafaeli Martelančevi za pre-srčni in iskreni pozdrav ob prihodu v Grijan in za krasni šopek, ki ga je podala   ob tej   priliki Zavezinemu predsedniku; belooblečenim nežnim šolskim deklicam, ki so nas ob prihodu obsipale s   cvetjem; cenjenima pevskima društvoma Hajdrih s Prošeka in Danici iz Kontovelja, ki sta nam prihiteli v pozdrav   s svojima trobojnicama;  vrlemu tamburaške-mu odseku vrdeljskega Sokola, ki nas je razveseljeval z lepim igranjem na parniku  in v parku hotela Grijan; izbornima mešanima zboroma združenih Proseeanov in Kontoveljcev in pevovodji g. Cibicu, pevskemu zboru Učiteljskega društva za Trst in okolico v Trstu in pevovodji tovarišu Emil Adamiču za res divno petje v grljanskem parku; navdušenemu govorniku g. Iv. Luksi za v srce segajoče besede, ki nam jih je govoril v pozdrav v imenu    tržaške okolice; predsedniku političega društva »Edinost« g. dr. Jos. Wilfanu za krasen govor, v katerem je v vznesenih besedah slavil šolo in nje pomen za narod ter se zahvaljeval učiteljstvu za ta obisk; tovarišu Ganglu za lep govor, v katerem se je zahvaljeval narodu v tržaški okolici, ki deluje roko v roki z učiteljstvom za napredek slovenskega naroda; češkemu tovarišu Skalickvju, ki je v lepih besedah zatrjeval bratske vezi, ki spajajo češko in   slovensko   učiteljstvo; proseški godbi, ki nam je svirala v pozdrav; vsem tržaškim in okoličanskim Slovencem, ki so nas povsod sprejemali z veliko ljubeznivostjo; vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; vsem dragim in milim neučiteljem, ki   so prihiteli med nas, in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila Zaveza tako impozantno.
Vodstvo Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
Predsednik: L. JELENC.
Tajnik: VILIBALD RUS.
frgrobne sveliljke
mreže, ramena, stojala, križa dobavlja najceneje specialna tvrdka Barttk ft ernllcn, umetno U|ućavnićaritvo Vam-bark, Ćesko. Ceniki zastonj. Sprejemajo se zastopniki proti proviziji. 2203
Oklic.
pri „Fani" t hiši štev. 394 v Idriji
in
stanovanje
2241
▼ L nadstropju
»ittjiiMzeliiiidliiuHjivzalip.
Natančnejše podatke daje poaestnica
Pii ia z viiii
M poceni proda. Prijazna, mirna lega. Rožna dolina pri Ljubljani, cesta V, 126.
2209
Prodalo-
izurjena v špecerijski stroki z daljšo prakso, želi vstopiti v večjo trgovino ali filijalko. 2236 Naslov pove uprava SI. Nar.
se odda v najem s1. avgustom i!;: 1
Več se izve iz  prijaznosti  pri  tvrdki :
Franc Souvan sin. k
Stai»ozttai?a
ročilo i
ledenico, vrtom, kegljiščem, biljardom in stanovanjem ter sobami
se lakoj odda. ss
Ponudbe pod št. 2202 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2302
v najrodovitnejšem kraju slov. Koroške, obsegajoča blizu 44 oralov rodovitne zemlje, SO proda za 36 000 K. Plačati takoj le 10.000 K. Kupita lahko dva, ker se posestvo da razdeliti na dve lepi kmetiji. — Pojasnila daje Ante Beg,
Ljubljana, Večna pot štev. 5. 2239
PT Kupim kos
blizu Kamnika ali Bleda /• na Gorenjskem. /.
Pogoji: blizu želez, postaje oziroma glavne ceste in kolikor mogoče v ravnini. Ponudbe s ceno pod „M. C.1* na upravo »Slov. Naroda/ 2179
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov
2798 v Ljubljani,
Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno poŠto. Zahtevajte cenike!
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno 240
trgovino
1 galanterijskim in vseli vrst kramarskim blagom in Dloteoinami.
354 Devoclonauje
in vse vrste blago za botja pata.
Ivoroiška zaloga kranjskih olavoikov.
jffnton Škof
Ernest Jevt%lkarj«v naslednik
Dnajska osti, 1 biSi gostilne it. 6.
1
36
4619
Edina
Glogourski & Co.
c la kr. dvorni dobavit*!!!
Gradec, Joanneomsiiag it 8.
Specialna  tvrdka za kartoteko«
Registraturne kartne napravo«
3
Več črkostavcev
sprejme „jfaroitoa tiskarna" v £jubljani.
3lelE
Zdravilne
plene
VARAŽDINSKE TOPLICE
(Hrvaško)
žel«£2ii»čna,  poštna, telefonska  in  brzojavna postaja. NOV   ZDRAVI LIŠČNI  HOTEL Z  ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO.
Staro sla rci radi aktivni iveploni vrelci 4- 58° C
:'O0" priporoči ji? I »
PROTIN,   REVMA,   ISCHIAS itd.
Pifnn /Hr'iv1ipnir» nb trdovratnih boleznih » vratu, Ja-rilllU   Ztli a\ljC 1IJL   bolkn. prsih, {etrih, želodcu, črevesa.
E'ektr. masaža, lažne, ogljikovokislinske in solocne kopeli.
Otvorjeno vse leto. — Modertt komfori Novi hoteli.     Prekrasna okolica.     Vojaška godba. Prospekte daje jastonj kopati $ko ravnateljstvo.
Kopalisče<
Postaja južne železnice.
Odda •#>
Železnate in kalužne kopeli 34—35° C, Fango, zdravljenje z mrzlo vodo in ležanjem na prostem. ®$ljikovo-kislinaste,  zračne in sols&ne kopeli. Zmerne cene. Prospekte pošilja 1727 na zahtevo
• ■ r.
Kopališko ravnateljstvo DARUVAR, Slavonija.
3t ičl-^&jđL^
.iiiMiM.i ini—mu i».....>Mja!>
I
nova. z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena
tvornica žalim j, roSet, lesenih in železnih relojev za okna, prođalalnžce itd.
lmi\ Marije Mm ul 8.
Telefon 1324. Telefon 1324
Ceniki, tralkovnik! in vzorci zastonj in tanke.
Ar ah I
i,,. .   Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom prevzel in
no¥9 povsem motierno opremljen
19
n
Postreglo sc bode vedno z dobrim, pristnim vinom, svežim pirom ter izvrstno kuhinjo. Vodstvo restavracije je poverjeno izbirnemu veščaku kuhinjo pa oskrbuje ena najboljših kuharic iz Ljubljane. Hotel ima krasno lego ob jezeru ter udobne in okusno opremljene sobe za tujce.
Priporočam se torej kar najboljše z zagotovilom točne in solidne postrežbe po zmernih cenah.
Na Bledu 28. junija 1911 2257
A. TOLLAZZI lastnik hotela »AUSTRIA.«
Krasna umetniška reprodukcija v več barvali
.-. znamenite Groharjeve slike .-. .*.
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka SS cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci.
=  Cena s pošto K 3.20. =
2226
I
obstoječih iz 1 oziroma 2 sob s kuhinjo in pritiklinami ter delavnica, pripravna za vsako obrt, na Trtaškl OOStl 13.
Proda so
1224
s strojem, ki odgovarja- najnovejšim predpisom. — Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
Vsled bolezni se proda
dobro idoča 2225
l(pt>eirnei
na Glavnem trgu v Novem Mestu. — Več pove
Avg. Žgur, kavarnar, Novo mesto.
Uodnj elcvntorll
(crepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zraene, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
J. K. Rudolf
c. kr. dvorni dobavitelj v Plznjia
Elegantna
nasproti kolodvora, s sobami
se poceni proda,  ali da v najem event. zamenja za posestvo.
Posebno pripravno bi bilo za vinsko veletrgovino, ker v okraju §e ni nobene. — Naslov v upravništvu »SI. Naroda«. 2008
btinska hranilnica
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
Sjremilne uiege
od K 2— do K 100.000-—
proti ••/, obrostovanjup ter povrača zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20 000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249 Za varnost hranilnih vlog in njih obrestovale jamči občina Drniš.
Miniti Triampb
Tvornice Triumph, dr. z om. z. Wels, Bor. Avstr.   1813
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Fran Medic
2251
rTehn
InL --------
I 3801 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. I ■ .Strstona iirrSitev mi ust načrtov is piorabM, strokovni znanstveni izvidi, prevzerja w$tl I
Tehnična piaarna  in stavbno podjetje I
Ingenieur H. UHLffi
Kaaaj? . . . Papa je dovolil!
je Jacobi —
Pristne samo v cigaretnem zaboj« čku   z imenom
601
Št 327
2248
Jfa ckr. cesarja f ranca Jože/a gimnaziji v Kranju
se bodo vršile
vzprejemne skušnje za i. raz.
v četrtek, dne 6. julija od 8. ure naprej.
Učenci, ki žele biti vzprejeti v prvi razred, naj se javijo v spremstvo svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov
dne 2. julija od 9. do 12. ure dopoludne
pri gimn. ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in. obiskovalno spričevalo.
Zunanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja f ranca Jožefa gimnazije.
Kranj, dne 26. junija 1911.
:: Preti prhljaju 1 ::      Proti izpadanju las!
Bruselj 1910:
grand pri?1
Dobiva se povsod. K 2 50 in 5 -.
u ri Dralle
Dr. Drallejja ©
► brezova voda za lase &
^q m Učinek neprekosljiv. • © g£ m m $
m
Podmokli n. L
St. 20.195.
Razcslas
2237
zaloga čevljev i
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
prodajam vsakovrstne moške, damske, otroške čevlje, sandale, telovadne čevlje itd.
po znatno znižanih cenah. Hago solidno!      PoMa tolul
C. kr. ministrstvo za notranje zadeve objavilo je z razpisom z dne 14. junija 1911., št. 4154/8, da so v nekaterih krajih Italije, v katerih je bila že lansko leto nastopila kolera, zopet se pojavili sumljivi slučaji obolenja in smrti, ki se večinoma označujejo kot gastroenteritis. Ce tudi ni nikakih poročil, da se gre tu za azijatsko kolero, je vendar treba pazljivosti napram vsem osebam prihajajočim iz Italije.
Radi nastopa kolere v Carigradu, pa je ministrstvo odredilo zdravniško nadzorovanje iz Carigrada prihajajočih oseb.
Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji, in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin naznanijo takoj vsakega iz Italije oziroma iz Carigrada došlega pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
Zdravniško nadzorovanje vrši se za čas petih dni po prestopu meje ter brez osebnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa.
Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
* dne 22. junija 1911. Za oskrb.Tunje »banskih strani mesti Ijabljane začasno postavljeni c. kr. deželne >Ude svetniki
Laschan I. r.
Umno staifbništvo.
Kdor hoče hitro in CODO zidati, uporablja le 1166
Skagliol plošče
Zm  *am   S   <-*«* debele •T Ztl napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi
PREDNOSTI i
Varao proti potresu, ne propušča I proseonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |    nI treba nikakih traven.
Samonosete in trpotne Kessler|eve steno (JMesm vmm
Preračun stroškov in proračun napravita  istonj arhitekta imetnika patenta
HGnlgsberg & Deutscta, *S.ViJ2T* Zagreb.
27
0221
23
3339
3864
Telefon *tov. 16.
427
Telefon etev. 16,
KRANJSKA
Stavbno podjetništvo § pisarna za i dela; opekarne s strojnim obratom
Leta 1837. ustanovljena delniika družba
STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
irhitekturo in stavbnotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina v Kosezah in na Viču j kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Slavnemu občinstvu in cenjenim svojim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo
pekarsko obrt
▼ Spodnji Šiški št 1.
preselil na Jržaško cesto 4.
Obenem se zahvaljujem cenjenim odjemalcem za izkazano zaupanje, ter jih prosim mi isto tudi v prihodnje ohraniti. 2305
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
II    Franc Beden pekarski mojster, tržaška cesta 4.
Gumasti podpetniki
Zajamčena kakovost. Zajamčena kakovost.
KcUjhlo t*AzpoSil)eirali46e srca. vi
I Herman Hirseh, Dunaj VIIJs.
"   Generalna zaloga za LJubljano: AKT0N KRISPEB.
ax m srn
Ljubljani
ka cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
koles.
S
H3 [5]
358
ivain
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER'\
Ad št. 19008
azalas
aaaaaaaaaaaal
2230
zaradi oddaje ključarskih del za napravo železne ograje okoli stavbišča državne obrtne šote v Ljubljani in za dobavo mrež za prezračevalne odprtine
pn navedeni novi stavbi, se bode vršila pri mestnem magistratu ljubljanskem
dne 7. julija 1911 ob 10. uri dopoldne
javna pismena ponudbinska razprava
in sicer v pisarni mestnega stavbnega urada.
Proračuni, pogoji, načrti in pripomočki so razgrnjeni v pisarni stavbnega \odstva v Gorupovi ulici vsakomur od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne na ogled.
Zapečatene in s 5 % vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane svote opremljene ponudbe, v katerih so enotne cene in proračunjeni zneski navesti številkah in besedah, izročiti je do določenega časa dražbinski komisiji. Ponudnikom je na prosto voljo izročati ponudbe glede dobave mrež za prezračevalne odprtine skupno s ponudbo za dobavo ograjne mreže ali posebej.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje lake, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. občinstvo, da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 212
:. Velika i
Izdelovanje Šopkov, vencev, trakov itd. — Okusno delo in ;:   zmerne cene. ::
Zunanja naročila letno.
Vrtnarija
na im\ cesti 34.
V lepi Savinski dolini
samo dve minuti od železniške postaje oddaljena. Pri vili je lepo zasajen vrt. Pripravna je najbolj za privatnike ali vpokojence. — Več pove Anton MrftS, Rečica na Paki, atajersko. 2193
2070     Ustanovljeno leta 1873.
1 caujer star., Zagorje ob Savi.
Zmerne cene in solidna postrežba. Pri   večji   odjemi   primeren popust.
"~—- Najboljša in najzdravejša —
barva a
je dr. Drallea „NEBIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Ljubljana, Pod Trasičo sst. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Naprodaj sa~W
med katerimi sta dve dobro vpeljani .\   gostilni. Zraven se proda več .'.
Natančna pojasnila daje restavracija „pri Zvezdi", Spodnja Šiška 22.
i
Štajersko deielno zdravilišče
kopališče Jteuhaus
pri Celju
siarozrani topli vrelci 37° Celzija ter jeklen pitni vrelec. 397 m nad morjem, železniška postaja Celje, tople kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peščene, aolncne in električne kopeli, masaža, elektroterapija itd. Izborni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin, rev-
inatizem, bolezni v mehurju itd. Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, poštna in brzojavna postaja. — Miike cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr. A.Hiebaum. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad.
::  Avtomobiini omnibus Celje-Neubaus. :: Sezifa: 10. maja do oktobra.
fjnbljana, gradišče 7
f9Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Uvajaš   električno napravo
za luč in mOC (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektr.
zvonila, telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: Blago saso prva trsti ta razpolago
PAT
NT
vseh dežela izposluje inženir 35
MJfiS* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
Lepo arondirano posestvo
v bližini železniške postaje in državne ceste, oddaljeno uro hoda od Maribora*
2131
se pod ugodnimi pogoji proda.
Obstoji iz velike zidane hiše, gospodarskih poslopij s stiskalnico, travnikov s sladko krmo, lepih sadonosnikov in vinograda deloma z amerikansko trto, obsega skupaj  okoli 34 oralov ter je zelo pripravno za mlekarstvo in sadjarstvo
Ravnotani je naprodaj še drugo
meinjje arendirano pajejiua
z veliko lepo hišo, gospodarskim poslopjem in zemljiščem  enake kakovosti.
:;     Več se izve pri notarju dr. Voku v Ljubljani. a
V konkurzno maso Frana Demšarja bivšega trgovca v Idriji spadajoča
Mi Mi MMm Irsou li št.394 in specoriisRs trpv.v ti it. 138
pisli i H imm dali) potom Sin stoji in l&
I. Cenilna vrednost delikatesne trgovine znaša danes po odbitku že prodanih kvarljivih predmetov skupno z zalogo vina in opojnih pijač .   .   K 423604 II. Trgovina z mešanim blagom je sodno cenjena in sicer:
spacerlfsko blago aa........... K 1558-76
opojne pijače.............                                                . K 429-50
steklo in igrače ............. K 249*54
galanterija............... K 714-02
obleka................ K 651-30
čevlji  ................. K 1192-40
trgovska oprava............ . K 154-90
skopaj na   ...   R 4950-42
Konkurzna masa ne prevzema nobenega jamstva za kakovost afi količino blaga.
Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. julija 1911 in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 1. avgusta 1911.
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, da sme vložene ponudbe sprejeti ali odkloniti, ne oziraje se na njih visokost.
Ponudnik čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba.
Ako bi le-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade naloženi vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstraniti tekom osmih dni.
Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji. Na prodaj  stavljene predmete razkaže na željo  upravitelj konkurzne mase, ki daje sicer tudi vsa potrebna pojasnila.
V Idriji, dne 24. junija 1911.
Alojzij Pogan c. kr. notar
kot začasni upravitelj konkurzne mase 2242 Franceta Demšarja.
ANTON ŠARC, LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
.TETRH'
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo, n
Vzorci na razpolago.
1977
2209
5306
30
4
Priporočamo našim ::  gospodinjam ::
4
mm
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
l!ica 40
Skrbio, Zagreb
Z električnim pogonom urejena teernlea ii-
luzlj, železnih in lesenih rolet za okna In trgovine, neb vrst platnenih In lesenih tkanih rolet, li platna, damaita, gradla, litina,
lipsa itd.
—— Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. —
Telefon štev. 492. 1792 Telefon *tev. 492.
ALFONZ $ BREZNIK
c« kr. izvedenec in učitelj Glasbene Matice«
Hajvečja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in muzikalij.
kranilnični
BrtTVSSfc Ljubljana, Kongresni trg št. 13 mm'^'m™.
zismen niifa.
palogi.
Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorf er, Czapka, Holzl & Keiiz-mann, Stclzhammer in Stan-boro (amer. harm.) imam le faz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in  izbiri.   Ne  dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem „pofelnu", osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito  majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično o 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno.  Izposoisvalnina naj-Popravila in n glase vanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Oglejte si mojo zalogo.
veliko zalogo koles z originalno znamko
Oglejte si!
^ „Puch 1911"
m fx. Čudnu, >.„™ v £jnbljani
Prešernova  Ulica  —  samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od K 110*— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschiff.
Pouk za vezenje s strojem nreznlačnn. ™
Ceniki  zastonj in poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko! ~im
,•■3'.
Proda se
2240
zaradi rodbinskih razmer
v Savinjski dolini,
ob železnici in okrajni cesti I. razreda. Na posestvu je krasna vila z trinadstropnlm stolpom, velika obokana gospodarska poslopja, okoli vile velik senčnat vrt z železno ograjo. Zemljišča obit     stoje iz njiv in travnikov v lepih legah. a
Reflektanti se aaj zglasijo pri gosp.
dr. jffntonu Jožicu, odvetniku v Celju.
Jn Za m I jen
.svilarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245
IIMJUV . VJHU        «IWI«II*IIV piVVbV
„CRIGLAU"
jflnton Vcrovšek, Danile Gerar.
Kdor vzame deset plošč skopaj, jih dobi iranko.
350 Prešeren in Sv. Martin. Prešernove nagrobnice.
351 Pogreb feterajnerja Porente. Pogreb fetrajnarja Stembova.
352 Dinstman Matevž, ljubljanski cicerone št. I. Svoji k svojem, „Maievž** H. del.
353 Kaka je Buli Marijo u nebesa uzev. Pridiga pod Nanosom.
354 Cirkus Zavatta.
Rajbenško ženitvanjsko pismo.
355 Klemenova kelnarca (radovljiška balada). Cokelburgarji.
356 Krsten boter iz Vač. Baba Spela.
357 Žane iz Leblane v Ptuju. Žane v Iblan.
358 Magistrat naznanja postave kibicem. Ženska volilna pravica.
359 Prva ljubezen Panganet Matilde. Baba zmerja pijanga dedca.
360 0, Jurgelj, kaj pa tvoja žena? Matajev Matice v risu.
361 Napljon in Matija Korajžav. Ti tičen. ti tačen.
362 Kako je Mebejev Janez na ohcet Micki ošpetel
sežgav. Na enmo pulitičnem shodu.
363 Deset zamerku.
Ker se vse organizira.
364 Martin Krpan pred cesarjem. Osel in Bog.
365 Babilonski turen. Organist Klofuta.
366 Bog pomagaj.
Bog delt narodom darove.
367 Blaž Mozol In Rajtgnzen. Matevžek in Krjavelj.
368 Kako so Predtržan' šac kopal (radovljiška). Pridiga studentove matere.
369 Godec Jaka iz Trnov'ga. Janez in Micka v oštariji.
370 Vrban Smuk v Ljubljani pri dohtarji. To je tista muha, muha, muha ...
371 Klobasanje.
Blaž Mozol in France.
372 Joža s Polan za pričo pozvan. Ješprenjčkov And rej ček.
600 Veseli bratci. \ koračnici po slov. nar. napit-
Bratje. bodimo veseli, j nicah, uglasail L Pahor.
Plošče „TRIGLAV1* so prvovrsten izdelek in
stane komad K 3*50. Plošča „TRIGLAV" je najnovejše vrste, presega
po glasu, razločnosti in čistem prednašanju
vse drage plošče. Plošča „TRIGLAV" igra brez vsakega šumenja,
ker je iz najboljše tvarine. Za vsako obrabljeno ploščo povrnem 65 vinarjev. Plošče „TRIGLAV-ORIGIMAL" se dobijo edino
v gramofonskem ateljeja
A. RASB6RG6R
štev. 5.
Jfojvecja zaloga godbenik avtomatov, gramofonov in plošč. Dobijo se tudi plošče: Zonophon, 6ra-mophon, Jumbo, Odeon, favorit, :::    Kalliope in druge. :::
Modni salon
JUJT-MAJCflKe
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
Prodaja damske in otroške klobuke radi pozne :: sezone za polovično ceno-
Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brez konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi. *V
= ir=ir=fll
[3
IE
3@E
samo pristne
2057
Prva mm eksportna tvrtke đf, zlatnine in srebrnine
H. SUTTNER
Ljabljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra testa 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „    „ „     „ „ „ 9*70
14 kar. zlata   „    „     .   .  . „ „44*—
Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50
Prava srebrna „    „ „     „ „ „ 9*50
14 kar. zlata „    „     .  -   . „ „20*—
Uhani zlato na srebro   .  .  . „ „ 1-80
14 kar. zlati uhani..... „ „ 4-50
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon št. 273. Telefon št 273.
19-
'tO
,8
si81
POZOR
trgovci, posestniki in zidarski mojstri
okolice Škofje Loke ter Selške in Poljanske doline.
Uporabite priliko, ker se dobi po najnižji ceni pri meni prve vrste
Portland cement
kupljen še pred kartelom cementnih tovaren. 2083
Nadalje so tudi na razpolago nosilke (traverse), železniške šine, ugodno kupljene, železne vezi, slamo-reznice, zaloga cenita za kritje streh, prve vrste žlindra znamka »Zvezda«, kalijeva sol, gips, klajno apno, barve, stekla in vse kovaške in mizarske potrebščine po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih obrokih.
Anton Kašman
železna trgovina
v Skof ji Loki na Glavnem trgu ^
J^KW>. Z Z Uf Z^ ZX^ZZX ZZZ^k
x ■ x
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X SI X
bljana
x m x
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
B:2C
5336
9
18
MX
5063
LE
L0B