scov
Naročnina meeečno 12 Lir, ta inozem-•tvo 20 Lir — nedeljska Izdafa celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino hi 10.349 ta inaerate.
Fodrulnieal Novo mesto.
Izključna pooblaSčenka ca oglaševanje Italijanskega ia tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izhaja ritk dam ijotraj ruen ponedeljka la dneva po prazniku.
g Uredništvo In uprav«! Kopitarjeva 6, Ljabljana. g i Red ar Ione, Amrnlnlntrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. = g	Teleloa 4001—4005.	jj
Abbonamentlt Me«« 12 lire) Estero, me-ee 20 Lire. Edizlone domenica, tnno 34 Lire, Estero 50 Lir«. C. C Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namentl: 10.349 peC le inserzionL Filial«! Novo mesta
Concesslonnrla efcluriva per la pnbMIrftS fll proventenza Italiana ed estera: (Jnione Pubblicita Italiana S. AM Milano.
NEC
Vofni položaj v Vzhodni Aziji
Nova uspešna japonska izkrcanja — Stiska v Singapurju — Ameriške laži o uspehih v Maccassarski ožini
Tokio, 31. jan. AS. Japonski cesarski stan poroča, da so japonske kopne sile v sodelovanju s pomorskimi silami izvedle uspešno izkrcanje pri Pamangkatu na zahodni obali nizozemskega Bornea. Japonci so nato zasedli kraj Sambas, 40 km vzhodno od Pamangkata. Druge japonske kolone so korakale iz Kucinga (Saravvak) proti jugu in so zavzele letališče Ledo, 22 km jugovzhodno od mesta Sangaua na zahodni obali nizozemskega Bornea.
Tokio, 31. jan. AS. Japonski letalci potrjujejo, da tudi zračna obramba Singapooreja vedno bolj popušča zaradi močnega japonskega bombardiranja Štirih angleških letališč v trdnjavi. Neki japonski letalec je videl, da je število angleških letal na teh letališčih zelo neznatno. Angleški letalci se tudi le še redko spuste v boj z uapadajočimi japonskimi letali.
Tokio, 31. jan. AS. V japonskih mornariških krogih najodločneje zanikujejo trditve-severnoameriške propagande, da bi bilo 20.000 Japoncev utonilo ob operacijah za izkrcanje japonskih čet v ožini Maccassar; tudi ni res, da bi bilo med večdnevnimi boji potopljenih ali poškodovanih okrog 30 ladij h velikega japonskega konvoja. Izjavljajo, da so bile potopljene le štiri japonsko prevozne
ladje, skoraj vsi ljudje s teh ladij pa so bili rešeni in že delujejo v operacijah na kopnem. Pripominjajo, da niti severnoameriške sile, niti nizozemsko-indijske po hudih izgubah niso sposobne postaviti se v ofenzivo proti Japoncem. Dejstvo, da so se japonske čoto lahko ponovno iakrcale na strateško važnih točkah sovražnega ozemija, dokazuje neresničnost angloameriške propagande, ki skuša 6vojo javnost bodriti s fantastičnimi zniagamL
Vedno bliže Singapurju
Tokio, 31. jan. AS. Ves Malajski polotok je zdaj dejansko pod nadzorstvom japonskih sil, iti nevzdržno napredujejo proti Sirgapooreju. Od včerajšnjega popoldneva vih^a japonska zastava tudi nad Apiapijem, 8 km severno od Pontiana, dočim je bil na srednjem bojišču v državi Johore zavzet Sedenak. V Singapooreju so oblasti določile policijsko uro, da bi preprečile nerede med civijnim prebivalstvom, ki so se v zadnjem času zaradi napada na trdnjavo trikrat povečali. Singapoore ima sedaj 3 milijone prebivalcev. V mestu so velike težave s prehrano. Japonsko letalstvo mu je prizadejalo veliko škodo, posebno v bližini štirih letališč. Pet od 20 angleških letal, ki so skušala
Živahno delovanje letalstva osi v Cirenajki
Vojno poročilo št. 609
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Cirenajki se vzdržuje tesen stik s sovražnikom. Nadaljuje se čiščenje bojišča. Obojno letalstvo je razvijalo živahnejše delovanje: italijansko-nemško letalstvo je hudo napadalo umikajoče se sovražne enote in zbirališča motoriziranih vozil, angleško letalstvo pa je skušalo vznemirjati naše zaledje. Naša protiletalska obramba je sestrelila dve nasprotni letali. Skupine nemških letal so napadle pristanišča in letališča na Malti, kjer
so opazili, kako so se dvignili visoki plameni in gosti oblaki dima.
Na srednjem Sredozemlju je neki naš konvoj brez vsakršne izgube odbil napad nasprotnih torpednih letal, od katerih jo bilo eno zadeto in je padlo v morje.
Bern, 31. jan. AS. Ves švicarski tisk na veliko piše o zavzetju Benghazija s strani Osnih čet in pravi, da se iz tega dejstva lahko sklepa na končni razvoj dogodkov. »Tribune de Lausannec piše, da je sredozemska fronta najvažnejša v sedanji vojni in da se ne more pričakovati nobena rešitev sedanjega spora pred dokončno odločitvijo na Sredozemlju.
Uspešen nemški napad pri Kursku
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni stan, 31. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na več mestih vzhodnega bojišča so nemške, italijanske, rumunske in slovaške čete pri obrambi pred krajevnimi sovražnimi napadi, kakor tudi pri lastnih napadih in izvidniških izpadih prizadejale nasprotnku vnovič težke izgube. Pri tem je bilo 19 sovražnih tankov uničenih in razrušenih večje število sovražnih utrjenih postojank.
V	prostoru severnovzhodno od K u r s k a je dosegel protinapad nemških pehotnih in oklepnih edimc pod vodstvom generala Breitha po večdnevnih bojih popoln uspeh. Skupine sovražnih edinic, ki so vdrle v nemško črto in ki je štela več divizij in oklepnih edinic, je bila s hudimi izgubami pobita in vržena nazaj proli vzhodu.
Na morju okrog Anglije so letala v zvezi z izvidniškimi poleti napadla vojaške naprave na vzhodni obali otoka in obstreljevala železniške cilje v severni Irski.
V	Severni Afriki delovanje izvidniških
oddelkov. V severni Cirenajki so razkropile skupine nemških bojnih strmoglavnih in rušilnih letal sovražne motorizirane enote.
Napadi nemškega letalstva na letališka in pomorska oporišča otoka Malte s ose nadaljevali noč in dan z uspehom. Državna ladjedelnica v La Valetti je bila bombardirana z rušilnimi in zaži-galnimi bombami.
Berlin, 31. jan. AS. Iz vojaških virov se je davi izvedelo, da so po zasedbi Benghazija italijansko-nemške čete v vzhodnem predmestju naletele na močne zaščitnice Indijcev in Avstralcev, ki naj bi krile umik 8. angleške brigade. Indijci in Avstralci so se upirali v nadi, da jim bodo prišli na pomoč lahki angleški tanki. Te pa so napadle italijan-sko-nemške oklepne sile, Indijci in Avstralci pa so odvrgli orožje in se vdali. Ko so italijansko-nemške čete te nasprotnike ujele, so zasledovale bežeče tanke, jih dohitele ter jih prisilile k borbi. Med bitko je bilo uničenih mnogo tankov vrste »Mark 2« težkih 26 ton, dolgih šest in dva metra širokih, ki imajo 8 cm debel oklep ter posadko štirih mož.
Nabiranje padalskih prostovoljcev v Nemčiji
Berlin, 31. jan. s. Nemški letalski minister in vrhovni poveljnik vsega nemškega letalstva je razglasil, da se je začelo vpisovanje prostovoljcev v zbor padalcev. Biti morajo telesno zdravi in dovolj krepki za takšno službo ter stari najmanj 30 let, biti pa morajo člani kakšne narodno socialistične organizacije.
Prvi ukrajinski delavci odhajajo v Nemčijo
Berlin, 31. jan. s. Iz Rovna poročajo, da je te dni odpeljal od tam prvi vlak, na katerem je bilo 1500 ukrajinskih delavcev, ki odhajajo v Nemčijo na delo. V Nemčiji bodo živeli ob ugodnih delovnih pogojih. Pri tej priliki prinaša kijevski dnevnik »Novo Ukrajinskije blo-vo« jedrnat članek, v katerem poudarja, da se ukrajinskim delavcem zdaj nudi prilika, delati v državi, ki jih je osvobodila boljševiške suz-nosti.
Cela mestna četrt v Kopenhagenu zgorela
Stockholm, 31. jan. as. Iz Kopenhagena poročajo, da je tam izbruhnil silovit požar in je uničil celo mestno četrt vkljub velikim naporom gasilcev, da bi ga omejili.
Poziv škofa Čirica Srbom
Budimpešta, 31. jan. as. Pravoslavni škof čirič je v svojstvu poglavarja srbske cerkve v oklicu na srbsko ljudstvo povabil vernike, naj ne nasedajo vabam komunistične propagande in da je treba komunizem pobijati z ozirom na koristi posameznika, družine in cerkve.
Roosevelt zahteva zopet kredit
Rim, »1. jan. AS. Kakor se je izvedelo iz Washingtona predsednik Roosevelt ni zadovoljen z že odobrenimi krediti in je zahteval v kongresu odobritev 6 milijard dolarjev za mornarico.
Madžarska se bo z vsemi silami borila proti boljševizmu
Budimpešta, 31. jan. as. Snoči je madžarski ministrski predsednik Bardossy govoril na zborovanju poslancev vladne stranke. Predsednik vlade Je rekel, da morajo sedaj vsi evropski narodi na
Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. — Vljudno prosimo vse cenjenc naročnike, da se jih čimgrej poslužijo.
fronto v boj in da skuša Madžarska zastaviti vse svoje sile v vojni na strani osnih sil. Treba bo premagati velike težave, toda madžarski narod ne sme manjkati v borbi, ki mora odločiti usodo civilnih narodov. Bliža se čas bojev* in kakor v vseh zgodovinskih odločitvah — je rekel Bardossy — bo madžarski narod tudi sedaj dokazal svojo moč, svojo solidnost in nepremagljivo enotnost. Skupščina je navdušeno pozdravila te izjave, kar pomeni po pisanju lisiov, da še bo Madžarska z vsemi svojimi silami udeležila odločilne borbe proti boljševizmu.
predvčerajšnjim napasti japonska letala, je bilo sestreljenih.
Tokio, 31. jan. AS. Poročila iz Birme vedo povedati, da napredujejo Japonci v treh kolonah proti Mulmetnu. Ena iz Kavvkareika, in sicer vzhodno od Mulmeina čez gorovje, druga od jugovzhoda čez griče med riževimi nasadi okrog mesta, tretja pa iz Tavoja, tudi preko riževih nasadov.
Tokio, 31. jan. AS. Položaj na Malajskem pol-
otoku je sedaj sledeči: Dočim so ostale postojanko vzhodnega oddelkr. nespremenjene, na srednjem bojišču Japonci že napadajo sovražnikove postojanke vzdolž ceste, .ki veže Ayeritam s Kulalom, kjer so strle odpor v prvih angleških vrstah ter je imel sovražnik mnogo mrtvih. Tretji japonski oddelek napreduje ob železniški proei pri Sedenki, četrti pa je zasedel Kampong Apiapi in nadaljuje pohod v odseku pri Denutu.
Mikado odlikoval Decouxa
Tokio, 31. jan. AS. Japonski cesar je podelil viceadmiralu Jennu Docoimi. guvernerju franroske Indokine, zaslužni red ve.likega traka vzhajajočogn sonca, v priznanje zaslug za izlK>ljšanje odnošajev med Japonsko in Indokino.
Hitlerjev govor ob devetletnici prevzema oblasti v Nemčiji:
Leto 1942 - leto trdih bojev in velikih zmag
Berlin, 31. jnnunria. s. Ob včerajšnji obletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu, ie Hitler imel dolg govor. Manifestacija v Športni palači je potekla med nepopisnim navdušenjem ogromne množice. Na odru, okrašenem z velikim srebrnim orlom med zastavami, so bili razporejeni vsi člani vlade, vodstva strnnke, poveljniki oboroženih sil. SS in SA oddelkov, vsi državni namestniki, vsi gauleiterji, od tujih poslanikov pa v prvi vrsti italijanski in japonski. Navzoče ie bilo tudi zastopstvo fa-šistovske stranke, ki se za la jubilej mudi v Berlinu in ki ga vodi minister De Cicco. Italijanskemu poslaniku in zastopstvu so ob prihodu priredili burne manifestacije. Pozdravne besede je spregovoril gosp. minister za propagando dr. Goebbels, ki je dejal, da nihče v Nemčiji ni dvomil, da bo narodni socializem konec koncev zmagal. Nemško zaupanje ie poosebljeno v Hitlerjevi postavi. Pozdravil je Duccjeve in fašistovske odposlance, ki predstavljajo revolucijo, katera je. kakor neinška, pobijala nlutokratsko-judovski red, da bi postavila novega. Ti dve revoluciji sta z bojevitim japonskim narodom zdaj stopili na bojišče, da branita življenjske koristi. Sestavljata neločljiv sklop in skupno korakala proti zmagi.
Potem se ie vzdignil Hitler in v začetku omenil Churchilla ter v zvezi s tem dejal, da vsakdo govori pred občinstvom, ki se mu zdi primernejše. Nekateri govore pred zbornicami, I-aterih bistvo in sestava sta dobro znani. Hit-«v pa govori pred ljudstvom, iz katerega je prišel. Potem je nadaljeval:
»Tej vojni pravijo druga svetovna vojna in po pravici. Obsega ves svet. pa tudi cilji naših sovražnikov so enaki in enake sile, ki so jo sprožile, vzroki in odgovorni ljudje. Churchill je že leta 1914. bil zagrizen vojni hujskač, Roosevelt pa \Vilsonov zaupnik. Tudi tedanji kapitalisti so vrgli vso svojo moč na razpolago za vojne cilje.
Churchill sam brezobzirno priznava, 'da bi Anglija sama nikdar ne mogla vzdržati kake vojne in res je vojno po načrtu delala s krvjo drugih. Načini za spravljanje drugih v vojno, so znani: obljube, utvare, pritisk, podkupovanje, izsiljevanje, poroštva na levo in desno, čeprav je vedela, da jih ne bo mogla nikoli izpolniti. Še drugi angleški način vladanja je bilo načelo »deli in vladaj!« in to v Evropi ter drugod. Z oboroženim ropanjem se je Angliji v zadnjih tristo letih posrečilo polastiti se pol sveta to pa samo zaradi tega, ker je v srednji Evropi bila na znotraj razkrojena Nemčija, plen vladarskih in verskih bojev. Zato so se angleški načrti posrečili v zadnji svetovni vojni. Če bi za močno nemško vlado bilo združeno ljudstvo, bi Nemčija ne bila izgubila vojne.
»Kaj pa je kdaj v življenju storil tisti pijanec Churchill, ta usmrajeni lenuh prve vrste? Če ne bi bilo vojne, bi bil jaz šel v zgodovino kot stvarnik velikih mirovnih del. Kaj bi bili pa vedeli povedali zgodovinarji o Churchillu? Niči Govorili pa bodo o njem kot o uničevalcu angleške svetovne države, kot o enem najbednejših postopačev, kar jih je kdaj živelo, ki je znal samo uničevati v vrsti vrednih pajdašev, med katerimi bo dovolj, če omenim tistega ubogega norca Edena.
Hotel sem doseči sporazum z Anglijo, Italijo in Japonsko. Z Anglijo se mi pri vseh prizadevanjih ni posrečilo. Angleži so z Judi vred hoteli vojno. Judje nas silovito sovražijo in mi jim po pravici enako odgovarjamo. Ta vojna se lnhko konča samo z iztrebljenjem evropskih arijskih narodov ali pa z uničenjem Judov, jaz pa vas pravim, da se bo končala z uničenjem Judov in prvič bo do črke uveljavljeno svetopisemsko načelo »Oko za oko, zob za zob!« (Bučno ploskanje.)
Če je šel po gobe poskus z Anglijo, sem toliko srečnejši, da se mi je posrečilo doseči sporazum z Italijo. Čudno bi bilo, če bi bilo drugače, zakaj nemško in italijansko ljudstvo sta zadnjih sto let imeli enako usodo, enako revolucijo skoraj ob istem času in revolucijo po idejah, ki so si bile tnko podobne, kolikor ie med dvema različnima narodoma le mogoče. Obe revoluciji sta imeli enak potek, dobivali enake udarce in na koncu obe zmagali. Imeli sta isti program in oba naroda sta se znašla pred istim sovražnikom. Italija ni Angliji vzela ničesar, pa se ie Anglija le obrnila proti njej, da ne bi dosegla svoje življenjske svobode.
Kaj smo mi vzeli Angliji, kaj smo vzeli Franciji, kaj Ameriki? Niči Ponujali smo mir, kaj na bi sploh še mogel ponujati. Vojno je hotel Churchill, z druge strani Oceana pa jo je hotel star mason, ki misli, da bo z vojno lahko zakrpal svoje zavoženo gospodarstvo. Nemčija in Italija sta zdaj združeni v boju zoper iste sovražnike, v boju za zmago ali smrt. Sreča ie 1 hotela, da obe državi vodita moža. ki sta se | vzdignila iz ljudstva in privedla revolucijo do j konca.
1 Zadnje dni sem v iisiih malo prostih ire-nutkih, ki jih imam na razpolago, bral nekaj o razvoju fašistovske revolucije v Italiji. Kak-
šna podobnost z revolucijo v Nemčiji! Zdi se kakor, da bi bral zgodovino narodnega socializma! Obe državi sta zdai združeni in se skupaj bijeta. Nemški vojaki se biiejo z italijanskimi v Severni Afriki, italijanski z nemškimi na vzhodnem bojišču, na vseli toriščih se biiejo in se bodo bili skupaj vse do končne zmage.
Tudi tretja držnvn se je konec koncev postavila na našo stran — Japonska. Vsi ti narodi bodo združeni in rad bi vedel, kdo bo močnejši: mi ali naši nasprotniki. Kdor nima nič izgubiti, ima vse dobiti in narobe. Na kakšen dobiček naj upa Anglija, ki ima tnko ogromna bogastva, da niti ne ve, kaj z njimi? Videli bomo. komu bo Previdnost dala plačilo zmage: tistemu, ki nima nič ali tistemu, ki ima vse. In če kak angleški nndškof prosi Gospoda, naj kaznuje Nemčijo s tem. da bo vrgel nanjo boljševiške tolpe, vam jaz pravim, da tega nikdar ne bo.
Nemško ljudstvo zaupa vame. kakor jaz lahko slepo računam nanj. Vedelo je, da sem imel velike načrte in ie bilo prepričano, da bi jih znal uresničili. Nemško ljudstvo je lahko prepričano, da se leta 1918. ne bo nikoli več ponovilo. Ta vojna je zares vojna Evrope. V vzhodni Aziji pa se bori z nami ljudstvo, ki bi za vedno pregnalo nekemu državniku voljo, do tega. da bi se požvižgaval nanj.
»22. junija sem izvajal neizogibne posledice iz stvarnosti ki sem io nad vse jasno videl. Kadar je boj neizogiben, je napnd najboljša obramba. In tako -je bilo z Rusijo. Tako je storila tudi Japonska.«
Zatem je sluvil junaštva nemških podmornic. »Bliskoviti japonski napnd nam ie zel* ustregel, ker nas je rešil nevzdržnega položaja. Nemčija in njene zaveznice so pripravljene »rt sposobne spoprijeti se z vsako morebitnostjo ter biti zmagovito kos vsakemu položaju, na vseh bojiščih, od Afrike do Rusije, o čemer jc dokaz zopetna osvojitev Benghazija po generalu Rominelu, ki se je s svojimi in s hrabrimi italijanskimi vojaki v določenem trenutku sicer umaknil, potem pa zmagovito prešel v napad. In tako bo vedno in povsod tudi v bodoče.«
Pohvalil je junaštvo letalstva in nemške pehote na vzhodu. Omenil je vprašanje, pred katerim je stalo vrhovno poveljstvo ob prihodu ruske zime. vprašanje o prehodu iz razdobja ofenzivnih operacij v pozicijsko vojno. Rešitve tega vprašanja ni nalagala ruska vojska, temveč samo in edino nad vse hudi zimski mraz.
»In prav zaradi tega sem v tem trenutku hotel vzeti nase celotno odgovornost za ogrom-no_ naloga in sem prevzel vrhovno poveljstvo vojske tudi zato. da bi bil čim bliže svoiim vojakom. In s tega mesta hočem zagotoviti, da se noben sovražnikov up ne bo izpolnil. Najhujše je dejansko že za nami. Zima Je bila veliko sovražnikovo upanje, ki pa se je podrlo. V štirih mesecih smo prerinili skoraj do Leningrada in do Moskve. Pretekli so drugi štirje meseci in nasprotnik je v tem času napredoval le za nekaj kilometrov in imel pri tem ogromne izgube v ljudeh in vojnih potrebščinah. V. malo tednih se bo na jug vrnila pomlad in ta nomlnd bo potem prišla tudi na sever. Tla se bodo nazadnje posušila in utrdila in tedaj bo naša vojska lahko obnovila velike operacije ter zadajalo sovražniku smrtne udarce. Naš vojak se popolnoma zaveda svoje premoči. Prehod iz razdobja ofenzivne vojne v pozicijsko vojno se je posrečil. Kaj pomeni tistih malo kilomejrov, ki so jih Sovieti spet osvojili v primeri z ogromnimi ozemlji, ki smo jih osvojili mi in v primeri s tistim, kar bomo še zasedli.
Vse ljudstvo je za mano. Kakšni bodo dogodki v tem letu? Ne morem povedati. Ne morem povedati, kdaj se bo vojna lahko končala. Gotovo je le. da bo leto 1942. leto velikih zmag. Imamo najmogočnejšo vojsko na svetu in najmogočnejše letalstvo. Sovražnik je lahko po številu močnejši, toda spomladi mu bomo kos, bomo torej povsod in vedno močnejši. Kar deln zdai Japonska, tega sploh ni mogoče oceniti. Zdai nam preostaja ena sama zapoved, ki naj io poslušamo: Biti se in zmagati!« Pot bo težavna in trda. a lahko smo prepričani, da bo cilj dosežen, skratka. Inhko smo kar najbolj prepričani o zmagi. Vsi morajo sodelovati za zmago naše stvari, ker ie to stvar Evrope. Zato je naš oklic ta: delati in izdelovati, zlasti orožie in strelivo. To ie vojna, ki io Evropa bije ne le zase, ampak za človeštvo.«
Konec govora je bil sprejet z velikanskimi manifestacijami na naslov Nemčije, Italije in Japonske.
»Messaggero« o Hitlerjevem govoru
Rim. 31. jan. AS. »Messaggero« piše, da je najvažnejša točka Hitlerjevega govora tista, ki govori o načrtni sovražnosti Anglije proti Nem-
,{Nadaljevanje na 2. strani),
Nemško odlikovanje
V vseh dosedanjih borbah se Jo
Rim, 81. jan. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani na vzhodnem bojišču javlja, da je ka-petan Kaldor, častnik za propagandno zvezo pri italijanskem ekspediciiskem zboru ter vojni dopisnik, nemškemu tisku poslal članek ob priliki odlikovanju generala Messeja, ki je prejel viteški red železnega križa.
Velja poudariti, da članek kljub treznemu nemškemu slogu osvetljuje celotno italijansko sodelovanje na vzhodnem bojišču na raznih odsekih in pri različnih nalogah, kjer so italijanski vojaki dokazali vso duhovno pripravljenost in vojaško izurjenost, ki sta bili tako bistveni odliki za dosego dosedanjih zmag.
Članek podčrtava, da ie nemški vodja z odlikovanjem gener. Messeju, poveljniku italijanskega zborn, hotel prav tako nagraditi čete, ki so pod njegovim vodstvom v sedmih mesecih hudih bori) na ruskih tnrh dokazale, da se znajo bojevati kakor najboljši vojaki. Medtem ko se nemški zbor ob boku italijanskih divizij tolče v Severni Afriki, se italijanski zbor bori sredi nemških oddelkov na ruskem bojišču. Kakor se je nemški vojak brez težav privadil puščavskemm vojskovanju, vročemu pesku in vsem zasedbam v pustinjah, pa zmagovito bije odpornemu nasprotnika, tako se tudi itnliiun-ski vojak postavlja po robu kar se da zagrizenim boljševiškim silam na ozemlju in v podnebju, ki se močno razlikujeta od kraiev in vremena v njegovi domovini.
Mnogi nemški vojaki nikdar niso izkusili strahotne afriške vročine in muhavosti puščave, prav tako pa so v italijanskem zboru vojaki iz južnih pokrajin italijanskega polotoka, ki niso nikdar živeli v tako mrzlih krajih. Navzlic temu pa so se oboji znali prilagoditi izrednim okolnostim ter dosegli bajna junaštva, ki bodo nekoč popisana kot najbolj slavne strani v zgodovini le voine.....
Poleti smo prvič bili priča, kako je italijanski zbor 6odcloval pri zmagah ob Bugu.
italijanskemu zboru
italijanski vojak sijajno izkazal
Zopet ga srečamo pri Kijevu in ob Dnjepru, ko v silnih protinapadih odbija ruske sile in iih poganja v beg. V nadaljnjih sijajnih borbah je ujel 10.000 Rusov in zaplenil ogromno orožja. Potem se je udeležil bitke ob Azov-skem morju in zasedanja doneške kotline. Pri osvojevanju važnih industrijskih naprav, železniških prog in križišč, je dokuzal vso veljavo svojih sposobnosti v bojih s Sovjeti, ki so se skrajno trdovratno brunili. Vsak kup premoga, vsak zid je moral nasprotniku iztrgati, toda Rusi niso mogli kljubovati italijanskemu vojaku.
Decembra je bilo treba osvojeno zemljo urediti in braniti pred številčno močnejšimi sovjetskimi silami, ki so se zaman zaganjale v obrambne postojanke junaških italijanskih vo-jukov.
še na božični dan so petkrat močnejše ruske sile navalile na neko italijansko divizijo, a ta jih je v sijajnem protinapadu docela razpršila.
V pekočem poletnem soncu, v nalivih in po blatu, v visokih snežnih zametih, v ledu in mrazu, kj gre do 42 stopinj pod ničlo, se hrabri italijanski vojak ne samo bori za osvojene postojanke, marveč še dalje odvzema Rusom nove dežele in mesta ter mu zaduja krvave izgube. Naj bo iz Sardinije, Sicilije, Pulije, Rima, iz Lomba rdijo ali Piemonta, italijanski vojak vedno dokazuje kar najsijajnejše vojaške vrline; nuj l>o s severa ali z juga, italijanski vojak daje pričevanje o visoki duhovni pripravljenosti, ki izvira iz narodne strnjeno-sti, okrepljene po fašistični vladi.
Slovita ruska zima bo kmalu pri kraju. Ni več daleč trenutek, ko se l>o spet začela ofenziva. Tedaj bo italijanski ekspedicijski zbor spet plan i! na noge z onim starim vzklikom: >Vedno naprej!« ter v ramoob rami z nemškimi četami boljševizmu zadal smrtni udarec.
Z ušesa sveta
Kanada
Radijska postaja v Montrealu je objuvila, da je bil torpediran kanadski parnik >Lady llavvkins« (8.000 ton). S par-nikom so je vozilo 321 oseb, rešili pa so jih 6«'uo 71.
Finska
Velike tolpe volkov
fO pridrle v pokrajine finske Lapoiiske. Prebivalstvo ne pomni, da bi tolpe volkov ]>ozinii bile kdaj prišlo v te kraje v tako velikem številu. Volkovi so silno sestradani in zalo zelo nevarni.
v Romunija	✓
Romunska polirija ]e aretirala 130 oseb, ker njihovo obnašanje ni bilo v skladu s dolžnostmi vojnega časa. Uradno poročilo o teh aretacijah pravi, da obnašanje teh oseb ni bilo v skladu s sedanjo politiko romunske vlade.
Bolgarija
Bolgarski listi
pišejo, da je bilo v letu 1941 opravljenih 1700 novih javnih del in sicer za skupno 1.1 milijardo levov. Začeli pa so graditi 11 novih cest in tri železniške proge, da bi železniško mrežo v starih krajih povezali z železniško mrežo na novem ozemlju. Proračun za železnice in za dela v pristaniščih določa za leto 1942 tri in pol milijarde "^vov.
Združeno države
Zunanje ministrstvo
je objavilo, da je sedaj interniranih v Združenih državah 761 Japoncev in sicer je od tega '204 oseb tistih, ki so bili člani japonskega velejioslaništva v VVashiiigtonu ali pa nameščenci japonskih konzulatov.
Anglija
88 japonskih državljanov,
med temi pet jajDonskih časnikarjev, je bilo interniranih na otoku Man med Anglijo in Irsko. Vsega skupaj je v Angliji interniranih nad 500 japonskih državljanov.
Pokrajinski Dopolavoro objavlja
Izkaznica Dopolavora, katera se lahko dobi na Pokrajinskem sedežu v Ljubljani, Tabor 13, 6e lahko dvigne samo proti plačilu 2.50 Lir.
Nobena druga članarina, v sedanje in prihodnje ni potrebna za včlanjenje v Dojiolavoro.
Pripominjamo, da daje izkaznica Dopolavora pravico do 30% popusta pri kinematografskih in gledaliških predstavah ter da je vsak Član Dopolavora zavarovan v slučaju nesreče ob priliki slav-nosli, ki jih prireja Pokrajinski Dopolavoro ali od njega odvisna društva.
(Nadaljevanje s 1. strani)
čiji brez ozira na politični režim. London pa danes proglaša, da vojna ni naperjena proti nemškemu ljudstvu, ampak proti totalitarnemu režimu. Hitler pa je ugotovil, da se je pokazalo angleško sovraštvo proti Nemčiji tudi leta 1914., ko je bila Nemčija pod monarhistično in parlamentarno vlado, ter so je kazalo takoj po Ver-saillesu, ko so bili v Nemčiji na vladi ljudje različnih političnih nazorov. Ta Hitlerjeva ugotovitev je podrla umetno ideologijo, ki so širi zdaj iz Londona, zdaj iz Washingtona, kjer se govori o obrambi kršč. civilizacije proti totalitarni ideologiji in o borbi dobrega duha proti zlemu duhu, do-čim bogataši hvalijo boljševizem in angleški škofje blagoslavljajo orožje sovražnikov božjih. Res niča je, dodaja »Messaggero«, da je Anglija osta' la zvesta hegemoniji in skuša s pomočjo Washing-tona podaljšati svojo nadvlado, slonečo na delitvi in evropski neslogi. Zato je London vedno odklanjal zvezo z Berlinom in euako delal tudi za časa abesinske vojne.
Odmev v nemških listih
Berlin, 31. jan. as. V nemških listih je najbolj odjeknila Hitlerjeva gotovost v končno zmago. »Borsen Zeitung« imenuje ta govor apel za neomajno nadaljevanje borbe, ki bo po trdih žrtvah venčana z gotovo zmago. »Volkisr.her Beo-bachter« podčrtava Hitlerjevo zatrditev, da v Nemčiji nikdar ne bo zavladal boljševizem in da skupna usoda nezdružljivo vežo na vojaškem polju Nemčijo, Italijo ia Japonska
Gospodarstvo
Vodenje registra o prejemu In oddaji tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve
Po predpisih o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov morajo vsi proizvajalci teh predmetov voditi register prejema in oddaje tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve. V ta register se vpisujejo vse dobave racioniranih izdelkov trgovcem detajlistom in grosistom, kakor tudi oddaje teh predmetov v nadaljnje predelovanje n. pr. za konfekcioniranje, v kolikor se isto ne vrši neposredno za potrošnika.
Opozarjajo se interesenti, da je register natisnjen ter se lahko nabavi pri Združenju industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, Beethovnova ulica 10.
Italijansko-hrvatska pogajanja
V	nedeljo je prispela v Rim hrvatska delegacija za trgovinske pogodbe, katero vodita ministra dr. Koša k in inž. Frkovič. V ponedeljek pa se je že začela prva seja mešanega italijansko - hrvatskega odbora. Računajo, da bodo pogajanja trajala ves teden.
V	teku tedna je sprejel voditelja hrvatske delegacije, finančnega ministra dr. Vladi-mirja Košaka, tudi Duce.
Italijanske železniške zveze i jugovzhodom. Nedavno je bila v Budimpešti prometna konferenca, na kateri so bilo zastopane vse jugo-
vzhodne železniške uprave. Predvsem je bilo sklenjeno, da se odpre dne 1. aprila železniški promet med Italijo in Romunijo preko Madžarske, Hrvatske, Nemčije in Srbije. Pričakovati je, da se bodo v kratkem začela tudi pogajanja za direktno železniško zvezo Italija—Albanija preko Hrvatske.
Italijansko-turške kompenzacije. Na osnovi nedavno zaključene kompenzacijske pogodbe med Italijo in Nemčijo bo Turčija izvažala do vrednosti 1.5 milij. turških funtov mesa in rib, v zameno pa bo Italija dobavila papir, farmacevtske proizvode, kemikalije, barvila, steklenino, plutovino itd. Izven tega pa bo dovoljeno izvozili do 250.000 turških funtov ribjih konzerv za odplačilo turških dolgov v kliringu napram Italiji.
Credito Italiano v Dalmaciji. Dalmatinska eskontna banka, ki spada v interesno sfero Cre-dito Italiano, zvišuje glavnico od 2.5 milij. lir na 10 milij. lir. To zvišanje kapitala bo služilo za povečanje obsega poslov. Banka ima že podružnice v Zadru, Sibeniku, Splitu in Dubrovniku, odprla pa je tudi že podružnico na Korčuli, namerava pa v kratkem ustanoviti tudi podružnico v Kotoru.
Tvorba kapitala pri nemških hranilnicah.
Višina novega kapitala pri nemških hranilnicah za lansko leto je cenjena na 11 milijard mark.
Raeioniranje sladkorja v Ameriki. Do sedaj je Severna Amerika veljala za državo, kjer vlada obilica sladkorja, sedaj pa prihajajo vesti o racioniranju sladkorja v Združenih državah. To je potrebno zaradi prenehanja dovozov s Filipinov, tudi so ogroženi dovozi sladkorja s Havajskih otokov, tako da je Amerika navezana le nase.
Spori
Nove žrtve »partizanskega« nasilja
Ljubljana, Si. januarja Komunisti ln temni elementi, ki pripadajo gibanju, katero skuša po naši deželi zasejati nered, prelivati kri in povzročati bedo, nadaljujejo s svojimi zločini nad Slovenci. Morilci Slovencev so ubili 24. januarja v Šiški Ivana Novaka, ker so ga obdolžili, da je izdajalec; 28. januarja so na neki obrobni ljubljanski cesli ubili orožniškega poveljnika Le-n i č a, ter 29. januarja na Sarajevski cesti brivca Franca It o ž i č a. Toda seznam teh žalostnih žrtev še ni končan. Zločinci, ki so se izdajali za agente slovenske policije, so se pojavili 23. januarju zjutraj na stanovanju bivšega Častnika jugoslovanske vojske, Franca H r u s a. Ko so ga zagledali, so nanj oddali štiri strele iz samokresa in ga težko ranili.
In vprav ti zločinci. Slovenci, so tisti, ki govore o vaši bodočnosti. Ce bodo tako nadaljevali. bo edina bodočnost Slovencev na pokopališču.
Iz Srbije "
Uredba o financiranju okrožij. Srbska vlada je izdala uredbo o financiranju okrožij, o ureditvi njihove finančno službe in o likvidaciji banovin. Po tej uredbi morajo bivše banovine na srbskem področju zaključiti finančno poslovanje po dosedanjih svojih proračunih na dan 81. marca 1942. Financiranje za mesec januar se vrši iz dvanajstine preteklega banovinskega proračuna. Računsko razdobje za to odobreno dvanajstino traja do konca meseca februarja t. 1. Tedaj mora finančni oddelek bivše banske uprave izdelati zaključni račun. Čas od 1. februarja do 30. aprila predstavlja posebno razdobje za financiranje novo ustanovljenih okrožij. Tu postane naredliodajalec že okrožni načelnik. Po tej uredbi bo sprejeto v okrožno službo tudi dosedanje banovinsko uradništvo. Prevedho bodo izvršili posamezni resorni ministri najpozneje do 15. februarja. Uradnike, ki ne bi bili prevzeti v okrožno službo, bo sprejel resorni minister v državno službo, ali jih bo pa ui>okojil. Če za njihov sprejem v državno službo ne bi bilo razpoložljivih kreditov, bodo dobivali podjKiro. Za izvrševanje finančno upravne oblasti na srbskem področju obstoja pet finančnih ravnateljstev: podonavsko v Belgradu za belgrajsko in požare-vačko okrožje, šumadijsko v Kragujevcu za kragujevško, kraljevsko, moravsko, kruševačko in mitrovičko okrožje, d r i n s k o v Valjevu za va-ljevsko, šabačko in užičko okrožje, moravsko v Nišu za niško, zaječarsko in leskovško okrožje ter b a n a t s k o finančno ravnateljstvo v Petrov-gradu za banatsko okrožje.
Novoletne nagrade v duhu sedanjega časa. Občina v Kruševcu je vsem svojim siromašnim meščanom, ki nimajo mesečnih dohodkov nad tisoč dvesto dinarjev dala za novo leto po en kruh in 10 kg krompirja.
Brezplačen zdravniški pregled v Kruševcu imajo pri tamošnjih dve zdravnikih vsi člani družin, katerih redniki so v vojnem ujetništvu.
V	zaječarskem okraju je lansko leto lucerna zelo dobro obrodila. Vse odvišne zaloge je kupila Nemčija po ceni 30—35 dinarjev.
Zamenjava starega sveta z novim. Za pravoslavne praznike je srbsko časopisje objavilo tudi božično voščilo srbskega ministrskega predsednika vsem Srbom in Srbkinjam. V svojem pozdravu ief srbske vlade govori o nesreči,' ki je zadela srbski narod in ki je danes ni več. Na to svojo zmago so Srbi ponosni, ker je tudi kapital, s katerim bodo Srbi lahko vstopili v novo Evropo. Nadalje j« dejal, da se danes vrši tako v Evropi, kakor tudi v Srbiji zamenjava starega z novim. Staro je po Nedičevi izjavi prineslo samo nesrečo. Novo — t. j. nova generacija, ki se zbira okoli sedanje vlade in v Ljotičevem pokretu, mora srbskemu narodu priboriti zopet to, kar je izgubili dostojno mesto v Evropi. Voditelji te nove generacije morajo vedno delati za dobrobit celote ter morajo predvsem upoštevati interese srbstva.
Iz Hrvatske
Ustanavljanje šerijatskih sodišč. V Varešu in Tesliču so ustanovili nova šerijatska sodišča.
Perutnina na zagrebškem trgu. Zagrebška občina je dala v razprodajo na zagrebških trgih 40 tisoč kg perutnine. Prodajali so jo povsod po 70 kun kg.
Zagreb Je Imel lansko leto 246 požarov, ki so jih morali gas'ti mestni gasilci.
Zagrebška občina Je dala napraviti Iz svojih sredstev 1000 parov toplega spodnjega perila in 1000 brisač za hrvatske domobrance >n ustašn,
V	Borovem se je pričel že tretji tečaj šole, ki io ima j. too kraju ustaška mladina-
Spet dunajska enajstorica proti Švici
Ves januar je potekel brez večjih dogodkov na belem polju. Tudi jutrišnji športni spored je takšen, da ne bomo pričakovali poročil z belih poljan, pač pa bo več zanimivih nogometnih tekem. Zanimanje športne javnosti bo osredotočeno na potek mednarodne tekme na Dunaju. Igrali bosta švicarska in nemška reprezentanca. Po dosedanjih izidih sta si moštvi precej enakovredni, čeprav je treba priznati prednost Nemcem. Lansko leto sta imeli obe enajstorici dvoje srečanj. V Stuttgartu so zmagali Nemci s 4:2, pri povrani tekmi v Bernu pa so podlegli z 1:2.
Letos je otvorila mednarodno sezono Herher-gerjeva enajstorica z zmago v Zagrebu. Staro načelo v nogometu je, da po zmagi ni dobro spreminjati moštva. Tako bo poslal Herberger na igrišče v dunajskem Pralru večinoma iste igralce, kot jih je imel v Zagrebu. To bodo skoraj sami Dunajčani, vlogo vratarja pa bo igral preizkušeni Berlinčan Jahn. 0 postavi Švicarjev smo poročali že včeraj. Švicarji, ki so doživeli v zadnjem času dva poraza proti Španiji in Portugalski, so svojo enajstorico precej spremenili in bodo za Nemce, čeprav na tujem igrišču, vsekakor trd oreh.
*
V	italijanskem državnem prvenstva bodo odigrali jutri petnajstvo kolo. V razredu najboljših bodo na sporedu sledeča srečanja:
Bologna: Bologna - Juventus;
Napoli: Napoli - Genova;
Modena: Modena - Koma;
Livorno: Livorno - Milano;
Milano: Ambrosiana - Atalanla;
Roma: Lazio - Venezia;
Genova: Liguria - Triestina;
Torino: Torino - Fiorentina.
V	Celovcu vodijo Norvežani
Drsalni teden v Celovcu zaključujejo z mednarodnim dvobojem v hitrostnem drsanju med Norveško in Nemčijo. Doslej so bili znani sledeči izidi:
Hitro drsanje na 500 m: Zmagal Je svetovni rekorder Norvežan Egnestangen v času 44.1 sek. Berlinčan Egerlfinder je zaostal za 100 m. Tudi naslednja mesta so si priborili Norvežani. Nem-
Nov uspeh tenorista Gostiča na Dunaju. Naš rojak, tenorist Gostič, je kot član hrvatskega državnega gledališča v Zagrebu te dni zopet gostoval na Dunaju. Nastopil je v operi »Carmen« ter je doživel še večji uspeh, kakor zadnjič. Istočasno sta z Gostičem gostovala na Dunaju člana hrvatske opere baritonist Zupan in mezzosopran Anka Je-lačič, ki sta istotako žela veliko priznanje za svoje dovršeno odpete vloge.
Namesto »Putnikac — »Croatia-Put«. Hrvatska vlada je te dni izdala uredbo s potrebnim pravilnikom, s katero je za hrvatsko državno področje ustanovila namesto prejšnjega »Putnika« hrvatsko državno podjetje »Croatia-Put«.
Ilrvatski pesniki in pisatelji se pripravljajo na daljše potovanje po Bolgariji, kjer bodo na večih krajih čitali svoja dela.
Stanje hrvatskega zadružništva. Po najnovejših podatkih, ki Jih je zbral zadružni delavec inž. Var-ga, Je bilo konec maja lanskega leta na sedanjem hrvatskem državnem področju 3041 zadrug. Od tega števila je bilo 1473 kreditnih, 657 konzumnih, 273 kmetijsko proizvodnih, 63 ribarskih, 238 zadrug za zavarovanje živine, 149 živinorejskih, 35 obrtnih in delavskih proizvodnih zadrug, 9 tiskarskih, 17 stanovanjskih in stavbnih, 11 električnih, 17 zadružnih domov, 11 zadrug za zavarovanje ljudi in 88 drugih zadrug.
Skrajšan potik na hrvatskem vseučilišču. Hrvatska vlada Je objavila zakonsko odredbo o skrajšanju učne dobe na hrvatskem vseučilišču. Po te odredbi lahko prosvetni minister na predlog fa-kultetskega sveta odredi, da se zaradi skrajšanja učne dobe na posameznih fakultetah uvedejo namesto dosedanjih dveh semestrov tri tromesečja.
Sprejem v hrvatsko državno službo. V hrvatsko drž. službo je bil sprejet dr. Ante Odič in postavljen za finančnega nadsvelnika v finančnem ministrstvu.
Zgodovina Bosne in Hercegovine. Hrvatsko kulturno drutvo »Napredak« bo izdalo obširno zgodovino Bosne in Hercegovine. Prvi zvezek te zgodovino bo izšel prihodnje dni ter bo obsegal razdobje od najstarejših časov do razpada bosanskega kraljestva leta 1463.
Sestanek hrvatskega sabora. V zvezi z obnovitvijo hrvatskega sabora, poroča belgrajska »Do-nau Zeitung«, da se bo sabor sestal že v prvi polovici letošnjega leta. Prva seja bo v Zagrebu, pozneje bodo pa seje tudi v ostalih hrvatskih mestih.
Hitler je dobil svoj trg v Osijeku. Osiješka mestna občina je sklenila dati ime najlepšemu «rgu v mestu »trg Adolfa Hitlerja«. Svoj trg v Osijeku jo dobil tudi maršal G8ring.
ški prvak Bieser so je dobro držal in je zaostal za mladim Norvežanom Berntsenom le za pičlo razliko.
t
Tudi v drsanju na 1500 m so Norvežani uveljavili svojo premoč. Zmagal je Egnestangen v času 2:26.9; drugi pa je bil njegov rojak Hodt z 2:30. Po prvih točkah mednarodnega tekmovanja so dosegli Norvežani 52 točk, Nemci pa 22. O tekmovanju na 1000 in 5000 m še nimamo poročil.
Boksar Iloff, zmagovalec na evropskem pr-venslvu v Breslavi, je prejel zlato kolajno mesta Oldenburga kot priznanje za zasluge v športnem udejstvovanju.
Na Sljemenu bodo Imeli v nedeljo smučarske propagandno tekme, katerih se bodo udeležili hrvatski športniki, ustaši in vojaki.
Na Kodeljevem so začeli s turnirjem namiznega tenisa
Danes popoldne so začeli na Kodeljevem s turnirjem namiznega tenisa, katerega prireja SK Mladika. S turnirjem, na katerem sodelujejo samo moštva, bodo nadaljevali v nedeljo in ponedeljek. Sodelujejo moštva Slavije, Korotana, Mladike in Hermesa.
| Ualinti B
Mizarskega vajenca
sprejmem. — Mizarstvo Zaje Viktor, GntdovčeVa ul. 5, Ljubljana.	v
Vajcnca
krepkega, sprejmem za strojarsko obrt. Babnlk Franc, usnjar, Z/?. Kašelj 35, p. D. M. Poljo. v
Vajenca
sprejmem takoj. Janežlč, pleskarstvo, sobo- In črko-sllkarstvo, Ljubljana — Tyrševa cesta 66.	v
Vajenko
za modlstko, sprejmem. »CHIC«, M. Peteln, Wol-fova 3, Ljubljana. (v
Vajenka
išče kakršno koli mesto kjer koli. Hrana tn stanovanje v hiši. Zavodnlk Matilda, 6t. Vid pri Stični št. 68.	v
Modni salon Tavčar
Ilirska ulica 12, sprejme krojaško vajenko. Isto-tam naprodaj pogrezljivl šivalni stroj.	v
Vinograd
Takoj se proda manjši vinograd z zidanico, 20 minut od poitaje Straža. - Polzve se v podružnici Slov.« Novo meBto. p
Stavbisže
na prometnem kraju v Novom mestu naprodaj.
Pojasnila daje Turk, Ljubljanska štev. 6, Novo mesto.	p
Vajenca
za kolarsko obrt sprejmem. Selan J., Dobrunje.
Dve parceli gozda
zaraščenega z mladim bukovim ln hrastovim drevjem prodam v St. Lovrencu na Dolenjskem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 674.	(p
Lepo parcelo
prodam v Spod. Siškt. -Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« št. 818. p
1 Oto|tti?e |
Javna dražba
najdenih predmetov bo 4. febr. ob 9 dopoldne na postaji Ljubljana.
Dvignite odgovor
»Bodoča sreča« št. 256 v upravi »Slovenca«. r
Restavracija in hotel »Bellevue«
od danes, 1. februarja, zopet redno odprta. Priporoča se — P. in K. Šterk.
Zahvala
Vsem, ki so našega dragega
TONETA
spremili na zadnji poti — tisočkrat hvala! Veliko zahvalo izrekamo cerkniški duhovščini, pevcem in vsem številnim darovalcem cvetia. Hvala vsem, ki so nas v teh težkih dneh tolažili in nam sicer pomagali. Posebna hvala onim, ki so se trudili, da ie bil naš.Tone prepeljan domov. Naša srčna zalivala vsem in vsakemu posebei. — Cerknica, 30. ian. 1942.
Žalujoči MELETOVI.
Črnomelj - središče Bele Krajine
Novo mesto, januarja.
-Te te pot zanese v najzanimivejši del naše pokrajine, v toliko opevano, pa istočasno toliko neznano Belo Krajino, prav gotovo ne boš pozabil obiskati tudi Črnomlja, ki je danes upravno in gospodarsko središče Bele Krajine in si ie v tekmi s starejšo in nekdaj ime-nitnejšo Metliko znal prilxmti prvo mesto v tej tako pestri deželici, ki bi zaradi svojih posebnosti pač zaslužila več pozornosti, kakor so ji doslej izkazovali naši izletniki, ki jih je pot včasih rajši zanesla v »bučna« letovišča, kakor pa v pristno domače belokrajinske kotičke.
Ko s črnomeljske postaje kreneš proti središču mesta, te vrsta nanovo zgrajenih hiš prepriča, da si prišel v mesto, ki živi in dela in ki hrani v sebi toliko sil, da mu je zagotovljena bodočnost in razvoj, kakršnega druga dolenjska mesta nikakor ne morejo pričakovati, razen če bj nastopili činitelji, ki so nam sedaj Š3 neznani in ki bi mogli ta mesta pognati k novemu razvoju. Pogled na stari črnomeljski grad in na komendo nemškega viteškega reda. ki se ti bo nudil ob prihodu v središče tega ličnegn dolenjskega mesteca, pa te bo tudi opozoril, da jc Črnomelj že staro mestor ki se je nekdaj moglo ponašati s slavo, ki je segala tudi preko ozkih domačih meja in 6egala daleč po evropskih deželah.
Nekaj iz črnomeljske zgodovine
Kakor vsem drugim dolenjskih mestom, je tudi Črnomlju na prvi pogled videti, da ie nekoč moral izvrševati važne vojaško obrambne naloge, zaradi katerih so ga zgradili v dokaj strmem okljuku med Lahinjo in Dobličico in ga tako močno utrdili, da mu Turki nikdar niso mogli do živega. Prvič v zgodovini se črnomeljska naselbina okoli starega gradu čr-nomeljskih gospodov imenuje v neki listini iz leta 1228. Petdeset let pozneje ga najdene listine imenujejo že trg, leta 1407 pa viri že po-tročajp o črnomeljskem mestu z velikimi mestnimi pravicami. Prvi njegovi gospodarji 60 bili Črnomeljski gospodje, okoli 1280 pa so mu za-cospodarili Goriški grofje, 1. 1374 pa je postal last Hcbsburžanov. Svetu je Črnomelj postal znan 1. 1408, ko so ga prvič napadli Turki, ki so pozneje še večkrat prit}rli pred njegovo obzidje, vendar ga zaradi močnih obrambnih naprav nikdar niso mogli zavzeti. Vkljub neštetim turškim napadom se je Črnomelj lepo razvijal in postal kmalu važno gospodarsko, zlasti pa ■vojaško središče, kjer sta cvetela trgovina in obrt. Česar niso zmogli Turki, da bi namreč zavrli razvoj črnomeljskega mesta, je storila zgraditev Karlovca, ki je prevzel nase vse vojaške naloge, ki 60 jih poleg Črnomlja dotlej izvrševala v6a naša dolenjska mesta, in z njimi »eveda tudi vse dobičkanosne trgovske posle, ki so dotlej polnili žepe dolenjskih meščanov. L'na.k udarec kakor zgraditev Karlovca je za Črnomelj bila tudi ustanovitev Vojne krajine, ki je od mesta odmaknila vojaško življenje, ki je mestnemu prebivalstvu prinašalo lepe do-. 1 odke, in zaradi katere je mesto začelo hirati in nazadovati. L. 1655 je velik požar docela aičrpal mesto, ki je moralo čakati vse do najnovejših dni, da je zopet začelo rasti in lepše živeti.
Zgodovinsko najznamenitejši so za Črnomelj bili turški časi, ki so njegovo ime kot odlične obrambne postojanke proti Turkom ponesli daleč ipo krščanskem svetu in ki so vzbudili pozornost tudi pri rimskem papežu, ki je zaradi preteče turške nevarnosti, ki je ogra-žala vso Evrojjo vsem borcem, ki so se ob čr-nomeljskili obzidjih borili proti Turkom podelil posebne odpustke. Za razvoj Črnomlja pa je pomembna tudi francoska doba, v kateri je Črnomelj postal znan po bitki, ki se je odigrala 12. oktobra 1. 1809 v njegovi neposredni bližini, in ki je Francoze prisilila, da so 6e za nekaj dni umaknili iz Črnomlja. Za časa Ilirije je Črnomelj bil sedež kantona novomeškega distrikta in s tem že takrat dobil premoč nad Metliko ki mu je bila nevarna tekmovalka in tako postal politično-upravno in sčasoma tudi gospodarsko središče Bele Krajine, kar mu je omogočilo dosedanji procvH in kar mu jamči za bodoči razvoj.
Črnomelj je danes lepo in razvijajoče se mesto
Številne nanovo zgrajene hiše, lična urejenost, zlasti pa živahen promet, ki se na črno-meljsko železniško postaio steka iz skoraj dveh tretjin Bele Krajine, ki kupuje in prodaja preko tega svojega naravnega gosj>odarskega središča, pričajo o živahnem življenju in razvoju tega mesta. Že ta osrednja lega v razmeroma bogati deželici, daje Črnomlju nešteto prilik in možnosti za vedno močnejši gospodarski razvoj ki bo še močnejši, ko bo enkrat iz njega stekla železnica preko Bele Krajine do Vrbovskega in bo z njo dobil krajšo zvezo z Jadran, morjem. Gospodarsko življenje Črnomlja in njegov razvoj pa nikakor1 nista odvisna le od njegove gospodarsko-posredovalne vloge, ki ,jo izvršuje za velik del Bele Krajine. Življenje si je znal zagotoviti namreč tudi z lastno industrijo, ki jo je znal privabiti, močna opora njegovemu življenju pa je zlasti tudi premogovnik v Kanižarici, le 3 km oddaljen od mesta, in ki je ponovno začel obratovati 1. 1930 kot last g. Jakila iz Št. Janža ter zaposluje danes okoli 100 ljudi. Značilni za Črnomelj so mnogoštevilni mlini,^katerih pojav si je mo-
goče razlagati le tako, da v daljnem črnomeljskem okolišu primanjkuje vodne sile, kd bi gnala majhne kmečke mline, ki jih nadomeščajo številni črnomeljski, ki so z vodno silo dobro oskrbljeni. Močan činitelj črnomeljskega gospodarskega življenja je tudi livarna, ki pa je meseca oktobra lanskega leta obratovanje začasno ukinila. S svojimi tipalkami je Črnomelj segel tudi v predele Kočevskega, odkoder vodi v mesto gozdna železnica iz Turjačanovih gozdov, iz katerih je skozi Črnomelj šlo v svet že mnogo dragocenega kočevskega lesa.
Zaradi razmeroma lepih dohodkov, ki jih Črnomlju prinaša gospodarsko - posredovalna vloga, ki jo vršijo za svoje veliko zaledje njegova industrija in dokaj razvita mestna trgo-' vina ter obrt, si je mesto moglo dati lepo in vabljivo zunanje lice, ki daje Črnomlju sloves najprijaznejšega in najlepšega mesteca, ki ga Dolenjska premore. Zato pa je Črnomelj tudi kaj primerno in prijetno letoviško in izletniško mesto, ki ima v svoji neposredni bližini obilo izletniških točk s prirodnimi in zgodovinskimi zanimivostmi, meti katerimi naj imenujemo le eno nnjmočnejših letoviščarskih postojank na Dolenjskem, grad Krur>o, Pobrež-je, Preloko, Rožanec z Mitrovim templjem in Ilajduško jamo pri Trubačah.
Pogled v bodočnost
črnomeljčani «0 si znali svoje mesto lepo urediti in mu dati vse, kar je potrebno za prijetno življenje in za lep razvoj. Mestno zunanjost so olepšali, oskrbeli so se z dovoljno električno pogonsko silo in z razsvetljavo. Trenutno so črnomeljčani najbolj v zadregi za
vodo. Svoj vodovod so si meščani omislili že
pred dolgim časom, zato jim pa vodovod sedaj dela veliko preglavice. V svoji veliki širokogrudnosti in v prepričanju, da razvoj ne bo šel tako hitro naprej, so namreč vasem ob glavnem vodu, ki vodi iz več kilometrov od-daljnega Blatnika, dovolili, da 6iucjo svoje vodnjake priključiti na ta vod. Sedaj, ko se je Črnomelj razvil in bo sam porabil neprimerno več vode se pa pošteno čuti zadrega.
Čeprav so črnomeljčani kar dobro oskrbljeni z vsem potrebnim, imajo tudi svoje želje, med katerimi je poleg boljšega vodovoda tudi manjša bolnišnica. Novo mesto, tako trdijo, s svojima dvema bolnišnicama je daleč, črn*-meljsko zaledje pa je veliko in zato z mestom vred želi, da bi Črnomelj dobil bolnišnico, da vsaj zaradi lažjih in skrajno nujnih prim<-rov ne bi bilo treba hoditi v oddaljeno No\o mesto. Pa je Črnomelijčanom mnogo tudi do »velikega Črnomlja«. Gre za priključitev okoliških vasi ali »predmestij« k mestu, kar se bo prej ali slej vsekakor zgodilo. Zato bi pa tudi bilo najboljše, da vsi, meščani in okoličani, kmalu izrečejo svoj »da« in tako spravijo z dnevnega reda vprušanje, ki bi sicer že v bližnji bodočnosti utegnilo zavirati razvoj ne samo mesta, marveč tudi okoliških krajev, ki se tesno držijo mesta in vsekakor spadajo v sklop »velikega« Črnomlja.
Drobne zanimivosti
Tudi šport mora upoštevati navade pobožnih Indijcev in zato športniki pri nogometnih tekmah ne smejo uporabljati žoge iz kravie kože.
Vse rastline, ki jih lahko opazujemo in ogledujemo po posameznih muzejih, so namočene v posebni raztopini 6iiblimata. Vodstva muzejev jih na ta način zavarujejo pred raznimi žuželkami in ostalim mrčesom, da jih ne prihaja razjedat in uničevat.
Kanibalizem med živalmi ni redek. Toda živali i6te vrste 6e žro med seboj samo v skrajni potrebi. Med ribami pa ščuke in postrvi žro in uničujejo 6voje vrstnice brez dejanske potrebe in razloga.
Tatarski dvorjanik mora na dvor nc«iti 6 seboj vedno pljuvaJnik. Poleg tega pa tudi par škornjev, ki jiih obuje preden prestopi prag dvora.
Karamohe, neko južnoafriško pleme, nosi dolge lase. S tujimi lasmi spletejo tudi svoje in jih okrašujejo še z rdečo ilovico. Okrase jih pa tako, da v laseh napravijo žepu podobno odprtino, v katero potem spravljajo svoje 6tvari.
Jezik kot žlica
Precej ptic ima razklane jezike. Jezik neke vrste ameriških seme je razklan celo na štiri dele. Vse te delce omenjena senica pri uživanju hrane združi in jih uporablja kot žličko, 6 katero krade jajčka in ličinke raznemu mrčes ju.
Pismo staršem za svečnico
Res ne vem, ali imam ie pravico pisati Vam, ko pa je Vaše otroke zopet sprejela v svoje varstvo šola in naložila na njihove mlade rame jnno-go knjig in zvezkov, mnogo nalog in beril. _
Tako nezaupen do šole res nisem, dasi razumem vaše strahove, saj so le izraz slabih skušenj. Mnogi dobro vedo, da bodo dajali težak odgovor pred Bogom za zgled in besedo, ki so jo namenili mladim dušam. Mnogi tega res tudi ne vedo al boli, nočejo vedeti. Bog pomagaj. Če bi zase odgovarjali, bi človek še dejal: kakor so si postlali, tako bodo spali. Toda tu je v igri neki tretji in to so vaši otroci. Zadeva je kaj resna, priznam in skrbi me...
Vendar pa le vztrajam na trditvi, da iola kot taka ni tako zelo kriva kakor Vi mislite.
Tam pa, sami boste radi priznali, šola mnogo ne more. Tu morete Vi domači mnogo več, in ker morete, morate. Slabe vplive družbe, s katero morda vaS sin ali hči pride v stik, ste dolžni sproti odstranjevati in ozdravljati, sicer se po čast zagrize v vse kote Človeškega srca in težko jo bo potem spravljati ven. Kako ji je ime? Sedem poglavitnih grehov mogoče. Najbrže. Ej, človeško srce je čudua stvari
Nekoč sem slišal pokojnega kanonika dr. Opeka y stolnici govoriti o svečnlci. Pripovedoval je o lepi stari navadi, ki jo je imela njegova mati na Vrhniki za ta praznik. Vzela je zjutraj po maši blagoslovljeno svečico, petem pa je z njo obsvetila vsakega otroka okrog glave: k očem, ušesom in
ustom {o je prislonila, potem okrog rok in nog in l* na srce- Hotela j«, da bi bila luč vere, ki jo sveča pomeni, vodilo njenim otrokom v vseh urah življenja, posebno pa v njenih temah. Kakšen lep družinski obred in kako čudovit je njegov pomeni V božjo resnico bi bilo zavito dejanje in nehanje njihove dece in na temna stranpota življenja ne bi mogli zaiti, vsaj začutili bi takoj, da jih tako mati ni učila in da ta pot ni prava, pa amen! S kakšno silo bi se vrgli nazaj na pravo stezo, ali vsaj s kakino bolečino v srcu bi hodili po slabi, če bi na njej na vsak način hoteli ostati. Vidite, tega pa danes več ne čutijo, te velike dolžnosti, da je treba svoje govorjenje in poslušanje, svoja dela in pota usmerjati po žarkih luči od zgoraj, ki sta jim jo prižgala oče in mati. Mogoče je pa nista. Moj Bog, takrat pa se bojim, da bo vse skupaj zgrmelo nekam v prepad, če ne bo izredne božje pomoči. Luč v razsvetljenje narodov, ▼ razsvetljenje tvojega sina in hčere. Kaj bo komu: vstajenje ali padec?
Skoraj bi Vas pozabil spomniti, da je spet prvi petek in dg je treba začeto delo nadaljevati. Vpra-iajte se, kaj boste storili, da bodo Vaši otroci med tistimi, ki za nai narod zadoščujejo in mu kujejo lepio bodočnosti Tako lepo je, če je na prvi petek pri obhajilni mizi mnogo dijakov in dijakinj,
I mnogo otrok. Narod se takrat poboljša, kadar se njegova mladina poboljia... Napravite nam vsem skupaj to veselo upanje in pošljite jih kakor samo Vi znate. — Pozdravlja Vas prijatelj Vaših otrok.
Delavske naselbine v Ljubljani
LJubljana, 30. januarja.
Že med prejšnjo svetovno vojno, ko smo v Ljubljani prvič spoznali stanovanjsko stisko z vsemi neprijetnostmi, se je izkazalo, koliko so vredne in kako pomembne so delavske kolonije in naselbine v Ljubljani. Naše mesto je vedno imelo razmeroma malo kapitalistov, ki bi gradili stanovanjske hiše — saj Ljubljana z izjemo dveh treh poslopij, stanovanjskih kasarn po vzorcu drugih mest skoraj ne pozna — zato je morala že pred 40 leti graditi stanovanjske naselbine podjetnost malega človeka, delavec je moral graditi tako rekoč sam zase hiše. Ob tej priliki je nadvse hvalevredno delo Delavskega stavbenega društva, ki je zgradilo Novi Vodmat in Rožno dolino ter tudi drugod posamezne hiše, prav tako je bilo častno in plodonosno delo bivšega moščanskega župana Oražma, ki je za delavce zgradil cele ulice v Mostah ter Zeleno jamo.
Po vojni so bile ustanovljene razne stanovanjske gradbene zadruge, od katerih so nekatere uspele, druge pa so pustile žalosten spomin. Eni teh zadrug je na primer pokojni nadškof Jeglič podaril lep kos sveta na Brdu pri Viču in tam so danes lične stanovanjske hišice za delavce.
Ne na zadružen način, toda na podoben, namreč s pomočjo mestne občine in Mestne hranilnice, so nastale tri večje delavske naselbine, namreč Galjevica, naselbina v Mestnem logu in v Gramozni jami. Najbolj je v tem oziru uspela Galjevica. Sedaj, po desetih, dvajsetih letih, moremo videti, kako zelo koristne so bile te naselbine za vso Ljubljano, saj je dobilo stanovanja na ta način okoli 250 družin, in to pravih družin z obilnim otroškim blagoslovom.
Tam, kjer je sedaj Galjevica, je bil še na pomlad leta 1930 velik, močviren travnik, ki ni donašai mestni občini skoraj nič, raz.en dveh vozov slabe trave. Na tem travniku je mestna
»Marija z Detetom«, delo akad. kip. Fr. Goršefa, ki pripravlja večjo razstavo svojih del.
Tridnevnice
bodo spet pripravljale na prvi petek v februarju. Čas, ob kuterem se bodo vršile, boste izvedeli pri oznanilih današnjo nedeljo. V ljubljanskih cerkvah sr bodo vršile v ta namen večerne pobožnosli dne \ 4. in 5. februarja v času. kakor sledi: stolnica: ob 7, pri frančiškanih: četrt na 7; sv. Peter: ob 7; sv. Jakob: ob 6; Trnovo: ob pol 7; sv. Ciril in Metod: ob pol 7; cerkev Srcn Jezusovega: ob pol 7; uršu-linke: ob po| Rakovnik: ob fc in 7; Kodelje-vo: ob 6; Moste — sv. Družina: ob pol 7; Šiška: ob pol 7; Vič: ob 6; sv. Jožef: ob 6.
Prilika za sv. spoved bo v.v tri dni, zjnt-naj in zvečer, pred in po pobožnosti.
šolska mladina opravi spoved po navodilih svojih gg. katehetov. Pripr. odbor 9 p. p.
99
LANSKI LETNIK. ZBIRKE
NAŠA KNJIGA

vsebuje krasne umetnine svetovnega slovstva. Najlepše berito la dolge večere
ZOFJA KOSSAK:
Križarska vojska
L del 400 strani. Vezana L. 42 II. del 464 strani Vezana L. 57 Prevedel dr. Tine Debeljak Največji, najmogočnejši roman o prvi križarski vojski.
WAGGERL:
Leto Gospodovo
Prevedel France Kunstelj. 200 str. Vez. L 82"-VeLki pesnik alpske zemlje, nam v tem dovršenem de.u slika tek leta v neki alpski vasi. Knjiga tolažilnega optimizma in živ-Ijenske polnote. Naročite pri založbi „Naše knjige"
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred školijo 5 — Telefon 25-29
občina dovolila postaviti sprva le raznim brezdomcem zasilne barake, računajoč, da se jih bo na ta način znebila iz srede mesta. Sprva mestna občina — pač po zaslugi svojega neprožnega aparata — niti ni dovolila graditi večjih barak. Na dolgo moledovanje pa se je le odločila in dovolila postavljati tudi večje barake in končno celo prave hiše. Seveda so ti novi naseljenci gradili predvsem lesene hiše, le ogalni zidovi in dimniki so bili zidani, pač pa so skoraj vse hiše lično ometane, da so bile videti kot nove. Napaka je bila sicer, da ni mestna občina dovoljevala večjih parcel, da bi bili vrtovi malo večji, toda ti, kakršni so že, so nad vse skrbno obdelani. Na Galjevici je do malenkosti izrabljen vsak košček zemlje za koristno zelenjavo in na poletje ter na jesen skoraj nobeni galjeviški gospodinji ni treba kujsovati zelenjave, niti zgodnjega krompirja. Kaj to pomeni v teh časih, je jasno. Povrhu tega so Galjevičani najeli precej polja v bližini, ki ga skrbno obdelujejo. Resnično, Galjevičani se mnogo trudijo za avtarkijo, da pridelajo čim več sami. Seveda rede tudi mnogo ku-retine, gosi, domače zajce in celo prešičke. Sedaj ko je trda za živež, jim tega nihče več ne brani, kakor je bilo to včasih.
Galjevičani so v svoje hiše vložili kot glavni kapital svoje delo. Zgradili so jih tako rekoč z lastnimi žulji, odtod tudi drugi, domači naziv za to naselbino: Žuljava vas. Mestna občina je ob začetku iz sredstev Mestne hranilnice dala vsaki družini 5000 do 10.000 din brezobrestnega posojila, ki so ga Galjevčani že davno povrnili. Na drugi strani pa je mestna občina z Galjevico znatno pridobila. Ne samo, da je vrednost zemljišča znatno narasla, ne samo to, da je okoli 180 družin našlo v teh 135 hišah čedna stanovanja, temveč dobi vsako leto od vsake hiše 22.80 lir najemnine, skupno torej okoli 3000 lir, torej zne sek, kakor je bil prej ves ta svet vreden. In Ga-
ljevica še vedno napreduje in se dviga. Vsak gosjKKlar vedno kaj popravlja ali izboljšuje pri svoji hiši. Tako je Ljubljana dobila res le|io in čedno naselbino, na katero so njeni prebivalci z vso pravico ponosni.
Podobno in skoraj ob istem časn, le eno leto za Galjevico, je zrasla naselbina v Mestnem logu ob Cesti dveh cesarjev. Tam so naselili še revnejše prebivalce, kakor one na Galjevici, pa tudi ti so se znatno opomogli, prav tako z lastnim delom. Iz prvih za silo zgrajenih barak so nastale v teku desetih let prav čedne hišice, prav tako obdane z vrtovi, še več, prebivalci so sami zasuli in osušili sosedni zamočvirjeni travnik in si uredili ria njem vrtičke. Proritirala pa je zopet mestna občina, ki pobira tudi od tega sveta najemnino. Ta naselbina šteje sedaj 80 hišic.
Ponesrečena pa je bila misel, ustanoviti tako naselbino v Gramozni jami ob Tyrševi cesti, tik za Stadionom. Tam so se naselili razni Bosanci in podobno. Sedaj životari tam le še kakih 14 barak, pa tudi te bodo ob prvi priliki morale izginiti. V Gramozni jami ni mogoče napraviti čednih vrtov, pa tudi dve novi šoli — ljudska šola in gimnazija, daljo Stadion in lepe vile, so preveč blizu.
Stanovanjska stiska je v Ljubljani še vedno znatna in mesto še vedno raste. Sčasoma bo treba misliti na ustanovitev še nadaljnjih naselbin. Najboljše bi bilo tako, da bi v novih naselbinah posnemali zgled Rožne doline, dobro pa bi bilo tudi tako, kakor na Galjevici, le malo več prostora za vrtove bi bilo treba dati.
Atene brez cestnožclezniškega prometa
Zairadi pomanjkanja električnega toka je morala mestna uprava ustaviti ves promet s cestno električno železnico. Mestna občina jc pa že sedaj sporočila javnosti, da bo morala v primeru obnovitve tramvajskega prometa zvišati cene voznim listkom za 100—150%.
2}\oj6h& novice*
Koledar
Nedelja, 1. februarja: Ignacij, Antiohijski, škof, mučenec in cerkveni učenik, Brigita Škotska, devica.
Lunina sprememba: ščip: 1. februarja ob 10.12 dopoldne. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Ponedeljek, 2. februarja: Svečnica, darovanje Gosp., očiščevanje M.; Kornelij, škof; Apronij, mučenec.
Torek, 3. februarja: Blaž, škof in mučenec; Oskar, škof; Celerina, mitčenica; Frigid, škof; Re-medij, škof; Gozbert, škol in mučenec.
Novi grobovi
+ Josipina Puppo. V Kranju je na 6vojem domu umrla v 95. letu svoje 6tarosti blaga gospa Josipina Puppo. Njeno izmučeno truplo so pokopali v petek na kranjskem pokopališfri. Vsem znancem jo priporočamo v molitev, ona pa naj počiva v miru.
Olroikl zdravnik
dr. V. Stacul
redno otdinira od 11—12 in od 3—5
—	Prodaja kolkov. Pokrajinske kolke in kolke za živinorejske in veterinarske sklade bodo prodajale pooblaščenim prodajalcem od 1. februarja 1942-XX. dalje na dosedanji način samo pristojne davčne uprave in ne več blagajna pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, Bleivveisova cesta 13.
—	Največjo kupčijo zadnjih lel so v tem mesecu vknjižili na novomeškem zemljiško-knjižnem uradu. Sedanja Hrvatska zemaljska banka je namreč prodala 6voje nepremičnine v kata6tralnih občinah Vinia vas in Pribišje pod Gorjanci »Gozdni industriji Radoha«, kiima6voj sedež v Ljubljani za vsoto S.750.000 lir. Poleg zemljišč je bila prodana tudi tovarna, v kateri so zadnja leta izdelovali pohištvo. To je ena največjih kupčij, ki jih je v zadnjih letih bilo vknjiženih na tukajšnji zemljiški knjigi, ki ima sedaj izredno veliko dela radi številnih izbrisov. Kmetje, ki imajo kaj živine in zlasti gozdove, fvolne z dozorelim lesom, svoje blago za dobro ceno prav lahko prodajajo in z izkupičkom poravnavajo svoje dolgove. Tudi kupčij je bilo v zemljiško knjigo vpisanih razmeroma mnogo, vendar so vse te kupčije manjše in ne dosegajo večjih vsot.
—	Oreh je zaščiten. Novomeško okrajno glavarstvo je poslalo vsem občinam okraja opozorilo, da je bdo v zadnjem času opaziti, da oreh izse-kavajo in da se občine ne ozirajo na tozadevno uredbo, ki je bila dana 21. septembra 1940 in ki še ni razveljavljena. Dovolila za 6ečnjo oreha sme izdajati le okrajno glavarstvo, da 6e tako zavre prevelika sečnja, ki grozi uničiti sedanje orehove kulture. Občine morajo okrajnemu glavarstvu sporočiti, koliko dovolilnic za sečnjo oreha 60 izdale, da bi tako bila omogočena kontrola nad 6ečnjo, ki je zelo vabljiva, ker gre orehov les dobro v denar.
—	Hranilnica in posojilnica Učiteljskega kon-vikta v Ljubljani, z. z o. j., vabi 6voje zadružnike na 39. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 15. februarja 1942 ob pol 10 v zadružnem lokalu v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6-1. Dnevni red bo običajen.
—	Strojepisni tečaji, dnevni in večerni, začetni in nadaljevalni, se prične v torek, dne 3. febr. Največja strojepisnica 60 pisalnih strojev. — Informacije in prospekte daje Trgovsko učilišče Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15.
— »Več srca« — 195. številka »Knjižic«, v pripovedni obliki, spisal dr. Fr. Knific. Stane 70 cent.
lz Ribnice
Tiho in skromno, pa tem bolj prisrčno praznujejo danes štiridesetletnico poroke pri Petelinovih. Oče Janez — sedemdesetletnik je ze — in skrbna mati Marija sta s tihim, požrtvovalnim delom vzgojila res krščansko številno družino in vse otroke, med katerimi sin Ivan cist. p. Ciril vodi v stiškem samostanu vzorno mesno industrijo, gdčna Mirni je šolska upravitelj ica v Ribnici, gdčna Francka jc postna upraviteljica pri Mariji Pomagaj na Brezjah, sin Jože je znani in spretni mizarski mojster v Ribnici — dobro pripravila no življenje in jih pošteno preskrbela. Tihima slavljcncema, ki se-danes s hvaležnostjo do Roga spominjata nazaj na 40 let sknpneg« dela in skrbi za krščnn. družino, želimo tud' mi kot vnetima in zvestima naročnikoma naših listov, da l>i tako srečno in čvrsto stopala še naprej vsaj do zlate poroke, katero naj pa slovesno in javno obhajata!
Z Ježice
Eden prvih občin, preskrbovalnih uradov, ki je bil organiziran med podeželskimi občinami, je bil naš. S poslovanjem je začel že meseca oktobra 1940. Iz skromne začetne poslovalnice se je do danes razvil v obsežen obrat, ki je razviden iz naslednjih podatkov, ki jih je podal župan na zadnji občinski seji pretekli torek. Do konca meseca decembra 19+1 pa od začetka svojega poslovanja je občinski preskrbovalni urad razdelil med občane 134.612 kg enotne in 7.700 kg koruzne moke, 18.300 kg riža; 12.879 kg testenin; 9.710 kg sladkorja; 1.214 kg masti in 580 kg slanine; 1.226 kg surovega masla; 1.471 kg olja ter 2.050 kg mila. V tem času je imel naslednji denarni obrat: do 25. 6. 1941 , t. j. do uvedbe lire, dohodkov 554.691.18 dinarjev; izdatkov 552.860.15 din; saldo tega dne 1.830.93 din, preveden na lire: 693.73. Poslovanje v lirah od tega dne do 31. XII, 1941 pa izkazuje dohod kov 478.139.97 lir odnosno 461.932.90 lir izdat kov, tako da je znašal saldo ob sklepu leta 16.207.07 lir. Na torkovi seji občinskega od bora je občinski odbor soglasno odobril dose danje poslovanje obč. preskrlvovnlnega urada in potrdil račun izgube in dobička, obenem pa sprjel tudi poseben pravilnik za blagovno, računsko in pisarniško poslovanje Ol'U.
Od 1. decembra preteklega leta dalje po sliije poštni urad tudi na čmučah, jn sicer i hiši bivšega našega podžupana g. Vavpotiča Iv., Črnuče št. 46. Pri pošti je tudi telegraf. Pošto upravlja neka gospodična iz Trzina, službo pošt. dostnvitelja pa je dobil g. Rakef Miline' s črniič št. I, ki je bil prej uslužben pri pošt v Ljubljani.
Pretekli teden 60 se začela terenska dela
v zvezi s t rasi ran jem nove železniške proge, ki bo speljana od črnuške postaje za Savo 'proti Litiji ter toko vezala izven italij. ozemlja štajersko z Gorenjsko. Dela na sektorju Jezica—št. Vid so pretekli teden nekoliko zastala, ker je del mlajših delavcev odšel od Dravograda na delo v Nemčijo. Ti, ki vodijo delo, pa vseeno zagotavljajo, da bo vlak po novi zvezni progi stekel že v juliju t. 1.
V kratkem bo začel poslovati otroški vrtec na Črnučah. Prostore so že od jeseni preurejali v ta namen.
Zimska nabiralna akcija na Črnučah je prinesla ob zbiranju v puščico 408 RM, ob zbiranju na nabiralne pole pa 378 RM. Precejšen je bil tudi uspeh prispevkov v obleki, obutvi, sankah, smučeh itd.
Ob pregledovanju tukajšnjih šol. otrok kakor tudi drugega prebivalstva je bilo izvedenih 239 reotgenoloških pregledov pljuč, 246 pregledov grla, 245 oči, 211 zod, 217 nog ter 37 notranjih pregledov; skupaj tedaj 1235.
m
Reševalcem križank!
Nujno prosimo sledeče:
1.	Na Kuverti, v kateri nam pošiljate rešite* hrllanhe, napišite vedno v levem kotu spoda): itrlZanka.
2.	Polen rešitve križanke, ne pošllfalte v Isti kuverti nobenih drugih poročil, vprašani ali reklamaci), ampak |lh pošil|a|te posehe).
3.	Ne pozabite pri rešitvi križank priložiti znamko za SO cent Rešitve brez znamk se ne bodo vpošfevate.
V Švici morajo prijaviti vse zaloge krompirja
Zaradi pravilne in enakomerne razdelitve živil med prebivalstvo je dala švicarska vlada popisati vse domače zaloge krompirja. Od prijave so bile izvzete samo količine krompirja, ki ga imajo ljudje doma za lastno uporabo.
Hajvisje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-zumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VH/2 št. 21-3 Visokega Komisari-ata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene nijvišje cene od ponedeljka, 2, februarja 1942-XX. zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave na drobno izpod 10 kg 1 L; zelnate glave na debelo 0.80 L; kislo zelje zeljar-jev z obrtnim listom na drobno 2.50 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75 L; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; otrebljeno rdeče zelje 2.50 L; otrebljeni ohrovt
2	L; repne cime 1 L; brstnati ohrovt 5 L; kole-rabice 3 L; rumena koleraba 0.80 L; rdeča pesa
3	L; rdeči korenček brez zelenja 3.50 L; rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.20 L; osna-ženi hren 3 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; domača čebula 2.50 L; šalota 3 L; česen, 25 glavic na kilogram, 5 L; otrebljena endivija 4.50 L; otrebljeni veliki motovileč 8 L; otrebljeni mali moto-vilcc 12 L; otrebljeni domači njivski radič (cikorija)
4	L; suhi v škafih siljeni radič 10 L; mehka špi-nača 5 L; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. — Domača jabolka: I. vrste: kanadke, dolenjske voščenke, renete (Harbertova, šampanjka, landsberška, kaselska, Baumannova) 6 L; II. kosma-či, zeleni, tafelčki, rožmarinčki, carjevič 5 L; III. vsa zdrava drobna jabolka 4 L. — Jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo
samo ze blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je «a iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 9 na rožnem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Rdeče zelje torej mora biti otrebljeno, prav tako pa tudi ohrovt, endivija in motovileč. Hren mora biti osnažen in siljeni radič ne sme biti namočen, temveč suh. Spet pa moramo opominjati prodajalke, da ne smejo hraniti blaga samo za izbrane kupovalke ter ga prikrivati drugim.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene pa morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu in v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Zelenjavi in povrtnini zvišane cene so plod dogovora med pridelovalci in predstavnicami in predstavniki konzumentov vseh slojev. Samo s težkim srcem so zastopniki delavstva in zastopnice gospodinj pristale na zvišanje, vendar so pa upoštevale pozno sezono, sneg in mraz, zlasti pa tudi naglo gnitje zelenjave. Pri tem so pokazali zelo veliko uvidevnost napram zelenjadarjem, toda s trdnim prepričanjem, da bodo sedaj tudi zelenja-darji uvideli težke razmere konzumentov in zato spet redno zalagali trg s tako velikimi množinami zdrave in lepe povrtnine, da je nobeni družini ne bo primanjkovalo. Konzumenti upravičeno pričakujejo, da bodo zelenjadarji zanesljivo pokazali svojo dobro voljo, da se na trg vrnejo redne razmere, znosne tako za konzumente kot za produ-cente. Vsa Ljubljana ve, kako so naši zelenjadarji od nekdaj varovali svoj dobri glas kot posebno čast, ter je prepričana, da gotovo tudi sedaj ne bodo dopustili, da bi jim kdo mogel očitati izkoriščanje težkih razmer predvsem revnejših slojev v sebične namene.

1 Križanska moška kongregacija ima na praz-nik-svečnico, 2. februarja, družbeno duhovno opravilo zjutraj in zvečer. Zjutraj ob pol 6edmih sv. maša s skupnim obhajilom, zvečer ob pol 6 pa slovesen 6hod, po 6hodu se bo pa delil blagoslov sv. Blaža. Pred 6hodom ob pol 5 bo kratka, pa zelo važna 6eja družbenega predstojništva.
1 Izplačevanje pokojnin v Ljubljani. — Pošta Ljubljana 1 obvešča, da bo izplačevala jx>kojnine za mesec februar dne 1., 2., 3. in 4. po dosedanjem vrstnem redu. Ta vrstni red ostane tudi v bodoče neglede na to ali padejo izplačevalni dnevi na nedeljo ali praznik.
1 Druga vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob 3 shod, na prvi petek, dne 6. februarja t. L pa ob 6 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Pridite vse! Voditelj.
1 Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. Jožefu imata na Svečnico, 2. februarja zjutraj ob jx>1 7, sv. mašo s 6kupnim sv. obhajilom in popoldne ob pol 3 shod.
1 V Ljubljani so umrli od 23. januarja do 29. januarja 1942.: Štrukelj Antonija roj. Sušteršič, 67 let, gostilničarka, Trata 9; Pipan Pavla roj. Bontni, 64 let, žena žel. uradnika, Borštnikova ulica 9; Štele Jožefa, 83 let, kuharica, Poljanska c. 16; Suhodolec Franc, 47 let, mizarski pomočnik, Sv. Petra c. 81; Potočnik Franja roj. Schvvelz, 76 let, vdova kotlarja, Japljeva ul. 2; Kralj Viljem, 22 let, pasareki joomočnik, Draga 37; Ramov Ivan, 76 let, čevljarski mojster, Zaloška c. 56; Raunacher Marija, 84 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Mahnič Ivana, 82 let, kuharica, Vidovdanska c. 9; Lauko Jožefa, 28 let, hiralka, Vidovdanska c. 9; Mahorič Franc, 78 let, posestnik in gostilničar, Marmontova ul. 45; Novak Janez, 20 let, pekovski pomočnik, Gradišče 2; Rožič Franc, 42 let, brivski mojster, Sojerjeva ul. 21; Krapež Zofija, 19 let, absolventka za6. trg. šole, Ob železnici 14. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Tepina Franc, 3 mesece, sin ključavničarskega pom., Cesta dveh cesarjev 165; Iliaš Ivan, 35 let, uradnik, Glince, Cesta XV/6; Rožanc Anton, 27 let, brivec, Cerknica 234; Ivane Silva, 35 let, žena uradn. nameščenca, Sodražica; Lampe Jožef, 2 leti, sin hišarja, Zaplana 48 pri Vrhniki; Kogovšek Franc, 2 leti, sin delavca, Sv. Roka ulica 10; Zakrajšek Alojzija, 7 let, hči posestnika, Krample, Bloke, srez Logatec.
1 Prvi koncertni nastop novega ljubljanskega komornega orkestra pod umetniškim vodstvom docenta Karla Rupla bo v ponedeljek 9. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Novi ljubljanski komorni orkester šteje 15 članov in sicer: 5. I., 3. II. violine, 3 viole, 3 čela in kontrabas. Na tem koncertu bo sodelovala operna pevka gdč. Valerija Heybalova in pianist Bojan Adamič. Vse podrobnosti slede. Spored bomo javili v prihodnjih dneh. Danes pa že opozarjamo na nastop komornega orkestra dne 9. t. m. Predprodaja vstopnic od torka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
1 Violinski koncert virtuozinje Pine Carmirelli, ki bo v petek dne 6. t. m. v veliki Filharmonični dvorani ima naslednji spored: 1. Grieg: Sonata op. 45 v C molti. 2. Čajkovski: Prvi 6tavek koncerta v D duru. 3. Coppola: Legenda. 4. Hubay: Zefir. 5. Ravel: Komad v obliki habanere. 6. Paganini: Capriccio št. 2 za violinski solo. 7. Casella: Preludij in sicilijanski ples. Na klavirju bo spremljala umetnico pianistka Marija Sala. ZaČetpk koncerta točno ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Olasbene Matice,
1 Veliki Frančiškovi križarji upr i zore dane6 in jutri ob treh popoldne v frančiškanski dvorani dve zanimivi igri: »Vražji most« in »Kovačev študent«. Vstopnice pri blagajni.
1 Splošna strokovna nadaljevalna šola, ki je prej imela svoje prostore na Vrtači, deluje letos v meščanski šoli za Bežigradom. Pouk ima v ponedeljkih in sredah, le dva ženska razreda imata v četrtkih.
1 Vidmarjeva razstava. Jutri, v nedeljo, ob desetih je v Obeisnelovi galeriji otvoritev razstave akademskega slikarja Vidmarja. — Vabljeni!
1 Revna družina s šestimi otroki od 3. do 12. leta, brez doma in vsakih dohodkov, mož je star 72 let, bolan, nezmožen za delo, nujno prosi usmiljena srca dobrih ljudi za kakršno koli podporo v hrani, obleki aH denarju. Darove sprejema uprava »Slovenca«, kjer 6e lahko izve tudi naslov prosilca.
1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5 prične razdeljevati razpoložljivo blago za mesec iebruar, po vrstnem redu:
3.	februarja: E F G
4.	februarja H I J
5.	februarja: K
6.	februarja: L M N
7.	februarja: O P R
9. februarja: S S T
10.	februarja: U V Ž
11.	februarja A B C D
Razpoložljivo blago se bo razdeljevalo za enkrat 6anio za prvih 10 dni februarja 1942.
1 Žrebanje nagrad, ki so razpisano v »Gledališkem koledarčku«:, je bilo preneseno na splošno željo lastnikov koledarčka, ki še niso zbrali vseh podpisov, na 15. februar. Kdor se zanima za lepa darila, naj ne zamudi prilike in si še pravočasno nabavi koledarček, ki je naprodaj pri gledaliških blagajnah za ceno 12 lir.
1 Premogovi ogorki (leš) so brezplačno na razpolago v centrali ljubljanske mestne elektrarne v Slomškovi ulici. Interesent si mora oskrbeti samo prevoz.
1 Izvrsten, sladek, prijetno aromatičen mu-škatelec toči Sr. Kham, Kongresni trg 8.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. Selcnburgova ul. 7
V jjonedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Murmaver R.. Sv. Petra c. 78.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 5. februarja v ur-šulinski cerkvi. Ob 6 bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. V6e častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo k evharistični pobožnosti v uršul in s ko cerkev. CIani bratovščine dobe ta dan popolni odpustek.
Gledališče
Drama. - Nedelja, 1. febr., ob 14: Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 L navzdol. — Ob 17: »Lepa pustolovščina«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 2. febr., ob 1730: »Rokovnjači«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Torek, 3. febr.: Zaprio,
Opera. — Nedelja, 1. febr., ob 15: »Prodana nevesta«, Izven. Cene od IS lir navzdol. — Po-
nedeljek, 2. febr., ob 15: »Madame Butterfly«. Izven. — Torek, 3. febr.: Zaprto.
Rokodelski oder
Nedelja, 1. februarja: Vsi, ki še niso videli »Velike skušnjave«, naj si jo danes ogledajo. Igra je po 6voji veseli razgibanosti in globoki vsebini vredna, da 6i jo ogledate. Opozarjamo, da bo danes ob petih poslednja predstava. Predprodaja od 10 do 12 in dve uri pred predstavo.
Jutri, 2. februarja ob 5, bo »Rokodelski oder« uprizoril odlično komedijo »Matura«. Igra 6lovi zaradi globoke vsebine in izvrstne komike. Dejanje 6e godi na ženski gimnaziji. Nabavite 6i vstopnice v predprodaji. ki bo jutri od 10 do 12 in od 3 do pričetka predstave, vd ruš t ven i pisarni Pe-trakova 12-1.
Mrakovo gledališče
Frančiškanska dvorana
Nedelja: 1 II. »Elektra«. Začetek ob 18. Cene od 12 Lir navzdoL
Ponedeljek: 2 II. »Elektra«. Začetek ob 10.30 dopoldne. Cene od 12 Lir navzdol.
Danes zvečer ob 18 in jutri ob 10.30 dopoldne poslednji uprizoritvi grandiozne grške tragedije. Cene za obe predstavi so znižane. S tem je dana vsakomur možnost, da se seznani s to veliko antično umetnino. Prevod tega dela, ki ga je Mrakovo gledališče prvo postavilo na slovenski oder, je oskrbela Tuši Rajnerjeva, ki igra Elektro. Luka Planinova igra Krizotemis. Ivan Mrak igra; Kraljico Klitajmnestro, Oresta in Egista. Sodeluje ves ansambel. Glasbo je oskrbel Pogačar. Blagajna Iranč. dvorane jDosluje danes od 10 do 13 in od 15 do začetka Nocojšnja predstava se konča ob 20.
Služba trafik v nedeljo
V nedeljo, dne 1. lebruarja, bodo odprte naslednje trafike:
Od 7. do 20. ure: Rajnar, Celovška, kiosk nasproti pivovarne; Jančigaj, Vodnikova 54; Belak Tyrševa 17; Trebušak, Vilharjeva 35; Ferjančič, Pokopališka 32; Sernec, Poljanska 3; Beline, Hrvatski trg, kiosk; Godec, Grablovčeva, kiosk, križišče Domžalske ul.; Košmelj, Kolodvorska 8; Su-bic, Miklošičeva 3; Jošt-Praprotnik, Prešernova 54; Kobal, Gosposvetska 7; Pezdir, Gradišče 3; Dimnik, Breg 6; Pokovec, žabjek 1; Štefan, Kopališka 3; Kajzar, Tržaška 28.
Od 7. do 13. ure: Peharič, Sv. Jerneja 49; Lavrih, Celovška, kiosk, 6tara mitnica; Štrukelj, Tyrševa 37/b; Cerar, Zaloška, kiosk pri karm. m.; Pečar, Povšetova 12; Horvat, Ambrožev trg 2; Podgoršek, Bohoričeva 11; Majdič, Komenskega 36; Lojk, Masarykova, kol. zimi., kiosk; Mrzlitar, Tavčarjeva 4; Dolar, Tyrševa 12; Jeršek, Borštnikov trg 1; Hransky, Vegova ul., kiosk; Goli, Mestni trg 20; Dermaša, Karlovška c. 6; Longer, Cerkvena ul., kiosk; Lartgof, Rožna dolina, Cesta II.
Na Svečnico, dne 2. lebruarja, bodo vse trafike ve6 dan odprte.
Radio Ljubljanai
Nedelja, 1. februarja: 8.00 Radijska poročila v slovenščini. — 8.15 Radijska poročila. — 8.30 Orgelski koncert iz bazilike Carmine Maggiore v Na-poliju. — 11.00 Peta maša iz bazilike sv. Pavla v Rimu. — 12.00 Razlaga evangelija v italijanščini (p. Zappaterreni). — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (p. Sekovanič). — 12.35 Koncert pianistke Marte Osterc-Valjalo. — 13.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Pesmi, pesmi, pesmi... Orkester pesmi pod vodstvom An-gelinija. — 14.00 Radijska poročila. — 14.50 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca: Lahka ?'af'>ay ~ 14v-45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 L. Puš: Poučno gospodarsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Kmečki trio. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa, radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 Slavnosti k IX. obletnici ustanovitve Milice: Koncert godbe in zbora IX. Zone Črnih srajc pod vodstvom G. Orsomanda. V odmoru predavanje v slovenščini. _ 21.30 Operna glasba. - 22.00 Koncert violinistke Pine Carmirelli.
S Spodnjega Štajerskega
Friderika Velikega, pruskega kralja, so kakor drugod, slavili tudi v Ptuju in Celju.
yst župani ptujskega okraja so dne 22. Januarja bili zbrani v Ptuju, kjer so dobili navodila, kako naj delujejo.
Občinski uslužbenci celjskega okraja so imeli svoj tečaj v Celju.
Kmečke gospodinjo na počitnicah. V kraju Javornik pri Aplencu na Štajerskem je kmečka organizacija v penziji Kopi začela novembra leta 1941. prirejati 10 dnevne počitnice za kmečke gospodinje. Od novembra do januarja je bilo tod na pocitnicah 120 kmečkih gospodinj.
Srebrno poroko sta v Mariboru obhajala brivski mojster Tavec in njegova žena Antonija, ki ima modni salon.
Umrla sta v Mariboru: V Studencih 90letna zasebnica Marija Verlič in 82 letna zasebnica Ivana Kočar — tudi iz Studencev.
Novi uradni nazivi. Od 1. februarja dalje se bodo dosedanji politični komisarji imenovali drugače. Dobili bodo naziv »Landrat« — deželni svetnik. Politični komisar v Mariboru pa ne bo imel tega naziva, marveč ga bodo imenovali »Ober-burgermeister« — višji župan.
Z Gorenjskega
Govorniki NSDAP so napredovali. Nemška narodno socialistična stranka ima govorništvo posebej organizirano. Najboljši govorniki so državni, laki postanejo govorniki, ki so se izkazali kot dobri govorniki v »Gau-u«. Ti pa spet prihajajo iz vrst okrožnih govornikov. Zdaj je napredovalo na tem ozemlju, ki spada pod Celovec vsega sku-kaj 34 govornikov, med njimi: govorniki za »gau« so postali: dr Franc Hradetzky v Radovljici, Rein-hold Huber v Kranju, Franc Kenda v Kranju, Alfred Piiar v Mežici, Franc Stramec v Svincu in Julijan Kolnic v Šmohorju. Okrožni govornik pa je med drugimi postal Reinhold Sclivvarz v Medvodah.
Zviti maharadia
a — to je bil zares čuden človek, ta mahara-džev tajnik, ki se je vljudno priklonil ravnatelju razkošnega hotela.
»Moj gospodar ne prenese tega, da bi bili krog njega tuji obrazi. Zato me je poslal k vam, da vam to osebno povelj. Moj gospodar želi, da bi ves hotel napolnil b svojim lastnim osebjem. Vsem gostom pa bodo stroški povrnjeni. Uslužbenci pa bodo za te tri dni prejeli (^vojno mezdo. Upam, da ste s tem velikodušnim predlogom zadovoljni.«
Ce so muhe kakega maharadže tako dobro plačane, jih človek že lahko prenese. In zato je bil čas za izpraznitev hotela določen na dve uri pred prihodom maharadže. Cez dve uri nato je prispel maharadža v hotel in ga je spremljal le njegov sluga Ali. Odkazali so mu prostore. Potem se je vrnil tisti, ki je bil dejal, da je tajnik, spet v hotelsko pisarno.
»No, ali nisem tega izvrstno uredil. Bob?« je vprašal debelušnega gospoda, ki je z vratarjevo čepico na glavi sedel na koncu pisarniške mize. »Seveda, veliko tvegam, plačilo je pa tudi veliko. Upam, da se bo vse prav tako lepo izteklo, kot se jo bilo doslej.«
»Ben, ti si zares kavelj,« je odgovoril debe-luhar. »Kako si vse to zvohal? A denarja je doslej že dosti stalo. Veš, tile hotelski ljudje se ne dajo opehariti.«
»Odškodnina bo že prišla, dragi moj,« je odvrnil Ben. »Saj nisem zastonj že mesec dni ma-haradži za petami. Vse je do podrobnosti preračunano in stvar se mora obnesti. Naši agentje so izvrstno delali: čim je prišla njegova brzojavka v hotel, sem bil o tem že obveščen. Saj tudi natančno vem, da ima s seboj tisti slavni, modri safir in še mnogo drugih draguljev. Ves plen je' vreden najmanj dvanajst milijonov dolarjev. Moj odjemalec mi bo plačal petnajst milijonov in zasluži pri tem svojih pet milijonov. S petnajstimi milijončki se bo pa že dalo živeti, kaj deš?«
Ben je odšel iz pisarne, razpostavil je nekaj svojih ljudi za stražo in je odšel v sobane ma-haradževe. Potrkal je na vrata. Nihče ni odgovoril. Tedaj je Ben tiho odprl vrata, previdno je stopal skozi predsobje v sosednjo spalnico, kjer je dobil maharadžo, ki je brezbrižno ležal na divanu in je kadil cigareto. Sluga je bil pa pravkar zaposlen s tem, da je jemal iz kovčegov prtljago. Vse je bilo kaj pravšno in primerno. Ben
je potegnil samokres iz žepa in je na kratko za-ukazal:
»Roko gori Vsako upiranje je odveč. Ves hotel je zaseden z mojimi ljudmi. Klicanje na pomoč ne zaleže ni?.«
Maharadža so je neznansko začudil, a potem se je začel od 6rca smejati. Ben ga je pogledal.
»Ljubi moj, koga pa misliš, da imaš pred seboj?« je maharadža vprašal s takim glasom, kakršnega Ben niti najmanj ne bi bil pričakoval.
»Kakšno trapasto vprašanje!« je razdraženo vzkipel. »Vi ste maharadža iz Lahoreja!«
»Pa si se debelo zmotil, dragi moj,« je oni odvrnil in so zagrohotal. »Ali nisi še nikoli nič slišal o maharadži Jonnyju?«
Ben je ves vztrepetal in za jecljal:
»Kaj? Kako?«
»Tako, tako, ljubček moj,« je dozdevni maharadža povzel besedo. »Tisti pravi maharadža bo šele čez nekaj dni prišel. Moj posel je prav tako dobro vpeljan, kot je tvoj. Brzojavka, ki si jo ti prestregel, je bila ponarejena. Ni bila moja! Hotel sem malo opuliti nekega Američana, ki je stanoval v prvem nadstropju. Zdaj si mi pa ti vse pokvaril!«
Ben je dobro minuto stal kot okamenel. Nato je divje zavpil:
»Vrag te vzemi! Kaj bom pa zdaj? Saj sem uničen! Ta stvar me je stala vse moje premoženje!«
»Kaj pa mene to. briga?« se je branil oni. »Poskusi drugod svojo srečo! Saj si tudi ti posegel v moj posel. Torej sva — bot!«
Ves iz sebe od jeze je Ben odšel iz sobe. Slišati so bile stopinje, klici, loputanje z vrati — nato je bilo vse tiho.
»Je že minilo. Ali,« je dejal maharadža svojemu slugi, ki je ves trd od groze ždel v kotu.
»Kakšna sreča, da sem si tako lepo izmislili«

r Ji -J x w i) r\


Novi okraski — spremenjena obleka
Stare obleke utegneš z novimi okraski lepo spremeniti. Na sliki vidiš tele spremembe:
1.	Pisana volnena vezenina utegne tudi po-nošeno obleko poživiti. Na sliki je črna obleka z zelenimi in rdečimi volnenimi okraski.
2.	Svilena obleka pridobi z vdelanimi čipkami nov videz.
3.	Na roko spleteni volneni deli na športnih oblekah so zmeraj lepi.
4.	Biserna vezenina je na črni volneni obleki.
B. Rese dobiš v vsakem gospodinjstvu. Letos
jih uporabiš za okras obleke, kar obleko jako polepša.
6. Robčki, šivani z roko, so na oblekah in plaščih zmeraj lepo videti.
7.	Ozke proge iz krzna so primeren okras na oblekah.
8.	Našiti ozki in široki žametasti trakci so jako hvaležen okras. Na sliki so na medeno-rumeni kozaški obleki temnorjavi žametasti trakci našiti v kvadrastem vzorcu.
9.	Čipke so priljubljena snov za ovratnike in naprsnike. Tu so za ped široke črne čipke pošite na črno obleko, da je na videz videti kot širok ovratnik.
10.	Pisane, narodne vezenine so zelo priljubljene in lepo okrasijo obleko.
11.	Kovinasta vezenina je še zmeraj ljubljenka mode. Če je na temni, pražnji obleki, je obleka na videz še enkrat bolj pražnja.
Iz želoda nastane deček.
Sedem dni — sedem nasvetov
Zdaj, ko so mrzli dnevi, ti koža na rokah kaj rada razpoka, zlasti gospodinje imajo to nadlogo. A ta nadloga se da brž odpraviti. Zjutraj, ko si umiješ roke, jih še mokre namazi z glicerinom in jih šele nato obrišL Če je koža n« rokah jako raskava, je prav, če se še po večkrat na dan namažeš z glicerinom in li-monovim sokom.
V zimskih dneh gospodinje kar ne morejo dočakati takega vremena, da bi se lahko perilo posušilo v enem ali vsaj v dveh dneh. Pa jo to vendar lahko doseči, če daš v zadnjo
Pokladanje zdrobljenih kosti kokošim
Kokoši potrebujejo apna za napravo jajčnih lupin. Ce hočemo, da bodo pridno nesle, je treba, da dobe poleg zadostne hrane dosti apna vase, Prav zelo se priporoča, da jim pokladamo v ta namen tudi kosti, ki pa jih moramo seveda tudi zdrobiti. Da se lahko zdrobe, jih je treba najprej v krušni peči dobro posušiti in potem stolČi v možnarju.
Rešitev zlogovnice od 25. januarja
1. Podravina, 2. Liberija, 3. efebi, 4. Maroko, 5. epidemija, 6. negnoj, 7. Idrija, 8. Treviso, 9. Bolivija, 10. odojek, 11. diplomat, 12. Irig, 13. Črna gora, 14. Lermontov, 15. oktober, 16. Virpazar, 17. evakuacija.
Goethejev citat: Plemenit bodi človek, po-magljiv in dober! (Edel sei der Mensch, hilfreich und gut.)
Zlogovnica
a — a — bo — be — ca — ci — ča — des
—	e — ev — ev — ga — ha — ja — ka — ko
—	Ii — me — mem — na — na — nik — no — non
—	nor — o — pi — plja — pre — ra — ren — rl — ri — ro— rum — sti — stič — še — ši
—	šin — vi — zi — zov. Iz teh 43 zlogov sestavi 13 besed s pomenom:
1. slovenski pesnik; 2. junak Shakespearove tragedije; 3. grški junak pred Trojo; 4. pritok Žile; 5. vas pri Ljutomeru; 6. dragocen les; 7. gorovje v Aziji; 8. mesto v južni Rusiji; 9. mesto v Dalmaciji; 10. močvirna ptica; 11. grški dramatik; 12. vas na Dolenjskem; 13. verska svetinja.
Prve in nato četrte črke vsake besede, brane navzdol, povedo narodni pregovor.
Računanje na pamet
Z vajo dosežeš toliko, da ti ne bo težko množiti na pamet s številom 52. Pri reševanju takih nalog, moramo najprej pomnožiti s številom, ki je za 1 manjše, kot v nalogi, pa rezultatu dodamo še 52.
Na primer: Če ima kdo 29 let, koliko je to tednov?
Število 29 je treba zmanjšati za 1. to je: 29 — 1 = 28 in nato množimo.
28 X 52, to je, 28 : 2 = 14 28 X 2 — 56
vodo, v kateri perilo izplakuješ, 150 do 200 gramov prekuhane soli. Ce to storimo, perilo ne bo zmrznilo in se bo tudi v najhujšem mrazu posušilo v enem dnevu.
Rumenjaki v jujcih so časih jako bledo barve, kar nas moti, če bi radi, da je testo rumene barve. Rumenjak pa dobi lepo rumeno barvo, če damo vanj soli, preden ga vmesimo v testo. To tudi lahko'storimo, preden jajcq opražimo na masti.
Da si prištedimo jajca, lahko damo v sesekljano meso (za kak nadev, sarmo itd ) namesto jajca, malo nastrganega, kuhanega krompirja ali krompirjeve moke.
Pri kuhi potrebujemo večkrat samo beljak kot dodatek za kako jed, « rumenjak nam ostane. Dn se rumenjak ne pokvari, gu je treba previdno (da se ne raznoči) politi z vodo (na krožniku ali v skodelici) tako, da je rumenjak ves pod vodo.
Beljaka ne smemo nikoli žvrkljnti v kovi-nnsti, ampak le v jx>rcelannsti posodi. Zmeraj pa ravnajmo z njim no hladnem.
Zadnji nasvet za nedeljo: Ravnaj z družino tako. da se v hiši pozna, da je nedelja. Predvsem pa/ii, do opravijo vsi člani družine svojo versko dolžnost in da se ne izvajajo rokodelska dela. Žrtvuj se družini za kak sprehod ali prijetno domačo zabavo
DNEVNIK PALČKA
odrijančka
torej: 28 X 52 = 1456 temu prištejemo še 52 tednov
pa dobimo, da je 29 X 52 = 1508
Pa še en primer: Če ima kdo 75 let, koliko tednov je etar?
75 — 1 = 74, 74 X 52 = 74 : 2 = 37
74 X 2 = 148
74	X 52 — 584«
+ 52
75	X 52 — 5900 tednov.
>Joj, joj, joj!« se je mahoma zaslišal krik odondod, kjer se je pot zožila in prešla v majhno
stezico.	„ . , _ ,
»Nesreča! Nesreča! Pet ljudi jo padlo v jamo!« jo zavpilo nekaj glasov.
Pritekel sem k Bradaču; »Kaj se je zgodilo?« »Dozdeva se, da se jih je nekaj prekopicnilo v jamo. Glej, glej, tamlo jo jama!«
»Jama? Ne spominjam se, da bi bila v tem kraju kje kaka jama!« je dejal Vseznal.
A Pikec je brZ segel y besedo:
»Je, je, jama je ln sam sem se komaj še reeil, da nisem telebnil vanjo.«
Vsi smo 6tekli na kraj nesreče in zares smo zagledali globok vodnjak. Na dnu je čololalo pet palčkov, do vratu v vodi.
»Ej, bratci, ne bojte se, j>otegnili vas bomo ven!« jo zavpil Vseznal.
»Le kako?« so se oglasili žalostni glasovi iz globine.
»Izvlekli vas bomo t žerjavom!« je odvrnil Vseznal.
»Dovoli!« 6em posegel v besedo, »kaj pa Čenčaš? Kolikor jaz vem, ni tu žerjava. Kar poglej, nikjer nič takega!«
In sem slovesno zaokrožil z roko krog sebe. Koliko si ta Vseznal domišlja!
»Modrijanček, svetujem ti,« je mirno odvrnil Vseznal, »da se ne vmešavaš v stvari, ki jih ne razumeš. — Alo, na noge, bratci!« se je obrnil k drugim.
• •• ■ ■ ■ •••
(Kratka kriminalna zgodba.)
»Tu čepiva v tej trapasti nočni službi in dvo-glasno zehava«, je zamrmrala gospodična Hilda in žvečila svoj večerni kruhek. Zmečkala je papir in ga zadegala v koš. »Saj je tudi odveč, da si me poklicala semkaj za samo zdehanje, Lizal«
»Saj te tudi nisem za to poklicala,« je odvrnila Liza, druga telefonistka. »Rada bi, da bi bilo nadzorovanje že končano in ga vsak hip pričakujem.«
»No, kaj pa je to?« je zazdehala Hilda in je zdolgočaseno zrla na vrsto telefonskih omaric z njihovimi signalnimi lučkami. To je bila še ena tistih central, ki še ni bila avtomatična in kjer so morale telefonistke delovati še z zamaški in" vrvicami.
»Kaj ne, Hilda, da si bila ti tudi že pri brzojavu, preden si prišla semkaj?«
»Kakšne skrbi imaš — seveda sem bila,« se je zasmejala tovarišica.
»In ali si ondi delala samo s Hughesoviml aparati in Siemensovimi brzopisci ali pa tudi še s starim Morsejevim tipkalnikom?«
»Tudi to, gospica moja. Zakaj pa vendar to izprašuješ?«
»Ker Morsejeve pisave ne znam dobro brati. Poglej tamle lučko številke 9315! Ze četrt ure takole miglja!«
»V hribih se dela dan ...« je zapela Hilda z jeznim obrazom in dodala: »Gospod naročnik, številka 9315, je navaden osel in bi rad gospodičnam v nočni službi malo ponagajal. Le kako ti miglja, kakor bliskavica pred nevihto! Trapa!«
»Pa kako miglja, to je, Hilda! Ali ne vidiš, da so to Morsejevi znaki? Lej — trikrat kratko, trikrat dolgo!« je Liza planila kvišku.
»Pa spet od začetka — tri pike, tri Črte, zmeraj eno in istol Ta osel postaja dolgočasen.«
Pa je Hilda spet premišljeno spregovorila: »Tri pike — to je s, tri črte je o — to se pravi so — pa spet so — Bedarija! Ali naj se s takimi oslarijami beliva glavo sredi noči?«
»Hilda!« je zavpila Liza. »Ti! ,SOS', to Je tudi klic na pomoč! Naročnik, številka 9315, nama javlja SOS!«
Hilda je imela že telefonski imenik v rokah in je s svinčnikom podčrtala: »9315. Borelli Paolo. Bankir. Kolodvorska 10.«
Drhteča Lizina roka je šla po mnogih vrstah lučk in luknjic, zamašila je eno od številk, si popravila slušalki na glavi in je telefonirala: »Ali je ondi policija? Tu je telefonska centrala, uradnica za čez noč, Liza Fekonja. Brž si zapišite: Neki telefonski naročnik nam javlja klice na pomoč z Morsejevimi znaki. To je bankir Borelli Paolot Kolodvorska, številka 10. Pri telefonu ondi se nihče ne odzove, le zmeraj daje znake SOS! Ondi mora biti nekdo v nevarnosti in ne more niti govoriti. Saj boste takoj poslali tjakaj policijski avto? Pa brž, brž, prosim!«
»Ta okus po blagu v ustih!» si je besno mislil Borelli, ki je v mučnem položaju, zvezan na rokah in nogah in s svojim robcem zamašenimi usti, slonel v kotu svoje zofe. Ves divji je strmel v strop in z veliko težavo preložil noge s telefonske mizice na tla. Za hip se mu je zazdelo, ko da bi se bil zganil vogal zatemnitvenega papirja na oknu — levi v spodnjem kotu — in bi se bil zazrl par oči v sobo, ki so jo roparji pustili razsvetljeno — tako so si bili svesti svoje zmage I
Njegova dva posla, šofer in kuharica, sta bila za nocoj prosta in sta šla v kino in zdaj še ne moreta biti nazaj. Pa saj se bosta vendar že vrnila, čeprav je njegovo stanovanje daleč od srede mesiai In tudi io se bo slednjič izkazalo, ali je bila njegova domislica uspešna ali nel
Po večerji je bil sam obsedel pri svojem pi-salniku in je pregledoval zapiske in pri tem iz-pil steklenico vina in pokadil nekaj smotk. Pa se je oglasil hišni zvonec. Kak pozen gost? Ni kazalo drugače, ko da gre sam odpret. Storil je to in je obstal pred štirimi, vanj pomerjenimi samokresi. Štirje jjostopaški zlikovci so se bili zgnetli noter, a on, Borelli, ki mu je bilo treba v ravnateljski pisarni svoje banke le na gumb pritisniti, da je koj prihitelo ducat najuslužnejših nameščencev, se je moral rad ali nerad pokoravati ukazom nočnih vsiljivcev.
»Nič hrupa, gospod Borelli!« je eden od če-tvorice siknil vanj in čez nekaj minut nato je že ždel nemo v kotu svoje zofe, ves prevezan z vrvico od zastorov in ves ovit ko kaka klobasa. Pa so mu zlikovci privoščili vsaj zofo — in pred njo je — hvala Bogu — slala mizica s telefonom, ki pa je s svojimi bolečimi rokami ni mogel doseči. Vrvica je bila trdno zavozlana in je rezala v meso. Tedajci mu je šinila v glavo krasna misel I Spomnil se je vojaške službe v mladosti, ko se je moral naučiti črtic in pik Morsejeve abecede. Ker je bil tisti predstojnik — hvala Bogu — tako strog, je znal abecedo še zdaj tako gladko, da bi jo tudi v spanju lahko naštel. Z veliko težavo in ko ga je vse bolelo, je spravil noge na mizo in je z nogami snel slušalko s telefona, da bi se lahko v telefonskem uradu s signalne lučko njegove številke prebralo: SOS.« Bi se! A če je le kdo ondi, ki zna Morsejeve znake 1 A znano mu je bilo, da se telefonistke učijo tudi brzojava.
Pogled na uro mu je povedal, da je že pred tridesetimi minutami nehal dajati znake. Brezbrižno se je naslonil v kot zofe. Nepovabljeni gostje so ga bili koj samega pustili in so odhiteli, cla preiščejo hišo. Slišal je, kako so zgoraj v spalnici rojiotali in razbijali, in koj vedel, kaj naj to pomeni: zlikovci so našli blagajno, ki je bila v steno vdelana in prekrita s tapeto. Zdaj jo bržkone odpirajo iu jo nemara jemljejo iz zidu.
Pravkar pa je slišati povsem drugačen glas, ko da bi kdo spodaj venomer obdeloval hišni zvonec. Ali sta šofer in kuharica? Oglasili so se udarci na hišna vrata, ki so se končali z glasnim treskom. Na hodniku so se oglasili koraki in glej! vrata v sobi so se malce odprla in dva stražnika v uniformi sta zrla vanj. Rešen je!
»Tamle zgoraj v spalnici,« je zastokal bankir, »v prvem nadstropju... Štirje so... V blagajno vlamljajo!«
Glavi obeh stražnikov sta izginili in slišal je, kako so podkovani čevlji topotali navzgor po stopnicah. Zgoraj je zabobnel strel in začul je rjoveče preklinjanje... dokler se ni zaslišala procesija stopinj po stopnicah navzdol in so se njegova \^ata na stežaj odprla in se je vsa gruča privalila v sobo.
»Detektivni pristav Strela,« se mu je predstavil prvi prišlec, pravi pravcati orjak v civilni obleki, čigar žepni nož je z naglimi sunki povzročil, da so vrvice popadale z njegovih bolečih rok in nog.
»Vaš klic na pomoč, gospod, nam je sporočila neka telefonska uradnica. Pripeljali smo se z avtom, pa smo seveda zaman zvonili pri vratih in smo morali nato vaša lepa hišna vrata, žal. razbiti. Vedeli smo tudi, da je tale gospod, ki je strokovnjak za vlome v vile, spet v deželi.«
Uradnik je pokazal na črnolasega poveljnika Štirih vlomilcev, ki sta jih stražnika privedla v sobo močno uklenjena. »Vaše dragocenosti iz vlomljene blagajne so še v spalnici. Preglejte, prosim, ali ničesar ne manjka. Potem pa se bomo brž poslovili od vas, da bodo tele živalce še pravočasno prišle v kletko in ne bodo zamudile zajtrka .. .<
»
Ko sta bili drusič obe felefonislki spet skuptj v nočni službi, je gospodična Liza lahko pokazala Hildi jantarjevo ovratnico in zlalo zapeslno urico, kjer je bilo na pokrovu vrezano besedilo: »Moji prisebni rešiteljici. P. B.«
Kako in kdaj je tobak osvojil Evropo
2e(ev tobaka v Bolgariji
Ko so se Spanci, ki jih je pripeljal Kolumb leta 1492 tlo otoka Kube, tam izkrcali, so opazili, da tamošnji domačini drže v ustih zvitke tlečih posušenih listov. Tamošnji Indijanci so kadili nekakšne cigare in z velikim užitkom vlekli svoje čike. Te cigare so domačini imenovali tabako. Odtod je dobila tudi rastlina ime. Če je tedaj to ime nastalo iz imena otoka Tobago ali pa iz imena meksikanske province Tohasco ali pa če sta tako otok in provinca dobila svoje ime po tobaku, se pa seveda ne da več ugotoviti.
Stari Indijanci niso poznali le cigar. Nasprotno, vsi načini uživanja tobaka so jim bili znani. Tako so tudi njuhali tohak ter ga žvečili. Prav tako so poznali pipe za tobak. Neznana jim je bila le cigareta v sedanji drobni obliki. Raziskavama so pokazala, da so peruanski Indijanci kadili na grobovih svojih dragih poleg tobaka celo strupeno kristavčevo listje. Dim teh listov jih je omamil tako, da so lahko govorili z »duhovi« svojih prednikov.
Če pogledamo današnjo industrilo tobaka, vidimo, da se je poraba tobaka sirer silno povečala, njeni načini pa niso doživeli v dolgih stoletjih po-
Na levi: Ovojna rcvka pipe, kakršno so zatikali Indijanci v nosnici. — Na desni: Stara indijanska lončena kratka pipa. Našli so jo v grobu na obali Floride.
sebnih sprememb. Če hočete, smo celo nazadovali. Takih pip, kakršne so si privoščili Indijanci, ne poznamo več. Poleg običajnih pip, ki so imele kratke ustnike in glave izdelane navadno res v obliki glav, so imeli še posebne pipe, ki so imele dvojen ustnik. Pravzaprav to ni bil več ustnik, ampak cevka, ki «e je razcepila v votle vilice. To dvojno cevko, ki je podaljšana vodila kot ena sama cev do pipe, so zatikali Indijanci v obe nosnici in vlekli krepko skozi nos.
Stari svet do odkritja Amerike ni poznal tobaka. vendar se motimo, če mislimo, da stari narodi niso kadili, tlerodot pripoveduje o starih
Stezosledci, na plan!
^ Polja in travniki, pa tudi gozdovi spe pod snežno odejo. Sedaj je prišel najlepši čas, da se izkažejo stezosledci in v snežni naravi poiščejo sledove in jih razbirajo. Lovci se že od nekdaj spoznajo na to umetnost, marsikdo pa, ki kot navdušen izletnik odhaja morda vsako nedeljo na izlete, ne ve, kaj srečava na svoji poti. Tu vodijo čez cesto čudne sledi, za katere ne ve, Čigave so, tam zopet najde globoke odtise v snegu, ki jih je zapustila neznana noga. In vendar ni nobena posebna umetnost, spoznati sledove najbolj navadne divjadi, ki se čez zimo ne zateče k zimskemu spanju. Seveda so sledovi različni, če divjad mirno hodi ali se pase in če je v diru ali na begu. Za danes prinašamo šest sledov, ki jih napravi divjad v mirni hoji. Pomislite malo in skušajte uganiti, čigavi so. Pravilni čdgovor itak lahko najdete nekje na tej strani.
&		% B		1
		•Jj*		t
1 i	iš	tU	t	f
	II	&	#	f
	M	#		t
k	& M	« &		
	*			0
3?		i	f>	Q
Skitih, da so vdihavali dim listja neke rastline tako, da so njeno listje metali na goreče oglje. I'oni[>oiiius Mela pa ve povedati isto o Tračanih. Stari Kelti pa so menda poznali že njuhanje. Vse te razvade so seveda prišle z nastopom novih narodov v Evropi v pozabo, ki je bila varna pred tem zlom, dokler ni začel tobak svojega zmagovitega pohoda po Evropi. Evropci so se naučili ka-
Zanimiva pa je pot, k| Jo je napravil tobak preden je zavzel Evropo. Že pri domačinih Amerike je veljal tobak za zdravilno rastlino. Prav zato se je zanimal zanj telesni zdravnik španskega kralja Filipa II. don Francesco Fernandez, ki je leta 1558 prinesel prva tohakova semena na Portugalsko. Tam so začeli gojiti tobak kot izredno zdravilno rastlino in poslanik Jean Nicot je iz Lizbone poslal to »čudežno« zelišče cesarju Francu IL, Katarini Medicejski in drugim veličinam tedanjega časa, da bi jim dokazal, kako skrbi za njihovo zdravje. Tedaj je dobila ta rastlina različna imena, kakor travica Kraljice matere, za-lišče velikega priorja in podobno. Vsa ta imena ne povedo nič drugega kakor, da so si odlične osebnosti polagale liste te rastline pri kožnih boleznih in ranah na boleče mesto v upanju, da bo kaj pomagalo. Nicotu se Je kasneje znanost oddolžila s tem, da ji znanstveno ime tobaka povzela po njegovem imenu in jo imenovala »nicotiana«, strup pa, ki ga je mogoče pridobiti iz nje: nikotin, Kajenje jo seveda kmalu prišlo v navado. Razširilo se je zelo hitro. Najprej so imeli kadilci pipe. Komaj so jih poznali 30 let, so že v Angliji v boljših družbah začeli njuhati. Poraba tobaka je začela tako naraščati, da so v Holandiji začeli saditi tobak že leta 1615. Prvi, ki so začeli njuhati, so bili seveda Francozi. Tam je ta moda prišla v navado že pod Ludvikom XIII. Kako hitro
Hitrost rib
/
Dve glavi indijanskih pip iz ruševin indijanskih žrtvenikov v dolini reke Ohio.
dili tobak od Črncev, ki so bili prepeljani v Ameriko kot sužnji. Črnci so bili prvi, ki so prevzeli staro indijansko navado menda največ zato, da bi se z dimom ubranili nadležnih moskitov. Ker so I bili prvi Črni sužnji prepeljani v Ameriko že leta 1516, ni nič čudnega, da je tobak kaj ktnalu našel pot v Evropo. Prvi način, ki je prišel v Evropo, je bilo uživanje tobaka v pipi. Indijanski domačini so, kakor kažejo izkopavanja, tudi najprej kadili iz lončenih pip.
Taka je tako imenovana indijanska »mirovna pipa«, ki gre pri posvetovanjih Indijancev od ust do ust. Te pipe so iz kasnejše dobe, saj igrajo veliko vlogo v vseh »indijancricah«.
je tobak prišel v vse države Evrope, dokazuje najlepše pismo norinberškega zdravnika Doldiusa, ki je pisal 6. aprila 1604 telesnemu zdravniku bamberškega škola in mu sporočil, da je turško poslanstvo, ki je tedaj prispelo na dvor cesarja Rudolfa, našlo v mestu dovolj tobaka in da so tedaj tudi že Norimberžani imeli navado kadili tobak iz pip.
Tako je pred dobrimi 300 leti zavladal tobak nad Evropo. Prvo, kar nam je dala Amerika je bil poleg naropanega zlata tobak. Šele mnogo kasneje in z veliko težavo se je udomačil krompir, od katerega živi danes pol Evrope. Krompir so vpeljali tudi dvori in dolgo časa kmečko ljudstvo ni maralo saditi krompirja. Nasprotno pa jo tobak nenehoma pridobival na prijateljih, čeprav so v vseh državah bile proti razvadi spočetka razglašene hude kaznL
PEDANT, KOLERIK, MENCAČ
M
pika na S in streSica na C vas izdajata V |
Marsikdo površno sodi o raznih malenkostih pri pisavi, kakor o piki na i, o strešici na č, š, ali ž, o vejicah, pomišljajih ali klicajih, in misli, da so ta postransko stvari, ki jim ni treba posvečati posebne pažnje. Pa ni takot Z enim pogledom lahko veščak prodre v skrivnosti značaja tistega človeka, ki Jih Je napisal.
Kdor je natančen pri ločilih, bo navadno tudi v življenju ljubil red. Zavoljo tega mu še ni treba reči, da je pedant ali pikolovec. Le takrat, če je v ločilih. pikah in strešicah zelo natančen, če jih postavlja vedno v isti višini in enaki velikosti — nazadnje bi jih človek vendar kdaj lahko spregledal — vidimo v duhu pred seboj tudi njegovo do podrobnosti urejeno pisalno mizo, kjer so svinčniki točno v vrsti in na določenem mestu. Bolj površen človek ne posveča takim malenkostim posebne pažnje. Ločilo postavi enkrat tako, drugiŽ zopet drugače. Često je tako raztresen, da sploh pozabi nanj. Drugi zopet često z mislimi prehiteva pisavo. Na mesto nad i napiše piko nad prvo naslednjo črko. Tretjemu zlezejo pike in strešice nekam visoko v »nebeške višave«. To je često — v poštev je treba vzeti še ostalo pisavo — znak piščevega idealizma. Četrti s pikami zaostaja. Čo so črke debele in težke, imamo opravka s težnjo k snovi, k zemlji. Ako so pike in druga znamenja visoko nad črkami in prehitevajo črke, h katerim spadajo, nam odkrivajo impulzivnega človeka, dočim jih k jezi in pikolovstvu nagnjen človek postavlja nizko in točno na odgovarjajoče mesto. Krepka ločila v stavkih so znak trdne volje; težak človek se odraža v klinasti obliki pike na i. Če so pike in strešice zdaj visoko, zdaj nizko nad črkami, potem vemo, da niha piščev značaj med pedanterijo in raztresenostjo; tak človek hitro in lahkotno sodi o drugih, v lastnih zadevah pa je manj ročen. Večkrat nastane iz pike na i cela
črta. Pred takim človekom bodi previden, ker je razburljiv in slabo obvlada samega sebe; z njim ni dobro »lešnikov treti«. Često je ta črta pomaknjena tako nizko k črki sami, da se kar strne z njo. S človekom, ki tako piše, se ni dobro spustiti v preveč zaupne pogovore, ker zelo črno gleda. Tudi ljudje znani zaradi prenašanja čenč, imajo često tak znak na svojem praporu.
Pri strešicah nad črkami č, ž, in 5 je važno, kako so zavite. Jasno navzgor odprte strešice so znak odkritosti, navzdol odprte strešice pa precej sličijo pobešeni roki otroka, ki hoče nekaj skriti z njo, in torej pomenijo zaprtost, nezaupljivost. Takšni ljudje so značaji, ki ne pokažejo radi odprtih kart. Če so strešice spiralasto zavite in so podobne majhnim krogom, potem ne smemo vsega verjeli roki, ki jih je napisala. Samoljubneži, ljudje, ki se pred drugimi radi delajo važne in hočejo biti vedno v ospredju vsega zanimanja, bi radi tudi s pisavo imponirall in delajo zato strešice posebno velike. Dolge in koničaste 6trešice razodevajo ostro mislečega in kritičnega duha. Če so strešice izoblikovane tako, da gredo v ostrem kotu od leve proti desni, pomeni to, naj se občutljiv človek pisca ter strešic rajši izogiblje. Pisec bi užival, če bi mogel koga dražiti.
Se na kratko o ločilih. Česti In celo za isto besedo dvojni ali trojni klicaji oziroma vprašaji izdajajo piščev entuziazem in navdušenost. So nekakšna »razprodaja čustev«. Tanki in ležeči klicaji so znak občutljivosti. Če so klicaji krepki in pokončni, dokazujejo energičnega in samega sebe obvladujočega človeka. Majhni in slabi klicaji so znak neživahnosti in mirnega temperamenta, dočim lahko sklepamo iz močnih, na desno nagnjenih klicajev na odporen značaj, ki mu ni dobro ugovarjati.
S poskusi so ugotovili, kako hitre so nekatere vrste rib. Losos premeri v 24 urah 40 kilometrov morske poti, pri čemer z lahkoto preskoči vse zapreke, visoke do a m. Istočasno preplava postrv 32, ščuka 23 in mrena 18 km na dan. Mlade iegulie potrebujejo 3 leta, da preplava io Atlantski ocean od Mehiškega zaliva do Evrope, kamor se gredo drstit. Plavajo s hitrostjo 12 km na dun.
Čebula proti prehladu in kašlju
Čebula in česen spadata med lahko prebavljive začimbe in poleg tega še pospešujeta prebavo težje hrane. Čebula tudi odlično regulira pline, ki se zbirajo v telesu, ima mnogo vitaminov ter je dobro zdrnvilo proti bron-hitičnemu katarju. Dve glavici čebule srednje velikosti zrežemo na ploščice, jih posujemo s sladkorjem ter jih pustimo ležati v posodici nreko noči. Medtem se razvije sok, ki ga damo bolniku. Čebulni sok je odlično sredstvo naj uživa surovo čebulo. Neprijeten okus po oroti katarjem in prehladu sploh. Kdor lahko, čebuli lahko odpravimo, če popijemo skodelico mleka ali kave.
Jakuti
Jnkuti žive v Sibiriji in jih je blizu 250.000. Naseljeni so ob srednji in spodnji Leni ter se pečajo v glavnem s konjerejo, z govedorejo in z rejo severnih jelenov. Oblačijo se v konjske in goveje kože. ženska pražnia obleka je obrobljena z dragoceno kožuhovino in okrašena s srebrom. Jnkuti so kaj spretni kovači srebra. Zadnje čase ie postala domovina Jakutov zelo bogata zaradi zlatih rudnikov, hermelinov in belih lisic. Jakuti so znani še zaradi nečesa drugega: po veliki požrešnosti. Niim najsorod-neiši Iiudie„— Japonci — pa nasprotno fado najmanj med vsemi aziiskimi narodi. Snedo komaj tretjino tega, kar pospravi povprečni Evropejec.
Križanka si 20
i	2,	3	4		■ r		h	S'		11	i?	Ta	14
15					m				17			1	
18			lil								■JI		
21			'''				*				Si		
27							>						
2S				31	32	33	14		3K			3>	k
19			40				41		1		42		
13		44	4j							41.	41		
18					4, ,				W 1				
U					52		|		53				
a
5 6
Za smeh
Olikana dama
Elegantna gospodična sedi v tramvaju in ima dovolj časa, da se malo nališpa. Najprej vzame iz torbice rdeče barvilo za ustnice, nato škatljico pudra, se nališpa po najnovejši modi ter se zadovoljno opazuje v zrcalu. Gospod, ki ji sedi nasproti ter jo opazuje pri tem važnem opravku, ji ponudi majhen kozarček: »Izvolite gospodična, saj boste gotovo tudi grgrali?«
Nesporazum
Operacija je bila zelo težka in za slavnega kirurga nekaj izrednega. Ko je bolnik bil zopet pri zavesti, pravi kirurg:
»Tale vaša operacija bo celo znanost obogatila.«
Nejeverno odkima bolnik:
»Ne verjamem, gospod doktor! Sem namreč v bolniški blagajni.«
Maščevanje je sladko
Osmi razred ženske gimnazije ima piko na profesorja matematike. Nič ne upošteva pri računskih težavah slabosti ženskega spola. Ves razred se že dolgo časa jezi in tuhta, kako bi jo profesorju zagodel. Pa jo končno iztuhtajo. Ko zazvoni zvnec, vstopi v razred nič hudega sluleči prof o-
1,
sor, dekleta pa meni nič tebi nič vse mirno obsede v klopeh. Profesor tudi nič ne reče, dokler ne pride do katedra in z ljubeznivim nasmehom in poklonom reče:
»Drage moje gospodične, kar verjemite mi, tudi kasneje v življenju boste še masikdaj obsedele.«
Sramežljivost
Ivka Sramežljivka je šla k zobozdravniku. Ta i vrta in plombira po zobeh, da se kar kadi. o je vse končano, vzame Ivka s hitro kretnjo vse zobovje iz ust. Zdravnik pade skoraj v nezavest:
»Saj imate vendar umetno zobovje! Zakaj mi niste povedali?«
Ivka zardi: »Oh, gospod doktor, ko me je pa tako sram.«
Vir
»Joj, gospa Samčeva, povejte mi vendar, odkod imate ta lepa, debela jajca?«
»Čisto zaupno in samo med nama povedano: od putk.«
Prvorazredni hotel
»Ali je to prvorazredni hotel, gospod plačilni?«
»Da, gospod, pa se kar vsedite. Vam bomo kljub temu postregli,«
Vodoravno: 1. reka v podzemlju, 6. del telesa, 10. spletena posodp, 15. vrsta slaščic, 16. ovoj, zavitek, 17. leposlovna oblika, 18. svetopisemska oseba, 19. afriška pokrajina, 20. nemška reka, 21. del obraza, 25. kemična spojina, 24. slonov zob, 26. Vombergarjeva oseba, 27. špansko mesto, 28. nemški prebivalec, 29. kemična spojina, 54. namizna posoda, 59. finsko pristanišče, 40. sprimek, gruča, 41. češka reka, 4-2. Ganglova drama, 45. bližnji sorodnik, 45. gorski prebivalec, 47. šv^arski kanton, 48. gorenjska postaja, 49. okusna pijača. 50. najvišja točka, 51. vrsta zdravil, 52. obrežno otočje, 53. napad, naval.
Navpično: 1. angleško narečje, 2. moški glas 5. mlada kravica, 4. del pokore, 5. tovarna za-storov, 6. prvotni prebivalec, 7. vrsta jedi, 8. domača perutnina, 9. grška pokrajina, 10 rusko mesto, ti. leposlovna oblika, 12. širjava, širina, 15. tuje ime, 14. kaplja, požirek, 22. vrsta maščobe, 23. porast, nastop, 25. umetniški klub, 26. slovenski list, 29 Gregorinova oseba, 50. obljube, 31. zemljišče, ozeml je, 32. pripovedno pesništvo, 35. trgovski popust, 34. ločitev, razstavek, 35. kvartopirski izraz, 36. obvezovanje, preveza, 37. pesnik občutij, 38. žensko ime, 44. ruska reka, 45 člen družine, 46. tuja črka. 47. hrvatska reka.
Rešitev križanke št. 19
Vodoravno: 1. tla, 4 salama, 10. boter, 15. Riga, 16. zelena, 17. mena, 18. opolo, 19. Tirole, 20. Lim, 21. Peru, 22 robida. 23. leča, 24. aga, 26. sinica, 28. pogan, 30. most, 32. napaka, 35. lega, 57. Elija, 39. Verona, 41. Dom, 42. sila, 43. Matera. 44. Sele, 45. Ada, 46. Medeja, 47. meter, 48. Raka, 49. nakana, 50. cena.
Navpično: t. tropa, 2. Lipe, 3. Agora, 4 Sa-lust, 5. Azori, 6. leto, 7. alibi, 8. merica. 9. ano-da, 10. bala, 11. omelo, 12 telega, 13. enica, 14. rama, 25. golida. 27. navada, 28. Panama, 29. namera, 50. mesar 51. silak, 32. namen, 33. petek, 34 .koran, 35. lasec, 36. len, 38. Jama, 40. reja. 41. dete.
Ali 6te uganili vsaj nekatere sledove? Saj 6e sami izdajajo, če le malo pomislite. Prvo sled je zapustila teta zvitorepka, drugo jelen, tretjo jazbec, četrto divji prešič, peto srna iii še6to veselo poskakujoči zajec. Le dobro si jih oglejte, zakaj prihodnjič boste ugibali sledove bežečih živali.
Optimist pri ljudožrcih
»n.nr*
»Kaj pa, če me ne bodo snedli? Mogoče je čarovnik predpisal poglavarju brezmesni dan.«
0202480001000253530000534848532323235348534853482348534848232353484853232348020200020102534848235353482348232353010023532323
Banca cooperaSiva economica S. A. a Lubiana g Zadružna gospodarska banka D. D. v Ljubljani
eseguisce tutte le operazioni di banca alle piu tavorevoli condizioni Emissione d'assegni circolari
Telefon a0ST, 397»
izvršuje vse bančne posle po naiugodnejših pogojih Izdaja cirkuiarne čeke
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri icnitovaniskih oglasih |« beseda po L !.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa |e beseda po 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu.
H SUižhc B
Dobe:
Autoprevoznika
ISčemo za prevoz premoga lz rudnika na ca. 4 km oddaljeno postajo Črnomelj. Prevoz ca. 1000 ton mesečno. Gume tn pogonska sredstva preskrbimo. Ponudbe samo za dolgoročno pogodbo le s sigurnim tovor, autom od ca. B ton Je poslati na: And. Jakll d. d., Krmelj. Dol.
Krojaškega pomočnika
za kontekcljo sprejme takoj Pel ko Franc st., Novo mesto.	b
Ve5 čevljar, pomočnikov
iščem za damske ln (lese čevlje. Nastop takoj ali po dogovoru. - Ješe, Ope karska cesta 61.	b
Hlapca
za vsa dela rabim takoj. Prlmar, Spod. Zadobrova št. 16, p. D. M. Polje.
i StMŽtlž 1
Jttelo:
Delo na dom
pletenje nogavic, jopic, krpanje perila Itd. sprejmem. - Naslov v upravi Slov.« pod št. 726. a
Službo
k starejšemu dobremu go spodu želi starejša- pridna, varčna ln skromna kuharica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Dobra gospodinja« št. 710. a
Lesni manipulant
vešč gozdne ln pisarni Ske manipulacije ter nakupa lesa, Išče službo. Gre tudi kot sluga, vratar aH za lnkasanta. Pošten tn zanesljiv, z do brlml spričevali, nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 796.
Služkinjo
Iščem za kmetska dela. Suhadolnlk, Prevalje, p. Preserje.	b
Hlapca
za kmečka dela, sprejmem. Skrlep, Mala vas 5 p. Jožica.	(b
Služkinjo
poSteno, za vsa gospodinjska dela, sprejmem takoj. Vprašati na Sv. Petra cesti 3 6.
Naprodaj:
Werthelm blagajna, poljska kovačnica. kompresor, zračna sasalka za avto-zračnlce. - Petronafta, Ljubljana, Tyrševa 35 a.
Emajliran štedilnik
skoraj čisto nov, nemškega sistema, prodam Janežič Jože, Skrovnlk, pošta Tržišče.	(1
g Kupimo fl
črno deteljo
In korenjovo seme kupujemo ali zamenjamo za pesno seme. - Sever & Komp., Ljubljana - Go-sposvetska cesta.
Mačje kože
plačujem ielo dobro, lisičje posebno visoko ceno. Kupim tudi vse dru ge kože divjačino. Dav. Zdravlč, LJubljana, Stari trg St. 30.	k
Kratek klavir
original Stlngel, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 781.	(1
Tovorni auto
5 ton nosilnosti, nov ali tudi rabljen, če je v najboljšem stanju ln takoj uporabljiv, kupimo. Ponudbe na And. Jakll d. Krmelj, Dolenjsko. I
Podgane
voluharje ln miši zanesljivo untčl Inženir Prezl jev »Mlkrotan« -Ljubljana, Wolfova ul. 3, telefon št. 34-73.	1
Modistko
samo prvovrstno delavko sprejmem. - »CBIC«, M. Peteln, Wolfova 3, Ljubljana. '	(b
Pošteno dekle
ki Ima veselje do otrok ter veščo šivanja sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 832. b
Služkinjo
ki samostojno kuha ln opravlja vsa hišna dela sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 806. b
Damska krojačica
gre na dorti, zmožna vsega krojenja, tudi prede-lavatl. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Prak sa« št. 797.	<a
Prodamo
Jabolka
so izdatna hrana za male ln velike. Pridite, sedaj jo zadnja prilika za nakup. Lavrič in Strum-belj, Tyrševa c. 33. 1
Dva šivalna stroja
»Slnger«, en specialen za entlanje, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 663.
Cepilna smola
strokovno sestavljena, vedno uporabljiva. Inž. Prezelj, Wolfova št. 3, Ljubljana. Telefon 34-73.
Prodam ali zamenjam
dobr" ohranjen pletilnl stroj, dolg 30 cm — za kravo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 793.
Večja količina
novih trgovskih knjig, zaradt opustitve trgovine ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 800.	(1
Kupuje
ovčjo stri ženo volno, volnene pletllske, krojaške, šiviljske ln mešane odrezke. Izrabljene volnene pletene Jopice, rabljeno žaklovtno, kakor vse tekstilne surovine. Prodaste najbolje samo pri »Jugo-volna«, Ljubljana, Tyr-ševa certa 41, tel. 32-45.
Kuharica
samostojna, dobi dobro službo. Plača 300 lir. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 819.	b
Ročne mline
za enotno moko dobavlja Ileršlč & Co„ Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-64.	1
Voz - samček
dobro ohranjen naprodaj. Cena 1200 lir. Naslov v upravi »Slov.« St. 694. 1
Divji zajec!
Sadjarji, škod., na sad nem drevju vas obvar"je inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazilo. - LJubljana, VVolfova il. 3, tel. 34-73.
Prodam:
kovaški prlmož (srednji), cevni prlmož, sekače, pre-bijače, držala za kladiva. Polzve se : Medvedova 17 - vhod lz Albertove. 1
Lepo oljnato sliko
Madone prodam. Naslov pri »Slov.« upravi št. 823.
Največja izbira
otroških vozičkov, dvoko-les, smučI, sani 1. dr. po najugodnejših cenah pri tvrdkl »Tehnik« Josip Banjal, d. z o. z., Ljub ljana, Miklošičeva c. 20
Postrežnico
sprejmem, snažno ln pošteno, ki rada dela v boljšem stanovanju. Od 11—3. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 815. b
Gospodinjsko pomočnico
samostoj. kuharico, pridno, pošteno ln vestno, zelo snažno, sprejme boljša družina dveh oseb. -Naslov v vseh poslov. »Slov.« pod št. 813. b
Dekle
pridno ln pošteno, ki Je vajeno kmečkega dela ln molže, se takoj sprejme na kmetijo v bliž. Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 811. b
Vrtnarskega pomočnika
ki je zmožen samostojno voditi vrtnarstvo, takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 808. b
Sejmski dežnik
nov, tudi za geometre, prodam. Vprašati: Drav-lje, cesta Stegne 10a-I„ nad Remizo.	1
Šivalni stroj
damske snežke (nove) štev. 36, globok voziček, posodo za mast, prodam. Kopina, Marenčlčeva 5-1.
Bžtopitl
Plemenske zajklje
prodam. Sv. Petra nasip 69, I, nadstr,	j
Kupim konja
srednje težkega, 6 do 10 let starega. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 768
Damskega psa
prodam. Salezljanska 11 Kodeljevo.	(J
Kravo
8 mesecev brejo prodam Polzve se: Bizovik 26
vsakovrstne poškodbe drevja: zaradi mraza, zajca, raka In drugih bolezni celi »RANOBRAN«. Inž. Precelj, VVolfova 3, Ljubljana. Telefon 34-73.
Gnojnična črpalka
malo rabljena naprodaj. -Suštaršič Jernej, Sp. Hru-šica 10, p. Dobrunje. 1
Plašč - kožuh
ameriških kož naprodaj. Hmelak, Tyrševa cesta št. 35 a.
Prvovrstni karbolinej
svetil In temni katran, Cramolln, kolektorsko olje za elektromotorje, Gravlcyd hladil, olje za vse stroje v dozah, vinska želatina »Flora«, gnojilna sol za cvetlice stalno v zalogi Petro-nafta, LJubljana, Tyr-ševa cesta 3 6 a.	1
ščureks
zoper Ščurke je stavljen na osnovi najnovejših tovrstnih poskusov. - Inž Prezelj, Wolfova ulica 3, Ljubljana. Telefon 34-73.
Radio aparat
5 cevni, znamke »Minerva«, prodam. Jegllčeva cesta 29, II nadstr. i
Pleskano spalnico
prodam. Mizarstvo Josip Žužek, Streliška ulica 5 dvorišče, LJubljana.
Ročni voz
prodam. Nosilnost kg. Selan J., kolar, brunje.
1000 Do-
Pisalni in adicijski stro
prvovrstne znamke ugod prodam. Mercedes, Fran člškanska ul. 10.
KitiMy
Knjige!
Vse vrste antikvarlčnlh knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knji garna Janez Dolžan Ljubljana, Stritarjeva ul št. 6, telefon 44-24
Mo-motorjj
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola 1. Gaberšček
bivSi komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. i"i
lelefon št. 28-2a Izpit se lahko polaga že z tb. letom.
Nakup in prodaja avto
mobllov, tovornih In oseb nlh ter motoclklov. žu žek, Ljubljana, Tavčar jeva XI.
Sena ali detelje
kupim več tisoč kilogramov. - Gostilna Vodnik. Podutik.	k
Krojaške odpadke
volnene tn bombažne ple-tilske ter šiviljske odrezke, kakor vso tekstilne odpadke kupuje Gerk-man, Hrenova ul. 8. k
Staro tehtnico
od 3 do 5 kg kupim. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 699.	k
Jezice
kupim. Navesti količino ln ceno. Naslov v, upravi »Slov.« pod št. 752.
Šivalni stroj
ki dobro Siva, kupim. Po
nudbe na upravo »Slov.« pod »Šivalni stroj« št. 761
Kože domačih zajcev
veveric, lisic, dihurjev, kun, vider ln domačih mačk kupuje L. ROT, krznarstvo — Ljubljana Mestni trg 6.
Kupim »Mladiko«
1932—1941, »Cas«, »Men tor«, vse nevezano. P1 smene ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Nakup revij« št. 723.
Svinca in antimona
kupi vsako količino akumulatorska delavnica Grajzar, TyrSeva 23.
Steklenice
Butelke, bordeaux, chl anti, konjak Itd. kupuj Sr. Kham, Kongresni trg
št. 8.
Bolniški voziček
dobro ohranjen, kupim Eonudbe na upravo »Slo venca« pod »Bolniški vo zlčelt« št. 822.
Prazne steklenice
čiste, vseh vrst vina, ver mutlia ln maršale kupuj Košmerlj, skladišče Ran zinger.
Pohištvo
Mroce
patentne postellne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Ratiovan
tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13
Novo kuhinjsko opravo
prodam. Skrjanc, Bizovik St. 44, p. Dobrunje.
Šperano spalnico
pleskana oreh. Imitacija, pisalna miza, moder., Iz hrastovlne, proda mizarstvo Artnak Josip, Jenkova ulica 7«	*
Sprejemamo n a r o c n i k e
tudi le za drugo polovico
„Slovencm knjisntce"
ki jo bomo začeli z na lepšo slovensko pastirsko povestjo našega znanega pisatelja Janeza Jalena in ki bo bogato ilustriiana
OVČAR MARKO
Vsi, ki >o že naročeni na „Slovenčevo knjižnico", bodo poleg 24 knjig dobili za nagrado 25. knjigo »Veliki beli molk" zastonj. Vsak kdor pa se naroči sedai na drugo polovico „Slovenčeve kn.ižnice'' (zvezek 13-24), bo dobil to znamenito 25. knjigo |za te, ki bodo naročeni ]e na drugo polovico ,,Slovenčeve knjižnjice" ie to 13. knjiga) za doplačilo 5-— L Oni pa, ki niso naročeni ne na vso, ne na drugo polovico ,,Slovenčeve knjižnjice", bodo pa mogli to knjigo „Ve|iki beli molk" dobiti samo za ceno 20-— L. Ta knjiga bo nenavadno bogato ilustrirana z rizbami, ki so povzete iz eskimskih pokrajin in tamkajšnjega življenja - pokrajin velikega belega molka
Postanite torei naročnik vsai druge polovice „S!o-venčeve knjižnjice"! Bogate kn,ige stane,o vsaka ie 5--L
PEKLE 2 BISERI
ki bo izUa namesto napovedane 8, knjige „Slovenčeve knjižnjice" v kratkem, bo lepo ilustrirana. Ilustracij bo kakih 20. To bo prva ilustrirana izdaja te kniige v slovenščini. Prav tako bo lepo ilustrirana ena najboljših naših mladinskih povesti, ki se lahko stavi ob stran znanim mladinskim povestim iz svetovne literature
Ne odlašajte niti trenutka, ampak takoj naročite vsaj drugo polovico „Slovenčeve knjižnice", ki Vam za današnji čas nudi tako lepo in vredno razvedrilo!

TOMCU IZ LONCU m
ki jo je spisal Dr. Joža Lovrenčič, in v kratkem izide. Tudi senzacionalni opis potovanja pisatelja Osdovvskega po Mongoliji in skrivnostnem Tibetu, ki bo izšel v kn i-gi pod naslovom
Ljudje, živali, bogovi
bo opremljen s številnimi ilustrac jami, ki bodo pona-zarjale in krasile napeto vsebino.
BBLd
Oddalo:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v središču mesta proti kolodvoru takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 762. -
Opremljeno sobo
lepo, oddam boljšemu gospodu Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 829.
Prazno sobo
veliko, poseben vhod, takoj oddam. Medvedova 36.
litfio:
Sobo
lepo, opremljeno z eno ali dvema posteljema, posebnim vhodom, v središču mesta, rabimo za takoj. Soba bi se rabila le nekajkrat mesečno. -Ponudbe na And. Jakll d. d., Krmelj, Dolenjsko.
Skromen profesorski par
Išče opremljeno sobo, če mogoče tudi hrano. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober plačnik« 799.
tanovaniaj
Oddajo:
Enosobno stanovanje
s kuhinjo oddam brezplačno takoj starejši osebi (ženski), katera Ima svoje pohištvo ln voljo, da pomaga pri gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico »Slov.« Novo mesto pod »Gospodinja«.
Stanovanje
3 sob, prltlklln, v centru, oddam. Ponudbe z opisom družine pod šifro »Snažna, točna stranka« št. 744 upravi »Slov.« č
Jite|o:
Dvosobno stanovanje
event. sobo b kabinetom lsčem za april na Viču, V Rožni dolini ali Trnovem. Ponudbe upravi lista pod šifro: »Solidna stranka« št. 698.
Dvosobno stanovanje
komfortno, Išče za takoj ali pozneje dvočlanska obitelj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam pol leta naprej« St. 763.
Družina dveh oseb
Išče eno- ali dvosobno stanovanje. - Oblak, Poljanska cesta 2-1.	c
Stanovanje
eno- ali dvosobno Išče starejša gospodična. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mirna« št. 809. c
200 lir dam
onemu, ki ml preskrbi dvosobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 844/32. c
PouH
ipl. učiteljica poučuje
klavir, francoščino, nemščino. Honorar zmeren. Informacije od 10 do 14. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 794.	(u
Škornje in gojzerice
ala »Zlrovske« In vso vrste drugih čevljev, po naročilu Izdeluje ln sprejema porravlla Mrak, Sv. Petra cesta 30.
| Poizvedbe j
za živali
Zgubil se je
dolgodlaki mali lovski pes »Spanlel«, bele barve s črnimi lisami, dolgimi črnimi ušesi ln z znamko št. 261, sliši na ime »Slrlus«. Odda naj so proti nagradi dr. Sou-vanu, Kongresni trg 15.
jgUimtem|j
Vpsljano špecerijo
v Ljubljani ali bližnji okolici vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Specerlja« 795. __(m
Stanovanje 5 do 6 sob
ali celo vilo, vzamem v najem takoj ali kasneje. Ponudbe na S. A. M. I. C. E. N. poštni predal 13, Ljubljana pod »Dober plačnik«.
Oglašujte v edino uspelem dnevniku »Slovencu«!
UZ555555+5555555555555555555555555555555555555555555555555555555555
Francesco Perrli
BO
Neznani utenec
Zgodovinski roman lx Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža LovrenčiS.
Marko je pogledal 6tranico in našel še razločno viden in nedotaknjen napi6: I e s u a.
»To so vrata,« je nadaljeval Simon »skozi katera je stopil tvoj oče, da bi te videl. Ko je opazil, da so te obrezali, je potegnil iz nožnice meč in zarjovel kakor lev. Tam 6kozi pa je zbežala tvoja mati s teboj v naročju, a za njo takoj liktorji. Pomisli, gospod, od takrat te ni več videla, a ti 6i danes že mož in Najvišji je hotel, da se vrneš v Izraelovo kraljestvo.«
Mark bi rad govoril, a grlo so mu zapirale solze. Usoda njegovega rojstva ga je mučila, a zdaj je prvič čutil, da je njegov povratek v rojstno deželo delo Previdnosti, Nekaj novega in dokončnega 6e pripravlja, kar ga usmeri čisto drugam in da nov smisel njegovemu življenju.
Mater mora za vsako ceno jioiskati.
Ko je pomislil na 6voj jx>govor s Pilatom, je ugotovil, da mu ni niti oddaleč kaj namignil glede njegove zadeve. Mogoče iz obzirnosti, ko je vendar pokazal 6voje zaničevanje do judovskega ljudstva. Sramoval naj bi 6e torej, da je sin tujke. Pa zakaj, če so celo bogovi ljubili sinove, ki 60 jih imeli s človeškimi hčerami? Le kaka grozna blaznost je prevzela ljudi, ki so vsi rojeni iz Dionizo-vih solz, da so 6e razdelili v sovražne tabore in se črtijo?
4.
še isti dan je Mark sklenil da se mora hiša urediti. Megaklesu je naročil, naj vse vodi in nad-
zoruje. Starec se je spravil takoj na delo. Iz Ceza-reje in Sidona je poklical slikarje, v Aleksandrlji naročil opravo in stekla, iz Antiohije in Tira so prišle preproge in svileno blago in cel kup obrtnikov in 6užnjev se je trudil, da bi čim sijajnejše opremil prostore, v katerih bi stanoval Mark, plemeniti Rimljan in častnik legij. Medtem ko 6o hišo preurejali, 6e je namenil iti k Saramalu. da bi z njim govoril o dveh zadevah, ki 6ta ga silili k rešitvi.
Prvo je bil vojaški nastop, ki mu je bil ukazan. Najprej bi moral uvesti stalno službo hitrih slov 6 Cezarejo ob morju, jx>tem pa prositi Saramala, da bi mu jx>magal izslediti mater. Ta tako previdni, tako oprezni in pri v6akeni koraku in dejanju z gotovostjo računajoči fjoslovni 6tarec bi mu utegnil biti pri iskanju prav |x»ebno koristen, šel je osebno k njemu, ker ni hotel, da bi bil pri zadevah, ki 6ta se obe tikali samo njega, zraven tudi Panza.
Saramalova hiša ni bila daleč od njegove in je 6osedoval 6 Kaifom, 6 katerim sta si razdelila posle v mestu. Ker je imel bankir 6aino hčer Gla-tiro, ki je bila zaročena s Fanuelom, sinom velikega duhovna in jioveljiiikom temj>eljske straže, je ves Jeruzalem govoril, da dela Saramala za Kai-fovo hišo ...
»Gospod,- je spregovoril Saramala, ko je stopil Mark, ki ga je sprejel v 6obi za odlične goste, »če ne bi prišel ti k meni v obisk, bi danes jaz obiskal tebe in Sisinija Panza. Sporočiti ti imam važne vesti.
»Za kaj gre?« je vprašal Mark.
»Izvršil 6em upraviteljev ukaz, gospod, in Najvišji je blagoslovil moje delo.«
Medtem je vstopila Glafira s posodico vonjave v roki, 6e gostu ljubko poklonila in se mu pri-
bližala, da bi mu odišavila lase. Nasmehnila se mu je s svojimi kovinasto črnimi očmi in velikimi belimi zobmi, ki 60 se blesteli v rjavem obrazu z lejx> oblikovano brado.
»Pri tlerkulu«, je pomislil Mark, opazujoč njene tihe gibe, ko se je kakor pantra prožno vrtela okoli njega, »lepše zobe ima kakor Lolija«.
»Eleazarjevo pismo imam,« je nadaljeval Saramala, »pripravljen je, da bi se pogajal.«
»Dobro. To je res važno,« je dejal Mark. »In kje in kdaj?«
»Kdaj, določiš ti, gospod, v 6ix>razumu 6 Pan-zom in, ako je jx>trebno, tudi z upraviteljem Pilatom; kje, |>a je določil Eleazar. Ni daleč. Ele-azar,« je dodal Saramala, »pa postavlja tudi ]>o-goj, da boš od vaše strani navzoč osebno ti, sam pa, da pošlje 6vojega zastopnika, ki ti pride naproti.«
Medtem ko je Saramala govoril, so mu na čelu one tri gube, ki 60 bile kakor sokol v jx>letu, [podrhtavale kakor bliskavica na poletnem nebu. Tudi Glalira je pripirala oči, ko da bi s 6lastjo [X>uživala očetove besede.
»O V6em bo treba govoriti še s Panzom,« je rekel Marko, »čeprav 6em za zdaj zadovoljen 6 tvojim jx>ročilom. Upam, da mi ne bo težko prepričati Eleazarjevega odposlanca, da je zanj najbolje, ako se vda.«
Saramala in Glafira sta 6e sjx>gledala z nezaznavnim nasmeškom, potem pa jKigledala Marka.
»Tudi jaz upam,« je rekel Saramala.
Nato je govoril Mark 6 starim bankirjem najprej o upostavitvi službe slov 6 Cezarejo in je ukazal, naj predloži proračun, koliko bi stalo, da bi začela čimprej in redno poslovati, potem f>a je prešel na mater.
»Ti veš, Saramala,« je začel. >da je moja mati Judinja in da doslej še nisem videl njenega obra-
za. Vesti o njej so bujne in nedoločne, a prepričan sem, da je še živa ta kje v teh krajih. Moraš mi pomagati, da jo najdem. Na stroške ne glej, vse moje premoženje ti je na razpolago, samo da izve, da 6em jaz v Jeruzalemu in da želim živeti z njo.«
Saramala je nekaj časa molčal, kakor bi 6e zamislil, [>otem pa je rekel:
»Gospod, tvoja naročila bom izvršil. Prepričan pa sem, da boš dobil o svoji materi marsi-kakšne podatke, ko boš govoril z Eleazarjevim od-jjoslancem. Eleazarjevi ljudje živijo v gorah m ni izključeno, da je ne bi kdo kdaj srečal, če je res, da živi v hribih.«
5.
Ko je prišel Mark iz Saramalove hiše, je takoj stopil k Panzu v palačo Antonijo, da bi mu poročal o Eleazarjevem pismu in se z njim posvetoval in določil še dan in način glede 6e6tanka.
Panza je bil mnenja, da je treba o V6em obvestiti Pilata v Cezareji, ker ni bil za to, da bi vodil j>ogajanja tako mlad in neizkušen častnik, kot je Mark Adonij.
Mark je pa ugovarjal, češ, da bosta Pilatu |x>ročala o pogojih predaje, da jih jx>trdi, poobla-
stilo za pogajanja pa da vsebuje že naročilo, ki ga je dal Saramalu. Kar se pa tiče upornikov, da 6e čuti dovolj močnega in odločnega, da jih prisili
k takim pogojem pri udaji. da bodo koristni in častni za ugled Rima. ln jx>tem je imel še po6eb-no važen vzrok, zaradi katerega se je poganjal, da bi on vodil jKigajanja. Od usf>ešnega vojaškega pohoda je bila odvisna njegova in Varilijina prihodnost. Pilat mu je obljubil, da mu doseže pri cesarju pomiloščenje in dovoljenje, da bi se lahko vrnil v Rim, če 6e mu posreči streti upornike. Zato je hotel pokazati, kaj zmore in poudariti pomembnost svojega osebnega nastopa.
BiMintE
Vse denarne In trgovske pasle
vvrg|m hitro tn točno obrnit« nai
Rudoll Zore
uledallšlca ulica stev. 12 (telefon 38-10.
Knjižice hranilnih vlog
obrestujejo se po 10'/» -prodam. Odstopim, kdor povrne škodo kmetskih dolgov. Ponudbo upravi Usta pod »Potreba 702«.
Delnice Trboveljske
promogokopne kupimo Se nekaj komadov. Rud. Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.	d
REUMATIZZATI REVMATIČNI
Fate regolarmente la voilta cura di
zdravite se redno z
UR0D0HAL
Eviterete: Dolorl, Sclatlca Emicranla, Obesltd
Un cucchisino da ca|[4 matlino e jera in un po' di acqua PR0DUZI0NE ITALIANA
in bosta preprečili: Bolečine, Ishlas (bolečine v kolku), Glavobol, DebeluSnost Zjutraj in zveEer ena Sličica Urodonala v malo vodi
ITALIJANSKA PROIZVODNJA
Filatelisti pozor!
Nakup tn prodaja znamk vseh vrst, JOL albumov in fllatelistlčnih potrebščin je najugodnejša v knjigarni Jan. Dolžan, Ljubljana - Stritarjeva ultca 6, tel. 44-24.
Vatikanske znamke
smo dobili poleg drugih V zalogi imamo tudi različne albume. Mladinska založba Stari trg 30.
Ugoden nakup
vsakovrstnih znamk nudi trgovina Cešnovar, Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 2
't. u n •>'» o digf t r o -b i .»'a m-V m o.n o i A u
urcjno.n, svitov,ntgvslovesa
Ayl. htf. MIlan« 3927 d«l 31-135
Smeti
ogorke, pepel blato ln Izkopanine lahko odlagate v opuščeni gramozni jamt na skladišču stavbenika Kamnlkarja. na šmartlnskl cesti, nasproti tovarne za klej, ker je to za mesto najbližja opuščena gramoznica, r
LJUBLJANSKI MAT
V ncde'|o 1. februarja In na Sve(n'<o 2. fetruarja preditM« ob 10.30. 14 30.16.30 In 18.30 uril
IiENIAMIN'0 OIC.LI ln KM M A GKAMATICA v svojem nnlnovel'pm pevskem velefilmu
Vrtoglavica
Ostrili icralol- CamlU Horn Itutli Helberi* Itd.
Utasbn: Puccini. VVnunpr, (iiordnni itd.
KINO MATICA . TEL. 22-41
Filmska mojstrovina 7. nn.iholjšimi karakternimi igralci
Ce ne norllo. fin ne moramo
Ruggero Hnggprt. Arinnmlo 1'alconl, Antonlo (iandusio KINO 5LOO A . TEL. 27-30
Zapleteno vprašani« o ljubezni in umoru
Nedolžna ali kriva
8 Francijo. Sincapooro, Filipini llnvnjskt otoki! — Frederie March ln Jean Bennett KINO UNION - TEL. 22.21
Paotn Barbara v najboljši komediji sezone
Nadvojvodlnja se zabava
»Slavček TIolly wooda". O race Mnore v vele/.abavnem glasbenem filmu
SIsl
Predstave ob 14.30 in 17. liri KINO KOOELJEVO. lel. 41-64
Zahtevajte povsod naš list!
IZDELOVANJE
CURA INFLUENZA.	2DRAVI HRIP0. NE-
NEVRALGIE, REUMATISMI	VRAIGIJE. REVMATIZEM
10MBAGGINE e rapida-	TRGANJE V LEDJIH in naglo
mente ne calmo i dolori	pomiri bolečine »sen leh bolezni
lab. o. manzoni t c. • mhano ■ »lo velo, j
TYR5 EVA C. 35 ZAHTEVAJTE CENIK
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v Ljubljani
Kopitarjeva 6/II
v svoji črtalntci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fazonah.
CENE SKRAJNO NIZKE. P0SLU2ITE SE!
Una maechlna per serlvere portatile che, oltre le proprie caratteristiche di trasportabi-litii, offra tutti i vantaggi di una macchina per ufflcio 6 la:
Pisalni stroj v kovčegu,
sodobne elegantne linije, praktičen radi prenosljivosti ter svoje izvrstne trpežne konstrukcije uporaben tudi za pisarno1
fi/ekeol
MOD. 90
Rappresenlanle ©selusivo per la Provincia di Lubiana:
A. K O V A Č I Č
Prešernova ul. 44 Tel: 26-36 prej Ivan Lega!
o
©poroka osmih bojevnikov
»Oprostite, mylady!« vstane Hammond ter se ljubeznivo smehlja. »Morebiti pa bi Vaše navedbe utegnile odložilno prijKimoči, da bi se razvozljala uganka, kako je umrl Vaš gospod svak. Veliko ljubeznivost nam bi izkazali, ko bi nam hoteli žrtvovati le eno minuto časa.«
Lady Finsbury svojo lorgnetto nameri naravnost na vztrajno smehljajočega se Hammonda, ki je to presojanje pogumno prenesel, ne da bi bil trenil. Obraz se ji malce ublaži, glas pa skoraj prijazno zazveni, ko pravi: »Vsaj Vi, mladi mož, menda vendarle niste od policije?«
»Nikakor ne, mylady. Pišem se Hammond. Le tu pa tam se čisto zasebno kdaj pečam z detek-tivstvom, pri policiji pa ne služim.«
»To se Vam takoj fiozna, mladi mož.. .« Hammond poredno jioškili tjakaj k besnemu inšpektorju ..., »no, kaj pa bi radi zvedeli?«
»Rad bi vedel, mylady, ali bi o omenjenem času mogli kaj bolj natančnega povedati. Ali ste morebiti to ali ono videli, ali ste kaj takega slišali, ali se Vam je morebiti kaka stvar čudna zdela in tako dalje. Saj ste bili v salonu?«
»Da — od treh dalje. Malo sem čitala v svojem Shelleyju — zmerom ga imam s seboj — je prav majhen zvezek, v usnje vezan .. .<
»Ali ste mogli nemoteno Citati?«
»Da — kake pol ure pač. Potem pa sem zapazila gospoda Mac Allistra, ki je šel v pisarno mojega svaka. Mac Allister je nenavadno simpatičen gospod. Dala sem mu jk> strežaju sporočiti, naj pride k meni, ker sem se hotela z njim nekaj važnega f>omeniti.<
»In je gospod Mac Allister takoj prišel?«
»To se razume — saj sem ga dala poklicati.«
Hammond se komaj vidno nasmehne in spet poškili tja k inšpektorju.
»Docela pravilno, mylady. Ali je gosjiod Mac Allister prišel iz sobe Vašega gosjkkla svaka?«
»Kajpada, mladi mož. Kako čudno sprašujete? Če je gospod Mac Allister šel v pisarno, je menda docela logično, da je spet ven prišel.«
»Seveda. Oprostite mi prosim — koliko časa, sodite, pa je bil pri Vašem gospodu svaku?«
»Tega pa res ne vem. Saj od mene menda ne boste zahtevali, da bi venomer na uro gledala.«
»In kako dolgo, kako mislite, ste se pogovarjali z gospodom Mac Allistrom?«
»Dokler ni prišel sir Henry z nekim drugim gospodom — ne vem, kako se že piše, je pa nenavadno izobražen mož.«
»In kaj se je potem zgodilo, mylady?«
»Kaj se je zgodilo? Kaj neki naj bi se bilo zgodilo? Nič, dokler tisti nerodni odvetnik ni razbil čudovite vaze, kakršne ne dobim več niti za 250 funtov. Še dobro, da se ni zaletel v mingsko vazo tamkaj v pisarni; tiste namreč niti z zlatom ne bi bilo moči preplačati...«
Lady malce premolkne, da si oddahne. Hammond pa spretno izrabi ugodno priliko:
»Vašo žalost dobro razumem, mylady — najprej dragocena sevrejska vaza in potem strašna smrt Vašega gospoda svaka — nikako čudo, če Vaši živci trpe. Kaj pa se je potem zgodilo?«
»Govorili smo seveda o razbiti vazi, in odvetniku sem pošteno jx>vedala, kar mu gre. Nato je pozvonil po strežaja ter z njim in z gospodom Mac Allistrom odšel v pisarno, da bi se pri mojem svaku opravičil zaradi svoje nerodnosti. Jaz pa sem z drugima dvema gosjiodoma odšla v salon. Pet minut kasneje je gospod Mac Allister spet bil pri nas.«
»Lepo se Vam zahvaljujem, mylady! Mislim, da nama več ni treba zlorabljati Vaše ljubeznivosti. Vaša pojasnila so bila dragocena.«
»Kakšna pojasnila neki, mladi mož?«
Hammondov obraz je tako otroško nedolžen, da si ga bolj ne moreš misliti. »Vse, kar ste povedali, mylady, zlasti pa tisto, kako dragocena je bila razbita vaza.«
Lady Finsbury ga počasti s smehljajem ter svojo lorgnetto upre vanj.
»Da sem Vam, mladi mož, mogla kaj pomagati, me veseli.« Nato je odšumela iz sobe, ko je inšpektorja še enkrat ošinila z uničujočim pogledom.
»Simpatična ženska,« zagode Kennedy. »Vaš tip, Hammond, kaj?«
»Vsekakor ne Vaš, ljubi Kennedy,< se smeje Hammond. »Bolj jo boli tista razbita vaza kakor pa svakova smrti No, kaj hočemo! Kdo pa je zdaj na vrsti?«
»Spet ženska — v veži sem videl mlado dekle. Njo j>okličem.<
Mlada dama je kmalu bila v čitalnici. Bila je kakih dvajset let stara in kaj čedna na pogled: visoka in vitka, velikih in temnih oči ter temno-rjavih las. Dekle se le bežno ozre v Hammonda, nato pa mirnodušno pogleda inšpektorja.
»Kako se pišete, prosim?«
»Evelina Brent.«
»Kaj ste v tej hiši?«
»Družabnica lady Graco Finsbtiryjeve.< Njen glas je prijeten in melodičen, vendar se Ham-mondu zaadi, kakor da bi malce trepetal, ko odgovarja.
»Kje ste bili danes od treh dalje?«
»V svoji sobi sem bila, deset minut pred pol četrto pa sem odšla doli.«
»Kako pa, da ta č«s tako natanko veste?«
»Ker sem ...«, nenadno utihne.
»No? Ker ste ...?«
»Hotela sem se malo sprehoditi. Ko sem prišla doli v vežo, sem slučajno pogledala na svojo zapestno uro.«
»Čudno,« gode Kennedy. »Kam ste šli na sprehod?«
»Gospoda polkovnika Westfalla sem spremljala do glavnega vhoda. Potem je on šel na desno, jaz pa sem proti zahodni strani zavila okoli hiše.«
»Ali ste med potjo koga srečali?«
»Sprva nikogar; pred knjižnico pa sem srečala sira Henryja in gospoda Prescotta.«
»Koliko je bila takrat ura?«
»Ena minuta čez štiri.«
»Kako pa spet to tako natanko veste?«
»Cerkvena ura v zvoniku je pravkar odbila štiri.«
»Hm! Saj ste več ko jx>1 ure hodili, preden ste iz svoje sobe skozi vežo prišli do glavnega vhoda in potem enkrat okoli hiše. Ste pa res počasi hodili!«
»Saj tudi sem, gospod inšpektor.«
»Nato ste spet šli v hišo?«
»Nak — malo sem se še sprehajala zunaj po cesti — kake pičle pol ure mislim. Do čaja ob pol petih sem se že vrnila.«
»Ali ste nazaj grede morda videli koga, ki bi bil prav naglo prihajal iz parka?«
Hammond opazi, da se dekle lahno zdrzne tn malce pomišlja, preden odgovori:
»Koga naj bi bila videla? — Koga, ki ga no poznam, menite?«
»Tega nisem rekel,« odvrne Kennedy ter Jo ostro pogleda. »Vprašal sem Vas, ali ste videli koga, ki bi prihajal iz parka?«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčill