Veleposlanik Mirošič pri Napolitanu Po Trstu transparenti proti »Svet potrebuje lepoto hitri železnici V Štandrežu otroško voščilo starejšim krajanom Primorski Od »hrome race« do drznega voditelja Martin Brecelj Odkar je Barack Obama 4. novembra doživel poraz na kongresnih volitvah sredi predsedniškega mandata, v ZDA velja za »hromo raco« (lame duck). Prvi temnopolti šef Bele hiše pa se ne bi rad zapisal v zgodovinske anale kot poraženec. Podobno kot marsikateri predhodnik v takšnem položaju zdaj skuša popraviti svojo podobo zlasti z zunanjo politiko. In tako doslej dokaj previdni Obama v zadnjih časih na mednarodnem prizorišču vleče drznejše poteze. V tem kontekstu smo dočakali začetek normalizacije odnosov med ZDA in Kubo. Ameriški predsednik je po dogovoru s kubanskimi oblastmi v teh dneh napovedal olajšanje trgovinskega embarga, uvedenega leta 1961, in obnovo diplomatskih odnosov med državama. S tem je padel eden izmed zadnjih zidov, ki so nastali v času »hladne vojne« med ZDA in nekdanjo Sovjetsko zvezo. Resnici na ljubo ga ni bilo kdo ve kako težko podreti, a Oba-ma je s tem vendarle naredil prelomno dejanje ter večinoma požel odobravanje doma in po svetu. Veliko bolj tvegana je druga poteza, za katero se je odločil ameriški predsednik, namreč poskus, da bi Rusijo zreduciral na raven regionalne sile in še zlasti da bi ponižal njenega predsednika Vladimirja Putina. V tem smislu Obama izkorišča ukrajinsko krizo, zaradi katere so ZDA in EU sprejele gospodarske in politične sankcije proti Moskvi, poleg tega pa uporablja energetsko orožje. Tako je tudi zaradi ameriške gospodarske politike v zadnjem času strmo padla cena nafte in plina, ki tvorita nosilni steber ruskega gospodarstva. S taktičnega vidika se Oba-ma lahko veseli dosedanjih rezultatov, saj je Putina spravil v resne težave. Vprašanje pa je, ali je njegova politika strateško modra. Pa ne le zato, ker pač ni daljnovidno spodbujati uporabo okolju neprijaznih fosilnih energentov, katerih svetovne zaloge pojemajo. Vprašanje je predvsem, ali bodo zahodne sankcije res spravile Rusijo na kolena. Konec koncev gre za drugo svetovno vojaško silo, ki bi v skrajnem primeru lahko segla po jedrskem orožju. Sicer pa najbrž ne bi bilo odveč spomniti, da se politika sankcij v primeru Kube ni obnesla, kot je te dni javno ugotavljal sam Obama. Povrh ta politika ne prizadeva le Rusijo, ampak posredno tudi Evropo, medtem ko Rusijo potiska v naročje Kitajske, resnične izzi-valke ameriškega imperija. dnevnik št. 296 (21.229) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 19. DECEMBRA 2014 1,20 € 9 771124 666007 >/18 4 12 19 bruselj - Prvi Evropski svet s predsedovanjem Poljaka Donalda Tuska Voditelji podprli naložbeni načrt EU gorica - Obisk ministra Žmavca Prisluhnil manjšini in obljubil podporo ' /r12 GORICA - Minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je bil včeraj gost slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Prvi uradni obisk v goriški pokrajini je bil spoznavnega značaja; Žmavc se je hotel seznaniti s slovenskimi organizacijami in ustanovami, ki delujejo na Goriškem, ter srečati njihove vodilne predstavnike. Obiskal je slovensko osnovno šolo v Romjanu in se pogovoril z župani treh slovenskih občin Sovodnje, Doberdob in Števerjan, nakar je v Gorici obiskal razne slovenske ustanove, Trgovski dom, goriško županstvo in tudi uredništvo Primorskega dnevnika. THERMANA'VAS RAZVAJA - *— ■" - - ■ Tvpjr 1 dani nim bonarti n rt 5d(Unnn rjfUtjinfi vfcuin.h Tharmihi UUu. u Hm» C »alti Ihcrmini Par* Laike' Vikend ie od 2B£ € za dve osebi! 2 odrasla osebn. plača samo Otrok do S let brezplačno BRUSELJ - Novi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob prihodu na svoj 48. vrh, ki pa je prvi pod njegovo taktirko, poudaril, da se bodo osredotočili na dva pomembna izziva: naložbe ter Ukrajino in Rusijo. V povezavi s prvim izzivom, načrtom, s katerim naj bi v prihodnjih treh letih spodbudili za najmanj 315 milijard evrov naložb v strateške evropske projekte, je dejal, da so se razmere v Evropi sicer od izbruha krize izboljšale, a opozoril, da še nismo varni. Naložbe so poleg strukturnih reform in zdravih javnih financ za EU recept za gospodarsko rast in zaposlovanje. To mantro je včeraj ponovil tudi Tusk. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo voditelji pozvali k nujni vzpostavitvi evropskega sklada za strateške naložbe. Na 11. strani tržič Razkrinkali združbo mladih prekupčevalcev TRŽIČ - Policisti iz tržiškega ko-misariata so v sodelovanju z osebjem tržiške finančne straže razkrinkali združbo mladih preprodajalcev mamil, ki so z drogo oskrbovali več desetin mladostnikov iz Laškega. Čeprav preiskava še traja, so na goriškem sodišču že odredili hišni pripor za dva mladeniča, ki sta stara 19 in 22 let. Drugih šest preiskovanih mladostnikov pa do začetka sodnega postopka ne sme zapustiti občin, v katerih imajo bivališče. Na 14. strani »Kralj goljufij« v rokah italijanske policije Na 4. strani Krebel: Patronata Inac ne bodo zaprli Na 5. strani Na Goriškem upad števila kaznivih dejanj Na 14. strani Goriški skavti praznovali 50-letnico Na 15. strani T H F RMANA Laško 1 MM DID ai TP t I hc"TIm« m « 'd :Lhrimuniii NOVO LETO V TERMAH ZREČE 31.12. 2014 - 02. 01. 2015 Nepozabna doživetja v zasneženi pokrajini, v objemu toplote termalnih vrelcev in savn, ob razvajanjih v wellnessu ter v prijetni družbi in praznični kulinariki. Vključeno: namestitev v dvoposteljni sobi hotela Vital ****, 2x polpenzion, »ali inclusive« silvestrovanje s svečano večerjo in živo glasbo, 3 dni neomejenega kopanja v termalnih bazenih, lx vstop v Savna vas, kopalni plašč, ski bus na relaciji Zreče - Rogla - Zreče, praznično animacijo ... Cena po osebi v dvoposteljni sobi: 230 € Popusti in doplačila: www.terme-zrece.eu Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče T: 00386 3 757 60 00, E:terme@unitur.eu 2 Četrtek, 18. decembra 2014 ALPE-JADRAN / rim - Včeraj na Kvirinalu Veleposlanik Slovenije Mirošič pri predsedniku Napolitanu V teku njegovega predsedniškega mandata odnosi med državama na najvišji ravni Veleposlanik Iztok Mirošič in predsednik Giorgio Napolitano RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj na zasebnem obisku sprejel na Kvirinalu veleposlanika Republike Slovenije Iztoka Mirošiča. Šlo je za daljše in prisrčno srečanje v teku katerega je Napolitano pokazal navezanost na Slovenijo, ki se je utrdila v teku številnih stikov in obiskov v teku njegovega dolgega mandata. Veleposlanik Iztok Mirošič se je predsedniku zahvalil za veliko pozornost, s katero spremlja razvoj odnosov med sosednjima Italijo in Slovenijo, ki še nikoli niso bili na tako visoki ravni. Še zlasti v zadnjih letih je bilo veliko medsebojnih srečanj in obiskov na najvišjih ravneh, državi sta glede številnih vprašanj našli skupni jezik in reševali odprta vprašanja. Gospodarska izmenjava je doživela porast, intenzivnejše je tudi sodelovanje na kul- turnem in drugih področjih. Državi pa v medsebojnih odnosih vseskozi postavljata v ospredje tudi vlogo manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Istri. Predsednik Giorgio Napolitano je v pogovoru z veleposlanikom izrazil veliko zadovoljstvo za občutek avtentičnega prijateljstva, ki ga veže na Slovenijo. Državi sta v medsebojnih odnosih našli sozvočje, skupno jima je prizadevanje tudi za napredek in utrjevanje politike Evropske unije. Napolitano se je pri tem kot na posebno priložnost spomnil na srečanje treh predsednikov v Trstu ob koncertu orkestra pod taktirko dirigenta Riccarda Mutija. To je bilo zanj srečanje, ki je dalo prijateljskim odnosom med državama svežega impulza. Predsednik je zadovoljen, da je imel tudi sam priložnost k temu prispevati svoj delež. evropska unija - Raziskava Lisbon Council in nemške banke Berenberg Slovenija 9. najbolj zdravo gospodarstvo v območju evra, Italija dve mesti nižje BRUSELJ - Slovenija je deveto najbolj zdravo gospodarstvo v območju evra, po uspešnosti spopadanja s krizo pa je prav tako na devetem mestu, kaže raziskava Euro Plus Monitor, ki jo pripravljata organizacija Lisbon Council in nemška banka Berenberg. Avtorji ugotavljajo, da se je izboljšala konkurenčnost, medtem ko težave vidijo pri finančni vzdržnosti. Bruseljski think tank in ena vodilnih nemških zasebnih bank sta pripravila četrti pregled finančnega in gospodarskega stanja v Evropi, imenovanega Euro Plus Monitor, ki poleg 18 držav območja evra vključuje še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo. prej do novice www.primorski.eu1 tr Prvi vidik, ki ga preučujeta, je, kako zdrava so v osnovi gospodarstva držav, v tem pogledu pa sta se letos najbolje odrezala Luksemburg in Estonija, Nemčija pa je zasedla tretje mesto. Drugi vidik pa se nanaša na vprašanje, ali so gospodarstva uspešna pri spopadanju s krizo, torej ali se ustrezno reformirajo in prilagajajo izzivom. Letos so se pri tem najbolj izkazale Grčija, Irska in Latvija. Slovenija je po obeh parametrih letos zasedla deveto mesto, medtem ko je lani glede na zdravje gospodarstva dosegla prav tako deveto mesto, glede na spopadanje s krizo pa 12. mesto. Lisbon Council in Berenberg ocenjujeta, da ima Slovenija majhno, vendar dinamično gospodarstvo z nadpovprečnim rezultatom pri merjenju zdravja gospodarstva držav. Ob tem dodajata, da se je Slovenija sredi lanskega leta za las izognila mednarodni finančni pomoči, slovenske fiskalne in bančne težave pa bodo ob ustrezni politični volji obvladljive. Slovenija je po njuni oceni letos dosegla velik napredek na področju reform, vendar pa ta še vedno ostaja pod povprečjem analiziranih držav. Napredek opažata tudi na področju konkurenčnosti, medtem ko se je poslabšal rezultat pri finančni vzdržnosti zaradi visoke stopnje dolga. Med prednostmi Slovenije izpostavljata med drugim dobre trende gospodarske rasti, nizko stopnjo brezposelnosti med mladimi, odpornost na finančne šoke in to, da je enostavno odpreti novo podjetje. Med slabostmi pa navajata podpovprečno stopnjo integracijo imi-grantov, izgubljanje konkurenčnosti na račun visokih stroškov dela in previsok strukturni primanjkljaj. Slovenija se je na lestvici 21. držav na najvišje mesto povzpela pri dveh kriterijih, in sicer po možnosti hitrega odpiranja novih delovnih mest ter po deležu skupne bilančne vsote bank v deležu bruto domačega proizvoda v lanskem letu. Najnižje mesto pri indikatorjih je Slovenija dosegla pri stroških dela, kjer je zasedla predzadnje, 20. mesto. Na splošno sicer Lisbon Council in nemška banka Berenberg ugotavljata, da so se reforme v Evropi izplačale, kriza območja evra pa se je končala po zaslugi implementacije resnih strukturnih reform. Ob tem dodajajo, da »stroga ljubezen deluje«, kot primer pa navajajo Grčijo, Portugalsko in Španijo, ki so v letošnjem letu še okrepile reforme, zaradi katerih so postale ene najhitreje rastočih gospodarstev v območju evra. Nekoliko slabše se je odrezala Italija, ki je na lestvici z lanskega devetega letos nazadovala na 11. mesto. Na pot več z avtom in manj z javnim prevozom LJUBLJANA - Število registriranih osebnih vozil se iz leta v leto večinoma povečuje, od osamosvojitve Slovenije pa se je skoraj podvojilo. Če je bilo konec leta 1991 registriranih 603.000 osebnih avtomobilov, jih je bilo konec leta 2013 že 1.063.700. Zaradi velikega povečevanja števila osebnih avtomobilov se število potnikov, prepeljanih v javnem cestnem prevozu, zmanjšuje. V letu 2010 je bilo tako z javnim prevozom prepeljanih pol manj potnikov kot v letu 2001, ko jih je bilo 34,8 milijona, je razbrati iz podatkov državnega statističnega urada. Da se ljudje danes na pot več odpravijo z avtom, je pripisati boljšim cestnim povezavam. Po osamosvojitvi Slovenije je bila gradnja avtocest zelo intenzivna. Do leta 1994 je bilo zgrajenih 139 kilometrov štiripasovnih avtocest in hitrih cest. V letu 2000 je bilo zgrajenih že 369 kilometrov avtocest, ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 pa 422 kilometrov. Leta 2011 je bilo v Sloveniji že nekaj več kot 675 kilometrov avtocest. Statistični urad je sicer v posebni objavi postregel še s podatki o prevozih v zračnem, železniškem in pomorskem prometu. Število potnikov, pripeljanih v zračnem prevozu, se je od leta 1991 do leta 2010 povečalo za 68 odstotkov. Tudi število potnikov, prepeljanih po železnici, se je v tem času povečalo, in to za 6,1 odstotka. V obdobju 2001-2010 je bilo po železnicah pripeljanih največ potnikov v letu 2008, in sicer 16,7 milijona, kar je 15 odstotkov več kot leta 2001. Promet potnikov v slovenskih pristaniščih je v letu 2011 glede na leto 2010 precej porasel, in sicer za 88 odstotkov. Vseh vkrcanih in izkrcanih potnikov je bilo 133.000, od tega je bilo 103.000 potnikov na ladjah za križarjenje. Dohodki deželnih svetnikov na spletni strani dežele TRST - Na spletni strani deželnega sveta FJK (www.consiglio.regio-ne.fvg.it) so pod naslovom »Am-ministrazione trasparente« in razdelkom »Organizzazione - Organi di indirizzo politico-amministrati-vo« objavljeni podatki deželnih svetnikov in članov deželnega odbora, ki so bili izvoljeni v deželni svet, ki zadevajo njihovo premoženjsko stanje in prijavo dohodkov za leto 2014 (dohodki 2013). O term smo v PD poročali že pred časom, deželni svet pa te podatke ob koncu leta objavlja v skladu s predpisi o transparentnosti. bruselj - Srečanje Cerarja in Tuska Izpostavila sta pomen izvedbe naložbenega načrta BRUSELJ - Slovenski premier Miro Cerar in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sta se včeraj v Bruslju strinjala, da EU kot celota potrebuje uspešno izvedbo naložbenega načrta Jean-Clauda Junckerja. Slovenski premier je srečanje s Tuskom opisal kot zelo prijetno, delno spoznavno in delno delovno ter ocenil, da sta se dobro ujela. Dodal je še, da je Tusku na kratko pojasnil razmere v Sloveniji, on pa je orisal načrt. Iz Cerarjevega kabineta so pred tem sporočili, da sta bila Cerar in Tusk poudarila, da je uspeh naložbenega načrta za Evropo potreben za prihodnost EU kot celote, pri čemer pa bo treba veliko truda usmeriti v privabljanje zasebnih vlagateljev. Slovenija v razpravi o naložbenem načrtu, s katerim naj bi EU v prihodnjih treh letih spodbudila za najmanj 315 milijard evrov investicij v strateške evropske projekte, sicer izpostavlja, da morajo biti sredstva v sklopu tega načrta dopolnilna kohezijskim sredstvom in da je treba vse države pri dostopu do novih finančnih instrumentov obravnavati enako. Cerar je predsednika Evropskega sveta tudi obvestil o razme- Eurnpm Crmscll ! 1 A ■Cou "it-ll < tp&ü tifa: Miro Cerar (levo) in Donald Tusk ansa rah v slovenskem gospodarstvu, predvsem o ključnih prioritetah aktualne slovenske vlade za zagon gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest v Sloveniji, so še pojasnili v kabinetu predsednika vlade. glasba - Prvi koncert že danes v Barkovljah Revija Nativitas v prihodnjih dneh po raznih krajih FJK TRST - Deželna revija božične zborovske glasbe Nativitas združenja Usci prinaša ljubiteljem zborovskega petja melodije in vzdušje božičnih praznikov v vseh žanrskih niansah. Zveza slovenskih kulturnih društev zelo aktivno sodeluje s koncerti, ki jih prirejajo slovenski zbori v naši deželi. Danes ob 20.00 bo božično vzdušje zaob-jelo cerkev v Barkovljah, kjer bo ženska vokalna skupina Barkovlje pod vodstvom Aleksandre Pertot izvedla svoj praznični spored z naslovom Bila je luč, bila je pesem. V nedeljo bo zadnja adventna nedelja potekala v znamenju čezmejnega srečanja glasov z nastopom mešanega zbora Jacobus Gallus in dekliškega pevskega zbora Radost iz Godoviča, ki bosta ob 18.30 oblikovala program božičnih pesmi v cerkvi svetega Jerneja na Opčinah. Zbori ZSKD pa bodo gostovali tudi izven domačega kraja: mešani zbor Lipa iz Bazovice bo 26. decembra pel v stolnici v Guminu (Gemona del Friuli) z zborom Glemonensis in vokalno skupino Vocal Cocktail, 28. decembra pa v cerkvi svetega Jurija v Piranu. Po celi deželi se bodo v prihodnjih dneh zvrstili koncerti in pete maše, med katerimi bo cerkev svete Katarine v Trstu gostila 20. decembra program Strike the harp and join the chorus z ženskim zborom Clara Schumann in skupino harf Girotondo d'arpe, 27. decembra pa bo cerkev svetega Odrešenika v Tržiču gostila projekt treh zborov iz Furlanije Julijske krajine in Veneta, ki bodo skupaj izvedli znamenito Ramirezo-vo Miso Criollo. Tudi Rezija bo vključena v dolg seznam krajev, ki sodelujejo pri reviji Nativitas. Cerkev v Solbici bo 28. decembra ob 16.00 gostila koncert z naslovom Naše stare wuže, ki ga prireja Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Januarja bodo sledili še drugi koncerti niza v Boljuncu, na Katinari, v Ronkah, Doberdobu, Miljah, pri svetem Jakobu in drugje na deželnem teritoriju. Seznam vseh koncertov, ki ponujajo božična sporočila od Vivaldijevega baroka in skozi ljudsko glasbo vse do ameriških jazzovskih hitov, je objavljen na spletni stran zborovskega združenja www.uscifvg.it. ROP / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 19. decembra 2014 3 politika - Deželni tajnik Severne lige Massimiliano Fedriga »Sem na razpolago« Poslanec je pripravljen kandidirati za predsednika Dežele Furlanije-Juliijske krajine TRST - Vodja Severne lige Matteo Salvini je v sredo povedal, da bo tržaški poslanec Massimiliano Fedriga kandidat za predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine. Evropski poslanec Salvini je prepričan, da bodo kmalu predčasne volitve in da se bo deželna predsednica Debora Ser-racchiani bolj posvetila Rimu. Zaradi tega, meni Salvini, bodo v FJK predčasne volitve, Serracchianijevo pa bi lahko nasledil Fedriga. Tržaškega poslanca smo včeraj vprašali, kakšna prihodnost se mu obeta. Konec septembra ste po izvolitvi na čelo deželne Severne lige na naše vprašanje, ali ste pripravljeni kandidirati za predsedniško mesto na prihodnjih deželnih volitvah v FJK, odgovorili, da je za to še prera-no. Kaj pa zdaj? Za to je seveda še mnogo časa. Jasno je, da če me bodo za to prosili, bom na razpolago, še predvsem če bodo to zahtevali prebivalci dežele FJK. Ravno tako mora biti jasno, da ne bom oviral drugih morebitnih kandidatur. Predstaviti nameravamo vsekakor verodostojen načrt, ki bo lahko alternativa zdajšnji deželni predsednici in politični večini, ki jo podpira. Salvini vas je glede tega primerjal z Robertom Ma-ronijem, ki je bil prej notranji minister in nato predsednik Dežele Lombardija. Cilj vsakega ligaša je upravljati lastno ozemlje, je dejal Salvini. Zastopati lastno ozemlje je seveda v ponos vsakemu predstavniku Severne lige. Glavni cilj ni namreč pomemben stolček v Rimu, ampak pomagati lastnemu ozemlju in ljudem, ki na njem živijo. Kandidatura v FJK bi torej predstavljala zame izredno zadoščenje. Bolj kot moja prihodnost, pa me zdaj zanima zastopati interese ljudi in torej poslati domov zdajšnjo deželno predsednico. Morebitnim predčasnim državnim volitvam bi torej lahko sledile deželne. Kaj pričakujete? To ni odvisno od nas. Sicer pa, prej bo Serracchia-nijeva zapustila svoje mesto, tem bolje bo za vse. Zdravstvena reforma in reforma lokalnih uprav sta glavna in najbolj dramatična ukrepa deželne vlade. Zdravstvena reforma zmanjša število mest v bolnišnicah, krči storitve in uniči dejansko štiri bolnišnice v deželi FJK. Reforma lokalnih uprav po drugi strani odvzema možnost upravljanja ozemlja občanom, saj bodo po reformi pokrajin teritorij upravljala v bistvu tajništva strank. Pokrajine bodo postale prave tovarne stolčkov za tajnikom strank najbolj zveste ljudi. Govorite že kot kandidat ... Govorim kot državljan, ki je kritičen do izbir te politične večine, ki oškodujejo deželo in prebivalce. Tem izbiram se postavljam po robu kot državljan in kot predsedniški kandidat. Predsednik republike Giorgio Napolitano je ravno danes (včeraj, op. p.) napovedal, da se bo v kratkem umaknil. Kakšno je vaše stališče glede izvolitve novega predsednika? Pripravljeni smo na pogajanja o osebi, ki mora biti tuja strankam in nepristranska. Če bo izhodišče Romano Prodi, bomo seveda postavili barikade. To je človek evra, ki je uničil ekonomijo naše države in zato ne more biti predsednik republike. Ko bi prišlo v kratkem do predčasnih volitev za obnovo parlamenta, ali bo Salviniju uspelo postati kandidat desne sredine? Da, to je že dejstvo in to ni bila izbira Severne lige. To je bila izbira prebivalcev Emilije-Romagne, to pravijo vse rai 3 bis V TDD se danes predstavlja Aldo Rupel Aldo Rupel Massimiliano Fedriga javnomnenjske raziskave, ki dokazujejo, da je Salvini na državni ravni edina verodostojna alternativa Demokratski stranki in ministrskemu predsedniku Matteu Renziju, ki mnogo obljublja, a ni storil nič konkretnega. Ostanimo na državni ravni. Renzi je predlagal kandidaturo Italije za organizacijo olimpijskih iger leta 2024. Kaj mislite o tem? Predlogu odločno nasprotujemo, naj bodo igre v Rimu, Milanu ali kjerkoli. Dokazalo se je, da so olimpijske igre strošek in ne dobiček. Če razpolaga vlada z denarjem, naj ga uporabi za pomoč podjetnikom, ki so na robu stečaja ali zapirajo podjetja, in 44 odstotkom mladih, ki so brezposelni. Dovolj je z dimom v oči. Spomnim naj, da je v preteklosti vsaka olimpijada ali večja manifestacija v Italiji stala 200 odstotkov več v primerjavi s predvidenimi stroški. Zimske olimpijske igre v Turinu, za katere je bila predvidena naložba skoraj 3 milijard evrov, so na primer prinesle v blagajno samo eno milijardo. Olimpijske igre skratka ne ponujajo z ekonomskega vidika nobene perspektive. Aljoša Gašperlin arhiv TRST - Po tednu dni premora zaradi stavke bo drevi okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI 3 bis spet na sporedu tradicionalna poglobitev slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI 3 bis TDD Predstavlja. Dušan Jelinčič je v studio povabil prof. Alda Rupla, ki bo govoril o svojih večstranskih dejavnostih. Nenazadnje bo tudi govor o hudih boleznih v notranjosti družin, kar je večkrat tabu ali vsekakor omiljena tema, Rupel pa se je te tematike lotil nadvse odkrito. Ponovitev oddaje bo v sredo, 24. t.m., pred poročili okrog 20.10 spet po RAI 3 bis. Režiserka oddaje je Loredana Gec. srednje - Deželno upravno sodišče Luca Postregna župan namesto Maura Veneta Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! V sklad za letošnje štipendije je prispeval tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. Luca Postregna je po odločitvi Deželnega upravnega sodišča novi župan občine Srednje nm SREDNJE - Tridesetletni Luca Po-stregna je novi župan Občine Srednje. Deželno upravno sodišče je namreč ob ponovnem pregledu vseh glasovnic na podlagi priziva, ki ga je vložil Postregna, skupaj s Francom Simoncigom, Amerigom Dorbo-lojem in Caterino Dugaro, spreobrnilo rezultat majskih upravnih volitev. Tedaj je z enim samim glasom prednosti (121 proti 120) prevladal kandidat desne sredine Mauro Veneto, deželno upravno sodišče pa je ocenilo, da je bil Venetu priznan en glas, ki bi moral biti razveljavljen. Kot piše v razsodbi, gre za glasovnico, na katero je volivec ob imenu župana Veneta zapisal na levi strani črko „W" , na desni pa malo črko „x". Po mnenju sodišča bi lahko ti znaki omogočili ugotovitev istovetnosti volivca. Istočasno je sodišče zavrnilo zahteve Veneta po razveljavitvi nekaterih glasov, ki so bili že maja priznani Postregni. Končni rezultat volitev je tako 120 proti 120, 1. odstavek 13. člena deželnega zakona 19/2013 pa predvideva, da gre v primeru enakega števila prejetih glasov zmaga mlajšemu kandidatu. Drugačna bo posledično odslej tudi sestava občinskega sveta. Novo večino, ki je izraz dveh list, ki sta podpirale Postre-gno, in sicer „Stregna migliore" in „Insie-me per Stregna", bodo zastopali Aldina Vuerich, Amerigo Dorbolo, Franco Si-moncig, Renato Marcon, Claudio Garbaz, Caterina Dugaro, Danila Qualizza in Claudio Duriavig. V opoziciji pa bodo poleg Maura Veneta še Alice Clinaz, Davide Beu-zer in Augusto Crisetig. „Ta rezultat je nagrada za delo, ki ga je opravila naša skupina, ki v teh zadnjih petih letih nikoli ni popustila," je takoj po razglasu razsodbe za Novi Matajur komentiral Luca Postregna. „Prva zahvala gre torej vsem tistim, ki so, tudi izven meja naše občine, podprli mojo kandidaturo. Rezultat je torej sad velike povezanosti, ki smo jo pokazali v tem obdobju. Naša prednostna naloga bo zdaj skušati pomiriti duhove in omogočiti spravo znotraj naše skupnosti. V zadnjih letih se je namreč vzdušje dokaj zaostrilo, prejšnjemu županu pa se ni zdelo, da bi bil to problem," je zaključil novi župan Srednjega Luca Postregna. (NM) 4 Petek, 19. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu repentabor - Cestno podjetje Anas predstavilo načrt za ureditev prometnega vprašanja Fernetiči: kmalu rešitev O zadevi so razpravljali pred dnevi na srečanju na tržaški prefekturi Zadovoljstvo repentabrskega župana Marka Pisanija, prefektinja zadržana Tn—7" SEŽANA SLOVENIJA SEŽANA £3! Promet na Fernetičih Fernetiči so po skoraj sedmih letih čakanja končno dočakali nekaj konkretnega, črno na belem. Cestno podjetje Anas je pred dnevi predstavilo načrt za ureditev prometnega vprašanja na nekdanjem mejnem prehodu. Slednji predvideva sledeče. Na odseku hitre ceste, ki pelje z odvoza za Ferne-tiče proti nekdanjemu mejnemu prehodu, bodo tam, kjer se odsek cepi v dva vozna pasova, desnega za dostop na tovorni terminal, in levega za dostop do Fernetičev, zgradili obvoz. Ta bo zapeljal desno vzdolž nekdanje mejne črte in se bo po nekaj sto metrih za poslopjem Bara G na italijanski strani vključil na cesto v smeri Sežane. Tovornjaki in druga vozila, namenjena s hitre ceste v Sežano, bodo preusmerjeni na ta obvoz, tako se bo prometna varnost na območju pred nekdanjim mejnim prehodom povečala. Vozila, ki bodo z Opčin vozila v smeri proti Sežani, pa bodo lahko peljala direktno, ne da bi se jim bilo treba ustavljati v sedanjem nevarnem križišču z odsekom hitre ceste. Po tem načrtu Bar G in ostale gospodarske dejavnosti v tamkajšnjem poslopju ne bodo odrezane od nove cestne povezave. Na območju pred poslopjem bodo uredili parkirišče, dostop do katerega bo možen tako s sedanjega odseka hitre ceste, kot s ceste, ki pelje z Opčin proti Sežani. V tem primeru bodo morala vozila zaviti desno do parkirišča, ob izhodu s parkirišča pa se bodo lahko spet priključila na cesto za Sežano. Obenem bo - kot sedaj - omogočen prehod z odseka hitre ceste na cesto, ki pelje iz Sežane proti Opčinam. Načrt je na srečanju na tržaški pre-fekturi - ob prisotnosti prefektinje Fran-cesce Adelaide Garufi, repentabrskega župana Marka Pisanija in zastopnikov tržaške pokrajine, državne domene, obmejne policije ter cestnega podjetja FVG Strade - predstavil direktor tržaškega oddelka cestnega podjetja inž. Giuseppe Ferrara. Pisani je projekt ocenil zelo pozitivno. Menil je, da predstavlja konkreten korak za povečanje varnosti na tistem odseku. Novi obvoz bo preusmeril tovorni promet s Fernetičev, tovornjaki bodo obšli naselje, s čemer se bo bistveno zmanjšala možnost nesreč. Ne gre namreč pozabiti, da vozi dnevno preko Fernetičev kakih 1.500 tovornjakov. Predlagana rešitev obenem ne bo prizadela tamkajšnjih gospodarskih in trgovskih dejavnosti, saj bo dostop do njih omogočen, novo parkirišče pa bo omogočilo varen postanek. fotodamj(sin Prefektinja Garufi je iznesla nekaj pomislekov. Predstavnica vlade je opozorila na dejstvo, da bi morali na Fernetičih urediti neposredno avtocestno povezavo iz slovenske strani na italijansko, brez kakih zastojev ali obvozov, da bi zagotovili »tekoč mednarodni promet.« Po njenem mnenju bi lahko bila izbrana rešitev le začasna, ne pa dokončna. Evropska unija in italijansko ministrstvo za prevoze naj bi zahtevala združitev obeh avtocestnih pasov, slovenskega in italijanskega, je pojasnila. Kako naj bi to izvedli in obenem zagotovili varno vožnjo skozi Fernetiče, pa ni še jasno. Na sestanku so se domenili za novo srečanje čez nekaj tednov, na katerem naj bi operativno pregledali predlog cestnega podjetja Anas. Ko bo načrt izdelan, ga bo repentabrska občina tudi predstavila občanom na javnem srečanju, je napovedal župan Pisani. Prikaz načrta cestnega podjetja Anas za rešitev prometnega vprašanja na Fernetičih Prometno vprašanje na Fernetičih se vleče od konca decembra 2007, to je od padca meje med Italijo in Slovenijo. Nekaj mesecev pozneje je takratni župan Alek-sij Križman že opozoril na nevarnost hitrih prehodov skozi Fernetiče. O zadevi je večkrat razpravljal občinski svet, septembra 2009 je takratni tržaški prefekt Gio- vanni Balsamo sklical srečanje, na katerem naj bi poiskali rešitev. januarja 2010 je takratni deželni odbornik za promet Ric-cardo Riccardi predlagal gradnjo krožišča za ureditev prometa, vsi ti predlogi pa niso nič obrodili. Bo tokrat, z načrtom Anasa, drugače? M.K. občina trst Zaračunali nepravične globe Tržaški občinski svet je sinoči odobril sklep o varianti k po-drobnostnemu načrtu za ureditev območja nekdanje bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni. Prvotni načrt izhaja iz leta 2007. Predvidel je gradnjo poslopij za ljudska stanovanja, vrsto drugih zasebnih poslopij in struktur. Doslej so bila na območju zgrajena le poslopja za ljudska stanovanja. Ostala dela so gradbena podjetja sicer začela, a so kako leto pozneje zaradi gospodarske krize zamrla in so ostala nedokončana. Skupina zasebnih podjetnikov (v prvi vrsti gradbeno podjetje Riccesi) je pred kratkim predstavilo tržaški občini varianto k prvotnemu načrtu, ki predvideva bistveno manjše gradbene posege, take, ki bi manj stali in bi jih lahko gradbena podjetja izvedla. Pristojna občinska urbanistična komisija je ugodno ocenila varianto k prvotnemu načrtu in sklep je bil na sinočnji seji odobren. Prav tako je mestna skupščina odobrila sklep o zunajprora-čunskem dolgu 4.895 evrov, ki ga mora tržaška občina poravnati vrsti zasebnikom zaradi neupravičenih glob. Občani so prejeli globe zaradi domnevnih prekrškov, za katere so menili, da jih niso zakrivili. Obrnili so se na sodne oblasti in sodišče jim je v nekaterih primerih z razsodbo črtalo globo ali pa jo bistveno omililo. Občina jim je morala izplačati to, kar jim je bilo nepravilno zaračunano. Tržaški občinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, 22. decembra. Na dnevnem redu bo programski dogovor o ureditvi in ovrednotenu območja nekdanje vojašnice Vittorio Emanuele III v Ul. Rossetti. M.K. protest - Skupščina za stanovanje Stanovanjska politika je krivična in slaba »Skupščina za stanovanje« je včeraj ponovno opozarjala na stanovanjsko problematiko v Trstu, ki naj bi po njenem prepričanju ušla izpod nadzora. Člani skupščine so nezadovoljni s politiko ustanove Ater, ki naj bi imela v lasti več tisoč praznih in (ne)uporabnih stanovanj. To so izpostavili na včerajšnjem srečanju z novinarji pred ustanovo Ater, kjer so s simboličnim košem gnilega sadja (na sliki) opozorili, kaj se zgodi s praznimi stanovanji. Aktivisti so prepričani, da bi lahko z nekaj dobre vo- lje in skupnimi močmi uredili prazna stanovanja in jih oddali ljudem, ki potrebujejo streho nad glavo. Krivične se jim zdijo tudi deložacije zaradi neplačevanja najemnin, govorili pa so tudi o zakonodajnem paradoksu, ki na družbeni rob potiska že tako šibkejši člen naše družbe. Neustrezna se jim zdi tudi občinska Agencija za solidarnostne pogodbe, ki omogoča dostop do ugodnih posojil za družine v stiski. Po njihovem prepričanju je vedno manj družin, ki so sploh kreditno sposobne. fernetiči - Po majski aretaciji v Ljubljani Italijanska policija prevzela »kralja goljufij« Slovenski policisti so v torek pri Fernetičih italijanskim kolegom izročili 36-letnega Carla Raa, Tržičana, znanega z vzdevkom »kralj goljufij«, ki je v svoji nezavidljivi karieri preko računalnika ogoljufal na tisoče ljudi, zaradi česar bo moral v zaporu ostati kar 27 let, osem mesecev in 23 dni, toliko namreč znaša skupek obsodb. Rao je sicer že večkrat bil v zaporu, vendar je vsakič spretno izkoristil zakonske mehanizme, ki so mu omogočili vrnitev na prostost, od leta 2012 pa je bil na begu in se uspešno skrival, saj je bil tudi pravi mojster krinke. Sodstvo je na njegov račun izdalo evropski zaporni nalog, izkazalo se je, da se je umaknil v Slovenijo, kjer je tudi zagrešil kazniva dejanja, naposled so ga maja letos izsledili in aretirali v Ljubljani, zdaj pa se od torka nahaja v koronejskem zaporu. Kradel je na Siciliji, prijeli pa so ga pri Fernetičih Pripadniki mejne policije so pretekli večer pri Fernetičih aretirali 20-letnega romunskega državljana F.D.D., ki se je nahajal v romunskem avtobusu, ki je vozil proti Sloveniji. Pri preverjanju so namreč odkrili, da je sodstvo iz kraja Patti na Siciliji leta 2013 na račun mladeniča odredilo zaporni nalog, ker ga dolžijo, da naj bi bil vlomil v neko stanovanje v okolici Messine. Mladega Romuna so prepeljali v koronejski zapor. Kradla sta po trgovinah, zdaj pa sta v zaporu Policija je v sredo zvečer aretirala 19-letnega A.B. in 29-letno A.N.B., ki sta v teku popoldneva kradla po trgovinah v tržaškem mestnem središču. Dvojico so zasačili v trgovini Upim na Korzu Italia, kjer je varnostnica opazila, da tlačita obleke v torbo, ob izhodu iz trgovine pa so ju ustavili in v torbi našli pulover, ličila in bižuterijo v skupni vrednosti 280 evrov. Kasnejša preiskava je pokazala, da je dvojica isti popoldan kradla še trgovinah Urban, H&M in Coin, vrednost ukradenega blaga pa znaša 500 evrov (na domu mladeniča so odkrili številne obleke, ličila in bižuterijo). Tatinski par se zdaj nahaja v koro-nejskem zaporu. / TRST Nedelja, 14. decembra 2014 5 patronati - V stabilizacijskemu zakonu naj bi zmanjšali krčenje sredstev s 150 na 35 milijonov Krebel: Našega patronata Inac pri KZ ne bodo zaprli Napovedanega zmanjšanja sredstev za 150 milijonov evrov, ki bi hudo prizadelo delovanje patronatov, ne bo. Člani komisije za proračun v senatu bodo s popravkom k stabilizacijskemu zakonu skupni znesek zmanjšali le za 35 milijonov evrov. Patronati bodo torej namesto 400 milijonov prejeli 365 milijonov evrov letno. Hud problem, ki je postavil pod vprašaj približno pet tisoč delovnih mest, se je torej omilil, nam je povedal direktor patronata Inac David Krebel, ki smo ga včeraj zaprosili za oceno odločitve komisije. Težave pa bodo ostale. Če večji patronati ne bodo imeli težav, ostaja odprto vprašanje mnogih patronatov, ki delujejo samo na deželni ravni. Popravek k stabilizacijskemu zakonu, ki so ga vnesli že v pristojni komisiji v poslanski zbornici, namreč določa, da imajo pravico do finančnih sredstev samo patronati, ki delujejo v več deželah. Predvidene so še druge omejitve. Med temi je predpostavka, da imajo patronati sedež tudi v vsaj 8 drugih državah. Izjema pa so patronati, ki so jih ustanovile stanovske organizacije kmetov. Kaj se torej obeta patronatu Inac? »Naš patronat naj ne bi bil med tistimi, ki bi jih lahko zaprli,« je poudaril Kre-bel. Projekcije, s katerimi razpolagajo, so pokazale, da bo krčenje denarja prizadelo manjše patronate. Večji patronati, kot so npr. Inca-Cgil, Inas-Cgil in Ital-Uil, pa bodo imeli od tega celo koristi, saj bodo manjši izginili. Tisti, ki bodo še deležni financiranja, se bodo vsekakor soočali z dodatnimi te- David Krebel. Desno: prostori novega sedeža Kmečke zveze v Ul. Ghega, kjer deluje patronat Inac fotodamj@n žavami. Če so doslej prejemali 80 odstotkov predvidenega denarja po enem letu, bodo po novem prejemali polovico denarja, kar bo lahko povzročilo težave z likvidnostjo. Pri tem bodo še najbolj na udaru občani. Patronati občanom nudijo številne brezplačne storitve, od priprave dokumentov za pokojnine do formalnosti, ki so potrebne za pravico do porodniškega dopusta, dopolnilne blagajne, mobilnosti ali prispevkov za brezposelne. Če bodo patronati v težavah, pa se bodo morali obrniti na druge sorodne organizacije, ki običajno iste storitve nudijo proti plačilu. A.G. občina trst - Konzulta za priseljence Ob svetovnem dnevu migrantov pohod in debata protest - Nasprotniki hitre železnice S transparenti tudi proti »mafijski« DS Nasprotniki hitre železnice so »obiskali« tudi sedež krožka DS pri Sv. Jakobu fotodamj@n Pojava priseljevanja ni mogoče ustaviti, ampak ga je treba upravljati na podlagi jasnega načrta tudi na evropski ravni, do resnične integracije pa pride, ko tuja oseba postane del družbe, katero obogati z doprinosom svoje kulture, obenem pa se nečemu lastnemu odpove, s tem da se prilagodi pravilom nove stvarnosti. O tem so prepričani pri konzulti za priseljence Občine Trst, kjer so včeraj pozno popoldne priredili t.i. pohod za bratstvo po tržaških ulicah ob priložnosti svetovnega dne migranta. Pohodniki so krenili z Borznega trga in se po ulicah tržaškega mestnega središča podali do bivše ribarnice, kjer sta bila na sporedu razprava in predvajanje filmskih posnetkov. Pobudniki so opozorili, da je v svetu milijarda migran-tov, od katerih je nekaj več kot 33 milijonov v Evropi in pet milijonov v Italiji, od vsega začetka pa je preseljevanje narodov prispevalo k izmenjavi kultur in ljudstev in je prineslo obogatitev ne samo v ekonomskem smislu. To velja tudi za Trst, kjer je naravnost smešno zagovarjati »etnično čisto« identiteto, saj skoraj nihče nima štirih starih staršev, ki pripadajo isti »rasi«. Čudovi-tost Tržačanov je namreč v dejstvu, da so sad mešanice italijanske, slovanske, avstrijske, grške, judovske in drugih komponent. finančna straža - Lepa pobuda 1215 zaseženih srajc poklonili škofijski Karitas Tržaška finančna straža je škofijski Karitas poklonila kar 1215 moških srajc s ponarejeno blagovno znamko, ki so jih bili pred časom zasegli finančni stražniki iz Milj. Gre za kakovostne izdelke, ki bi na trgu, če bi jih bili prodali, veljali več kot sto tisoč evrov, čeprav z lažno prestižno francosko blagovno znamko. Pri finančni straži so se odločili, da srajce poklonijo škofijski Karitas, da jih razdeli med potrebne, saj bi jih bili sicer v nasprotnem primeru morali uničiti. Na dovoljenje tožilstva ni bilo treba dolgo čakati in srajce so kmalu izročili Karitas, ki se je obvezala, da bo z oblačil odstranila lažne znamke in simbole. Kot izhaja iz sporočila finančne straže, so srajce že dobile nove lastnike, kar potrjuje dejstvo, da smo v Trstu priča hudi gospodarski in socialni stiski, ki jo beležijo predvsem v sprejemnih centrih Karitas: samo v menzi v Istrski ulici razdelijo dnevno več kot 180 toplih obrokov hrane, okoli 80 oseb pa je trenutno nastanjenih v zavetiščih v Istrski ulici ter v ulicah Navali, San Lazzaro in Chiadino. Informativni oddelek redarjev bo 27. 12. zaprt Tržaška občinska policija sporoča, da bodo uradi informativnega oddelka v Ul. Genova 6, kjer se ukvarjajo s preverjanjem stalnega bivališča, prihodnjo soboto, 27. decembra, zaprti za javnost. Nasprotniki hitre železnice so v noči na sredo in isti dan popoldne na številnih krajih v tržaškem mestnem središču ter v predmestjih razobesili transparente z napisi, ki zahtevajo osvoboditev štirih aktivistov, ki so jih isti dan v Turinu obsodili na tri leta in šest mesecev zapora zaradi poškodovanja strojev na gradbišču hitre železnice v dolini Susa v Piemontu. Kot je razvidno s spletne strani anarhistov iz Furlanije Julijske krajine, Veneta in Slovenije www.info-action.net, kjer so objavili krajši zapis in vrsto fotografij, so transparente razobesili oz. nalepili pred vhodom v stavbo liceja Dante v Ul. Giustiniano, na ograji kolesarske steze v bližini otroške bolnišnice Burlo Garofolo, pred vhodom v palačo zavarovalnice RAS na Trgu republike, na Goldonijevem trgu in »Kratkem mostu« pri Ponterošu, v Ul. Piccardi, Ro-janu ter ob vhodu v pokrajinski sedež Demokratske stranke v Ul. XXX Ottobre oz. v sedež krožka DS v Ul. Della Guardia pri Sv. Jakobu, poleg zahteve po osvoboditvi obsojenih aktivistov pa so napisi tudi obtoževali državo terorizma, vzklikali sabotažam, Demokratsko stranko pa so označili za zagovornico velikih gradbenih del in jo izenačili z mafijo. Niz Raz/seljeni v SSG Drevi bo SSG gostilo poseben dogodek iz niza Raz/seljeni. Kulturno društvo Karakorum bo ob 19. in ob 21. uri predstavilo živečo razstavo CON (R)ATTO, ki jo bosta oblikovala Stefano Beghi in Matteo Sanna. Neobičajna ponudba izhaja iz umetniškega projekta, ki je nastal s sodelovanjem Maike Bruni in ansambla Autonyme iz Lozane. 30 let posode AMCv Sloveniji V prostorih Kulturnega Doma Pro-sek - Kontovel bodo danes ob 18. uri pripravili zabavo ob praznovanju 30. obletnice AMC Slovenija. Obljubljajo obilo jedače in zabave, na razpolago bodo tudi informacije o novi generaciji posode (proglašene za kuharsko inovacijo leta), ki omogoča popolnoma avtomatsko kuhanje. Ker je število mest omejeno, priporočajo potrditev prisotnosti na številko 331-8723398 ali na email: pe-ter.paoli@yahoo.co Koncert v Nabrežini DPZ Kraški slavček - Krasje vabi na božični celovečerni koncert, ki bo drevi ob 20.30 v cerkvi sv. Roka v Na-brežini. Nastopila bo tudi Mlvs Ana-krousis. Na sporedu bodo skladbe iz domače in svetovne ter predvsem božične glasbene zakladnice. Balet Giselle v Contradi Drevi ob 20.30 bo v Bobbiovi dvorani gostoval Baškirski državni operni balet s slovito Giselle, ki spada med temeljne koreografije klasičnega plesnega repertoarja in ki že od krstne uprizoritve leta 1841 navdušuje gledalce. Gostovanje prireja gledališče La Contrada v sodelovanju z združenjem Artisti Associati za plesni niz v FJK. Za baškirsko skupino, v kateri je začel plesno kariero Rudolf Nu-rejev in ki goji klasično rusko baletno tradicijo, naslovno vlogo pleše Gulsina Mavljukasova. Božični koncert v Sesljanu Danes ob 16. uri bo godba Banda ve-cia de Trieste izvedla božični koncert v domu za ostarele v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu. Po koncertu bo godba igrala po sesljanskih ulicah. Gre za dogodek iz niza Božič z nami, ki ga prireja Občina Devin-Nabrežina. Kotalkarski dogodek Na Pikelcu se bo drevi ob 20. uri začela kotalkarska božična revija ŠD Polet, na kateri se bo predstavilo več kot 100 kotalkarjev. Ti bodo kotalkali na melodijo muzikalov Grease in Mamma mia. Družbeno angažirana knjiga V gledališču Basaglia bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo »Fuori Controllo«, ki so jo pripravile invalidne osebe. Avtorji knjige so se pred časom udeležili družbeno angažiranega projekta »Scritture maleduca-te«, ki ga je vodil pisatelj Pino Rove-redo. Obletnica Svevovega rojstva Obletnice rojstva I. Sveva se bodo drevi spomnili v muzeju Sartorio in Domu glasbe. V muzeju se bo srečanje začelo ob 17.30, v glasbeni hiši pa se bo ob 21. uri začel koncert. Film na Pončani V Ljudskem domu na Pončani v Ul. Pončana št. 14 bodo drevi ob 18. uri zavrteli dokumentarec »Vedo Ros-so«, ki pripoveduje zgodbo o istrskih Italijanih od začetka sedemdesetih let do Titove smrti. Srečanje pripravlja združenje Tina Modotti v sodelovanju z združenjem Fuori testo. fr® ¡r^issl tOUti i NflTlVITfl§ Büiióia pttíirVi ljudskemlmöIiü ikupnoalAlpeja^ 2014 ö USCifVG bcjesb av.' 6 Sobota, 20. decembra 2014 TRST / repen - Na območju nad telovadnico S pomočjo fundacije CRTrieste do novega in sodobnega igrišča za otroke Repentabrski otroci so od včeraj bogatejši za igrala, ki bodo popestrila njihov vsakdan. Na krajši slovesnosti, na kateri so bili tudi župan repentabrske občine Marko Pisani, člani občinskega odbora in mame odbora Igrajmo se skupaj - RepenŠkrat, je fundacija CRTrie-ste predala namenu popolnoma nova igrala, ki so postavljena na javnem prostoru nad telovadnico v Repnu. Sicer so se na tem mestu že nahajala igrala, ki pa so bila dotrajana in neprimerna za igro večjega števila otrok. Po novem bo kraj namenjen srečevanju in druženju krajevnih družin, ki bodo svoj prosti čas lahko preživljale na sodobnem in lično opremljenem igrišču. Kot je včeraj poudaril Renzo Piccini, podpredsednik upravnega sveta fundacije CRT, ta ustanova redno podpira projekte družbenega značaja. Veliko zaslug za nova igrala pa ima tudi odbor Igrajmo se skupaj - Re-penŠkrat, v katerem so združene mamice, ki so svojim in drugim vaškim otrokom zlasti z vztrajnostjo in odločnostjo omogočile nov igralni park. Odbor namreč odlično sodeluje z občino, ki je njegovo prošnjo tudi vložila na dotično fundacijo. In kaj bo novega v Repentabru? Otroci bodo na razpolago imeli leseno hiško, v kateri so mizica in dve klopci, na zadnji strani pa ima hiška tudi odprtino. Za dečke bo ravnopravšnji grad iz treh stolpov, ki so povezani z visečim mostom in brvjo. Podarjena igrala bodo kljubovala različnim vremenskim razmeram, pomembno pa je izpostaviti tudi, da je za varno podlago poskrbela občina. S prispevki, ki so jih starši nabrali sami, so igrišče lepo dopolnili še s stojali za kolesa in mizo. Z dobrodelnim dejanjem fundacije CRTrieste se je bredpraznični čas repentabrskih otrok bržkone začel na najlepši možen način. Včeraj danes Čestitke Osnovno šolo Alojza Gradnika je štorklja obiskala in malega LIAMA bratcu Gregorju v naročje dala. Srečni družini želimo vse najboljše. Ü3 Obvestila ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina »Fortunato Pavisi« v Trstu, Ul. Mazzini 30, organizira danes, 19. decembra, ob 20. uri konferenco »12 človekovih čutil: zodiak daje luč našemu življenju«. Predava inž. Dario Anderle. Priporočena je prijava na tel. št. 339-7809778. BOŽIČ Z NAMI: danes, 19. decembra, bo v Domu za ostarele Antonella, ob 16. uri božična maša z zborom Coro d'Argento - Villa Carsia; v športnem centru Pikelc-Polet bo od 20.30 božični nastop. Nastopalo bo preko 100 kotalkarjev našega kluba na temo Mu-sicala Grease in Mamma mia. Koledar in razstava v Bazovskem domu Tudi letos so bazovska društva izdala koledar, ki ga je tokrat pripravila in uredila klekljarska skupina Ribice pri SKD Lipa. Skupina je leta 2013 pripravila razstavo Ples v maskah, na kateri je bilo na ogled 12 krasnih oblek iz raznih obdobij. Okraski oblek, maske in pahljače so bili izdelani iz klekljanih čipk. Pred razstavo pa so manekenke predstavile obleke na modni reviji. Čudoviti izdelki sedaj krasijo tudi vaški koledar Bazovica 2015. Predstavili so ga konec novembra v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Za spremljevalni program je takrat poskrbelo SKD Lipa, ki je povabilo v goste etno-loginjo dr. Tadejo Primožič iz Žirov. Ta je s posnetki predstavila zgodovino čip-karstva v Sloveniji in tudi v Evropi. V glasbeni točki so pod taktirko Suzane Žer-jal nastopili mladi pevci otroškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja. Ta konec tedna SKD Lipa pripravlja v Bazovskem domu božično razstavo in sejem, na katerem bodo razstavljena ročna dela in obrtni izdelki. Praznični čas je primeren za ogled izdelkov in za nabavo še zadnjih daril. Na razstavi bodo sodelovale predvsem domače ustvarjalke, pa tudi člani društvene klekljarske skupine. V Bazovskem domu bo mogoče dobiti tudi koledar Bazovica 2015. Razstava in sejem bosta oba dneva odprta od 10. do 20.ure. Jutri popoldne (ob 17.30) bodo v družbi Taisje in moške vokalne skupine Lipa nazdravili. Danes, PETEK, 19. decembra 2014 URBAN Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 4.30 in zatone ob 14.39. Jutri, SOBOTA, 20. decembra 2014 JULIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, veter vzhodnik 4 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje C. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO PREVAJALSKE FAKULTETE (IUSLIT) Univerze v Trstu organizira danes, 19. decembra, od 9. do 13. ure drugo srečanje v sklopu seminarja iz prevajanja pravnih besedil, tokrat s poudarkom na pravni terminologiji. Seminar bo potekal v Narodnem domu (predavalnica A1), vodila pa ga bo prof. Alenka Kocbek. Vabljeni! SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo v soboto, 20. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini (št. 89). Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Info in prijave na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. SKD LIPA iz Bazovice vabi na božično razstavo in sejem ročnih del in obrtniških izdelkov, ki bo Bazovskem domu v soboto, 20. in v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 20. ure. Pozdrav in predstavitev bo v soboto ob 17.30. Sodelujejo Taisja in MoVS Lipa. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na delavnico ustvarjalnega pisanja za mlade. Srečanje z literarno ustvarjalko Marijo Kostnap-fel bo v soboto, 20. decembra, ob 13.30 na Ul. Donizetti 3. JUS NABREŽI NA vabi člane, vaščane in prijatelje na predstavitev koledarja za leto 2015 »Skrita Nabrežina«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 10.30 v baru na nabrežinskem trgu (Nabrežina 103). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek »Kras - GOAT« vabi v nedeljo, 21. decembra, ob 14. uri na Zveza slovenskih kulturnih društev in Deielnu i druženje peskih zborov USCl RJK vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije Nati vit as Petek. 19. 12. 2014, ob 20. uri Bartiovije. Cerkev sv, Jerneja BILA JE LUCn BILA JE PESEM ŽeVS Barkovlje. dir, Aleksandra Pfertot Nedelja, 21. 12. 2014. ob 17. uri Opčine, Cerkev av. Jerneja V PRIČAKOVANJU BOŽIČA ¿bor Jacobus GalJus, dir. M arito Sancin DePZ Radost - Godovič (SLO), dk DamjanaVbntina Nedelja, 28.12. 2014, ob 18. uri Pifan (SLO). Cvtau «v» Jurija BENEDlCTUS OUIVENIT MePZ Lipa - Bazovica, dir. Tamara Ražem Locatelii MePZ Divača, dir. Male j Pen ho tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v dvorani bivšega Ljudskega doma v Križu. BOG VAS ŽIVI TREBENCI! Veseli ko-ledniki COŠ P. Tomažiča vas bodo obiskali v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in v torek, 23. decembra, v jutranjih urah. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor obvešča, da bo zaprta od 22. decembra do 6. januarja. SDGZ IN SERVIS sporočata, da bodo uradi na sedežu in podružnicah 24. in 31. decembra popoldne zaprti. ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta od vključno srede, 24. decembra do petka, 9. januarja. V Reziji bo urad zaprt že od ponedeljka, 22. decembra. ŽEGNANJE KONJ, ki ga prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo, bo v Štivanu pri cerkvi sv. Janeza Krstni-ka (nova štivanska cerkev) v petek, 26. decembra, ob 12.00. Vabljeni vsi, posebno ljubitelji konj in starih običajev. KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. JUS NABREŽINA obvešča člane in prijatelje, da se je začelo vzdrževalno čiščenje Brščic ter pobiranje suhih drv in čersakov. Pojasnila in organizacija čiščenja na tel. št.: 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 3293177329 (Gianni). SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da sta v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Žerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. AŠD BREG sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Info na tel. 338-2888339 (Walter). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v decembru: »Božič Lab«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, Ul. Cicerone 8, zaprt do 15. januarja. Info na info@melanieklein.org. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta literarni natečaj za mlade od 14 do 25 let do 8. februarja. Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Koviča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK - MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko. A.I.D.A. razpisuje literarni natečaj »Proza in poezija«, namenjen ženskam s stalnim bivališčem v FJK, Venetu in slovenski ali hrvaški Istri. Rok zapade 14. marca. Predvideni sta dve skupini (avtorice do in od 18 let) ter dve sekciji (proza in poezija). Prispevke lahko oddate (z italijanskim prevodom) ročno na sedežu društva AIDA, Trg Foschiatti - Milje, ob sredah (10.00-11.00) in četrtkih (15.0017.00); po pošti s pripisom: Ass. AIDA - Centro Culturale G. Millo, P.zza/Trg Repubblica 4. Info in pogoji na aida_muggia@hotmail.it, tel. 040-9278281. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12.2014. Tel. 040-391790 -zaprto ob sredah MARISA IN IGOR STA ODPRLA OSMICO v Ricmanjih. 040-2470119, 366-5304154 [d Osmice IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Loterija 18. decembra 2014 Bari 29 82 20 4 65 Cagliari 63 7 19 1 41 Firence 79 56 10 66 63 Genova 28 89 76 86 17 Milan 32 3 70 88 79 Neapelj 89 2 60 30 10 Palermo 80 32 38 50 43 Rim 49 87 10 14 89 Turin 6 29 67 28 54 Benetke 45 74 5 55 31 Nazionale 68 24 28 4 90 Super Enalotto Št. 151 19 28 48 52 82 89 jolly 11 Nagradni sklad 16.937.323,43 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 9 dobitnikov s 5 točkami 23.409,93 € 730 dobitnikov s 4 točkami 290,75 € 25.176 dobitnikov s 3 točkami 16,79 € Superstar 37 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 29.075,00 € 131 dobitnikov s 3 točkami 1.679,00 € 1.821 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.798 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.654 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 19. decembra 2014 7 V Barkovljah, v cerkvi Sv. Jerneja, bo danes, 19.12.2014, ob 20. uri božični koncert v sklopu Deželne zborovske revije NATIVITAS BILA JE LUČ, BILA JE PESEM Sodelujejo: ŽeVS Barkovlje, otroci, mladinke in mladinci Glasbene kambrce. Vodita: Tina Renar, Aleksandra Pertot. Harfa: Tatiana Donis B Poslovni oglasi AMBULANTA V TRSTU IŠČE medicinsko sestro (m/ž). Pričetek takoj. 366-2733884 M Izleti Dne 8. decembra nas je zapustil Marjan Pertot. V spomin na neutrudnega knjižničarja, kulturnega in športnega delavca bo danes v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu ŽALNA SEJA s katero želimo poudariti njegov veliki prispevek naši narodni skupnosti. Začetek ob 18. uri. Knjižnica Dušana Černeta Slovenska prosveta U Kino H Mali oglasi GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. MLAD PAR išče opremljeno ali delno opremljeno dvoposteljno sobo ali malo stanovanje na Proseku/Konto-velu (tudi v okolici) za daljše obdobje. Tel. št. 340-1566130. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM dve sliki Stanota Žerjala (po ugodni ceni). Tel. št. 331-7114399. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. PRODAMO HIŠO z vrtom v Štanjelu, na slovenskem Krasu, cena po dogovoru. Tel. 00386-41314995. ZLAT PRSTAN smo našli pred telovadnico v Repnu. Kdor ga pogreša, naj pokliče št. 348-5165977. OGLED JASLIC V LJUBLJANI v torek, 30. decembra: Mladinski dom Bolju-nec in Slomškov dom Bazovica vabita na izlet. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, pri gledališču, ob 14.00 ter iz Bazovice ob 14.15. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Ded- /'-Primorski ~ dnevnik imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 24. decembra in sredo, 31. decembra ZAPRTA KAKO LAHKO $ HRANO IZBOLJŠAMO SVOJ IMUNSKI SISTEM da bo manj gripe, prehladov in drugih obolenj ka Mraza, sledi večerja. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). AMBASCIATORI - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »II ragazzo invisibile«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Pride«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »La sto-ria di Cino«; 17.30 »Master of the Universe«; 19.00 »L'immagine man-cante«. FELLINI - 16.45 »I pinguini di Madagascar«; 18.30, 20.30, 22.20 »St. Vincent«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moon-light«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jimmy's hall«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Storie pazzesche«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »Butec in butec da«; 16.30, 18.30, 20.00 »Ek-sodus: Bogovi in kralji«; 17.50 »Francozinje«; 17.40 »Hobit: bitka petih vojska«; 16.20, 19.10, 20.30, 22.00 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 15.20, 21.40 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 22.10 »Oblaki nad Sils Mario«; 16.00, 18.00, 20.10 »Paddington«; 16.40 »Pingvini z Madagaskarja«; 15.40 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 21.20 »Preden zaspim«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.45, 20.00, 21.30 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.10 »Big Hero 6«; 22.15 »Ma tu di che segno sei?«; Dvorana 3: 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 16.15, 18.45, 21.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 4: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Un natale stupefacente«; 16.45 »Un gatto a Parigi«. SUPER - 21.15 »Interstellar«. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il ragazzo invisibile«; 16.00, 18.55, 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 21.00 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; 16.30, 18.45 »Big Hero 6«; 15.50, 18.45, 21.40 »L'amore bu-giardo«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Un natale stupefacente«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Il povero, il ricco e il maggiordomo«; 16.20, 18.15 »I pin-guini di Madagascar«; 20.10, 22.15 »Ma tu di che segno sei?«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 22.20 »Un natale stupefacente«; Dvorana 2: 17.40, 20.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 18.15, 20.00 »Un natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.20, 22.20 »Il ricco, il povero e il mag-giordomo«; 18.20 »Big Hero 6«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Il ra-gazzo invisibile«. prej do novice www.primorski.eu 1 Od ponedeljka, 15. do sobote, 20. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 0 Prireditve DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: danes, 19. decembra, ob 20.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Barkovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ZeVS Barkovlje; 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Go-doviča iz Slovenije. DPZ KRAŠKI SLAVČEK, KRASJE vabi vse ljubitelje glasbe in petja na božični koncert »O holy night...« danes, 19. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Sodelovala bo tudi MlVS Anakrousis. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na drugo srečanje iz niza »Pot do sebe in drugih«. Izvedenka iz živilske tehnologije, priljubljena predavateljica Marija Merljak bo govorila na temo »Iz-boljšajmo si imunski sistem s hrano, da bo manj gripe, prehladov in drugih obolenj«. Srečanje bo danes, 19. decembra, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. OTROCI OV PALČICA in učenci COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko vabijo na tradicionalni predpraznični pozdrav, ki bo danes, 19. decembra, ob 14.00 v prostorih doma Antona Ukmarja pri Domju. Razveselili vas bomo s petjem, plesom in prijetnimi voščili. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: danes, 19. decembra, ob 18.00 na Placu, Božičnica, v sodelovanju s COŠ I. Gruden in otroškim vrtcem; 20. decembra, ob 17.30 v Štal-ci, srečanje z motociklistom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet motoci-klizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štal-ci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, muzikanti in pevci. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra, tudi od 9.30 do 11.00; danes, 19. decembra, po božičnici. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v decembru. UČENCI OŠ GRBEC-STEPANČIČ, MALČKI OV IZ ŠKEDNJA ter učitelji in vzgojiteljice vabijo na božičnico, ki bo danes, 19. decembra, ob 14.00 v domu Jakoba Ukmarja v Škednju. Učenci in malčki bodo izročili dobrodelno nabirko predstavniku združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj. VRTEC LONJER vabi na božični sejem v društvenih prostorih danes, 19. decembra, od 16. do 18. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert »Božično pričakovanje«, ki bo v rojanski cerkvi v soboto, 20. decembra, ob 20. uri. Nastopil bo MePZ Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem Locatelli. TEATRO INCONTRO IN RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabita otroke od 3. razreda osnovne šole dalje in odrasle na gledališko predstavo v italijanskem jeziku »Il volo transoceanico di Lindbergh« v soboto, 20. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM, v sodelovanju z ZSŠDI, prireja tradicionalni Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! MEPZ JACOBUS GALLUS vabi na tradicionalni Božični koncert, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (vodi Marko Sancin) in DePZ Radost s solisti (vodi Damjana Voncina). OBČINA DOLINA, v sodelovanju z društvi iz občine, prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu »Božič v Bregu«. SKLAD MITJA ČUK vabi na razstavo »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Fer-luga. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Colu vabijo na šolsko boži-čnico, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Colu. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERTA SIRKA vabijo na božičnico, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu. UČENCI OŠ KAJUH-TRUBAR vabijo na božičnico »Miha pričakuje Jezuš-čka«, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 16. uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA, KUD 15. februar Komen, SKD Igo Gruden iz Nabrežine in SKD France Prešeren iz Boljunca prirejajo božično baletno predstavo »Vila Zaspanka«, ki bo v torek, 23. decembra, ob 17. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Ob koncu predstave bo Božiček obdaril vse prisotne otroke. KD ANAKROUSIS vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v prostore GZ Skala (Gropada 82) na božično-novoletni koncert »Združeni v melodiji«. Nastopajo MePZ Hrast - Doberdob (dirigent Hilarij Lavrenčič) in MlVS Anakrousis (dirigent Jari Jarc). MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega prirejata božični koncert, ki bo v torek, 23. decembra, ob 18.30 v prostorih SKD Fran Ven-turini pri Domju. Toplo vabljeni. FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! SPD MAČKOLJE IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na koncert božičnih pesmi v petek, 26. decembra, po sveti maši ob 9.30, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopata MePZ Mač-kolje, pod vodstvom Mateja Lazarja in otroška pevska skupina »z Ul'ce«. ŠTEFANOVANJE - SKD F. Prešeren vabi v petek, 26. decembra, ob 18. uri v občinsko gledališče v Boljunec na ogled predstave »Maskiran kriminal« Lovra Finžgarja in Nika Škrleta ter glasbenega uvoda MoPZ Valentin Vodnik. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - TREBČE prireja v soboto, 27. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah »Božično novoletni koncert«, na katerem bo predstavitev novega društvenega prapora. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija v Piranu, koncert »Be-nedictus qui venit«. Nastopata MePZ Lipa in MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativi-tas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestiz-za (Videm), ZePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice na Kati-nari, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi na božični koncert ansambla Gi-rotondo d'Arpe (kvartet keltskih harf in violine), ki bo v torek, 30. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Križu. Vstop prost. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, II. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa iz Bazovice. Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«. Prispevki Ob priliki odkritja obnovljene spominske plošče, posvečene aktivistu in borcu NOB Danilu Pregarcu-Zmaju, darujeta nečaka Marino in Stojan Grahonja 200,00 evrov, sovaščanka Pierina Zafran 50,00 evrov ter Majda in Vlado Furlani 50,00 evrov za sekcijo VZPI ANPI Ricmanje Log. V spomin na drago Pierino Sedmak Košuta daruje družina Caharija iz Na-brežine 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijatelja Severina Sed-maka darujeta Anica in Frančko Ste-fančič 30,00 evrov za Moški pevski zbor Vesna iz Križa. Ob 70-letnici nasilne in tragične smrti staršev in sestre daruje Justina 25,00 evrov za Kulturno društvo Skala iz Gropade. V spomin na drago Pierino Sedmak Košuta daruje družina Pahor 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 8 Nedelja, 14. decembra 2014 TRST / občina trst - Predstavitev božičnega koncerta 22. t. m. Beethovnova deveta simfonija sporočilo bratstva, radosti in upanja Čeprav mnogi menimo, da ni vseeno, v kakšnem prostoru se odvija glasbeni dogodek, se lahko včasih odpovemo strogim principom in sprejmemo vabilo v prostor, ki streže popolnoma drugačnim namenom: razlogov je več, najbolj tehten izvira iz želje, da bi bil dogodek dostopen čim večjemu številu ljudi, zato lahko pozdravimo pobudo tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki je tudi letos sklenil podariti božični koncert v športni dvorani Palatrieste. Na tiskovni konferenci, ki jo je občinska uprava sklicala v Sinji dvorani občinske palače, je župan izpostavil pomen glasbe, ki s svojo umetniško močjo povezuje in razveseljuje, še posebej skladbe, ki je nabita s simboliko kot malokatera: 9. simfonija Ludwiga van Beethovna bo torej zazvenela 22. decembra kot univerzalno sporočilo miru in bratstva, kot znak optimizma v času globoke krize, pa tudi kot dodatna privlačnost mesta, ki želi vedno bolj privlačiti turiste s kulturo, zgodovinskim bogastvom in naravnimi lepotami. Cosolini je omenil vrsto uspešnih podvigov, s katerimi je gledališče Verdi letos oplemenitilo svojo funkcijo, od gostovanja v Sarajevu in turneje v Omanu do mednarodnih izmenjav z Ljubljano. Dogodek je že naletel na navdušen odziv meščanov, ki so v eni sami uri dvi- Koncert bo dirigiral Gianluigi Gelmetti arhiv gnili kar 2000 vstopnic, nekaj pa jih je še ostalo in so na razpolago pri vratarju občinske palače. Župan se je zahvalil dirigentu Gianluigiju Gelmettiju in nadzorniku gledališča Verdi Claudiu Oraziju, Gelmetti je nato izrazil svoje zadovoljstvo in dejal, da se je v zadnjih letih naravnost zaljubil v Trst, kjer je našel odličen orkester in zbor, mesto pa ga je očaralo s svojstveno mešanico kultur in lepoto, zato je brez odlašanja začasno zapustil Montecarlo, kjer običajno deluje, da bi lahko z Beethovnovo simfonijo podal sporočilo bratstva, radosti in upanja; dodal je, da glasba ni navlaka, temveč nujno potrebna duševna hra- na, ki lahko veliko pripomore k boljšemu življenju, zato ni imel pomislekov, da bi mojstrovino dirigiral v športni palači. Solisti bodo sopranistka Rachele Stanisci, mezzosopranistka Marina Com-parato, tenorist Luciano Ganci in basist Gabriele Sagona, tržaškemu orkestru in zboru (ki sta zdaj zelo zaposlena z Wagnerje-vo opero) se bo v duhu mednarodnega sodelovanja pridružilo petindvajset pevcev zbora sarajevske opere. Tudi Claudio Ora-zi je izrazil svoje zadovoljstvo in se zahvalil županu ter sponzorjem , ki so omogočili veličastni dogodek. Katja Kralj ssg - Jutri ob 21. uri Koncert Tinkare Kovač »Moj Trst« Jutri (20. t.m.) bo Tinkara Kovač nastopila v Trstu s celovečernim, enkratnim koncertom, ki ga Slovensko stalno gledališče in Deželni sedež RAI prirejata v Veliki dvorani Kulturnega doma. Letošnje leto je za Tinkaro potekalo v znamenju nastopa na Evrosongu s skladbo Round&Round/Spet, s katero je zastopala Slovenijo v Kopenhagnu, ob mednarodnih uspehih pa bo ta bo-žično-novoletni koncert predvsem priložnost za srečanje s starimi in novimi prijatelji. Tinkara je izbrala čustveni naslov »Moj Trst«. To mesto od nekdaj zaznamuje Tinkarino glasbeno pot, od obiskovanja liceja Franceta Prešerna, do diplome na konservatori-ju Giuseppa Tartinija in izdaje albuma Enigma v letu 2005. In prav Tinkarin srednješolski bend Status Symbol bo na tem koncertu doživel »re-vival« po skoraj 20-ih letih, njena posebna gostja bo Luisa Sello, profesorica flavte iz Vidma, sodelovale bodo še baletke Kulturnega društva Igo Gruden iz Nabrežine. Organizatorji napovedujejo tudi nekaj dodatnih, posebnih presenečenj. Po koncertu bo sledilo after-party druženje z dvema znanima zamejskima radijskima glasovoma, Evgenom Banom in Markom Sancinom. Na koncertu bo Tinkara prvič v živo zaigrala svojo novo skladbo »Cuori d'ossigeno« (Srca iz kisika), Tinkara Kovač ki jo je napisala v italijanskem jeziku skupaj z dvema italijanskima avtorjema, Bungarom in Albertom Zeppierijem. Ta skladba je tudi napoved še obširnejšega sodelovanja z italijansko založbo Egea, ki je Tinkaro povabila k sodelovanju za izdajo prav posebnega albuma, na katerem bodo Tinkarine uspešnice v italijanskem jeziku in dve priredbi. Tržaški, praznični koncertni dogodek s Tinkaro Kovač in njenimi gosti se bo pričel ob 21.00. Pred-prodaja poteka pri blagajni SSG, ki bo odprta tudi uro in pol pred začetkom koncerta (tel. 0039 040 2452616). novinarski krožek - Krajša svečanost pokrajina - Včeraj dopoldne sprejem za učence Ob koncu leta voščila Na OŠ Gradnik so obiskovali in razglasitev nagrajencev delavnico nenasilne komunikacije Vesele praznike in pogumen korak v novo leto so na sedežu tržaške novinarske zbornice včeraj zaželeli vsem njenim članom in tistim, ki so tako ali drugače povezani z njo. Tradicionalno srečanje, pri katerem že vrsto let sodeluje novodobna mecenka Fulvia Co-stantinides, je začel predsednik tržaškega novinarskega krožka Rino Alessi, ki je pozdravil vse navzoče. Na kratko je spregovoril tudi o 50-letnici krožka, ki so jo obeležili lani, na včerajšnjem srečanju pa so nagradili udeležence novinarskega natečaja z naslovom Trst, med oazami in puščavami, s katerim so želeli počastiti ta jubilej. V sklopu natečaja so kandidati morali pripraviti tri različne reportaže; pisno, video in grafično. Z različnih zornih kotov so analizirali Trst, žirija, v kateri je bila tudi novinarka Barbara Gruden, pa je izbrala pet elaboratov. Dve pisni reportaži obravnavata druž-beno-politično zgodovino Trsta, žirijo pa sta s svojim pisanjem prepričala An- drea Luchetta in Igor Buric. Vizualno reportažo našega mesta so najbolje podali Giovanni Ortolani, Davide Stoco-vaz in Michele Pupo. V kategoriji grafična reportaža pa niso nagradili nikogar, ker jih nobeno prispelo delo ni navdušilo. Posebna priznanja so prejeli tudi Michele Casaccia, Cristina Salvi in Piero Marzi. Trud in vizijo mladih sta pohvalili tudi podžupanja Fabiana Martini in predsednica Pokrajine Trst Maria Theresa Bassa Poropat. Obe sta izpostavili vlogo medijev v današnji demokratični družbi, ki naj bi imeli še pomembnejšo vlogo kot nekoč, saj živimo v spremenjenih razmerah, v katerih imajo informacije izredno kratek rok trajanja, množice pa privlačijo veliko bolj negativne novice. Voščilom in lepim željam se je ob koncu krajše svečanosti pridružil tudi škof Giampaolo Crepaldi, ki je vsem skupaj zaželel vesel božič in uspešno novo leto. (sč) Učence repentabrske šole sta sprejela predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vi-dali sta skupaj s številnimi drugi odborniki in svetniki včeraj dopoldne na sedežu pokrajinske uprave sprejela učence Osnovne šole Alojza Gradnika z Repentabra, ki so predstavili, kar so se naučili v okviru delavnice nenasilne komunikacije. Delavnica je potekala v mesecu novembru v okviru mednarodnega dne za boj proti nasilju nad ženskami na pobudo pokrajinske komisije za enake možnosti in v sodelovanju z Občino Repentabor. Na srečanjih, ki jih je koordinirala Tanja Ška-bar in na katerih je sodelovala tudi Monika Bellini iz Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, so otroci definirali pojem nasilja in pojasnili različne oblike tega pojava, na včerajšnjem sprejemu, ki so se ga udeležile tudi učiteljice in ravnateljica Večstopenjske šole Opčine Marina Castella-ni, pa so tudi slovesno prisegli, da se ne bodo nikoli posluževali nasilja. / RADIO IN TV SPORED Petek, 19. decembra 2014 9 ŽARIŠČE Velikonočna Saša Quinzi Zadnja leta se pri Slovencih meseca decembra drži sloves veselega meseca. Domišljeni propa-gadni vzorec se je pri ljudeh zlahka oprijel, saj se vendar ob Božiču srečujemo v družinskem krogu in medsebojno obdarujemo, v veseli družbi prijateljev pa navadno pričakujemo novo leto, ki vedno obeta nekaj dobrega. Nenazadnje pripomore k bolj sproščenemu počutju še trinajsta plača. Krščanska tradicija Božiča je za odtenek drugačna, saj je praznik rojstva, začetka življenja povezan in zraščen z velikonočnim tro-dnevjem. Tudi zgodovinsko se je obhajanje učlovečenja malega Boga razvilo iz vstajenjskega praznika. Ta poudarek se je živo ohranil v tradiciji vzhodnih, pravoslavnih cerkva in ikonah »Gospodovega rojstva«. Na njih je Božje dete položeno v jasli, ki so podobne sarkofagu, ovito je v bele povoje, predpodoba mrtvaškega prta, in tudi Betlehemska votlina spominja na tisti grob, ki ga je po evangeljski pripovedi dal vsekat v skalo Jožef iz Arimateje. Zle slutnje o usodi no- TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Bliža se Božič in z njim božična darila. »Že smo omenili darove, ki so jih poslali otroci iz Amerike otrokom naših ranjenih in padlih vojakov. Božič je praznik miru, ljubezni, otroškega veselja. Najlepša med legendami je pač legenda o angelih, ki oznanjujejo mir vsem, ki so blage volje ... Letos bodo tudi v božičnem času gromeli topovi, ljudje se bodo vojskovali med seboi, se ranjali in ubijali. Ali vkljub vsemu temu, vkljub vojni in njenim grozotam, bo tudi to pot, kakor vsikdar, tudi ljubezen slavila svoj praznik. In ravno radi sovraštva, ki slavi sedaj svoje orgije - bolnega srca, glo-beje in sveteje. Prav gotovo bo človeštvo ravno radi te gigantske vojne bolj nego ke-daj občutilo dobroto, lepoto in srečo miru, si ga zaželi in ga bo skušalo doseči. Že konec minolega meseca je bil v znamenju božičnih darov. Milosrčni darovi morajo letos napraviti dolgo pot, da dospejo na fronte na jugu in na severu. Ne le posamičniki, ampak tudi skupnost stori letos vse, da bogateje odmeri božične darove, da ne ostane nikdo praznih rok. Vsak vojak, vsak ranjenec naj ve: božič je, praznik ljubezni. Onkraj morja, v Ameriki, kjer je sedaj mir, so otroci že dolgo zbirali za velikansko božično obdarovanje otrok vojujočih držav. Veliko milijonov paketov je prinesla ladja »Jason« v Evropo. Je to gotovo največje božično darilo, kar jih je Je-zušček kdaj prinesel. Sirote vojakov vseh dežel naj dobe igrač, slaščic, tople obleke kot pozdrav svojih amerikanskih sodobnikov. Vrednost darov iznaša več milijonov kron. Potovanje ladje je bilo težavno, morje viharno. Devet dni ni bilo videti sonca in ladjo so večkrat zaustavile vojne ladje in se je morala izkazati. Darovi so tolike mnogovrstnosti, da si je le težko predstavljati. Vsega je tu, kar more razveseliti otroka, od dojenčka do skoraj dorastlega dečka in deklice. Amerikanski otroci pošiljajo te darove v iskrenem sočutju do otrok vojujočih dežel kot znak tople simpatije za svoje sodobnike, ki jim morajo duše dozorevati v tako resnem in težkem času. Te besede so pozdrav z drugega sveta, ki se more sedaj veseliti miru, so dragocen dokaz plemenitega človeškega čutstvovanja.« TA TEDEN $ PBIMOnSjfl DHEVHjg PRED 50 LETI V goriškem klubu Simon Gregorčič so v preteklem tednu organizirali kar dva kulturna večera. »Na prvem večeru je svoje kratkometražne barvne filme prikazal kinoamater Aljoša Žerjal iz Trsta, katerega goriška publika že pozna iz prejšnjih let. Žerjal je številnim prisotnim, med katerimi smo opazili mnogo planincev, prikazal svoje filme o Dubrovniku, o Ohridskem jezeru, o Jajcu, o Krasu, »Zmaj« in na koncu še svoj najnovejši film z naslovom »Tako se je začelo ...«, ki je bil posnet na kraški obali med Devinom in Sesljanom in za katerega je dobil letos poleti prvo nagrado na nacionalnem natečaju kinoamaterjev v Sesljanu. Tudi za drugi kulturni večer je goriška publika napolnila klubsko dvoranico. Ob tej priliki smo opazili mnogo profesorjev in dijakov. Sporazumno z vodstvom Slovenskega gledališča v Trstu je pripravil goriški klub predavanje ljubljanskega dramaturga in pisatelja dr. Bratka Krefta, ki je prikazal svojo zasnovo igre o Prešernu »Po brezkončni poti«, ki jo je nalašč napisal za tržaško Slovensko gledališče ob priliki otvoritvene predstave v Kulturnem domu. Predavatelja je predstavil predsednik Marko Waltritsch, ki je prikazal zbranim poslušalcem njegovo osebnost. Dr. Kreft je v svojem predavanju prikazal Franceta Prešerna kot človeka z vso njegovo okolico, z znanci, sorodniki, prijatelji in nasprotniki. Popeljal nas je, na podlagi dokumentov izmed katerih so nekateri prišli na svetlo šele pred kratkim, v malomeščanski svet tedanje Ljubljane, v številne mahinacije proti za tiste čase revolucionarnemu Prešernu, ki je bil številnim dobrostoječim gospodom trn v peti. Iz predavateljskega prikaza so se vrstili razni Kopitarji, Čopi, Kastelci, Wolfi, Primicove Julije, Ane Jelovškove in še mnoge druge osebe, za katere so nekateri poslušalci gotovo slišali prvič. V zahvalnih besedah je predsednik Waltritsch naglasil potrebo po takih kvalitetnih predavanjih, s katerimi držimo tesne stike s slovensko kulturo v Sloveniji.« vorojenega Deteta so zasenčile tudi pogled zraven ležeče Marije-Bogorodice. Na ikoni sta sonavzo-ča rojstvo in smrt, greh in končno odrešenje, ki bo Getsemani spremenilo v ponovno najden rajski vrt. Sonavzočnost smrti in življenja je stalnica človeštva. Pesnik Ni-ko Grafenauer, ki sta mu še kot otroku umrla starša, je v nekem intervjuju dejal, da je ravno smrt tista, ki naša življenja dela enkratna in dragocena. S tem je implicitno določil vrstni red med obema poloma: če želimo osmisliti življenje in rojevanje moramo najprej osmi-sliti, sprejeti njun protipol, smrt in umiranje. »Živo bitje sem« je naslov lirike Giuseppa Ungarettija, ki se pomenljivo sklene z mislijo o smrti, ki jo »moraš plačati živeč«. Verzi so nastali 5. avgusta 1916, potem ko se je pesnik po naključju izognil enemu najhujših masakrov prve svetovne vojne, ko je na pobočju Debele Griže 29. junija, v prvem plinskem napadu na soški fronti, umrlo več kot pet tisoč italijanskih vojakov. Teža spomina na množičo mrtvih, anonim- nih teles ni dobila neposrednega, kroniškega zapisa v verzih, ampak je učinkovala na simbolni in estetski ravni. Desetletja kasneje je podobna usoda doletela še drugega umetnika, Zorana Mušiča, ki je bil prav tako živa priča množičnega umiranja. Izjokana obličja cikla »Nismo poslednji« imajo isto občo sporočilnost in značilno izsušen, lapidaren slog Ungarettijeve poezije. Čisto osebna pa je izpoved goriške pesnice Ljubke Šorli, ki je v mladih letih morala prestati nasilno izgubo ljubljenega moža. Njene pesmi, uglašene na božično tematiko, ne zapadajo v čustvenost, ampak zaobjemajo velikonočno razsežnost. Izpovedni in pretresljivi sta tercini »Božičnega soneta«, ko se pesnica sklanja nad jaslice: Nocoj se božje Dete je rodilo, da dušam bi človeškim luč dalo, da zanje bi na križu kri prelilo. Pri jaslicah srce miru iskalo še moje bo, ki ga je izgubilo, ko čezenj trnje je od solz pognalo. zanimivosti Čez Slovenijo največkrat leteli Nemci in Turki LJUBLJANA - Kontrola zračnega prometa Slovenije je do 7. decembra letos v slovenskem zračnem prostoru kontrolirala 259.080 najrazličnejših letal, kar je 5,21 odstotka več kot lani in 1,17 odstotka več kot leta 2012, ki je bilo doslej najbolj prometno leto. Letos so po dveh letih zabeležili tudi nov dnevni rekord - 26. julija so zabeležili 1353 operacij. Na kontroli zračnega prometa predvidevajo, da bodo do konca leta zabeležili približno 270.800 operacij, v kar štejejo vzlete, pristanke in prelete letal, so pojasnili za STA. Če upoštevamo samo prelete čez Slovenijo, so imeli največji delež v letošnjem letu nemški prevoznik Lufthansa (7,49 odstotka), Turkish Airlines (5,55 odstotka) in irski Ryanair (4,42 odstotka). PISMA UREDNIŠTVU Povabilo k soočenju s konkretno stvarnostjo Deželnemu tajniku in pokrajinskem predsedniku SKGZ ter vršilcu drugih številnih zadolžitev v našem manjšinskem prostoru Liviu Semoli-ču sem dolžan nekaj pojasnil v zvezi zapisom, ki je bil objavljen v rubriki Odprta tribuna z dne 10. decembra 2014. Najprej bi želel podčrtati, da bogatenje rubrike Žarišča ni vezano na funkcijo, ki jo opravljam v stranki Slovenske skupnosti. K bogatenju Žarišča me je povabila pokojna Nadja Maganja leta 2003, ko nisem še bil politično aktiven v stranki. Leta 2006 pa me je gospa Maganja prosila naj prevzamem tudi koordinacijo rubrike, ki jo še danes vodim, pa čeprav sem v zadnjih letih večkrat predlagal, da bi to opravljal še kdo drug. To želim poudariti, ker sem že nekajkrat prejel kritike na svoje pisanje v Žarišču, ki naj bi bilo vprašljivo zaradi politične funkcije, ki jo opravljam v edini, slovenski, samostojni in zbirni stranki. Glede skupnih članic lahko priznam, da je bila moja izjava res nekoliko trda, zato se na tem mestu opravičujem, če sem koga prizadel. Ne bom pa šel na limance in začel navajati konkretne primere, ker nisem še tako neumen. Spoštujem avtonomijo vsake organizacije, da si sama izvoli vodstvo in izbira uslužbence. Smatram pa, da če so krovne organizacije soudeležene, ko nastanejo finančne težave, lahko tudi izrazijo svoje transparento in neobve-zujoče mnenje npr. pri obnovi vodstev oziroma drugih pomembnejših sklepov. Primer zase pa je v tem trenutku Slovensko stalno gledališče. Predno preidem na vprašanje o načelih racionalnosti in učinkovitosti, ki je danes med politiki tako v modi, bi me zanimalo izvedeti od gospoda Semoliča, kje je dobil informacijo, da sem bivši pokrajinski tajnik SSk in tudi kdo me je nadomestil. To ga sprašujem, ker smo na Goriškem preložili pokrajinski kongres SSk na kasnejši datum zaradi vsebinskih vprašanj o prihodnjem delovanju SSk, ki jih je potrebno poredhdno doreči in torej ni bilo sprememb v vodilnih goriških organih SSk. V kolikor pa se gospod Se-molič navezuje na moje izjave po volilnem rezultatu v Sovodnjah, mu sporočam, da sem takrat pokrajinskemu tajništvu in svetu SSk ponudil di-misije. Oba strankina organa sta o tem razpravljala in na koncu sta me zaprosila naj ostanem do pokrajinskega kongresa, kar sem iz odgovornosti sprejel. Želim poudariti še enkrat, da je načelo uravnovešenosti potrebno, če hočemo, da bodo sredstva uporabljena racionalno in učinkovito. Uravno-vešenost pomeni, da se v manjšini priznava dostojanstvo vseh in da se za vsak dejavnik ima enako pozornost. Osebno težko doživljam situacije, ko se skupno zavzamemo za Primorski dnevnik, Slovensko stalno gledališče ali ZSŠDI, ki so sicer skupne članice, ko pa predstavnik SSO zahteva ali predlaga pomoč za zadrugo Goriško mohorjevo ali SCGV Emil Komel, ne najde pri SKGZ podpore. Se mi bo očitalo, da zadruga Goriška mohorjeva in SCGV Emil Komel nista skupni članici. To je res, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da opravljata poslanstvo, ki je na ravni skupnih članic. Upam, da sem bil sedaj dovolj jasen. Glede demokracije in demokratične osnove pa bi poudaril, da zdrava demokratičnost potrebuje tudi občasne zamenjave v vodstvu, kar se v organih, ki jih Semolič omenja ne dogaja preveč pogosto. Da se razumemo, spoštujem in ne postavljam pod noben vprašaj izvolitev dosedanjih predsednikov, samo ugotavljam določeno zgodovinsko danost. Če je prav potreben primer, lahko upoštevamo izvoljene na predsedniško mesto Paritetnega odbora in ugotovimo, kako so se razvile stvari. Ravno to pa ima pomemben vpliv za medsedbojno zaupanje oziroma nezaupanje. Zaradi tega sem tudi na umestitvenem zasedanju Paritetnega odbora z začudenjem poslušal razloge za umik predsedniške kandidature Livia Semolič, ker ni užival podpore predstavnikov SSO. Ni mi namreč znano, da bi SKGZ kdaj zaprosila SSO za podporo. Za zaključek bi rad povedal še, da se žal ne morem strinjati z izjavo gospoda Semoliča, kjer ugotavlja, da za prihodnost ni večjih razlik med nami. Če pogledam zgodovinsko danost, npr. odnos SKGZ do edine samostojne, slovenske stranke SSk in še posebej zadnje dogodke, ugotovim, da imamo kar nekaj zelo različnih stališč in se zavedam, da bo to v prihodnje predstavljalo resno težavo za celotno našo narodno skupnost. In naj mi bo dovoljeno, da z obžalovanjem a vendar iskreno izrazim svojo skepso o zmožnostih skupnega naprezanja in ustreznih odgovorov za prihodnost naše narodne skupnosti. Prepričan sem, da je bolje, če se resnično soočimo z realnim stanjem, kot da v javnosti ustvarjamo iluzije o neki mitični skupni prihodnosti, ki je do sedaj ni bilo in jo bo tudi v bližnji prihodnosti zelo težko ustvariti, pa čeprav bi bilo še kako potrebno. Julijan Čavdek ljubljana - Ugotovitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje Cepivo proti gripi letos verjetno manj učinkovito LJUBLJANA - Cepivo, s katerim so letos cepili proti gripi, se v celoti ne ujema s tipi virusa gripe, ki letos krožijo, zaradi česar bo verjetno cepivo manj učinkovito, pravi Maja So-čan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana je za gripo zbolelo 20 zaposlenih, večina jih je bila cepljenih, pravi predstojnik Franc Strle. Sočanova je pojasnila, da cepivo proti gripi letos zaščiti proti virusu influence A(H3N2), virusu influence A(H1N1) in virusu influence B. A strokovnjaki iz ZDA so pred 10 dnevi sporočili, da so zaznali slabo ujemanje virusa influence A(H3N2), ki je bil osnova za izdelavo cepiva z virusom, ki trenutno kroži po ZDA. »Ne gre torej za neujemanje vseh treh komponent, da bi bilo cepivo neučinkovito, je pa predvidevati, da bo glede na to neujemanje neučinkovito za podtip virusa influence A(H3N2),« je dodala. Novica ni dobra, ne spremeni pa stališča Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede cepljenja. Vsekakor priporočamo cepljenje proti gripi zla- sti tistim, ki jih gripa posebej ogroža. To so starejši od 65. let, kronični bolniki, nosečnice in otroci, stari med pol in dvema letoma, pravi Sočanova. Do neujemanja cepiva je po njenih besedah prišlo, ker se virusi gripe nenehno spreminjajo. Zato je treba vsako leto izdelati novo cepivo in se tudi vsako leto na novo cepiti. Na voljo namreč ni cepiva, ki bi nas zaščitilo preko več sezon gripe. Viruse, ki so osnova za izdelavo cepiva, po besedah So-čanove določi Svetovna zdravstvena organizacija s pomočjo ekspertov za to področje februarja vsako leto. Tako imajo proizvajalci cepiv dovolj časa, da tiste viruse, ki so vključeni v cepivo, namnožijo, razgradijo in cepivo izdelajo. Ta postopek namreč traja najmanj štiri mesece. Dodal je, da jih je presenetilo tudi dejstvo, da so naenkrat soočeni s precejšnjim navalom odraslih bolnikov z gripo, medtem ko se gripa običajno začne med otroci, nato je naval na splošne ambulante šele nato na bolnišnice. (STA) 417 Četrtek, 18. decembra 2014 KULTURA / zgodovina - Zanimiva nova knjiga prof. Marine Rossi Vojaki iz bivše SZ v boju proti nacifašizmu pri nas Na tržaški predstavitvi sodelovala zgodovinarja Sandi Volk in Gorazd Bajc Profesorica Marina Rossi nima dvoma: »Doprinos vojakov iz bivše Sovjetske zveze je bil v naših krajih odločilen v borbi za svobodo«. Istega mnenja pa sta tudi zgodovinarja Sandi Volk in Gorazd Bajc, ki sta v torek zvečer v prostorih knjigarne Minerva predstavila knjigo Rossijeve Soldati dellArmata rossa al confine orientale 1941-1945 (Vojaki Rdeče armade na vzhodni meji 1941-1945). Nova knjiga profesorice Rossi je izšla s pomočjo goriške založbe LEG - Libreria editrice goriziana. V njej se je avtorica poglobila v obdobje druge svetovne vojne ter podrobno predstavila življenje in vlogo sovjetskih vojakov v naših krajih. Po uvodnih besedah novinarja Silvia Maranzane je najprej spregovoril Sandi Volk. Tržaški zgodovinar je podčrtal dejstvo, da se z delom profesorice Rossi končno postavlja v ospredje pomembnost Rdeče armade v drugi svetovni vojni, in to ne le v naših krajih. »Prepogosto pozabljamo, da so ravno narodi bivše Sovjetske zveze plačali daleč najvišji davek v boju za končno zmago,« je še dodal Volk. Sledil je prispevek zgodovinarja Gorazda Bajca, ki je pohvalil profesorico Rossi za dolgo in marljivo iskanje zgodovinskih virov v petih različnih jezikih, nato pa avtorici postavili nekaj vprašanj. Zgodovinarka je nabito polni dvorani razkrila, da se je za pisanje knjige odločila, potem ko ji je predsednica tržaške sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije Stanka Z leve zgodovinarji Sandi Volk, Marina Rossi in Gorazd Bajc ter novinar Silvio Maranzana na tržaški predstavitvi knjige fotodamj@n Hrovatin zaupala dnevnik nekega ruskega vojaka, ki se je med vojno bojeval v naši deželi. »Dnevnik je bil izredno zanimiv, zato pa sem takoj segla po starejših dokumentih in virih, prebrala nešteto monografij, ki so mi zelo pomagale pri pisanju knjige«, je dejala profesorica. V knjigi pridejo do izraza tri različne figure protagonistov in sicer »normalni« partizani, saboterji in pripadniki tajnih služb. Rossijeva pa je poudarila tudi pomembnost sovjetskih partizanov pri bitki za Opčine. »Na Opčinah je našim partizanom pomagalo okrog petsto sovjetskih vojakov. Njihova vloga je bila zelo važna, za pozitiven razplet bitke pa se moramo zahvaliti tudi vsem njim«. R.D. književnost - Novosti na knjižnem trgu Pri Cankarjevi založbi štirje Moderni klasiki Cankarjeva založba je zbirko Moderni klasiki obogatila z deli slovaškega pisatelja Dominika Tatarka, ruskega pisatelja Jurija Valentinoviča Trifonova, libanonskega pisatelja Rabija Džaberja in srbskega avtorja Dragana Velikiča. Izdaja je tudi Stihe Michelangela Buonaroti-ja, v zbirki S poti pa knjigo Nataše Kram-berger Brez zidu. Delo Tatarke nosi naslov Pleteni naslonjači. Avtor se z intimno razglednico predvojnega Pariza vrača v čas svojega študija na Sorboni v letih 1938/39. Kot je na predstavitvi dejal Andrej Pleterski, ki je zapisal tudi izjemno obsežno spremno besedo, velja roman za osrednje delo slovaške književnosti, poleg tega najbolje zgoš-čuje vse avtorjevo pisanje. Knjiga prinaša dokaj netipično ljubezensko zgodbo. V romanu Starec Jurija Valentino-viča Trifonova se v zgodbi o Pavlu Letu-novu, ki ga pismo mladostne ljubezni povleče v obujanje dogodkov državljanske vojne, s tipično nezanesljivostjo star-čevskega spomina preplete vrtinec zgodovinskih in osebnih tem. Pred bralcem oživi čas ruske revolucije, začetnega boljševiškega zanosa, nesmiselnih vojaških akcij in množičnih pobojev. V tak čas se vrne glavni junak, po vseh teh letih še vedno obremenjen s krivdo zaradi dejanja, s katerim je med vojno zapečatil usodo svojega poveljnika. Kot je povedala Seta Knop, ki je zapisala spremno besedo, sodi roman v pisateljev zgodovinski opus. V njem je Trifonov skušal rehabilitirati svojega očeta, boljševika stare garde Valentina Trifonova, ki je kot številni junaki revolucije in državljanske vojne nastradal v čistkah 30. let minulega stoletja. Roman je prevedla Lijana Dejak. Džaberjev roman Mehlisovo poročilo po besedah urednika Andreja Blatnika predstavlja drugačen Bejrut, kot ga poznamo iz časopisnih poročil. Poleg tega povezuje dve liniji: stvarno linijo in linijo, ki se navezuje na magični realizem. Mehlisovo poročilo je rezultat večmesečne preiskave atentata na nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja. Džabrav namen po besedah prevajalke Barbare Skubic, ki je zapisala tudi spremno besedo, ni bil raziskovanje političnih zavezništev in iskanje krivcev, ampak je preiskavo uporabil za ozadje slike, ki jo je ustvarjal. Ta slika kaže napetost, ki je v Bejrutu vladala poleti 2005, oziroma napetost, ki jo Libanon pozna še iz časov pred državljansko vojno in ki nikoli zares ne izgine. Velikičev roman Bonavia seli in zasleduje svoje junake po nekdanjem avstro-ogrskem prostoru, med Puljem, Beogradom, Dunajem in Budimpešto čez dobrega pol stoletja dolgo obdobje od leta 1950 do danes. Po besedah Dijane Ma-tkovič, ki je zapisala spremno besedo, je v njem težko govoriti o zgodbi, saj ta avtorja sploh ne zanima. Modus vivendi njegovih junakov je nenehno odpravljaje in vlačenje kovčkov za seboj. Zdi se, kot da se nočejo ustaviti, saj bi jih to definiralo, in prav temu želijo ubežati. Knjigo je prevedla Dragana Bojanič Tijardovič. Knjiga Stihi prinaša poezijo italijanskega renesančnega kiparja, arhitekta, slikarja in pesnika Michelangela Buona-rotija (1475-1564). Za prevod je poskrbel Srečko Fišer. Kot je povedal, je velik del Michelangelove poezije fragmentaren, nedokončan, tako kot nekatera njegova kiparska dela. Njegovo poezijo je označil kot zelo zbito in kompaktno, zato je ni bilo mogoče prevajati dobesedno. Knjigo Krambergerjeve, ki živi v Berlinu, sestavljajo izbrana besedila, zvečine že objavljena v časopisih in revijah. Najstarejše je iz leta 2004, nastalo je ob 15. obletnici padca berlinskega zidu, najmlajše nosi letnico 2014. Kot je povedala avtorica, ji je bilo najtežje ne posegati v besedila, ki so nastala pred toliko leti. Besedila pričajo tudi o spreminjanju njenega lastnega odnosa do mesta, ki ga je sprva doživljala kot tujka, danes pa lahko o njem piše že brez distance. (STA) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Blood Red Sunset . Mutonia Stoner rock, grunge Samozaložba, 2014 Ocena: ******* Prejšnji teden sem listal znano italijansko glasbeno revijo in nenadoma opazil platnico plošče v tipičnem stoner stilu. Pazljivo sem prebral krajši članek in tako spoznal skupino Mutonia. Fantje, doma iz mesta Frosinone, sestavljajo ne ravno kon-vencionalno stoner rock zasedbo. Njihov sound je sicer izrazito stonerski, v njem pa razberemo tudi druge glasbene zvrsti, kot so alternative rock, grunge in pa tudi pank. Bend sestavljajo pevec in kitarist Prostin, basist Fabio Teragnoli in bobnar Maurizio Tomaselli. Glasbeni trio je oktobra v samozaložbi izdal svoj prvenec z naslovom Blood Red Sunset, a pojdimo po vrsti. Skupino so fantje ustanovili leta 2009 in takrat začeli z igranjem pank komadov. Dve leti kasneje so v živo posneli ploščo, na kateri lahko prisluhnemo avtorskim pank skladbam. Leta 2012 je bend spremenil svoj glasbeni sound in posnel svojo prvo demo ploščo Gain From Waste. Fantje so pank ritme spremenili v bolj alternative rock, ponekod skoraj metal glasbo. Očitno pa je, da jih glasba ni ravno zadovoljila, saj so se naslednje leto spet odločili za drugo glasbeno zvrst. Začeli so s pisanjem novih skladb v stoner rock stilu in končno zadeli v črno. Tako je letos napočil čas za snemanje prvenca Blood Red Sunset, ki ga je bend izdal v samozaložbi. Ploščo sestavlja dvanajst pesmi, traja pa malo več kot petinštirideset minut. Najprej je na vrsti krajši uvod Tales Of War, ki ga sestavljajo govori razno raznih diktatorjev in političnih osebnosti prejšnjega stoletja, takoj za tem pa sledi prvi komad The Soldier. Prostinov vokal spominja na legendarnega pevca skupine Nirvana Kurta Cobaina, pesem pa je neke vrste mešanica stoner in grunge glasbe. Istemu glasbenemu kalupu sledi dober del naslednjih skladb, kot sta pesmi Born To Kill in Lucky Jordan. Bolj stoner pa sta na primer komada Over Limit in Planet Ass. Blood Red Sunset, eno izmed boljših pesmi istoimenske plošče, so fantje postavili proti koncu albuma, zaključek pa prepustili glasbeni psihedeliji komada Towahend. Konči rezultat je zadovoljiv, če pa bodo naslednjo ploščo posneli s kako glasbeno založbo, bo gotovo še boljši. branje - Otroške revije Oktobrski in novembrski Pastirček bogata z jesensko obarvano vsebino Jesensko obarvani sta oktobrska in novembrska številka otroške in mladinske revije Pastirček, ki na svojih straneh prinašata nove pesmi in zgodbe, likovne delavnice, zabavne naloge, uglasbene pesmice in še in še. Na uvodni strani obeh izvodov je pozdrav urednika Marijana Markežiča, ki mlade uporabnike redno opominja, kaj nam prinaša določen mesec. Za oktober je povedal, daje to res bogat mesec, ko se med drugim spominjamo tudi različnih svetnikov. November pa je mesec, ko se spominjamo vseh svetih in vernih duš. Obe številki imata jesensko obarvano vsebino, ki pripoveduje med drugim tudi o živalicah, ki se pripravljajo na zimo. Nadaljevanje je doživela zgodbica Dojenčica in pevski zbor, v kateri so opisane dojenčice dogodivščine z muco in njene pevske veščine. Živalsko vsebino nosi pripoved o Vrabčku Posto-pačku , ki v oktobrskem Pastirčku pripoveduje zgodbico o vrabčku, ki je želel iti v svet. Ob koncu svoje pustolovščine pa je vrabček ugotovil, da je najlepše biti doma, pri mami ... Novembrska številka pripoveduje zgodbo o ježku, ki se pripravlja na zimsko spanje. Obe zgodbi sta nastali pod peresom Marize Perat. Odlično vajo v branju predstavljata zgodbi v slikah, ki pripovedujeta o medvedki Metki. Obe zgodbici je napisala in narisala Danila Komjanc. Tu sta še dve zgodbi, s katerima se lahko urimo v branju: ena nosi na- slov Zlata in topla jesen, druga pa Zlati otroci. Obe zgodbi s preprostim besedilom in velikimi tiskanimi črkami je pripravila Karmen Smodiš. Vse leto bomo brali tudi potopisne zgodbe, ki jih piše Marijan Markežič. V oktobrski izdaji se je stric Maks s Tjašo in Pastirčkom napotil proti vasi Planina, kjer se nahaja tudi Planinska jama. V prispevku je opisana zgodovina Planine in njenih kulturnih znamenitosti. Novembrski Pastirček pa se je napotil v Kobarid, ki je edinstven muzej na prostem, saj je tam potekala grozovita Soška fronta, v kateri so življenje izgubili številni mladi vojaki. Prispevek lepo dopolnjujejo tudi fotografije Napoleonovega mostu, slapa Veliki Koz-jak, Kobariškega muzeja ... Poleg rednih ru- brik in nadaljevanj že začetih zgodb ima vsak od dveh Pastirčkov tudi po eno svojo rubriko; v oktobrski izdaji je rubrika Zgodbe iz svetega pisma, v novembrski pa rubrika Halo ?. Slednja pripoveduje o pomenu meteorologije, s pomočjo katere vemo, kakšno vreme lahko pričakujemo. Avtorica prispevka Paola Bertolini Grudina je lepo ilustrirala tudi pripomočke, ki jih za napovedovanje vremena potrebujejo meteorologi, prispevek pa dopolnjuje tudi enostavna dopolnjevanka. Oktobrski Pastirček v rubriki Zgodbe iz Svetega pisma pripoveduje o pravilih za življenje, o katerih je prav vedno govoriti in pisati. V vsakem Pastirčku je objavljena nova uglasbena pesem. Oktobra so objavili pesem Angel božji, novembra pa Jesenski čas. Obe pesmi je uglasbil Patrick Quaggiato. Obe številki raziskujeta še druge vede, zanimivi sta tudi v obliki stripa pripovedovani zgodbici, v katerima nastopata krt (oktobrski Pastirček) in jež (novembrski Pastirček). Pastirčkova likovna delavnica nas meseca oktobra uči izdelovati nagajivo miško. Novembra pa so uredniki pripravili kuharsko delavnico. Ljubitelji kuhanja se lahko naučijo pripravljati bodičaste ježke, posute s kakavom v prahu. Obe številki posebno pozornost posvečata tudi redni rubriki Pastirčkova pošta, v kateri lahko beremo krajše spise in vtise naših šolarjev, posebno mesto pa je namenjeno tudi njihovim risbam. (sč) / ITALIJA, SVET Petek, 19. decembra 2014 1 1 bruselj - Na zasedanju Evropskega sveta Vrh EU podprl načrt naložb moskva - Putin na letni tiskovni konferenci »Rusko gospodarstvo bo prebrodilo krizo v dveh letih« BRUSELJ - Voditelji članic Evropske unije so sinoči v Bruslju podprli naložbeni načrt za Evropo in pozvali k vzpostavitvi evropskega sklada za strateške naložbe, je po video povezavi med vrhom povedal novi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Tusk je v video povezavi izpostavil, da so se dogovorili o treh stvareh: pozvali so k nujni vzpostavitvi naložbenega sklada ter obnovili zavezo k pospešitvi strukturnih reform in nadaljevanju prizadevanj za zagotovitev zdravih javnih financ. »Te tri stvari skupaj sestavljajo našo strategijo za pospešitev gospodarskega okrevanja,« je poudaril. Evropska komisija bo zakonodajni predlog za vzpostavitev evropskega sklada za strateške naložbe predstavila januarja. Vrh je pozval, naj članice in Evropski parlament dogovor dosežejo do junija, tako da bo mogoče nove instrumente zagnati sredi prihodnjega leta. Evropsko investicijsko banko (EIB) pa je pozval, naj začne dejavnosti z uporabo svojih skladov izvajati januarja. V sklad bodo lahko prispevale tudi članice, neposredno ali preko nacionalnih razvojnih bank, pri čemer Evropska komisija nacionalnih prispevkov v sklad pri ocenjevanju skladnosti javnih financ z evropskimi proračunskimi pravili ne bo obravnavala obremenilno. Vrh je v sklepih tudi izpostavil, da bo sklad dopolnil obstoječe programe EU in tradicionalne dejavnosti EIB. Da morajo biti sredstva v sklopu naložbenega načrta dodatna oziroma dopolnilna obstoječim evropskim sredstvom, na primer kohezijskim, je v razpravi izpostavila tudi Slovenija. Poleg tega je vrh že potrdil delovni načrt za prihodnje mesece, ki vključuje energetsko unijo, digitalno strategijo, trgovinski sporazum z ZDA, izboljšanje upravljanja v gospodarski in denarni uniji ter okrepitev boja proti izogibanju davkom, je še oznanil Tusk po video povezavi po koncu prve dela včerajšnjega zasedanja v Bruslju. Voditelji so komisijo pozvali, naj celovit predlog za energetsko unijo predstavi dovolj zgodaj, da bo lahko vrh o njem razpravljal marca, ter naj poskrbi za nov elan v prizadevanjih za sprejetje predloga o digitalnem enotnem trgu in naj predlaga ambiciozno digitalno strategijo dovolj zgodaj, da bo lahko vrh o njej razpravljal junija. Skupinski posnetek evropskih liderjev na sinočnjem vrhu ansa V sklepih so voditelji pozvali tudi h končanju pogajanj o ambicioznem, celovitem in vzajemno koristnem trgovinskem sporazumu z ZDA do konca prihodnjega leta, opozorili na nujno potrebo po napredku v boju proti izogibanju davkom ter izpostavili pomen tesnejšega usklajevanja gospodarskih politik za gladko delovanje gospodarske in denarne unije. Voditelji so v poznih urah razpravljali o Ukrajini in Rusiji, (o tem pred zaprtjem redakcije nismo uspeli dobiti informacije) okrog polnoči pa so končali zadnje letošnje zasedanje. Tradicionalno dvodnevni decembrski vrh je tako trajal le en dan, kar po eni strani kaže na nov slog vodenja in metode dela pragmatičnega Poljaka, po drugi pa potrjuje, da so krizni časi mimo. Zasedanje bo mogoče končati v enem dnevu zaradi »zelo učinkovitih novih metod dela«, pojasnjujejo viri v Bruslju. Tuskova metoda dela vključuje tudi občutno krajše sklepe vrha. »Vsi voditelji so včeraj pozdravljali kratkost in učinkovitost sklepov,« so še dodali viri. Poljak sicer nadaljuje Van Rom-puyevo tradicijo obveščanja o odločitvah vrha po Twitterju. (STA) Vladimir Putin na tiskovni konferenci MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je na letni novinarski konferenci skušal pomiriti skrbi zaradi najhujše finančne krize v njegovi 15-letni vladavini. Zatrdil je, da bo rusko gospodarstvo krizo prebrodilo najpozneje v dveh letih in zanikal pomembnejši vpliv zahodnih sankcij na krizo. Zahod je obtožil, da je ustvaril nove delitve. Napovedal je, da bo Rusija čas krize izkoristila za di-verzifikacijo gospodarstva, državi pa je za letos napovedal 0,6-odstotno gospodarsko rast. Ruse je opozoril, da bi lahko rubelj ob morebitnih nadaljnjih padcih cen nafte še dodatno izgubljal. Tako bo treba prilagoditi proračun, je pa obljubil, da bo država spoštovala vse svoje socialne obveznosti. Zagotovil je, da je ruska državna blagajna primerno napolnjena in da devizne rezerve okoli 340 milijard evrov zadoščajo za rešitev glavnih socialnih vprašanj in diverzifikacijo gospodarstva. Ukrepe centralne banke in vlade ob zlomu rublja ta teden pa je označil kot ustrezne, čeprav so morda prišli nekoliko pozno. Rubelj čuti vplive »zunanjih dejavnikov«, še posebej nižjih cen nafte, je še dejal in obljubil zmanjšanje odvisnosti ruskega proračuna od naftnih prihodkov. Je pa zanikal večji vpliv zahodnih sankcij zaradi vloge Moskve v ukrajinski krizi. »25 odstotkov, morda 30 odstotkov je zaradi sankcij,« je dejal. Poudaril pa je, da težak gospodarski položaj ni pogovor - Predsednik tržaške mestne skupščine o otoplitvi odnosov med ZDA in Kubo Furlanič: »Fidel je zmagal« TRST - Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič že leta sledi dogajanju na Kubi. Tam je preživel nekaj mesecev, je član Združenja Italija-Kuba in številnih spletnih skupin, preko katerih prejema dnevno informacije o Kubi. Ali vas je »pobotanje« med Združenimi državami in Kubo presenetilo? »Gotovo. Zadnje čase so se sicer povečali pritiski na Obamo v to smer. Številni ameriški parlamentarci so zadnja leta obiskali Kubo; mnoga ameriška podjetja so pritiskala za izbris embarga.« Kako ocenjujete ta diplomatski korak? »Kot možen poskus omejitve vse večje Putinove moči v Latinski Ameriki. Rusija je zadnja leta podpisala cel kup pogodb z latinsko-ameriškimi državami, zbrisala je dobršen del njihovega dolga. Za ZDA je postal vse večji vpliv Rusije v Latinski Ameriki nesprejemljiv; tudi to naj bi pripomoglo k otoplitvi odnosov s Kubo.« Kaj dejansko pomeni ta dogovor? »Zgodovinsko zmago Kube in pri- znanje 53-letnega neuspeha Združenih držav.« Kaj se bo spremenilo po tem koraku? »Trenutno še nič. Obama mora prej zbrisati zakon o embargu, za kar pa je pristojen ameriški kongres, ki ni Obami naklonjen.« Katere ugodnosti bo od tega dogovora imela Kuba? »Kubanci niso smeli doslej kupovati ameriškega blaga. To se bo spremenilo. Kuba bo pridobila 300 milijonov potencialnih turistov, kar pomeni ogromen pri- liv denarja. Morali pa se bodo bati navala komunističnih nasprotnikov.« Katere ugodnosti pa bodo imele ZDA? »Z zbližanjem s Kubo se bodo lahko izboljšali odnosi z ostalimi državami Latinske Amerike.« Več mesecev ste preživeli na Kubi, potovali pa ste tudi po ZDA. Kje ste se bolje imeli? »Eh ... Ni primerjave. Kljub temu, da so ZDA ekonomsko bolj razvite, je pristnost Kubancev nekaj neverjetnega; njihovo veselje do življenja je edinstveno in tudi socialne razlike so na Kubi neprimerno manjše od tistih v ZDA.« Obama je izjavil: Todos somos Americanos. Bi tudi vi tako izjavili? »Mah, ja! Ker je tako. Sedaj so vsi Američani. Obama je s tem priznal, da lahko vsak odloča o svojem sistemu, o svojem načinu upravljanja. Vse Američane je postavil na enako raven.« Upoštevajoč vaše zavzemanje za Kubo in za Triestino, vam je bilo ob iz- volitvi za predsednika tržaške mestne skupščine zastavljeno vprašanje: Fidel ali Fantinel, takratni predsednik Trie-stine. Odgovorili ste: Fidel. Ali bi tudi danes tako odgovorili? »Še toliko bolj. Sedaj prihaja vedno bolj do izraza daljnovidnost Fi-dela Castra. On je v tej zgodbi zmagovalec. Za Fantinela pa se je videlo, kam je končal ... « Raul ali Barack? »Mislim, da je v tem primeru zmagovalec Raul. A Obama ni poraženec. Imel je veliko mero hrabrosti, da je priznal poraz ameriške politike do Kube. Castro in Obama, oba sta zmagovalca.« Tudi v tem primeru pa je imel Vatikan svoje »svete« prste vmes ... »Eh, ja. Priznati moram, da se je z novim papežem veter precej spremenil. Že Janez Pavel II je začel s svojim zgodovinskim obiskom na Kubi leta 1998 normalizirati odnose s Kubo. Vloga Vatikana je bila pomembna in pozitivna. To je treba priznati.« M.K. ansa plačilo za priključitev ukrajinskega polotoka Krim, ampak »za našo željo po samoohranitvi kot naroda, kot civilizacije, kot države«. Med več kot triurno tradicionalno novinarsko konferenco ob koncu leta je Zahod obtožil, da ustvarja nov zid in nove delitve v Evropi s širjenjem zveze Nato proti vzhodu. »Bila sta dva vala širitve Nata. Protiraketni ščit blizu naših meja, ali ni to že zid? Naši partnerji so se odločili, da so zmagovalci, da so imperij in da so drugi njihovi vazali, ki jim morajo slediti,« je dejal. Ne glede na to, kaj dela Rusija, vedno naleti na nasprotovanje Zahoda, je dodal. »Vedno bodo skušali medveda dati v okove. Morda bi ga morali pustiti pri miru. Mi samo branimo svojo suverenost in neodvisnost,« je dejal. Stališče Rusije do Ukrajine je označil za pravilno, zahodni partnerji pa se po njegovi oceni motijo. Oblasti v Kijevu je obtožil, da na vzhodu Ukrajine proti proruskim separatistom izvajajo »kaznovalno operacijo«. grčija EU kršila človekove pravice ATENE - Štiri leta strogih varčevalnih ukrepov so povzročili še ne viden napad na človekove pravice v Grčiji, za kar so krivi tako Evropska unija kot tudi Mednarodni denarni sklad, je včeraj v poročilu opozorila Mednarodna zveza za človekove pravice (FIDH). »Kar se je začelo kot gospodarska in finančna kriza, se je spremenilo v doslej še ne viden napad na človekove pravice in demokratične standarde v Grčiji in drugih državah, ki so dobile mednarodno finančno pomoč,« so poudarili. Izpostavili so občutno znižanje plač in socialnih transferjev, ki so povzročili pretrese na trgu dela in v zdravstvenem sistemu, pri čemer so najbolj ranljivi nesorazmerno najbolj trpeli. Predsednik FIDH Karim La-hidji je ob tem na novinarski konferenci v Atenah izpostavil, da ukrepi, ki jih je grška vlada sprejela, da bi izpolnila pričakovanja posojilodajalcev, »kažejo na pripravljenost na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, da žrtvujejo skoraj vse za gospodarsko okrevanje«. Priznavamo, da lahko izredne okoliščine zahtevajo izredne odgovore, vendar pa pri sprejemu in uresničevanju politik v tem primeru jasno niso bili spoštovani mednarodni standardi, je poudaril. 1 2 Četrtek, 18. decembra 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Prvi uradni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokazal posluh, napovedal podporo V Sovodnjah so ministra pričakali Alenka Florenin, Fabio Vizintin in Franka Padovan Prisluhnil je prikazom delovanja in težavam, izrekel je besede spodbude in pohvale ter predvsem napovedal svojo podporo v vladi. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je včeraj najprej pripeljal v Romjan, nakar je svoj prvi obisk pri slovenski narodni skupnosti na Goriškem nadaljeval v Sovodnjah in Gorici. Gosta je spremljala sekretarka vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vad-njal, pridružili sta se jima še generalna kon-zulka v Trstu Ingrid Sergaš in konzulka Eli-ška Kersnič Žmavc. S problematiko slovenskih uprav se je minister seznanil na sovodenjskem županstvu, kjer so mu sogovorniki bili županji So-vodenj in Števerjana Alenka Florenin in Franka Padovan ter župan Doberdoba Fabio Vi-zintin. Opozorili so ga na bojazni, ki jih vzbuja deželna reforma krajevnih uprav, na podlagi katere se bodo tudi občine z večinskim slovenskim prebivalstvom morale vključiti v medobčinske unije. Žmavc je zagotovil, da tako njegovo kot tudi zunanje ministrstvo »zadevo budno spremljata«. »Pri teh postopkih združevanja ne sme priti do znižanja ravni zaščite. Če bo potreba, bomo reagirali,« je zatrdil in povedal, da je prejel pisno zagotovilo predsednice FJK Debore Serracchiani, da novi zakon ne bo oviral izvajanja zaščite. Neposreden stik z ustanovami in organizacijami je imel minister v Gorici. V prostorih palače na Travniku, kjer deluje Katoliška knjigarna, so ga sprejeli predstavniki Zadruge Goriške Mohorjeve, Goriške Mohorjeve družbe, Katoliškega tiskovnega društva in Novega glasa. Od tod so ga pospremili v Hišo filma na obisk Kinoateljeja in mediate-ke. Sledil je daljši postanek v KB centru, na pogovorih sta sodelovala tudi deželna predsednika SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka. V Feiglovi knjižnici je ministra pozdravila Luisa Gergolet, nakar so ga po uvodnih mislih goriškega predsednika SKGZ Li-via Semoliča nagovorili predstavniki ustanov-združenj, ki imajo tam sedež: Jana Miličevič (Slovik), Igor Tomasetig (ZSŠDI), Walter Mi-kluz (Kmečka zveza), Emil Devetak (Društvo slovenskih upokojencev za Goriško), Milena Padovan (Glasbena matica), Igor Tuta (ZSKD) in Joško Prinčič (Sindikat slovenske šole). Opozorili so ga tudi na finančne reze iz Ljubljane. »Veseli me, da sem danes bolje spoznal vaše pomembno delovanje in potrebe,« je dejal Žmavc in zagotovil, da manjšinske ustanove lahko računajo na njegovo podporo v vladi. Poudarek zasluži ministrov postanek v Trgovskem domu, kjer je vstopil tudi v pisarno Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). Institucionalni pečat je imel sprejem v občinski palači. Župan Ettore Ro-moli ga je opozoril na EZTS in na 10-mili-jonska evropska sredstva, »ki so dobra popotnica za razvoj - zlasti gospodarski - čez-mejnega prostora«. Minister je potrdil, da je Ljubljana pozorna na goriški EZTS, da ga bo še podpirala, da je osnova za sorodne projekte: »S pomočjo evropskih projektov iščimo skupno regijsko identiteto.« Župan je še omenil, da na področju pravic manjšine zavrača eklatantna dejanja in da zagovarja majhne in sistemske korake. Žmavc mu je pritrdil: »To je prava pot.« Pri tem je Semolič predlagal, naj se čez eno leto skupaj z ministrom naredi obračun teh malih korakov. Ministra smo pričakali tudi v uredništvu Primorskega dnevnika. Odgovorni urednik Dušan Udovič mu je prikazal vsebinsko zasnovo in »čezmejnost« dnevnika ter ga opozoril na kritični trenutek, ki ga doživljamo. »Dnevnik je bistvenega pomena, da v Lju- ronke - Minister na slovenski šoli in gradbišču Žmavc: »Romjanski model dvojezičnosti je zgleden« »Romjanski model dvojezičnosti je zgleden. Zahvaljujem se vam za skrb, ki jo posvečate novim generacijam, saj so mladi naša prioriteta. Njim moramo zagotoviti čim boljše pogoje in osnovo za prihodnost.« Tako je minister Gorazd Žmavc pohvalil ronško občino in zlasti slovensko osnovno šolo Ljubke Šorli v Romjanu, kjer se je včeraj začel njegov obisk med Slovenci na Goriškem. Otroci so gosta pričakali v družbi generalne konzulke v Trstu Ingrid Sergaš, konzulke Eliške Kersnič Žmavc, županov Ronk in Doberdoba Roberta Fontanota in Fabia Vizintina, pokrajinskih predsednikov SKGZ in SSO Livia Semoliča in Wal-terja Bandlja, župnika Renza Boscarola ter predstavnikov šole. Petošolci in učenci, ki obiskujejo pevsko delavnico pod vodstvom Lucije Lavrenčič, so zapeli Zdra-vljico in šolsko himno Veseli ringaraja, ministru in konzulki pa sta prvošolčka poklonila slovenski šopek. V zameno za topli sprejem so otroci prejeli knjižni dar. O slovenski šoli in vrtcu, ki »sobivata« z italijansko šolo in ju skupno obiskuje preko 230 otrok, je spregovorila ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjš-ček. Skupaj s podravnateljem Dariom Ber-tinazzijem in z drugimi gosti je Žmavca pospremila tudi na ogled novega objekta, ki ga gradijo za stavbo šole Brumati in ki bo prihodnje leto končno rešil problem prostorske stiske, s katerim se slovenska Minister z ronškim županom na gradbišču nove šole bonaventura šola že predolgo spopada. Minister je bil navdušen nad svetlimi in sodobno zgrajenimi šolskimi prostori, ki naj bi bili dokončani čez približno dva meseca. Nova šola bo zaživela septembra, morda pa že prej: župan si namreč želi, da bi še pred koncem tekočega šolskega leta preselili va- njo nekatere razrede slovenske osnovne šole. Žmavc je z veseljem sprejel povabilo na slovesnost ob odprtju, občini pa se je zahvalil za pozornost, ki jo namenja slovenski šoli. »Slovenska šola in manjšina sta naša dodana vrednost,« je poudaril Fon-tanot. (Ale) bljani izvemo, kaj se na tem koncu dogaja. Ste ogledalo in ambasadorji tega prostora. Brez vas bi malo vedeli o manjšini, čezmejnem sodelovanju in normalizaciji odnosov v regiji,« je dejal Žmavc. V Kulturnem centru Lojze Bratuž mu je dobrodošlico izrekla predsednica Franka Žgavec, nagovorili so ga še predsednica ZSKP Franka Padovan, predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi, Julijan Čavdek v imenu krožka Anton Gregorčič, predsednik centra Emil Komel Saša Quinzi, predsednik Olympie Mihael Corsi in predstavnik vodstva SZSO Mauro Leban; ta je Žmavca še pred obiskom centra Bratuž sprejel v Mladinskem domu in Zavodu sv. Družine. Minister je zagotovil, da si bo v vladi prizadeval za zagotavljanje čim večje pomoči manjšinskim ustanovam. »Poudarek bo na institucijah, ki kažejo na razvoj, ki zagotavljajo kakovost,« je dodal Žmavc, ki je obiskal še Dijaški dom Simon Gregorčič in Kulturni dom, kjer sta ga sprejela Kristina Knez in Igor Komel s sodelavci. V goriškem uredništvu Primorskega dnevnika bumbaca Mia % V Kulturnem centru Lojze Bratuž bumbaca Minister z županom na občini bumbaca S sogovorniki v KB Centru bumbaca / RADIO IN TV SPORED Petek, 19. decembra 2014 13 štandrež - Tradicionalni obhod Nosili veselje Osnovnošolci obiskali priletne krajane - V nedeljo praznik miru in prijateljstva Obiskali so vse starejše vaščane, jim zapeli, voščili in jih s svojo prisrčnostjo razveselili. Učenci četrtega in petega razreda osnovne šole Frana Erjavca iz Štandreža so se včeraj dopoldne odpravili na tradicionalni obhod domov starejših krajanov, ki ga je priredilo združenje sKutura 2001 v sodelovanju z domačo župnijo. Ob učiteljih so otroke spremljali Marjan Brescia, Mario Mucci, Joana Nanut in duhovnik Karlo Bolčina. Osnovnošolci so starejše domačine obdarili s »panetonom« in z voščilnicami, ki so jih izdelali v šoli, seveda pa so tudi ubrano zapeli. Vsi starejši domačini so otroke sprejeli z velikim navdušenjem in se jim iz srca zahvalili za obisk, s katerim so jim polepšali dan in pričakovanje na božič. V Štandrežu bo ponovno praznično v nedeljo, 21. decembra, ko bo z začetkom ob 15. uri v cerkvi sv. Andreja praznik miru in prijateljstva, ki ga prav tako prireja združenje sKultura 2001 v sodelovanju z župnijo, šolo in društvi. Najprej bodo skupaj nastopili malčki slovenske in italijanske sekcije vrtca v Štandrežu, za njimi pa bosta zapela zbora osnovne šole Ivana Roba iz Vrtojbe in domače osnovne šole Fran Erjavec. Med praznikom bo potekala na-birka za organizacijo Unicef, na voljo bodo tudi piškoti in voščilnice, s katerimi starši zbirajo prostovoljne prispevke za didaktični material in dejavnosti v štan-dreški osnovni šoli in vrtcu. Otroci se odpravljajo na obisk starejših domačinov bumbaca gorica - Praznična scena v mestu V modrih v Raštelu conah brezplačno parkiranje, zmagovalec šova Masterchef Federico Ferrero V modrih conah v Gorici bo od jutrišnjega dne do 24. decembra parkiranje brezplačno. »Po zgledu Trsta smo se tudi sami odločili, da omogočimo prosto parkiranje v dneh pred božičem. S tem želimo privabiti čim več ljudi v Gorico, kjer bo v predprazničnih dneh cel kup zanimivih dogodkov,« poudarja župan Ettore Romoli in pojasnjuje, da je bilo v promocijo goriških prazničnih prireditev vloženih 15.000 evrov. »Maksimalno smo se potrudili, da bi bila Gorica čim bolj privlačna,« pravi župan in napoveduje, da bo danes po mestnem središču božični sprevod. Udeležili se ga bodo škrati, vile in Božiček, ki bodo svoj mimohod začeli ob 16. uri v Ulici Mazzini. Zatem bodo korakali do trga pred županstvom in nato po Ulici Ga- ribaldi, korzih Italia in Verdi in Ulici Oberdan. Ob 17.30 bodo dospeli na Trg Sv. Antona, zatem se bodo odpravili po Raštelu na Travnik in od tod po Ulici Oberdan do nekdanjega samostana sv. Klare. Pester program bo tudi jutri. Ob 16.30 bo na Trgu Sv. Antona koncert zbora FVG Gospel Choir; že ob 14.45 bo v grajskem naselju Igra grajskega norca v priredbi slovenskih tabornikov v Italiji. Na Travniku so v teh dneh nameščene praznične stojnice s tipičnimi dobrotami iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev; okusiti je mogoče tudi madžarski kolač - kurtos. Jutri se bo v lokalu Bottega del Maiale v Raštelu mudil tudi Federico Ferrero, zmagovalec resničnostnega šova Masterchef. Ob 17.30 bo poskrbel za kuharski prikaz. gorica-trst Nagrada Dušana Černeta Sončnici Skupnost družin je dejavna že dvajset let Skupnost družin Sončnica iz Gorice bo v nedeljo, 28. decembra, prejela 27. Nagrado Dušana Černeta. Podelitev bo v Močnikovem domu ob cerkvi Sv. Ivana v Gorici z začetkom ob 17. uri. Srečanje bo pod naslovom Skupnost v besedi, podobi in srečanju posvečeno tudi pregledu dejavnosti tega zaslužnega društva in družabnosti. Skupnost družin Sončnico so uradno ustanovili 13. junija 1999, dejansko pa je začela delovati v korist družin in vrednot, ki so temelj družinskega življenja, že leta 1994. V tem obdobju so se uveljavili društveni nizi predavanj o vzgojnih, verskih, socialnih in kulturnih vprašanjih, gledališka skupina OKlapa, poletna središča, letovanja, izleti in druga srečanja. Nagrade Dušana Černeta je poseben odbor v Trstu začel podeljevati leta 1976 ustanovam ali posameznikom, ki se med Slovenci v Italiji odlikujejo zaradi predanosti slovenstvu, krščanstvu in demokraciji, in to v spomin na javnega delavca Dušana Černeta (1916-75), ki je bil tem vrednotam trdno zavezan. Skrb za nagrado je pred leti prevzela Knjižnica Dušana Černeta, ki je za premostitev zastoja pri tradicionalnem letnem podeljevanju lani izročila tri nagrade, v vsaki pokrajini, kjer avtohtono živimo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, po eno: Kulturnemu centru Lojze Bratuž v Gorici, beneškemu duhovniku in kulturnemu delavcu msgr Marinu Qual-izzi in Šolskim sestram tržaške province. NOVA GORICA Trojezična maša treh pobratenih mest V novogoriški konkatedralni cerkvi Kristusa Odrešenika bo v nedeljo ob 15. uri potekala trojezična maša pobratenih mest Celovca, Gorice in Nove Gorice. Za vokalno spremljavo bodo poskrbeli pevci iz treh držav - Domkanterei iz Celovca, zbor Santlgna-zio iz Gorice in Župnijski mešani pevski zbor Solkan. Cerkev na mestni vpadnici proti Solkanu je bila zgrajena leta 1982. Leta 2004 je postala prva konkatedrala v Sloveniji; tedaj so v njej namestili poseben konkatedralni škofov sedež. Pred cerkvijo je kip goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja, zadnjega od štirih slovenskih nadškofov, ki so od leta 1883 do 1931 vodili goriško nadškofijo; pred tem so bili nadškofi Nemci ali Avstrijci, kasneje Italijani. (km) O NA TRAVNIKU BOŽIČNA VAS Z BOŽIČNIM SEJMOM BREZPLAČNE VSTOPNICE ZA VRTIUAK NA VOLJO V TRGOVINAH »LENUOVEVIE« PETEK, 19. DECEMBRA, S PRIČETKOM OB 15.30 Velika Božična Parada Ob glasbeni spremljavi bodo pravo božično vzdušje pričarali palčki, škrati, velikani na hoduljah in jelenčki SOBOTA, 20. DECEMBRA, S PRIČETKOM OB 15.30 Black & White & Gospel Potujoča čarobna predstava z Riccardom in Michelejem, odprtje fotografske razstave »Vitiliggine«, degustacija vroče temne in bele čokolade Ob 16.30 na Trgu sv. Antona koncert gospel zbora Friuli Venezia Giulia Gospel Choir NEDELJA, 21. DECEMBRA, S PRIČETKOM OB 16.30 Kot Angeli Nastop pouličnih umetnikov, oblečenih v angele. Ob 18. uri na Trgu si/. Antona nastop plesne šole Dance for your rights Goriški december www.comune.gorizia.it OBČINA LefcGo! GORICA a»«. rtWW' iV0(0»ffl»»> FONDAZIONE * CONFCOMMERCIO S V Raštelu bodo svoja vrata odprle nekdanje trgovine s ponudbo gurmanskih dobrot Oglaševanje je krito s finančno podporo, dodeljeno na osnovi DZ št. 38/2001 421 Četrtek, 18. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Drogo so prodajali vrstnikom, eden jim je tudi posojal denar Razkrinkali združbo mladih razpečevalcev Drogo so prodajali sovrstnikom, eden izmed njih pa je kupcem posojal denar in jim pri tem zaračunaval zelo visoke obresti. Policisti iz tržiškega komisariata so v sodelovanju z osebjem tržiške finančne straže razkrinkali združbo mladih preprodajalcev mamil, ki so z drogo oskrbovali več desetin mladostnikov iz Laškega. Čeprav preiskava še traja, so na goriškem sodišču že odredili hišni pripor za dva mladeniča, ki sta stara 19 in 22 let. Drugih šest preiskovanih mladostnikov pa do začetka sodnega postopka ne sme zapustiti občin, v katerih imajo bivališče. Preiskava se je začela pred enim letom. Preiskovalci so tedaj zbrali več indicev o mladoletniku, ki je prodajal drogo, a so kmalu ugotovili, da se je v občinah San Pier, Turjak, Škocjan in nazadnje še v Fiumicellu s prodajo mamil - in hazardnimi igrami -ukvarjalo več mladih domačinov. Med njim je bil tudi mladostnik, ki je posojal denar sovrstnikom in zahteval plačilo visokih obresti - tudi 40-odstotnih. Tako je zbral visoko vsoto denarja, njegove stranke so mu bile dolžne do 25.000 evrov. Nekaj razpečevalcev, ki so še višješolci, je drogo prodajalo kar na šolskem hodniku, včasih so se zbirali tudi pred vinarskim podjetjem. V Ulici Romana v Škocjanu je bilo drugo zbirališče preprodajalcev; na dvorišču ob robu ulice je bila droga vedno na razpolago kupcem, ki jih je bilo več desetin in so prihajali iz okoliških krajev. »Včasih so kupci prihajali v skupinah, včasih sami, spremljali so jih tudi prijatelji, ki droge niso kupovali, morda so jo le poskusili. Zato je bilo preiskovalno delo zapleteno, saj je bilo v preprodajo na razne načine vključenih veliko mladih,« pojasnjuje poveljnik goriškega letečega oddelka Claudio Culot in dodaja, da se je eden izmed preiskovanih mladeničev fizično znašal na mladeniče, ki mu niso pravočasno vračali posojenega denarja. Lani je na plaži v Štarancanu pretepel dva mladeniča, ki sta nato potrebovala zdravniško pomoč. Kriminalna združba je svojim strankam pošiljala sporočila preko Facebooka in spletne aplikacije WhatsApp. »Ohi come xe?« (Hej, kako gre?) so zapisali v sporočilo in njegovi prejemniki so razumeli, da je bila nova pošiljka droge pripravljena na prodajo. Mladeniči so začeli s prodajo marihuane, zatem pa so ponujali tudi kokain, hašiš in celo halucinogene gobe. Preiskovalci so ugotovili, da so mladeniči posodili 15.000 evrov moškemu in ženski, ki so jima nakupili 100 gramov kokaina. Ob tem so preiskovalci izsledili tudi prekupčevalca, pri katerem so mladi nabavljali drogo za nadaljnjo preprodajo. Gre za lastnika bara, ki doslej še ni imel opravka s pravico. Od 50 do 300 gramov ma-rihuane tedensko je kupoval mladenič - policisti so mu nadeli vzdevek »predsednik« -, ki je drogo zatem prodajal s pomočjo dveh prijateljev. Vlogo »režiserja« pa je imel drug mladenič, ki je svojo dejavnost vodil iz jadrnice, nameščene sredi ploščadi neke tržiške navtične delavnice. V jadrnici je mladenič tudi pripravljal odmerke droge za prodajo. »Organizirani so bili kot prava kriminalna združba, kljub temu da je šlo za mladeniče, ki za sabo nimajo drugih kaznivih dejanj. Čeprav nismo zasegli velike količine droge, je preiskava pomembna, saj smo razkrinkali združbo, ki je nevarno širila drogo med mladino,« zaključuje Claudio Culot. (dr) Mladi so drogo skrivali tudi v jadrnici v navtični delavnici goriška - Ljudje polagajo večjo pozornost varnosti Po zaprtju centra CIE več patrulj, kaznivih dejanj za četrtino manj Število kaznivih dejanj se je v goriški pokrajini letos znižalo za četrtino. »Uradni podatki bodo na voljo po novem letu, vsekakor lahko že vnaprej napovem, da smo z opravljenim delom izredno zadovoljni. Iz podatkov za obdobje, ki gre od januarja do novembra, izhaja, da se je število kaznivih dejanj glede na enako obdobje lanskega leta znižalo za približno petindvajset odstotkov,« pojasnjuje goriški kvestor Pier Ricardo Piovesana, ki se je v prejšnjih dneh na to temo udeležil srečanja na prefekturi, kjer so bili poleg prefekta Vittoria Zappalorta prisotni pokrajinski poveljniki policije, finančne straže in karabinjerjev. »Upad števila kaznivih dejanj se je znižal zaradi dveh razlogov - zaprtja centra CIE v Gradišču in zaradi večje pozor- nosti, ki jo ljudje namenjajo varnosti,« poudarja Piovesana in pojasnjuje, da so po zaprtju centra CIE pripadnike sil javnega reda, ki so v njem skrbeli za varnost, prerazporedili po drugih oddelkih, tako da so veliko bolj prisotni na terenu. »Povečali smo število patrulj, ki s svojo prisotnostjo odvračajo kriminalce od svojih zlih namenov. To velja domala za vse sile javnega reda - od finančne straže pa do policije in karabinjerjev,« poudarja Piovesana in razlaga, da so tudi prebivalci goriške pokrajine postali pozornejši na svojo varnost. Številni ljudje so svoje domove opremili z alarmnimi napravami; ko zapuščajo stanovanje, zaprejo vsa okna in seveda zaklenejo vhodna vrata; v avtomobilih ne puščajo vrednih predmetov. »Veliko več ljudi kliče na poveljstva sil javnega reda in nas opozarja o morebitnih sumljivih osebah, ki se potikajo med hišami,« pravi Pio-vesana in ugotavlja, da so prebivalci goriške pokrajine končno začeli upoštevati navodila in priporočila glede varnosti, ki jih predstavniki sil javnega reda dajejo že leta. K večji ozaveščenosti nedvomno prispevajo tudi srečanja, ki jih karabinjerji prirejajo po vaseh; med srečanji ljudi opozarjajo na pretečo nevarnost goljufov, ki se redno potikajo po goriški pokrajini, sploh pa povejo, kako se zavarovati pred tatovi. Več klicev prejema tudi finančna straža. Ljudje opozarjajo na najrazličnejše prekrške; marsikdo je že klical finančne stražnike, ker mu v baru ali trgovini niso izdali računa. Ob teh primerih se finančni stražniki takoj aktivirajo in preverijo, ali res prihaja do omenjenih prekrškov. (dr) Glasbena voščila v Sovodnjah Učenci goriške Glasbene matice bodo podali staršem in prijateljem svoja glasbena voščila na današnji osrednji boži-čnici, ki bo ob 18.30 v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah. Božične skladbe bodo igrali solisti iz oddelkov za harmoniko, kitaro, klavir, violino, violončelo. Učence so pripravili profesorji Ambra Cossutta, Jana Dras-sich, Manuel Figheli, Jari Jarc, Janoš Ju-rinčič, Sonja Kodrič, Hanna Nazarenka, Franko Reja, Simona Slokar, Erika Zavadlav in Beatrice Zonta. Potrdil ne bodo izdajali Goriško zdravstveno podjetje med 2. in 6. januarjem 2015 ne bo izdajalo potrdil za zdravstveno oskrbo v državah izven EU E112. Zaradi spojitve z zdravstvenim podjetjem za južno Furlanijo bodo namreč po novem letu morali posodobiti računalniški sistem. Zdravstveno podjetje svetuje občanom, ki ga potrebujejo, da si potrdilo priskrbijo do 31. decembra. Prižig lučk na skupnem trgu Danes ob 10.30 se bodo na skupnem trgu obeh Goric srečali otroci iz novogori-škega vrtca Kurirček in goriškega vrtca iz Ulice Brolo. Podžupana Ana Zavrta-nik Ugrin in Roberto Sartori bosta skupaj z otroki prižgala novoletne lučke na tamkajšnjem drevesu. (km) TDD predstavlja Alda Rupla Gost današnjega pogovora v TV rubriki slovenskega uredništva RAI »TDD predstavlja« bo prof. Aldo Rupel; oddaja, ki jo bo vodil Dušan Jelinčič, bo nocoj okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI3 bis. Vodomat v Ulici Garzarolli Nasproti parkirišča trgovine Coop v Ulici Garzarolli v Gorici bodo danes ob 11. uri predali namenu nov vodomat. Valov božični nastop Športno združenje OK Val prireja danes ob 17. uri v štandreški telovadnici božični nastop otrok predšolske telovadbe, mikro in mini odbojke. Praznično tudi v Šempetru Na Trgu Ivana Roba v Šempetru bo danes ob 16.20 nastop plesne šole V.I.P. Dance Company. Ob 16.30 bo otroke zabavala Anika Horvat, sledi obisk dedka Mraza, ob 21.30 bo koncert Pera Lovšina in Španskih borcev. (km) tržič - Poverjeni upravitelj Fincantierija »Brez ladjedelnice bi mesto zamrlo« »Brez ladjedelnice Tržiča enostavno ni. Ne zaslužimo si stalnega obtoževanja; v mesto prinašamo delo, brez katerega bi mesto že zdavnaj zamrlo.« Tako je poudaril poverjeni upravitelj družbe Fincantieri Giuseppe Bono med ponedeljkovim zasedanjem tržiškega občinskega sveta, ki ga je uvedla županja Silvia Altran. Bono je odgovoril na številne kritike, ki jih prejema družba Fincantieri, pri čemer ni štedil s kritičnimi puščicami. »Nismo kriminalna združba in ne moremo reševati težav, za katere so pristojni drugi. Nekateri bi nas radi učili, kako naj vodimo naše podjetje; rade volje bi jim izročili ključe naše ladjedelnice in v praksi videli, če so res zmožni jo upravljati. Dolga leta smo obstoj naše družbe vezali na Tržič, zaradi česar bi morala biti tukajšnja ladjedelnica najboljša izmed vseh; v resnici ni tako, saj je postala najslabša. Njena produktivnost je najnižja, od devetdesetih let prejšnjega stoletja se je znižala za kar dvajset odstotkov; tržiška ladjedelnica izstopa po odsotnosti delavcev, po bol- Giuseppe Bono niških dopustih, po poškodbah na delovnem mestu,« je zatrdil Bono in opozoril, da si v družbi Fincantieri prizadevajo za nadzorovanje svojih podizva-jalskih podjetij, vendar so za to pristojni tudi drugi. Bono je hkrati priznal, da brez podizvajalskih podjetij ni mogoče graditi ladij. »Drugače bi morali del proizvodnje seliti v tujino,« je poudaril Bono, ki je bil kritičen tudi do mladih. »V ladjedelnico ne prihajajo iskat zaposlitve, ker jim fizično delo ne diši,« je poudaril in napovedal, da imajo v trži-ški ladjedelnici naročila do leta 2020. ronke - Prijavili 53-letnika iz Brescie Neuspešni goljuf Zahteval je, naj na njegov tovornjak natovorijo nekaj industrijskih hladilnikov Občina je prevzela skrb za mladoletne begunce Tržiška občina je v zadnjih mesecih morala poskrbeti za več mladoletnih afganistanskih prebežnikov, ki so jih našli na občinskem ozemlju. Na začetku leta so predvideli, da bo za oskrbo tujih mladoletnikov šlo 41.400 evrov, vendar ta znesek ni bil dovolj; dodati je bilo treba še 62.000 evrov, saj so ravno pred nekaj tedni na trži-ški železniški postaji izsledili dvajset mladoletnikov iz Afganistana. Trži-ška občina je priseljencem zagotovila streho nad glavo v zavetišču v Čer-vinjanu. »90 odstotkov stroškov bomo krili s pomočjo dežele,« pojasnjuje občinska odbornica Cristiana Morsolin. V Tržiču pa predvidoma ne bodo sprejeli novih prebežnikov, ki jih bo prefektura v prihodnjih tednih razporedila po vsej pokrajini. Karabinjerji so vpisali kazensko ovadbo zoper 53-letnega avtoprevoznika iz Brescie zaradi goljufije. Moški se je v sredo oglasil na sedežu ronškega podjetja; povedal je, da je zaposlen pri nekem avtoprevozniškem podjetju, ki ga je poslalo po tovor v Ron-ke. Zaposlene je skušal prepričati, naj mu na tovornjak naložijo nekaj novih industrijskih hladilnikov, ki so skupno vredni okrog 50.000 evrov. Zaposleni v ronškem podjetju so posumili, da jih moški skuša nategniti. Zaradi tega so klicali na pomoč karabinjerje, ki so kaj kmalu prišli v Ron-ke. Karabinjerji so pregledali dokumentacijo in ugotovili, da je moški predstavil zaposlenim ponarejeni dokument. Poleg tega je moški prišel v Ronke z nezavarovanim tovornjakom, saj je bilo tudi njegovo zavarovanje ponarejeno. Karabinjerji so tovornjak zasegli in moškega prijavili. Ob tem preverjajo, ali je moški član kriminalne združbe, ki se v zadnjih mesecih potika po severni Italiji in na podoben način skuša ogoljufati najrazličnejša podjetja. / RADIO IN TV SPORED Petek, 19. decembra 2014 15 gorica - Praznujejo petdesetletnico Zbrali so se sedanji in nekdanji skavtje Goriški del Slovenske zamejske skavt-ske organizacije (SZSO) je v soboto praznoval ob spominu na nastanek slovenskega organiziranega skavtskega gibanja na Goriškem pred 50 leti. Popoldne so se skavti zbrali v Štan-drežu po starostnih vejah in imeli svoj program. Pravo slavje pa je bilo povezano z večerno zahvalno mašo, pri kateri so se zbrali številni dejavni in nekdanji člani organizacije. Med prisotnimi so bili tudi Martin Kranner, ki velja za enega izmed začetnikov goriškega gibanja, nekaj skavtov, ki so pripadali prvemu goriškemu jedru, zastopniki tržaške veje SZSO, Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov iz Slovenije ter italijanskih skavtov Agesci, pa še veliko prijateljev in znancev, ki so napolnili štandre-ško cerkev. Somaševanje je ob dekanu Karlu Bolčini, msgr. Renatu Podbersiču in g. Marijanu Markežiču vodil upokojeni nadškof Dino De Antoni. Na začetku obreda sta načelnika Alenka Di Battista in David Ban- Skavti v štandreški cerkvi (zgoraj), načelnika režeta jubilejno torto (levo) foto l.k. delj ob pogledu na prehojeno pot izrazila hvaležno misel vsem, ki so pripomogli k nastanku in razvoju organizacije. Z mašo so se hoteli spomniti nanje, se zahvaliti za dosedanjih 50 let, hkrati pa se tudi priporočiti za prihodnost. Skavtizem je namreč v sodobnem svetu odrinjen na rob, sta poudarila; človek je v primežu sil, ki ga premetavajo sem ter tja, in brez trdnih temeljev. In vendar ta svet še potrebuje ljudi, ki bi živeli skavt-ske ideale ne le v družbi sebi enakih ljudi, ampak po opravljeni skavtski poti. Nadškof je v pridigi poudaril, da se ljudje na skavte lahko zanesejo, ker so pošteni in iskreni, pripravljeni na služenje, spoštljivi do narave, pogumni in optimisti, pozorni do bližnjega, državljani sveta, moški in ženske miru. Kljub rahlemu dežju so se skavti po maši zbrali na bližnjem igrišču za klice vodov in skupno pesem, nato pa ob bogato obloženih mizah - in ob veliki torti - v dvorani župnijskega doma še naprej praznovali ter hkrati snovali posebno obeležitev obletnice, ki naj bi potekala spomladi. NOVA GORICA Mihajlo povezal borce iz štirih držav Člani društev in borci druge svetovne vojne proti nacifaš-izmu iz Azerbajdžana, Hrvaške, Italije in Slovenije so se včeraj na povabilo azerbajdžanskega veleposlaništva zbrali v Novi Gorici. Srečanje se je začelo s polaganjem vencev pri spomeniku azerbajdžanskega narodnega heroja Mehdija Hu-seyzadeja - Mihajla in obiskom spominske sobe v Šempa-su. Pri spomeniku so posadili drevo miru in prijateljstva. Sledilo je polaganje vencev na grobnici padlih borcev NOB in Mihajla v Čepovanu. Udeleženci srečanja so se nato zbrali v Hitovi Perli, kjer so zbrane nagovorili predstavniki veleposlaništev. »Želja je, da bi se odnosi med nami še bolj obogatili ter da se ojači sodelovanje z Azerbajdžanom, ki nam lahko veliko pomaga tako na področju gospodarstva, visokega šolstva, športa, turizma ...,« našteva Ivan Bašin, predsednik Dru- štva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana. Po njegovih besedah Mihajlovo spominsko sobo v Šempasu obišče okrog 500 ljudi letno, večina je azerbajdžanskih turistov, ki letujejo v slovenskih toplicah. »Ravno ta legendarni heroj bi bil za nas lahko velika priložnost za povečanje sodelovanja na vseh področjih, tudi na turističnem,« je prepričan Bašin. Da je Goriška za azerbajdžanske turiste ena izmed točk, ki jih radi obiščejo v Sloveniji prav na račun Mihajla, je poudaril tudi veleposlanik Azerbajdžana v Avstriji, Galib Israfilov, ki je izrazil hvaležnost prebivalcem Goriške, ki negujejo spomin na borce v drugi svetovni vojni. Poleg hrvaških, azerbajdžanskih in slovenskih predstavnikov borčevskih in veteranskih organizacij so se srečanja udeležili tudi predstavniki teh organizacij iz Gorice in Trsta. Zgodovinarka Marina Rossi je ob tej priložnosti vse predstavnike obdarila s svojo zadnjo knjigo, ki je izšla šele pred štirimi dnevi, v kateri avtorica piše o sovjetskih partizanih v Italiji. (km) Predstavniki štirih držav na sprejemu foto k.m. gorica - Danes Čar prostora • ■ VB* in dosežki arhitektov V obnovljenih prostorih goriškega Trgovskega doma bo danes ob 18. uri Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel predstavilo knjigo Marka Ko-rošica Čar prostora (o oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini), ki je bila premierno predstavljena ob 50. obletnici odprtja tržaškega Kulturnega doma. Delo Čar prostora, ki je nastalo na podlagi avtorjeve doktorske disertacije z naslovom Slovensko oblikovanje interierjev in opreme v zamejskem prostoru, prikazuje stoletje notranjega oblikovanja slovenskih arhitektov v FJK. Korošic je v svoji knjigi popisal najpomembnejše stvaritve nekaterih arhitektov, ki so po njegovem mnenju najbolj zaznamovali prostor Slovencev v Italiji, od nekaterih novih podatkov o ureditvi notranjosti tržaškega Narodnega doma Maksa Fabianija, preko stvaritev Josipa Costaperarie in Ivana Vurnika, do Eda Mihevca, Benečana Valentina Si-monitija, in mlajše generacije, ki jo predstavljata Aleš Prinčič in Dimitri Waltritsch. Posebno pozornost je namenil notranjemu oblikovanju ter skritim simbolom, ki so, v včasih sovražnem okolju, izkazovali pripadnost slovenskemu narodu. V knjigi so prostor našli tudi nekateri arhitekturni dosežki na Goriškem, kot so Trgovski dom Maksa Fa-bianija in njegova prenova, ki jo je zasnoval arhitekt mlajše generacije Di-mitri Waltritsch; ta je v omenjenem delu predstavljen tudi z avtorskimi projekti, kot so KB Center in kavarna Qu-bik, Hiša filma - Kinemax in media-teka Ugo Casiraghi ter Kulturni dom Eda Mihevca. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 16.00 »Big Hero 6«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. Dvorana 3: 16.30 - 20.20 - 22.15 »Un Natale stupefacente«; 18.15 »Big Hero 6«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque ar-mate«; 22.20 »Un Natale stupefacen-te«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »L'amore bugiardo - Gone Girl«. Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 18.15 - 20.00 »Un Natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate« (digital 3D). Dvorana 4: 16.30 - 20.20 - 22.20 »Il ric-co, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Il ra-gazzo invisibile«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.15 »Božičkov vajenec in čarobna snežinka«; 20.15 »Čarovnija v mesečini«. Razstave »PILON V PRVI SVETOVNI VOJNI. Risbe, akvareli, ilustracije« je naslov študijsko-dokumentarne razstave, ki jo bodo odprli danes, 19. decembra, ob 19. uri v Pilonovi galeriji v Ajdovščini (Prešernova ulica 3). V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo danes, 19. decembra, ob 17. uri predstavitev koledarja, ki ga je pripravil kulturni center Tul-lio Crali. Ob priložnosti bodo razstavljena dela, ki jih vsebuje koledar. ~M Koncerti V PEVMI: v cerkvi bo danes, 19. decembra, ob 19.30 na sporedu vsakoletni božični koncert. Nastopili bodo otroci iz vrtca in osnovne šole v Pevmi, MoPZ Skala iz Gabrij, MoPZ Štmaver ter Vo-kalno-glasbena skupina Sanje iz Nove Gorice. Koncert prireja Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje z včlanjenimi društvi in organizacijami. V RONKAH: v cerkvi Sv. Lovrenca bo danes, 19. decembra, ob 20. uri koncert mestne godbe na pihala, ki bo prihodnje leto praznovala 145. obletnico delovanja. Koncerta se bodo udeležili tudi obiskovalci središča CISI iz Begliana v sklopu projekta glasbene vzgoje. GLASBENA MATICA GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom vabi na koncert orkestra harf Ventaglio d'arpe (dir. Patrizia Tassini), ki bo v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20. PIHALNI ORKESTER KRAS vabi na tradicionalni »Božični koncert« v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. Nastopili bodo pihalni orkester Kras, vokalna skupina Sraka ter solista Bojan Kovic in David Croselli. KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 22. decembra ob 20.30 »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane; informacije in pred-prodaja vstopnic v centru Bratuž (tel. 0481-531445). ~M Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: danes, 19. decembra, ob 20.45 »The Harlem spirit of gospel choir«. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 19. decembra, ob 18. uri monokomedija Borisa Kobala »Po mojem Slovenci... « (razprodano); ob 20. uri lirična komedija »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Matej Vis-niec); predprodaja vstopnic na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. 23 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gra-dežu, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 16.30 s trga Medaglie d'oro/z Go-riščka, nato s postanki pri vagi pri Pevmi, v Podgori pri športni dvorani, v Štandrežu pri lekarni in na Pi-lošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30 s Pilošča v Štandrežu, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah, Štivanu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. Na avtobusih je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 048178138 (Sonja S.). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in somišljenike na praznik včla-njevanja, ki bo v soboto, 20. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo odbor sekcije izdajal izkaznice 2015 ter se s prisotnimi pogovoril o delovanju v naslednjem letu. H Mali oglasi PRODAM diatonično harmoniko znamke Prostor CFB za 1000 evrov; tel. 3355387249. PRODAM motor Aprilia Scarabeo 200, 5000 prevoženih km za 2000 evrov; tel. 335-5387249. KUPIM Jadranski koledar (Gregorčičeve založbe) za leto 1947, Jadranski koledar (O.F. za Trž. Oz.) za leto 1950 in Ljudski koledar za leto 1955. Tel. št. 040-396013 (Vojko). IS Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi udeležence letošnje »Štafete miru« na ogled fotografij, ki so nastale na dan prireditve. Večer bo potekal danes, 19. decembra, ob 20. uri v Tumovi dvorani. Sledi predbožična družabnost in izmenjava voščil. NA MEJNEM PREHODU NA ERJAVČEVI med Gorico in Novo Gorico bo danes, 19. decembra, od 17. do 21. ure četrti del večletnega projekta »Arhiv spominov in pozab«, predvajali bodo dokumentarni film Anje Medved »Najdeni portreti«. JUDOVSKI PRAZNIK V GORIŠKI SINAGOGI - v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri bo novi tržaški rabin Eliezer Di Martino vodil obred ob judovskem prazniku »Hanuke«. Obred bo odprt javnosti, tržaška judovska skupnost in združenje Amici di Israele vabijo k udeležbi. APrimorski r dnevnik cmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 24. decembra in sredo, 31. decembra ZAPRTA Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v doberdobski občinski telovadnici kulturni popoldan z naslovom »Ples in pesem za voščilo«. Nastopajo mažoretni skupini Kras, otroci z vrtca Čriček, ki obiskujejo glasbene urice, mažoretni skupini iz Prvačine, gost bo AKŠD Vipava s skupinama Funny dance in Take dance. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Romana Romanot vd. Ussai v cerkvi na Placuti. DANES V TRŽIČU: 10.50, Livia Novati vd. Corbatto iz bolnišnice; v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V BRAČANU PRI KRMINU: 14.00, Libera Morandin vd. Riabiz (iz goriške splošne bolnišnice 13.30); sledila bo upepelitev. 16 Petek' 19- decembra 2014 APrimorski r dnevnik Dragic ključni igralec CHARLOTTE/SAN ANTONIO - Slovenski organizator igre Goran Dragic je bil ob vrnitvi pod košarkarske obroče, dve tekmi je izpustil zaradi bolečin v hrbtu, znova nepogrešljiv člen moštva Phoenix Suns, ki je v go-steh premagalo ekipo Charlotte Hornets s 111:106. Dragic je prispeval 20 točk, tri skoke, osem podaj in ukradeno žogo v skoraj 38 minutah igre. Phoenix je v ligi NBA prav po zaslugi Ljubljančana prekinil črn niz šestih porazov. Sonca iz Arizone so s 13 zmagama in 14 porazi trenutno deveto moštvo na lestvici zahodne konference lige NBA. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Kampl tretji v Avstriji DUNAJ - Trenerji klubov avstrijske prve nogometne lige so mladega slovenskega reprezentanta Kevina Kampla, sicer vezista moštva Red Bull Salzburg, izbrali za tretjega najboljšega igralca v Avstriji. Za najboljšega so na glasovanju izbrali Davida Alabo, sicer nogometaša munchenskega Bayerna.Nogometaš leta v Avstriji je 22-letnik postal že četrtič zapored, kar je doslej uspelo le še Ivici Vastiču. V anketi je drugo mesto zasedel argentinski napadalec Red Bull Salzburga Jonathan Soriano. reli dakar - Slovenec Miran Stanovnik o progi, stroških in ciljih »Zagotovo bo huda« LJUBLJANA - Miran Stanovnik počasi že postaja eden od prepoznavnih spremljevalnih elementov relija Dakar. Na prihajajoči izvedbi, ki se bo začela 4. januarja 2015, bo Puščavski lisjak nastopil že osemnajstič. S prejšnjih dirk, tako v Afriki kot Južni Ameriki, ima 11 prihodov v cilj, tudi za Dakar 2015 pa upa, da se bo za začetek razpletel z uspešno končano dirko. Potem ko je dvakrat zapored moral predčasno končati zaradi poškodb in okvare tehnike, je na izvedbi 2014 prišel do cilja in zasedel skupno 26. mesto. Pred Dakarjem 2015 je Stanovnik poudaril, da so se prireditelji odločili za še težjo izvedbo. Več bo hitrostnih preizkušenj samo za motocikliste, tudi na ekstremnih nadmorskih višinah, več bo tudi daljših preizkušenj, med drugim nekaj maratonskih. »Dirka bo zagotovo huda. Odločili so se, da gredo nazaj na afriška pota, to je dirka, ki jo je treba vzeti s polno mero spo-štljivosti. Letos bo še več maratonskih etap, kar pomeni osem do devet ur čistega dirkanja in popolne osredotočenosti,« je prihajajoče izzive opisal izkušeni udeleženec te dirke, ki bo na Dakarju 2015 spet edini tekmovalec iz Slovenije: »Dakar se spreminja, ni več tistih dolgih monotonih etap, ko si samo pritiskal na plin. Zdaj je bolj podobno enduru, všeč pa mi je, da je tudi veliko zahtevnih etap, kjer lahko dober dirkač pridobi tudi pol ure.« Njegovo «orožje» na dveh kolesih bo podobno kot lani, z nekaj izboljšavami vzmetenja. V primerjavi s člani tovarniške ekipe KTM, s katero bodo tesno sodelovali - Stanovnik je namignil, da bo v vlogi «reševalca» prvega zvezdnika avstrijske ekipe Marca Come, če se bo Španec znašel v težavah - ne bo imel na voljo moto-cikla zadnje izvedbe, kot jo bodo imeli prvi vozniki. Za prestop v to kategorijo je Slovenija po Stanovnikovem mnenju premajhna, pa tudi finančno so stopnice proti vrhu izjemno visoke. Sam bo za projekt Dakar 2015 porabil približno 65.000 evrov, od katerih jih ima 50.000 že zagotovljenih, proračun najboljših se začenja pri desetkrat večjih številkah. Tudi nekoliko provokativno vprašanje o morebitni selitvi med voznike avtomobilov, kar so v preteklosti uspešno naredili številni najboljši motociklisti na Dakarju, je Stanovnik raje kar preslišal: že samo osnovni paket avtomobilskega sodelovanja na Dakarju bi stal vsaj 300.000 evrov, kolikor toliko konkurenčen v dobri ekipi pa vsaj 1,2 milijona. Zato bo Stanovnik še naprej ostal na dveh kolesih - vsaj še v letu 2015. Letos (oziroma leta 2015, saj se bo v Južno Ameriko zaradi varčevanja na vseh področjih odpravil le dva dni pred začetkom) bo zanj Dakar vendarle nekoliko drugačen tudi zaradi politične vloge. Je namreč sveži župan občine Log-Dragomer, vendar bo to funkcijo tistih 14 dni, kolikor bo trajal reli, potisnil v ozadje. Ko pa se bo že dan po dirki vrnil v domovino, bo spet povsem predan službi, še pravi Stanovnik. »Končati dirko, kot je Dakar, sploh takšne izvedbe, kot je letos, je že dosežek. A glede na dolgoletno dirkanje na teh preizkušnjah merim na to, da ostanem v stiku za najboljšimi. Želim si uvrstitev okrog 20. mesta, v malo srečnejših okoliščinah pa morda blizu 15. mesta.« Miran Stanovnik (arhivski posnetek) nogomet - FIFA Nemčija 1., Italija 11 •t Slovenija 47. ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je objavila zadnjo kakovostno lestvico v letu 2014. Na njenem vrhu ni sprememb, saj še naprej vodi Nemčija pred Argentino, Kolumbijo in Belgijo. Lestvica Fifa: 1. Nemčija 1725, 2. Argentina 1538, 3. Kolumbija 1450, 4. Belgija 1417, 5. Nizozemska 1374, 6. Brazilija 1316, 7. Portugalska in Francija 1160, 9. Španija 1142, 10. Urugvaj 1135, 11. Italija 1103, 12. Švica 1091; 13. Anglija 1032, 14. Čile 1022, 15. Romunija 1014, 16. Kostarika 997, 47. (45) Slovenija 622. smučanje Ponekod preveč, drugje pa premalo snega VAL GARDENA - Res narobe svet. V Val Gardeni in Alta Ba-dii se organizatorji štirdnevnih moških tekem svetovnega smučarskega pokala srečujejo z velikimi težavami zaradi zelenih strmin in visokih temperatur. V preteklih dneh so uspeli izstreliti na znameniti progi Sasslong dovolj umetnega snega za današnji smuk in jutrišnji superve-leslalom, a zdaj progo obvarujejo pred novo otoplitvijo, podobno pa je kar zadeva nedeljski klasični veleslalom na Gran Risi v Alta Badii in ponedeljkov nočni slalom v Ma-donni di Campiglio. Oretoplo vreme je terjalo davek tudi kar zadeva tekmovanj deklet. Zaradi slabih obetov so že včeraj odpovedali nočni paralelni slalom, ki bi moral biti 1. januarja v Munchnu. Toda glej ga zlomka: v Val d'Iseru so včeraj zaradi obilnega sneženja odpovedali trening pred jutrišnjim ženskim smukom. Ponoči je na prizorišču tekmovanj v Savojskih Alpah zapadlo od 15 do 20 centimetrov snega, zato so bili prireditelji prisiljeni odpovedati uradni trening pred žensko smukaško preizkušnjo. »Smo optimistični, da nam bo do jutri uspelo odstraniti odvečno snežno odejo ter da bomo lahko pripravili vrhunsko progo, ki jo bodo lahko tekmovalke pred sobotno tekmo v petek preizkusile na treningu,« je včeraj dejal direktor tekmovanj At-le Skaardal. Revija ŠD Polet danes in tudi v nedeljo Tradicionalna predpraznična revija ŠD Polet zbuja med člani in privrženci openskega društva toliko zanimanja, da so se sinoči odločili, da bodo današnjo manifestacijo, ki se bo pričela ob 20. uri, ponovili tudi v nedeljo popoldan ob 18.00. Na Pikelcu se bo obakrat zvrstilo okrog 120 članov društva, letos tudi hokejisti. ZSŠDI se želi srečati z novim predsednikom OKS Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je na ponedeljkovi skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije aktivno sodelovala pri izbiri novega predsednika, ki je po 23 letih nasledil prvega in doslej edinega predsednika Janeza Kocijančiča. Novoizvoljenemu Bogdanu Gabrovcu, ki je v drugem krogu volitev premočno premagal Zorana Jankoviča, je vodstvo ZSŠDI ob izvolitvi čestitalo in predlagalo srečanje z njim. »Pred Vami je težko in odgovorno delo, posejano z velikimi športno vsebinskimi vprašanji, ki jih boste skušali rešiti v svojem mandatu. Slovenski športniki v Italiji pričakujemo z Vaše strani dokajšnjo pozornost tudi v odnosu do naše problematike in si srčno želimo čimprejšnjega srečanja z VamiE« je ZSŠDI zapisalo v sporočilu za javnost. nogomet - A-liga Super zmagi pred super pokalom v Dohi CAGLIARI - Vnaprej igrana tekma 16. kroga A.lige je bila za Juventus gola formalnost. V Cagliairju je včeraj popoldan že od vsega začetka podredil domačine. Po petnajstih minutah so prvaki po zadetkih Te-veza in Vidala že vodili z 2:0, kljub temu, da se je trener Cagliarija Zeman odločil za nenavadno obrambno igro. Na 3:0 je v 6. minuti drugega polčasa povišal Llorente, častni gol Cagliairja za končno 3:1 pa je v 65. minuti dosegel Rossettini, a je bila tekam enosmerna. Isto velja tudi za večerni dvoboj Na-polija, ki je z 2:0 odpravil vse slabšo Parmo. Zadela sta sta Zapata v 19. in Mertens v 30. minuti po enajstmetrovki. Tekmi sta bili že včeraj, ker se bosta Juventus in Napoli v ponedeljek v Dohi med sabo pomerila za italijanski superpokal. Vrstni red: Juventus 39, Roma 35, Napoli 27, Lazio, Sampdoria in Genoa 26, Milan 24, Fiorentina 23, Udinese in Palemro 21, Intrer 20, Sassuolo 19, Verona 17, Empoli 16, Torino in Atalanta 14, Chie-vo 13, Cagliari 12, Cesena 8, Parma 6. Jutri: ob 18.00 Sassuolo Cesena, ob 20.30 Roma - Milan. KAZEN - Hrvaškemu nogometnemu prvoligašu Hajduku je disciplinski sodnik odvzel tri točke, ker Splitčani 22. novembra na Maksimiru niso igrali derbija proti Di-namu iz solidarnosti z navijači, ki niso smeli na stadion. EVROLIGA - Izidi 10. kroga: Real Madrid - Anadolu Efes 90:70, CSKA Moskva - Limoges 88:56, Maccabi - Unicaja Malaga 81:73, Turow - EA Milano 96:101, Valencia - Neptunas 103:65, Galatasaray -Olympiacos 79:74. BIATLON - Biatlonke so na Pokljuki opravile sprintersko 7,5-kilometrsko tekmo. Najboljša je bila olimpijska podprvakinja Če-hinja Gabriela Soukalova, 18,4 sekunde pred Italijanko Dorotheo Wierer, ki je morala enkrat v kazenski krog, in 24,7 sekunde Ukrajinko Val Semerenko. Slovenka Teja Gregorin ni v pravi tekaški formi. Nosilka olimpijske medalje iz Sočija je zasedla skromno 34. mesto. DESKANJE - Na drugi tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Montafonu se je Slovenec Žan Košir še drugič uvrstil na drugo mesto. Tako kot na paralelnem veleslalomu je moral tudi tokrat priznati premoč le Italijanu Rolandu Fischnallerju. Za Tržičana so to devete stopničke v svetovnem pokalu, že petič je bil drugi, ima tudi eno zmago. gorica Sončkov dan: Dom se je izkazal Tudi letos je mednarodni mladinski košarkarski turnir Sončkov dan, ki ga prireja športno društvo Sonček iz Nove Gorice, povsem uspel. Kot se je že večkrat zgodilo v prejšnjih letih, je eno izmed skupin turnirja gostilo tudi športno združenje Dom, ki je pod pokroviteljstvom ZSŠDI v Kulturnem domu v Gorici priredilo dvoboje ekip skupine številka 30, ki je bila namenjena dečkom letnikov 2002 in 2003. Tako je nedelja zjutraj minila v znamenju košarke, saj je bilo v Gorici odigranih kar šest dvobojev. Poleg goriškega Doma, so se med seboj pomerili še KK Helios iz Domžal, ŠD Krvavec iz Kranja ter MZT iz Skopja. Skupina je bila izredno izenačena, saj sta Dom in MZT Skopje dosegla po dve zmagi vsaka, ŠD Krvavec iz KK Helios iz Domžal pa po eno. Pravih končnih zmagovalcev in poražencev pa ni bilo, saj je Sončkov dan pravi košarkarski praznik, čigar cilj je predvsem navezovanje novih stikov. (av) Rezultati tekem v Kultur- nem domu: KK Helios Domžale -Dom Mark 48:56; ŠD Krvavec Kranj - MZT Skopje 10:22; Dom Mark -MZT Skopje 29:32; KK Helios Domžale - ŠD Krvavec Kranj 27:37; ŠD Krvavec Kranj - Dom Mark 40:44; MZT Skopje - KK Helios Domžale 26:29. / RADIO IN TV SPORED Petek, 19. decembra 2014 17 odbojka - Zalet Sloga sinoči v ženski C-ligi »Brez« napada, a z vsemi točkami Že jutri, spet v Repnu, derbi proti tržaškemu Virtusu Zalet Sloga - II Pozzo Pradamano 3:0 (2927, 25:21, 25:12) Zalet Sloga: P. Grgič 9, Štoka 1, Babudri 3, Gri-delli 13, Spanio 10, Mania' 3, Prestifilippo (L), Costantini 4, Balzano 5, Zonch, A. Grgič, Vitez 1 Trener: Bosich. Zmaga proti nižje postavljenim nasprotnicam je bila veliko težja kot kaže končni izid, zato pa je tudi tem bolj dragocena. Začetek tekme 11. kroga deželne C-lige je napovedal lahko zmago združene ekipe (12:6), ki pa se je zmedla po seriji dobrih servisov nasprotnic iz Pradamana. Opogumljene gostje, ki so pokazale dober koncept napada in solidno obrambo, so izenačile razmerje moči na igrišču, Zalet pa se zaradi slabega servisa in popolnoma nekonsistentnega napada ni mogel več odlepiti. Trener Bosich je neraz-položeno kapetanko Jessico Štoka zamenjal z Balzanovo, a Pozzo je vseeno povedel pri izidu 18:19. V končnici je imel celo dve set žogi pri vodstvu 24:22. S požrtvovalno obrambo, zelo čvrstim blokom in napadi Giulie Spa-nio je Zalet Sloga najprej izenačil in po treh zaključnih žogah skoraj čudežno osvojil set. Domače igralke so z Balzanovo stabilizirale sprejem, a so bile v drugem setu še naprej brez udarne moči. Pri izidu 15:15 je trener Bosich iz igre umaknil tudi Tanio Babudri , ki ji v napadu zlepa ni uspelo poslati žoge na tla. Združena ekipa je z velikimi napori dosegla vodstvo 21:18, predvsem z napadi prek centra, blokom in požrtvovalno obrambo, s katero je naposled izsilila napake nasprotnic. Tekma pa je bila tudi izjemno napeta, saj so si dolge akcije sledile kot po tekočem traku. Po-dajalka Eugenia Mania, ki se je trudila po svojih najboljših močeh, je v končnici mnoge Fulvia Gridelli fotodamj@n ključne žoge zaupala mladi Scharon Costantini, ki je dosegla tri pomembne, skoraj zaporedne točke. Od tega seta je v napadu začela mleti tudi Fulvia Gridelli. Ona in Spa-niova sta bili z enakim izkoristkom v napadu 8:14 daleč najboljši tolkačici Zaleta. S postavo, ki je končala drugi set, je trener začel tudi tretjega, v njem pa so naše igral- ke z ostrim servisom in bolj sproščeno igro končno popolnoma nadigrale Il Pozzo, ki je popustil na celi črti. Od polovice zadnjega seta je podajala Jasna Vitez in to kar suvereno. Z njo, Costantinijevo in solidno, sicer tudi že bolj uveljavljeno Petro Grgič, se je pokazalo, da ima Zalet nekaj adutov tudi med mlajšimi igralkami. Toda jutri, ko bodo v Repnu v derbiju gostile tržaški Virtus, bo za zmago potreben doprinos vseh. Tudi tistih, ki so sinoči pokazale premalo. (ak) Ostali izidi: RojalKennedy - Majane-se 3:0, Vivil - Pordenone 3:2, Estvolley - Tim-Music 3:0, Rizzi - Staranzano 3:2, Tricesimo - Millenium 3:1, Virtus - Volleybas 1:3, Por-petto - S.Andrea 3:2. Vrstni red: Vivil 32, Estvolley 30, Pordenone 28, Volleybas 23, Rizzi 21, Zalet Sloga 20, Staranzano 17, Porpetto 16, Virtus 15, SAndrea in RojalKennedy 14, Tim Music 13, Ilo Pozzo 11, Millenium in Tricesiom 3, Ma-janese 0. Zalet Kontovel: v Ronkah derbi kroga Vse bolj samozavestne Kontovelke čaka jutri v D-ligi novi izziv. Gostovale bodo v Ronkah pri ekipi, ki ima na lestvici točko več, je torej direktni tekmec. Za Ronchi igra tudi nekdanja podajalka v B-ligi Busdachin in pa večletna igralka Sloge Nicole Mamil-lo. Razen Trivignana, ki pa tudi ni nepremagan, so vse vodilne ekipe »na kupu«, zdaj je med njimi tudi Zalet Kontovel, a tudi zasledovalke dihajo za ovratnik, zato je zdaj vsaka točka dragocena. V moški D-ligi je jutri v Vidmu pred izzivom Olympia, ki jo proti Volleybasu čaka dvoboj za obstanek. Z zmago bi se od nasprotnika že precej oddaljili. Na Videmskem bo igrala tudi Sloga Tabor. San Vito je njen zasledovalec na lestvici, z zmago bi se slogaši zne-bii še enega nasprotnika v boju za play-off. Mlada ekipa Soče bo igrala v nedeljo doma proti Lauzaccu, ki ima na lestvici točko več. Kljub nekaterim odsotnostim zaradi sezonskih bolezni upajo, da bodo s tretjo zaporedno zmago še utrdili svoj položaj na sredini lestvice. smučanje - Ponudba SK Devin Tečaji smučanja tudi ob sobotah Ob tekmovalni dejavnosti ponujajo slovenski smučarski klubi tudi drugačno ponudbo za vse okuse in znanja. SK Devin je edini, ki bo letos ponujal tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah. »Predvsem sobotni tečaji so najbolj priljubljeni, saj imajo potem otroci še dan počitka,« razlaga tajnica kluba Nadja Kralj. Tečaji se bodo začeli drugi vikend v januarju, v soboto 10. oziroma v nedeljo, 11. januarja. Pri SK Devinu ponujajo več paketov: za otroke prirejajo celodnevne smučarke tečaje (od 10.00 do 12.30 in od 13.00 do 15.30), za začetnike pa tečaj snežinka, v katerega sprejemajo tudi otroke od 1. letnika vrtca. Najmlajši se bodo smučarskih prvin učili samo v jutranjih urah, od 10.00 do 12.30. Za odrasle bo tečaj smučanja vsako nedeljo v popoldanskih urah med 13.00 in 15.00. Tečaji deskanja pa bodo poldnevni: zjutraj za otroke, v popoldanskih urah pa za mlade (od 17. leta dalje) in starejše. Vse bo steklo na že tradicionalni lokaciji, na smučiščih smučarskega centra Forni di Sopra. Vsem tečajnikom ponujajo tudi najem opreme po ugodnih cenah in avtobusni prevoz, ki bo ob sobotah in nedeljah startal ob 7.00 s trga v Nabrežini, ob 7.15 pa iz Štivana. Zainteresirani se lahko prijavijo tudi v ponedeljek, 22. decembra od 15.00 do 17.00 v trgovini Alternativa sport, dodatne informacije pa dobijo na številkah 335 8180449, 340 2232538 ali 3358416657. Tečaji se bodo zaključili v nedeljo, 8. februarja, že naslednjo nedeljo, 15. februarja pa bo na vrsti tekma za vse tečajnike vseh klubov Kekec na smučeh. Vsi bodo nato vabljeni tudi na zamejsko in tržaško prvenstvo, pa tudi na Pokal prijateljstva. Če bo povpraševanje zadostno, bodo pri SK Devin nudili tečaje še dlje. Pri SK Devin dopolnjujejo bogato ponudbo tečajev še s programom za najstnike, ki so bivši tekmovalci ali že dlje časa smučajo. Zanje že več let deluje skupina Fajnski, ki se bo na smučarske strmine prvič podala že konec tedna, kljub temu pa so možni še vpisi. Skupino smučarjev od 11. do 16. leta vodi Claudio Peric, s katerim utrjujejo smučarsko znanje na vseh smučiščih v deželi in v Sappadi. Program predvideva deset do petnajst smučarskih dni, torej vsako nedeljo in kak vikend. Skupina se bo namreč udeležila tudi nekaterih amaterskih tekem. Ljubitelje smučarskega teka pa vabi SK Devin tudi na tečaj teka na smučeh, ki ga bodo kot lani organizirali z drugimi slovenskimi klubi pod pokroviteljstvom ŠD Mladina. teki - Saško Kalc se je preizkusil s supermaratonom, razmišlja pa o še daljših razdaljah Disciplina in močna psiha 78 km od Celja do Logarske doline v manj kot devetih urah - Trening, hujšanje, naravni sokovi in zdrava prehrana Izziv se je porodil leta 2012. Kriva je bila prijateljica, ki ga je ob kramljanju ob kavici »napadla«, češ da tak trener (fizično), ne more biti zgled za športnike. »Bil sem bolj širok kot visok,« je priznal. Takrat si je postavil ambiciozen cilj. Začel je teči. Toda postopoma. Najprej je hodil. Približno 10 kilometrov dnevno. »Ampak bilo je zelo dolgočasno,« se spominja. Hojo je nato zamenjal z nordijsko varianto, s palicama. »Zgolj modni trend. Hitro sem se je naveličal,« je dodal. Tek je bil posledična nadgradnja. Prvi mesec je uspel neprekinjeno teči 5 kilometrov. Po šestih-sedmih mesecih je stopnjeval formo in uspel doseči razdaljo 10 kilometrov. Leta 2013 je že pretekel ljubljanski maraton (42 km). Letos pa je v enem samem (su-per)teku pretekel skoraj dvojno maratonsko razdaljo. Kolesarski trener Saško Kalc je na prvo septembrsko soboto nastopil na su-permaratonu (tekaškim preizkušnjam od 42 do 84 km pravimo supermaratoni, nad 85 pa so ultramaratoni) od Celja do Logarske doline. »Bilo je naporno,« je pričakovano odgovoril 57-letni Gropajec in nepričakovano dodal: »Nepa tako hudo, da ne bi zmogel preteči še nekaj kilometrov, če bi bilo potrebno«. Na supermara-ton Celje-Logarska dolina se je Kalc, ki je kolesarski (in tudi tekaški) trener pri ekipi OK3 društva Flamme Rouge s sedežem v Repnu, pripravljal deset mesecev. »Priprava na tako dolg tek je zahtevala izjemno disciplino in močno psiho. Mislili boste, da sem ne vem koliko treniral. Nisem. Tekel sem redno trikrat tedensko. Vsakič tam nekje od 10 do 18 kilometrov. Medtem sem se redno udeleževal tekaških preizkušenj v Sloveniji. Tekel sem na maratonu v Radencih, na Kraškem pol-maratonu v Sežani, na pol-maratonu v Škofji Loki in v Brdu pri Kranju. Vpolma-ratonu sem ciljal, da bi 21 kilometrsko razdaljo pretekel s časom pod dvema urama. To mi je uspelo, saj sem tekel 1.54 in 1.55. Ljubljanski maraton pa sem končal v času 4.18:27. Nastop v Ljubljani mi je dal novih energij in samozavesti,« se spominja Kalc, ki je nato lanskega decembra prvič tekel tudi v dobrodelne namene. Na Telethon teku v Vidmu je neprekinjeno tekel od 24. do 6. ure in skupno nabral 56 kilometrov. Ampak od 56 km do 78 jih je še dodatnih 22. Še en dober polmaraton. »To me sploh ni skrbelo. Za trening sem se nekega dne podal na daljši tek od Gropade do Neverkpri Pivld in nazaj. Tekel sem sedem ur in skupno nabral 64 kilometrov.« To pa še ni bilo vse. Kalc je spremenil tudi prehranjevalne navade. »Iz jedilnika sem izločil vsa živila, ki so iz bele moke in sladkorjev. To se pravi kruh, testenine, riž in drugo. Meso si privoščim enkrat tedensko. V glavnem jem surovo zelenjavo in zelenjavo kuhano na pari. Glavni vir energije so naravni sokovi. V sokovnik stlačim vse, od sadja do zelenjave.« Kalc je tako iz začetnih 74 kilogramov shujšal najprej na 63, nato pa na 59. »Zdaj se res počutim odlično,« pravi Saško, ki si zjutraj, ko vstane, privošči najprej »biče-rin« jabolčnega kisa. »To, zato, ker očisti organizem.« Nato pa. »Nič. Zjutraj ne zaj-trkujem. Pravzaprav spijem sok. Nato pojem soliden obrok popoldne. In to je to,« je v brk vsem nutricionistom odgovoril Kalc, ki je po poklicu uslužbenec tržaške pokrajine. Obenem je zanimivo, kako se je Kalc prehranjeval med 78 kilometrov dolgim tekom. »Na progi sem bil 8 ur 57minut in 33 sekund. Vseskozi je deževalo. Od Celja pa do cilja v Logarski dolini sem spil samo liter in pol naravnega soka. Bilo je čisto dovolj.« Kalc je priznal, da je na tako dolgih razdaljah najbolj pomembna psihična priprava. »Odklopiti moraš od vsega in razmišljati o teku ter uživati.« Spremljala sta ga Romano Smotlak in Ksenja Slavec, ki sta mu nudila psihološko in predvsem logistično podporo. Kalčevih sanj in načrtov ni konec. Saškov glavni cilj (že se je prijavil) bo prihodnje leto 100 kilometrski tekaški ul-tramaraton 100 chilometri del Passato-re, od Firenc do Faenze (vmes je tudi prelaz Della Colla, skoraj 1000 m nadmorske višine). Tek bo 30. maja prihodnjega leta. »Il Passatore je ena najbolj težkih 'stotk' v Evropi,« pravi Kalc, ki je dodal, da bi se v prihodnje rad preizkusil tudi na daljših razdaljah. »Skrite in težko uresničljive sanje, predvsem zaradi finančnega aspekta, je nastop na ultrate-ku na Novi Zelandiji (108 km).« Nato sta še dve tekmovanji, ki ga mikata: tekaški Nove Colli v Dolomitih (206 km) in znameniti Spartathlon, od Aten do Sparte (254 km), na katerem je slavil zmago Fur-lan Ivan Cudin, ki je zaposlen v bazov-skem raziskovalnem centru (intervjuva-li smo ga letos spomladi - intervju smo objavili v soboto, 19. aprila 2014). Saško ima visoke ambicije, čeprav je njegova filozofija zelo enostavna: »Tečem zase, za svoje zdravje, za svojo psiho. Uživam in hkrati preizkušam svoje telesne sposobnosti. Hkrati pa se primerjam z mlajšimi športniki, ki jih treniram in jim na podlagi svojih izkušenj načrtujem treninge. Tako skušam biti tudi za zgled svojim mlajšim varovancem.« Jan Grgič KOŠARKA Sokol že drevi Košarkarji Sokola bodo tekmo 11. kroga D-lige odigrali že drevi. V Nabrežini bodo, od 20.45 dalje, gostili zadnje uvrščeni Perteole, ki je v dosedanjih devetih nastopil zbral le eno zmago, Sokol pa jih ima pet. Pojasnilo V članku o Robertu Goruppiju v rubriki Za društvom(m) smo površno zapisali, da Goruppi skrbi za izvedbo smučarskih tečajev SK Brdina. Omenjeni odbornik skrbi le za prijave, Valentina Strain, ob njej še Erik Piccini in Veronika Don, pa za izvedbeno in organizacijsko plat tečajev. □ Obvestila AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 3470473606. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM, v sodelovanju z ZSŠDI, prireja tradicionalni Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). ŠZ BOR - Gimnastični odsek vabi na Božično akademijo, ki bo v nedeljo, 21. decembra ob 15.30 v veliki dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1.maja v Trstu. ŠD SOVODNJE - vabi na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra ob 17.00 v telovadnici v Sovodnjah. OK VAL organizira v petek, 19. decembra, ob 17.00 v štandreški telovadnici božični nastop otrok predšolske telovadbe, mikro in mini odbojke. ŠD KONTOVEL organizira redni letni občni zbor v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v društvenih prostorih na Kontovelu. NK KRAS REPEN vabi v torek, 23. decembra, na božičnico, ki bo v občinski telovadnici v Repnu ob 18.00. šepet uli M Sreda, 425. decembra 2014 ce ontecchi POGOVOR Z LIKOVNICO VESNO BENEDETIC »Svet potrebuje lepoto« Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Iztok Furlanič je izbral rumen robček namesto rdečega!« (Evgen Ban na proslavi Primorja, ko je publika izbirala med rumenimi in rdečimi robčki) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Ilustratorka Vesna Benedetič, oziroma likovnica, kot se sama predstavlja, je dolgo živela pri Sv. Jakobu v Trstu, pred petimi leti pa se je z možem in otroki preselila na Kras v Škrbino, kjer danes živi in ustvarja. Ukvarja se z ilustracijami za otroke in slikanjem. Blizu stare hiše, ki so jo prenovili in kjer danes živijo, je nekoč stal senik, ki ga je Vesna z možem spremenila v umetnostno galerijo, ki so jo odprli pred kratkim, in jo danes krasijo ilustracije živali, škratkov, portreti domače muce, ter bolj resne slike, kot so utrinki Krasa in Senegala, od koder prihaja njen mož. V tem pravljičnem, pred-božičnem času, je Šum obiskal umetnico v prav tako pravljičnem, sugestivno-umetniškem ateljeju. Kako je nastala galerija, ki ste jo odprli pred kratkim? Ta del hiše je bil senik, ko smo se preselili, je bil prazen. Takoj sem si zamislila, da bi lahko imela v njem atelje in razstavni prostor. Dela je bilo res veliko, a naposled nam je le uspelo. Galerijo smo odprli 22. novembra letos z razstavo Alessandre Manfredi iz Milana, dobitnice prve nagrade na natečaju umetnosti v okviru festivala Teranga 2014 v Škrbini. Želim si, da bi bila galerija skupen prostor ustvarjanja, da bi se tu umet- Razstave Razstavo v Škrbini si lahko ogledate do 15.januarja, med vikendi kadarkoli, med tednom pa svetujemo predhodno prijavo. Več info na: HYPERLINK "mailto:vesna.bene-detic@gmail.com"vesna.benede-tic@gmail.com, redramatou.com, ali na spletni stani facebook. ■b-b-b-b V Narodnem domu v otroškem oddelku NŠK pa bo do konca meseca odprta (z izjemo od 24.12 do 5.1. ko bo NŠK zaprta) prodajna razstava, na kateri poleg Vesne Benedetič sodelujejo še Ivana Soban, Dunja Jogan, Stefan Turk, Katerina Kalc, Chiara Sepin in Živa Pahor. niki družili. To ne bo moja stalna razstava, to mora biti prostor, ki živi, kjer se dogaja. Kolegi moramo razstavljati skupaj, priti mora do kulturne kontaminacije. Kontaminacija ne sme biti negativen pojem. Nekoč je bil pojem kontaminacija negativen pojem. Tudi v italijanskem svetu je bil nekoč negativen, v kulturi pa danes postaja pozitiven. To je treba vnesti tudi v slovenski svet. Iz teh idej je potem nastal tudi Zavod za mreženje umetnosti Ramatou. Trenutno je na ogled vaša razstava, ki si jo lahko ogledamo še do 15. januaja. Kako je nastala? Imela sem ogromno materiala. Na koncu sem se odločila, da razstavim več risb za otroke, saj me pač pogojuje trg. Tukaj v Škrbini bi lahko postala dragulj-ček sredi niča. Umetnost bi rada približala vsem, ker lahko vsak razume umetnost. Vsak ima nekaj v sebi. To je bistvo tega prostora. Kaj vas navdihuje? To, kar doživljam, prostor, kjer se nahajam. Ne zanima me realnost, zanima me bistvo stvari, tisto, kar jaz doživljam, kar ni več realnost, a je lahko nekaj mojega, hkrati pa nekaj univerzalne- ga. Enkrat mi je gospa iz vasi prinesla gobe. Sploh nisem pomislila, da bi jih lahko skuhala, takoj se mi je pod gobami prikazal škratek in že sem jih narisala. Čudežna bitja namreč obstajajo! Ne obstaja samo materializem in realizem ... Obstaja tudi to, kar lahko vidimo s srcem. Škrbina je vas, ki nekako živi z umetnostjo. Nenazadnje je tu dolga leta živel tudi Lojze Spacal ... Kakšna je ta vaška skupnost? Škrbina je vas, ki ima kup in pol materialnih, a tudi kulturnih pobud: imamo naš festival Teranga, Spacalov pohod, junijski vaški praznik, vaščanki Pepino in Rozino z amaterskim gledališčem, skupno žetev sivke, zavod Pepa s Krasa z našimi odličnimi enkratnimi oblikovalci vrtov ... Škrbina je čudovita vas, ki jo je treba okusiti počasi, pikico za pikico, na človeški način. To so tiste stvari, ki jih je treba ohraniti in valorizirati, ker so lepe in svet potrebuje lepoto. Kako je na vaše ustvarjanje vplivala sprememba Trst - Škrbina? Iz Trsta sem nekako zbežala. Tam nisem mogla več ustvarjati. Ko sem prve dni tu v Škrbini sedela zvečer v temi, sem uživala v tišini, ki je v mestu ni nikoli. Tišina je zame krasna, to je največji navdih. Kako ste začeli ilustrirati? Slikam že od kar pomnim. Ilustrirati pa sem začela nekako po naključju. Lojze Abram, dolgoletni urednik revije Galeb, me je nekoč vprašal, ali bi ilustrirala nekaj malega, v črno- Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Dober film? Šum svetuje Šumov »naj naj naj film« 2014: Krive so zvezde, romantična drama Šestnajstletna Hazel in sedem-najstletniAugustus sta najstnika, ki jima je usojeno spopasti se z rakom. Spoznata se na podporni skupini namenjeni obolelim za rakom. Hazel zaradi neizprosne bolezni komaj diha, Augustus pa je zaradi raka na kosteh ob nogo. Takoj, ko se spoznata se med njima ustvari posebna prijateljska vez, ki se na njunem oddihu v Amsterdamu prelije v globlje čustvo. V Amsterdam gresta Hazel in Augustus zato, da bi Hazel izpolnila njeno največjo željo, srečala njenega najljubšega pisatelja Petra Van Houtna. Po povratku domov pa se Augustusovo zdravje poslabša. Augustus si pred smrtjo zaželi, da bi mu pred dnevom, ko bo za vedno odšel, prijatelji prebrali misli, ki so jih napisali v njegov spomin, da bi se z lažjim srcem poslovil od njih. Enako je Augustus storil za Hazel in ji napisal, da niti smrti ne bo uspelo, da ju ločiti. Film Krive so zvezde, v režiji Josha Boona, se opira na istoimenski roman Johna Greena. V njem imata glavni vlogi Shailene Woodley, v interpretaciji Ha- zel Grace Lancaster, in Ansel Elgort, ki igra Augustusa Watersa. Šumovci ga toplo priporočamo v ogled! Če se boste med božičem dolgočasili, pa Šum priporoča še naslednje »naj šumove filme«: Magic in the Moonlight, režija: Woody Allen (december 2014) Grand Budapest Hotel, režija: Wes Anderson Adelino življenje, režija: Abdellatif Kechiche Razredni sovažnik, režija: Rok Biček Dvojina, režija: Nejc Gazvoda belem. Imel je intuicijo in povlekel iz mene, kar sem imela noter. Kakšna je kvalitetna ilustracija? Ilustracija, kakor katerokoli umetniško delo, mora imeti v sebi moč, nekaj mora sporočiti. Avtorju lahko pomeni eno stvar, nekdo drug pa lahko vidi v njej tisoč drugih stvari. To ni stvar tehnike, lahko si povprečen, ampak imaš izredno moč. Karkoli je umetniškega mora imeti svojo moč in svojo dušo. Pa vendar mora imeti dober umetnik tudi tehnično osnovo ... Seveda, da preizkušaš, greš naprej, v nove stvari, da si lahko upaš in rasteš, moraš znati. Vsekakor pa moraš iskati vedno nove poti, čeprav izredno dobro obvladaš tehniko. Iskanje novega pa si lahko privošči samo, kdor ima dobro osnovo. Koliko časa posvetite ustvarjanju? Veliko. Delam po 12 ur na dan, tudi več. Ilustriranje in oblikovanje sta moja služba, moje delo. Potrebno je veliko truda in napora, čeprav se lahko zdi, da ni tako. Ampak nič ne pade z neba. Tudi umetnik mora vlagati trud v svoje delo. Ni res, da je dovolj »umetniški navdih«, kot mislijo nekateri. Včasih je naporno, ker je preveč zunanjih dejavnikov, ki vplivajo nate, a moramo gledati naprej. Svet lahko spremenimo samo mi. Vedno pomislim, da je bil svet velikokrat v težkih trenutkih, in vedno ga je na koncu rešila umetnost. Umetnik mora prevzeti odgovornost. / RADIO IN TV SPORED Petek, 19. decembra 2014 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Nan.: Tre moglie per un papa 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Sulle tracce dell'assassino (akc., '88) 23.05 Dok.: Hotel 6 stelle RAI4 23.25 Film: The Host RAI5 13.35 Ubiq - Metropoli 14.00 20.30 Rubrika 14.10 La terra vista dal cielo 15.25 Mari del Sud 16.20 Gledališče: Abito nuo-vo 18.05 0.00 Novice 18.10 Trans Europe Express 19.15 Kerouac, Cassady and Me RAI PREMIUM 6.10 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 10.55 Rai Player 11.10 A conti fat-ti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 20.10 Carosello Reloaded 21.15 Un mondo da amare 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.0519.05 Rai Player 12.10 Nad.: Potere e passione 13.05 19.15 Nad.: Terra Nostra 14.05 Nad.: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Rubrika 15.40 Nad.: Provaci ancora prof! 17.30 Novice 17.35 Nad.: Pasion prohibida 20.10 Nad.: Un medico in fami-glia 21.15 Nad.: Paura di amare 23.05 Fiction Magazine 0.00 Serija: Sulle tracce del crimine RETE4 7.10 Nad.: Army Wives - Conflitti del cuo-re 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.15 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Dok.: Voyager Natale 23.30 Show: Troppo giusti 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.35 Film: Te e simpatia 19.35 Nad.: Il segreto 20.05 Nad.: Centovetrine 20.40 Nad.: Tempesta d'amore 11.25 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.10 18.00 Xena 13.00 Private Practice 13.45 19.35 Rai Player 13.50 20.25 Under the Dome 14.35 Web Series Collection 14.50 Greek 16.20 The Lying Game 17.05 Novice 17.10 Streghe 18.45 Continuum 19.40 Stargate Atlantis 21.15 Film: The Age of Dragons (fant., '11) 22.50 Wonderland 2014 21.15 Film: Scarface (krim., '83, i. A. Pa-cino) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Serija: Un ciclone in famiglia 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Show: Temptation Island 16.00 Nad.: Il Segreto 17.00 Film: Un matrimonio sotto l'albero 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Senza identita 23.40 Superci-nema _ITALIA1_ 6.50 Nan.: Tutto in famiglia 7.15 Nan.: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.05 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Mom 16.45 Serija: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Serija: The Musketeers 23.30 Serija: Sherlock _IRS_ 14.50 Film: Le crime est notre affaire 16.50 Film: Nell'anno del Signore (kom.) 19.10 Serija: Hazzard 21.00 Film: L'ultima missione (akc., Fr., '08) 23.35 Film: A risc-hio della vita (akc., '95) LA7 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Show: Cuochi e fiam-me 15.50 Serija: Il commissario Maigret 17.45 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Natale nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile LA7D 20.40 Passepartout 21.15 Dok. film: Un'ora sola ti vorrei 22.15 Scaramouche Scara-mouche 23.15 David Letterman Show RAI MOVIE 12.25 Film: Di Tresette c'e ne uno, tutti gli altri son nessuno (vestern) 14.05 17.40 Rubrika 14.10 Film: Sfida senza regole 15.55 Film: Caramel (dram., '07) 17.35 Novice 17.45 Film: Indovina chi (kom., '05) 19.35 Film: Una vacanza bestiale 21.15 Film: Ancora 48 ore (det., It.) 23.00 Film: L'ospite inatteso (dram., '07) LAEFFE Menù in 30 minuti 16.45 Serija: Il cercato-re dei venti 20.00 Serija: Bourdain - Cuci-ne segrete 21.00 Film: Tsunami, il giorno dopo 22.45 Nad.: The Paradise 23.50 Nad.: Ragione e sentimento _CIELO_ 12.00 13.00 MasterChef Canada 14.00 15.00 MasterChef Australia14.45 Novice 16.00 17.45 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 18.45 Serija: Affari al buio 19.45 Serija: Affari di famiglia 21.10 Serija: Cucine da incubo _DMAX_ 11.40 Property Wars 12.3518.35 Affare fatto! 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 Ci sei o ci fai? 16.00 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 I maghi delle auto 21.10 Nella terra dei serpenti 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 16.10 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menu di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.05 16.50 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, Ange Gardien 0.50 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grande Italia 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 Ring 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 19.10 Incon-tri sul tram 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy hour 21.00 Ring 13.45 19.45 Novice 14.00 17.45 Serija: Jamie Oliver sfida le star 15.05 18.45 Serija: Il cuoco vagabondo 16.10 Serija: Jamie - 22.00 Io e i miei parassiti22.50 1000 modi per morire 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.00 Prava ideja! 11.55 Panoptikum 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kaj govoriš? 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Dok. serija: Village folk 18.00 Razred zase 18.25 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Otroški program: OP! 8.30 Infodrom 8.40 Impro Tv 9.50 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.10 19.30 Alpsko smučanje: SP, smuk (m), prenos 14.00 Biatlon: SP, sprint (m), prenos 15.35 Pričevalci 16.45 Dok. film: Lačni upora 17.55 20.25 Rokomet: EP (ž), polfinale, prenos 22.00 Nan.: Miranda 22.35 Nad.: Broadc-hurch 23.25 Film: Lovci na umetnine _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Veselje je... 15.30 Film: Otroci in ljubimci (dram.) 17.00 Dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 Zlat-ko Zakladko 18.15 Ugriznimo znanost 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Jazz koncert 21.40 Avtomobilizem 22.15 Rokomet: EP (ž), polfinale 23.45 Kino premiere _POP TV_ 6.00 Risanke in otroške serije 7.0012.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.0014.55 Queen La-tifah Show 8.5510.10, 11.25 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Barva strasti 10.25 16.45 Nad.: Sila 11.40 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Kosti 17.00 18.55, 22.00 Novice in vreme 20.00 Film: Jutranje veselje 22.30 Film: Bratova obsedenost 23.10 Eurojackpot Petek, 19. decembra Tv 2000, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Io non ho paura Italija, Španija, Velika Britanija 2003 Režija: Gabriele Salvatores Igrajo: Giuseppe Cristiano, Mattia Di Pierro in Diego Abatantuomo Ko v italijanske kinodvorane prihaja njegov najnovejši film, ki ga je režiser skoraj v celoti posnel v Trstu, Il ragazzo invisibile, kanal 2000 nocoj ponuja Salvatoresov film, povzet po istoimenskem romanu Niccoloja Ammanitija, ki spet pripoveduje o otrocih. Film opisuje o prijateljstvu dveh dečkov, ki se sicer spoznata v nekoliko neobičajnih okoliščinah. Giuseppe živi z družino v mali vasici južne Italije. Poletne počitnice preživlja tudi tako, da se z biciklom podi po bližnjih stezah in dolinah. Nekega dne opazi, da je v globoki luknji zaprt Giorgio, milanski deček, ki ga je ravno Giuseppejev oče ugrabil, da bi z njim izsilil visoko vsoto denarja. KANAL A 6.45 Risanke 8.15 12.45 Serija: Zakladi s podstrešja 9.10 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 13.50 Nad.: Detektiv na Floridi 11.10 16.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.40 17.00 Serija: Naša mala klinika 12.25 Tv prodaja 14.45 Film: Božiček, vrni me nazaj! 18.0019.40 Svet 20.00 Film: Igra 22.20 Film: Rdeči pesek PLANET TV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 22.55 Nan.: Prijatelji 11.45 Nad.: Moja družina 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nad.: Talenti v belem 15.30 Nan.: Ljubice 16.20 Film: Prijatelja (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Film: Besno maščevanje (akc.) 22.00 Nan.: Predor 23.30 Nan.: Agenti Shielda RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi časa; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 18. decembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Območje visokega zračnega tlaka se iznad jugozahodne Evrope širi proti Alpam in severnemu Sredozemlju. V višinah začenja k nam pritekati spet postopno toplejši in bolj suh zrak, pri tleh pa se še zadržuje razmeroma vlažen zrak. V gorah bo jasno. V dolinah bodo možne toplotne inverzije. Ob obali in v nižinah bo vlažno z oblačnostjo, v nekaterih krajih tudi z meglo. Spet bo pretežno jasno, le na Primorskem se bo zadrževala nizka oblačnost. Dopoldne bo po nižinah v notranjosti Slovenije megla, popoldne pa bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj C. V višjih legah bodo pihali zmerni vetrovi. Ob obali in v nižinah bo vlažno, s spremenljivim ali oblačnim nebom. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo pretežno oblačno, drugod bo delno jasno. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. ¡2 Sonce vzide ob 7.41 in zatone g ob 16.23 Dolžina dneva 8.42 Luna vzide ob 4.30 in zatone ob 14.39 1963 - Drugi dan zapored zelo mrzlo § jutro v dobršnem delu Slovenije. V Novi vasi na Blokah se je ponoči ohladilo do -27,5 °C, v Murski Soboti do -26,3 °C in v Zgornjih Bitnjah pri Kranju do -24,0 °C. Na Pragerskem je termometer pokazal -22,8 °C, v Mozirju -21,5 °C, v Slovenskih Konjicah in Mariboru -20,0 °C ter v Ljubljani -16,7 °C. Danes: ob 1.22 najnižje -15 cm, ob 7.17 najvišje 44 cm, ob 14.24 najnižje -51 cm, o ob 20.15 najvišje 26 cm. S Jutri: ob 2.07 najnižje -17 cm, ob 7.58 najvišje 47 cm, ob 14.55 najnižje -58 cm, ob 21.25 najvišje 31 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje C. ¡o 500 m....... . . . .10 2000 m 1000 m...... ...... 9 2500 m 1500 m...... ......7 2864 m UV indeks ob jasnem vremenu doseže vrednost 1. Duhovnica pod kritiko, ker je rekla, da ni božička LONDON - Anglikanska duhovnica je na jugovzhodu Anglije nedavno sprožila val ogorčenja med starši, ko je otrokom na nastopu zbora z božičnimi pesmimi razkrila, da božiček ne obstaja. Po incidentu se je sicer hitela opravičevati, a se je nanjo kljub temu usul plaz kritik.Duhovnica Margaret McPhee je neprijetno razkritje obelodanila med božičnim koncertom za otroke s šole v mestu Stalham. Ko je šolarje vprašala, kaj je pomen božiča, se je namreč eden od njih hitro odzval z besedami: »Božiček.« To jo je očitno razjezilo, saj mu je nazaj odvrnila, da je dobri mož izmišljen in v resnici ne obstaja. »Kakor hitro sem to izgovorila, sem se zavedela, da sem naredila veliko napako,« je dejala za lokalne medije. »Resnično obžalujem dogodek in razburjenje, ki ga je povzročilo za vse prisotne«, je še dodala. David Hasselhoff na silvestrovo pri Brandenburških vratih v Berlinu Kakšen Silvestrov večer si želite? V Perli in Parku v Novi Gorici smo ga oblikovali po vaši meri - poskrbeli smo za dobro družbo, nepozabno zabavo z glasbo in izvrstno kulinariko. Z vašo dobro voljo in iskrenimi željami za prihajajoče leto pa mu boste dali le še piko na i. Veseli bomo, če ga preživite z nami. Silvestrujmo skupaj! V Program večera: glasbene in plesne animacije, hladno-topli bife, nagradne igre, bingo, koncerti: LUCA BARBAROSSA (Perla), B0BBY S0L0 (Park). Rezervacije: www.hit.si BERLIN - David Hasselhoff, zvezdnik iz nanizank Obalna straža in Nočni jezdec, v glasbi pa znan po skladbi Looking for Freedom, bo 25 let po padcu berlinskega zidu spet gostoval v nemški prestolnici. Na silvestrovo bo nastopil pred Brandenburški-mi vrati. Organizatorji pričakujejo več sto tisoč obiskovalcev na dva kilometra dolgem območju okrog Brandenburških vrat. Hasselhoff bo v istem večeru nastopil še v Londonu, nato bo z zasebnim letalom odletel v Berlin Igralec, pevec in aktivist Hasselhoff je ob padcu berlinskega zidu leta 1989 množici pred Bran-denburškimi vrati zapel prav pesem Looking for Freedom. RIM - Izguba za italijanski film V 78 letu starosti je umrla filmska igralka Virna Lisi RIM - V Italiji je včeraj odjeknila vest o smrti znane priljubljene televizijske in filmske igralke Virne Lisi. V 78. letu starosti je podlegla zahrbtni bolezni. Virna Lisi je skoraj celotno svojo kariero odigrala v italijanskem filmskem in televizijskem svetu in je prejela številne prestižne nagrade. Večkrat so jo vabili v Hollywood, a se je na koncu vedno odločila, da ostane v Italiji. Znana je bila po svoji izredni in predvsem avtentični lepoti. Nikoli ni hotela posegati po kirurških ali drugačnih lepotilnih sredstvih in je bila klub temu še v zrelih letih zelo lepa. Rojena je bila leta 1936 v Anconi kot Virna Pieralisi in je pozneje prevzela umetniški priimek Lisi. Filme je snemala z večino znanih italijanskih režiserjev, ljudem pa bo ostala v spominu tudi zaradi reklame za zobno pasto v priljubljeni TV oddaji Carosello v šestdesetih letih. Papež ob rojstnem dnevu razdelil 400 spalnih vreč brezdomcem RIM - Papež Frančišek je ob 78. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval v sredo, ukazal, da se več sto brezdomcem v Rimu razdeli nove spalne vreče, so včeraj sporočili v Vatikanu. Obdarovanje je vodil nadškof Konrad Krajewski, ki je pristojen za papeževa dobra dela. V okviru akcije so v sredo zvečer z manjšim avtobusom s papeževimi oznakami, napolnjenim s spalnimi vrečami, po italijanski prestolnici razvozili 400 spalnih vreč. »To je dar papeža za vas ob njegovem rojstnem dnevu,« so brezdomcem razložili pripadniki švicarske garde, ki so sodelovali pri razdelitvi vreč. Razdelili so skupaj 400 spalnih vreč. 300 so jih razdelili po rimskih ulicah, še 100 pa so jih podarili skupini za brezdomce, ki jih bo tistim, ki jih potrebujejo, namenila kasneje. Perla, Casino & Hotel | Park, Casino & Hotel | Casino Drive-in, Igralni salon www.thecasinoperla.com • • www.thecasinopark.com / ^C/ www.thecasinodrivein.com Lab nie casinos www.hit.si 30 let zabave