uto LUin. SttORKO 218. o LfflNianf, v nedeljo 6. decembra 19Z5. Ceno om r mkaf« vsak dao po?oidas, Um jtii aadella ia araialks. — laaarati: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst D 50 p, večji Inserati pctft vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — nSlav«n«KJ lfaro*«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i UpriTUtitvo: Knallovi ulice tla?. 5, pritličja. — Teieion ste? 304. DrednUtvo: Knatlo va nliea it 3, i. aadatrapf a. — Telefon ata*. 34 IV Poitnlna plačana v gotovini. Prešernov jubilej in klerikalci Pravijo, da so politični boji v Sloveniji nad vse srditi. Morda so politične borbe v naši ožji domovini res nekoliko preveč zaostrene, morda so nekate* re stranke preveč zanašajo na surovo silo. na klevetanje, na brezobziren boj. Toda vse to je malenkost napram tistemu, kar je te dni zagrešila SLS v svojem tisku, ko je izrabila svetel spomin 125-letnice rojstva našeera največjega pesnika. Franceta Prešerna. Stranka, ki se je desetletja borila proti temu pesniku in njegovim umotvorom, ki je opljuvala njegovo zasebno in pesniško življenje, ki je genija merila po pravilih za zakrknjene devičarje, ki je anatema tizirala njegov življenjski in svetovni nazor, njegovo nebeškočisto pojmovanje ljubezni in erotične lirike, ta stranka si upa ob 125-letnici reklamirati Franceta Prešerna za sebe ter izrabljati dan pietete in proslave največ" jega slovenskega književnika za ostudno klerikalno in politično gonjo. Kakšno stališče pa Je zavzemala Ista SLS napram Prešernu L 1905? Takrat smo odkrivali v Ljubljani Prešernov spomenik. Prihiteli so na to svečanost zastopniki vseh slovanskih narodov, vsi, prav vsi so prišli, samo njih ni bilo — naših klerikalcev. Blesteli so edini s svojo odsotnostjo, ob enem pa glasno in demonstrativno izjavili, da odrekajo Prešernu vsako nacijonalno in kulturno veljavo. Prav dobro se spominjamo tistih slavnostl v Ljubljani, ko smo zrli v sprevodu najznamenitejše zastopnike kulturnih in nacijonalnih organizacij celokupnega tedanjega Slo-vanstva. V spominu je nam, kako je za sokolsko konjenico v sprevodu stopala kot prva delegacija prestolnega mesta trakratne Srbije Deograda, kako so korakali za njimi zastopniki iz ma-tuške Rusije iz Moskve, Petrograda, Poljske. Češke, Bolgarske. Vsa Slovenija je bila na nogah. Vse, kar je čutilo nacijonalno in kulturno, kar ie čutilo kulturno kvaležnost in spoštovanje do največjega pesnika, je prihitelo v Ljubljano, da proslavi spomin in moč Prešernovih poezij z odkritjem spomenika na Marijinem trgu. Ni šlo za kiparjevo delo, nI se proslavila umetniška tvornost kiparja Zaica, hvaležno smo občudovali pesnika Slovencev — Franceta Prešerna, njegove poezije, nejogovo bujno in vzvišeno edinstveno umetnost. Več let že mami SLS našo javnost s svojim »slovenstvom«. Pri proslavi 125-letnice našega največjega pesnika pa se je ta propaganda s »slovenstvom« morala temeljito blamirati. Vsa naša javnost vidi, da ljudje in pokret, ki je desetletja blatil največjega slovenskega pesnika, nima pravice govoriti o zaščiti slovenstva, ker slovenstvo ni beseda, nego je praktično delo, je ljubezen do slovenskih pesnikov, je spoštovanje dela in življenja vseh, ki so slovenskemu ljudstvu pomagali pri njegovem gospodarskem in duhovnem razvoju. O SLS in o katoliškem pokretu pa se ravno ob Prešernu lahko reče, da sta ubijala vsako svobodo in samostalnost, da sta se upirala nacionalnemu principu, da sta tlačila duhovno svobodo in neodvisnost tako po-edinca kakor splošnosti. SLS in nien katoliški pokret sta vedno govorila o drugih višjih ciljih in o nekih »katoliških idealih«, ki da imajo baje prvenstvo pred nacijonalno in duhovno svobodo. Zato smo prepričani, da bi klavrno klile »mokrocvetoče rož'ce« poezije, če bi prišlo do klerikalne avtonomije in Če bi v avtonomni klerikalno vlada-ni Sloveniji zagospodarila SLS. Kar je SLS uganjali prejšnja desetletja s slovenskimi svobodnimi književnimi pokreti, z vsemi nacijonalnimi in duhovnimi akcijami narodnih Slovencev, to bi v posesti vse zakonodajne in upravne oblasti ponovila SLS tudi v avtonomni Sloveniji! Prešernove poezije rabijo svobode, takšne svobode, ki nam io lahko jamči samo iugoslovensko orijentirana politika v Sloveniji. Med Hrvati in Srbi ne bo nikoli klerikalizma, bo vedno vladal svoboden duh. medsebojno spoštovanje življenjskih In političnih nazorov, toleranca in duhovna strpnost Tega ne moremo trditi o slovenskem klerikalizmu! Saj je dokazal baš na največjem slovenskem pesniku, da ne pozna obzira, da je malenkosten, omejen, nazadnjaški tudi tamkaj, kjer bi se lahko združil z naprednim svetom pri občudovanju splošnočloveških pesniških in umetniških vrednot. Ta klerika-lizem ni hotel niti te skupnosti. Hoče, da zavlada borniranost in omejenost kakor tista, kj se je soodtikala nad oe» I Položaj v naši železni industriji postaja vedno obupne jši. Tovarne so navzlic težkim prilikam dolga leta vzdrževale neizplačljivo obratovanje, ker so bile vedno obetane neobhodno potrebne boljše carine. Ko so bile carine končno v skromni meri dovoljene m jih je pravzaprav že zopet prehitel nagli dvig dinarja, so šli naši zastopniki in so lahkega srca navzlic opozo* ritvam gospodarskih korporacij popustili Avstrijcem baš v tistih točkah, kjer je obramba za merkantilno železo najpotrebnejša. Domača podjetja so pa hkratu dobila novo breme v težk'h carinah za surovo in staro železo, V takih prilikah gre danes napor domače industrije zlasti v Sloveniji za tem, da se odpravi carina na surovo in staro železo, katera nikomur ne služi in tudi Varešu ne more pomagati. — V včerajšnji seji je znani nasprotnik industrije v Sloveniji zopet odločno nastopil proti inter* esom naše industrije katera se pri nas osobito zadnjih 14 dni nahaja v najtežjem položaju, ker so se največja podjetja v Nemčiji z vso silo vrgla na naša tržišča in so itak nizke cene za železo v palicah zopet vrgla pri vagonu za ogromen znesek. Dumping je strašen. Obstaja največja nevarnost, da prenehajo obratovati naša podjetja, zlasti Kranjska industrijska družba spričo očividne oficijalne sovražnosti. Gorenjski preti največja nesreča! Ne gre danes za to. kdo je lastnik delnic, katerih vrednost na borzi stalno pada, ampak gre za to, da se prepreči strašna nesreča za ves gornji del naše Gorenjske, katera je ne glede na delavstvo in uradništvo v največji meri gospodarsko odvisna od obstoja in defa železne tovarne na Savi in Javorniku. RetHilicijn ljubljanske univerze — Beograd. 5. dec. (Izv.) Radi vesti in izjav Stepana Radića, da se bo reducirala liublianska univerza, se je vaš dopisnik obrnil za pojasnilo na državnega podtajnika v nrosvetnem m;-nistrstvu Pesariča. Ta mu je izjavil, da ie zakon o vseučiliščih še vedno neiz-Dremenjen. kakršen je ostal izza pretekle vlade. Novi prosvetni minister Stepan Radič kakor tudi on sam pa sta mnenja, da so za nase razmere preveč tri popolne univerze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Kar se tiče reduciranja fakultet v Ljubljani še nI ni- česar definitivno sklenjenega. V najkraćem Času bo sklicana posebna anketa pod predsedstvom pnsvefnega m!n*stra, v katero b^do pozvani tudi vseučlllščni profesorji in ki bo sklepala o preosnovaniu univerz kakor tudi o Izpremembi zakona o univerzah. Po mnenji drž. podtaln'ka Pasarlca. nai bi v Llublianl ostala samo montanistl-Čna fakulteta, ki pa nai bi bila popolna ter edina za vso državo. Pasarić je tudi Izjavil, da je moeoče. da ostanetaaV Ljubljani razen tega Še ena aH dve n& kulteti In sicer pravna In filozofska. Osnovanje Obrtne banke Vladin načrt o Obrtni banki določa malenkosten državni prispevek za njeno osnovanje. — Prejšnji načrt PP vlade znatno poslabšan. Beograd, 5. decembra. Včeraj se jo v parlamentarnem odboru pričela razprava o vladnem načrtu za osnovanje Obrtne ban. ke. Seje sta se udeležila tudi trgovinski minister dr. Krajać in državni podtajnik v finančnem ministrstvu dr. Neudorfer. Vladni načrt o osnovanju Obrtne banke je za Obrtnike znatno slabši kakor pa prejSnji načrt, ki ga je izdala PP vlada, PreJSnjt načrt določa kot osnovno glavnico poobla, ščene Obrtne banke 40 milijonov dinarjev, od katerih bi plačala država 40 odstotkov. Po dosedanjem načrtu pa bi drŽava prispevala b glavnici le z neznatnim delom čiste, ga dobička rezredne loterije, ki bi znašal 30 odstotkov. Ta prispevek države je tako neznaten, da bi bila vsaka večja akcija no-ve banke že vnaprej nemogoča. Tudi krediti Narodne banke, ki bi jih dajala po sedanjem zakonskem načrt« Obrtni banki na razpolago, so taki. kakor jih dobivajo že sedaj slični zavodi po triletnem obstoju. Olajšave nove banke bi obstojale samo v oprostitvi raznih pristojbin in davkov. Na včerajšnji «eji skupščinskega odbora Je tr. govinski minister d** Krajać v svojem eks-pozeju priznal, da mu vlada ni dala drugih sredstev na razpolago, kakor samo 30 od-stotkov Čistega dobička razredne loterije, kar znaša letno približno 1 milijon dinar, jev. Ta vsota se je sedaj porabljala za podpiranje domače mdustrije, za razne strokovne tečaje in nagrade, za izpopolnitev obrtov. S tem denarjem je doslej razpolaga! trgovinski minister, ki ga sedaj odstopa za delnice Obrtne banke, ker nima na razpolago drugih sredstev. Minister je mnenja, da so ta sredstva sicer majhna, vendar pa misli, da Je bolje nekaj kakor pa nič. Trdil Je, da so se baje zastopniki obrtnikov zadovoljili tudi s tem tn izjavili, da je mogoče z naznačenim! sredstvi osnovati banko. Ob ljubil Je. da bo v zakonski predlog znesel pooblastilo za osnovanje podružnice v Ljub. Uani. Posl. dr. Krizman je kritikova! posto panje vlade, ker obravnava tako povrtno vprašanje Obrtne banke, ki je za obrtnifce življenjsko vpraSanje Brez denarja se banka ne more osnovati in ako bi dobila šele - rihodnje leto glavnico 1 milijona dinarjev, pomenja to, da se vlada norčuje iz obrtni. kov. Rešitev tega vprašanja Je mogoča samo s tem. da d5 država na razpolago za dostna sredstva, če pa tega ne more, naj to odkrito pove ter svetuje obrtnikom poslužl-tev samopomoči. Sedanji vladni načrt Je samo koncesija nekaterim neznanim osebam v Beogradu za osnovanje lokalne banke ter za oprostitev teb Ijud? od davkov in taks, med tem ko bi drugi kraji ne imeli od nje nobene kortet.'. Tudi drugi govorniki so se Izjavili proti vladnemu načrtu. Radikal ni poslanec živojinovlč je očital vladi, da zanemarja obrtniško vprašanje, dasi sta ti nančni minister in trgovinski minister svo-ječasno obljubila 40 milijonov dinarjev kot osnovno glavnico Obrtne banke. Državni podtajnik dr. Neudorfer je v imenu finančnega ministra izjavil, da je bij načrt sprejet v vladi in da ga radi tega zastopa trgovinski minister. Kar se pa tiče njegove finančne strani, nima ničesa dodati ter odklanja povečanje kredita. Končno je bil sprejet predlog, da se razprava prekine in pozove finančni minister, naj se udeleži prihodnje srie, da točno precizira svoje staii-šče o financiranja Obrtne banke. Seja od. bora za Obrtno banko se je nadaljevala da. pes. Na današnji seji sta govorila radikalni posl. Blngulac in klerikalec Klekl. Govoril je tudi trgovinski minister dr. Kra-iač, nakar je vladna večina hotela zaključiti načelno razpravo in preiti v podrobno. Posl. dr. Krizman je opozoril, da 5e ni rešen člen I., ki govori o finančnem sode-Icvanju države, in da še ni podal finančni minister o tej zadevi svojega odgovora. Nato ie parlamentarni odbor sprejel stališče dr. Krizmana, da se ne preide v podrobno debato in da se takoi pozove finančni minister k seji- Po kratkem odmoru je prišel državni podtajnik finančnega ministrstva dr. Neudorfer In izjavil, da ie finančni minister načelno pristal na povišanje glavnice, da pa mora o tem še sklepati ministrski svet. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15, decembra dolžno, razarali eno muzo Prešernovega spomenika. Dovolj ie ostudne kampanje klerikalizma v Sloveniji in njegovega igranja z najvišjimi ideali slovenskega ljudstva, z našo nacijonalno preteklostjo« z našimi največjim ipesniki! Proti tej svetli preteklosti je klerikalizem križal svoje meče. Nai to prizna, naj se odreče tega slovenstva, ki je naše, ker smo se zanj in za njegove vrednote borili vsa stoletja in temu slovenstvu tudi zasigurali v iugoslovenski državni zaiednici trajno rast. življenje in napre" dek* Nesoglasje med radikali in radicevci — Beograd. 5. decembra. (Izv.) Da-naSnia »Politika« razpravlja o odnošajih n ed radikali in radicevci ter naelaša, da ti odnosaji niso taki. kakor bi bilo želeti. Položaj je še vedno tak, da se na obeh straneh zelo marljivo trudijo, da bi se izognili vsemu, kar bi moglo povzročiti nove pretresljaje v vladi in vladni večini. »Politika« pravi, da nameravata vladni stranki v to svrho osnovati poseben odbor, v katerem bi imela vsaka po dva -lana in ki bi sklepal o vseh spornih vpra-Š?mih, predno bi se predložila vladi Kot radikalna kandidata za ta odbor se navajata Marko Trifković tn Ljuba Zivković. Bolgarsko - grški spor — Ženeva, 5. decembra. Glavno tajništvo Zveze narodov ie objavilo poročilo anketne komisije o ogrsko - bolgarskem obmejnem sporu. Komisija ugotavlja, da je Bolgarska postopala popolnoma v soglasju s paktom Zveze narodov in da je grška vlada kršila ta pakt, ko je s svojimi četami zasedla bolgarsko ozemlje. Na podlagi te ugotovitve ie komisija sklenila, da odkloni zahteve grške vlade po odškodnini, izvzemši zahtevo za umor grškega kapetana. Grška vlada ie odgovorna za vso veliko škodo, ki je bila povzročena bolgarskemu prebivalstvu in bolgarski vladi ter mora radi tega plačati polno odškodnino. Komisija zahteva, da mora Grška plačati Bolgarski 20 milionov levov za škodo, ki so io imeli bolgarski državljani vsled rekvizicije njihove živine in imetja. Nadalje mora plačati Bolgarski 10 milijonov levov odškodnine za 12 ubitih In 19 ranjenih bolgarskih državljanov. Skupna svota, ki jo prejme Bolgarska od Grške, znaša 41.000 funtov šterlingov. Poročilo anketne komisije vsebuje tudi predloge vojaškega tn političnega značaja, kakor tudi podatke o ko-mitaškem gibanju in makedonskem revolucionarnem odboru. Poročilo bo predloženo v odobritev svetu Zveze narodov. AFERA THURN-TAXIS — Beograd, 5. decembra. (Izv.) Današnja »Politika« poroča, da le preiskovalni odbor v zadevi afere Thun-Taxis spreiel sklep, v katerem se ugotavlja, da je bivši minister pra\de dr. Lukinič kriv za odredbo, 6 katero se odpravlja sekve-ster z imetja Thnm-Taxis in da je s tem povzročil Škodo državi, vendar pa se ne more postaviti pred sodišče, ker se ne more odločiti, katere zakonske predpise je prekršil. * Politika* pravi, da pomen Ja ta sklep oprostitev krivca vsled pomanjkanja dokazov. Po Informacijah vašega dopisnika na merodajnem mestu poročilo »Politike« nI točno, ker se nikogar ne more spoznati za krivega, ako se ne more ugotoviti, katere zakonite predpise je prekršil. SRAMKOVA MISIJA PONESREČENA — Praga, 5. decembra. (Izv.) Dr. Šra-mek, ki mu je bila poverjena sestava nove Češkoslovaške vlade, je sporočil predsedniku republike Masarvku, da njegova misija ni imela uspeha. — Praga, 5. decembra. Listi poročajo, da bo predsednik Masarvk poveril sestavo nove vlade načelniku politične deželne uprave na Moravskem v Cernemu. Nova vlada naj bi bila popolnoma uradniška. Ni dvoma, da bo Cernv pozvan, nai že tekom današnjega dne predloži predsedniku listo nove vlade. Imenovanje uradniške vlade se smatra samo za zasilno odredbo, ker Io ima nadomestiti parlamentarna vlada, kakor hitro se ustvari v to svrho ugoden položaj. HENRY BARBUSSE V BEO-GRAOU — Beograd. 5. dec. (Izv.) S noči ob 10.30 je dospel s simplonskim ekspresnim vlakom iz Sofije v Beograd francoski pisatelj Henry Barbusse, ki so ga pred kratkim iz-žvižgali v Bukarešti ŠAHOVSKI TURNIR V MOSKVI Bogoljubov, Laoker in Capablanca _ zrna. g ovale i. — Moskva, 5. decembra. (I*v.) Capablanca je v IS. krogu potolkel Saemischa, Marshall Rublnsteina. Bogoljubov Gott-hilffa. L5wenfisch Yaresa. Rubinovitsch Dus-Chotimirskega. Lasker Subareva. Par. tija Tartakower — Grunfeld je ostala remi«. Stanje po IS. kolu: Bogoljubov 14 i a pol, Lasker IZ in pol. Capablanca 11 in pol. Marshall 10 in pol, Torre 10 (1). V 19. kolu nastopijo sledeči pari: Capablanca —- Bogo ljubov. Lasker — Saemisch. Rabinowitsch Marshall. Bogatyrscb.uk — Torre itd. Naj-' intareeantnejša partija celega turnirja ie gotovo partija 19. kola mod svetovnim prvakom Capablaneo to zmagovalcem se>da nJega turnirja Bogoljubovom. Meinl čaj nove žetve Tržne cene v Ljubljani Kilogram zoveie^a mesta Din 15 do 10, jezika, jeter, ledic, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 10, teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjine 20 do 27, pljuč 10, jeter 15 do 20. ledic 27, glave 7.50, parkljev 5, slanine 22.50 do 29. masti 30 do 31. Sunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, prekajenlh parkljev 12, prekajeiie glave 15, jezika 35. koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 7 do 9, krakovskih klobas 45, debrecinskih 44. hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih io pol pre-kajenih ktanjskih 32 do 40. suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 35. Piščanec 20 do 25. kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 30 do 35, nepkana zos 60 do 50. pitana gos 120, domač zajec 15 do 25, drvli zajec 25 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25, kg srne 20 do 35. Kilogram krapa 26 do 32.50, linja In ščuke 25 do 30, sulca 50, klina 13.50 do 15, mrene 18.50 do 20. pečenke 8 do 1250. Liter mleka 3. kg surovega masla 40, čajnega masla 55 do 60. masla 45. bohinjskega sira 38. sirčka 9 do 10, par jajc 3.50 do 3.75. Liter starega vina 15 do 24. novega 11 do 14, čaša Piva 3, vrček 4.25 do 4.50, steklenica 5 do 5-50, kg belega kruga 5.50, črnega In rže-nega 4.50. Kg luksusnih jabolk 8. jabolk I. vrste 6, II. 4—5, III. 3 do 3.50, luksusnih hrušk 12. krušk L vrste 10. II. 8. III. 6, ena oranža 2, kg. rožlčev 10, fig 12 do 18, dateljnov 25, maroni kostanja 8 do 12. orehov 12, lušenih orehov 35 suhih češpeli 11 do 12, suhih hrušk 6 do 8, kg kave 42 do 74, žgane kave 56 do 88, kristalnega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14.50, kavine primesi 22, riža 8 do 13, liter namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4^0. navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4-50. celega popra 48. mletega 52. paprike 24 do 48, testenin 10 do 14, pralnega luga 3.75, ča'a 75. Kg pšenične moke 00 5.25, 0 4.75, L 4.50, 3—4, 6—3, kaše, ješprenja 7. ješprenjček 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3 do 4, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba o.50, ajdove moke 7 do 9. ržene moke 5 do 5.50, q pšenice 350, rži 250 do 280, ječmena 240 do 260. ovsa 245 do 260. prosa 300, koruze 235, ajde 330, fižola 340 do 360. graha 400, leče 600, Q premoga 40 do 46, m3 trdih drv 150 do 160, mehkih 100, q sladkega sena 80 do 100, pol sladkega 75, kislega 60, slame 50. Kg endivije 15, motovilca 15, radiča 12 do 15, zelja 1 do 1.50, rdečega zelja 4 do 6, kislega 3, ohrevta 2 do 3, karfilol 8 do 15, kolerab 8 do 10. kolerab — podzemljic —.75 do 1, špinače 10 do 12. paradižnikov 12 do 15, čebule 3. česna 15. krompirja 1.25 do 1.50, repe —.75, kisle repe 2.50. korenja —.75—1, petrcSilja In zelenjave za juho 4. Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška boni danes nI poslovala. V prostem premetu so notirali: Curth 10 89—10.90. Pariz 318—321. Newyork 56 40 —56.50, London 273.75—274. Milan 227—22$, Traga 167.40—167.60, Berlin 13.1*—13.4& Dunaj 7.35—797. INOZEMSKE BORZE. — C url h, 5. decembra. Pred borza: Beograd 9.19, Pariz 20.23, London 25.16, New-york 519, Milan 20.92, Praga 15.37. Dunaj 73.15. — Trst. 5. decembra. Beograd 4*" 95, Pariz 97. London 120 25. Newyork 24.85, Praga 73.50. Curin 4S0. Dunaj 350. Darila 59f, ESY stran 2, »SLOVENSKI NAROD« dne 6. decembra 1926. Stev. -278 0 obnoultul storoslovenske&i bogoslužja VIIL Častilec slovenskih blagovestnikov, fci je zasnoval na slavo sv. Metodu znameniti, žal nedovršeni roman »Slovenski svetec in učitelj« — Josip Jurčič, je dodal slovenskemu taborskemu programu važno točko: »Slovenščino v naše cerkve!« (v zadnji članek se je vtihotapila nezmislica: Slovenščina v naše kraje!). Slovenčšina ne bodi več pastorka, nego kraljica v naših svetiščih: zavzame naj tisto mesto, ki sta ji sara priborila naša apostola sv. Ciril rn Metod. Čast ki so jima jo kratili zaslepljenci, psujoči ju kot krivo-verca. se jima je popolnoma vrnila ob njuni tretji tisočlernlcL Za rusko-turške vojne leta 1878. nas je vnemirjalo šušljanje, češ da sv. Stolica simpatizira s TurkL Toda ko je padla Plevna in so Rusi preko Balka.ia zmagovito krakali proti Carigradu, je zavela drugačna sapa v Vatikanu, kjer je namesto Pija IX. zapapeževal Leon XIII. Prodrlo je uverjenje, da se pripravila Slovenom lepša bodočnost. Posledica ruske zmajre je bila »okrožnica »Grande munus«. V nji je priznal papež Leon XIII. našima blaKovestnikoma svetniški sijaj, podal «točaa opis njunega življenja in prosvetnega delovanja na vzhodu in zapadu, ukazal njuno če-Šeenje katoliškemu svetu in ustanovil njun $pod na 5. dan julija, kakor je bil določil že Pij IX. Sestavljalec okrožnice je vestno porabil vse vire, ne le do tedaj znane, nego tudi tajne vatikanske in presenetil s svoitmi izsledki vse kroge. Okrožnica »Grande nrunus« je di-ven umotvor. Kar je za nas najvažnejše in kar tvori poglavitno točko okrožnice, je novo potrjenie slovenskega bogoslužja. Dotični odstavek okrožnice se glasi: »Takrat šele se je bila dosegla raba slovenskega jezika ori svetih obredih in to letošnje leto (1880) se izoolnjuie deseto stoletje, odkar je papež Ivan VIII. Svetopolku, knezu moravskemu. pisal takole: Slovenski jez:k... v katerem se iglasi Bogu dolžna hvala, hvalimo po pravici in ukazujemo, da se tudi v tem jeziku oznaniuie Krista Gospoda naše-s:a slavljen ie in deiania. Tudi nič ni nasprotno zdravi veri ali nauku, bodisi da se maše poieio, bodisi da se bere sv. evangelij ali sveta berila stare in nove zaveze dobro prestavljena in razlagana, in se snevajo vse druge dnevnice v letern slovenskem jeziku. To šego je po marsikaterih dogodbah odobril Benedikt XIV. z a**»stotclckn pismom z dne 25. avgusta 1754. leta.« Leonova okrožnica ie napravica velikanski vtisk. Vest o nji ie izmed Hnb-lianskih častnikov nrvi prinesel »Slov. Narod« dne 5. oktobra 1850. in ji pripisoval veliko politično važnost.* Ko so se šli kanoniki Svetojeronim-skega zav»oda v Rimu zahvalit papežu. fih ie blagoslovil in jim naročil, da nai razširjaio okrožnico. Čitala se ie z vseh slovenskih pridižnic. Službeni slovenski prevod, ki ga ie stavek za stavkom pregledal stoof Zlatousti PogaČar. fe oskrbel msgr. Tomo Zupan. Jurčič ie nanašal v »Slov. Narodu«, da se sedaj ob čitanju okrožnice nudi nrilika. da se vzbuja našemu ljudstvu slovenski čut; slovenski prostak nai zve. da smo člani velike slovenske družine, da nismo zaničevani in da imamo že tisoč let staro pravico do slovenskega bogoslužja. Dvignite svoje glave, kajti obnovitev naše stare pravde se bliža! — zdelo se ie in med vrsticami smo čitali, da nam tako Doročifco prinaša okrožnica iz Rima. TisoČletnica staroslovenskega jezika v cerkvenih obredih le slaven dogodek v sjovanstvu. s katerim se ne more pona-Sati niti eden sedaj živečih narodov, je pisal »Slov. Nanodu« dopisnik Radoslav Pukl z Dunaia in pristavil: Da bi se tudi izpolnila želia marsikaterega slovanske-ga svečenika in velikega broja slo ve .1-skih rodoliubov. namreč želja, da bi sta-rosfovenski iezik stooil na mesto latinskega tam, kier se sledmi med Slovani rabi še sedai. Na vsem Slovenskem bi bilo to lahko možno zato. ker večina slovenske duhovščine ni ozkosrčna. rodoljubna Pa tako, kakor menda nikjer 0 V VII. članku ie izostalo poročilo fzdanju okrožnice »Grande munos*. med Slovani. Krasno spričevalo naši duhovščini v predmahničevi dobi! Kar tiče veselje Slovanov zarad razširjenega praznika sv. Cirila in Metoda in sploh zarad preslave Leonove enciklike, mi Slovenci svoje veselje le nekako tiho obhajamo. Južni bratje pripravljajo poslanstvo v Rim, da bode sv. Očetu osebno zahvalo izreklo, pri nas pa? Eden vrlih gospodov nam je znan, ki bi se bležo vdeležiL ako bi se kako deputacija napravila — tako klavrno ie pisal Luka Jeran (Zg. D. 18880, 372). Biskup Strossmaver je med našimi južnimi brati prirejal veliko zahvalno romanje v Rim. Zastopniki južnih in severnih katoliških Slovenov nai bi se o prvem godu sv. Cirila fn Metoda leta 1881. poklonili papežu in mu Izrekli zahvalo za znamenito okrožnico. Iz Slovenije se je javilo 88 romarjev, med niimi skoro polovica duhovnikov. V tržaški »Edinosti« se je oglasil nadučiteli Volkov, čigar članki o sv. bla-govestnikih so bili potem ponatisnjeni v knjižici »Delo sv, Cirila i Metoda« 1882, z jako umestnim predlogom, naj se zahvali pridruži prošnja, da bi se staroslo-venščina, naš sveti jezik, zopet trvel pri vseh zapadnih oziroma južnih Slo-venih v cerkvene obrede z ozirom na zgodovinske pravice do te cerkveno-narodne svetinje. Strossmayerjeva namera se ie obistinila. S severa in juga so prišli zastopniki slovenskih katoliških plemen v Rim, kier iih ie v slovesni avdijenci sprejel papež Leon XIII. Duhovito ga je nagovoril biskup Strossmaver. Izročene so bile adrese. Čehi so svetovali Slovencem, da nai se priklopilo Hrvatom, a naši so ta nredlog odklonili, ker se ie ozirala hrvaška adresa samo na Hrvate. Oddali so torei svojo, po obliki in vsebini jako skromno odreso. ki ui omenila staroslovenskega bogoslužja, še manj pa, da bi bila prosila za njegovo obnovitev. Zamujen je bil veliki trenutek, ko bi se bilo dalo kovati železo, tedaj iako Žareče. Izostala je tudi nameravana skupna adresa v staroslovenskem jeziku. Na svečani akademiji, prirejeni vpričo papeža, so se glasili malone vsi slovenski ieziki. V našem je deklanrral Anton Koblar Lotričevo pesem: Triglav Balkanu. Cerkvene slovesnosti so se vršile tri dni v cerkvi sv. Klemena, kier počivajo telesni ostanki sv. Cirila. Njegov duh se je gotovo radova!, ko se je dva dni zaporedoma razlegala stara slovenščina no niegovem svetišču. Uniiat-ski škof Sembratovič ie pel starosloven-sko liturgijo po vzhodnjem obredu — ob nji ie bila slovenska pridiga. Dne 5. julija ie pontiliciral biskup Strossmaver in imel krasen govor. Njegova maša ie bila glagolska — staroslavenska, O slovenski maši v cerkvi sv. Klemena ie poročal Jeran (Zg D. 1881, 225). da »je trpela cele tri ure, tedaj s pridigo vred 4 ure* in pristavil »da menda ne bo kmalu koga misel motila, da bi »agitira!« za slovansko lirunrjo. kajti vsi Mudie bi bežali iz cerkve, ko bi tako dolgo trpelo«. Iz Jeranoveica poročila srši strah pred gibanjem za staroslovensko službo božjo; z dolgostjo Sembratovi-čeve vzhodnje liturgije je hotel vzbuditi zamrzo zoper slovenska bogoslužje, ko je mogel vedeti, da ie Strossmayerjeva glagolska pontifi-kalna maša prav toliko časa trajala kakor škofova latinska maša v Senklavžu. O prvem godu sv. Cirila In Metoda dne 5. julija 1881 se je pela starostaven-ska glagolska masa tudi na Dunaju, v Gradcu, v Zagrebu. Na slovanskih gorah so goreli kresovi na čast naš:ma blagovesinikoma in naznanjali, da se bliža doba, ko vstane iz tisočletnega groba vkljub domačim in zunanjim sovragom dediščina sv. Cirila in Metoda. Clrilmetodar. Ložar & Bizjak Ljubljanaf Sv. Petra cesta priporoča se v napravo modernih Mr oblek in sufcenj za božič* «oo Mamica In otročfčefc, vsa čfsta dehtita žarita svežosri, okusna, oskrbovana- Veselo zdravje sc •meje z lestečiml zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« Je najsigurnejša pot da obvaru* jete lepoto tn zdravje Vaših zob. t1 Julijska krajina —j V Renčah otvorijo 6. t- m- novo Šolsko poslopje. Napovedana je velika slav-nost. So!a se imanuie »Scoma popolare Daute AllghlerU. —j V Lablnjii v Istri so pri občinskih volitvah zmagali fašisti z večinsko tn manjšinsko listo. Da v kaki občini v Istri pri današnjih razmerah zmagajo nasilni fašisti, ni prav nič čudnega, smešno pa je, da kričijo v svojem tržaškem glasilu, kako sijajno zmagujejo nad socijalisti m *drugorodci*. —1 Collarlch na pota v jetnišnico. V četrtek zvečer so pripeljali v Trst z veiikim orožniSkim spremstvom bandita Collari-cha, katerega ekspecirajo v Neapelj in od tam na osamljen otok Santo Stetano Ven-totene, kjer stoji jetnišnica, v kateri prične »Iiarich svoj zapor v samotni celici. V letnišnfci je bil dolgo časa zaprt znani brigant Musoiino, ki ie tam znorel. —j Promocija. Za doktorja prava le promovira! na univerzi v Padovi goriški rojak g. Janko Kralj. —j V Skednju pri Trsta se Je prijavilo za dodatne slovenske ure na ljudski Šoli kemaj okoli 20 otrok! Pouk v dodatnih urah se prične prihodnji teden. Kaj ie z zavednim skednjem? —j Za ustanovitev narodnega sveta se le zavzel poslanec dr. Besedanlak. V i Goriški Straži prav!, da sedanja strastna borba ne zapravlja ugodnega vtiska in da Škoduje. Obe stranki naj se vprašata, kaj Imata skupnega. To treba skupno braniti. Šolstvo, enakopravnost, obramba preganjanih, gospodarstvo, manjšinsko delo, na-rodr.o zdravje. To so točke splošne potrebe- Ustanovi nai se narodni svet! Dr. Besednjak pravi dalje ,da se mora narodni svet ustanoviti In da se bo tudi ustanovil. Upa, da bomo Imeli za božič letošnjega leta že nsianovljcm narodni svet. Lepo tn prav! —: Težko ranjen. V Oodoviču je bfl težko ranjeni korporal Salvatore Piros. Ivan Bogataj }e spravljal z voza velik« hlode. Takrat le šel slučajno mimo omenicii vojak in nesreča ie hoteia, da sa ie zadel hlod in ga podrl na tla, kjer le obležal nezavesten. Pirosa so potem odpeljali v vojaško bclnico v Idriji. Orožniki so šli takoj k Bogataju In ga pričeli dolžiti, da Je on zakrivil nesrečo, dasi je jasno, da ne more nič 2a to, ako je hlod pobi! slučajno mimoidočega človeka. Bogataja so aretirali in čaka ga najbrže ostra kazen. Reklame ne potrebuje 0. Bernatooić ker te blago radi ivoje kvalitete in cene samo priporoča. — — — -m Zahvala novinarjev Kakor prejšnja leta, so nam šli tudi letos pri prvodecemberski prireditvi v prid novinarskega penzijskega fonda z izredno ljubeznivostjo na roke vsi ljub* Ijanski in izvenljubljanski Činitelji, na katere smo se obrnili. Glavna zasluga in zahvala, da se je mogla sploh vršiti tako velikopotezna umetniška priredi* tev. gre našim glasbenim organizacijama pevskemu zboru in orkestralnemu dru* štvu «Glasbene Matice^ ^Ljubljani*, ^Ljubljanskemu Zvonu* in «$lavcu* ter njihovim dirigentom gg. Brnobi* c u, dr. Kimove u, Kumarju, P r e* lovcu in Škerjancu, kakor tudi g. ravnatelju M a h k o t i, ki je skupno z g. Prelovcem vodil aranžma koncerta. Enako ljubezni ivo naklonjenost so nam izkazale članice ljubljanske drame ge, 6 a 1 a t k o v a, Juvanova, Ma* rija Vera, Medvedova, N a b 1 o= c k a, R a k a r j c v a, Rogozova, Š a* ričeva in Šesto v a ter gospodične Mira Danilova, Gorjupova Jež* kova in Juvanova, dalje njim ob strani ga. H v a 1 o v a in gdč. S a r č t* v a. S požrtvovalnim sodelovanjem v paviljonih so mnogo pripomogle k le* pemu družabnemu in gmotnemu uspehu naše prireditve. Bifeje in cvetličarno so nam bogato založile slaščičarne NT o* votny, Stritih, Voltmann in Z a 1 a z n i k: pekarne Bizjak, Doli* nar in Kavčič; cvetličarne B a j e c, Bajt, Herzman8ky in Hvala, kavarne «E m o n a», «Evrop a» in «Z v e z d ao; restavracije Dvor, G la v n i kolodvor, M i k 1 i č. Slon, Štrukelj in Tivoli; delikatesne trgovine B u z z o 1 i n i. Mencinger, Stacul in Verbič; lekarni P i c c o I i in Sušnik; veletrgovine Alko. Gre* gore & V e r 1 i Č in Meden, Tvor* niča sodavice, tovarna sadnih sos kov Srečko Potnik, papirnici B o* n a č in T i č a r; vinsko tvrdke Cen* tralne vinarne. Stepi c, Bou* vler v Gornji Radgoni, Peto v ar v Ivanjkovcih in Čuček v Ptuiu; pivo* varna Union in še drugi. Za okras dvorane nam je dala na razpolago dra^ počeno preprogo tvrdka I. C. M a y e r. Na roko so nam šle družba hotela Union ter unionska kavarna in restav* racija. Vsem bodi iskrena hvala! Zahval ju* jemo pa se tudi našim oblastem in kor* poracijam, v prvi vrsti mestni občini, za njihovo naklonjenost in seveda — last not least — vsem odličnim pred* stavnikom in vsem sloiera prebivalstva, ki so z rekordnim obiskom koncerta pokazali, da znajo ceniti pomen Časo* pisja in delo novinarjev. Mnoge naše gospodarske organiza* cije in tudi številni privatniki so novo* dom naše dobrodelne prireditve na* klonili lepe zneske novinarskemu pen* ziiskemu fondu. Njih seznam še obja* vimo, zahvaljujemo pa se jim tudi že tem potom. Ljubljana, 5. decembra 1925. Jugolovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana. Ferijalni Savez učileljstva Jugoslovenskemu očiteljstvul Pred Vas s:opamo tovariši(ce). stopamo s programom, ki je kratko označen z besedami- »Ferijalno udruženje jugosloven« skega učlteljstva«? Znano Vam je, da so bili tudi nciteiji poleg profesorjev člani splošno znanega »Ferijalnega Saveza tn da ferijalni program utrdimo, hočemo ustanoviti si^nostoj-no »F. U. J. U«! Clli »FUJU.« bi bil, da bi člani tega udruženja prepotovali sistematično našo državo in tekom časa po možnosti tudi druge države, v prvi vrsti slovanske, s kolikor mogoče manjšimi gmotnimi sredstvi. Za uresničenje teh načrtov Una ravno uči- tetjstvo največjo možnost, saj imamo šote skoraj v vsaki vasi Odkrito moramo priznan, da >o ravno pri očKeljsrvn na bolj razvito tovarištvo v pravem pomenu busede, kar srno lahko spoznali ca naUh poučnih postovaniib in na kar smo lahko ponosni! — Hočemo pa ferijalno zbližati tudi tovariše ne samo v centrih pokrajin, ampak tudi v vseli krajih! TovariS Iz Dalmacije se bo udomačil v Vojvodini, iz Srbije v Slovcr.ili Itd. m vsak bo brezdvomno vračal po možnosti gostoljubnost. Res! Imamo nas o organizacijo UJU., na katero smo odkrito ponosni, a »F. U. J. U.« bo imel popolnoma fer:>i!ao-po-rrvalni značaj Io bo tekom časa &topU v zvezo z ostalimi slovanskimi tovariši (stopili smo že uspešno s češkoslovaškimi tovariši). — Potovanja bodo vsebovala eventualno tudi prosvetno - kuitumi značaj! Jugoslovenski tovariši(ceM 5 priasi doka žimo. da spoznavamo važnost programa *F. U. J. U.«, ki bo upošteval vse predlože tovarisev(ic) (potovanje pc>, laborc- itd.). »FUJU.-. izda natančen prozam in podrobna organizacijska paavfia po sestanku pripravljalnega odbora, katerega B4 udeleže zastopniki vseh pokrajin. S tem apelom naprošamo vse tnvarise(lce), da s«! v nakrajšem času prijavijo pripravljalnemu odboru na naslov. TovariSi(cc)I Od Vaj je odvisea pozitiv en uspeh! Za pripravljalni odbor »FUJU.«: Slavko M r o v M c s. r, učitelj bnMmIn sole, Ribnica, Dolenjsko. «— Dušan J e 1 k i £ s. r^ učitelj. Stari Bečcj, Vojvodina. Politične vesti 2= Velike zaloge komunističnih propagandnih tiskovin jc izsledila polu cija v Rimu po ovadbi fašistov v temni kleti v ulici Santini st. 3. Tam so bili spravljeni zaboji raznih velikosti, polni knjig, brošur, okrožnic, izkaznic itd. — Mnogo teh zabojev je bilo iz inozem* stva. Oblast je vse zaplenila. = Koroška v nevarnosti? Vsenemska Zveza v Gradcu .Ki pozvala vse nacijo^:., delavske organizacjie, naj prirede splošne tranifestacije prod najnovejšemu ogTožanju (?) KoroSke po ju gosi ovenskl agitaciji. Vsekakor uemSka siaba vest. Strah ima pač velike oči. = Praga kot na'varnejše mesto Srednje Evrope. Popreobratna doba se bo v gospodarski zgodovini Srednje Evrope lahko označila kot ^sospodaTskl b>j rced Prago fn Dunajem«, v katerem Ndju Praga polagoma teda gotovo zmaguje. Pomembna vest, ki potrjuje ravnokar navedeno mnenje ia kt prihaja iz Pariza, poroča o nedavnem kongresu francoskih kolonij, ki ?e Pod predsedstvom francoskega ministra trgovine soglasno sklenil, da se ko!onlja!na propaganda t:e bo več decentralizirala v tujini, temveč da se ta propaganda osredotoči na mesto Prago In MIlan. Samo v teh dveh mestni se bodo irancoske ko!onije udeleževal« mednarodnih razstav b velesejmov. V obeh mestni bodo ustanovljeni veliki francoski muze i L V Pragi bode ta kolonijalni muzej zgrajen v prvi vclese?emski palačL Sklep kongresa ima ogromno važnost za nadatlni razvoj Prage, ne sari:o zato, ker smatra pariški kongres Prago za najvačne'se srednjeevropsko trgovsko središče, ampak tudi za to, ker iz funkcije Prage, kot francoskega uvoznega središča, izvira naravno tudi njena funkcija kot francoskega izvoznega centi uma. = I tali i j in Švica. V Rimu ie bi! Izdan »Catechismo del BaliUa*. to knjiiica, k! obsega vprašan>a in odgovore, uameijere faš!s!ovskf mladini, katera naj iz nit izve, da mora:a Ticino in italijanske doline v Graubundnu v Švici pripcsii k Italiji. Italijanski Švicarski list ^Oazzetta Ttclnese« piSe k aBalilli* tole: »Taka knjižica se mora obžalovati in pri nas je naletela na od-k>čno tn izrecno zavračanje Njena vsebina ie v nasprotju z rziavami. ki so 'ih dale italianske oblasti in Časopisi že tisočkrat, da hočejo opustili vsako J-ebato o katitono Ticinu in da sploh rJ nobenega ticinskega vprašanja. V naši deželi, kjer 2ivi patriotizem tn je politjćni smisel razvit, mora vzbudit: ta publikacija le obžalovanje in razočaranje« ... 4 g H B n B j V {j \\ B pj 'J U H U B TTU R U U ■ II | U 11 Podgane, stenice, ščurke ur.Ičujejo mm- RATOL, 5TENOL, GAMADiN, Odk) Ratol, Zagreb, Blenlčka 21 ca? TOCDDnOCCTCnO V. L Križanovska: 118 V Kraljestvu nesmrtnih o m a n. — Tn, — je dejal, — počiva ona, ki jo hočem obuditi. Uboga Lorenza je bila v življenju prava krasotica. Njen mož >o je zadavil zato, ker je imela ljubavno razmerje z drugim. Ta storija ni prišla v javnost samo zato, ker je bil stari falot Marko do-žev sorodnik. Med pripovedovanjem je Narajana odstranil pokrov, iz krste se je dvignil ol'ak prahu. Supra-mati je zagledal v krsti ležeče telo. To ni bil okostnjak, zakaj potemnela i.i izsušena koža je pokrivala kosti. Namesto oči sta zijali dve prazni votlini. Glava, ki so jo obdajali bujni kodri, je bila navzlic temu podobna lobanj!. — Kako malo je ostaTo od lepotice Dorenze! «—. je dejal Narajana. — Takoj se prepričaš, da je bifa pokojnica vredna ljubezni in ljubosumnosti signora Marka. Cas je, da se lotiva dela. Samo vode rrsoram še prinesti. Narajana je odšel na dvorišče po vodo, presenečeni Snpramati se je pa naslonil ves zamišljen na steno. Vest mu je očitala, da ne ravna prav, ker bo nesrečni žrtvi mučna zavest, da je po tolikih letih zopet živa. Toda radovednost je prema-tsdi te oornisleke- Narajana se je vrnil z vrčem vode in starinsko svetilko. — Evo! — je dejal zadovoljno In postavi! oboli na sosedno krsto. — Evo! — je dejal zadovoljno in postavil oboje na sosedno krsto. — čemu ti bo ta svetilka? Saj se niti primerjati ne da z mojo, — je pripomnil SupramatL — Tvoja preveč sveti in bi me ovirala pri delu. Ugasni jo in spravi v žep, — je odgovoril Narajana. Snpramati je potegnil iz žepa stekleničico in vin nekaj kapljic življenjskega eliksirja v vodo. Iz vrča je švignil takoj plamen, voda se Je pa spremenila v neko gosto, raztopljenemu žek2U podobno tekočino. — Iziij vso tekočino v krsto! — ic zapovedal Naraiana. Supramati je ubogal. Voda je zašumela in se začela peniti* kakor da bi vrgel vanjo živega apna. — Zdaj se pa umakniva tja v kot In počakajva, da se zgodi kar se mora zgoditi. Molče se le Supramati naslonil na steno In zrl v krsto, kjer je nekaj šumelo in kipelo. Nato so začele padati v krsto od vseh strani iskre. Kmalu so Iskre ugasnile, dim, ki se le valil iz krste. Je Izginil in v grobnici Je nastala tišina. Kar se je nekaj zganilo, zašumela Je svilena obleka, potem je nekdo globoko vzdihni! in na robu krste se je pokazala bela roka, za njo slava in telo ženske, ki le s težavo sedla. Iz obličja. ki je bilo pred četrt ure še mrtvaško, je odsevala zdaj nepopisna groza. — Moj Bog! Torej niso bile prazne sanje, da me je hotel Marko zadaviti? In vsi so mislili, da sem mrtva! — je zamrmral drhteči glas. Ženska je naglo vstala in stopila iz groba. Kar je zadrhtela, dvignila nogo in jo začudeno gledala, — Pomislite, kakšne raztrgane copate so mi dali! — je nadaljevala v čistem toskanskem narečju. Potem je sedla na stopnice In se prijela za glavo. Supramati je zagledal pred seboj mlado, krasno žensko z razkošnimi črnimi kodri. Bilo jo je najbrže groza tega strašnega podzemnega brloga, zato je vstala in vzela svetilka — Kdo neki Je prinesel sem to svetilko? Seveda «on», ker ie vedel, da sem živa. Toda kje Je zdaj o«et.f Toda vse n lipovo prizadevanje Je bilo zaman. Fairfa-xova je prevedla Laplaceovo Nebesno me. haniko in jI dodala za angleško Javnost komentar, ki priča, da je bila ta ženska iz-redno nadarjena. Znanstveno delovanje pa ni ubilo v nji ženskih lastnosti. BPa Je vzorna žena m mati Ko se je postarala, ji Je podelila kraljica Viktorja dosmrtno pokojnino. Umrla Je leta 1872. v starosti 90 let. Najbolj talentirana pa je bila Zofija Kovalevska, o kateri je dejal Henri Poinca-rč, da Jo stavijo njena dela v vrsto največjih geometrov sploh Kovalevska je bila ro Jena leta 1850 v Moskvi kot hči topniškega generala Korvina-Krukovskega, čigar rodbina izvira od kralja Matije Korvfna PHa jo profesorica matematike na stokbolmski univerzi. Odlikovala se Je tudi kot plsateljica-beletristka. Njeni »Spomini iz detstva* so zasloveli po vsem svetu. modernega harmoničnega sitema. Poznejše njegovo delo cNouveau svstemc de musique thcoretique» je vzbudilo obilo kritike, ob« enem je pa tudi opozorilo svet na mladega učenjaka in skladatelja. Tudi njegove opere so vzbujale razna mnenja. Pristaši Lullvsja, utemeljitelja francoske nacijonalne opere, so trmoglavo nasprotovali novotarijam in drznemu poletu Rameauja. Nasprotniki pa so Ramc-uja občudovali baš radi drznih no* votai'j. Vsaka njega opera je vzbudila ta spor, dokler ni *:onr .o zmagal Rameau. — Operna dela je "ačel skladati Sele 8 50. Ie» to.*.. Napisal je vr-ga 21 oper in baletov. Umrl je kot kabinetni skladatelj (composi* < tc- de cabinet) francoskega kralja LudVi* ! XV. Stekel si je razna visoka odliko* vanj a. — »Ljubljanski Zvon« prinaša v 12. številki to-le vsebino: 1. Iz lirike mladih. Srečko Kosovel: Ekstaza smrti. — Ivo Gra-hor: Nad Opatijo. — Vinko Košak: Na prelomu. — France Vodnik: Kelih grenkobe. — France Vodnik: Sveta maša. — JuŠ Kozak: Sentpeter. — Dr. N. Preobrazen^kij: Nova Rusija. — Jernej Jereb: Suženj demona. — Giovanni Papini-Karlo KocjančiČ: Walt VVhitman. — Gustav Strniša: Poletno raz- j 241etn! posestnikov sin lz Dol. Žetine, pri. poioženje. V solncu. — Impresija. — Knji- i stojen v Javorje nad Skofjo Loko, Je obto- Sodišče — Dva Junaka z nožem. Pavel R n pa r. ževna poročila. — Kronika. Mogočno zunanjost - slabotna notranjost SPOMENIK PISATELJU DOSTOJEVSKE* MU. Boljševička vlada je dala postaviti ves likemu ruskemu pisatelju Dostojevskemu spomenik Izklesal pa je kipar Merkurov. Fredstavlja pisatelja v obleki kaznjenca, bil /e, kakor znano, izgnan v Sibirijo. Intimna glasba. Zagrebško udruženje za gojitev komor* ne glasbe je včeraj priredilo koncert staro* francoske glasbe, na katerem so izvajali de* la klasika Jean Philippe Rameau«ja Sodelo* vala je zagrebška Filharmonija, zagrebško Udruženje pihalcev in skladatelj Fran Lhot* ka kot dirigent. Izvajali so sledeča Rameau* jeva dela: 1. Dardanus (Airs dc ballet, pet stavkov), 2. Les indes galantes (A?r« de balett štiri stavke). 3. Castor in et Polux (danses celebres, sedem stavkov). Jean Pni* lippe Rameau (1683 —1764) je bil utemelji* tclj harmonijskega nauka, fizik, matematik, aktistik, izboren učitelj in vzgojeslovcc, ei* jajni orgljarski in klavirski virtuoz in konč* no znamenit francoski dramatik. V analih glasbene zgodovine je zavzel prav lepo me* sto. S 14. letom je it znal na predloženo te* mo prosto na klavirju improvizirati fugo. Par let pozneje je potoval kot goslač operne skupine po Italiji in južni Franciji Po raza rih mestih je nastopal kot orgljar. nato na* pisal slovito delo *Traite de hannonie«. V I tem delu Je prvič obdelal temeljne principe i Najvišji vojni poveljnik — ubežnik. Poznali smo le zunanjo obleko, ostro junaško krinko, kamenit pogled, sliko na konju, med pisanhni tresami sijajnega generala, admirala, potem veselo razpoloženega lovca, zgodovinsko osebnost v priprosti litevki, oprtega na palico Friderika Ve likega. Culi smo v številnih govorih lepo zveneče besede o meščanski kreposti rn vojaški dolžnosti, o vojni in miru. o oklopnih ladjah in o Vsemogočnem. Mislili smo, da čutimo dih pobožnosti, močno pomešan s prevzetnostjo, krščansko ponižnost m neči-mernost, dobrodušnost in trdost — toda prikazen je ostala lepa, ceio očarujoča. z nrav-no nii>čjo zapovedujoča. Vse to Je bila zu-n?nja stran, zrno ie ostalo prikrito ... do dneva, ko se je razpočila lupina države same. Tu pa smo našli pod nemškim cesarskim orna.am nič drugega nego malega, strtega človeka: najvišji vojni poveljnik je postal ubežnik. Pomagalo se mu ie čez mejo, da si reši življenje daleč proč od svojih žrtvovanih armad . . . Samogla vnost. ošabnost. nebrzdanosl Zrno svojega bistva Je Viljem II. sam razkril strmečemu svetu. Naloga historika Je, da poda skupno sliko te tragične osebnosti ne samo z zunanje, marveč zlasti z notranje strani. Pisatelj E. Ludwig je v svoji knjigi, ki je izšla v Berlinu, zajel Viljema že kot princa v vrvežu politike In družinskih intrig ter ga zasleduje skozi 4 desetletja nemške zgodovine. Prvi pomembni, veliki naval samoglavnosti in žaljenega samoljubja je provzročil odpustitev Bis-mareka in ga privedel na nova pota politike z negotovim ciljem. Mladi monarh stoji v Izpremenjeni okolici, samozavesten, celo kljubujoč, odkar ne počiva več na njem pogled železnega kanclerja. Pričenja se usodna doba. Pozivajo se v razpoloženju brez presodbe možje, ki stopajo trepetaje pred svojega cesarja, zbirajo se visoke nadarjenosti, prebrisani hujskači sovražni bratje, tudi talentirani slepilci, fantasti, nečedni charmeurl. Složni so, ako to zapoveduje skupna sila, kdor se dviga v milosti, potisne šibkejšega proč. Ako je cesarjeva nepre-računljivost napravila nerodnost, se skiiče-Jo zopet pregnani talenti. In vsi ti možje izpolnijo glavni pogoj svoje eksistence: nikdar ne proderejo, marveč doprinesejo mlademu cesarju prepričanje, da more monarh tudi zmožne glave vzgojiti do popolne udaje. Ošabnost in nebrzdanost nezrelega kneza je zrahljala ves miselski aparat Bedaste obrobne opazke. Cesar se razgovarja za hrbtom svojih svetovalcev s tujimi diplomati in dogodi se, da v zaprti brodovni kajuti sklepa s carjem na lastno pest pogodbo. Dokumenti državne vlade so polni največjih obrobnih opazk: »Za ravnanje mejim gospodom diplomatom! ... To bo slednji moj boi med obema verama krščanstva in buddhizma ... To bo boj, ki sem ga napovedal v sliki narisanega, pri katerem se ima in mora vsa EvTcpa kot Etats Unis d' Europe zbrati pod nemškim vodstvom« ... in še več takih bedastoč. Angleži — biki In Idijotje, Na evropskih dvorih se trgajo za aforizme in glose kurijoznega soseda, po svetovnem časopisju pa se tiskajo z ogorčenjem in posmehom cesarski inter¥iewi iz Berlina: »Vi, Angleži, ste nori kakor biki, ki zagledajo kaj rJečega.« • . . Ako pridejo angleški približevalni poskusi neprera-čunljlve dalekosežno*;ti, govori cesar prvo besedo in potiska k nasprotnikom strah vzbujajočo pomorsko silo. Bismarckove sanje so pozabljene. Komaj je bil mrtev, je bila angleška zveza trikrat odbita, tretjič, ko je pisal cesar Viljem Edvardu VII., da so njegovi angleški ministri »brezmejni idijotje«. Ko je angleške potrpežljivosti konec in se ustvari entente cordiale, kriči vsa Nemčija ogorčeno, da so perfidni bratranci obkolili državo . . . Surovost proti Rusom in Angležem. Načrt o omejitvi oboroževanja treba zavreči. Na mizi leži ekspoze" ruskega ministra. > Ako ml to ponudi — vzkipl cesar — ga udarim za ušesa.« Odbiti se mora rudi angleški predlog za zmanjšanje pomorsk'h bojnih sil. Poslaniku se sporoči, da cesar ne želi dobrega razmerja z Anglijo za ceno zgradbe mornarice. »To je brezmejna nesramnost, ki vsebuje težke Inzulte na nemško ljudstvo m njegovega cesarja . . . Mornariški zakon se izvede do zadnjega, pa če Je to Angležem prav ali pa ne, to je egalno. Ako hočejo vojno, naj jo kar prl-Čno, ml se je ne bojimo!« . . . »Konferenčne komedije.« K misli o obligatoričnem razsojevaniu je zapisal: »Konferenčne komedije se ode« ležim, meč pa si pf držim za valjček na strani.« Maaška konferenca: »V troji praksi pa se bom pozneje samo na Boga In ■a svoj ostri meč zanašal in skliceval.. . »und scheJsse auf dle ga n z en Beschlflsse.« »Lopovi In dru hal.« Odpravljena je bila že zdavnaj Bls-marekova varstvena pogodba z Rusijo. Ko je Izbruhnila svetovna vojna in ko je bila Rusija že poprej po naravni posledici zvezana s »Clemenceauom in ostalimi lopovi in druhaijo«, je nastalo v strahoviti jezi protestiranje, da so se sosedje Nemčije za-kleti za napa/* I Tlrpltz. Ugovori ministrov niso pri cesarju nič zalegli in često jih je odtehtalo soglašanje drugih svetovalcev. Izmed preostalih stopa v ospredje admiral von Tirpitz, zviti prerok, ki je cesarjevo mornariško politiko s strastjo podpiral in znal izvesti svoje fantastične programe za gradbo brodovja proti Biilowu in Bethmann-Moilwegu, samo da se ni bi bilo treba sporazumeti z Anglijo. Rajše Je gojil dalje svoje osebno sovraštvo do »nesramnih pomorščakov« skupno s svo-in cesarskim gospodarjem. Ko je leta 1912 Lord Haldane v Berlinu napravil zadnji poskus za sporazum in se je kazalo, da bi pridobil vodilne nemSke državnike za redukcijo obeh mornaric, je tekel Tirpitz k cesarici: »Veličanstvo! Tu gre za krono vaših otrok!« Njemu je ostal triumf z ono drago mornarico vred, ki je bila šest let pozneje med zmagovalce razdeljena ali potopljena. Toda to so bili možje, ki so ostali zvezani z Viljemom in pred katerimi se je morala vsaka uvidnejša glava prejalislej umakniti. Mogočen knez, ki se mu vse klanja. Skozi celo Ludwigovo delo, med osebnostmi vseh vrst, med slikami visoke politike, vojaškega življenja in družinskega kroga, skozi stiske in zmagonosno veselje se vleče niti onega psihologičnega razvoja, ki se pričenja s presenetljivo negotovostjo mladega monarha. To negotovost značaja in sodbe, lahko pa mučno fizično abnormalnost, vse to mora cesar prikriti, udušitl pod krinko despončne velje, s strogostjo ali vljudnostjo, s smehom ali izbruhom jeze. Pohabljena leva roka ostane skrita v žepu plašča, desna pa lahko vodi uzdo izučenega paradnega konja kot žezlo pokorne države. Vsaka slabost na tem človeku ostane skrita, skrbno zastrta. Mogočen knez stoji pred svetom: njegovi ministri se klanjajo, njegovi oficirji in diplomatje enako, klanjajo se tudi duhovni gospodje, zaupniki in prijatelji, umetniki m učenjaki, pripogiblje se pred njrm nemško ljudstvo. Do trenotka poloma. Praktična Miklavževa darila si oglejte v moderni konfekciji Jos. Rojina, Ljubljana žen, da je dne 20. septembra t. L t Gor. žetini z nožem dvakrat zabodel Jožeta R Inka, in sicer enkrat por* rebra, drugič pa v desno nadlaket ter mu prizadjal globoki rani, obenem pa mu jo razrezal obleko. Obtoženi dejanje popoluoma priznava, a sklicuje se na siiobran. češ da ga je Rink prvo zgrabil in davil za vrat, kar so mu sodnik: deloma verjeli ter ga obsodili samo zaradi prekoračenja silobrana na 1 mesec poostrenega zapora. Nadalje mora plačati Rinku aa bolečine 250 Din, za pokvarjeno obleko 150 Din in za zdravnika 50 Din. — Matevž 3u. b i c, 37 let 6tari samsV ' rezposelni dels-vec, brez stalnega bivališča. Jo ožji rojak prejšnjega, namreč lz Lučan v Poljanski dolini, šublc je na Jako slabem glasu, razupit pretepač, ki je bil zaradi nasilnosti li Ame. riko za vedno izgnan Dne 25. oktobra t. 1. je šubic popival v treh gostilnah v Gorenji vasi **r nekoliko napit začel v Jegličevi gostilni na razno načine navzoče fanto izzivati Pri tem jo držal za hrbtom kuhinjski nož, ki ga jo vzel doma brezdvomno z očitim namenom. Ko je Gregor Rupnik na njegovo izzivanje z besedo reagiral, ga je obtoženi takoj naskočil z nožem ter ga nevarni ranil. Nato je naskočil z nožem 6o Rupni. kovega tovariša Jos. Mandelja, ki na mu j*< odbil sunek s stolom, na kar Je stekel obtoženi za bežečim, ranjenim Rupnikom, a ga ni dohitel. Obtoženi se izgovarja s popolno pijanostjo, kar pa je po pr!čab ovrženo, kajti obtoženi je po teh napadih do pol 1. po polnoči prežal pred gostilno na neljube mu goste, cesar bi popolnoma pijan človek m» mogel storiti, šnbio jo bil obsojen na 2 leti hude ječe ter mora pečati Rupniku za bolečine ln zdravljenje okrog 900 Din. — Nepoštena najditetjica. 45letna vdova Jožefa BoriSek tam za Kumom Ima 6 otrok, a še več kazni. Samo zaradi tatvin je bila že 4krat kaznovana. Dne 24. avgusta t. 1. je veleposestnik Fr. Knez lz Lopote te gubil na potu proti Rad očna denarnico, v kateri je imel 2870 Din denarja, orožni list tn lovsko karto. Den p je našla obto- ženka, pobrala iz nje denar, denarnico z ostalo vsebino pa baje vrgla vstran. Nato Je šla celo v Knezovo gostilno pit, a danes §4 izgovarja, da z namenim, ker bi bila najdeni denar vrnila, ako bi se bil kdo oglasil zanj. Denar je obteženka kmalu izdala aa razno nakupovanje tn za plačilo dolgov, a prišM so Ji na sled, ker jo v par dneh zaporedoma plačevala s tisočakom. V začetku J* najdbo trdovratno tajila, a končno je bil i primorana k priznanju, vendar pa trdi, da v denarnici ni blio 2S70 Din, temveč le 232J. Obsojena je bila na 4 mereče hude ječe, takso 75 Din in povrnitev 2320 Din oškodovancu z obrestmi vred. Umik v odločilnih trenotkih. Po najstrašnejši vojni v svetovni zgodovini pride končno trenotek, ko bi mora! čaščeni vladar pokazati, kaj tiči za njegovimi drznimi očmi, za navalom njegovih besed in kaj je v prsih pod njegovim vojaškim plaščem, posutim z redovi. Dosti dolgo so oboževali nositelja krone, sedaj bi radi videli človeka, oči sveta so obrnjene nanj ln njegovo ljudstvo trepeče. Poslušno je bilo in požrtvovalno. Iz ljubljenega simbola njegove nacijonalne vere se mora v največji sili končno razodeti smisel: no-blesse oblige. Zmagovalci zahtevajo odstop, uporniki tudi, toda na bojiščih je še borba in vstajnike držijo še v šahu. Ministri m generaii odhajajo in prihajajo novu Sovražnik se zagreza vedno ljutejše v omahujočo nemško fronto, val revolucije se razliva čez celo deželo. »Odstop je neobhodno potreben« — pravi kancler iz Berlina po telefonu — »Kiel Je v rokah vojaških in delavskih svetov, Monakovo je republika« . . . Cesar se verižne v ustnice: »Bedastoća! Čete stole za menoj. Jutri korakamo proti domovini!« — Med oficirji v glavnem sta- j ^~^odne"stroske, nu se vrši posvetovanje, v Berlinu se bra- ! tijo vojaki z delavci, Aleksandrov polk je že prestopil. V glavnem stanu razmišljajo, kako bi sodrgo najbolje postreijaJi. Pred nemogočo nalogo se pogreznejo Hinden-burg rn druge glave v globok molk: Saj se ne da nič več naredhL! Devetega novembra: Vse Je uskočilo, nobenih čet ni več na razpolago, cesar mora odstopiti. Generali prosijo, ministri tudi, v Berlinu divja množica, zadnji bolestni krik vlade v Spa: Gre za minute! — Kancler čaka v Berlinu z ostankom svojega kabineta, socijalisti so se izločili, oni vodijo mase — cesarjeve izjave ni. Tu končno vzame princ Max von Baden kos papirja in napiše sam formulo odstopa, da reši državo in dinastija Cesar sedi v Spa in kriči o Izdajstvu. Cesar se noče odpovedati prestolu, pa se tudi noče vreči na svoj meč, cesar . . . sploh noče ničesar. Nekaj zvestih sivolasih Prusov pride, pa pravijo: Še Je eno mesto za cesarja, blizu od tu, na fronti, kjer se ie bore nemške armade. Cesar Viljem! Da bi končno vendar sam jahal v bitko, da bi nad hekatombami kot zadnji nemški vojak z zvestimi starimd Junkerji padel . . . Ne? Pa morda kako dejanje, ukrep, ki bi bil cesarski. K zbeganim četam, k sovražniku kot zastavnik al! posredovalec aH pa na cesto v perlinu kot deželni oče pred razdraženo ljudstvo. Toda ta Hohenzofler ne ljubi kaj takega. Korakoma končuje svoj umik od sijaja polne, od boga dane moči v dvorni vlak, kler ga časa zadnja večerja ih ob jutranjem svitu v nagli avto., ki reši nemškega cesarja čez državno mejo na Holand-sko . . . — Za mesarja se ne spodobi vodo piti Jakob Mlakar, mesar v 2ireh, je obtožen po § 93. Dne 1. septembra t L je prisei k njemu kontrolor merosodnega urada is Ljubljane Ig. Novak, da preišče tehtnice. Mlakar, ki je prišel ravno z neke kupčije domov, je sedel pri litru vina in kosilu. Sam trdi, da je bil popolnoma pijan ter je mislil, da je kontrolor tisti mož, ki mu je nedav« no prav slabo popravil tehtnico, zato je začel vpiti nad njim: »Vsi ste goljufivi hudiči, ki nam samo škodo delate. Mojih vag ne bo nihče pregledaval, v svoji hiši lahko imam, kar hočem.« Pri tem je kontrolorju pretil s pestjo in ga končno zagrabil za ramo. Obtožjeni se noče na ničesar spominjati, češ da je bil popolnoma pijan. Odkar je bil v vojni trikrat ranjen, a enkrat ga je zasula granata od takrat mu škoduje vsaka alkoholna pijača, da ga napravi popolnoma zmešanega. Predsednik: »Zakaj pa potem pijete vino in žganje? Pa bi pili vodo!« Mlakar: Za mesarja se ne spodobi, da bi pri Iikolu pil vedo. (Ceneje pa bi vsekakor bilo.) Mlakar je bil obsojen na l teden zapora, seve mora plača d tudi takso Daraimo za sokolski Tabor! — Sodnika lu žandar je je razžalil 10. avgusta t L Jože Mahne v GoriČici pri Grahovem, ko mu je prisodilo okrajno sodišče v Ložu 48 ur zapora, ker je sosedu iz hudobije polomi! plot. V obsodbi se je trdilo, da je polomil 6 metrov plota, po obsodbi pa je Mahne zmeril podrti plot, a ker ga je bflo 3 metre, je podrl še 3 metre in pri tem kričal inkriminirane surovosti. Obtoženi je bil že opetovano kaznovan zaradi pretepov tn drugih nasilnosti. Sedaj je zopet dobil 2 meseca poostrenega zapora. — Nevaren tat in slepar. 43-1 etnl strojnik Janez Grbec Iz Smartna pri Litiji hna že neštevilno tatvin ln sleparij na grbi. Sedaj se Je zopet nabralo prod njemu precej gradiva, tako je dne 4. julija 1024 vlomil v neko hišo v Gabrijah pri Litiji ter odnesel 8 oblek v vrednosti nad 3000 Dm. Dne 28. aprila je prišel v Sos trem k Mat Aliču z Iažnjivo pretvezo, da ga pošilja Aličev, v Mariboru zaprti sin ter izvabil več obleke in denarja. Dne 11. septembra je pokradel svojemu delodajalcu SchuHer-ju v Dobrni za 4S20 Din obleke, mag. uradniku v Ljubljani Viktorju Ciuhi pa je izvabil na pornmi 50 Din. Za vse skupaj ie dobil 2 leti hude ječe. — Obljubil Je poboljšanje. 23-letni hlapec Al. Glavač tz Vrhpolja pri Kamniku je okradei svoie gospodarje za razne predmete, tako A. Slokarja v Domžalah, Fr. Zupana v Preserjah itd. Dne 16. oktobra t L je odpeljal Iv. Deteii iz Doba 1500 Dw vredno kolo. Ker je fant vse skesano priznal ln slovesno obljubil poboljšanje, Jt dcbil za prvič samo 2 meseca strogega zapora, ki ga bo kmalu prestal a preisko-valnim zaporom. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 6 decembra 1925, stev 278 Dnevne vesti. V LtabiianL dne 5. decembra 1925. Prava beseda ob pravem času« V sponi radi zavoda sv. Jeronima so se naši škofje, kakor je znano, po* stavil ob bok Vatikana in sestavili skup* no pastirsko pismo, v katerem odobru* jejo in upravičujejo rop, ki ga je izvršil Vatikan na pravicah naše jugosioven* ske države. VzpriČo tega necuvenega nastopa na* šib katoliških škofov je pač razumljivo, da je upravičeno ogorčena vsa naša Javnost. Zato se tudi ni čuditi, ako pri» občuje tako zmeren list, kakor je «Po* litika*, o tem nezaslišanem činu naših katoliških škofov s srčno krvjo pisan članek, poln rezkosti, gneva in ogorče* nosti. «Vatikan je izvršil*, tako izvaja «Po* Htika», nečuven puč v zavodu sv. Jeroa nima. Naši katoliški cerkveni dostojan* stveniki triumfirajo, mesto da žalujejo, da je bila njihovemu narodu povzro* čena očividna mednarodna sramota. In po svojih listih takoj opravičujejo kar* dinala Gasparrija in dokazujejo, da za* vod sv. Jeronima ni — naš. Ni naš!... Kakor da jim je italijanska kurija po* trebnejša m bližja od rodne države, od rodnega naroda in njegovega obra* za! In kakor da bi po žilah teh prevzvi« šenosti ne tekla hrvatska in slovenska kri, marveč kalabreška ali benečan* ska!... Trinajst škofov poleg gospoda Jegliča v Ljubljani javlja narodu, da se Je pričela v naši državi borba proti katoliški veri in papežu in da se ta bor* ba v polni meri pripravlja ... Ali ni v tej napovedi borbe nekaj globljega od našega klerikalizma? Ali se ni ta stvar vprizorila v na* menu, da bi bil vržen ogorek v našo šele pokrito hišo? Ogorek iz posveče* nih rok, ker obična posvetna roka ni mogla zapaliti strehe?» Ko je <*PoIitika» to ugotovila, izjavlja z vso kategorič* nostjo: «Cerkev ne more biti nad drža« vo in nad narodom, najmanj pa nad njihovimi življenjskimi interesi... Na* 5a driava se ne more pretvoriti v kom gregacije. Mi v tem oziru ne smemo postati Španija. Sole in vzgoja mladine mora biti pred vsem v državnih rokah. Hočemo, da bi bil škofom za Bogom najbližji narod in država in šele potem po vrsti Vatikan in njegovi poglavar* jI... Vladi je vržena rokavica! Rim* ska cerkev je velika sila. Toda mala tu* di nista naša država in naš narod!...» To je enkrat odločna beseda iz Beograda na naslov klerikalnih rovar* jev proti naši državi. Naj bi besedam y istini sledila tudi dejanja! — Ob Prešernovi 125 letnici... ne prinaša telesno glasilo voditelja kleri* kalne stranke dr. Antona Korošca «Na* ša Stražaa v Mariboru niti vrstice o Prešernu. — Kaj poreče k temu «Slo* venec»? Korošcev organ pač očividno hoče ostati zvest staremu klerikalnemu naziranju o pesniku Prešernu, katero naziranje je «Slovenec» zlil dne 9. sep* tembra 1908. na predvečer svečanost* nega odkritja Prešernovega spomenika v dve besedi <*pijanec» in *pohotnež». Takrat je napisal tedanji «Slovenčev» 'glavni urednik Evgen Lampe o Pre* šernu dobesedno to«le: *Nezmernost v pijači in nebrzdana spol ska strast sta pokopala Prešerna in njegovo poezijo; to mu je strlo moško silo, da je omahnil in padel kot žrtev nravne slabosti.» — Tako so klerikalci s <*Slovencem» na čelu blatili Prešernov spomin pred 20. leti, danes pa si ga isti ljudje laste in proslavljajo istega Prešerna, ki jim je bil 1. 1905. samo «pijanec» in «pohot* než». za duševnega očeta svoje senara« tistične politike in za svoj vzor! Ali ni to višek nesramnosti? — Le Še nekaj dni je čas, da si kupite srečke sokolske loterije Tabor. Srečka je primerno darilo za Miklavža za mlade in stare. Dobite jih po vseh ljubljanskih trafikah in na Taboru vsak dan od 36.—19. popoldne. — Zanima* nje v zadnjih tednih za loterijo se je razveseljivo dvignilo. Naročila priha* jajo posebno s kmetov. Kot kaže seda» nja slika prodaje, glavni dobitek 50.000 dinarjev verjetno ne ostane v Ljublja* ni, ako se Ljubljančani nc podvizajo z večjim nakupom! — »Morala in moraaala«. Prijatelj Kocabajzelj nam piše: S krčevito radostjo sem čital v Vasem listu uradni popravek nalmerodajnejšesra mesta, da jre. cenzorji nikakor niso zakrivili one-jra delnega orelepljenja plakatov za film »Moč in lepota«, nefco da se visoko mesto z mano celo popolnoma strinja Klede kulturne sramotnostl doseod-Ijaja. Da izkažem zz. cenzorjem svoje osobito velespo štovan Je in se obenem pokorim za nelepo domnevo, ki sem io o njih imel, sem šel pri tem mrazu takoj s klobukom v roki okros: Rožnika. Spotoma mi je zmrznila pleša na glavi in so se mi na severnem tečaju pojavile takorekoč polarne pokrajine, bele kakor na šolskem jrlobusu. To sem zaslužil v potni meri! Toda moja Grenlandija mi je omozočila tudi prav hladno razmišljanje, obstoječe v vprašanju: Kdo torej zakrivila v Ljubljani take avtodafeje. kakor je bilo preleplje-nje Češkega umetniškega plakata lani, jsdai pa filmskega? Kdo?? Z uradnim pojasnilom onih. ki niso tega krivi, stvar za mene in za javnost ni opravljena. Sami se plakati niso prelepili, »Zveza kulturnih društev« jih menda tudi ni, tudi g. škof jih najbrže niso (čeprav bi jim bilo to prav podobno). Kdo torej? Ali nima prav nič koraiže, da bi se oglasil. Ali ga ie zdaj vendarle sram?? K. C. B. —- Iz sodne službe. Imenovana sta: za višjeza pisarniškega oticijala pri okrajnem sodišču v Murski Soboti pisarniški ofTcijal Ivan H u m a r, za kanci is ta pri okrajnem sodišču v Smaiju orožniški narednik Jakob Selak. Premeščeni so: pisarniški oiicijal Fran Ferenčak iz Kozjega, kan-cellst Matija Meznarič iz Ormoža In kancellst Josip Drevenšek iz Šoštanja, vsi k okrožnemu sodišču v Mariboru; kimcelisi Božidar Langerholc iz Kam. r.ika k okrajnemu sodišču v Laškem In kaneelist Fran Oblak iz Šmarja k okrajnemu sodišču v Šoštanju. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: Marija Tekavc od poŠte Ljubljana 5 k pošti Ljubljana 1, Olga M o s e r od pošte Ljubljana 1 v Dol pri Ljubljani, Justina B1 tac iz Metlike v Toplice pri Novem mestu, Štefanija S i b o v e c od pošte Ljubljana 1 v Ormož. — Iz prosvetne službe. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani so pomaknjeni v višjo skupino profesorji: Oton Grebene, Josip Čopič in Stanko Dimnik. — O vzdrževanja drž. cest Z oziram na članek »Za napredek LJubljane*, objavljen dne 22. in 29. novembra t L, smo prejeli od okrožne gradbene sekcije v Ljubljani to-le pojasnilo: Državne ceste, zlasti proge, ležeče v pomertju mesta Ljubljane so gotovo v precej nezadovoljivem stanju. Toda kriva temu ni zanftrnost cestne uprave, temveč izključno le pomanijkanje denarnih sredstev za vzdrževanje cest. To nI n&ak izgovor, to je gola resnica. Uprava državnih cest ne more drugeoa, kakor z motiviranim predlogam prositi za potrebni kredit, kar se je opetovano zgodilo in to ne vselej brez uspeha. Tako je nam uspelo, da smo dobili kredft, da se kolikor toliko izboijša Ljubeljska cesta. Uspeh se seveda pokaže šele okoh" Velike noči. Tudi upamo, da dobimo večje kredite, da popravimo tudi vse ostale proge ljubljanske sekcije. Ako te kredite pravočasno dobimo, bodo vse ceste do konca majnika prihodnjega *eta zopet v dobrem stanju. Ako VA\ ne dobimo, ne bodo pomogli Se tako ostri čianki v časnikih. Ultra posse nemo tenetur. Okrožna gradbena sekcija ljubljanska oskrbuje 152 kin državnih cest Od teh odpade na proge v ljubljanskem pomerila 8.5 km. Po statistiki, ki jo je pred kratkim sestavil okr. gradb. sekcija, so vnašali stroški za vzdrževanje 1 km prog v Ljubljani 19.449 Din, dočim je stal 1 km drugih cest le 2.525 Din. Celokupni stroški so znašali skoro eno četrtino vseh stroškov za 152 km cest. Na ljubljanskih progah nikoli ue leži strgano blato, ker se ga sproti od pel java. Na podeželskih leži toliko časa. da ga mejaši odpel iejo na svoja zemljišča. To se prakticira od nekdaj Ln se nikoli nihče ni spodtikal nad tem. Blato na tlakovanih prehodih o. pr. na Bleiweisovi cesti postrgajo državni cestarji obenem z blatom na celi cesti. Posebej se ga pač ne postrgava, ker uprava državnih cest ne more skrben za mestne potrebe pešcev. To jc stvaT mestnega magistrata. Tudi se ne more odnehati od dosedanje prakse, da se gramoz za Gosposvetsko cesto napelje na kupe že koncem poletja. Gramoz mora biti pripravljen, da pride ob deževnem jesenskem vremenu, predno sneg zapade, na cesto. Podjetnik ga napravi in dopelje, kadar ima čas. Ako bi se zahtevalo, da ga hitro sproti dobavlja, bi se stroški za aabavo gramoza najmanje podvojili. Aok je res potreba mesta, da gramoz ne iežj na kupih, bi morala te večje stroške nositi mestna občina, ne pa uprava državnih cest. Očitek o kakem zapadlem kreditu je neosnovan. Pri ljubljanski okrožni gradbeni sekciji ni nikoli zapadel kak kredit. Nasprotno ga koncem leta vselej primanjkuje. Ne odtegujem svoje delovanje, v kolikor je ž njim tangirana javnost, javni kritiku Imam pa gotovo pravico, da zahtevam, da bo kritika stvarna in da se vsak. ki hoče kritizirati, prej dobro o stvari pouči. V nasprotnem slučaju bo kritika imela ie en uspeh, da disgustira one. ki so si v svesti, da svojih dolžnosti niso nikoli zanemarjali. Iz tona obeh dopisov bi sodi!, da je bil to namen gospoda dopisnika. Kllbert, šef sekcije. — Prelernova akademija v Kranju. Po. leg veličastno poklonitve na Prešernovem grobu, ki ae je vršila dne 3. t. m., nore Kolo jugoslov. sester v Kranju dostojno proslaviti 1251etnico rojstva našega pesnika-prvaka 6e b prireditvijo Prešernove akademije dne 7. t. m. ob pol 21. zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma. Na akade miji sodelujejo naši odlični kulturni delavc! po naslednjem sporedu: 1.) A. Nedved: Pod oknom. dr. Ipavic: Zapuščena, in dr. Jenko: Strunam, izvaja godalni kvartet orkestra Narodne čitalnice. 2.) Prešeren tu njegova doba, govori univ. prof. g. dr. Kidrič. 3.) A. Hajdrih: Pod oknom, K. Ma-Sok: Strunam, poje moSki zbor Narodne Čitalnice. 4.) Prešeren: Sile spomina, Krst pri Savici, uvod, Neiztrohnelo srce, recitira tragedkmja g&. Marija Vera, 5.) Pr. S. Vil-har: Nezakonska mati m Ukazi, poje operna pevka ga. Lovšetova. 6.) J. Michl: Pev. en, Pr. S. Vilhar: Mornar, poje kouserva. torlst g. Marjan Rus. 7.) K. Mašok: Barka-rola, orkester. S.) živa slika: Slava Pre šernu. Solist« spremlja na klavirju pianistka grd6. Vera Majdlčeva. Po akademij! družabna zabava. K tej Častit vi Prešernove* i spomina, ki bo, kakor razvidno, tudi prvo. vrsten umetniški užitek, nI vabljeno le kranjsko meščanstvo, temveč tud! saaton. ni ki kulturnih društev in ustanov la LJubljane. — Tudi v Avstriji so v Šolstvo velike nerednosti. V proračunski debati le socialistični poslanec Glockner grajal neznosne razmere in abnormalnosti v avstrijskem šolstvu. Na Dunaju so lani začeli z redukcijo na gimnazijah. Odpustili, oziroma upokojili so 62 profesorjev, pr! čemer bi si naj država prihranila 380.000 šilingov. Ker pa ie treba upokojenim profesorjem izplačevati 258.000 šilingov pokojnin?, a za M-piente 160.000 šilingov, ima država prt redukciji 96.700 IHisov izgube. — y držav. nem ženskem učiteljišča v Hernalsu Je nameščena za ravnateljico bivša dvorna dama cesarice Zlte, baronica Kettenborg. ki ie strastna tercljalka in oboževalka propadle monarhije, pri vsem tem pa ženska sploh nima nikakih štuđb, niti Izpitov. — Kako zna naučno ministrstvo na drogi strani štedi ti, dokazuje dejstvo, da zdržuje in plačuje protesorja za verouk na gimnaziji v Leopoldssiadtu. dasi je na zavodu samem en katoliški dijak- — Poslanec dr. Eister je vprašal na učnega ministra, kaj bo s 700 juristi, kl vsako leto absolvirajo univerze. V vseh uradih in javnih zavodih je novo nameščenje uradništva izključeno. Mladim juristom je odprta edina pot k odvetništvu. — Koledar Dražbe sv. Cirila In Metoda za leto 1926. je izšel ln se pravkar razpošilja. Cena mu je 15 Din. Preplavila se hvaležno spre jama jo v prid družbeni blagajni. Koledar je hrati »Vestnik Družbe sv. Cirila ln Metoda« — poročevalec o njenem delovanju. Družbeno uspešno delo na šolskem polju oznarjujejo govori njenih treh največjih funkcionarjev na veliki skupščini; razvidno ie iz zgledno sestavljene bilance, ob kateri vzbuja največjo pozornost razpre glednica doneskov 83 podružnic, zlasti v začetku navedenih tekmujočih za prvenstvo. Poleg »Vestnika« naj se uvažujejo tehtni narodnoobrambni članki: »Nemci in mi,« -Naša manjšina v Avstriji in nemška manjšina v naši državi* in »Poročilo o šolstvu v Julijski Krajini«. Pokojnim cirilmetodarjem je odločen daljši spominski Članek, opremPen s slikami. Za pesniški del sta poskrbela Pr. Ks. Meško in gespa M. Lamutova, s katero kličemo; »Oj bratje, združimo se v delu!* — za Družbo sv. Cirila in Metoda! Koledar prav toplo priporočamo. — Jesenice. Sokolsko društvo Jesenice priredi v nedeljo zvečer ob 18. narodno igro »Donu, gostuje »Javorniški Sokol*. — Vstopnina običajna. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo *Sok. doma na Jesenicah«. — Koncert v Radovljici priredi dne 6. decembra ob pol 6. v sokolski dvorani s svojim moškim zborom žeiezničarsko glas beoo društvo »Sloga« iz Ljubljane. Prija- I tel j cm petja in izletov bo ta koncert uudil prfaneren glasbeni užitek za povzdigo nedeljskega razpoloženja. !0567n — Podpornemu društvu slepih so darovali: G- Jože Kurent s soprogo v počaščen le spomina blagopokoinega g. A. Pogačnika 100 Din. — G. in B. Pogačnik mesto venca na grob blagopok. Ant Relsner-ju 200 Din in g. Janko Pogačnik mesto ven- i ca na grob brata Antona 100 Din. Vsem darovalcem Iskrena hvala! — Odbor. — Ponesrečil se je v Detovitu v Ame* riki Ivan ZavrSan. V tovarni mu je stroj odrezal prst na levi roki. Po tem je delal še eno uro. Ob 10. uri so našli mrtvega. — Tat In slepar v oficirski uniformi. Prejšnji mesec je prišel v Jugoelovensko banko v Beogradu neki podporočnik 32. peš-polka. se predstavil kot Audrijan jV^nrllč Iz Mostara ter predložil ček sra 1350 Din. ki so se mu tudi izpiačail. Poznejše poizvedbe pa so dognale, da je bil dotični ček s celim zvezkom enakih čekov ukraden v Londonu neki Katarini M. I^ečner. Neznanec torej m bil oficir, temveč navaden tat in slepar. — Zigeuner Toni . Tako rme se je splošno prijelo 31'etnega Antona Vouka iz Mislinja pri Slovenjgradcu. Mož je citrar ln potepuh ter tiri v divjem zakonu s pravo ciganko Lojziko Rak, rojeno v občini S\\ Krištof pri Laškem. Ciganka si nadeva ime Louifla Gartne.-. Oba sta nujno osumljena raznih vlomov pri trgovcih v okoližu Marš. bora, Celja ln Ptuja. _ Izpridena deklic«, šele IS let stara Anica Muller je pri mesarju Ivanu Barlidu v Zagorju pokradla 1100 Din gotovine, več blaga in ženske obleke v skupni vrednotiti blizu 3000 Din ter nc^-^o kam pobegnila. Iz Ljubljane — Prihod dr. Korošca v Ljubljano, Da-ues pride v Ljubijan, kakor poročajo beogradski lisd, dr. Ant Korošec, poslanec ljubljanskega mesta. Nemara skliče shod, na kaierem bo poročal, kaj ie v parlamentu storil za Ljubljano m svoje volHce. To bi bilo sekakor zanimivo, ker njegovo delo v parlamentu za Ljubljano je zavito v najglobljo temo. Cas bi že bil, da bi g. Korošec odgrnil kopreno nad svojim »uspešnim« delovanjem za blagor Ljubljane in koristi njenega prebivalstva! Ne bi bilo napačno, ako bi ga posetili njegovi volilci ki ga pozvali, da položi lavno račune o svojem delu za koristi svojih voiilcev. To bi bili zanimivi računi, ki bi brez dvoma marsikateremu zaslepi j encu odprli oči Zato stavimo, da se Korošec skrije pred svojimi volilci v — MarijanišČe! — Italijanski konzulat se v kratkem Iz. teli !s svojih sedanjih prostorov, ker mu ja bilo v sedanjem poslopju v Selenbnrgovi aH. ci odpovedano. Kakor čujemo, se konzulat preseli na Miklošičevo cesto. — Nedelja ln bližnji praznik v Narodnem gledališču ▼ Ljubljani. V dramskem gledališču bosta v nedeljo dne 6. t. m. dve predstavi In sicer se vprlzorl zabavna In vesela igra »Pegica mojega srca« kot ljudska predstava po znižanih cenah ob treh popoldne, zvečer ob & pa Igrajo priljubljeno »Periferijo« z gospo Nablocko. Rogozom, Cesarjem, Kraljem ln Plutom v glavnih vlogah. Popoldne ob treh Istega dne po jo v operi krasno Verdijevo opero »Aido« kot Uudsko predstavo po znižanih cenah. Na praznik v torek dne 8. t. m. bo v opernem gledališča vprizorjena veteko-mična *n kratkočasna Offerbachova opereta »Orfef« v podzemlja«, ki je pri dosedanjih dveh predstavah publiki nad vse izvrstno ugajala. Zvečer ob 8- ari istega dne igrajo v drami Golarjevo Vdovo Rošlinko«. — Predstava v Narodnem gledališču v nedelj« dna 6. in na praznik dne 8. decam. bra. Pri Aldi, U se uprizori kot ljudska predstava po initaaih cenah v nedeljo dne 6 t. m. popoldne oh 15. v tukajftnjem gledališča, je ta-le sasedba: naslovno vlogo poje ga. Čalatova. Amoeria — ga. Thlerry-Kav*. nikova, Svečenioo — ga. Ribičeva, Radame- sa — g. Orlov. Ramfiea — g. Betetto, Amo-nasro — g. Holodkov, kralja egiptovskega «— g. Zupan in sla g. Mohorič. Dirigira g. Neffat, režira g. Bučar. Za pisanoet prizorov je zlasti poskrbljene z obširnim ansamblom svečenikov, »večen»c, ministrov, vodij* vojakov, suinjev. ujetnikov etiopskih in egiptovskega naroda. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah sa vladanja Faraonov. Plese je naatudirala solopiesalka gna. Tu-ljakova, plešejo gna. Tuljakova ta baletni zbor. Opera ae uprizori prvikrat po znižanih cenah z namenom, da jo morejo posetiti najSirsi sloji. Opozarjamo na to predstavo tudi občinstvo is ljubljanske okolice. _ Istočasno (v nedeljo ob 15. popoldne) igrajo v drami kot ljudsko predstavo ljubeznivo in zabavno angleško komedijo Pagica mojega srca. V nedeljo zvečer se uprizori t drami Periferija, igra iz življenja veliko-mestnih postopačev. Začetek ob 20. uri zve. čer. — Na praznik v torek dne S. t m. bo v operi uprizorjena m sicer ob treh popoldne veiekomiona Offenbachova opereta »Orfej v podzemlju;:. Zvečer ob osmih Iste. ga dne igrajo v urami Golarjevo priljubijo*, no veseloigro * Vdova Ftoslinkac. — Posipajte hodnike: Pri nekaterih hišnih gospodarjih, oziroma upraviteljih na zaležejo prav nič pozivi, da morajo posipa-vati hodnike pred svojimi hišami. Odkar je zapadel sneo ter je začelo ponoči zmrzovati, ne mine dan. da bi v Ljubljani ne ponesrečilo več oseb na zledenelih tleh. Ponesrečeni imajo pravico toži d lastnike hiš za odškodnino, ako se izkaže, da hodniki niso bili posipani. Včeraj n. pr. je padla na zledenelih tleh na Poljanski cesri 66-1 etna zasebni-ca Marija Sever to si zlomria levo roko na dveh krajih, razen tega pa se je rudi precej b oškodovan a na glavi. Vložila je tožbo proti upravitelju hiše Št 25 na Poljanski cestL — Razsvetljava v Ljubljani. Ravnateljstvo mestne elektrarne nam z ozirom ca našo notico glede nezadostno razsvetljenih izložbenih oken objavlja, da je sedaj, ko se je razširila električna centrala, za vsakogar in ob vsakem času dovoli elektrike na razpolago. Električna luč jc priznano iiaboljše rekiamno sredstvo, zato je pričakovati, da bodo tudi Ljubljančani segli po tej vrsti reklame, ki bo Izdatno dvignila velikcmestiii vtis naših cest in tigov. — Največja izbira finih bluz in oblek. Stari trg it 9. Krlstofle-Bučar — Razstava si »k dveh mladih umetnikov. V nedeljo dne 13. decembra so otvori v Jakopičevem paviljonu ras-stava akademične-ga slikarja Jara H : 1 b o r t a !n kiparja Vlada štovička. Opozarjamo na to razstavo, ker sta razsiavljalca na5 mladi naraščaj in pokažeta delo svojih zadnjih treh let. — Ugotovitev. Z ozirom na poročilo o nevarni vlomilski tolpi, ki ie bilo objavljeno v št 276, smo naprošeni ugotoviti, da vlomilci Sitar niso v nobeni zvezei z rodbino Valentina Sitarja, stanujočo na Gospo-svetski cesti št 12. — Velikonočni Izlet v Italijo priredi *Probuda* od 30. marca do 6. aprila m sicer preko Trsta v Florenco. Rim, Neapolj (Capri), Ankono ln s narnlkom ~a Reko. Stroški za hrane, prenočišče, vstopnice ln vožnjo v III. razredu brzovlaka 2500 Din, v II. razredu 2850 Din. Število udeležencev Je omejsno na 40. Prijave In pojasnila pri ^Probudaa, Gospodarski odsek. Ljubljana. — Predavan'e kinologa Ludvika Me-reva v klubu »Ljubiteljev ptičev« je preneseno rta poznejši čas in bo pravočasno ponovno razglašeno. — Plesni krožek Tabor priredi v nedeljo, dno 6. decembra v veliki dvorani Kazine poleg plesne vaje tudi Miklavžev večer. Darila se sprejemajo od 18. ure dalje v sobi poleg velike dvorane. K obilni udeležbi vabi odbor. 2060 n — Spomln'ajte se ob priliki sv. Miklavža tudi nas, naibedue?£ih slepih, s kakimi milodari, ki jih sprejema pisarna Podpornega društva slepih, VVolfova ulica št. 12, Ljubljana. — Podporno društvo slepih poživlja vse svoje redne člane, ki hočejo biti deležni novoletnih podpor, da najkasneje do 15. decembra t L pošljejo svojo tozadevno prošnjo z naslovom bivališča društveni pisarni. — Odbor. — Vodmačanit Napredno pol. in gosp. društvo za vodmatski okraj priredi v po* nedeljek dne 7. t. m. ob S. zvečer v gostilni »Pri Flcgarju«, Zaloška cesta 7, predavanje gosp. prof. Fr. Majcena: »Kako smo Sloven* ci v svetovni vojni pomagali rušiti A vštric jo«. Ker je tema skrajno zanimiva, se so* mišljeniki in njih družinski člani vljudno vabijo, da se v čim večjem številu udeleže tega predavanja. Odbor. 2037*n — Miklavievanje priredi Sokol L v soboto dne 5. decembra ob S. uri zvečer v dvorani mestnega dom*. Članstvo In prija« tel jI Sokolstvs dobrodošli! Otroci v sprem* stvu staršev so vstopnine prosti. 204Q*n — Atoma Companv, antična m reklamna družba se je preselila s Kongresnega trga na Cankarjevo nabrežje 1, pritličje, nasproti frančiškanskega mostu. Glej današnji ogias! 2 — V nedeljo 6. dec pri Jancu. Novi Vodmat, Društvena nllca 61, domače je-trnice m krvavice. Priporoča se za cenjeni obisk. — Parna kopel v hotelo Slon je odprta vsako sredo, četrtek m soboto za gospode od 8. do 18. ure ter v nedeljo ist-vtako za gospode od 8. do 12. ure- !049/n — Soiree dansante (čajanka) maturantov Tehniške srednje šele se vrši v ponde-Ijek dne 7. decembra v veliki dvorani Narodnega doma bo 8. zvečer. 1057/n — Predavanje ▼ društvu Soča v LJubljani. Danes predava v salonu pri «Levu» g. Ante Mervlč, ravnatelj meščanske Šole v Ribnici o temi: »Društvena dekadenca 'm naša krivda pri tem. Način ozdravljenja*. I Ker le to predavanje edino v tem mesecu, pričakujemo obilne udeležbe. Vabljeni so vsi člani la prijatelji društva. Začetek zanimivega predavanja ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost — Mestna zastavljalnica trna tomeseč-no dražbo aprila 1025 sastavljenih predmetov ia decembra t L ob Ji Doooldne- društvo Marijine bratov« ščme v Ljubljani nujno opozarja vse svoje člane, da marajo, kakor |e sklenil občni zbor m Je določila odborova seja. biti vsi še neporavnani letni prispevki 23 leto i°25 popoinoma vplačani najpozneje do dne 31. decembra 1925. Denar sme sprejemati tudi naša napovedovalka, ki ie v to pooblaščena. Kdor bi jih do tega dne ne poravnal, bo iz seznama društvemkov črtan. Novi č'ani se sprejemajo vsako prvo nedeljo v mesecu od 2. do pol 4. ure v društveni prsarn: Hrenova ulica 6., kjer se dajejo tudi vsa pojasnila. 1 ie ponovil. «0 čem? O očeh?» «Da, res...» sem pritrdil, čudeč se tej prostodušnosti. «Sicer pa, oorosti-te...» «0, kaj bi skrival, saj itak vem, da ste slišali malo manj ko vse... In zdaj bi radi zvedeli istorijo le;v> po redu? Nu, zakaj ne! Spomnite me, kadar bova pri pijači... A pripravite se na to, da ne bo nikake istorije: vsa stvar je preprosta, kratka, da krajša biti ne more. Dvajset besed, Vladimir Mihajlovič.» Prilika se je ponudila še tisti dan. Opoldne je prišel denar, ob treh svu dobila tobak, ob petih sva sedela v kantini, ob šestih je že gonil Antoša. da Je kar burja Žvižgala izpod sani. Zgodba Konstantina Aleksandroviča je bila sicer kratka, a vendar daljša od dvajset besed. «Vidite,» jo je začel, ko sem ga domislil njegove obliube, «pred sedmimi leti sem spoznal devojko, ki... nu da! Prav takšenle mrzel zimski veter je bil, ko sva se srečala na hišnem pragu: jaz sem bil namenjen k svojemu tovarišu, ona pa ie stopila baš tedaj z njegovo sestro skozi vrata Bila ie srednje visoki, vitka in nežna, v obraza kaj vem kaj mehkega ln milega; smehljaj — kakor bi se ribale blede rože v tooli sao; je fetcidiralo poeetmo veMko s£asn«ke infcel1 Dinastija, kateri pripada Rama VL. m v eiamski zgodovini Imenuje pravilno Chakkrl po njenem ustanovitelju generalu to vojskovodji Chao Fhraya Chakkrl, « jo 1773. strmoglav:! s prestola kralja Pnraya Tai: Sia, to je tistega siamskega janaka. Vi je osvobodil v Ayuddya ftiamskl narod burmanskega rtasiljs. v katerega ie pad<*l 1765. Phrava Chakkrl je obenem ustanovitelj današnjega glavnega mesta B&ngkel: (kj se imenuje Krcig Tnep v siamsaem jeziku). 1916 je umrU kralj spremenil pr. votno dinastićno imo Cha&kri v Ramadhl-hodi, svoje Ime pa v Rama VI., kot sesti monarh vladajoče dinastije. Zgodovina siamakega naroda sesa ne xaj v dobo pred Kristom, vendar Je ie precej nejasna. Prav gotovo pa je, da je o'o prihodu buddhizma že bil brahmanisem dobro ukoreninjen. Bud dninam je dospel v čaen vlado indijskega kralja A soka v drugem stoletju pred Kristom. Po morju sta iz I.anka (CGylon) dospela prva baddhi&ka-duhovna Salnt Sone in Uttara v deželo Sri Vichava ob samskem morskem zalivu Takrat »e je nahajalo na današnjem siam-skem ozemlju n«y. dovine eksotičnega naroda, o katerem p j nam je lo znanih faplo&no nekaj pokvar;«--nlh imen. Mnogobrojni crheološki preodtanld, ki se najdejo po celi državi, ao prava slika siamsko zgodovine ob reki Menam Chao Phrava tn vseh njenih dotokih, kjer tvori prijazni thai-narod in njemu sorodna azijska plemena sredi bogato m bujne troplt-ne narave pomemben faktor v naravnih pa. noramah. Z občudovanjem sem v sencah divnih palm, bambusovih goščav, velika: sklh tamartnd, buddhistooi svetih »bo-dreves itd. o prilfki znanstvenih ekspedi-cij (1914—1917) motril ta Študiral umotvo. re nekdanjih generacij. To ©o svetišča templjev, phrachedl, phraphrangi L đr. ^ vsemi trojimi arhitektonskim) okrasiti in fejancami, ki so povzete ia narave (n. pr. lotos), osirnuo Iz indijskega poema Rama-yaua (siamski Ramakien). Oigantične razvaline me?t iz dobe vseh starih vladavin sv omanja jo m bodo spominjale vsakogar, ki Ima priliko Jih videti, o vzvišenem 6tanju originalne in narodne dobrodelne, osrečujoče kulture, fc! si jo slikamo vedno v popolnoma napačni luči, in katere ie no za. strapljajo egoistični principi donesene la vsiljive evropske civilizacije. Prizadevanje zapadnih narodov 8iaxn obvladati s svojimi civUiz&torekiaa! cnjl a pomočjo misijonarjev, trgovcev in političnih agentov, je ostalo vedno trd oreh Previdna in zunanjemu svetu vedno prijazna siamska politika ter izborno narodno gospodarstvo in kulturna samozavest Je ohranila kraljevino zraven Japonske in Kitajske kot tretjo neodvisno državo na daljnem Vzhodu Azije, kljub vsem angleSkc^franco-skim mahinacijam in aspiracijam, ki ao so vraile desetletja z namenom pod jarmi jenja in v škodo miroljubnega siamskega naroda. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra ulijevega večera. In njene oči, tiste ve-ike, temne oči! Njen obraz morda niti ni bil tako lep, kakor se je zazdel r.ierri. Vladimir Mihajlovič. Ootovo ste tudi vi že opazili, da ima vsak ženski obraz dve lepoti: eno, ki jo vidijo vsi — saj je tudi namenjena vsem! — in še eno, ki je ustvarjena samo za enega, da jo doživi v skrivnostnem razodetju in jo sprejme vase kakor svetotajstvo. Ta druga lepota jc morda največje čudo na svetu in joj bi bilo nam vsem, ki smo udarjeni s hrepenenjem no ženski, ako te druKe lepote ne bi bilo... Ootovo sem pijan in govorim nerazumljivo, jeli? Ne? Dobro. Vznemirila me je že prvi večer; drugi dan in naslednje dni je s katastrofalno naglico rastel v meni občutek, da ne živim, dokler je spet ne vi dim. Iskal sem prilike, toda zvedel sem. da je odpotovala za mesec dnL Zaman bi vam pravil, Vladimir Mihajlovič. kaj vse sem preživel v teb nekaj tednih. AH morda poznate dogajanje, ki ga Stendhal imenuje kristalizacijo ljubezni. Vse možne odlike in vrlin* se zlivajo v njeno podobo, kakor si jo slika vaše hrepenenje, in vsaka najmanjša nada, do katere bi utegnili imeti pravico, se Iz-preminja v gotovost Z eno besedo, ko se je vrnila v naše mesto, je bila moja ljubezen dotorej brezmejna in dotorej odtrgana od vsakatere resničnosti, da zanjo ni bilo več ne imena ne izraza.. ,a (Konce prihodnjič.) Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dn* 6 decembra 1925. štev. 278 K IZPRAZNITVI KOLNSKE CONE. Dne 7. decembra so zavezniške čete izpraznile takozvano kolnsko cono. Slika kaže Kčln z druge strani Rene. To in ono Borba za kratke in dolge lase Ameriški izdelovalci glavnikov In las-nic so pričeli velik boj proti kratkim lasem, ki se občuti tudi že v Berlinu. Mislilo se je že, da je zmagala ostrižena ženska glavica, toda na skrivnem so rovarili preti njej razni elementi, katerim se ie posrečilo vžgati javno diskusijo o kratkih in dolgih laseh s takim uspehom, da se delijo estetiki in kritiki na dve polji; bitka le vedno hujša. Bubi - glavica je postala tako veliko vprašanje in ženska javnost se zanima za to bolj kakor za druge nujne in potrebne stvari. Še celo draginja se je morala umakniti pred skrbjo, kaj bo z glavico, ali ostane ostrižena ali jo bodo zopet dičili dolgi lasje? Pristaši kratkih las izvajajo, da še misliti ni na to, da bi prišle na ženske glave zopet cele gore las, ker bi to pomenilo negacijo moderne žene. Treba vpoštevati, da je žena od vojne dal te na raznih poljih mnogo boli napredovala kakor pa moški in da ni pripravljena opustiti pridobljene pozicije. Ni umestno smatrati kratke lase baš za modo, marveč so bolj praktični simbol, izraz materijalnih in kulturnih razmer, v katerih živimo. 2ena, ki se prikaže danes pri elegantnem sprejemanju z dolgimi lasmi, mora vzbudili začudenje in posmeh, kakor break na razstavi avtomobilov. Nasprotniki pa citiralo, sklep razsodnikov v Folkestonu, ki so pred par meseci :ia tečaju lepo počesanih glav določili vse glavne premije ženam z dolgimi lasmi. Dostavljajo še, da jim je znano, kako razne gospe iz visoke pariške družbe pustijo zopet rasti svoje lase, ali za sedaj je to še spretno skrito pod lasuljami. Mnoge žene so si dale odrezati lase samo radi tega, da se izne-bijo dolgega toaletnega truda. Nega las se danes zanemarja in opaža se že tudi zanemarjanje drugih telesnih delov, kakor da se je bati celo čez čas popolne dekadence. Neka komunistična poslanka je vskliknila: Proč s kratkimi lasmi! Sedaj so vse žene slične gospem iz kapitalistične družbe, katere smatrajo osirižene lase le kot sredstvo v vedni borbi proti vsakemu trudu in delu. Neka siara plemenitašinja visokega ugleda je izjavila jezna, da morajo kratki lasje izginiti, ker sedaj se gospe dobre družbe ne razlikuejo več od ruskih komunistinj. Na-meščenke v nekem velikem podjetju so novinarjem izjavile, da so kratki lasje res praktični in interesantni, toda stanejo preveč. Tako pravijo mlajše, starejše so nasprotnega mnenja. Med tem pa pravijo brivci, da je nastopil nekak zastoj v striženju las na ženskih glavah. Nekateri, ki so lani ostrigli deset žensk na dan, jih ostrižejo letos toliko komaj vsak teden... Poleg boja za kratke in dolge lase se vrši drug boj, ali naj ženske nosijo kratka ali dolga krila? Med drugimi se ie kipar Lederer izrekel za kratko krilo iz estetičnih in artističnih razlogov. Razni drugi možje pa menijo, da bi marsikateri ženski nič ne škodovalo, ako bi nekoliko zakrila svoje ne baš lepo zraščene noge. Dr. Faust na češkem Med ljudstvom severne Češke kroži pravljica o nekem dr. Faustu, ki se konča na enak načm, kakor znano delo nemškega pisatelia Goetheja. Zanimivo je, da |e nastala ta pravljica v prosvitljenem 18. stoletju in da se suče dejanje okrog resnične osebe. Junak pravljice je zdravnik Jan Jo-sef Antonin Kittel iz Sumburga pri Jablon-ci. Iz njegovega življenja so znane te-le podrobnosti: Rojen je bil I. 1701 v Simburgu v severni Češku Medicino ie študiral v Pragi, nakar se je nastanil kot zdravnik v svoji domači občini nekje v gorah. Kmalu je zaslovel po celem okraju s svojim čudovitim lečenjem. Njegova slava je bila tako velika, da so ga klicali k bolnikom celo v Prago. Za svoje pacijente je ustanovil v Sumburgu lastno bolnico in lekarno, pozneje ie sezidal na svoje stroške tudi cerkev, ki je bila kosvečena 1. 1760. Njegov nafcta. reJŠl sin se je nastanil L 1783. v domači far! kot župnik. Kmalu nato je zagneini zdravnik obenem s svojo ženo umrl. Velžkega uspeha v lečenju si domačini niso znali razlagati drugače, nego s trditvijo, da je bil Kittel v zvezi s hudičem Svojo dušo ie zapisal hduiču pod pogojem, da mu bo slednji do smrti služil. Pravljica opisuje ta dogodek tako-le: Neke jasne noči se je vračal Kittel od bolnika iz oddaljene gorske vasi. Kar je opazil ob poti gada, ki mu ie manjkal de! telesa. V trenotku, ko je hotel s palico gada ubiti, se je pojavil pred njim ] neznanec v pastirski obleki in mu prepo- vedal ubiti gada češ, da pozna žival skrivnosti, ki mu lahko kot zdravniku mnogo koristijo. Kittel jc prosil neznanca, naj mu razodene te skrivnosti, kar je neznanec s pomočjo gada takoj storil. Presenečenemu zdravniku je tudi izjavil, da mu lahko razodene še druge izredno važne skrivnosti pod pogojem, če ga vzame Kittel s seboj domov. Kittel je pristal na to in neznanec je razgrnil svoj plašč., na katerem sta oba v hipu priletela do zdravnikovega stanovanja. Kittel je kmalu spoznal, s kom ima opraviti, vendar pa je sklenil s hudičem pogodbo na 50 let Upal je namreč, da se s krščanskimi del usmiljenja sčasoma iznebi hudiča m njegovega vpliva. Neznanec mu je bil posihmal vedno za petami. Samo v cerkev si ni upal za njim. Kittel je dobil od njega čudodelni plašč m knjigo, ki je dolga leta služila pri izvrševanju zdravniške prakse. S pomočjo plašča jc lahko letaJ iz kraja v kraj. Tako je lahko preletel v potih minutah iz severne Češke do Prage. Svojo čudodelno knjigo je našel nekoč po povratku od bolnika v rokah svoj Hi otrok. Ti so preči tali tajno formulo, ki je poklicala pred okno ogromno jato črnih ptic Kittel se je vrnil baš o pravem času, ko so hotele črne ptice planiti na njegovo deco. Z drugo formulo jih je srečno prepodil in rešil deco preteče nevarnosti. češka Faustova pravljica hna tudi svojo Valpurgino noč, 30. aprila sta šla dva Kittiova prijatelja iz Jablonce k zagotne-mu zdravniku na čašo vina. Nekaj časa so sedeli prijatelji za mizo in se pogovarjali o praznovernem ljudstvu, nakar je prišel nekdo po Kittla, ki so ga klicah' k bo miku. Njegovo mesto je zasedel hudič. Oba prijatelja sta se počutila v njegovi druži)! tako slabo, da sta jo kmalu odkurila domov. Nepovabljeni gost jti je spremil do kapelice, kjer je naenkrat izginil. Oba prijatelja sta prispela v tem do gozda. Bilo je že blizu polnoči, ko sta začula čudno šumenje. Drevje je ječalo in stokalo, iz daljine se je čulo zamolklo tuljenje psov. Prestrašena prijatelja sta se hotela skriti. Skočila sta za neko skalo in čakala, kaj bo. Kmalu se je pojavil čuden mrtvaški sprevod. Nepopisna groza ju je obšla, ko sta opazila v sprevodu dr. Kittla in njegovega spremljevalca. Oba sta imela zastrte obraze. Prijatelja sta začela na vso moč bežati, dokler se nista zgrudila upehana in onemogla na zemljo. Ko sta se prebudila, sta opazila, da sedita na klopi pred Kittlovo hišo. Kittel ji-m aje zaman dopovedoval, da Je bil nočni dogodek salo posledica vinjenosti. Oba sta bila prepričana, a sta videla delo hudičevih rak. Med ljudstvom severne Češke se je ohranil o današnjih časov pregovor — temu bi niti Kittel ne mogel pomagati, če je kdo na smrt bolan in upanja, da bi okreval, se preprosto ljudstvo takoj spomni dr. Kittla. Milijarder in kuharica Te dni govori ves Newyork in piše ame* rikanski tisk o zakonu znanega milijarderja Kipa Rhinelanderja. Pred tedni se je mladi Kip, edinec newyorskega milijarderja nam« reč oženil a kuharico svoje matere, z Alico Jones. Mlada žena je za štiri leta starejša od mladega Kipa, povrhu tega pa Še mu« latka, kar je vpričo sovražnosti pristne amerikanske družbe proti Črncem strahovita sramota za vsakega 100% Amerikanca, kaj šele za visoko denarno aristokracijo Z dru* ženin držav. Ko so torej roditelji mladega Kipa zvedeli, da se je njihov sin poročil z mul a tko, so mu svetovali, naj izjavi, da ni vedel za tak izvor svoje mlade žene. Temu se je uprl mladi Kip in objavil v listih, da je vzel ženo iz čiste ljubezni. Ker si rodi* tel j i niso znali drugače pomagati, so nago* vorili mlađega Kipa, da jc odpotoval, meneč da na ta način ohladijo ljubezen in mladega moža odvrnejo od zakonito vezane žene. Mladi Kip ee je udal roditeljskemu prigo« varjanju in odpotoval. Med tem pa so starši stvar oddali odvokatom, da izposlujejo raz* poroko. Cela tropa prvovrstnih ncwyorških advokatov se je spravila na kočljivo zadevo in tuhtala, kako bi ugodila srčni želji oara* močenih milijarderjev, izzvala razporoko pri sodišču in prišla na ta način do obečanih milijonskih honorarjev. Advokati so eesta* vili peklenski predlog sodišču radi razpo* roke mladega Kipa s mulatsko Jones. Svoj predlog so utemeljili nastopno: Njihov sin Knip je bil že v rani mladosti čudak. Izogi* bal se je družbi ter se je najraje potikal po samotnih potih. Rad se je družil le s služin* čadjo. Kaj Suda, da je demonska mulatka lahko dobila nad. mladim, mehkužnim, to* P-lili in duševno zaostalim Kipom popolno oblast in da ga je tako omamila, da se je udal njenemu prigovarjanju in jo poročil Advokati to izmišljeno storijo opremili a raznimi dokumenti in spričevali najboljših ncwyorških zdravnikov, da dokažejo neraz* vito stanje mladega Kipa, zlasti pa njegovo neodgovornost. Obenem so ugotovili mulat* ski značaj mlade Kipove žene in ji pregle* dali rodovnik do 10. kolena. O pristnosti mulatske žene ni več dvoma. O celi zadevi se je naravno razpisalo newyorško m drugo časopisje Združenih držav, ki ljubi senzaci* je in škandale in stvar predalo javnosti. Ni izključeno, da je rodbina Fridlander poizkus šala podkupiti ameriško Časopisje s teškimi milijoni, kar pa ne bo doseglo efekta, ker jc najbrž toliko listov, da jih tudi milijarder Fridlander nc bi mogel podkupiti, tudi če bi se dali. Radovedni smo, kako bo odločilo amerikansko sodišče. Jfitie za JKikhvžem in naročite mu nai ne pozabi prinesti krasno kravato samo veznico, rokavic in nogavic, robcev, perila in temeljito zimsko suknjo od tvrdke Dravo Schwab - Ljub'Jana Čarovniški proces Pred porotnim sodiščem v Strassbur-gu se je vršil proces, na katerem so se bavili skoro z neverjetnim slučajem praznoverja, s prav dramatično čarovniško dogod-bo, ki je imela tragičen konec. Pred porotniki je stal 48-1 etni Josip Sur, ki je ustrelil 23-letnega Marbacha, ker ga jc smatral za čarovnika, ki je povzročil njegovi družini veliko gorje, O obtožencu je bilo podano oblastno spričevalo, ki pravi, da ni bil nikdar kaznovan in sodnijski zdravnik je izjavil, da je Sur sicer nekoliko omejen človek, toda za svoje dejanje povsem odgovoren. Surova družina je razširjala med sovaščani trditev, da sta družini Marbach in BSspilujr čarovniški. Trdil je, da je bila njegova hiša začarana. Vsako noč so čuli od daleč ropot in pes je lajal na dvorišču. Zaslišali so se koraki raznih živali in otroci so videli pozneje mačke, kunce, pse in druge živali, ki so skakale okoli po sebah in se vsedale na prsa spečih ter jih ovirale v dihanju. Otroci so trdili, da so spoznali med temi živalmi Marbacha in Bos-pfluga. Surova družina se je zatekla k molitvi in iskala je tudi pri raznih »domačih zdravnikih« zdravilna sredstva in recepte, da bi odgnala od hiše čarovnike. Državni pravdnik je vprašal Sura, ali Še vedno veruje v čarovnike. Sur je to potrdil in se skliceval tudi na trditve svoje Žene in svojih sinov, ki so pred sodiščem po vrsti pripovedovali čarovniske dogodke. Eden sinov je trdil, da so se neko noč odprla vrata in priskočil je v sobo rumen kunček. ki je splezal njegovi sestri na prsi. Tudi neka mačka in pes sta plezala po spečih in jih hotela udušitL Take in enake čenčarije so pripovedovali Surovi pred sediščem na dolgo in široko. Pa tudi druge priče so pripovedovale enake reči. Surova sinova Martin in Alfonz sta bila baje v neki krčmi zasmehovana od čarovnikov Marbacha in Bospfluga, ki sta ju vprašala, če ni morda njuna 20-letna sestra Adela postala nosna potom čarovništva? Oče Sur je bil vedno bofcj ]ezen na čarovnike in končno si je izposodil pri nekem lovcu puško z dvema pa-^ranama. Ko je zagledal Marbacha, Je ustrelil nanj in ga zać:M. Potem je hotel streljati še na Bospfluga, toda drugi snel se je izjalovil. Stari Sur je lz\ potem mirno domov m je trdno in sladko spal, dokler ga niso orožniki zbudili. Državni pravdnik je zahteval ostro obsodbo, branitelj pa je citiral Shakespeare, Goetheja in ves okulti-zem ter menil, da so nadnaravni dogodki morda vendarle mogoči Porotniki so spoznali obtoženega Sura krivega navadnega umora. Obsojen je na dve leti ječe. "Kačja farma V Braziliji se vodi v državni upravi ogromna farma, na kateri se vzgajajo nevarne strupene kače. Gotovo se to na prvi hip vsakemu zdi zelo čudno. Ali namen te farme ni morda komercijalni, marveč služi naprava ljudskemu blagru. Po statističnih podatkih ugriznejo kače v Braziliji na leto 20 do 25.000 oseb, od teh jih zadnje čase umrje na učinku strupa le še okoli 4.000, dočim je poprej morala umreti skoraj sleherna oseba, ko jo je kača piknila. Zasluge za ogromno redukcijo smrtnih žrtev pripada v prvi vrsti tej kačji farmi v Butan-tanu in inštitutu za pridelovanje seruma, ki je združen ž njo. Goje se na farmi strupene kače v svrho dobivala seruma proti kačjemu prku. Čuvaj v visokih usnjenih čevljih z dol-oim, na koncu krivim drogom prestopi jarek. Oko kač ga ostro zasleduje. S svojim drogom seže med nje, tu pa se jih dvigne par najbesnejših urno kot pušica proti njemu, ali ostri strupeni zobje zdrknejo ob močnem usnju visokih čuvajevih čevljev. Mož podregne nato znova z drogom med nje in zajame eno, katero z naglico dvigne kvišku in jo zagrabi, ko maha po zraku, s svojo spretnostjo za vrat Besneča kača se mu bliskoma ovije okoh* roke. Njeno svetlo rdeče žrelo je odprto m iglasti strupeni zobje pretijo Iz njega. Pomočnik pomoli čašo in prime žival previdno od zadaj ter pritisne na obe ob strani čeljusti ležeči stru* peni žlezi. Reptil je divje zvija in moli svoje strupene zobe vedno bolj proti cbema. Pri tem pa pride iz zeb množica strupa za dobeT naprstnik. Kakor hitro neha strirp teči iz zob, zažene čuvaj kačo v dolgem krogu na polje. Ta kačji strup se potem v določeno odmerjenih dozah vcepi konjem. Tam se stvori nrotistrup, ki je obsežen v serumu, katerega se potem vgrrznjcnim ljudem v bližmi rane vbrizgava. Da se serum dob!, se mora konjem od Časa do časa odvzeti množino 4—6 litrov krvi. Ta serum potem razpošiljajo v stekleničicah z navodilom vporabe po celi deželi in tako se ga posluži lahko vsakdo pri kačjem piku. Zavod v Butantanu je postal tako eden največjih dobrotnikov v deželi EDUARD HERRlOTt bivši francoski mini* sirski predsednik, ki sc mu je posrečilo se* staviti novo vlado. Gclgota novorojenčka Te dni je pariška policija odkrila strahovit zločin. V pariškem predmestju se je začetkom novembra pojavila brezposelna delavka Jeannc Sigel. Živela je v zakonski skupnosti z nekim dc'amržnirn monterjem Jcan Girardom, za let deset starejšim od nje. Čisto pred porodom sta bila dopoto-vala v P~riz, najela sobico in čakala na novorojenčka. Par dni nato je žena porodila dete moškega spola. Ker sta oba, mož in žena mrzela delo in je zlasti mož živel od tega. kar je njegova ljubica zaslužila, sta mislila na zaslužek. Prišla sta na peklensko misel, izrabl'ati nedolžno, komaj porojeno dete. Mati naj bi odhajala na prometna križišča središča Pariza, razkazovala pasan-tom slabo o blečenega črvička in prosila ubogajme. Mars^-atera dobrosrčna duša se je orosila, ko je videla bedo mlade žene in slišala tenak glas zmrzujočega deteta. Ta brezdušna obrt je tako dobro cvetela, da je par začel živeti prav udobno in da sta lahko zapravljala z miloščinami nabrani denar po najosiudnejših pariških beznicah. Tu ju je policija izsledila, ker ie hotela z obema uiediti stare dolgove. Mater so izgnali iz Pariza za dobo treh let. Ker se ni hotela odstraniti iz Pariza, ker bi sicer ostala brez sredstev. Je menjala z ljubimcem vsak večer prenočišče !n med tem Časom podnevu in zvečer prosjačila z nedolžnim novorojenčkom po pariških bulvar'iiu Neki večer je brezdušna mati zo^t nabrala svotico 60 frankov. Z ljubkujem se je napotila pozno ponoči v neko beznico in tamkaj popivala do 2. zjutraj. Nato sta zapustila zakajeno OLračje in stopila na plan, da poiščeta prenočišče. Ko sta storila nekaj korakov, sta zapazila, da jima je otrek umrl. V strahu sta truplo prenašala do ranega jutra po pariških ulicah, ugibajoč, kako bi se ga izne-bila. Končno sta spoznala, da je najbolje, ako priiaviti otrokovo smrt policiji in ako tam izpovesta po pravici, kako sta brezdušno izrabljala novorojenčka in nedolžno bitje pognala v smrt Polici a je seve par pridržala v zaporih. Pariški sodniki pa bodo storili dooro, ako ju terreljlto kaznujejo in s fem eventualno poboljšajo. Ww$$mtm te kupite nogavica brez ilga •ključ", ker eden par nogavic x Žigom in znamko (rdečo, modi o. zeleno aH zlato) „ključ" traja tako dolgo kakor Itirje) pari drugih. Kupite eden par in prepriča če sel < Koliko veljajo soprogi To vprašanje se je že veliko reševalo v c/jih prijateljskih krogih in med štirimi stenami damskih budoarjev. Kolikokrat je bito že rečeno, da soprog ne velja nič, drugič zopet, da velja mlliarde. Navadno so soprogi zelo dragoceni koj po poroki in v medenih tednih. Tedaj lih mlade žene taksirajo z najvišijimi cenami. Pozneje padajo cene rapidno. Mestoma padejo na nič. Moment sveže ljubezni igra veliko vlogo. Enako ali še večjo vlogo igra gmotni moment. Če ie devojka bogata, vzame moža in ga taksira kakor običajno igračko, ki se prodaja za časa sv. Miklavža. O vrednosti soprogov govore žene in možje med sabo, k3dar sc prijetno razgo-varjajo pri čašici kave ali čaja ali pa pri prigrizku kranske klobase s primernim zalivom krepkega štajerskega rizlinga. Pri nas jeml;e:o take razgovore bolj od smešne strani. V Združenih državah pa je to vprašanje dospelo direktno do sodišča in so morali glasoviti ameriški juristi in advokati te dni čisto resno prere?ctavati, koliko je treba taksirati soproga. Zena glasovitega kino-igralca Charlot Freya je namreč prijavila sodišču, da jo Je njen mož varal in da Je pobegnil z igralki miss \Vildu, ki spada med prve krasotice newyorškega gledališčnega sveta. Radi zaljublenosti soproga si varana žena ni delalo ravno velikih preglavic Danes so pač popolnoma drugačni časi in radi ljubezni še dolgo ni treba belega lasu, kaj še smrti. Varana žena je odšla k sodišču, prijavila moža pravici in zahtevala, da sodišče moža čisto po pravilih oceni in njej prisodi primerno odškodnino. Sama ga je ocenila na 100.000 dolarjev, kar znaša v dinarjih približno šest milijonov dinarjev. S Šestimi milijoni dinarji pa ie že mogoče dovoliti soprogu, da se nesmrtno zaljubi v gle-dališčno igralko, ne da mora varana žena radi tega pretrneti duševne muke. Sodišč* v Newyorku ni dolgo razsojalo o tej komični stvari in je po vseh pravilih razsodilo: Moža je cenilo na 30.000 dinar?ev z ozl-rom na to. da Je mož dokazal, da je žena že dolgo izgubila primerno nagnjenje do njega. Pač interesantni so ti Amerikanci! Ne poznajo tragike, vse jemljejo s komične strani. Klubi proti kraikolaskam V beogradskih Ustih čitamo oklic Pripravljalnega odbora, ki namerava ustanoviti klub za borbo proti kratkolaskam. Prva pobuda za ustanovitev kluba je baje prišla iz Pariza, kjer se je nedavno ustanovilo slicno društvo. Pariško društvo po \sej priliki ne bo imelo posebnih uspehov, ker se je r.a stran modeme frizure postavil celo pariški kardinal Dubois. Frizura na bučo je vsekakor za ženo, mlado, srednjo in staro, lepa, praktična In higrenlčna, da ne omenjamo drugih čarov, ki Ah lahko vzbuja pri moškem. Tudi vzbujanje primerne naklonjenosti moškega do žene spada končno k bistvenim lastnostim žene vseh časov in tudi pri vseh verah ie ta nečimernost. če jo tako imenujemo, dovoljena. Pariški kardinal Dubois je to dobro spoznal In kot moderen človek odkritosrčno priznal. Dobra vzgoja fn lepe manire, pa tudi moralnost in druge slične čednosti ne zavise od kratke ali do!se frizure. V Parizu klub proti kratkolaskam torej sigurno ne bo uspel. Beogradčanke imai^ sedaj senzacijo in glavne pobornice novega kluba doživljajo na ulici primerne sitnosti, ker jih ves svet občudu e in strahovito komentira. Nov klub sprejema samo take članice, ki si nikoli niso dali odstriči las in ki so doslej vstraino odklanjale mikavostl In skušnjave frizure za bučo. Vsaka taka žena se obveže s častno besedo, da se oe vda prigovarjanju s katerekoli strani In da bo povsod propagirala dolge lase. stare običaje in preizkušeno staro ženskost, ki nastopa s čari dolgih las. Ustanoviteljice novega kluba trde, da more samo žena z dolgimi lasmi postati in vršiti dolžnosti prave žene in majke ln da lahko samo z dolgimi lasmi izpolni svoje zakonske dolžnosti. Kako ie to mišljeno, te dame ne povedo. Klub šteje že 50 članic Ker pa imajo kratki lasje precej več pristašic tudi v Beogradu, se zdi, da bo moral klub spraviti med staro šaro svoje trditve o edino-zveličavni ženskosti dolgih las. Iz starih koledarjev Neki mladi pleemnitai Je Jahal mimo pokopališča in videl več mrtvaških glav, izmed katerih so bile ene bele, druge pa črne. Rekel ie svojemu hlapcu. Poglej razliko med temi glavami. Bele so glave ple-menitašev, črne pa meščanov ln kmetov... Čez nekaj časa sta šla plemenitaš in hlapec mimo vislic in viselo je na njih več mrtvaških glav. Vse so bile bele. Hlapec se obrne do svojega gospodarja: Dragi moj gospodar! Tu vidite mnogo glav, med njimi pa ni ne meščanskih in ne kmečkih . . . Ko je Dioggenes nekoč potoval, je prišel v malo mesto po Imenu Myndus, ki je imelo zelo malo prebivalcev. Vrata so bila jako Široka, velika ln krasno Izgrajena, tt-ogenes se zadere na ves glas: Meščani, zaprite vrata, da vam mesto ne pade ven. Nekoč so modrega Dloggena IzpraŠevall ljudje, zakaj nekateri rajše izkazujejo dobrote pohabljencem in hromim, kakor pa filozofom in pesnikom. Diogenes Je odgovoril: To delajo, ker se boje, da bi postali prej phabljeni in hromi, kakor pa modri ta pametni. Ko je videl nekoč Diogenes na nekem drevesu obešenih več žensk, je vzklrknll: O, Bog daj. da bi vsa drevesa nosila take sadove! Spoštovanje materinstva Ljudje vse premalo opazujejo ra cenijo nekatere prav lepe živalske lastnosti, ki so v mnogih slučajih dokaz bolj razvite, kakor pri človeku. Slučaj, ki se je dogodil nekje na Dolenjskem, nam dokazuje, kako veliko spoštovanje imajo živali do materinstva. Na večjem posestvu, kjer je bil gospodar lovec, so imeli lovsko psico španjelko in več mačk, katere ie mlada psicn vedno preganjala ln jih tudi nekaj porrrorila. Dogodilo pa se je, da sta španijelka in mačke sko-čaj istočasno povrgli mladiče. Najprej mačka, ki je imela enega mladiča na neki zidani polici v predkuhinji. tn nato španijelka. Ker je bilo zunaj precej hladno, so tudi Španijelki v bližini mačke naredili materinsko posteljo. Španijelka je kmalu opazila svojo sosedo in Je ni več pustila na polico. Mačka je skočila na bližnjo omaro in si ni upala k mladiču, ki Je neprestano mi-javkal. Psica se je nato zagnala proti polici in zasegla mlado mucka Stara mačka Je preplašeno gledala, kaj bo z mladičem. Španijelka ic slado mucko varno prijela za vrat In jo odnesla prestrašeni materi pred omaro ter jo položila na tla. Mačka to videč, se Jc vrnila k mladiču in od tega dne naprel sta mačka in španijelka v prijateljstvu vzgajali svoje mladiče, dočim je Španije!« ka druge mačke še vedno strastno preganjala. * Božično drevo za vse. V VVeimerju postavio tudi letos na Muzejskem trgu božično drevo za vse. Oblasti so to že dovolile in godba je tudi že naročena. Lansko leto je daleč naokoli žareče ogromno drevo s svojim svetlim križem na vrhu zapustilo pr« prebiva'stvu globok vtis. * Honorar filmskega igralca. Nek* newyorSka filmska tvrdka je angažirala znanega nemškega filmskega igralca Jan. ningsa za dve leti proti letnemu honorarju ^00.000 dolarjev, kar znaša v dinarski valuti okroglo vsot'eo 11 milijonov Din. Ber linska »Ufa« je nudila »le« 150.000 dolar je v, kar na Jo Jannings odklonil. Len sa služekt.' štev. 278. »SLOVENSKI NAROD« doc 6. novembra 1925. Stran 7 UNDBRWOOD t P" LUD.BARABA, Llnblfaaa, Selenbargova nlica 6\1. \ U. NO Pletilni stroji najnovejšega patenta „Ideal1' nemškega fabrikata, dalje stroji lastne« Izdelka z jamstvom In poukom so breakonkurenčnt. Dobijo se le pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo in izdelovatelju F. Kos. LTtid]aiia.ZUBf Oafl. 5 Ceniki in pojasnila brezolacno. KaiUP6kl (Edelroller) barcerJL flahtnt artiad tarrstni. pesti po 200, 350. M ««. atasasa« sa-■KaSQ0l8,raz-paš-Ham na na atraal prati jata- stat * dm* d« v*. Žiga Wohlfahrtt7329 Ljobljana. Cerkven« ulica 21-II j. StlepnSin — Slsah- preporod nijbo'ie tambure. Sca partiture, skale i ostala potrepštini za sta glazbala Otfi kovan na pariškoj Irložbi. — Cjenici franka Najstarejša slovenska pleskarska In ličarska delavnica Ivan Bricelft Liobliana Dunajska cesta 15 ki jaianinhka c l CaMšca kavarna JvraaO se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 57L L.Rnčus UaMhm MaHajlS f..$mb mk) msm eeiaifca* ta oaMaV kat tar tartkajalajb Interesenti za rjavo In belo kotenlno se opozarjajo, da dobe isto najboljše kakovosti iz znanih konkurenčnih tovarn vsako množino pri tvrdki FRANC CROBATH d. z o. z. Krut 145L ~ — MANUFAKTURA NA DEBELO IN DROBNO. — - Kemite sreike za Sokolski Tabor!! bbbbbbaaea i ■ aa— aaaepeaaeaeaeeoooaai»«> » * «mb BooaaoopaaaooaaaohBoeabea xxaexxxxxxxi»xxxxxxxxx» or\t X X X X X X EklhiMi Ha |V3I1 80|3t3} LJubljana, Kongresni trg št 19 nudi **« Krasna MiKIavževa in božično d ari i a električnih predmetov c 10*'. popustom na stolne eene d« 25. decembra 1.1. X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXIilXXXXXXXXXX 15 letno lomstvo nsfpepolnejl 8T0EWER šivalni stroii s pogrezliivim transporter jem (grabeljc); z enostavnim prenrkom |e pripravljen za stopanje, vezenje ali štvanie LOD. BARAGA LJUBLJANA Selcnburgov* uL 6, I.. T*lelon at 080« Damska konfekcija in modni salon Blagovi in svila v z*to?i. HajnBJe cena! Pnremtaa attol Teod. Korn, liubljana Polf anaka cesta it* S« krovec stavbni aalatiterttfki ta okrasa* klesat tnstalacHe ve Sove arn lajna ifretoiids? Rtoitita nrtl«ftntn«Tiw izdelovanje posod \z pločevine za Hrnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) 105 L za konserve. I?. BRUnnt 4 tJ. IRfflfflK pleskena in lica na UuNlana, Karti Kotnikova uHci (baraka za Ledino* *e priporočata cent. občinstvo. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. let L Društvo v Zagori« išče za sredino decembra elektro-monterje kot pomočnike za izgradnjo proge nizke napetosti. • Ref ektanti naj noši je jo pismene ponudbe čim preje na P BL1CITAS d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gtindulićeva 11, pod „Za 6928" 4780 NflIBOUSI BRNSKj BLflGOVj specijalni predmeti brez konkurence blage za gospodo in dame, lT>L zajamčeno Iz ciste volne čvrste kvalitete In najmodernejših vzor* cev razpošitia po iako nizkih tovarniških cenah več ne.ee 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomtško skladišče sukna SlEGiL • IMHOF, BRNO, Palackeho trida 12. ▼zorel gratis la franko. lato tud! privatno. {imm ročka vsebine polna, aromatična. Čista Ondo-Cstjton čajno, mefantea naJ/lnefSth izbir, pn lahkem poparku brez. premočnem z smetana pripor*. č/fioa Popolnoma zanesljivi, trpežni in elegantni .tfimpassing* čevlji za sneg in galoSe Kupim i 3-4 vagone tračnic ooilalB*«! (iWi) za normalno kolotečino, 8000—10 000 metrov tračnio profila 7-9 kg vse rabi;eno alt v popolnoma dobrem stanju. Marti okovi 6t Beograd MNoSa Velikog 3 Nafnovalii epohalni lautn, oetrolajaka aliaaka *vattl|ka f AIDfl41 liroii žarifcs 200-500 sveč nofi. kVasaa kak kal Neznatna poraba petroleja Svel kakor elektrika' »ai»*M se i-abf za razsvetljavo prodalaliric, uradov, gostllnic, ?ol cerkev, dvorišč, vrtov itd. vvJalDA" Je prikladna za naltnanlae in mfvečfe nrostore. — Zahtevajte prosoektel Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična iirma SVARC i d rut/' ZA6REB, Praradavitevi sika 1 . — Iščemo zaupne zastopnike. — 1 — Zahtevajte takoj prosoekte! — MoJi Ogla*, m mašijo v petre-aovatne im socijalna namene občinstva vsaka nasada SO por. Najmanjši tnesek Dm 5-—. Sttali oglasi Zenitoe. dopisovanje tet oglasi strogo trgovskega značaja, vsa« ha beseda Din 7*—. Najmanjši znesek Dm Znižane c&rn& pri 9'£\t?lt>txram&* F^. B. JL, Drokolesas rajceneje in največja ta* loga pri — »Tribuna* F. B L Ljubljana, Karlov« ska cesta 4. Pnenmatika za dvokolesa, motorje, otroške vozičke Iz nai» boljših nemških, franco* skih in angleSkih tovarn, na veliko in malo — pri Rat jelu. Ljubljana, Kar* lovska cesta 44. Holenderji za dečke in dekliee od 4 do 8 let — se dobijo no Erav niski ceni pri «T-1» ••na» v Ljubljani, Kar lovska cesta C Triciklji in mala dvokolesa Motorji; •Prera* in druge angleške znamke v zalogi; velika larira po konkurenčnih cenah. — Franc BatjeL Ljubljana, Karlovaka ce* sta 4. Siit&be Kavarniški sluga in vajenec -— se sprejme« ta. — Narodna kavama. 4789 Strojnik vešč vseh popravil — Išče službo. — Naslov pv-vc uprava «Slov. Naroda*. 4802 Gospodična vajena vsakršnega dela, kakor tudi irvanja — Uče službo v trgovini kot po* magalka; gre tudi k šivilji ali drugam. — Naslov pove uprava aSlovcn&ke* ga Naroda*. 4766 Bladajničarka vestna in natančna išče službo v trgovini ali v večicm podjetju. — Po* nudhe pod «Blagajničar» ka/4731». za dečke trs deklice na krogiiičnih ležiščih, a vo* Hgo. izdelana kot nor* maina dvokolesa v manj» Šl obliki — pri Francetu Bjtielovem v Liubiiani. Zvona raka ulica 1. Mehanl£na delavnica* Posebni oddelek za popra* v> dvokoles, motorjev, šivalnih strotev. otroških vozičkov Itd Emajliranje z ognjem. Stara dvokole* sa se popolnoma prenove 'n shranijo čez zimo. — •Tribuna» F. B L. LiuH» Irana, Karlovska cesta 4 Ceniki dvokoles. motorjev, otro« ških in igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obro* ke. — «Tribuna» F. B L. tovarna dvokoles in otro* Skih vozičkov, Liubljana. Karlovska cesta 4. Lokali Gostilno na prometnem krajo na deželi iščem v najem; ev. kupim. — Dopisi pod •Prometen krai/4336». Kupim Pokrivač za avto s kožuhovito podSit, ve« lik — kupim. — Ponud* bc pod eŽima 1925/4798» na upravo «Slov. Nar.». Hrastove hlode (okrogle), od 35 premera naprej — kupim proti ta* kojSnjemu plačila vsako množino. — Ponudbe na: Ivan Jakša, Ljubljana. 4735 Gospodična pridna in poštena, vešča slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja — išče slulbo v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Poštena/4733» na opravo «S!ov. Naroda«. Trgovec zmožen slov. in nemške* ga jezika — išče službo potnika, poslovodje aii kaj drugega primernega. — Cenj. dopise pod ^Ve* sten/4734» na upravo *SJ Naroda«. Absolventinja tigovske šole, začetnica, zmožna strojepisja, slov. In nemškega jezika — išče službo. Nastopi la* hko takoj. — Ponudbe pod «Strojepiska/4772» na upravo aSlov. Naroda*. G. Flux, Ljubljana, Gosposka uli* ca 4/1. Oblastveno konc, čez 35 let obstoječi stro* kovni posredovalni zavod — išče nujno hišno res prezentativno šolsko iz* ob raženo dobro gospodi njo, več kuharic za vse ra izven Ljubljane, go* spodinjo k štirim urad* nikom, hišne in dekleta za vse za Ljubljano. — Za zunanja sporočila pri* ložite znamke! 4757 Šivalni stroji za domačo rabo, Sivilic krojače in čevljar,je — po znižani ceni pri Batjelu. Ljubljana, Karlovska cc* sta 4 Otroški vozički Mamice, ne zamuditi pri* like si ogledati velike la* bire vsakovrstnih mode* lov po čudovito nizkih cenah — v tovarni «T.*i* buna», Karlovska cesta 4 Xa hoiič znižane cene •HMMlMHHMHBMOTtOTBMMMOoVOMMVAMMOMOaeV^BBOOB* Gričar 4jf Mejač fanfekaja <7si samo Selenbtirgova ulica 3 ooino praviib^anoiljivi / Neprem cnine Dopisovanj Znanja želi 29 let star gospod z vdo* vo ali samostojno gospo* dično od 18 do 25 let sta* ro. — Pismene ponudbe pod cOaaraIjen/4799» na upravo «Slov, Naroda«. Posojilo Kapital 12.000— do 15.000.— Din bezTobrestncga posojila moti varnosti dam da* ti enemu, ki mi da stano* vanje, obstoječe Iz sobe, kuhinje in pritiklin; pla* čam rudi nekaj najemni* ne. — Ponudbe pod «Ka* oital 4795» na upr. «Slov. Naroda*. Prodajem dve no* vozazidane zarade 1. jcdnospr&tna sa pet* naest odelenja i druga trospratna sa dvadeset? sedam odelenja, zidane z<« svoju upotrebu i pot« puno moderne. — Za bli« ža obavestenja obratiti sc supsveniku: 2ička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta Smederevski Djeram. 220 L Jedilnica dobra ohranjena, iz trde* ga lesa, sc zaradi selitve proda. Ponudbe na upra-* vo lista pod »Jedilnica 4750*. RADIO aparate in sestavne dele Ima v zalogi FRANC BAR, liubljana, Cankarjevo nabrežje stev. 3 Prodam Samo danes na Miklavžev dan, 6. t. m. ob 11. uri dopoldne prostovoljna javna drazs ha kuhinjskih potrebščin, pohištva, zlatnine in kiasnega starinskega po* hištva, starinske alaba» ster ure in drugega. — Rožna dolina, Cesta II, IL 7, dvorišče. 478S Potile Vajenec močan in priden, sc želi izučiti pekovske obrti. —« Ponudbe pod »Vajence 4770» na upravo «Sloveu* tke ga Naroda*.. Tovorni avto znamke «Bussing» — na* prodaj. —- Naslov pove uprava «SL Nar.». 4737 Soalna oprava kompletna, iz trdega le* sa in nekaj dobro ohrs* njenih damskih oblek — ceno naprodaj. — Dopisi pod cProdaja 4793» na upravo «SI. Nar.». Znamke (večje število) Iz raznih dišav — ugodno napro* daj. — Ponudbe pod •Znamke 4794» na upr a* vo »Slov. Naroda*. Vaji lenec za krznarsko obrt — se sprejme, — Istotam se sprejme učenka iz boljše -odbinc za trgovino. — Ponudbe pod < krznar* sivo/4769* na upravo aSL Naroda». Stanovanja Prazno sobo večjo, svetlo, v sredini mesta — išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod «Večja so* ha 4771* na upravo «51. Naroda«. Igrača! vozički in stolice za otroke, zložljive kot stolček in mizica za so uči tj hoditi. Igračni vo= zički več rst v poljubni velikosti — se dobijo po znižani ceni v livarni «Tribuna», F. B L. Ljub* Ijana, KarlovV:a cc-ta 4. Stanovanje 1—2 sob, a kuhinjo tt<5c miren zakonski par v mesta ali bližnji okolici. Đonile na upravo lista pod »Mesto ali okolic* 4749«. Stanovanje sobe s kuhinjo ttčc miren z»konak1 par brez otrok. — Pon"dbe pod »Stanovanje/4732* na upravo * Slov. Naroda*. Dijaka sprejme na hrano in ataa i vvanje profesorska rodbina. — Naslov povo uprava «Siovenskega Na* roda*. 473af> R a Žito Dobro rdeče vino 12?o po Din 12.—, čc^ ulico po Dio 11.— —• toči gostilna Vidmar, Sv. j.? . koba trg 5. 4801 Kot družabnik g kapitalom Dio 3OJ0OG vstopim v dobro idoco trgovino. — Ponudbe na upravo lista pod »Kapi* tal/4748«. špago, dreto m vse vrste vrrarslcib izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjotaa Ljubljana, Gosposvetsk cesta 2 103/z Dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji — so sprejmejo v popolno popravo in pre* novo za ponikljanje in emajliranje z ognjem ter shranijo najceneje (po* sebni oddelek) »TRIBL -NA* F. P. L., tovarna dvokeles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar? lovska cesta 4. 227/L Opreme za neveste store, zastore, jedilna In spalne garniture, namizna in postelina pregri^ njala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje, H Z c r Ježek Ljoblit.no, — Stritarjeve ulico 7. Prc* v?ame vse kombinacijo is motivov. Predtiskonje. Največja Izbira načrtov. 196/2 Moderno pohištvo vsakovrstno, po konfcu* renčnih cenah — tudi na obroke — nudi in vabi na ogled. — Matija And* lovic, zaloga pohištva, Ljubljaa, Vidovdanska c. št 1 - Celje, Krekov trg. 4792 Med cisti, vrcani «Kušcvacv (Salvia officinalis) kilo* gramov 350. od «Maj£ine dušice* (Thumus serpiU lum) kilogramov 150. Iz vlastitog pceiiojaka prodaje pčelar Stjepan Tr* ković, Draga p. Sušak. — Cijena po dogovoru. 4753 ne de danes nobeden ničesar, pač pa Vara more NUDITI vsakovrstne sintske suknje, kratke in dolge, usnjate suknjiče, zimske obleke, posebno po razna oblačila za šoloobvezne po skrajno nizkih cenah edfnole konfekcijska tovarno Fran Derenda A Ci*M Ljubljana- — Svoje izdelke prodaja v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti Stev. 2 nasproti Dramskega gledališča. 47» ar—mm gnu ■ mo ajr Creoa 2044. vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako Teto vedno na zalogi. Kupim tuđi Mirovi in stopljeni loj in ara plačam po najvišji dnevni ceni. alssa ■offuaee, INMjana, Prifairska cesta 85 B'B-B:FIB B B C T C B.B.B-BiBi Sonatom a d Poskusite tudi Vi srečo, kupite en komad Zlatorog terpentinovega mila p eri te z nj m in prepričajte se o njegovi izvanredni kakovosti. Morda bos.e tudi V. našli zlatnik 1 tisoči' komad I0-frartkovul zlatnik kateri se pojavi pri vporab mila. Dosedaj se je naf o žc mnogo zlat" nikov. Mehanično umetno vezenie zastorov, perila, oblek bluz, monoaramov, fino belo in barvasto entlanje ažuriranje. HATEK « MtKPš. Ljubtiana. m. - DALMATINOVA 13 - Vsled strokovnega znanja najiinejSa izvršitev tn brezkonkurenčne cene. Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v naiodnih In modernih vzorcih ter lastnih orie nalih. čaj k. i c. poporr se zopet d c bi v vseh bo!{« š h trgovinah io sonet dobi v vseh boli šib trgovinah Gazaihp: LLL« iLIaBieu.Viaaa46-3.tBlef.2-73 lili i m i pilili ilarna Ivan Figar naznanja, da se je iz Hrenove ulice 19 iiia u Cesto ni giiio leleiio 4 (Vošnjakova ulica) b izu gostilne „Novi Svet11 in se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela: sekanje pil in rašp ter prevzema tudi specijalna dela. Postrežba točna. — Cene solidne. 4790 MUH i fllOMA COMPftKV anonlna In reklamna družba z o. z. se le s 5. decembrom TELEFON 174 t paleto Slavenske benke Stritarjeva ulica vhod cankarjevo nabrežje št.1 pri PrenCISkenskem mostu. Usok hoče aa rlihlOPžu m Božiču napraviti svojim s primernim darilom veselje in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki Josip Petelin*-, LJubljana, ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pleten ne, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine k lote, vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. Na veliko in malo! Na veliko in malo! Tražite svuda čokoladne kakao bonbone čuvene svjetske fabrike T 0 B L E R (Bern - Švicarska) — Generalno zastupstvo i stovatište za kraljevinu SHS lfO BORO T* BEOGRAD, Knjeginje Ljubice ulica 15. — Telefon 31-89 Tratite elfeolkl 226-L ALAMA prvovrstna nova roba povsem zrela se dobiva povsod Prva hrvatska tovarna salame, sušenega mesa in masti SL mmu sinovi Id, Petrinja. Zastopstvo za ljubljanski in celjski okoliš. a. auar c ib d a u o, Llnbljana- Cel|« UD Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 22 L :: premog iz slavenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brke te Prometni zavod za premog d. d« v LjubManl, Mlkloeleeva eeeta 15 1. Naslov: Haor £-flcuiy ork ^»b««1*""™-** Francoska linija - - (French Line) Cle. Sla. Tranuflasrrlane Ib družba CHHRGEURS Reinls za aeararake noZnle v Severno In Južno Ameriko, Avstralijo ter Kanado Mm ht«M hi »Ijate krti,lai.o. j ^abis', nuurcr, ,*• aaassr »um listka hi tozadevna pefaaaUa daje Ivan Kraker aaatepaft v LJnMJasJ M Kolodvorska aBea TI 86/L ROV AL MAH. LIME Kr. angleška postna parobrodna Mnlja — Generalno zastopstvo sa kraljevino s h s Zaareb, rrK. 1. štev. 17. Redoviti potalSfci aromati Hamburq-Cherboarq-Southampton v Me« York in Kanado Charbourg-Llvarpool-Southampton a Južno Ameriko« — — Rio de Janeiro, Santo«, Montevideo, Buenos Airea, Sanpaolo. — — Odorava potnikov v prvem, drtjfem in tretjem razreda. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi poateljaml. r etfzaatepatva 1 Beograd, Kaiasjorgieva uMca 01 — LiubHana, Kolodvorska ulica 38. — Veliki Bećkerek. Kralja Aleksandra u 4 — Bitoll, Bulevard Aleksandra 1«, Brzojavni naslov za cori navedena podzastopstva „Rof malina o**. Za Seaae, Haroag^viee, Dalmaolje la Craaeorai Srpska Prometna banka v Sarajevu in Onih. Brzojavni naslov: „Presaietnu banka**. SPLIT. Dioklecijanova obala 8 — METKOVIĆ Ivo Veraja Urejuje: Josip Zupandfi. — Za «Nazoooo ; Fran Jcseraek. — Za inaeratoi del bata; Oton Coriatot. — Vsi • Ljubljani, 78 02