Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Letno porocilo 2021 Kazalo UVOD: Pot, prostor in cas 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 4 Slovenšcina na tujih univerzah 5 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 26 40. simpozij Obdobja 31 Tecaji slovenšcine 35 Slovenšcina za otroke in mladostnike 41 Izpitni center 47 Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika 56 Založniška dejavnost 59 Projekti 62 OBJAVE V MEDIJIH 65 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 70 Pot, prostor in cas Slovenija je po podatkih svojega statisticnega urada (SURS) država priseljevanja. »V letu 2020 se je v Slovenijo priselilo 36.110 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 17.745,« povzema urad na svojih straneh. Od tega je bilo 11.360 državljanov Slovenije, 24.750 pa tujih državljanov. Resda na uradu svarijo, da je visoko letno število priseljenih državljanov Slovenije posledica administrativnega urejanja registra prebivalcev (prenehanje veljavnosti zacasnega bivališca v tujini). Ugotavljajo tudi naslednje: »Selitveni prirast tujih državljanov je bil že dvaindvajseto leto zapored pozitiven: v letu 2020 se jih je v Slovenijo priselilo 12.816 vec, kot se jih je iz nje odselilo.« Vecini med nami se leti 2020 in 2021 (za zadnje SURS še ni objavil podatkov) najbrž nista zdeli prav nic primerni za kakršnekoli selitve iz države v državo – saj dolge mesece še v drugo obcino nismo smeli, ponoci sploh nikamor, omejitve za potovanja v druge države pa so bile resne, razlicne in komaj pregledne. A preseljevanja imajo ocitno svoje globlje zakonitosti. Omenjeni trend priseljevanja v Slovenijo je neposredno povezan z necim, kar nas na našem Centru stalno spremlja: da imamo – blago receno – zmeraj polne roke dela. Leti pandemije sta nekatere dejavnosti zacasno zmanjšali in upocasnili, a nazadnje našo delovno fronto vendarle bistveno razširili. Spoznali smo sicer, da je pri ucenju slovenšcine in spoznavanju slovenske kulture živi cloveški stik nenadomestljivo dragocen, a da obstajajo tudi ucinkovite nadomestne poti, ce in ko so potrebne. Na daljavo si lahko delimo cas, znanje in vedenje, tudi ko si ne moremo ali ne smemo deliti istega prostora. V zatišju lanskih osamitvenih ukrepov smo se selili tudi na našem Centru. Iz svetlih, a že dolgo pretesnih prostorov v drugem nadstropju imenitnega poslopja Univerze v Ljubljani smo se oktobra preselili v prvo nadstropje univerzitetne stavbe naTrubarjevi ulici 3.V sveže prenovljenih prostorih lahko koncno deluje skupaj vsa ekipa, ki se je v zadnjih letih povecala na trenutno redno zaposlenih 18 clanic in clanov. Dinamika Centrovega dela je tako velika, da je nujen dnevni stik sodelavk in sodelavcev vseh naših programov, kar je v skupnih prostorih veliko laže izvedljivo.V trenutnih, vsaj upamo, postepidemicnih casih sicer spet vse mocneje obcutimo že staro željo – da bi imeli tudi vsaj nekaj svojih ucilnic, s katerimi bi lahko razpolagali in gospodarili po svojih potrebah in se nam ne bi bilo treba pri izvajanju tecajev, izpitov, izobraževanj in drugih dejavnosti nenehno podnajemniško prilagajati. V temle uvodniku ne bom na kratko povzemal vsega, kar smo na Centru lani poceli, naredili in ustvarili – kogar to zanima v celoti ali po delih, ga in jo vljudno vabim, naj vstopita in prebereta porocilo. Strnem pa lahko, da smo tudi v tridesetem letu formalnega obstoja Centra (na sedemindvajset let podlage) dobro opravljali in širili svoje poslanstvo: skrbeli, da se skupnost slovensko govorecih, berocih in pišocih povecuje; da se pocuti živo, varno in zdravo.To je izpolnjujoce delo. Še najtemnejša plat, ki ga spremlja, je obcasno nerazumevanje ali celo nezaupanje tistih, ki bi nas morali pravzaprav najbolje razumeti in podpreti, tako strokovno kot denarno ali pa samo s spodbudo ali priznanjem. A glede na to, kaj vse smo že s svojim delom dosegli, komu vse pomagali, koga vse prepricali, ne dvomim, da bo dvomljivk in dvomljivcev tudi na nadaljnji poti vse manj. Zato se tu in zdaj veselimo svoje nadaljnje poti po prostoru in casu. Povabljene in povabljeni z nami! red. prof. dr. Marko Stabej predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Predstojnica/predstojnik: prof. dr. Simona Kranjc (do 30. 6. 2021), prof. dr. Marko Stabej (od 1. 7. 2021) Vodja strokovne službe: doc. dr. Damjan Huber Tajništvo Centra: Brigita Zahirovic Program oz. dejavnost Financiranje programa oz. dejavnosti Samostojni strokovni sodelavci Financiranje strokovnih sodelavcev Slovenšcina na tujih univerzah MIZŠ dr. Mojca Nidorfer (vodja programa) doc. dr. Damjan Huber MIZŠ Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednica: prof. dr. Alenka Žbogar MIZŠ, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Damjan Huber (vodja programov) MIZŠ Simpozij Obdobja Predsednica: doc. dr. Darja Pavlic MIZŠ, lastna sredstva dr. Ina Ferbežar Izpitni center lastna sredstva (vodja programa) dr. Mateja Eniko Neža Kocevar lastna sredstva, MIZŠ Katja Krajnc Petra Likar Stanovnik Jana Kete Maticic Tecaji slovenšcine lastna sredstva, MIZŠ, UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, CMEPIUS (vodja programa) lekt. Tanja Jerman (vodja uciteljev) lekt.Tjaša Alic lekt. Katja Kralj MelitaVešner lastna sredstva, MIZŠ Brigita Vuga Brigita Zahirovic Slovenšcina za otroke in mladostnike lastna sredstva, MIZŠ (ZRSŠ), UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Mihaela Knez (vodja programa) dr. Mateja Eniko (od aprila 2021) dr. Damjana Kern Andoljšek lastna sredstva, MIZŠ Izobraževanje lastna sredstva, MIZŠ lekt. Matej Klemen (vodja programa) dr. Mihaela Knez lastna sredstva, MIZŠ Založništvo lastna sredstva mag. Mateja Lutar (vodja programa) lekt. Matej Klemen lastna sredstva, MIZŠ Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2021 Redna izobraževanja za ucitelje in izpraševalce Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti - Stopenjsko branje (2020–) - Korpus ucbenikov za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika (KUUS; 2021–) - Korpus slovenšcine kot tujega jezika (KOST) - Jezik pri delu (MIZŠ , ACS) - Izpit iz znanja slovenšcine za zdravnike - Bralna pismenost in razvoj slovenšcine kot ucnega jezika (OBJEM) Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca Nidorfer V študijskem letu 2020/21 je v mreži programa Slovenšcina na tujih univerzah (STU) delovalo na tujih univerzah 58 slovenistik, od tega 8 na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija (MIZŠ), 36 na univerzah, kjer lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 14 na univerzah, kjer delo lektorja financira samo univerza gostiteljica.V lektorate in študijske programe slovenšcine na tujih univerzah je bilo glede na prejeta porocila vkljucenih 2.065 študentov, v letu 2019/20 pa 2.391 študentov. Znižanje števila študentov je do dolocene mere zagotovo posledica pandemije virusa Covid-19, saj so se študenti ob negotovi ekonomski situaciji v manjši meri odlocali za družboslovne, humanisticne in jezikovne študije, prav tako so zaradi pandemije ponekod omejili vpis študentov, npr. v Beogradu, kjer so v predmet Uvod v slovensko kulturo vpisali 500 študentov, leto prej pa 600 študentov. Glede na akademsko leto 2019/20 smo s seznama slovenistik izpustili tri univerze, na katerih že nekaj zadnjih let zaradi reorganizacije programov ne izvajajo slovenisticnih predmetov: Univerzo v Leidnu, Nizozemska (skupina C), kjer sta se slavistika in tudi profesorTijmen Pronk, ki je obcasno izvajal lektorat, preusmerila v indoevropsko jezikoslovje; Univerzo v Nottinghamu, Združeno kraljestvo (skupina B), kjer so ukinili številne slovanske jezike, ostali sta samo rušcina in srbšcina, lektorat slovenšcine pa smo v letu 2018 uspešno prenesli na Univerzitetni kolidž v Londonu; ter Univerzo SOKA vTokiu (skupina B), na kateri je lektorica iz Slovenije poucevala samo prvo leto (2019), ko smo šele vzpostavili lektorat na Univerzi za mednarodne študije vTokiuTUFS in je bilo pedagoških ur na univerziTUFS premalo. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 28 univerzah je imela slovenistika status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na skoraj vseh univerzah pa so lektorat slovenšcine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko izbirali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti fakultete, univerze in tudi zunanji slušatelji. Na splošno je celotno študijsko leto 2020/21 zaznamovala pandemija, saj je velika vecina univerz pedagoški proces izvedla na daljavo, ponekod so se univerze obcasno odprle ali pa je bilo delo organizirano delno na daljavo, delno pa v predavalnicah. Vecina uciteljev STU je ob zacetku študijskega leta odšla v tujino na univerze gostiteljice. Celo študijsko leto in še zdaj delajo na daljavo iz Slovenije štirje ucitelji, ki so napoteni v najbolj oddaljene države, saj zaradi zelo omejenega vstopa v državo gostiteljico niso dobili vabil za vrnitev na delovna mesta s strani držav: Boštjan Božic, Moskva; mag. Meta Lokar, Peking BFSU;Tjaša Lorbek, Buenos Aires in La Plata; inVesna Bukovec,Tokio. Njihovo delo, ki ga že ves cas opravljajo samo prek racunalnika v poznih nocnih ali zgodnjih jutranjih urah, je zlasti zaradi casovne razlike zelo naporno. Kljub temu lahko recemo, da so ucitelji izziv poucevanja in dela na daljavo odlicno sprejeli in dobro izkoristili prednosti tovrstnega dela s pripravo novih vsebin. Kadrovske spremembe V program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2020/21 vkljucenih in spremembe statusa na vec kot 50 uciteljev lektorjev slovenšcine v tujini, od tega 31 uciteljev, ki so zaposleni slovenistikah na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), osem uciteljev, ki so poucevali na slovenistikah na podlagi avtorske pogodbe, in ucitelji, zaposleni na tujih univerzah. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi zaposleni ucitelji programa STU. Nekateri, ki so že dosegli doktorske nazive, so tudi mentorji študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah, objavljajo prispevke in se udeležujejo znanstvenih konferenc. Študentom na vseh stopnjah študija pomagajo in svetujejo pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature za diplomska, magistrska in doktorska dela. Devet uciteljev programa STU je v prvi polovici julija 2021 zelo uspešno poucevalo na 57. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), saj so jim udeleženci v anketi podelili oceno skoraj 5 (od 5). Rezultat je primerljiv s preteklimi leti, ceprav je bil tudi letošnji SSJLK, že drugi po vrsti, zaradi pandemije Covid-19 v celoti izveden na daljavo, preko aplikacije Zoom, kar je bil poseben izziv tako za organizatorje kot tudi za vse predavatelje in ucitelje. Ucitelji STU so za dvoletno mandatno obdobje izvolili nova predstavnika uciteljev, in sicer Simono Gotal (lektorica v Zagrebu) in Nejca Robido (lektor v Beogradu).Vecletna predstavnika lektorjev mag. Pavel Ocepek in dr. SašaVojtech Poklac, ki sta v vec mandatih opravila izjemno delo pri zastopanju uciteljev na vseh ravneh, sta se na avgustovskem srecanju odlocila predcasno odstopiti, tj. eno leto pred iztekom mandata, zaradi nesoglasij v razpravi o uvedbi oddajanja rednih mesecnih porocil. Pregled po slovenistikah Argentina V Cordobi je veliko zanimanje za lektorat slovenšcine in tudi za seminar iz slovenske književnosti, udeleženci so študenti mednarodnih odnosov, literature in clani slovenske skupnosti.Vse ure izvaja prek pogodbe Maja Kracun, diplomantka slovenistike na Univerzi v Ljubljani, Filozofski fakulteti, ki živi zadnja leta v Cordobi. Glede na vse okolišcine bi bilo smiselno njeno delo podpreti z redno zaposlitvijo, saj slovenistika v Argentini glede na potrebe številcne skupnosti potrebuje vec dobro usposobljenih uciteljev. Nina Iskrenovic, Slovenka, ki živi v Buenos Airesu, je prevzela tecaj slovenšcine v slovenskem društvu v Bernalu in proti koncu leta še v Rosariu, saj so se tecaji preselili na splet in je bilo to mogoce. Ta ponudba tecajev dopolnjuje delo lektorice na univerzi, saj se je povpraševanje po tecajih slovenšcine v skupnosti v letu 2020 in 2021 še povecalo, hkrati pa splet omogoca ucenje tudi tistim, ki se zaradi oddaljenosti ne morejo udeležiti tecajev v živo. Julia Sarachu je v drugem semestru na univerzi v Buenos Airesu znova uspešno izvedla seminar o slovenski poeziji za približno 30 študentov. Zaradi spletne izvedbe seminarja je bilo število vpisanih najvišje v zadnjih nekaj letih. Študent književnosti in nekdanji slušatelj lektorata Pablo Arraigada pa je vpisal doktorat na temo partizanske književnosti v Sloveniji in Srbiji, njegov mentor bo Eugenio Lopez Arriazu. Avstrija Na univerzi v Celovcu je iz slovenistike diplomiralo osem študentov, ena študentka pa je zakljucila magistrski študij. Na Dunaju je še vedno zelo perec problem izvajalcev programa slovenistike, saj za slovenistiko ni zaposlenega nobenega habilitiranega ucitelja, lektorja pa zaposlijo vsak semester na novo. Edini habilitirani ucitelj na profesorskem mestu za slovenistiko je prof. dr. Andrej Leben na Univerzi v Gradcu. Belgija Študenti v Gentu na programuVzhodnoevropski jeziki in kulture ne morejo diplomirati iz slovenšcine, je pa slovenšcina del njihovega študijskega programa. Študenti se lahko odlocijo za pisanje diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela s slovenisticno tematiko. Asistentka na katedri za vzhodnoevropske jezike in kulture se je v doktorskem delu ukvarjala z življenjem in delom Janka Lavrina, doktorska študentka na katedri pa raziskuje slovanske misijonarske rokopise. Francija Habilitirana profesorica Pauline Fournier, ki je nosilka slovenisticnega program na inštitutu Inalco, je konec študijskega leta 2020/21 zapustila slovenistiko, v novem študijskem letu jo nadomešca dr. Kaja Dolar, potem pa bo po zagotovilu vodilnih na Inalcu delovno mesto profesorja za slovenšcino razpisano. Hrvaška Na Univerzi na Reki se je od vzpostavitve lektorata slovenšcine v letu 2019 število študentov izjemno povecalo, prav tako pa tudi število ur, saj lektorat, ki ga uspešno izvaja dr. Klemen Lah, poteka že na trisemestrski ravni, zaceli pa bodo tudi z izvedbo ur slovenšcine na prevajalskem oddelku. Zaradi vsega navedenega bi bilo treba lektorja podpreti vsaj z delno zaposlitvijo, saj bomo le tako lahko tudi v prihodnje zagotovili kakovostno izvedbo ur. Lektorica na univerzi v Zagrebu tesno sodeluje s slovenskimi društvi ter ucitelji slovenšcine v hrvaških osnovnih in srednjih šolah, obenem pomaga pri izvedbi dopolnilnega pouka slovenšcine. Italija Na univerzi Sapienza v Rimu je po težki bolezni junija 2020 preminil profesor slovenšcine in vrhunski strokovnjak slovanskega jezikoslovja dr. AndreaTrovesi, ki je bil nosilec slovenistike.Takšno izgubo bo nemogoce nadomestiti, z univerzo pa potekajo pogovori o morebitnem razpisu. Za študijsko leto 2021/22 je dogovorjeno nadomešcanje z dr. Mario Bidovec z univerze v Neaplju v prvem semestru in z dr. Matejem Šeklijem z UL FF v drugem semestru. Na univerzi v Neaplju je v preteklem študijskem letu poucevanje prevzela redna profesorica dr. Maria Bidovec, lektorja na tej univerzi ni, potekajo dogovori, da bi lektorat izvajala katera od lektoric STU na daljavo. Na Univerzi v Trstu je na oddelku za humanistiko na novo stalno zaposlena profesorica za jezikovne predmete dr.Vesna Mikolic. Tamara Peteani inTadej Pahor sta septembra 2021 prejela posebno priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga podeljuje za diplomska, magistrska in doktorska dela. Na oddelku za tolmacenje je iz slovenistike uspešno diplomiral en študent. V sodelovanju z oddelkom za prevajanje Filozofske fakultete v Ljubljani so akreditirali program za usposabljanje tolmacev.V študijskem letu 2022/23 bo Univerza vTrstu v sodelovanju s Centralnim uradom za slovenski jezik pri Deželi Furlaniji – Julijski krajini razpisala tudi specializirano podiplomsko izobraževanje o pravno-upravnem prevajanju v jezikovnem paru slovenšcina-italijanšcina. Na Univerzi v Vidmu je lektor slovenšcine, zaposlen samo na videmski univerzi, v nezavidljivem položaju, saj ima le triletno pogodbo. Takšen status lektorjev slovenšcine traja že desetletja, posledica pa je poleg slabe zaposlitvene situacije lektorja tudi nezagotavljanje kontinuitete v okviru slovenistike s strani videmske univerze. Glede na visok vpis na slovenšcino (tudi 25 študentov letno na pedagoški študij) in stalno prisotnost slovenšcine vse od ustanovitve univerze v 70. letih ter stalno izvedbo diplomskega študija bi morali status lektorja na univerzi vVidmu izboljšati in zaposlitev spremeniti v stalno. Dogovori na ravni univerz niso obrodili sadov, zato bi morali problem izpostaviti na meddržavni ravni. Japonska Na pobudo lektorice so ob podpori profesorice dr. Kumiko Kanazashi na univerzi v Tokiu akreditirali tri nove predmete za slovenšcino, pripravljeni so bili ucni nacrti za predmete Slovene for Beginners 2, Slovene for Advanced Students in Practical Slovene. Kitajska Kitajski ucitelj na univerzi v Pekingu BFSU mag. Bao Jie s študijskim letom 2021/22 zapušca slovenistiko kot redno zaposleni ucitelj zaradi zaposlitve na novem delovnem mestu, njegov naslednik bo predvidoma usposobljen v naslednjih nekaj letih, in sicer eden od študentov prve redno vpisane generacije. Do takrat bo Bao Jie še sodeloval na slovenistiki kot zunanji sodelavec. Madžarska Položaj slovenšcine v Porabju na Pedagoškem centru Daniela Berzsenyija na Zahodnomadžarski univerzi Savaria v Sombotelu je precej perec, saj je študentov malo, hkrati pa ucitelji v porabskih šolah potrebujejo vec znanja slovenšcine in znanja metodike poucevanja v slovenšcini.V preteklem letu je v sodelovanju vseh zainteresiranih inštitucij lektorica Mojca Jesenovec enkrat tedensko izvajala izobraževanja za vzgojitelje in ucitelje na osnovnih šolah, okrepili smo sodelovanje z gimnazijo v Monoštru ter z Zavodom za šolstvo, katedro in šolami.V Budimpešti sta iz slovenšcine magistrirali dve študentki. Nemcija Na Univerzi v Regensburgu je bil v okviru centra Europeum vzpostavljen nov tecaj slovenskega jezika in kulture Slowenisch kompakt, ki bo financiran s slovenske in nemške strani, vanj pa se lahko vpišejo študenti vseh smeri Univerze v Regensburgu.Tecaj bo izvajal tamkajšnji lektor in uveljavljeni prevajalec iz nemšcine Slavo Šerc.V Tuebingenu je s slovenisticno temo diplomske naloge študij zakljucila ena študentka. Lektorica na univerzi vTuebingenu dr. Irma Kern Nachtsheim je v zimskem semestru na daljavo poucevala tudi nadaljevalni skupini na univerzi v Koelnu, lektorica v Gradcu mag. Laura Fekonja Fonteyn pa zacetno skupino študentov na omenjeni univerzi. Poljska V Krakovu je potrjen prenovljen študijski program, ki povecuje število ur slovenskega lektorata na dodiplomskem študiju, zmanjšuje pa jih na magistrskem.V prihodnje bodo imeli študenti slovenšcino na dodiplomskem študiju v povprecju 90 ur letno, od 2. letnika naprej.V Lodžu so študij slovenistike z diplomo uspešno zakljucili trije diplomanti in tri diplomantke.V Varšavi so diplomski študij slovenistike zakljucili trije študenti, Aleksandra Grabkowska pa je doktorirala iz slovenistike. Rusija V Moskvi vpisa na slovenšcino v letu 2020/21 ni bilo, saj je število vpisnih mest zelo omejeno in študenti izberejo vecje jezike. Univerza MGU je nato na podlagi številnih slovenskih prizadevanj letos zagotovila študijska mesta za slovenšcino, tako da se je lahko na študij slovenšcine vpisala nova generacija petih študentov. Dve podiplomski študentki sta uspešno zagovarjali magistrski deli iz slovenistike. Severna Makedonija Iz slovenistike so v Skopju diplomirale tri študentke, na magistrski študij slovenistike je vpisana ena študentka, dve pa pripravljata doktorsko disertacijo. Slovaška Na Filozofski fakulteti v Bratislavi je kar osem diplomantov zakljucilo študij Srednjeevropske študije, smer slovenšcina, z diplomsko nalogo iz slovenisticne teme, študent in študentka magistrskega študija pa sta pripravila slovenisticni magistrski nalogi. Srbija V Beogradu so trije študenti podiplomskega študija pripravili in uspešno zagovarjali magistrske naloge na slovenisticno temo. Ukrajina Na univerzi v Kijevu so podiplomski magistrski študij uspešno zakljucili štirje diplomanti, jeseni pa se je na kijevsko slovenistiko vpisala nova generacija, štiri študentke. Združene države Amerike Na Državni univerzi Cleveland je status slovenistike okrepljen, saj je lektor pripravil vsebino za nov predmet v okviru poucevanja na daljavo, namenjen zunanjim udeležencem lektorata: Izpopolnjevalna slovenšcina. Združeno kraljestvo Status slovenistike je izboljšan, študentom bosta na voljo še dva jezikovna predmeta. Slovenisticni predmeti bodo vkljuceni tudi v nov študijski program v pripravi Culture, Language, Society and History na SSEES, University College London. Podatki o slovenistikah za študijsko leto 2020/21 Slovenistike tipa A (8) Ucitelj/-ica Status predmeta Tedensko število ur Število habil. uciteljev Število študentov: 729 Status slovenistike v l. 2021/22 bo enak/spremenjen Beograd Nejc Robida dipl., obv. izb., izb. 16 (448) D (2) 569 enak Bruselj Ivana Petric Lasnik izb. 6,3 (189,2) / 25 enak Buenos Aires Tjaša Lorbek izb. 12 (360) / 53 enak La Plata Tjaša Lorbek – dod. lektorat izb. 2 (60) / 6 enak Gent Ivana Petric Lasnik obv. izb., izb. 8 (240) / 5 enak Granada Ana Fras izb. 16 (480) / 35 enak Koeln dr. Irma Kern Nachtsheim in mag. Laura Fekonja Fonteyn (zim. sem.), Jana Šter (let. sem.) dipl., izb. 7,6 (229) / 15 enak Lizbona mag. Mateja Rozman obv. izb., izb. 17,2 (516) / 21 enak Slovenistike tipa B (36) Ucitelj/-ica Status predmeta Tedensko število ur Število habil. uciteljev Število študentov: 1.061 Status slovenistike v l. 2021/22 bo enak/spremenjen Banjaluka dr. Janja Vollmaier Lubej izb. 8,1 (244) / 13 enak Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac dipl. obv. izb., izb. 19,5 (495) / 148 enak Brno mag. Mateja Kosi dipl., obv. izb., izb. 16 (480) / 26 enak Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv. izb., izb. 16 (331) D (2) 16 enak Bukarešta Katarina Dovc obv. izb., izb. 13 (348) / 31 enak Cleveland dr. Luka Zibelnik izb. 20 (598) / 75 dodan je nov predmet za izpopolnjevalce Cordoba, Državna univerza Maja Kracun obv. izb. 3 (64) / 0 seminar se zaradi pandemije ni izvajal Cordoba, Katoliška univerza Maja Kracun izb. 8 (240) / 52 enak Gradec mag. Laura Fekonja Fonteyn dipl., obv., obv. izb., izb. 12 (367,5) D (2) 20 enak Katovice Tina Jugovic dipl. 15 (450) D (1) 33 enak Kijev mag. Andreja Kalc, Mojca Jesenovec dipl. 5,8 (176,5) D (1) 6 na študijsko smer je vpisana nova skupina študentov Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb. 12 (360) D (1) 64 enak Lodž Agata Glaz dipl. 18,5 (500) D (1) 19 enak Lvov Primož Lubej dipl., obv. izb. 14,5 (422) D (2) 52 enak Moskva Boštjan Božic dipl., obv. izb., izb. 15 (382) D (2) 14 vpis nove generacije študentov na študijsko smer slovenšcina Muenchen Marjanca Jerman izb. 8 (236) / 7 enak London Maja Rancigaj Beneš izb. 9 (270) / 22 dodana bosta dva nova slovenisticna predmeta Padova Polona Liberšar dipl., izb. 14 (392) D (1) 7 enak Pariz Petra Seitl dipl., izb. 12 (345) / 6 enak Peking BFSU mag. Metka Lokar dipl., izb. 12 (384) / 7 enak Praga dr. Andrej Šurla dipl., izb. 15 (450) D (2) 18 enak Regensburg Slavo Šerc izb. 6 (180) / 12 vzpostavljen bo nov tecaj Slowenisch kompakt Reka dr. Klemen Lah izb. 6 (135) / 74 enak Rim Sanja Pirc dipl. 16 (692) D (1) 7 enak S. Peterburg dr. Anna Bodrova izb. 4 (0) D (1) 5 lektorat se ni izvajal Sarajevo mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., 14 (420) / 87 enak Sofija Eva Šprager obv. izb. 12 (360) / 13 enak Sombotel Mojca Jesenovec dipl., obv. izb., izb. 9 (270) D (2) 8 enak Tokio Vesna Bukovec izb. 13 (390) / 26 enak Trst, odd. za humanist. mag. Rada Lecic dipl., podipl., izb. 14 (420) D (4) 23 enak Trst, odd. za prevaj. dr. Karin Marc dipl., izb. 13,7 (412) D (1) 10 enak Tuebingen dr. Irma Kern Nachtsheim dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 23 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., izb. 1(420) D (2) 21 enak Vilna dr. Jelena Konicka izb. 4 (128) / 5 enak Zadar dr. Klemen Lah obv. izb. 1,5 (45) D (1) 32 enak Zagreb Simona Gotal dipl., izb. 14 (420) D (4) 79 enak Slovenistike tipa C (14) Ucitelj/-ica Status predmeta Tedensko število ur Število habil. uciteljev Število študentov: 275 Status slovenistike v l. 2021/22 bo enak/spremenjen Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. 2 / 10 enak Celovec dr. Nataša Hribar, dr. Tatjana Vucajnk dipl., izb. 16 (480) D (4) 84 enak Dunaj Jernej Kljucevšek, dr. Elizabeta Jenko dipl., obv. izb., izb. 12 (354) D (2) 30 enak Gdansk dr. Maša Guštin obv. izb., izb. 3 (90) D (1) 14 lektorat se ni izvajal; zdaj bo znova vpis na slovenšcino Hebei* / / / / ni podatka z univerzo in ucitelji ni stikov Lawrence* Marta Pirnat Greenberg izb. 4 (60) / 5 enak Neapelj* dr. Maria Bidovec izb. 4 (96) D (1) 9 enak Novi Sad mag. Aleksandra Colic Jovanovic obv. izb. 4 (120) D (1) 40 enak Pardubice* dr. Aleš Kozár dipl. 17,6 (528) D (1) 3 enak Peking BISU Jernej Kusterle, Barbara Kustec dipl., izb. 12 (408) 14 (446) / 24 enak Seattle* dr. Michael Biggins izb. 2 (60) 3 (90) 5* enak Skopje dr. LidijaArizankovska dipl., izb. 12 (360) D (1) 21 enak Stanford Maria J. Rode izb. 4 (120) D (1) 0 lektorat se ni izvajal Videm* Martina Kafol dipl., izb. 16 (480) D (2) 30 enak Legenda Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica C: ucitelj s slovenske strani ni financiran, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo, udeleži se lahko izobraževanj, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila oz. podatka nismo prejeli, podatki iz preteklih let Leto plus S štud. l. 2019/20 so bili ucitelji STU prvic vkljuceni v Leto plus na Oddelku za slovenistiko, tj. lektorat slovenšcine, ki jih za tuje, redno vpisane študente izvaja UL FF. V letu 2020/21 je delo opravljala Magda Lojk, sicer lektorica na Karlovi univerzi v Pragi, v študijskem letu 2021/22 pa ga bo opravljal dr. Andrej Šurla. Na ta nacin smo zaceli uresnicevati dolgoletni nacrt uciteljem STU omogociti, da po vecletnem delu in bivanju v tujini eno leto bivajo in delajo v Sloveniji. Izobraževanja in delovna V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo v preteklem letu organizirali srecanja uciteljev tradicionalna delovna srecanja in izobraževanja, in sicer novoletno 22. in 23. decembra, ki je v celoti potekalo na daljavo; junijsko izobraževanje 30. junija in 1. julija, ki je prav tako potekalo na daljavo prek Zooma, tretji dan pa smo imeli skupno delovno kosilo na vrtu gostilne Pod vrbo, ki je bilo prvo srecanje v živo po vec kot letu in pol. Prav tako smo v omejenem številu, samo za ucitelje STU, pred zacetkom novega študijskega leta v celoti v živo in ob upoštevanju pogoja PCT ter nošenju mask izvedli tradicionalno tridnevno srecanje in izobraževanje. Potekalo je od 24. do 26. avgusta 2021, od tega sta bila prvi in zadnji dan posvecena sestankom in izobraževanju, drugi dan srecanja pa smo izpeljali strokovno ekskurzijo, posveceno obeležitvi 30-letnice samostojne države Slovenije, v okviru katere smo si ogledali protokolarne objekte RS na Brdu pri Kranju ter grad Strmol. Ekskurzije se je udeležilo 35 uciteljev in sodelavcev programa STU. V casu pandemije smo zaceli z rednimi sestanki uciteljev programa STU preko aplikacije Zoom, ki smo jih izvedli enkrat mesecno. Financiranje in status programa Financiranje programa s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) STU ter stiki in podpora drugih je bilo v letu 2020/21 stabilno, sodelovanje pa je tudi na vsebinski ravni konstruktivno. Kot institucij izjemno koristna se je pokazala povezanost in tvorna izmenjava informacij med UL FF in ministrstvom zlasti pri urejanju bivanja in programa za študente slovenšcine, ki so na gostovanje na UL FF prišli z univerze BISU v Pekingu, ter pri urejanju vpisa na slovenistiko na univerzi MGU v Moskvi. Cilj programa STU tako ostaja, da bi uredili oziroma ustrezno popravili nominalne placne razrede za ucitelje slovenšcine na tujih univerzah na 110 (namesto 100), zaradi cesar smo tudi v letu 2020 na ministrico MIZŠ dr. Simono Kustec naslovili pismo z utemeljitvijo, s podpisoma rektorja Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Igorja Papica in dekana Filozofske fakultete red. prof. dr. Romana Kuharja, temo pa izpostavili tudi na novoletnih sprejemih. V letih 2020 in 2021 smo v okviru nosilca programa UL FF prenovili Pravilnik programa Slovenšcina na tujih univerzah (ki je bil prvic sprejet leta 2014 in delno posodobljen leta 2016), in sicer smo ga uskladili z delovnopravno zakonodajo in vanj vkljucili vsebine za pripravo osebnega letnega nacrta dela. Priprava pravilnika je potekala v okviru delovne skupine programa STU, kadrovske in pravne službe FF, obravnavan je bil na srecanjih uciteljev, 30. junija 2021 pa ga je potrdil tudi Senat Filozofske fakultete. Podpora programa STU slovenistikam Študentske in uciteljske izmenjave Kulturni projekti in druge dodatne dejavnosti programa STU Pregled obštudijskih dejavnosti na slovenistikah (iz porocil uciteljev) Tudi z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in slovensko diplomatsko mrežo veleposlaništev (VP) po svetu smo zelo dobro sodelovali, izjemna je bila podpora zlasti ob poskusu prekinitve reakreditacije študija slovanskih jezikov v Lvovu in Kijevu.Veliko slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujih državah je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravilo sprejeme. Prav tako je sodelovanje zelo dobro z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki dejavnost uciteljev podpira tudi preko svojih razpisov, ucitelji v tujini pa redno sodelujejo z društvi Slovencev in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v smislu organizacijske in vsebinske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MIZŠ in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK). Pri tem poudarjajo, da študentom iz tujih držav z nizkim standardom placilo namestitve v casu Seminarja pogosto predstavlja prevelik strošek, zato se Seminarja ne morejo udeležiti nekateri zelo dobri študenti.Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev omogoca, da se poglobljeno seznanijo s slovenšcino v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja in stkejo strokovne ter kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. V zadnjih letih se povecuje število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov v Sloveniji in tujini. K temu so izjemno pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb in rednim obnavljanjem pogodb Erasmus s slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami.V casu pandemije je število gostovanj v živo izjemno upadlo, do dolocene mere so jih nadomestila gostovanja preko spleta. V študijskem letu 2020/21 je bilo na tujih univerzah kljub pandemiji izvedenih veliko število kulturnih prireditev, ki so obogatile pedagoško delo in program slovenistik, ceprav številcno nekaj manj kot v prejšnjih letih. Precej prireditev in gostovanj je bilo izvedenih na daljavo, saj so bila potovanja dobršen dela študijskega leta onemogocena ali odsvetovana. Kljub temu so nastali številni inovativni projekti, pri katerih so ucitelji kot organizatorji izkoristili prednosti tehnike in spleta, vanje pa so vkljucili tudi svoje študente, sodelavce ucitelje na tujih univerzah, se povezali s slovenskimi ustvarjalci in institucijami ter slovenskimi diplomatskimi predstavništvi in društvi. Pomembno je dodati, da so se ucitelji pogosto povezali in sodelovali pri izvedbi projektov na vec slovenistikah ter se skupaj s študenti pogosteje udeleževali spletnih dogodkov na drugih univerzah. Obenem smo na Centru za slovenšcino tik pred zacetkom pandemije zaceli z obsežnim projektom stopenjskega branja Slovenšcina po korakih, v katerega je vkljucenih vec kot 25 uciteljev STU. Cilj projekta je pripraviti slovenska literarna besedila tako, da jih bodo lahko brali vsi, ki se slovenšcine ucijo kot tujega jezika, in sicer na stopnji znanja A2 ali B1 po evropski lestvici. Projekt stopenjskega branja bo vkljucen v izvedbo 11. projekta Svetovni dnevi slovenske literature, ki ga nameravamo izvesti v letu 2022 (vec o stopenjskem branju v poglavju Projekti). Številni lektorji so sodelovali pri projektu Korpus slovenšcine kot tujega jezika (Kost), ki ga koordinira dr. Mojca Stritar Kucuk na Oddelku za slovenistiko UL FF s sodelovanjem Centra za slovenšcino. Celo študijsko leto so zbirali primerna besedila študentov in jih pripravili za vkljucitev v korpus. Argentina Lektorici v Buenos Airesu in Cordobi sta s prispevki za rubriko Jezikovni orešcek znova sodelovali s casopisom Svobodna Slovenija, ki ga izdaja društvo Zedinjena Slovenija v Buenos Airesu.V Buenos Airesu je lektorica v društvu Slovenski duh iz Paranaja junija izvedla predavanje o zgodovini slovenskega jezika, v društvuTriglav iz Entre Riosa pa sta skupaj z lektorico v Cordobi v okviru dogodkov Eslovenia en Encuentro decembra imeli predavanje o posebnostih slovenskega jezika. Prvo je potekalo v živo preko Zooma in na Facebook strani društva Slovenski duh, drugo je bilo posneto vnaprej in se je na dan dogodka predvajalo na Facebook strani društvaTriglav. Z urejanjem Facebook strani Idioma Esloveno en Baires so dosegli že vec kot 1.300 všeckov (300 vec kot leto prej), prav tako širijo vedenje o slovenšcini s spletno stranjo http://www.airesesloveno.com/, za katero skrbita lektorica v Buenos Airesu in David Espinoza, nekdanji slušatelj lektorata.V Cordobi so septembra prek spleta izvedli Pomladni teden, septembra je Miriam Zorn pripravila predavanje z naslovom Ljubo doma – tradicionalne slovenske podeželske hiše, MirkoVasle pa je predaval o slovenskih znanstvenikih skozi cas. Lektorica je na platformi Genially ponudila zabavne »pomladanske« vsebine za spoznavanje zgodovine slovenskega športa, poezije, glasbe, filma in kulinarike, izvedli pa so tudi natecaj za najboljši meme, povezan z ucenjem slovenšcine. Decembra so imeli spletno predstavitev o ucenju slovenšcine v obdobju epidemije na Dnevih manjšinskih jezikov v Cordobi v organizaciji baskovskega društva Gerora, na kateri so sodelovali študenti lektorata, sicer clani skupine Slovenšcina v Cordobi. Avstrija V Celovcu so gostovali ucitelji iz Slovenije: dr. Nataša Jakop z ZRC SAZU, dr. Damjan Huber z UL FF, dr. AlenkaValh Ropert z UM FF in dr.TinaVerovnik Lengar z UL FDV. Izvedli so prireditevTag der Sprachen und Kulturen (dr. Nataša Hribar), izdelali dva promocijska videa slavistike v Celovcu (ki so ju pripravili Kristina Kragelj in Nataša Hribar s študenti), posebno dijaško prilogo tedniku Novice (v sodelovanju Slovenskih mladinskih organizacij in Inštituta za slavistiko, odgovorni urednik je bil študent pedagoške smeri slovenšcina Simon Rustia) ter izpeljali Literarni natecaj v okviru oddelka v organizaciji Lise Krall. Na Dunaju so junija za udeležence vseh tecajev slovenšcnine organizirali virtualni spoznavni vecer. Študenti so se v delno vodeni in moderirani obliki pogovarjali o vnaprej pripravljenih temah. V Gradcu je imel Felix Kohl spletno predavanje o sodobni slovenski literaturi, s poudarkom na avtorjih, ki so prevedeni tudi v nemški jezik, pod naslovom Slovenska literatura v gibanju – o prišlekih, nomadih in vec. Predavanja so se udeležili študenti izTuebingena, Koelna in Gradca, potekalo je v nemškem jeziku. Dogodke v okviru Slovenske citalnice v Gradcu pripravljajo SusanneWeitlaner (Kulturno društvo clenVII za avstrijsko Štajersko), Kasilda Bedenk (Društvo Avstrijsko-slovensko prijateljstvo Gradec) in lektorica STU, pri skrbi za knjižno in drugo gradivo ter izbranih prireditvah sodeluje Univerzitetna knjižnica Maribor. Konec januarja je lektorica izvedla spletno predavanje v nemškem jeziku Uvod v slovensko kulturo in zgodovino za študente Inštituta za slavistiko v Koelnu, ki študirajo katerega izmed slovanskih jezikov, pa tudi za druge zainteresirane (udeležilo se ga je skupaj okrog 25 oseb). Marca so v okviru Literarnih dnevov (prek spleta) priredili literarni vecer z avtorico Petro Bauman: Paradiž. Pogovor je vodila lektorica STU, tolmacil pa je Sebastian Walcher, aprila je sledil vecer z avtorjema zgodovinskega stripovskega eposa Meksikajnerji Zoranom Smiljanicem in Marijanom Pušavcem. Lektorica se je z njima pogovarjala preko Zooma (pogovor je bil predstavljen tudi na FB-strani Slovenske citalnice Gradec), pogovor je tolmacil Sebastian Walcher. Aprila je imela spletno predavanje dr. Adriana Mezeg z UL FF (v okviru gostovanja na Univerzi v Gradcu), na katerem je predstavila medijsko odmeven prevajalski projekt, ki sta ga financirali Evropska unija in Republika Slovenija, Mladi prevajalci in njihov preboj na slovenski knjižni trg. Maja je pri njih gostovala pisateljica Ana Svetel z zbirko kratkih zgodb Dobra družba: zgodbe o prevozih ter zbirko pesmi Lepo in prav. Na spletnem srecanju se je z avtorico pogovarjal Felix Kohl, za prevod v nemšcino so poskrbele študentke Lisa Ulrike Krahn, Ana-Marija Mihajlovic, Laura Kramberger in Milica Rajkovic. Anine odgovore so v oba jezika tolmacili študenti s prevajalskega inštituta – Simona Drajzibner, Matija Šprogar Perko in Franziska Brunner. Junija so praznovali 150-letnico graške slavistke, ki so jo sicer obeležili leta 2020, vendar je bila za takrat nacrtovana konferenca zaradi pandemije prestavljena za eno leto. Konferenca Slawistik Aktuell. Across Cultures: Erinnerungs-, Hybridisierungs- und Transferprozesse in den slawischen Literaturen, Sprachen und Kulturen je potekala preko spleta. Septembra so obeležili Evropski dan jezikov, na skupni stojnici Slovenšcina na Štajerskem so se predstavili slovenistika na inštitutih za slavistiko in prevajalstvo, Pavlova hiša (Kulturno društvo clen 7), Društvo avstrijsko-slovensko prijateljstvo Gradec in slovenšcina za otroke in mladostnike (dvojezicni vrtec, dopolnilni pouk slovenšcine, tecaj slovenšcine na gimnaziji Carneri). Slovensko stojnico je koordinirala mag. Susanne Weitlaner, ki je skupaj z dr.TatjanoVucajnk naVisoki pedagoški šoli v dopoldanskih urah izvedla tudi delavnici pod naslovom Cebelice letijo in pravljice spregovorijo. Lektorica, dr. Karin Almasy ter mag.Tatjana Koren so predstavile kratka promocijska filma o študiju slovenšcine na Univerzi v Gradcu. Belgija V Bruslju so jeseni natisnili novo promocijsko brošuro z informacijami o Sloveniji, slovenšcini in možnostih ucenja slovenšcine na ULB, februarja so s študenti in v povezavi zVP RS v Bruslju pripravili video ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki je bil 7. februarja 2021 objavljen na družabnih omrežjihVP RS v Bruslju in požel kar nekaj pohval. Celo študijsko leto so študenti prispevali besedila, ki so jih zapisali v slovenšcini, za korpus slovenšcine kot tujega jezika (KOST).V Gentu so organizirali spletno srecanje s študenti nizozemšcine z UL FF in njihovo lektorico dr. Anito Srebnik. Študentka 3. letnika se je odzvala na povabilo gledališkega portala sigledal.org in sodelovala v štafetni igri Izvoli dramo ter napisala svoje mnenje o eni od iger. Na zacetku februarja so s študenti in zVP RS v Bruslju pripravili video ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Aprila in maja so s prevajalko iz nizozemšcine Matejo Seliškar Kenda pripravili prevajalsko delavnico na spletu, v okviru katere so v nizozemšcino prevajali odlomke iz Martina Krpana, iz priredbe, ki je nastala v okviru projekta stopenjsko branje. Bolgarija Skupaj zVP RS v Sofiji in založbo Colibri sta dr. Ljudmil Dimitrov in lektorica 8. februarja 2021 organizirala literarni vecer, ki je potekal v živo in prek spleta, in na katerem so predstavili prvi celotni prevod Prešernovih Poezij v bolgaršcino, delo dr. Ljudmila Dimitrova. Vecer sta slavnostno otvorila veleposlanik RS in direktorica založbe Colibri, sledili sta kratki predavanji s predstavitvijo Prešerna in njegovega dela dr. Ljudmila Dimitrova in dr. Alojzije Zupan Sosic z UL FF. Na koncu sta igralca Blaž Setnikar in SimeonVladov prebrala nekaj Prešernovih pesmi v izvirniku in bolgarskem prevodu. Za konsekutivni prevod je poskrbela lektorica. Dogodka se je v živo udeležilo 25 ljudi, preko Facebooka pa še približno 70 gledalcev. Bosna in Hercegovina V Banjaluki je lektorica oktobra organizirala spletni literarni vecer z GoranomVojnovicem in se pogovarjala z avtorjem o njegovih romanih, recepciji njegovih prevodov, literarnem ustvarjanju, pisanju kolumn, dojemanju uspeha ipd., literarni vecer so obogatili prisotni s svojimi zanimivimi vprašanji. Februarja se je odvil kulturni dogodek v pocastitev Prešernove poezije, ki so jo brali in izbrali študenti fakultativnega predmeta slovenšcine na Filološki fakulteti Univerze v Banjaluki pod mentorstvom lektorice. Dogodek je motivno­tematsko osvetlil izbrane pesmi, drobce iz Prešernovega življenja ter na kratko predstavil Prešernova nagrajenca, pisatelja Ferija Lainšcka in arhitekta Marka Mušica. Dogodka so se poleg študentov udeležili ucenci slovenšcine z uciteljico mag. Barbaro Hanuš ter dekanja Filološke fakultete Univerze v Banjaluki dr. Biljana Babic. Od februarja do maja je bila v avli Filološke fakultete postavljena razstava fotografij Slovenije. Na pobudo dekanje fakultete dr. Biljane Babic so študenti posredovali svoje fotografije in nastala je razstava fotografij številnih slovenskih krajev. Aprila so izvedli literarni vecer z Andrejem Blatnikom, pisateljem, urednikom in univerzitetnim profesorjem, pogovor je bil odlicno obiskan. V okviru obštudijskih projektov je lektorica junija pripravila in vodila predstavitev literarne knjižice, ki je nastala v študijskem letu. Študenti lektorata so predstavili svoje zgodbe, ki so nastale na podlagi ilustracij, tako da je sledilo vec razlicic nekoliko spremenjene pravljice Jancek Ježek, nato pa so brali poezijo. Pesmi so študenti napisali glede na pesmi Sneg Josipa Murna in Jesen Srecka Kosovela. Predstavili so tudi svoje kraje – Banjaluko, Slatino in Prnjavor, sledil je spis o srednjeveški Ljubljani.V Sarajevu so lektor slovenskega jezika na FF UNSA, Slovenski filmski center in Slovensko društvo Cankar Sarajevo že cetrto leto zapored pripravili Dneve sodobnega slovenskega filma.Trije filmi, ki so jih predstavili, so nastali v letih 2018 in 2019.V kinu Meeting Point (osrednji art kino v Sarajevu) je bilo zaradi pandemije na voljo 60 mest, ki so jih zasedli obiskovalci, predvsem študenti slovenšcine in clani Slovenskega društva Cankar. Prvi vecer si je film Urše Menart Ne bom vec luzerka ogledalo 40 obiskovalcev, drugi vecer film Miha Mazzinija Izbrisana prav tako 40, tretji vecer pa film Damjana Kozoleta Polsestra 25 obiskovalcev.V okviru promocijske iniciative Study in Slovenia: predstavitev študija na slovenskih univerzah je novembra potekala spletna predstavitev Katje Cerar z UL, ki je v uro in pol trajajocem dogodku vec kot 120 zainteresiranim ponudila širok, informativen vpogled v možnosti študija na slovenskih univerzah. Lektor je v akademskem letu 2020/21 oblikoval in vodil interni pilotni projekt o vodenju osebnih evidenc uciteljev STU o opravljenem delu. Projekt je trajal celo akademsko leto, vanj je bilo vkljucenih še šest uciteljev, tabele o evidencah so se dopolnjevale in nadgrajevale tako vsebinsko kot tudi tehnicno. Projekt je bil predstavljen na avgustovskem srecanju uciteljev STU. Ceška V Brnu so novembra organizirali spletno predavanje Petra Kuharja o ceških glasbenikih v Sloveniji na prelomu 19. in 20. stoletja v sodelovanju z Moravsko deželno knjižnico. Februarja je lektorica izvedla spletni literarni vecer – študentsko branje Prešernove poezije v cešcini in slovenšcini, dogodek pa je potekal v sodelovanju s slovenistiko na UK v Pragi in zVP RS v Pragi. Februarja so študenti sodelovali pri snemanju oddaje Dobro jutro na RTV Slovenija z voditeljico Mojco Mavec, in sicer so brali Zdravljico v cešcini. Aprila je potekala študentska spletna predstavitev Brna za ljubljanske študente cešcine in slovašcine, v sodelovanju z lektorico Darijo Pivk z UL FF. Aprila je na slovenistiki gostovala dr. Jana Šnytová z UL FF, junija pa sta jih v Brnu obiskali ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch in mag. Tanja Strniša z VP RS v Pragi. V Pragi so se s študenti slovenistike novembra udeležili predavanja Petra Kuharja o zgodovinskem ceškem vplivu na organizacijo slovenskega glasbenega življenja, ki ga je organizirala lektorica v Brnu Mateja Kosi. Na povabilo dr. Alenke Jensterle Doležal so na spletu gostili dr. Katjo Muhurko Poniž z UNG, ki je za študente slovenistike izvedla dvoje literarnozgodovinskih predavanj, eno pa še za skupino katedrinih študentov doktorskega študija. Lektor je decembra na spletu izvedel predavanja o zgodovini slovenske zabavne glasbe za udeležence tecajev slovenšcine lektorata v Parizu, ki so ga spremljali tudi študenti v Pragi. Spomladi so poslušali gostujoce predavanje lektorice Darije Pivk o neposrednih življenjskih in (med)kulturnih izkušnjah iz Prage. Maja so lektorji v Pragi izvedli 45-minutne predstavitve svojih jezikov (oz. kratke jezikovne vaje za zacetnike) za študente katedre, ki bodo v naslednjem študijskem letu izbirali drugi tuji jezik. Ob dnevu državnosti junija sta se lektor in dr. Jensterle Doležal na VP RS udeležila zajtrka organizatorjev praškega kulturnega in izobraževalnega življenja z ministrico za Slovence po svetu, na katerem sta predstavila zgodovino, delovanje in potrebe lektorata oz. »slovenistike« ter Centra za slovenšcino.VP RS je podprlo izvedbo praznovanja slovenskega kulturnega praznika, ki sta ga pripravili lektorica v Brnu in dr. Alenka Jensterle Doležal, Prešernove pesmi sta v izvirniku in prevodu prebrala tudi dva študenta.VP RS je bilo tudi pobudnik organiziranih tematskih »slovenskih« sprehodov po Pragi, ki so zainteresirane iz slovenske skupnosti ter njihove prijatelje v zadnjih dveh letih popeljale po številnih, predvsem s Slovenci tako ali drugace povezanih tockah ceškega glavnega mesta, letos septembra pa tudi po okolici Brna, na njih pa je s kratkimi priložnostnimi literarno-in kulturnozgodovinskimi predavanji precejkrat sodelovala tudi dr. Jensterle Doležal. Praški slovenisti so v rednih stikih s Slovenskim društvom Jožeta Plecnika. Lektor v Pragi je obenem celo leto za avstrijsko-slovenski radio Agora, ki oddaja na avstrijskem Koroškem in radgonski okolici ter na spletu, enkrat tedensko pripravljal oddajo o zabavnoglasbeni produkciji na Poljskem, kjer je preživel vecji del lektorskega življenja. Francija V Parizu je lektorica Petra Seitl novembra organizirala predstavo kamišibaj, ki so jo izvedli na daljavo, decembra pa je že nacrtovano predstavitev razvoja slovenske zabavne glasbe z dr. Andrejem Šurlo v okviru nadomešcanja lektorice prav tako na daljavo izvedla lektorica Mojca Podobnikar. Januarja je na INALCU potekal dan odprtih vrat, ki so ga organizirali posamezni oddelki. Na slovenistiki so ga izvedli na daljavo v obliki individualnih konzultacij, ki so jih obiskali zainteresirani dijaki oz. študenti, sledil je tudi polurni spoznavni tecaj slovenšcine. Hrvaška Na Reki je lektor decembra organiziral filmski vecer, sicer pa redno sodeluje z Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem ter obcasno tudi zVP RS v Zagrebu.V Zadru so se pridružili decembrskemu e-filmskemu veceru na Reki, prav tako redno sodelujejo s slovenskim društvom Lipa.V Zagrebu je septembra potekal Dan evropskih jezikov, ki je izjemoma potekal prek spleta. Lektorica je s kolegi Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti FF v Zagrebu (sodelovali so tudi študenti slovenšcine) pripravila promocijski video o študiju južnoslovanskih jezikov, ki so ga organizatorji dogodka objavljali na vec razlicnih družbenih omrežjih. Oktobra so imeli pogovor (preko Zooma) z dr. Klemenom Lahom, lektorjem na reški fakulteti, na temo Slovenšcina: veliki in mali jezik. Na dogodku, ki so se ga med drugim udeležili tudi ucitelji slovenšcine v osnovnih in srednjih šolah na Hrvaškem, so študentke slovenšcine s FF v Zagrebu spregovorile o tem, zakaj so se odlocile za študij slovenšcine, kakšne prednosti vidijo v znanju slovenšcine ipd. Dogodek je soorganiziral Inštitut za narodnostna vprašanja. Oktobra so za študente soorganizirali predavanje MartinaVrtacnika Poucevanje govora: med fonetiko in pravorecjem z Inštitutom za narodnostna vprašanja, ki je predavanje tudi financno podprl. Novembra so prav tako z Inštitutom soorganizirali predavanje dr. Đurde Strsoglavec z UL FF o lažnih prijateljih. Maja je lektorica organizirala predavanje z delavnico Anje Strajnar z naslovom Slovenšcina za vsak dan, udeležili so se ga študenti vseh letnikov. ZVP RS v Zagrebu, Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in s kulturnim društvom Slovenski dom v Zagrebu so stiki zelo dobri, skupaj se trudijo vkljuciti študente v razlicne dogodke in prireditve, saj na ta nacin dobivajo prakticne izkušnje s slovenšcino in spoznavajo razlicna dela, ki bi jih v prihodnosti lahko zanimala, hkrati pa predstavljajo študij slovenšcine. Italija V casu semestrskih pocitnic, ko na italijanskih univerzah ni bilo predavanj, so lektorice na univerzah v Padovi, Rimu inTrstu v okviru projekta Skodelico konverzacije, prosim! pripravile kratke spletne tecaje ucenja oz. konverzacije v slovenskem jeziku za Italijane na vec stopnjah znanja. Pri obvešcanju o teh dogodkih je preko svojih socialnih omrežij sodelovalo tudiVP RS v Rimu. Odziv je bil izjemno dober.V februarju in marcu so lektorice na univerzah v Neaplju, Padovi, Rimu,Trstu inVidmu skupaj zVP RS v Rimu in Centrom za slovenšcino organizirale spletni festival slovenskega dokumentarnega filma, ki so ga poimenovali Dall‘otto all‘otto (od osmega do osmega) – od slovenskega kulturnega praznika 8. februarja do dneva žena 8. marca 2021.Vsak ponedeljek zvecer si je bilo na spletni platformiVimeo možno brezplacno ogledati en slovenski dokumentarni film, opremljen z italijanskimi podnapisi. Po vrsti so si sledili Fabiani : Plecnik, Požig, Moja meja, Aleksandrinke in Ivana Kobilca – Portret slikarke. Projekt je bil izveden s podporo RTV Slovenija, Kinoateljea, Vertiga, Fabule ter Mestnega kina Domžale. Filme si je skupaj ogledalo 767 ljudi. Na pobudo ge.Tine Kokalj zVP RS v Rimu so lektorice s študenti slovenšcine v Rimu, Padovi inTrstu s prevajanjem iz slovenšcine v italijanšcino že tretjic sodelovale na literarnem natecaju za študente Energheia – Matera. Lektorice so povabile svoje študente k prevajanju treh kratkih zgodb, ki jih je komisija v koordinaciji Univerze v Mariboru izbrala na literarnem natecaju, in so bile uvršcene na literarni natecaj v Materi. Zmagala je zgodba, ki jo je v italijanšcino prevedla študentka slovenšcine v Padovi Laura Renesto. Lektorice iz Rima, Padove inTrsta so se skupaj z vodjo programa STU na povabilo organizatorja septembra udeležile tudi zakljucne prireditve v Materi. Organizatorji so Slovenijo izpostavili kot izjemen zgled sodelovanja med mladimi pisci iz Slovenije in njihovimi vrstniki Italijani, ki se na ta nacin preizkušajo v prevajanju literarnih kratkih zgodb.V sodelovanju z vsemi lektorati v Italiji (Neapelj, Rim, Padova,Trst inVidem), našimi študenti in go.Tino Kokalj zVP RS v Rimu so septembra pripravili video ob evropskem dnevu jezikov Študiraj slovenšcino v Italiji, ki je nastal z namenom, da na zabaven nacin predstavijo slovenšcino in možnosti študija slovenšcine v Italiji.V organizaciji zVP RS v Rimu in Centrom za slovenšcino so izvedli tudi spletni promocijski tecaj Slovenšcina ekspres, ki ga je zakljucilo 23 udeležencev iz vse Italije (Neapelj, Forli,Terracina, Riva del Garda, Bergamo,Trst ...), hkrati pa so udeleženci zagotovili, da bi imeli kar nekaj znancev, ki bi se enakega tecaja z veseljem takoj udeležili. Ciljna publika bo morda v prihodnje spodbudila svoje otroke za študij slovenšcine na kateri od italijanskih slovenistik ali pa bodo z ucenjem nadaljevali na katerem od spletnih tecajev Centra za slovenšcino.V Padovi je lektorica organizirala gostovanje dr. Jadranke Cergol z UP FHŠ.Vse študijsko leto je potekala priprava skupnega zbornika predavanj z dveh simpozijev o Milku Maticetovem leta 2019, prvega v organizaciji SAZU in drugega v organizaciji slovenistike v Padovi, saj je Maticetov študiral na padovski univerzi, s simpozijema pa so obeležili stoletnico njegovega rojstva. Po simpoziju so slovenisti na SAZU zaceli proces zbiranja bibliografije dr. Hana Steenwijka ter proucili doprinos njegovega raziskovalnega dela k slovenisticni znanosti. Rezultat je bilo priznanje za njegovo strokovno delo, saj je bil dr. Han Steenwijk sprejet med dopisne clane SAZU. Lektorica je sodelovala tudi pri projektu stopenjskega branja na Centru za slovenšcino, v skladu s postavljenimi smernicami za prirejanje literarnih besedil na doloceni stopnji jezikovnega znanja pa je samoinciativno skušala prirediti besedilo Marka Sosica Balerina, Balerina. Maja sta s študentko odšli na enodnevni izlet v Benecijo in obiskali Muzej SMO (Slovensko multimedialno okno), kjer je študenka za potrebe svoje diplomske naloge intrevjuvala ravnatelja dvojezicne šole Pavle Petricic Davida Clodiga in tajnika Igorja Cerna, ki sta predstavila šolo in razmere v rabi slovenšcine v Beneciji. Septembra se je lektorica udeležila posveta o jeziku Manjšine/ Minoranze v Špetru, kjer je predstavila referat dr. Hana Steenwijka. Konec septembra je bila predstavitev prevoda Malega princa v rezijanšcino prevajalke dr. Malinke Pila, diplomantke slovenistike v Padovi, ki dela na Univerzi v Konstanzi in se ukvarja z rezijanšcino, za kar sta jo navdušila dr. Steenwijk in pesnica Silvana Paletti.V Rimu je lektorica v sodelovanju zVP RS v Rimu 3. decembra ob 220. obletnici Prešernovega rojstva pripravila spletno srecanje s prof. Miranom Košuto, avtorjem novega italijanskega prevoda pesniškega opusa Franceta Prešerna Poesie, ki je nekaj dni pred tem izšel pri založbi Založništvo tržaškega tiska. Prof. Miran Košuta je v prevajanje tokratne italijanske monografske izdaje Prešernovih Poezij vložil vec kot deset let svojega umetniškega in raziskovalnega dela. Poucno in zanimivo predavanje prof. Košute se je prepletalo z recitacijami Nikle Petruška Panizon, clanice igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališca vTrstu.Virtualni dogodek, ki je potekal v italijanšcini, je bil dobro oglaševan in je pritegnil skoraj 100 obiskovalcev, med njimi tudi veliko študentov slovenistik v Italiji in nekaj eminentnih osebnosti (kardinala Franca Rodeta in dva nekdanja italijanska veleposlanika v Sloveniji).V Trstu so na oddelku za humanisticne študije decembra prisluhnili Miranu Košuti, ki je preko Zooma predstavil svoj prevod Prešernovih Poezij, se po Zoomu udeležili študentske slavisticne konference v tržaškem Narodnem domu, kjer je tudi lektorica mag. Rada Lecic predstavila študij slovenistike na oddelku. Marca je dr.Vesna Mikolic po Zoomu predstavila svojo novo knjigo Izrazi moci slovenskega jezika, aprila pa je lektorica prek Zooma predstavila svoj referat na 30. Primorskih slovenisticnih dnevih v Novi Gorici in julija imela še predavanje v Kopru, kjer je predstavila svojo novo knjigo Slovenski predlogi in frazemi. S študenti so si ogledali nekaj gledaliških predstav na spletu in imeli pogovor o njih.V 2. semestru so imeli literarno­bralni krožek, in sicer so si študenti izbrali dramo Evalda Flisarja Akvarij ter si razdelili vloge, lektorica jih je ucila izgovarjave, Matija Kralj pa jih je ucil interpretacije vlog.V Trstu na Oddelku za pravne in jezikoslovne študije ter prevajalstvo in tolmacenje je lektorica decembra soorganizirala Mednarodni študentski simpozij Študentske sekcije Slavisticnega društva, ki je zaradi pandemije potekal preko spleta. Namen projekta je bil najširšemu italijanskemu obcinstvu (in torej ne le italijanskim študentom slovenšcine) približati in osvetliti podrocja, ki so zaznamovala kulturno-umetniško, družbeno in zgodovinsko dogajanje v obeh državah. Lektorica pogosto sodeluje s Centralnim uradom za slovenšcino pri deželi Furlaniji – Julijski krajini, tako je njen študent David Biekar na Centralnem uradu opravljal študentsko prakso in pripravil diplomsko nalogo o dvojezicnih krajevnih imenih vVidenski pokrajini. Prav tako lektorica sodeluje s kulturnim društvom Primorec izTrebc pri nastajanju narecnega slovarja, skupaj z Združenjem konferencnih tolmacev Slovenije pa je soorganizirala gostovanje razstave o Nuernberških procesih vTrstu. S prispevkom Morfosintakticni kalki v produkciji pisnih izdelkov študentov slovenšcine kot drugega in tujega jezika se je lektorica februarja udeležila simpozija Skladnja slovenskega jezika na UL FF. Japonska Na univerzi v Tokiu so novembra s predavanji prek spleta gostovali Mojca Erjavec, vodja kabineta Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s predavanjem Politicni sistem v RS in njena vloga v EU, dr. Lucija Cevnik s predavanjem Vloga in položaj žensk v medkulturni perspektivi, Nushy, mlada perspektivna reperka z delavnico o tej glasbeni zvrsti. Decembra je gostoval Dejan Dimec, clan popularne slovenske skupine Kingston, ki je predstavil slovensko moderno glasbo, in Klemen Senica, japonolog in sociolog kulture ter mladi raziskovalec naTokijski univerzi, ki je študentom predstavil pogled na evropsko in japonsko kulturo. Novembra so prisostvovali spletni predstavitvi študija v Sloveniji za japonske študente Study in Slovenia, decembra je lektorica predstavila Center za slovenšcino ter slovenistiki v Lodžu inTokiu osnovnošolcem Prve osnovne šole Slovenj Gradec. Februarja so obeležili Prešernov dan in skupaj zVP RS vTokiu ter Slovenian-Japanese friendship group pripravili spletni dogodek. Študenti so pripravili predstavitev Franceta Prešerna v japonšcini, v obeh jezikih so brali Zdravljico, lektorica pa je pripravila kviz o Prešernu. Med poletnimi pocitnicami in ob zakljucku semestra je lektorica organizirala tri dodatna spletna tematska srecanja za študente slovenšcine.V poletnem semestru je organizirala serijo predavanj: v maju je imel Mitja Lavtar predavanje Projekt Slovenija, v juniju Mojca Erjavec, vodja kabineta Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predavanje Politicni sistem v RS in njena vloga v EU, junija je imela predavanje s podrocja psihologije dr. Lucija Cevnik, izpeljali pa so tudi literarno-glasbeni dogodek s pevko Ditko. Kitajska V Pekingu na BFSU so bili študenti vkljuceni v individualne dejavnosti, v okviru katerih so zbirali gradiva in informacije za razlicne projekte, npr. za projekt The Construction of Language Resources Database of Belt and Road Countries and the Comparative Study between Chinese and Foreign Languages (National Research Centre for Foreign Language Education) 50 besedil iz slovenskih ucbenikov za zadnje triletje osnovne šole in srednjo šolo, v okviru projekta Multilingual Natural Language Processing for Tool Development (Artificial Intelligence and Human Languages Lab, BFSU) pa 130.000 stavkov v slovenšcini, ki bodo del nastajajocega korpusa tujih jezikov. Prevajali in pisali so krajša besedila za razlicne priložnosti, npr. novice o jezikovni politiki v Sloveniji za revijo World Language Strategy News (National Research Centre for Foreign Language Education, BFSU) in porocila o slovenski družbi in zunanji politiki v okviru projekta, ki ga vodi China-CEE Institute pri Chinese Academy of Social Sciences ipd. Študenta He Minsong in Wu Jiehao sta konec novembra prejela tretjo nagrado za prevod besedila Xi Jinping o vladi na vecjezicnem tekmovanju v prevajanju, ki ga je organizirala Fakulteta za evropske jezike in kulture na BFSU. Študenti, ki so bili vse leto na izmenjavi v Sloveniji, so na povabilo RTV Slovenija 8. februarja sodelovali v oddaji Dobro jutro. Nastal je pogovor o Prešernu in Zdravljici v kitajšcini ter kitajšcini nasploh, voditeljica Mojca Mavec se je v studiu v živo pogovarjala z študentom WangYuchenom. Na kitajski strani je bilo nekaj pozornosti namenjene praznovanju 100. obletnice ustanovitve Komunisticne partije Kitajske (ob tej priložnosti je bil npr. narejen prevod kratkega besedila o vlogi KPK zaWeChat portal Študentske organizacije BFSU) in praznovanju 80-letnice BFSU.V okviru praznovanja so na BFSU odprli dva manjša muzeja, Muzej svetovnih jezikov in Muzej zgodovine BFSU, v katerih sta s pomocjo lektorata predstavljeni tudi slovenšcina in slovenistika na BFSU. Na slovesno akademijo ob praznovanju so bili povabljeni tudi predstavnikiVP RS v Pekingu, veleposlanica mag. Alenka Suhadolnik pa je septembra na povabilo BFSU nastopila kot govornica na forumu o poglabljanju sodelovanja in spodbujanju izmenjav in vzajemnega ucenja med civilizacijami v organizaciji Založniškega združenja Kitajska-CEEC. Na razstavi ob prireditvi je bil med drugim predstavljen tudi ucbeniški komplet za ucenje kitajšcine z naslovom Vesela kitajšcina, katerega prevod v slovenšcino je pred nekaj leti nastal v okviru slovenistike na BFSU (M. Lokar); ucbenik je iz serije, ki jo izdaja Državni urad za kitajski jezik Hanban.V Pekingu na univerzi BISU so obeležili Jurcicevo leto, slovenski kulturni praznik pa z vpogledom v življenje in delo Prešernovega nagrajenca Ferija Lainšcka, za mednarodni projekt Noc knjige so pripravili prispevke v pisni, video in avdio obliki, pisali so prispevke za casopis Koraki (v okviru sodelovanja s srednjo šolo v Zrecah), brali in interpretirali so slovensko-kitajska slikaniška dela avtorice Huiqin Wang, obeležili so tudi 70. obletnico smrti pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Madžarska Lektor na univerzi v Budimpešti je sodeloval na znastvenih srecanjih: oktobra na Mednarodnem prevajalskem simpoziju Društva slovenskih književnih prevajalcev v Mariboru in v Lendavi s prispevkom Kajetan Kovic – prevajalec madžarske poezije. Marca je na Odseku za slovenski jezik pri Slovenski matici na Posvetu o Štefanu Barbaricu predstavil Barbaricev študij v Budimpešti. Nemcija V Regensburgu so maja v okviru evropskega tedna skupaj s centrom Europaeum na Univerzi v Regensburgu pripravili slovenski teden z naslovom Poznate Slovenijo? Lektor je pripravil uvod v slovenšcino in predavanje o Sloveniji – zgodovini, geografiji, kulturi ... Program je potekal preko Zooma.V Tuebingenu je na lektoratu gostovala dr. Marija Zlatnar Moe z UL FF s predavanjem in delavnico Prevajanje v in iz malega jezika: slovenšcina ter Lorena Popovic, ki je imela spletno predavanje v sklopu projekta Ogrožene jezikovne skupnosti: Jezikovna inkluzija in ekskluzija na polotoku Istra. Lektorica je septembra sodelovala na osrednji prireditvi Dolga noc konzulatov v okviru projekta Evropa v deželi Baden Wuerttemberg. Dogodek je organiziralo Ministrstvo za pravosodje in Evropo dežele Baden Wuerttemberg, sodelovalo pa je 25 konzulatov razlicnih držav, tudi iz Slovenije. Lektorici je uspelo organizirati, da je ustanova Evangelisches Stift izTuebingena posodila slovenski del mednarodne zbirke Biblia Slavica, ki je bila na prireditvi razstavljena v varovani vitrini in je pritegnila izjemno pozornost mednarodne javnosti.V monumentalnem slovenskem delu te zbirke formata Dalmatinove Biblije je zajetih šest faksimilov besedil PrimožaTrubarja in trije Jurija Dalmatina iz obdobja 1555–1582 s komentarji. Založba Ferdinand Schöningh je štirideset let izdajala faksimile najstarejših slovanskih in baltskih prevodov Svetega pisma skupaj z znanstvenimi komentarji.V slovenskem delu zbirke je zajetih devet besedil (šest faksimilov besedil PrimožaTrubarja in trije Jurija Dalmatina) iz obdobja 1555–1582, ki so jih leta 2006 uredili Jože Krašovec, Majda Merše in Hans Rothe. Na prireditvi je bila predstavljena tudi knjižna publikacija Tuebingen Blicke auf Slowenien, v kateri so študenti z lektorata slovenšcine vTuebingenu predstavili strokovne poglede na izbrane teme iz slovenske družbe, literature in kulture. Ob dnevu reformacije so na digitalnem literarnem srecanju novim študentom pobliže predstavili slovenski del zbirke Biblia Slavica. Lektorica je organizirala literarno srecanje na temo Alme M. Karlin Samotno potovanje/Einsame Weltreise v obliki digitalne predstavitve, ki ji je sledila razprava.V okviru slovenskega kulturnega dne so poslušali predavanje dr. Felixa Kohla Slovenska literatura v gibanju preko spleta z univerze v Gradcu, ki so ga poleg študentov vTuebingenu spremljali tudi študenti na slovenistikah v Koelnu, Gradcu in Londonu. Januarja sta prek spleta pripravila predavanje Lorena Popovic in Luka Babic, doktoranda na UniverziTuebingen z naslovom Jezikovna ureditev skozi hibridnost, Inkluzija in ekskluzija v Istri v poznem 20. stoletju. Ob slovenskem kulturnem prazniku je imel koncert za harfo študent slovenšcine Linus Hahner, prireditev je bila medijsko oglaševana na univerzi vTuebingenu, na spletnih portalih za Slovence po svetu, naTwitterju ter Facebooku Centra za slovenšcino ter preko slovenskega konzulata v Muenchnu inVP RS v Berlinu. Lektorica je pripravila literarna branja Slovenska poezija v prvi polovici 20. stol. (novembra in decembra), predstavitev dela S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda Boža Repeta in literarne delavniceTrubar v nemških znanstvenih besedilih:Trubarjev Stati inu obstati ob 30-letnici samostojnosti Slovenije (junija), literarno popoldne o literaturi upora Karel Destovnik Kajuh: Pesmi, predstavitev knjige Jožeta Pirjevca Partizani, Franceta Križnarja Ne vdaj se fant (pricevanje o trpljenju Slovencev v koncentrancijskem taborišcu Dachau) in predstavitev monografije Primus Truber und seine Zeit – Ein Leben zwischen Laibach und Tuebingen. Organizirala je prevajalske delavnice, v okviru katerih so študenti prevedli besedila: CarmenThamm besedilo Janeza Kocijancica Esej o ovaduštvu in M. Kaltenbach, A. Beller, R. Nachtsheim, B. Kocak besedilo Druga svetovna vojna v Sloveniji (strokovno besedilo, vec avtorjev: B. Repe,T. Ferenc, G. J. Kranjc idr.), povzetek (50 str.). Marca so si za dan žena ogledali kratke filme slovenskih režiserk: Koncert (Barbara Zemljic), Plavanje (Katarina Resnik) in Zbogom, Vesna (Sara Kern), vse v sodelovanju s Filmskim centrom Slovenije, nato še slovenski dokumentarni film Presihajoce jezero – Zadnji coln (Jasna Hribernik). Poljska V Katovicah so novembra na spletu prek FB skupine Slowenia za haldami gostili Virtualno popotovanje po soncni strani Alp. Na pot jih je peljala Agata Wypior, turisticna vodnica, ki vec kot 10 let s poljskimi turisti raziskuje koticke Slovenije. Potopisni vecer o Sloveniji si je ogledalo vec kot 1.700 gledalcev, zato nacrtujejo nadaljnja srecanja. Decembra so na veseli dan kulture izvedli interaktivno branje Prešernove romance Turjaška Rozamunda. Dogodek je potekal v živo na FB strani, sodelovali pa so gledalci, tako da so z glasovanjem in komentarji pomagali reševati Rozamundine težave. Akademska slikarka Mateja Korbar Šimic je v ta namen pripravila ilustracije, ki so skupaj s kratkimi povzetki dogajanja omogocile spremljanje dogodka tudi tistim, ki slovensko niso razumeli. Srecanje sta pripravili lektorici vVaršavi in Katovicah s svojimi študenti, v sodelovanju Centra za slovenšcino in katoviškega Študijskega krožka Komunikator. Posnetek si je ogledalo 1.300 gledalcev. Ob 30. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo je imel januarja dr. Mateusz Sokulski, zgodovinar na Šlezijski univerzi v Katovicah, predavanje prek spleta z naslovom Med komunizmom in neodvisnostjo: Slovenija v letih 1945–1991. Dan kulture so obeležili z branjem skrajšane verzije humoreske Josipa Jurcica Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki ga je VP RS vVaršavi pripravilo v sodelovanju s slovenisti iz Katovic, Lodža inVaršave. Skupaj so posneli avdio posnetek, dostopen je na FB straniVP RS, ki je poskrbelo tudi za tisk knjižice s prevodom in jo podelilo študentom. Prvo zbirko prevodov slovenskih bajk in pravljic v poljšcino Bialy waz i inne basnie slowenskie je predstavila prevajalka dr. Alicja Fidowicz z Jagelonske univerze v Krakovu. Dr. Alicja Fidowicz je slavistka in polonistka, njena raziskovalna podrocja so slovensko-poljski stiki ter literatura za otroke in mladino. Ob izidu novega romana z naslovom Đordic se vraca ter poljskih prevodov uspešnic Jugoslavija moja dežela in Figa (pri založbi Sedno) so se srecali s pisateljem in režiserjem Goranom Vojnovicem. Dogodek je potekal aprila v živo na FB strani Slowenia za haldami, vodil ga je Andrzej Chrzanowski, direktor založbe Sedno. Literarni vecer, ki so ga organizirali slovenisti Šlezijske univerze v Katovicah in Univerze vVaršavi v sodelovanju s Centrom za slovenšcino ter založbo Sedno, si je ogledalo (tudi kasneje na posnetku) 2.000 gledalcev. Študenti varšavske in katoviške slovenistike so se aprila udeležili spletne prevajalske delavnice. Namen te delavnice je razpravljati o kljucnih prevajalskih vprašanjih, ki so se porajala ob predhodnem prevajanju odlomkov iz romana Figa GoranaVojnovica. Delavnico, ki so jo pripravile dr. Jasmina Šuler Galos in dr. Marta Cmiel Bazant vVaršavi ter dr. Monika Gawlak inTina Jugovic v Katovicah, so študenti ocenili kot zelo koristno in potrebno, zato bodo podobne iniciative organizirali tudi v naslednjem letu. Lektorica v Katovicah je pripravila vec srecanj s šlezijskimi srednješolci ter jim predstavila Slovenijo, njeno kulturo in jezik, predstavitve so potekale prek spleta. Prav tako se je udeležila 3-tedenske didakticno­metodicne Poletne šole za ucitelje poljšcine kot tujega jezika in je sodelovala pri vec projektih Centra za slovenšcino: pripravi ucbenika za Slovane, prirejanju besedil za stopenjska berila v zbirki Slovenšcina po korakih, na Slavisticnem in slovenisticnem Kariernem dnevu, ki so ga organizirali slovenisti in slavisti z UL FF: na spletnem srecanju aprila je predstavila poklic lektorja na tuji univerzi.V Krakovu so decembra obeležili veseli dan kulture z delavnico preko spleta. Za študente magistrskega študija je lektorica pripravila poseben kulturni program – kvize, poslušanje glasbe in uganke –, namenjen predstavitvi izbranih najpomembnejših dosežkov slovenske književnosti. Posebno pozornost so namenili tudi novim prevodom slovenskih romanov v poljšcino, ki jim je epidemija onemogocila ustrezno promocijo, to so: Figa G.Vojnovica, Na/pol J. B. Freliha in Izbrisana M. Mazzinija, pa tudi romanu Jugoslavija, moja dežela G.Vojnovica, ki je jeseni 2020 na Poljskem prejel pomembno srednjeevropsko literarno nagrado Angelus. Aprila so organizirali srecanje s pisateljem Miho Mazzinijem, pogovor z avtorjem preko spleta se je nanašal predvsem na njegov sveže izdani prevod romana Izbrisana, po katerem je kot režiser in scenarist posnel tudi istoimenski film. Film je bil predvajan tudi na poljskih videoplatformah, kar je zagotovo omogocilo ne samo širši obseg pogovora, temvec tudi povecalo krog poslušalcev. Maja so organizirali srecanje s pisateljem Jasminom B. Frelihom, ki je na srecanju preko spleta spregovoril o svoji knjigi Na/pol, za katero je prejel nagrado Evropske unije za književnost, ter o novi knjigi Piksli, ki je bila takrat tik pred izidom. Obe knjigi gostujocih avtorjev je izdala založba Wyszukane, za prevoda pa je poskrbela prevajalka in predavateljica za slovensko literaturo na krakovski slavistiki Marlena Gruda, ki je vodila tudi oba pogovora, v poljšcino pa ju je prevajala diplomantka slovenskega lektorata Beata Gramatyka. Udeležila se ju je številna in aktivna publika, predvsem študenti vseh poljskih slovenistik. Junija so organizirali in uspešno izvedli srecanje, katerega namen je bila promocija antologije Sodobna slovenska dramatika 2 (Nowy dramat slowenski tom 2, uredil Andriej Moskwin, Varšava, 2020). Pri tej pred kratkim objavljeni publikaciji so kot prevajalci sodelovali študenti – zdaj že diplomanti – slovenistik vVaršavi in Krakovu. Kot prvi gost je nastopil režiser in dramatik Žiga Divjak, avtor teksta 6 (v prevodu krakovskih slovenistk Beate Gramatyke in Aleksandre Wójcik), ki je nastal kot posledica istoimenske uprizoritve v Slovenskem mladinskem gledališcu.V nadaljevanju je Nejc Gazvoda spregovoril o svoji drami Tih vdih (v prevodu krakovskih diplomantov Dominika Depte in Karoline Maj). V antologiji sta objavljeni še drami Hodnik Matjaža Zupancica (v prevodu Joanne Pomorske) ter Limonada slovenica Vinka Möderndorferja (za prevod so poskrbeli diplomanti varšavske univerze: Ewa Bobowicz, Zuzanna Cichocka, Pawel Jaworski, Zofia Piwowarek in Kinga Stolarska). O izzivih pri svojem delu so spregovorili zgoraj omenjeni prevajalci.Tretji del vecera, ki je bil posvecen prevajalskim težavam, sta s komentarji dopolnili tudi prevajalki drame 6 Beata Gramatyka in Aleksandra Wójcik. Med udeleženci dogodka so bili poleg študentov poljski slavisti, ki se ukvarjajo z dramatiko, ter gledališcniki. Ob prazniku samostojne države Hrvaške je junija v Krakovu potekal hrvaški piknik, na katerem se je s svojo stojnico predstavila tudi katedra za hrvaški in slovenski jezik.V poletnem semestru je lektorica pisala krajša besedila in pripravljala slikovno gradivo za objave na Instagramu oddelka za slovansko filologijo slawistyka_uj z namenom promoviranja študija slavistike in obvešcanja o aktualnih dogodkih.V Lodžu je lektorica organizirala gostujoca predavanja, na katerih so imeli predavanja popotnik Mitja Lavtar Projekt Slovenija, literarna kriticarka in pesnicaVeronika Sošter Poklic literarne kriticarke, Nataša Preglau Borko, prof. slovenšcine z II. gimnazije v Mariboru Je slovenšcina za dijake pretežka?, Blaž Preglau, prof. anglešcine in zgodovine Stereotipi o Slovencih in Poljakih; Slovenska narecja v pesmih, dr. Lucija Cevnik Samozavest – kljuc do poslovnega uspeha, ki naslavlja problematiko samopodobe in odnosov znotraj poslovnega sveta in dr. Marija Zlatnar Moe z UL FF Prevajanje med majhnimi/ perifernimi jeziki – triki in posebnosti. Poleg tega so organizirali številne druge dejavnosti: pripravo digitalne kuharske knjige, spletno promocijo Slovenije kot buticne, avtenticne in unikatne destinacije, pripravo praznicnih videoposnetkov, decembrsko predbožicno srecanje vseh študentov slovenšcine, decembrsko srecanje z dijaki II. gimnazije Maribor, spletno objavo prispevka o ustvarjalnosti GoranaVojnovica, slovenski kulturni praznik – branje Kozlovske sodbe v Višnji Gori, pripravo besedila za Wikipedijo, tekmovanje za najboljšo interpretacijo besedila v slovenskem jeziku , pripravo prispevka o praznovanju velike noci v Sloveniji in Srbiji, informativne dneve ter srecanje s študenti slovenšcine Univerze v Banjaluki. Lektorica je izvedla pogovore z gosti, na katerih so nastopili Miran Šoba, diplomiran polonist in sociolog, zaposlen naVP RS vVaršavi,Veronika Sošter, literarna kriticarka, komparativistka, pesnica, doktorska študentka literarnih ved, Doroteja Ketiš, diplomirani ekonomist, bivša direktorica podjetja Apis-Vita,Vesna Bukovec, lektorica slovenšcine na univerzi vTokiu, in Katja Mravlak, pravnica in lingvistka na Sodišcu Evropske unije.V Varšavi so decembra skupaj s slovenisti s Šlezijske univerze (Tino Jugovic in dr. Moniko Gawlak) pripravili interaktivno branje Prešernove Turjaške Rozamunde. Prireditev je potekala hkrati preko orodja Zoom in FB. Februarja so študenti vseh poljskih slovenistik sodelovali pri promociji projektaVP RS v RP – poljskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Pripravili so posnetek izbranih odlomkov iz tega dela. Aprila je potekala prevajalska delavnica za sloveniste Šlezijske univerze in Univerze vVaršavi. Delavnico, ki je bila v celoti posvecena delu GoranaVojnovica, so pripravileTina Jugovic in dr. Monika Gawlak s Šlezijske univerze ter dr. Marta Cmiel-Bazant in dr. Jasmina Šuler Galos z Univerze vVaršavi, vodili pa sta jo dr. Monika Gawlak in dr. Marta Cmiel-Bazant. Prav tako aprila so skupaj s študenti Šlezijske univerze in založbo Sedno, organizirali literarni vecer in pogovor z Goranom Vojnovicem, ki ga je lektorica vVaršavi soorganizirala in sodelovala kot prevajalka. Junija je izšel drugi del publikacije Nowy dramat slowenski. Prevode so poleg prevajalke Joanne Pomorske prispevali tudi slovenisti Jagielonske univerze in Univerze vVaršavi. Prireditev, na kateri sta kot gosta sodelovala tudi Nejc Gazvoda in Žiga Divjak, sta organizirala založnik Andrzej Moskwin in lektorica slovenšcine na univerzi v Krakovu.Varšavski slovenisti so poskrbeli za prevod ter iztocnice za debato o prevajalskih pasteh. Portugalska V Lizboni je lektorica decembra prek spleta organizirala vecer poezije, ki je bil posvecen raznolikosti ter ustvarjalnosti LGBT. Ob tej priliki je Center za slovensko književnost v Sloveniji izdal antologijo. Lektorica je prevajala pesmi slovenskih pesnikov in soorganizirala izdajo antologije z naslovom Encontro de Poesia LGBT Eslovena e Portuguesa. Marca so organizirali svetovni dan poezije z naslovom Vozes da Floresta (Glasovi gozda), v okviru katerega je bila tudi slovenska poezija dobro predstavljena. Pri mednarodnem dialogu so sodelovali pesniki z razlicnih koncev sveta, študenti, profesorji ter zunanja publika. Aprila je bila lektorica povabljena na okroglo mizo, ki je potekala v okviru prevajalskega kolokvija Caminhos que se cruzam. Pri pogovoru so sodelovali pisatelji, prevajalci ter literarni posredniki.V okviru kolokvija je bila zadolžena tudi za organizacijo vecjezicnega pesniškega vecera, ki so se ga udeležili profesorji, študenti ter pesniki iz Slovenije, Peruja ter Mozambika. Dogodek je potekal ob glasbeni spremljavi in umetniških fotografijah Lada Jakše. Romunija V Bukarešti so organizirali interne dogodke, ki so se jih udeležili študenti: dva filmska vecera ter božicno praznovanje preko spleta, v drugem semestru pa jim je junija skupaj zVP RS uspelo organizirati tri predstave ulicnega gledališca, ki sta jih odigrala Eva Mulej in Uroš Marolt. Predstave v parku Herastrau so nagovorile tako povabljene kot mimoidoce, aktivno so bili v dogodek udeleženi tudi študenti, ki so v treh izmenah delili letake po parku. Rusija V Moskvi sta se študent in študentka izpopolnjevalne fakultativne skupineVladimir Šatin in Marija Kormašova udeležila Prevajalske vaje v organizaciji Študentske sekcije Slavisticnega društva Slovenije. Preizkusila sta se v prevajanju umetnostnih besedil iz belorušcine in rušcine v slovenšcino ter v študijskem letu 2020/21 docakala objavo svojih prevodov v reviji Perun. Doktorska študentka Ksenija Komarova je decembra nastopila na 8. Simpoziju mladih slavistov Philoslavica vTrstu, dogodek se je odvil na daljavo. Na pobudo lektorja se je prijavila in udeležila 10. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki je decembra potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev na daljavo. Decembra se je na daljavo odvil Vseslovanski pogovorni klub v organizaciji Centra slovanskih kultur, ki deluje vVseruski državni knjižnici za tuje književnosti Margarite Rudomino.V vseh slovanskih jezikih so spregovorili o tradicijah ob božicu in novem letu, slovenskega sta predstavila študentVladimir Šatin in lektor. Februarja je ob Prešernovem dnevu na RTV SLO 1 televizijska voditeljica Mojca Mavec pripravila tematsko praznicno oddajo Dobro jutro, v kateri so med drugim številni zanimivi gosti iz tujine prebirali Prešernovo poezijo v tujih jezikih.V oddajo se je v živo iz Moskve oglasila študentkaVeronika Starkova ter v slovenšcini spregovorila o prevajanju Prešerna v rušcino, nato pa je v rušcini prebrala še Prešernovo pesem Kam. Za namen promocije vpisa nove generacije študentov na študijsko smer slovenistike na prvi stopnji študija je marca lektor skupaj s študenti (tudi nekdanjimi) prenovil predstavitev študija slovenšcine, ki so jo nato v naslednjih mesecih intenzivno širili v raznih skupinah po socialnih omrežjih, tudi na FB straniVP RS v Moskvi. ŠtudentkaVeronika Starkova se je avgusta na pobudo lektorja prijavila in bila sprejeta na 11. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki je potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev v živo v Ljubljani in Mariboru. Severna Makedonija V Skopju se je prevajalske delavnice Koneski v 14 jezikih v organizaciji Filološke fakultete v Skopju udeležila tudi študentka slovenšcine pod mentorstvom profesorice in lektorice dr. Lidije Arizankovske. Študentka je pod njenim mentorstvom pripravila monografijo prevodi Blažeta Koneskega v slovenšcini, ki je v tisku. Profesorica je sodelovala zVP v Skopju v projektu Evrope Reader, kulturni dogodek so izvedli oktobra v gledališcu Komedija. Dr. Arizankovska je maja s slovenisticnim prispevkom sodelovala na 4. mednarodni znanstveni konferenci Slavisticni znanstveni premisleki, Izzivi slavistike v 21. stoletju v organizaciji UM FF. Slovaška V Bratislavi je od 25. septembra do 26. oktobra v okviru Evropskega dneva jezikov potekal spletni kviz LingvaKviz, na katerem so sodelovaliVP RS v Bratislavi, lektorat slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi, Center za slovenšcino in Združenie SLO/SLO. Obiskovalci spletne strani so lahko preverili, kako dobro poznajo slovenski jezik in slovensko kulturo. Predstavništvo Evropske komisije na Slovaškem in slovaški Državni pedagoški inštitut sta na zacetku oktobra organizirala prireditev z naslovom Evropski dan jezikov 2020 – online. Lektorica slovenšcine je pripravila dve delavnici (Odkrivajmo Slovenijo in Žepna slovenšcina), namenjeni osnovnošolcem, delavnico Ko otrok – ni otrok. Slovaško-slovenska medjezikovna homonimija, namenjeno srednješolcem, in tudi delavnico za ucitelje tujih jezikov, na kateri je predstavila svoje izkušnje s poucevanjem tujega jezika na daljavo in orodja, ki popestrijo pouk na daljavo. Študenti slovenistike so v zimskem semestru v okviru predmeta Sodobna slovenska književnost spoznavali sodobno slovensko dramatiko. Na povabiloTamare Matevc s spletnega portala slovenskega gledališca SiGledal so si Nikoleta Biela, Mária Krutá, Katarína Franková, Lujza Laudárová, Patrik Pavlásek in Daniel Poláš izbrali gledališko predstavo in napisali svoje vtise, ki so bili januarja objavljeni na spletnih straneh SiGledal v rubriki Posredovano gledališce. Ob slovenskem kulturnem prazniku soVP RS, lektorat, Center za slovenšcino in Združenie SLO/SLO pripravili spletni koncert Janeza Dovca in Gorana Krmaca z gostom Metodom Bankom, ki se ga je udeležilo približno 50 poslušalcev. Ob 30. obletnici samostojne Slovenije in zacetku slovenskega predsedovanja Svetu EU je 30. junija 2021 na enem izmed osrednjih bratislavskih trgov potekal koncert, na katerem se je predstavila glasbena skupina Sounds of SloveniaTrio. Avgusta je potekala predstavitev antologije Slovinsko-cesko-slovenská básnická republika, ki je izšla pri slovenski založbi Center za slovensko književnost. Na dogodku je sodeloval tudi študent slovenistike Patrik Pavlásek, ki je na literarnem veceru poskrbel za tolmacenje iz slovenšcine v slovašcino. Septembra je v prostorih Filozofske fakultete v Košicah potekala prireditev z naslovom Evropski dan jezikov 2021, ki sta jo organizirala predstavništvo Evropske komisije na Slovaškem in univerza, na kateri je lektorica predstavila Slovenijo in slovenšcino preko delavnice v živo in s pomocjo treh spletnih kvizov. Za prireditev je bilo veliko zanimanje, zaradi slabih epidemioloških razmer pa so morali organizatorji število obiskovalcev omejiti na 100, ostali (prijavilo se je vec kot 300 osnovnih in srednjih šol) so si lahko prireditev ogledali v živo prekoYouTube kanala. Novembra se je odvijala prireditev Slovensko-slovaška noc, ki sta jo v okviru Evropske noci raziskovalcev pripravila Oddelek za slavistiko in Oddelek za slovenistiko UL FF. Lektorica je predstavila prispevek z naslovom Recepcija prevodov dramskih besedil Ivana Cankarja na Slovaškem in uprizoritve njegovih iger na odrskih deskah slovaških gledališc, januarja pa se je udeležila konference z naslovom Zróbmy dobry klimat, Nauka i klimat, ki jo je organizirala Šlezijska univerza v Katovicah. Srbija V Beogradu so se študenti posamezno udeleževali razlicnih spletnih dogodkov, kot so predstavitve slovenskih knjig in druga javna predavanja. S študenti in drugimi avtorji so sodelovali pri izdaji nove številke Slovenike: Casopisa za kulturo, znanost in izobraževanje in Biltenu Društva Slovencev v Beogradu – Društvo Sava. Študenti so pomagali tudi pri prevajanju podnapisov za festival Dnevi slovenskega filma, kot prevajalec je bil posebej dejaven študent Darko Ilin, ki je prevedel knjigo Slavoja Žižka. Španija V Granadi je v casu pandemije lektorica na lektoratu organizirala prevajalski projekt, ki ga je bilo možno izvajati tudi na daljavo prek spleta, tako da so s študenti prevedli pesniško zbirko Srecka Kosovela Clovek in del zbirke Pravica (založba Sanje). Dvojezicna pesniška zbirka bo izšla pri Znanstveni založbi FF. Ukrajina V Lvovu je lektor na povabiloVP RS v Kijevu ob Evropskem dnevu jezikov pripravil predavanje z naslovom Slovenšcina in njene poti v Lvovu, ki je potekalo preko spleta. Januarja je v sooorganizaciji Katedre za slovansko filologijo potekala spletna diskusija z naslovom Slovenska obzorja: slovensko-ukrajinski literarni odnosi. Prevajalci Marijana Klimec, Natalija Horoz in lektor so spregovorili o prevajanju slovenske in ukrajinske literature v ukrajinšcino oziroma slovenšcino ter predstavili najpomembnejše prevajalske dosežke zadnjih let. Aprila je lektorat slovenšcine pripravil spletni literarni vecer s slovensko pesnico in pisateljico Katjo Perat. Gostja je spregovorila o svojem romanu Mazohistka ter svojem pesniškem ustvarjanju, podala pa je tudi intelektualni uvid v aktualno družbeno dogajanje. Pogovor je moderiral lektor. Združene države Amerike V Clevelandu je septembra in oktobra skupaj z GK v Clevelandu in številnimi gosti iz Ljubljane lektor predstavil Univerzo v Ljubljani na drugi konferenci pobratenih mest, ki je potekala preko spleta. Konferenca je bila dobro obiskana. Novembra sta lektor in generalna konzulka RS Alenka Jerak prvic organizirala slovenski medeni zajtrk za ucence iz družin s financnimi težavami na osnovni šoli St. Jerome v Collinwoodu in Centru za lokalno skupnost v isti soseski. Branko Pišorn, slovensko-ameriški cebelar, je v ta namen daroval svoj med, zajtrk je poskusilo okoli 80 otrok. Decembra je izšel dokumentarni film o Louisu Adamicu. Ustvarjalcem je lektor predstavil delo in življenje slovenske skupnosti, odprl muzej in slovenski narodni dom, iz katerega je tudi del posnetkov v filmu. Istega meseca je lektor za celoletno prostovoljno prevajanje novic in ukrepov ob pandemiji v slovenski jezik s strani organizacije Global Cleveland prejel neprofitno nagrado za prostovoljca leta. Sodeloval je pri pripravah in izvedbi najvecjega slovenskega dogodka v Clevelandu – Clevelandsko kurentovanje.V okviru tedna dogodkov v februarju je potekal kulturni dan, ki so ga izvedli virtualno. Dogodek je potekal s sodelovanjem generalne konzulke Alenke Jerak, vodje projekta Odkrijmo Slovenijo v Clevelandu JulieTromba ter zgodovinarjem, prevajalcem in predstavnikom Slovenije iz ZDA v Svetu vlade za Slovence po svetu JoejemValencicem, ki so skupaj z glasbeniki, ucenci slovenske šole in ostalimi prostovoljci pripravili program ob kulturnem dnevu. Gledalci so ga lahko spremljali v živo na FB, platformiYouTube in spletni strani Clevelandskega kurentovanja. Poleg pihalnega kvarteta, harmonikaša Jimmyja Horzena, glasbenika Johnnyja Sršena in ostalih so prisluhnili tudiViti Mavric, ki je izvedla pesem pokojnega Mojmirja Sepeta.V program so bili vkljuceni tudi kratki izobraževalni filmi o Jurcicu, Ipavcu in Prešernu, ki jih je lektor pripravil v sodelovanju z ddr. Igorjem Grdino. Dogodek si je v živo ogledalo okoli 2.800 gledalcev na FB in 400 na Youtubu. Pripravil je tudi predavanje o slovenski tradiciji, literaturi, kulturi in zgodovini gobarjenja, na kateri je sodelovala ameriška Slovenka M. Kusold, clevelandski gojitelj gob M. Gnjatic. Dogodek si je ogledalo vec kot 3.000 gledalcev na FB in nekaj manj kot 400 naYoutubu. Marca je lektor sodeloval na spletnem dogodku Global Leadership Seder, ki poveže clevelandske predstavnike vseh etnicnih skupnosti, ver, ras, in diplomate, ter pripravil predavanje o slovenskem izseljenstvu v ZDA za univerzo za tretje življensko obdobje v Ivancni Gorici; spletnega predavanja se je udeležilo okoli 50 slušateljev, dogodek je organizirala predsednica Jožica Lampret. Maja se je lektor udeležil sestanka in sprejema pri generalni konzulki Alenki Jerak, na katerem so se s predstavniki slovenske skupnosti pogovarjali z novim veleposlanikom v WashingtonuTonetom Kajzerjem, lektor mu je predstavil Slovenski narodni dom, Slovenski muzej in arhiv in citalnico ter delovanje lektorata.V marcu je lektor soorganiziral konferenco ob svetovnem dnevu cebel. Govorci so bili med drugim tudi predsednik slovenske cebelarske zveze Boštjan Noc, podpredsednik Svetovne cebelarske zveze dr. Peter Kozmus, predsednica Ameriške cebelarske federacije Joan Gunter, v Slovenskem muzeju in arhivu so odprli tudi fotografsko razstavo Luke Dakskoblerja o urbanem cebelarstvu, manjše razstave panjskih koncnic in medenih izdelkov.V maju je v Clevelandu gostoval dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar, ki je ob pomoci lektorja pripravil in objavil vec prispevkov. Junija je lektor soorganiziral proslavo ob slovenskem dnevu državnosti skupaj z GK. Samostojno je pripravil razstavo o medijski pokritosti slovenskega osamosvajanja, snemanje posameznikov, ki so pomembno prispevali k priznanju Slovenije v ZDA, in oblikoval videoprispevek, ki je bil vkljucen v daljši posnetek, v katerem so sodelovali skorajda vsi predstavniki slovenske skupnosti. Razstava je bila odprta hkrati naVP RS v Washingtonu in v Slovenskem muzeju in arhivu. Septembra so v Clevelandu potekali slovenski dnevi v organizaciji generalne konzulke RS Alenke Jerak: v slovenskem kulturnem vrtu je potekal slovensko-ameriški jazz vecer z branjem poezije Tomaža Šalamuna in Mete Kušar. Moderator je bil JoeValencic, pesmi so brali ob glasbi Lea Coacha in Alana Nemetha. Sledilo je branje poezije slovensko-ameriških pesnikov Raymonda McNieca, Bruca Weigla in Gill Bellamy, proslava in odprtje razstaveTehniškega muzeja Slovenije z naslovom Mi in oni brez meja v glavni dvorani mestne hiše, pri organizaciji je sodeloval tudi lektor, govorci na otvoritvi so bili med drugim župan Clevelanda, ministrica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, veleposlanik RS v ZDA, generalna konzulka RS v Clevelandu, otvoritve se je udeležilo okoli 120 gledalcev. Sledila je otvoritev razstave, ki jo je pripravil lektor – odziv tiskanih ameriških medijev na osamosvajanje Slovenije (12 panojev z izrezki iz casopisja, prva zastava, ki je visela s kapitlja v Columbusu, pisma, majice, fotografije itn.).V slovenskem muzeju in arhivu so bili ugledni gostje in okoli 30–40 poslušalcev. Septembra je lektor pripravil še predavanje za OŠTrebnje v sodelovanju z uciteljico slovenšcine Milanko Merzel.Vkljuceni so bili osmo-in devetošolci te osnovne šole (okoli 100 ucencev). Govoril je o izseljenstvu, slovenskih izseljencih v Cleveland itn. Združeno kraljestvo V Londonu so decembra na univerzi organizirali predavanje dr. MarteVerginella z UL FF, ki je potekalo v Seminarju srednjeevropskih študij. Naslov predavanja je bil From Slovenka to Ženski svet: Slovene Feminism in Trieste between Cosmopolitism and the National Struggle, 1897–1928, dogodek je pripravil in moderiral dr. Jakub Beneš, predavanje je potekalo preko Zooma. Marca je lektorica organizirala gostovanje gledališkega lektorja, bralca in novinarja MartinaVrtacnika, ki je preko platforme Zoom izvedel foneticne vaje za študente. Aprila je lektorica v okviru Dneva vzhodnoevropskih jezikov za potencialne bodoce študente na SSEES sodelovala s kratko predstavitvijo Slovenije in mini jezikovnim tecajem. Maja so poslušali predavanje dr. Jerneja Pikala z naslovom Politics of Metaphors in Action: Covid-19 in the Recent Slovenian Political Discourse. Dogodek je organiziral in moderiral dr. Jakub Beneš, potekal pa je preko Zooma.VP RS kot soorganizator sodeluje pri kulturnih dogodkih in predavanjih, ki jih organizira lektorat. Študenti vecernih tecajev v Londonu se radi udeležujejo dogodkov, ki jih prireja Britansko-slovensko društvo (božicnica, Prešernova vecerja in letni piknik pri slovenskem kozolcu v arboretumu blizu Oxforda), dogodki so zaradi pandemije potekali preko Zooma. Društvo pomaga tudi pri oglaševanju kulturnih dogodkov, ki jih organizira lektorat, ter pri promociji vecernih tecajev slovenšcine. Novembra je bila s strani založbe izvedena spletna predstavitev prevoda knjige The fig tree (Figa) z GoranomVojnovicem in prevajalko Olivio Hellewell. Bibliografije uciteljev v letih 2020 in 2021 Lidija Arizankovska Lidija Arizankovska, 2020: Kosta Peev, Za perifernite makedonski govori vrz recnikot od zbirkite pesni od Sersko, Dramsko i Dijalekten tekst od Solunsko. Makedonistika 19. Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. Lidija Arizankovska, Makedonka Dodevska, 2020: Del od leksikata so ist koren vo maekdonskiot i vo sloveneckiot literaturen jazik spored sferata na upotreba. Makedonski jazik LXXI. Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. 13–24. Lidija Arizankovska,Todorka Balova, 2020: Dramata »Osloboduvanjeto na Skopje« na Dušan Jovanovic od slovenecko-makedonski jazicen aspekt. Slavisticki studii 20. Skopje: Filološki fakultet »Blaže Koneski«. 55–68. Lidija Arizankovska, Makedonka Dodevska, 2021: Za imenskite derivati so sufiksot -ar/-arka vo makedonskiot jazik. Makedonskiot jazik – izvor na naucni istražuvanja (doma i nadvor). Zbornik. Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. 11–28. Lidija Arizankovska, Makedonka Dodevska, 2021: Leksikata pri proizvodstvo na meseni proizvodi vo govorot na opština Lozovo, Svetinikolsko. Zbornik od LIII Letna škola na Magjunarodnata naucna konferencija (Ohrid, 4.-5. sepetemvri 2020). Skopje: Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Megjunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. 133–148. Lidija Arizankovska, Makedonka Dodevska, 2021: Složenite imenski i pridavski obrazuvanja vo romanot »Sestrata na Zigmund Frojd« od Goce Smilevski. Jazikot vo umetnickata literatura. (Zbornik). Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. Boštjan Božic Boštjan Božic, Jernej Kljucevšek, Ivana Petric Lasnik, Petra Seitl, 2021: Fran Levstik: Martin Krpan. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Andreja Kalc Matejka Grgic, Andreja Kalc, Damjan Popic, 2021: Slorijeva jezikovna druga pomoc. (Notranje gradivo, jezikovni prirocnik za Primorski dnevnik.).Trst: SLORI. Andreja Kalc, 2020, 2021: Jezikovna pošta. Redni tedenski jezikovni koticki v Primorskem dnevniku. Prevodi Andrij Bacinski: 140 decibelov tišine (prevod iz ukrajinšcine Andreja Kalc). Založba Malinc, 2020. Vladimir Sorokin: Opricnikov dan (prevod iz rušcine Andreja Kalc). Beletrina, 2021. Irma Kern Nachtsheim Irma Kern, 2021: Suedslavische Literatur: Slovenische Literatur. Ur. Schamma Schahadat: Lektuerevorschläge Slavistik. UniversitätTuebingen, Slavisches Seminar: 18–19. Jernej Kljucevšek Boštjan Božic, Jernej Kljucevšek, Ivana Petric Lasnik, Petra Seitl, 2021: Fran Levstik: Martin Krpan. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Jelena Konicka ..... ........, 2021: .......... ............ ......... ..... . ........., ....... . .......... ......: ......... ......... . ................. ....... / Elena Konitskaya. Independently used dative case in Lithuanian, Russian and Slovenian: some comments on contrastive analysis. Ur. Peter Arkadiev, Jurgis Pakerys, Inesa Šeškauskiene, Vaiva Žeimantiene: Studies in Baltic and other languages.Vilnius:VU. 204–221. Maja Kracun Maja Kracun, 2020: Koronavirus. Svobodna Slovenija, Zedinjena Slovenija 4, str. 4. Maja Kracun, 2020: Kaj potrebujete, kaj uporabljate in kaj morate storiti? Svobodna Slovenija, Zedinjena Slovenija 14, str. 4. Klemen Lah Klemen Lah, 2021: Spremna beseda v romanu Dedic Marjana Žiberne. Maribor: Litera. Klemen Lah, 2021: Goldfisch. Brežice: Primus. Rada Lecic Rada Lecic, 32020: Slovenšcina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž (1. del; dopolnjena izdaja). Cerkno: Založba Gaya. Rada Lecic, 32020: Slovenšcina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž (2. del; dopolnjena izdaja). Cerkno: Založba Gaya. Rada Lecic, 2020: Slovenšcina od A do Ž / Slovene from A to Ž. Cerkno: Založba Gaya. Tjaša Lorbek Tjaša Lorbek, 2020: Jezikovni orešcek. Pred in vejica (ne) skace. Svobodna Slovenija 9, str. 5. Dostopno na http://svobodnaslovenija.com.ar/pred-in-vejica-ne-skace/. Karin Marc Maria Bidovec, 2021: Grammatica slovena. Manuale di morfologia e cenni di sintassi con esercizi. Uredniško delo in strokovno svetovanje Karin Marc. Milano: Hoepli Editore. Pavel Ocepek Pavel Ocepek, 2020: »Ne, ne zapirajmo, odprimo!« O lektoratu slovenskega jezika na oddelku za slovanske jezike in književnosti FF UNSA. Ur. Amela Ljevo Ovcina idr.: U zrcalima sjecanja … Zbornik radova u spomen na profesora Ilijasa Tanovica. Sarajevo: Filozofski fakultet Unioverziteta u Sarajevu. 59–72. Mladen Pavicic Mladen Pavicic idr., 2020:Veliki madžarsko–slovenski slovar (dopolnitev). Dostopno na https://www.szotar.net/. Ivana Petric Lasnik Michel De Dobbeleer, Ivana Petric Lasnik, Nathan Ghys, Aaron Maladry: https://moedint2. nl/languages/18 (spletna stran 2020; slovensko-nizozemska kontrastivna analiza). Boštjan Božic, Jernej Kljucevšek, Ivana Petric Lasnik, Petra Seitl, 2021: Fran Levstik: Martin Krpan. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Slavo Šerc Slavo Šerc, 2020: Neznanci in posebneži v nemški literature. Ljubljana: LUD Literatura. Prevodi Arno Schmidt: Leviathan, Priseljenci, Crna ogledala. Ljubljana: LUD Šerpa, 2020. Markus Werner: Kmalu nasvidenje. Ljubljana, KUD Sodobnost, 2021. Prevodi zgodb Christiane Neudecker: Rush Hour. Sodobnost, 2021. Zsuzsa Bánk: Larry. Sodobnost, 2021. Maja Gal Štromar: »Misli name, ko ti je lepo« / Denk an mich, auch in guten Zeiten – Edition CONVERSO (edition-converso.com). Spremni esej k prevodu knjige. Converso, 2021. Eva Šprager Eva Šprager idr. (ur.), 2020: Lojze Kovacic: Otroške stvari (prevod odlomka); Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja (prevod odlomka). Literaturen vestnik/........... ....... 2020/23. Sofija. Jasmina Šuler Galos Jasmina Šuler Galos, 2020: NSK, Psychologia narodowa. Ur. Swojskosc, D. Gil, L. Miodynski: Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach, XVIII–XXI wiek, Tom 10. Warszawa: SOW. http://ireteslaw.ispan.waw.pl/handle/123456789/1066. Andrej Šurla Andrej Šurla, 2020: Cehi (oz. Moravci) v Cankarjevi literaturi. Alenka Jensterle Doležal idr. (ur.): Z Lublane pres Víden do Prahy: (Ivan Cankar a jeho soucasníci) / Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago: (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Praha: Národní knihovna Ceské republiky, Slovanská knihovna. 125 –136. Andrej Šurla, 2020: Prevajalcevo soustvarjanje podobe tujejezicnega literarnega kanona: podoba poljskega pesništva v prevajalskih izborihToneta Pretnarja. Marinka Kenk-Tomazin (ur.): Obcutenje srca skupinskega avtorja: zbornik referatov in prispevkov z mednarodnega strokovnega srecanja in okrogle mize 25 let spominov. Tržic: Knjižnica dr.Toneta Pretnarja. Andrej Šurla, 2020: Poezija Mirana Jarca iz obdobja Novomeške pomladi v primežu casa. Jasna Kocuvan Štukelj (ur.): 100 let novomeške pomladi: katalog. Novo mesto: Dolenjski muzej. Bojana Todorovic Nowy dramat slowenski tom 2, 2020: Ur. Andriej Moskwin, Warszawa, wspólpraca Bojana Todorovic, Jasmina Šuler Galos. / Sodobna slovenska dramatika 2, uredil Andriej Moskwin, sodelovanje: BojanaTodorovic, Jasmina Šuler Galos. Saša Vojtech Poklac SašaVojtechová Poklac, 2020: Katarína Ženuchová (ur.): Materiálová a pramenná báza etnolingvistických výskumov v Slovinsku. Etnolingvistický výskum na Slovensku: súcasný stav a perspektívy. Bratislava: Slovenská akadémia vied. 127–138. SašaVojtechová Poklac, 2021: Barbara Ivancic Kutin (2018): Krivopete. Wild women with backward-facing feet in Slovenian folklore. Ethnologia Slovaca et Slavica 42. Bratislava: Univerzita Komenského v Bratislave. 98–102. Janja Vollmaier Lubej JanjaVollmaier Lubej, 2020: Andrej Makuc: Podobe. Odsevanja: revija za leposlovje in kulturo 113/114. 91–92. JanjaVollmaier Lubej, 2020:Tema umetnosti v esejistiki Ivana Cankarja. Ur. Alenka Jensterle Doležal: Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Praga: Národni knihovna Ceské republiky – Slovanská knihovna. JanjaVollmaier Lubej, 2020: Miroslav Lajuk: Pesmi. (Prevod izbranih pesmi za festival Vilenica 2020). JanjaVollmaier Lubej, 2021: Medkulturnost v izbranih sodobnih ukrajinskih romanih. Gjoko Nikolovski (ur.): Izzivi slavistike v 21. stoletju: 4. mednarodna znanstvena konferenca Slavisticni znanstveni premisleki, 13. 5.–15. 5. 2021, Maribor: zbornik povzetkov. Mednarodna znanstvena konferenca Slavisticni znanstveni premisleki. JanjaVollmaier Lubej, 2021: Die Theorie der Ökokritik und der ökokritischen Analyse in der slowenischen Literaturwissenschaft. Berlin: Weidler (v tisku). Tatjana Vucajnk TatjanaVucajnk, 2020: Pouk slovenšcine kot materinšcine in drugega oz. tujega jezika v Gradcu: Okrogla miza na temo poucevanja slovenskega jezika v Avstriji na izobraževalni vertikali. Ur.T.Vucajnk: Zbornik slavisticnega društva Slovenije. Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 477–479. TatjanaVucajnk, Emmerich Kelih, 2020: Prevzete besede v slovenskem osnovnem besedišcu (prva opažanja): Ur.T.Vucajnk, E. Kelih: Zbornik slavisticnega društva Slovenije 30. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 61–68. https://zdsds.si/tiskovina/2695/. TatjanaVucajnk, Emmerich Kelih, 2020: Zakaj dvojezicni tematski slovar? / Was zeichnet das zweisprachige Wörterbuch aus?: Slovensko-nemški tematski slovar: osnovno in razširjeno besedišce / Grund-und Aufbauwortschatz Slowenisch-Deutsch. VII Das Magazin der Sloweninnen und Slowenen in der Steiermark. Bad Radkersburg: Pavelhaus. 166–171. TatjanaVucajnk, 2020: Štajerska in Štajerska reloaded / Steiermark und Steirmark reloaded: O ekskurziji študentov avstrijskih slovenistik v Pavlovo hišo / Studierenden-Exkursionen österreichischer Slawistik-Institute ins Pavelhaus. VII Das Magazin der Sloweninnen und Slowenen in der Steiermark. VII Revija Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Bad Radkersburg: Pavelhaus. 172–179. TatjanaVucajnk, 2020: Jezik skozi leposlovje in projektne dneve I Sprachen durch Literatur und Projekttage: Interno testno ucno gradivo za heterogene ucne skupine pri slovenšcini na novih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem. Dobova: Samozaložba. TatjanaVucajnk, Polonca Legvart, 2021: Pogled v svet besed: prepoznavanje raznojezicnosti v prvem triletju osnovne šole: KuKoZu: Kultur, Koexistenz und Sprache durch Geschichten fuer eine Bessere Zukunft. 23–26. 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (5.–16. 7. 2021) doc. dr. Damjan Huber, izr. prof. dr. Alenka Žbogar seminar slovenskega jezika, literature in kulture 57. Uvod Graf 1: Vracanje udeležencev na Seminar 57. seminarja, ki smo ga drugo leto zapored zaradi širjenja novega koronavirusa izvedli na daljavo preko videokonferencnega orodja Zoom, se je udeležilo 86 udeležencev iz 24 držav: 66 študentov, 9 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 11 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Na podlagi programov sodelovanja ter za lektorate slovenšcine na univerzah v tujini smo podelili 64 štipendij (meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja – Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška –, poslane preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS), 12 štipendij smo podelili zamejskim organizacijam, 10 udeležencev je prejelo štipendije preko organizacijskega odbora, samoplacnikov ni bilo; vecina se je Seminarja letos udeležila prvic (gl. graf 1). 2 Organizacija, odmevi v medijih in financiranje 2.1 Organizacija Predsednica letošnjega Seminarja je bila dr. Alenka Žbogar, za organizacijo je skrbel dr. Damjan Huber, ki je opravljal tudi vlogo vodje lektorjev, za založniško dejavnost je bila zadolžena mag. Mateja Lutar, v programskem odboru prireditve so bili dr. Agnieszka Bedkowska-Kopczyk, dr. Mojca Nidorfer, dr.Timothy Pogacar, dr. Mojca Smolej in dr. Alenka Žbogar.V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študenti Monika Ivancic, Pia Rednak, Miha Sever, UršaTercon (vsi študenti slovenšcine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani) inVladimir Šatin (študent rušcine in slovenšcine v Moskvi). Udeleženci so tudi letos odlicno ocenili tako organizacijo prireditve (4,96, lani 5) kot delo in prijaznost organizacijskega osebja (5, lani prav tako 5; gl. graf 2). Graf 2: Ocene organizacije in spremljevalnega programa 2.2 Odmevi v medijih Letos smo zasledili šest medijskih objav. Seminar je odmeval na Radiu Slovenija (2 objavi) in v slovenskem sporedu avstrijskega Radia ORF, na spletnih straneh Slovenske tiskovne agencije in Multimedijskega centra RTV SLO ter v casopisu Vecer.Vse objave so dostopne v spletnem arhivu 57. seminarja v rubriki Odmevi v medijih. 2.3 Financiranje Lektorske vaje ter vaje iz konverzacije in fonetike 3.1 Lektorji in lektorske skupine Graf 3: Ocene lektoratov Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino, na pomoc pa nam je priskocil še UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru priprav na drugo spletno izvedbo Seminarja smo se z vsemi lektorji, ki so bili predvideni za poucevanje na letošnji prireditvi, srecali preko Zooma na dveh pripravljalnih sestankih (zacetek februarja in zacetek julija), kjer smo se pogovorili o nacinu dela.Tudi med Seminarjem smo se srecali na štirih sestankih (vsak teden po dvakrat), neformalno in po potrebi pa smo se srecevali vsak dan pred poukom in po njem ter med odmori; v stiku smo bili tudi preko e-pošte in po telefonu. Uvodno razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje, interese in seminarske izkušnje je na podlagi uvrstitvenih testov naredil vodja lektorjev, dokoncno uvrstitev udeležencev v skupine pa smo naredili skupaj z lektorji po ustnem testiranju, ki je potekalo med 12. in 20. majem preko Zooma. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine se je v primerjavi s prejšnjim letom (4,91) letos ocena nekoliko znižala (4,62), kar je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih kulturnih delavcev) in izvedbi celotnega programa preko spleta še vedno odlicna ocena. Vecina lektorjev, ki so vodili lektorske skupine, poucuje slovenšcino na tujih univerzah in v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsaka tri leta poucujejo tudi na Seminarju (le eno od nadaljevalnih skupin je vodila zunanja sodelavka). Gre za zelo izkušene lektorje, kar potrjujejo tudi zelo visoke ocene njihovega dela: povprecna ocena lektoratov je bila 4,91 (lani 4,87), podobno visoke so bile tudi ocene njihovih metod poucevanja (4,88, lani 4,87), vkljucevanja ustreznih tem (4,86, lani 4,9) in ocene lektorjevega spodbujanja (4,96, lani 4,94); gl. graf 3. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 57. Lektorji so bili preko e-pošte vsako jutro (oz. že zvecer za naslednji dan) seznanjeni s strokovnim in spremljevalnim dogajanjem ter drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami.Težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe kljub nenavadnim okolišcinam ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila odlicna, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v »razrede« so odhajali tocno, na ure so bili tako vsebinsko kot tehnicno dobro pripravljeni, med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo kljub fizicni oddaljenosti cutiti odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih; gl. poglavje 6.1. Razpored lektorjev po skupinah (v dveh nadaljevalnih skupinah sta poucevala po dva lektorja, in sicer prvi omenjeni v 1. tednu, drugi omenjeni v 2. tednu Seminarja): Zacetna 1: dr. Luka Zibelnik, Zacetna 2: Katarina Dovc, Zacetna 3: mag. Meta Lokar, Nadaljevalna 1: Maja Rancigaj Beneš, Nadaljevalna 2:Vesna Bukovec in Nejc Robida, Nadaljevalna 3: Primož Lubej in dr. JanjaVollmaier Lubej, Nadaljevalna 4: Mojca Jesenovec, Nadaljevalna 5:Tina Jugovic, Izpopolnjevalna literarna: dr. Jasmina Šuler Galos, Izpopolnjevalna jezikoslovno­ seminar slovenskega jezika, literature in kulture 57. splošna: mag. BojanaTodorovic; študentska konverzacija za zacetnike in nadaljevalce: Patricija Berglez, Anamarija Cemic, Monika Ivancic, Polona Majdic, Pia Rednak, Miha Sever, UršaTercon in JanaVaupotic; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: MartinVrtacnik. Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 17 udeležencev v dveh skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še po ustnem testiranju (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 4,94, lani 5). Udeleženci so bili z delom lektoric zelo zadovoljni, kar potrjujejo visoke ocene iz anket (med 4,89 in 5).V nadaljevalnih skupinah (49 udeležencev v petih skupinah) so udeleženci svojo razvrstitev ocenili nekoliko slabše (4,49, lani 4,86), lektorji pa so bili podobno kot v izpopolnjevalnih skupinah zelo dobro ocenjeni (med 4,63 in 5).Tudi v zacetnih skupinah (20 udeležencev v treh skupinah) so udeleženci lektorje odlicno ocenili (med 4,71 in 5), prav tako so bili zadovoljni z razvrstitvijo v skupine (4,63, lani 4,75).Tudi izvajalcu foneticnih vaj so udeleženci (ponovno) namenili visoke povprecne ocene: zacetniki 5 (lani 5), nadaljevalci 4,7 (lani 4,93) in izpopolnjevalci 4,88 (lani 5). Graf 4: Ocene foneticnih vaj, konverzacij in predavanj Foneticne vaje so bile namenjene uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (90 minut oz. 2 šolski uri), osmo leto zapored pa jih je vodil MartinVrtacnik (povprecna ocena je bila 4,81, lani 4,97; gl. graf 4). Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike in nadaljevalce (udeleženci nadaljevalnih skupin so se lahko vsakodnevno odlocali med obiskom popoldanskih strokovnih predavanj in študentskih konverzacij, kar so sprejeli zelo pozitivno) so izvajalci, tj. študenti ljubljanske slovenistike, letos prejeli obcutno višje ocene kot lani (4,73, lani 4,11; gl. graf 4), saj so s pridom izkoristili lanskoletne izkušnje, ko so prvic izvajali konverzacijo na daljavo. 3.2 Študijsko gradivo Lektorji so imeli na voljo ucbenik, ki smo ga seminaristom poslali po pošti v zacetku junija, poleg tega so uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino (nekatere so na voljo tudi na spletu v e-obliki, prav tako zvocni posnetki iz vseh ucbenikov), v pouk so vkljucevali interaktivne metode poucevanja (poslušanje glasbe, ogled videoposnetkov, diskusije o filmu, vodenih ogledih in drugih spremljevalnih dejavnostih ter o popoldanskih strokovnih predavanjih, ki so jih bili udeleženci deležni med Seminarjem). V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljali lektorji obeh izpopolnjevalnih skupin in prve zacetniške skupine, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorji drugih zacetniških in nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna 1: lastno gradivo, Zacetna 2: Slovenska beseda v živo 1b – ucbenik, Zacetna 3: Gremo naprej, Nadaljevalna 1: Naprej pa v slovenšcini, Nadaljevalna 2: Naprej pa v slovenšcini, Nadaljevalna 3: Slovenska beseda v živo 2 – ucbenik, Nadaljevalna 4: Slovenska beseda v živo 2 – ucbenik, Nadaljevalna 5: Pot do izpita iz slovenšcine, Izpopolnjevalna literarna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna jezikoslovno-splošna: lastno gradivo, Foneticne vaje: Fonetika 1, Slovenska zborna izreka, Govorna tehnika – vaje, lastno gradivo. 4 Predavanja Letos smo organizirali in preko Zooma izvedli deset strokovnih predavanj, poleg teh pa še eno v okviru t. i. parade mladih (drugo nacrtovano predavanje ni bilo izvedeno). Predavanj se je udeleževalo od 57 do 72 slušateljev (v povprecju 65), saj so bila odprta tudi za zunanje obiskovalce, predavanja v okviru parade mladih pa se je udeležilo 48 slušateljev. Tako klasicna predavanja (4,76) kot tudi predavanje v okviru parade mladih (4,66) so bila ocenjena najbolje v zadnjih petih letih (gl. graf 4). Predavali so dr. Saša Babic (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), dr. Milena Mileva Blažic (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani) in Kasilda Bedenk (Humanisticna fakulteta Univerze Karla in Franca v Gradcu), dr. Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici), dr. Branislava Vicar (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru) ter dr. Milica Antic Gaber, dr. Irena Novak Popov, dr. Urška Perenic, dr. Mojca Smolej, dr. Tone Smolej in dr. Saška Štumberger (vsi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). V okviru parade mladih je predavala magistrska študentka Neža Marija Slosar (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), medtem ko dr. Ivana Zajc (RTV Slovenija) svojega predavanja ni izvedla. Prispevki s predavanj so objavljeni v seminarski monografiji, ki je bila natisnjena in po navadni pošti skupaj z ucnim gradivom in Vodnikom po programu poslana vsem udeležencem pred zacetkom prireditve, ter na spletni strani v rubriki Zborniki SSJLK, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem portalu Videolectures. 5 Spremljevalni program Seminar smo odprli v ponedeljek, 5. 7., ob 9.00, ko so udeležence in druge goste pozdravili dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, predstojnica Oddelka za slovenistiko dr. Mateja Pezdirc Bartol in predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik dr. Marko Stabej, lektorji in organizatorji pa smo se jim na kratko predstavili. V okviru spremljevalnega programa smo za seminariste organizirali še štiri druženja s študenti ljubljanske slovenistike (ocena 4,72), vodena ogleda Ljubljane (4,9) in stalne zbirke v Narodni galeriji (4,54), ogled slovenskega filma Ne bom vec luzerka (4,73) in pogovor z režiserko filma (4,92), Seminar pa smo zakljucili s krajšo prireditvijo in predstavitvijo skupin v petek, 16. 7.; posnetek prireditve je na voljo naYouTubu. Spremljevalni program so udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,75, lani 4,57 (gl. graf 2). Udeleženci so se lahko med prireditvijo posvetovali s sodelavkami Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko ter se dogovorili za možnost skeniranja študijskega gradiva, Knjigarna Filozofske fakultete pa je seminaristom v casu prireditve ponujala 25-odstotni popust pri nakupu vseh ucbenikov Centra za slovenšcino ter drugih publikacij Znanstvene založbe Filozofske fakultete. 6 Lektorska porocila in ankete udeležencev 6.1 Poudarki iz lektorskih Kljub izvedbi prireditve preko spleta so lektorji zelo pohvalili letošnji Seminar. Vsi so porocil bili prijetno preseneceni, kako dobro nam je vsem skupaj uspelo izvesti vse dejavnosti in kako vestni in motivirani so bili letošnji seminaristi. Porocajo o odlicnem vzdušju in ustreznih delovnih pogojih ter hvalijo delo organizatorjev in motivirane udeležence; kot edino »pomanjkljivost« so izpostavili spletno izvedbo prireditve: 1. »Organizacija 57. slovenskega jezika, literature in kultureseminar Seminarja je bila kot vedno odlicna, informacije smo dobivali redno, bile so nedvoumne. Spremljevalni program so študenti obiskovali, kolikor so lahko, z vsem so bili zadovoljni.« 2. »Tudi možnost odprte virtualne zbornice se mi zdi dobra, le da ne omogoca druženja seminar slovenskega jezika, literature in kulture 57. V Ljubljani in po svetu, 5.–16. julij 2021 Vodnik po programu 57 in spontanih pogovorov, ki se zgodijo v realni zbornici. /…/ Sicer se moja skupina ni zelo aktivno udeleževala popoldanskega programa. Navedena razloga sta bila služba ali pa dovolj racunalnika.« 3. »Prva dva dni Seminarja se mi je zdelo malo žalostno, da smo tako vsak na svojem koncu in na daljavo in da bo za študente tak nacin dela naporen, potem pa se je izkazalo ravno obratno. Študenti so bili zelo motivirani in marljivi. Na pouk so hodili pripravljeni in vedno vsi naredili domaco nalogo.« 4. »Zelo mi je bilo všec, da smo lektorji vsak vecer dobili od dr. Damjana Hubra seznam aktivnosti, ki nas cakajo naslednji dan.Ta program sem potem primerno prilagodila in ga naslednji dan, ko smo zaceli z lektorskimi vajami, predstavila študentom kar v obliki PPT-predstavitve. /…/ Organizatorji so naredili vse, kar so lahko, da bi nam ponudili izkušnjo, ki bi bila cim bolj podobna Seminarju v živo.« 5. »Edino stvar, ki so jo študenti izpostavili kot negativno, je dejstvo, da je bil Seminar na spletu. /…/ Opazila sem tudi manjšo zainteresiranost za popoldanske dejavnosti in mislim, da je tudi to eden od razlogov.« Lektorji porocajo o bolj ali manj homogenih skupinah z vidika starostnih razlik, izobrazbe in/ali osebnih interesov ter o nekoliko bolj heterogenih skupinah z vidika jezikovnega (pred)znanja in maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki). Težave so lektorji uspešno odpravljali sproti, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v skupini, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju: 1. »Udeleženci so bili razlicnih starosti in tudi karakterno precej razlicni, vendar so bolj sprošceni in zgovorni uspeli spodbuditi tiste, ki so bili bolj introvertni. /…/ Zaradi razlik v znanju sem pri nalogah v dvojicah poizkušala z razlicnimi prijemi; vcasih sta bila v paru dva z vecjo razliko v znanju, drugic je bila dvojica seminar slovenskega jezika, literature in kulture 57. 6.2 Poudarki iz anket udeležencev Seminarja na podobni ravni.« 2. »Poucevala sva študente razlicnih študijskih smeri, njihovo znanje slovenšcine je bilo precej heterogeno, a je tecaj s pomocjo notranje diferenciacije kljub temu potekal brez težav.« 3. »Moram priznati, da sem pred Seminarjem imela kar nekaj dvomov, kako v isti skupini poucevati, npr. govorce slovanskih jezikov, zamejske Slovence in Kitajce, a uspelo nam je.Taka raznolikost je bogatila pogovore in debate.« Tako za organizatorje kot lektorje je bil tudi letošnji spletni Seminar prav posebna izkušnja. Podobno kot lani veselijo ugotovitve lektorjev, da smo s tehniko imeli vec pozitivnih kot negativnih izkušenj (ki se jim seveda nismo mogli povsem izogniti): 1. »Težava je zgolj ta, da je bil Seminar v virtualnem okolju in je treba vaje ponuditi v primerni obliki.V ta namen sem uporabljala programa BookWidgets ter Google slides.« 2. »Strah pred delom na daljavo ni bil vec tako mocan, saj sva oba imela s tem letos precej izkušenj, eksplicitnih težav ni bilo, seveda pa smo vsi imeli obcasne probleme s spletno povezavo, a do vecjih izpadov ni prihajalo.« 3. »Izpostavila bi razporejanje v skupine, ki smo ga bili zaradi danih razmer letos prisiljeni izvesti pred zacetkom Seminarja. Zelo smiselna se mi zdi odlocitev, da pogovore z udeleženci opravijo lektorji, ki bodo te udeležence na Seminarju predvidoma poucevali, saj si tako lahko ustvarimo precej dober vtis, kakšno skupino bomo dobili, in se tudi lažje vnaprej pripravimo.Tudi udeleženci se niso srecali s povsem novim obrazom, kar je bilo sploh pri delu preko Zooma po mojem mnenju dobrodošlo.Všec mi je bilo tudi, da smo pogovore izvedli nekaj tednov pred Seminarjem – organizator si je lahko vzel vec casa za oblikovanje skupin, lektorji pa smo že vnaprej vedeli, koga bomo poucevali.Tovrstni nacin razporejanja, pa ceprav preko Zooma, bi tako priporocila tudi za v prihodnje.« Predvsem lektorji, ki so poucevali v nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah, predlagajo, da gradivo, ki ga sami pripravljajo, sistematicno zbiramo in da je na voljo tudi drugim lektorjem: »Menim, da potrebujemo gradivo za nadaljevalce in izpopolnjevalce, in sicer ne nujno ucbenike, ki hitro zastarijo, temvec besedila, zbrana v delovnih mapah/skriptah, ki bi jih lahko ucitelji sproti spreminjali, popravljali in dopolnjevali.« Še enkrat velja poudariti, da so bili udeleženci navdušeni nad organizacijo in izvedbo letošnjega Seminarja.V anketah so pohvalili svoje dopoldanske lektorje, popoldanske predavatelje in izvajalce konverzacij, izvajalca foneticnih vaj, popoldansko-vecerni spremljevalni program ter organizatorje in nasploh celotno organizacijo prireditve (gl. grafe 2, 3 in 4).Vec jih je izpostavilo neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnost in druge družboslovno-humanisticne teme. Ceprav so bili udeleženci navdušeni nad letošnjim Seminarjem, pa jih vecina komaj caka, da se prireditve udeležijo tudi v živo v Ljubljani, saj bi se jih kar 69 % (lani 76 %) raje udeležilo klasicnega Seminarja v Ljubljani, 30 % (lani 24 %) pa jih meni, da sta obe možnosti, tj. preko spleta oz. v živo v Ljubljani, enako dobri. Pri samooceni izboljšanja znanja je z veliko svoj napredek ocenilo 51 % (lani 71 %) udeležencev, s precej 48 % (lani 29 %), z malo 1 % (lani nihce) in z nic nihce (enako lani); gl. graf 5. Graf 5: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine Sklep Za kakovostno sodelovanje se zahvaljujeva lektorjem, predavateljem, asistentom, izvajalcem študentske konverzacije in spremljevalnega programa, clanom programskega odbora, tehnicni urednici seminarskih publikacij, sodelavkam Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko ter nasploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega Seminarja.Velika zahvala gre tudi obema financerjema, ki sta nam omogocila, da tudi letos kakovostno pripravimo in izvedemo to edinstveno mednarodno strokovno prireditev. 40. simpozij Obdobja: Slovenska poezija (17.–19. november 2021) doc. dr. Darja Pavlic Vsebinska zasnova in tematika simpozija Simpozij Obdobja40 V Ljubljani in po svetu, 17.-19. november 2021 Slovenska poezija Program Pojem poezija je mogoce razumeti na razlicne nacine, med drugim kot književnost, napisano v verzih. Poezija v tem primeru ni izenacena z liriko, ceprav je sinonimna raba razširjena tudi v slovenskem jeziku, ne le v anglešcini in francošcini, od koder izvira. Poleg lirske, epske in dramske poezije so z vidika literarne zgodovine zanimivi pojavi, ki jih ni mogoce zlahka uvrstiti v katero izmed treh velikih literarnih vrst (npr. angažirana, eksperimentalna poezija) ali niso omejeni zgolj na jezikovna izrazna sredstva, ampak segajo na vizualno ali akusticno podrocje (npr. konkretna, vizualna, elektronska poezija, uglasbene pesmi). Zgodovina slovenske poezije je bila doslej najveckrat obravnavana v okviru literarnih smeri in obdobij, vendar jo je mogoce proucevati tudi na ravni literarnih vrst, zvrsti, oblik in žanrov. Simpozij Slovenska poezija se v tem smislu navezuje na pretekle simpozije Obdobja, ki so obravnavali romanticno pesnitev, sonet, slovenski roman, slovensko kratko prozo in slovensko dramatiko. Ustaljene oznake za literarna obdobja so bile pospremljene z opozorili, da vodilne smeri po modernizmu še ni mogoce dolociti, ker je sodobno slovensko poezijo zaznamoval pesniški pluralizem oziroma soobstoj razlicnih avtorskih poetik. Znacilnosti posameznih smeri so pogosto uporabljene kot izhodišce za razlago izbranih pesmi ali pesniških opusov. S spoznanjem, da je pomen pesmi odvisen od najrazlicnejših kontekstov, se je razširilo podrocje raziskav, interpret pa se je znašel pred nalogo, da razišce svoje orodje in obzorje. Raziskave je mogoce usmeriti tudi v analize uporabljenih pesniških postopkov, pri cemer je lahko meja med analizo in interpretacijo zabrisana ali pa je raziskovanje poeticne funkcije jezika pomembnejše od vprašanja, kaj pesem pomeni. Slovenska poezija je imela narodotvorno vlogo, dokler ni stopila v ospredje njena estetska funkcija.Vprašanje o družbenih vlogah slovenske poezije danes se navezuje na trditev o koncu »prešernovske strukture«, zahteva pa tudi razmislek o tezi, da je poezija zmeraj politicna. Ustvarjanje, širjenje in sprejemanje slovenske poezije odpira vprašanja, kakšno je mesto slovenske poezije v šolskem sistemu, kateri mediji se uporabljajo za njeno širjenje, kako poteka njeno vrednotenje, kakšna je njena recepcija v tujini, v katere jezike in kako se prevaja. Simpozij je vsebinsko izhajal iz navedenih izhodišc in prepricanja o nujnosti celovitega in poglobljenega znanstvenega razmisleka o slovenski poeziji v vseh njenih pojavnih oblikah in obdobjih.Velik raziskovalni interes za izbrano tematiko se je pokazal že ob zbiranju prijav, saj se je vabilu na simpozij z osnutki odzvalo vec kot sto raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije in tujine. Oddanih je bilo 79 razprav, od katerih jih je bilo 72 sprejetih za objavo. V monografiji so razdeljene na 10 tematskih sklopov, ki so bili predvideni v vabilu na simpozij. Prispevki v prvem tematskem sklopu se aktualnih genoloških vprašanj lotevajo z analizo izbranih del slovenskih pesnic in pesnikov. Razprave iz drugega sklopa opozarjajo, da so za pesnice iz razlicnih obdobij znacilne samosvoje poetike, pri cemer ne spregledajo njihove odrinjenosti iz literarnih kanonov; pomenljivo je, da se problematike poimenovanja literarne skupine loteva samo en prispevek. Metodološka izhodišca v interpretacijah, ki so zbrane v tretjem sklopu, odsevajo sodobni pluralizem na tem podrocju. Cetrti sklop prinaša analize jezika in sloga, rdeca nit prispevkov v petem sklopu pa je vprašanje o družbenih vlogah slovenske poezije. Naslednji tematski sklop je posvecen obravnavi slovenske poezije v šoli. Razprave, zbrane v sedmem sklopu, obravnavajo razlicne medije, v katerih poteka ustvarjanje in širjenje slovenske poezije.V osmem sklopu je v ospredju vprašanje vrednotenja slovenske poezije. Sedemnajst prispevkov v devetem, najobsežnejšem sklopu se ukvarja z recepcijo slovenske poezije v tujini, pri cemer so v ospredju prevodna vprašanja. Deseti tematski sklop, s katerim se monografija konca, prinaša razprave, ki slovensko poezijo obravnavajo s primerjalnega vidika. Simpozij je s svojo tematsko širino pritegnil raziskovalce razlicnih podrocij in metodoloških usmeritev, ki so s svojimi prispevki in aktivnim sodelovanjem v diskusijah potrdili ustreznost predlaganih raziskovalnih vprašanj. Udeleženci, ki so sodelovali v anketi o simpoziju, so program (referate) ocenili s povprecno oceno 3,76 (od 4), kar je najvec v zadnjih petih letih. simpozij Obdobja 40. Organizacijsko porocilo o izdelavi monografije in programa ter izvedbi simpozija Vsebinske priprave na simpozij so se zacele v septembru 2020, ko je bilo sestavljeno razpisno besedilo, nadaljevale so se s pregledom, ocenjevanjem in komentiranjem 103 osnutkov spomladi 2021.Vecina od 79 prispevkov je bila oddanih v roku, vsi so bili sproti dvojno slepo recenzirani. Razprave, ki so dobile dve negativni oceni, so bile zavrnjene. Recenzenti se v svojih ocenah praviloma niso razhajali, kadar pa so se, je clanek pregledal še tretji ocenjevalec. Avtorji so bili sproti obvešceni o pripombah, sledil je pregled, ali in simpozij Obdobja 40. kako so jih upoštevali.V nekaj primerih so bili potrebni dodatni popravki, dva avtorja sta se odlocila, da razprave ne bosta oddala. V recenzentskem postopku so sodelovali ugledni strokovnjaki, clani programskega odbora. To so bili:Varja Balžalorsky Antic (Univerza v Ljubljani), Aleksander Bjelcevic (Univerza v Ljubljani), Jožica Ceh Steger (Univerza v Mariboru), Dubravka Đuric (Fakultet za medije i komunikacije, Beograd, Srbija), Monika Gawlak (Uniwersytet Slaski, Katovice, Poljska), Richard Jackson (University ofTennessee, Chattanooga, ZDA), Alenka Jensterle Doležal (Univerzita Karlova, Praga, Ceška), Marko Juvan (ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani), Zvonko Kovac (Sveucilište u Zagrebu, Hrvaška), Irena Novak Popov (Univerza v Ljubljani), Darja Pavlic (Univerza v Ljubljani), Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), Igor Saksida (Univerza v Ljubljani), Marko Stabej (Univerza v Ljubljani), Alojzija Zupan Sosic (Univerza v Ljubljani),Vita Žerjal Pavlin (Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana). Zaradi specificne tematike treh clankov je kot dodatni recenzent sodeloval HotimirTivadar (Univerza v Ljubljani). V monografiji je objavljenih 72 razprav, ki jih je napisalo 78 raziskovalcev in raziskovalk iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Ceške, Hrvaške, Italije, Nemcije, Poljske, Rusije, Severne Makedonije, Slovaške, Srbije, Ukrajine in Združenih držav Amerike.Vecina prispevkov je v slovenšcini, 5 v anglešcini, po 1 v hrvašcini, cešcini in ukrajinšcini. Sodelovali so uveljavljeni domaci in tuji raziskovalci ter raziskovalke z razlicnih univerz in inštitutov, posebej razveseljivo pa je, da so med sodelujocimi poleg clanic SAZU tudi študenti in študentke višjih letnikov ljubljanske slovenistike. Monografija je bila natisnjena in razposlana na naslove sodelujocih tik pred simpozijem; elektronska verzija je prosto dostopna na spletnih straneh Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Organizacija simpozija je bila v zanesljivih rokah Damjana Huberja, monografijo in druge publikacije je tehnicno brezhibno uredil Matej Klemen, ki je bdel nad recenzentskim postopkom in z Matejo Lutar opravil tudi koncne korekture; vsi so zaposleni na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Kako odlicno so potekale priprave na simpozij, dokazuje anketna ocena, ki je bila tudi letos 4, tj. najvišja možna. Nacrtovano je bilo, da bo simpozij, potem ko se je lanski zaradi covida 19 moral umakniti na splet, ponovno potekal v prostorih Univerze v Ljubljani. Organizatorji smo vseskozi spremljali, kako se slabša poleti ugodna epidemiološka situacija. Septembra 2021 smo vse, ki naj bi nastopili na simpoziju, vprašali, kako bi se ga udeležili v tistem trenutku: po spletu ali v Ljubljani.Tretjina vprašanih je odgovorila, da bi sodelovali preko spletne povezave. Organizacijo prireditve smo zato prilagodili hibridni izvedbi: dva dni naj bi referenti nastopali v prostorih UL, tretji dan preko spleta, vse nastope pa bi bilo mogoce spremljati preko spletne povezave.Tematski sklopi, zasnovani v monografiji, so bili ob taki razdelitvi lahko ohranjeni samo deloma; predvidenih je bilo 21 sekcij. Po razmisleku o razlicnih možnih scenarijih nismo nacrtovali vzporednih sekcij, kar je kasneje olajšalo prenos v spletno okolje. Izkazalo se je, da bi bila zaradi zaostrenih ukrepov ob vse slabših zdravstvenih razmerah prireditev v prostorih Univerze v Ljubljani zelo okrnjena, saj bi morali omejiti udeležbo, preverjati izpolnjevanje pogojev (preboleli, cepljeni, testirani), odpadlo bi druženje med odmori, težko bi poskrbeli za kosila itn. Dva tedna pred simpozijem smo se odlocili, da ga v celoti izvedemo preko spleta, pri cemer program ni bil spremenjen. Simpozij se je zacel s pozdravnimi nagovori prof. dr. Gregorja Majdica, rektorja Univerze v Ljubljani, prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar, dekanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Mateje Pezdirc Bartol, predstojnice Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter prof. dr. Marka Stabeja, predstojnika Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Zaradi velikega števila sodelujocih so bili posamezni nastopi omejeni na 15 minut.V posameznih sekcijah je sodelovalo najvec 5 referentov; ob koncu vsake je potekala skupna diskusija, pri cemer je bilo za vsak referat predvidenih po 5 minut. Zaradi živahnih diskusij, ki so jih usmerjali vodje sekcij (Alojzija Zupan Sosic, Irena Novak Popov, Mateja Pezdirc Bartol, Darja Pavlic, Aleksander Bjelcevic,Vita Žerjal Pavlin, Varja Balžalorsky Antic, Marko Juvan, Alenka Jensterle Doležal, Dubravka Đuric), so bili nekateri odmori krajši od predvidenih, nekaj jih je tudi odpadlo. Organizacija simpozija je potekala gladko in v konstruktivnem vzdušju, kar so opazili tudi aktivni udeleženci, ki so jo ocenili z oceno 3,98 (od 4). Odpovedi, o katerih so bili udeleženci simpozija sproti obvešceni, ni bilo veliko, saj je bilo v obliki referatov predstavljenih 64 od 72 prispevkov. Zaradi spletne izvedbe je bil najbolj okrnjen spremljevalni program: odpadel je nacrtovani nastop pevke Nike Solce, skupina Ignor je namesto performansa izvedla krajši recital preko spleta, kamor se je moral preseliti tudi pesniški vecer, na katerem je svoje pesmi bralo 9 pesnikov in pesnic, ki so s svojimi referati sodelovali na simpoziju. V komentarjih, ki so jih po simpoziju napisali aktivni udeleženci, je najveckrat omenjena odlicna organizacija simpozija, mnogi so pohvalili tudi raznolikost referatov in zanimivo tematiko. Skupni vtis je morda najbolje povzet v kratki izjavi: »V živo je vseeno bolje, a glede na dane razmere – vse cestitke!« Prednosti spletne izvedbe (med njimi je zlasti lažji dostop za udeležence, ki niso iz Ljubljane) ne odtehtajo njenih slabosti, med katerimi je na prvem mestu to, da odpadejo osebni stiki. Ti so izredno pomembni za strokovni razvoj vsakega posameznika, zato ne preseneca, da bi 70 % anketiranih izbralo izvedbo v prostorih Univerze v Ljubljani, ce bi to bilo mogoce. Ceprav se je ob dolgi epidemiji pojavila zasicenost s spletnimi prireditvami in ceprav je simpozij potekal tri dni zaporedoma od jutra do vecera, je bila udeležba na vseh dogodkih dobra: predavanja je povprecno poslušalo 38 oseb, najvec, 69 poslušalcev je imela Mateja Eniko, na pesniškem veceru je bilo 37 prisotnih, na nastopu skupine Ignor 30. Da je bila tematika aktualna in zanimiva za širšo javnost, kaže tudi podatek, da se je simpozija v treh dneh udeležilo 220 razlicnih oseb. 3 Financiranje Simpozij je bil v letu 2021 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz, ter iz kotizacij referentov. 4 Odzivi v javnosti in O simpoziju so porocali nekateri mediji (STA, Radio Slovenija), vsi odzivi so zbrani in simpozijski arhiv dokumentirani v spletnem arhivu 40. simpozija v rubriki Odmevi v medijih. V simpozijskem arhivu je na voljo tudi drugo dokumentarno gradivo s simpozija, vkljucno s simpozijsko monografijo, ki je izšla na 630 straneh v tiskani obliki, v elektronski obliki pa je prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, in sicer kot celota in po posameznih prispevkih. simpozij Obdobja 40. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 40. simpozija Obdobja doc. dr. Damjan Huber Kako bi ocenili simpozij Obdobja? Kolikokrat ste že bili na simpoziju Obdobja? Za katero vrsto simpozija Obdobja bi se odlocili, ce bi lahko izbirali? (v %) 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Klasicni simpozij Obdobja v Simpozij preko spleta Vseeno mi je / Oba sta v redu dvoranah Univerze v Ljubljani Obdobja 40 (54 izpolnjenih anket) 38 2 14 Obdobja 39 (27 izpolnjenih anket) 14 3 10 Tecaji slovenšcine Jana Kete Maticic Izvedba tecajev slovenšcine V letu 2021 smo izvedli 25 tecajev slovenšcine za odrasle. Tabela 1: Razpored tecajev leta 2021 Tecaji slovenšcine 1.1 Tecaji slovenšcine za odrasle Do sredine leta 2021 smo vse tecaje (vkljucno s Poletno šolo slovenskega jezika) zaradi epidemije, ukrepov in slabih letalskih povezav iz oddaljenih krajev še vedno izvajali samo na spletu preko platforme Zoom. Ucitelji so bili na virtualni pouk dobro pripravljeni in opremljeni z razlicnimi znanji in orodji za ucinkovito delo v spletni ucilnici. Udeleženci so bili že navajeni tovrstnega dela, tako da se niso vec bali morebitne neucinkovitosti udeležbe na tecaju preko spleta, še vec, bili so zadovoljni z delom in število interesentov je zacelo narašcati. Ker je vecina kulturnih inštitucij in organizatorjev razlicnih dejavnosti že dobro prilagodila svoje aktivnosti za izvedbo preko spleta, smo udeležencem lahko ponudili tudi pester spremljevalni program. Na Zimski šoli smo kot novo dejavnost ponudili predstavitev lutkovnih tehnik iz Lutkovnega gledališca, na Spomladanski šoli smo imeli novi aktivnosti foneticno telovadbo in predstavitev impresionistov (Narodna galerija), na Poletni šoli pa smo na novo ponudili virtualni ogled Škofje Loke, vodstvo po razstavi Slovenci v 20. stoletju (Muzej novejše zgodovine) in spletno delavnico tradicionalnih slovenskih plesov (Folklorna skupina France Marolt). Udeleženci so bili nad vsemi dejavnostmi zelo navdušeni. Udeleženke in udeleženci Jesen je prinesla nekaj sprostitve glede pandemicnih omejitev, zato smo se odlocili, da bomo tecaje v zimskem semestru ponudili tako v razredih kot na spletu. Z organizacijo smo imeli nemalo težav, zaradi omejitev smo morali zmanjšati število udeležencev v razredu, omejeni smo bili pri izbiri spremljevalnega programa (odpadle so vse delavnice, kjer bi se udeleženci lahko družili med sabo, prav tako so nam odpovedovali oglede muzejev, kjer so z vecanjem števila okužb s koronavirusom zmanjševali število obiskovalcev). Kljub temu da smo morali program prilagoditi, smo tecaje v razredu do konca uspešno izvedli. Predvidevali smo, da bo s ponovno uvedbo tecajev v razredu interes zanje v primerjavi s spletnimi tecaji narasel, vendar se je izkazalo ravno nasprotno.Vecino udeležencev smo v zimskem semestru še vedno poucevali na daljavo. Ce primerjamo število tecajnikov na Jutranjem tecaju in Popoldanskem tecaju v razredu ter Jutranjem in Popoldanskem tecaju na spletu, lahko vidimo, da smo imeli na spletnih tecajih kar 64 % vseh udeležencev. Malo je k temu prispevalo tudi dejstvo, da smo nekaj udeležencev, ki so se prijavili na tecaj v razredu, preusmerili na spletnega, saj smo tam imeli vec skupin razlicnih nivojev znanja. Nekatere tecaje (za zaposlene na Univerzi v Ljubljani, študentski tecaj …) pa smo ohranili samo v spletni obliki, velika vecina udeležencev je v koncnih anketah preteklih tecajev namrec napisala, da si bolj želijo tecaja na spletu, ker se jim tako ni treba med delovnim casom in predavanji voziti na tecaj na razlicne lokacije po Ljubljani. Žal smo morali zaradi prenizkega števila prijavljenih odpovedati tako spomladanski kot jesenski termin Intenzivnega jutranjega tecaja. Razlog se skriva predvidoma v dejstvu, da so na Intenzivni jutranji tecaj hodili predvsem udeleženci, ki so se poleg ucenja slovenšcine odlocili tudi obiskati Slovenijo. Glede na to, da tecaj zdaj že 3-krat zaporedoma ni bil izveden, bomo razmislili, ali spremeniti njegov format, morda zmanjšati število ur, ali tecaj umakniti iz ponudbe. Zanimiv pojav pa je bil v tem letu tudi podaljševanje tecajev, ki jih imamo v redni ponudbi. Namrec nekaj skupin se je odlocilo, da želijo tecaj takoj po zakljucku skupaj z uciteljem nadaljevati.Tako je najvišja skupina na Jutranjem tecaju podaljšala pouk za 18 ur v juniju in še dodatnih 21 v avgustu, za 18 ur smo podaljšali tudi tecaj Okusimo slovenšcino in za 6 ur pouk ene od skupin na Poletni šoli. Izvedli smo tudi tecaje za nekaj posebnih skupin, in sicer so se slovenšcino z nami še naprej ucili 3 zaposleni na Banki Slovenije in 3 clani slovenskega društva Snežinka iz Kaira. Julija smo praznovali 40. obletnico Poletne šole slovenskega jezika. Zelo smo si želeli Poletno šolo izvesti v živo, na Filozofski fakulteti, vendar nam okolišcine tega žal niso dopušcale. Kljub vsemu smo se odlocili proslaviti tako, da smo razpisali nagradni kreativni natecaj. Prejeli smo 7 del in podelili prvo nagrado v vrednosti 350 EUR Anni Giang za video o slovenšcini ter drugo nagrado v vrednosti 200 EUR Runrun Ji za likovno deloTiho. Denarni nagradi sta dobitnici lahko vnovcili za udeležbo na kateremkoli tecaju slovenšcine v naši organizaciji. Omeniti velja še, da se naTecajih slovenšcine v zadnjem casu soocamo s težavo pomanjkanja lektorjev zlasti na vecernih tecajih slovenšcine, tako v razredu kot na spletu. V prihodnjem letu se bomo morali bolj posvetiti iskanju in usposabljanju novih uciteljev (tudi študentov). K boljšemu urniku tecajev in s tem lažji razporeditvi lektorjev po skupinah bi pripomogli seveda tudi lastni prostori (ucilnice in zbornica) za izvedbo tecajev.Tako bi bili glede organizacije tecajev bolj neodvisni od prostorov, ki nam jih mnogokrat v za nas neugodnih terminih za izvedbo tecajev ponujajo na Filozofski fakulteti in lažje bi isti lektorji prevzeli razlicne tecaje, ki bi bili bolj smotrno in ucinkovito razporejeni preko celega tedna. Skupno število udeleženk in udeležencev v letu 2021 je bilo 749. Najvec jih je bilo na Popoldanskem tecaju in Popoldanskem tecaju na spletu (131), na Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus+ (114), na Individualnih tecajih (84) in naTecajih za zaposlene na Univerzi v Ljubljani (84). Po pandemicnem letu 2020 in vidnem upadu udeležencev je leta 2021 število zainteresiranih za tecaje slovenšcine spet naraslo. Glede na to, da tudi leta 2021 nismo izvajali Žepnega tecaja slovenšcine (na Slovenskem turisticno informacijskem centru), ki je ponavadi precej dvignil število uporabnikov tecajev, lahko recemo, da so številke udeležencev na rednih tecajih skoraj tako visoke kot pred letom 2020. Predvsem je vidna rast števila udeležencev na Popoldanskem tecaju in Popoldanskem tecaju na spletu. Zasluga gre predvsem ponudbi tecajev na spletu, ki so pritegnili potomce Slovencev v Severni in Južni Ameriki, pa tudi ostale udeležence, ki se iz te regije zanimajo za tecaje slovenšcine, pa se jih prej niso mogli udeležiti zaradi oddaljenosti in visokih stroškov, povezanih z udeležbo na tecaju v Sloveniji. Zaradi istega razloga se je povecal tudi vpis na Zimsko šolo slovenskega jezika in na Jutranji tecaj na spletu ter Pripravo na izpit na višji ravni na spletu, ki se je zdaj lahko v vecjem številu udeležujejo tudi kandidati iz tujine, predvsem iz republik bivše Jugoslavije. Zadovoljni udeleženciTecaja za zaposlene na Univerzi v Ljubljani so svoje kolege informirali o brezplacnih tecajih slovenšcine na Filozofski fakulteti in tako se je povecal vpis tudi na ta tecaj. Zadnja leta se veca tudi število udeležencev na individualnih tecajih, vedno vec je namrec posameznikov, ki ne marajo dela v skupini in želijo, da je tecaj prilagojen prav njim, bodisi zaradi vsebine ali zaradi urnika.Veliko udeležencev individualnih ur je tudi takih, ki se pripravljajo na izpit na ravni odlicnosti, za katerega pa še nismo razpisali posebne priprave v skupini. Graf 1: Število udeležencev po posameznih tecajih 2020 in 2021 POP = Popoldanski tecaj, Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Indiv = Individualni pouk, Zaposleni UL = Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani na spletu, PŠ = Poletna šola na spletu, JUT = Jutranji tecaj, SŠ = Spomladanska šola na spletu, Štud = Slovenšcina za študente na spletu, ZŠ = Zimska šola na spletu, JŠ = Jesenska šola, Prip VR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni na spletu, Prip OR = Priprava na izpit iz slovenšcine na osnovni ravni na spletu, Intenz = Intenzivni tecaj na spletu, Posebni t = Posebni tecaji, Okusimo = Okusimo slovenšcino Precej vec udeležencev kot pretekla leta smo imeli tudi na Spomladanski šoli slovenskega jezika na spletu. Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je namrec financiral tecaj 24 Venezuelcem, ki so v Slovenijo prispeli v okviru programa repatriacije, in jim s tem omogocil lažjo integracijo v slovensko okolje. Upad udeležencev smo zaznali na tecaju za študente Erasmus+, predvsem zaradi zimskega termina, ki je še potekal na spletu in za izmenjavne študente ni bil tako zanimiv.Tecaji, ki smo jih organizirali septembra v živo, so bili že bolje obiskani, zato predvidevamo, da bo tudi v prihodnje število izmenjavnih študentov na naših tecajih narašcalo. Manj udeležencev je bilo tudi na Poletni šoli slovenskega jezika, Jesenski šoli, na kateri ni bilo repatriiranih udeležencev izVenezuele tako kot leta 2020, in na Intenzivnem tecaju na spletu. Intenzivnega jutranjega tecaja nismo izvajali, prav tako sta zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadli septembrska in novembrska Priprava na izpit na osnovni ravni. Graf 2: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih 1200 1000 800 600 400 200 0 Rednih tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 61 razlicnih narodnosti, najvec jih je bilo iz Nemcije (13 %), Srbije (7 %), Rusije (6 %) in Francije (6 %). Udeleženci so opravljali 88 razlicnih poklicev, najvec je bilo študentov (35 %), raziskovalcev (12 %) in uciteljev (5 %). Na tecajih je bilo vec udeleženk kot udeležencev. Graf 3: Narodnost udeležencev Turcija,2 % Portugalska, 2 % Kitajska, 2 % Graf 4: Poklic udeležencev Graf 5: Spol udeležencev E-tecaj: Slovene Learning Online (slonline.si) Graf 6: Države uporabnikov E-tecaja S pomocjo tecaja Slonline se je lani slovenšcino ucilo že skoraj 29.500 uporabnikov iz 180 držav. Število uporabnikov se je v enem letu povecalo za okoli 6.500, novih držav je 7. Najvec uporabnikov je iz ZDA, Slovenije, Italije, Srbije, Nemcije,Velike Britanije, Bosne in Hercegovine, Rusije, Makedonije in Argentine.V letu 2021 smo, podobno kot v letu 2020, opazili vecjo rast novih uporabnikov iz Italije, Rusije in Nemcije. Na seznamu držav s povecanim številom uporabnikov pa sta se pojavili tudi Švica in Crna gora. V letu 2021 smo pripravljali vsebino za slovnicni del tecaja Slovene Learning Online 3, ki ga želimo objaviti do konca leta 2022. Realizacija projekta bo mogoca predvsem zaradi financnih sredstev, ki jih je za spletni tecaj namenila Univerza v Ljubljani. 4 Projekt KOST V letu 2021 smo nadaljevali s sodelovanjem pri projektu KOST (korpus slovenšcine kot tujega jezika), ki ga v okviru Leta plus vodi dr. Mojca Stritar Kucuk. Na Tecajih slovenšcine smo zbrali besedila udeležencev, ki so obiskovali Spomladansko in Poletno šolo, Jutranji in Popoldanski tecaj ter besedila udeležencev Tecaja slovenšcine za zaposlene na Univerzi v Ljubljani. Zbrali smo 109 besedil 27 razlicnih udeležencev. Z zbiranjem besedil bomo nadaljevali tudi v letu 2022. 5 Sodelavke in sodelavci Leta 2021 je v okviru programaTecaji slovenšcine ucilo in tudi drugace sodelovalo programa 23 uciteljic in 2 ucitelja, od tega 20 profesoric, 1 profesor, 3 študentke in 1 študent. Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra. Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženke in udeleženci ocenili nacin dela uciteljice oz. ucitelja in ucinkovitost tecaja. Povprecna ocena je bila 4,73 (na lestvici od 1 do 5). Uciteljice in ucitelji Tecajev slovenšcine 2021 Tjaša Alic Alenka Licen Neža Bohinc Polona Majdic (študentka) Anja Corel Lucija Mandic Maja Đevic Prah Andreja Markovic Urh Ferlež (študent) Vesna Pavlic Svetlana Jandric Petra Pucnik Tanja Jerman Jana Šter Matej Klemen Mojca Šoštarko Katja Krajnc Jana Vaupotic (študentka) Katja Kralj Melita Vešner Katja Križnik Jeraj Magda Volk Nikita Jaklic Gita Vuga Lara Lazar (študentka) 6 Brezplacni tecaji Kot skoraj vsako leto smo tudi v letu 2021 omogocili brezplacno udeležbo na tecajih slovenšcine posameznikom, ki so tako ali drugace aktivni v prostovoljnih organizacijah ali si zaradi družbenih okolišcin, v katerih so se znašli, sami ne morejo privošciti tecaja. Letos smo na Jutranji tecaj slovenšcine sprejeli 2 prostovoljki iz Srbije, ki sta delali v Društvu SOS (telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja), na Spomladansko šolo pa 2 priseljenca, zdravnika iz Turcije, ki sta v stik z nami prišla preko nevladne organizacije, društva Odnos. 7 Financiranje programa Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer 100 EUR na udeleženca. Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani preko projekta internacionalizacije sofinancira Univerza v Ljubljani, za izvedbo 9 skupin je odobrila sredstva v višini 31.500 EUR. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko in Spomladansko šolo, Poletno šolo na spletu in Jesensko šolo.V letu 2021 je bilo podeljenih 6 štipendij za Zimsko šolo (MIZŠ: 2.730 EUR), 32 za Spomladansko (MIZŠ: 10.547 EUR, Urad: 24.038), 35 za Poletno šolo na spletu (MIZŠ – bilateralni sporazumi: 4.004 EUR, MIZŠ: 10.296 EUR, Urad: 4.436 EUR), 27 za Jesensko šolo (MIZŠ: 7.070 EUR, Urad: 2.828 EUR). Dve štipendiji iz Štipendijskega sklada Jane Zemljaric Miklavcic (1.144 EUR) za tritedensko Poletno šolo na spletu smo namenili iz svojih tržnih sredstev. Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez 1 Uvod Ob rednih dejavnostih programa smo v letu 2021 svoje delo usmerili v pripravo priporocil za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega jezika v vrtcih. Gre za dokument, ki bo smiselno zaokrožil naša vecletna prizadevanja za vzpostavitev sistematicne jezikovne pomoci vrtcevskim otrokom, katerih materni jezik ni slovenšcina in se zato z njo prvic srecajo šele v vrtcu. Pomenil bo podlago za umestitev te pomoci v ustrezne pravne podlage, ki predstavljajo predpogoj za njeno financiranje in izvedbo. V drugem delu leta pa je bila naša pozornost usmerjena v pripravo priporocil, namenjenih predmetnim uciteljem, ki imajo v svojih razredih ucence, govorce slovenšcine kot drugega jezika. Priporocila nastajajo v projektu OBJEM, ki se v prihodnjem letu koncuje. Leto 2021 je prineslo tudi kadrovsko spremembo – delo dr. Damjane Kern Andoljšek, ki je odšla na porodniški dopust, je opravljala dr. Mateja Eniko. Kot v preteklih letih se je tudi v letu 2021 delo programa SOM prepletalo z dejavnostmi drugih Centrovih programov – Izobraževanja (izvedba usposabljanj), Tecajev (sodelovanje pri pripravi slovnicnega modula spletnega tecaja Slonline) in Izpitnega centra (sodelovanje v izpitnih komisijah). 2 Tecaji V letu 2021 je bilo v naše tecaje vkljucenih 217 otrok in mladostnikov, pri njihovi izvedbi je sodelovalo 16 honorarnih sodelavcev. Graf 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov na tecajih slovenšcine v letu 2021 Individualni pouk MPŠ po spletu MPŠ Licej Anton Martin Slomšek Licej France Prešeren Licej Primož Trubar Tehniški zavod Žiga Zois in Jurij Vega Gorica 0 10 2030 40 50 607080 90 2.1 Mladinska poletna šola 16. Mladinsko poletno šolo smo izvedli v dveh oblikah, po spletu in v živo. Oba tecaja sta potekala od 5. do 16. julija 2021.V živo smo tecaj organizirali le za 19 slovenskih dijakov iz Argentine, ki so tvorili zakljuceno skupino (t. i. RAST 50). Gre za maturante Srednješolskega tecaja dr. Marka Bajuka v Buenos Airesu in Srednješolskega tecaja dr.Vojka Arka v Barilochah, ki svoje sobotno šolanje v Argentini tradicionalno zakljucijo z obiskom Slovenije in udeležbo na Mladinski poletni šoli. Mladinske poletne šole v živo bi se morala udeležiti tudi skupina argentinskih dijakov (RAST 49) iz leta 2020, vendar ti zaradi nenadne odpovedi leta niso mogli prispeti v Slovenijo, zato smo jih vkljucili v Mladinsko poletno šolo po spletu. Te se je udeležilo 49 mladostnikov iz 15 držav: Argentine, Srbije, Italije, ZDA, Nemcije, BIH, Crne gore, Madžarske, Španije, Ukrajine, Gvatemale, Makedonije, Hrvaške, Kanade in Slovenije. Graf 2: Udeleženci 16. Mladinske poletne šole slovenšcine po spletu po državah Najštevilcnejši so bili udeleženci iz Argentine – ob skupini RAST 49, ki je štela 17 dijakov, so se je udeležili še 4 posamezniki. Drugo številcno najmocnejšo skupino so predstavljali udeleženci iz Srbije (6 udeležencev), 4 otroci so bili iz Italije, 3 iz ZDA, po 2 iz Bosne in Hercegovine, Crne gore in Madžarske, iz drugih držav pa predvsem posamezniki (gl. graf 2). Izvedba Mladinske poletne šole po spletu je potekala tako kot v preteklem letu, in sicer po 3 šolske ure na dan, zvecer pa so se tecajniki lahko udeležili še spremljevalnega programa – ogledali so si dva slovenska filma (Košarkar naj bo in Nika), se preizkusili v pripravi kremšnit, sodelovali v kvizu o Sloveniji in v Zoom pogovoru spoznali pevko Nino Pušlar. Koordinatorica MPŠ po spletu dr. Mateja Eniko, ki je eno od skupin tudi poucevala, je zanje vsak dan na temo spremljevalnega programa pripravila še eno didakticno dejavnost v spletni obliki, svoje prispevke pa so udeleženci tudi letos zbrali v casopisu Poletnik. Ob dejavnostih spremljevalnega programa so udeleženci spoznavali sociokulturne vsebine, hkrati pa je bil to tudi družabni element – želeli smo, da bi se cim bolje spoznali in se povezali tudi med skupinami. Tako sprotni odzivi udeležencev kot tudi njihove anketne ocene so bili zelo pozitivni. Anonimna anketa, v kateri so imeli ucenci možnost oceniti aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju, hkrati pa tudi organizacijo in izvedbo Mladinske poletne šole po spletu, je pokazala, da so bili s poukom in spremljevalnimi dejavnostmi zelo zadovoljni – povprecna ocena lektorjev je bila 4,89. Zelo visoka je bila tudi ocena organizacije tecaja (4,68) in dodatnih dejavnosti (4,45 – najvišja možna ocena je bila v vseh primerih 5). Med spremljevalnimi dejavnostmi so udeleženci najbolje ocenili vecer z Nino Pušlar in kviz o Sloveniji, najmanj pa jim je bil všec film Nika. Graf 3: Ocena spremljevalnih dejavnosti 5 Organizacija Kviz Gostja Nina Pušlar Film Košarkar naj bo Kuharski izziv Film Nika Ceprav so bili s tecajem zadovoljni, si jih vecina želi Mladinsko poletno šolo doživeti v živo. Tako kot v preteklem letu pa se je tudi letos pokazalo, da predstavlja spletna oblika izvedbe MPŠ zelo dobrodošlo možnost ucenja slovenšcine za tiste otroke, ki se tecaja zaradi tekocih šolskih obveznosti ali drugih okolišcin v živo ne bi mogli udeležiti (npr. udeleženci iz Nemcije, ki s šolskimi pocitnicami zacnejo kasneje, otroci iz oddaljenih držav), zato jo je smiselno ohraniti tudi v prihodnje. Pouk v živo z dijaki skupine RAST 50 je potekal v prostorih Dijaškega doma Bežigrad, in sicer po štiri šolske ure na dan, pouk pa sta izvajala Matej Klemen in Mihaela Knez.Tudi zanje smo pripravili bogat spremljevalni program, povezan s slovensko stvarnostjo: pod vodstvom turisticnega vodica so si ogledali Ljubljano, obiskali Narodno galerijo, se povzpeli na Rožnik, se udeležili kuharske in cipkarske delavnice, spoznavali slovenske ljudske plese, se preizkusili v gledališki delavnici, obiskali Atlantis, si ogledali slovensko gledališko predstavo, spoznali slovensko pevko Nino Pušlar in se udeležili dveh celodnevnih in dveh popoldanskih ekskurzij po Sloveniji (gl. program). Kot vsako leto smo zanje in njihove sorodnike organizirali argentinski vecer, na katerem so nastopili s svojim programom. Prireditev je bila zelo lepo obiskana, udeležila se je je tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Kljub težavam, ki so zaradi epidemioloških razmer spremljale organizacijo in izvedbo letošnje Mladinske poletne šole v živo, smo tecaj in vse nacrtovane spremljevalne dejavnosti uspešno izpeljali. Dijaki so se izkazali kot zelo motivirani tecajniki, zelo zavzeto so sodelovali tudi pri spremljevalnem programu in bili hvaležni za vse, kar smo zanje pripravili. Posebno skrb smo tokrat namenili tudi predstavitvi možnosti študija na Univerzi v Ljubljani. Sodelavki univerzitetne vpisne službe sta zanje pripravili posebno predstavitev študijskih programov in vpisni postopek. Zgleda, da je zanimanje za študij v Sloveniji precejšnje, kar nas veseli. Glede na uspešnost predstavitve in izkazane potrebe dijakov bomo za takšne predstavitve v okviru MPŠ poskrbeli tudi v prihodnje. Spremljevalni program Mladinske poletne šole v živo 20.00 Izlet na Primorsko: ogled Škocjanskih jam in Pirana Sestanek z udeleženci 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj Jezikovni tecaj 15.00 15.00 Vodeni ogled Ljubljane Predstavitev študija Univerze v Ljubljani (FF) 20.00 Gledališka delavnica: improliga 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj Jezikovni tecaj 14.00 14.30 Sprehod na Rožnik Kuharska (kuhanje žlikrofov) in cipkarska delavnica 20.00 20.00 Ogled gledališke predstave Evangelij po Cušin Vecer z Nino Pušlar Slovenšcina za otroke in mladostnike 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj Jezikovni tecaj 14.30 14.30 Izlet v Idrijo: ogled Antonijevega rova in gradu Gewerkenegg Ogled Slamnikarskega muzeja v Domžalah, delavnica pletenja slamnikov in vodeni ogled Kamnika 20.00 Argentinski vecer 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj Jezikovni tecaj 14.00 14.30 Vodeni ogled Narodne galerije Kopanje v Atlantisu 20.00 Zakljucni vecer 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj Jezikovni tecaj 20.00 12.30 Slovenski vecer Zakljucek in podelitev potrdil IzletnaGorenjsko: ogledplaniške velikanke in muzeja,pohodvTamar, popoldne na Bledu, ogled Cebelarskega muzeja v Radovljici 2.3 Tecaji za dijake iz zamejstva Izvedbo 16. Mladinske poletne šole slovenšcine v živo in po spletu sta v obliki štipendij sofinancirala UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (17.350 EUR) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (11.200 EUR). Z dodeljenimi sredstvi smo lahko v MPŠ po spletu vkljucili vse, ki so se želeli vkljuciti v spletno obliko ucenja slovenšcine. Zavedamo pa se, da bo to število v letu 2022, ko bomo ponovno skušali organizirati MPŠ v živo za mladostnike iz vseh držav, precej višje, zato upamo, da bosta obe inštituciji to upoštevali tudi v svojem financnem nacrtu.Tako znesek MIZŠ kot znesek Urada se je namrec v primerjavi z letom 2019 vec kot prepolovil.1 Prav tako bi bilo smiselno še naprej ohraniti dolocen znesek štipendij za udeležence, ki se MPŠ ne morejo udeležiti v živo, ampak bi se je radi udeležili po spletu. Po štipendijah vedno pogosteje povprašujejo tudi starši mlajših otrok.Ti so v okviru naših programov povsem izkljuceni iz sistema štipendiranja. Tudi v letu 2021 je izvedbo tecajev za dijake iz zamejstva krojila epidemija.V celoti so odpadli tecaji za dijake iz avstrijske Koroške, saj zaradi epidemioloških omejitev potovanje v Slovenijo ni bilo mogoce, v veliko vecjem številu kot v preteklih letih pa so se v naše tecaje vkljucile šole z Goriškega inTržaškega (v letu 2020 smo tecaje izvedli za 93 dijakov, v letu 1 MIZŠ je za šolnine MPŠ v živo v letu 2019 namenil 26.082 EUR, v letih 2020 in 2021, ko smo MPŠ izvajali po spletu, pa 10.850 EUR (2020) in 11.200 EUR (2021). Urad je v letu 2019 za šolnine namenil 18.144 EUR, v letu 2020 sredstva niso bila izkorišcena oz. so bila prestavljena v leto 2021, v letu 2021 pa 17.350 EUR za izvedbo MPŠ v živo in po spletu za dijake iz Argentine. 2021 pa za 148 dijakov). Šole so za pomoc pri ucenju slovenšcine zaprosile, ker so ucitelji opazili, da se je zaradi vecmesecnega šolanja na daljavo pri nekaterih dijakih zacel kazati velik jezikovni primanjkljaj v slovenšcini. V spomladanskem casu so tecaji potekali na daljavo s pomocjo spletnega orodja Zoom – v to obliko so bili vkljuceni dijaki tehniških zavodov Žiga Zois in JurijVega iz Gorice in dijaki Liceja France Prešeren izTrsta. Za dijakeTZ Žiga Zois in JurijVega (v tecaj so bili vkljuceni dijaki od prvega do petega letnika) je tecaj potekal enkrat na teden po dve šolski uri po njihovem rednem pouku (z vsako skupino smo imeli 5 srecanj), za dijake Liceja France Prešeren pa je predstavljal del njihovega rednega pouka. Potekal je v dopoldanskem casu prav tako po dve šolski uri enkrat na teden.Vanj so bili vkljuceni dijakih prvih, drugih in petih letnikov. Za slednje je naš tecaj predstavljal intenzivno pripravo na maturo in je edini potekal po pouku. Stroške izvedbe so pokrile šole, tecaje pa sva izvedli Mateja Eniko in Mihaela Knez. V jesenskem casu so po enoletnem premoru za slovenske šole v Italiji ponovno stekli t. i. intenzivni jezikovni tedni, ki jih preko Zavoda RS za šolstvo financira MIZŠ.V te tecaje so bili tako kot v letih 2018 in 2019 vkljuceni dijaki Liceja France Prešeren in dijaki Liceja Anton Martin Slomšek, na novo pa smo jezikovni teden organizirali za dijake Liceja PrimožTrubar. Tecaje smo izvedli v živo na posameznih šolah. Pouk je potekal v intenzivni obliki, tj. šest ur na dan. Potek tecajev za dijake iz zamejstva: . aprilainmaja2021zadijakeLicejaFrancePrešeren(51dijakov)indijakeTZJurijVegain TZ Žiga Zois (17 dijakov); . od13.9.do17.9.2021intenzivnitedenzadijakeLicejaPrimožTrubarvGorici (20 dijakov); . od 20. do 24. 9. 2021 intenzivni teden za dijake Liceja France Prešeren (31 dijakov); . od 4. do 8. 10. 2021 intenzivni teden za dijake Liceja Anton Martin Slomšek (21 dijakov); Graf 4: Število udeležencev tecajev za ucence in dijake v zamejstvu v obdobju od 2008 do 2021 33 60 18 15 40 3 160 140 120 100 80 60 40 20 0 5 10 29 21 48 11 24 14 5 19 12 9 24 20 11 12 11 16 8 40 35 8 10 33 10 43 13 11 22 16 8 39 6 13 11 10 45 6 14 25 11 41 13 28 15 36 4 7 14 23 32 37 6 15 20 14 41 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 ZG in ZRG za Slovence, Celovec ZGin ZRG za Slovence, Celovec, otroci Višjašola za gospodarske poklice, Šentjakob Dvojezicna trgovska akademija, Celovec Zvezna trgovska akademija, Velikovec Gimnazija Alpe Jadran, Velikovec Šola za socialne poklice, St. Andraž Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan, Trst LicejAnton Martin Slomšek Trst Licej France Prešeren Trst LicejPrimož Trubar Tehniškizavod Žiga Zois in Jurij Vega Gorica Državni tehniški zavod Žiga Zois, Trst Ucenciiz Porabja V obdobju pred izbruhom korona virusa so intenzivni tedni slovenšcine potekali v Ljubljani, pricakujemo, da bo tako tudi, ko ne bo vec epidemioloških omejitev. 2.4 Tecaj za dijake, ki želijo Na pobudo Univerze v Ljubljani smo letos razvili nov tecaj, ki je namenjen zlasti dijakom, ki študirati v Sloveniji nameravajo študirati v Sloveniji. Gre za 80-urni popoldanski tecaj, ki poteka preko spleta. Obiskovala sta ga dva dijaka, iz ZDA in Kanade, oba samoplacniško. 3 Projekti 3.1 OBJEM Projekt je v letu 2021 prešel v sklepno fazo.V okviru delovne skupine za slovenšcino kot drugi jezik je bilo oblikovano vodilo, ki bo uciteljem, ki imajo v svoje razrede vkljucene ucence, govorce slovenšcine kot drugega jezika, v pomoc pri jezikovnem prilagajanju pouka in pripravi ucnih gradiv. Opravljeni sta bili dve daljši delovni srecanji – z delovno skupino za pripravo prilagojenih ucnih gradiv na OŠ Bršljin in delovno skupino na OŠ Kidricevo, na katerih so bile uciteljem ob konkretnih komentarjih že izdelanih ucnih listov predstavljena navodila za nadaljnje oblikovanje prilagojenega ucnega gradiva.V kratki anketi so ucitelji podali tudi svoje komentarje in predloge. Sledila so individualna delovna srecanja z ucitelji, podani so bili novi komentarji in konkretni predlogi popravkov. 4 Izobraževanje 4.1 Izobraževanje uciteljev Tako kot vsako leto smo tudi letos usposabljali vzgojitelje in ucitelje, ki poucujejo dopolnilnega pouka in slovenšcino zunaj Slovenije.Tako smo v okviru rednih seminarjev, ki jih organizira ZRSŠ, kulture ter vzgojiteljev in marca 2021 usposabljali 6 uciteljic, ki poucujejo slovenski jezik in kulturo v sobotnih šolah uciteljev v zamejstvu v Avstraliji. Seminar je potekal na daljavo, v 8-urnem predavanju z delavnico pa so jim bile predstavljene metode poucevanja slovenšcine kot drugega jezika ter delo z ucbeniškim gradivom Centra za slovenšcino. Avgusta smo prav tako na povabilo ZRSŠ v okviru njihovega rednega usposabljanja izvedli 8-urno predavanje za vzgojitelje in ucitelje, ki delujejo v vrtcih in šolah v Porabju (9 uciteljev in uciteljic in 2 vzgojiteljici). Predstavljeni sta jim bili dve temi – razvijanje jezikovnih dejavnosti pri pouku slovenšcine kot drugega jezika in slovenšcina kot drugi in ucni jezik. Avgusta smo izvedli tudi priprave za štiri nove uciteljice dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture – Barbara Goršic je namesto Barbare Hanuš prevzela pouk v Banja Luki, Prijedoru in Slatini, Brigita Lovenjak namesto Natalije Robnik v Frankfurtu, PatricijaTomšic je prevzela pouk v Madridu, ki se je vzpostavil na novo, Darja Butala Cubric pa je v Umagu in Lokvah nadomestila uciteljicoVido Srdoc. Predavanja je izvedla Mihaela Knez. Na pobudo Državnega tehniškega zavoda Žiga Zois izTrsta je bilo maja za vzgojitelje in ucitelje tržaških in goriških vzgojno-izobraževalnih zavodov izvedeno 6-urno usposabljanje z naslovom Razvijanje govorne zmožnosti v slovenšcini (izvedla Mihaela Knez). Usposabljanje je potekalo po spletu v dveh skupinah, udeležilo pa se ga je vec kot 40 vzgojiteljev in uciteljev s tamkajšnjih slovenskih vrtcev in šol.Vsa usposabljanja z izjemo usposabljanja za slovenske vzgojitelje in ucitelje so potekala na daljavo. 4.2 Izobraževanje vzgojiteljev Izvedli smo tudi usposabljanja, ki smo jih prijavili v sistem KATIS. Oktobra so bila izvedena in uciteljev v Sloveniji tri 8-urna usposabljanja za vzgojitelje in ucitelje, ki imajo v svojih skupinah oz. razredih otroke priseljence in otroke Rome (59 vzgojiteljev in uciteljev). Prvo usposabljanje je bilo namenjeno vzgojiteljem vrtcaTrebnje in vrtca Sevnica (19 vzgojiteljic), drugih dveh pa so se udeležili vzgojitelji in ucitelji iz razlicnih vrtcev in srednjih šol (skupaj 28).Vse tri seminarje je izvedla Mihaela Knez. Novembra je bilo izvedeno (predavateljici sta bili Ina Ferbežar in Mihaela Knez) 8-urno usposabljanje za ucitelje v osnovnih in srednjih šolah (poucevanje slovenšcine kot drugega jezika in preverjanje znanja). Udeležilo se ga je 12 uciteljic. 5 Pomoc MIZŠ pri uvajanju Svetu za kakovost in evalvacije (21. januarja 2021) in Strokovnemu svetu za splošno sprememb na podrocju izobraževanje (20. maja 2021) so bili predstavljeni izsledki nacionalne evalvacijske študije poucevanja slovenšcine Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki kot drugega jezika jim slovenšcina ni materni jezik, ki je plod poglobljene raziskave v letih 2018–2020.Ti bodo MIZŠ v pomoc pri nadaljnjem nacrtovanju jezikovnega vkljucevanja otrok priseljencev. Po narocilu MIZŠ smo zaceli pripravljati dodatek h Kurikulu za vrtce, ki naj bi opredeljeval zacetno ucenje slovenšcine v vrtcih. Besedilo dokumenta je bilo aprila posredovano v recenzijo Zavodu RS za šolstvo, v usklajevanje pa je bil dokument poslan tudi na MIZŠ. Tako mnenja MIZŠ kot recenzentov (recenzije so nam bile posredovane novembra) so bila pozitivna. Dokument bo šel v potrjevanje predvidoma spomladi 2022. Junija in septembra smo v okviru programa Slovenšcina za otroke in mladostnike za MIZŠ vodili razpis za nove asistente slovenšcine na avstrijskem Koroškem. Prišlo je do menjave štirih asistentk – na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu sta delo prevzeli Jera Krecic in Diana Bilajac (ga. Bilajac sodeluje tudi s srednjo šolo za socialne poklice), na Srednji šoli za predšolsko vzgojo – BAKIP in Mednarodni trgovski akademiji – HAK International v Celovcu Bojana Glažar in na Dvojezicni zvezni trgovski akademiji 6 Sodelovanje v komisijah 7 Sodelavke in sodelavci programa 8 Sklep v Celovcu Ivona Andres. Na razpis se je kljub veckratnim javnim objavam in podaljšanjem razpisa javilo razmeroma majhno število kandidatov, kar je morda posledica epidemije, najverjetneje pa pomanjkanja uciteljev v Sloveniji, saj si šole pri premošcanju kadrovske stiske pomagajo s študentskim delom.To je zelo otežilo izbor ustreznih kandidatov, zato bi bilo v prihodnje o novih asistentih smiselno razmisliti že pred iztekom njihovih spomladanskih delovnih obveznosti. Prav tako bi bilo treba razmisliti o višini honorarja za asistentsko delo (honorar znaša približno 1.000 EUR, potnih stroškov in stroškov bivanja pa se ne povrne), saj se njegova vsota tekom petnajstih let ni bistveno povecala, kar glede na vedno višje stroške pomeni, da asistenti za svoje delo zaslužijo bistveno manj kot ob vzpostavitvi programa. Mihaela Knez je v letu 2021 sodelovala v dveh komisijah, v Komisiji za ucitelje slovenšcine v tujini in Komisiji za izbor jezikovnih asistentov na avstrijskem Koroškem (nadomešcanje Damjane Kern Andoljšek). Lektorice/Lektorji . Anja Corel . Alenka Licen . Maja Đevic Prah . Magda Lojk . Urška Gracner . Vito Poredoš . Matej Klemen . Helena Šter . Maja Kos . Jana Šter . Urša Kosmac . Andrej Šurla . Polona Liberšar . Janja Zupancic Asistentki . Urša Ambrožic . Karmen Strel Delo v okviru programa Slovenšcina za otroke in mladostnike je bilo tudi v letošnjem letu zelo raznorodno, izvedbo dejavnosti pa je v veliki meri še vedno krojila epidemija.Veseli nas povecano zanimanje tržaških in goriških šol za naše tecaje, saj kaže na to, da so v njih za svoje dijake prepoznale pomembno jezikovno pomoc. Predvidevamo, da se bo v prihodnjih letih to sodelovanje še okrepilo in da se bo ponovno vzpostavilo tudi sodelovanje s koroškimi šolami. Povecalo se je tudi število otrok, s katerimi smo izvajali individualni pouk slovenšcine celo leto (6 otrok) oz. že drugo leto zapored. Na novo je bil vzpostavljen tecaj za dijake, ki živijo v tujini in bi želeli študij nadaljevati v Sloveniji. Uspešno smo izvedli tudi vsa usposabljanja za ucitelje, ob vsem tem pa so potekali še razvojni projekti in svetovalno delo (tako sodelavcem MIZŠ in šolam kot posameznikom, ki se obracajo na nas). Ceprav je program vsebinsko zelo uspešen, je financno in posledicno tudi kadrovsko zelo podhranjen, saj se v vecjem deležu financira le iz tržnih dejavnosti. Razvojne (v letu 2021 npr. priprava priporocil za delo z otroki, govorci slovenšcine kot drugega jezika ipd.) in druge dejavnosti, ki jih opravljamo za MIZŠ, niso financirane ali pa so financirane v zelo skromnem obsegu, ob tem pa se potreba po vkljucenosti našega programa v podrocje izobraževanja otrok in mladostnikov, govorcev slovenšcine kot drugega in tujega jezika, iz leto v leto veca. Na vse to bomo MIZŠ ponovno opozorili. Izpitni center dr. Ina Ferbežar, Neža Kocevar 1 Kandidatke in V letu 2021 smo v Izpitnem centru (IC) zabeležili najvecji porast izpitov doslej: s 1.681 izpitov kandidati v prvem epidemicnem letu 2020 na rekordnih 4.215 izpitov. Zaradi uvedbe novih izpitov iz znanja slovenšcine na vstopni ravni je bilo to sicer pricakovano, hkrati pa je treba poudariti, da je skokovit porast tudi posledica dejstva, da smo nekatere izpitne roke (skupaj tri), nacrtovane za leto 2020, zaradi negotovih zdravstvenih razmer prestavili v leto 2021. Graf 1 prikazuje 5-letni trend porasta izpitov iz znanja slovenšcine na razlicnih ravneh. Graf 1: Izpiti iz znanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika po letih Glede na prejšnja leta se je precej povecalo tudi število izpitov na obeh višjih ravneh: s 110 v letu 2020 na 162 v letu 2021.Ta »skok« je posledica jezikovnih zahtev zakona o zdravniški službi in zakona o zdravstveni dejavnosti: ob velikem pomanjkanju zdravstvenega osebja se v Sloveniji za delo v zdravstvu odlocajo številni tuji državljani, mnogi pa v zdravstvu že delajo, a se želijo zaposliti na druga, zahtevnejša delovna mesta. Razpored izpitov po ravneh1prikazuje graf 2. Graf 2: Število in delež izpitov iz znanja slovenšcine po ravneh v letu 2021 Med podatki, ki jih v IC sistematicno zbiramo, je tudi prvi jezik kandidatk in kandidatov. Na splošno ugotavljamo, da jih velika vecina navaja slovenšcini sorodne jezike nekdanje skupne Izpitni center 1 V številko na vstopni ravni je vštetih tudi 95 izpitov iz govornega sporazumevanja, ki so ga opravljale osebe z manj kot šestimi leti šolanja, na osnovni ravni pa štirje izpiti iz govornega sporazumevanja, ki so jih opravljali kandidatke in kandidati s pomanjkljivo izobrazbo za namene pridobitve slovenskega državljanstva. Prav tako številke vkljucujejo vse tiste, ki se izpita kljub placilu niso udeležili (64 na vstopni ravni, 54 na osnovni ter po 1 na obeh višjih ravneh). Naštete bomo iz analize rezultatov izkljucili. države (71 %), kar je glede na podatke o priseljevanju povsem pricakovano, se pa navedbe po ravneh nekoliko razlikujejo, kot je razvidno iz grafa 3:2 Graf 3: Delež kandidatov po prvih jezikih Izpitni center Zanimivo je, da je v kategoriji Ostali na vstopni in osnovni ravni vec razlicnih jezikov kot na obeh višjih ravneh. Še posebej to velja za vstopno raven, kjer je delež slovenšcini zelo oddaljenih jezikov (arabšcina, turšcina, perzijšcina …, tudi albanšcina) najvecji, precej vecji kot na primer na osnovni ravni. Za višjo raven in raven odlicnosti pa velja, da je v tej kategoriji vecji delež navedb sosednjih in drugih evropskih jezikov, kot so nemšcina, madžaršcina, italijanšcina, tudi francošcina, ki jih na obeh nižjih ravneh sploh ni; se pa tam pojavljata anglešcina in španšcina, na vstopni tudi romšcina in portugalšcina (ki ju na primer kandidatke in kandidati niso navedli na nobeni drugi ravni). A tu je treba poudariti, da ne gre za vecje skupine govork in govorcev. Prvi jezik kandidatk in kandidatov je povezan tako s hitrostjo napredovanja pri ucenju jezika kot tudi z uspešnostjo na izpitu, še posebej to velja na nižjih ravneh jezikovnega znanja. Zato so govorke in govorci slovenšcini bolj oddaljenih jezikov na vstopni ravni po porocanju Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) poseben izziv za izvajalce tecajev slovenšcine. Zagotovljeno število ur (180), kot jih predvideva zakon o urejanju trga dela, pogosto namrec ne zadostuje, da bi dosegli vstopno raven. Še bolj pa skrbi dejstvo, da novi zakon o tujcih državljanom tretjih držav od leta 2023 dalje ne bo vec omogocal brezplacne udeležbe na tecajih Zacetne integracije priseljencev in brezplacnega prvega opravljanja izpita iz znanja slovenšcine, ampak bodo morali tecaj polovicno financirati sami, udeležba na izpitu pa bo v celoti njihov strošek.V IC se bojimo, da bo to še zmanjšalo možnosti in motivacijo za ucenje slovenšcine, glavna motivacija bo torej opraviti izpit, kar utegne še dodatno spodbuditi k strategijam izogibanja, s katerimi se srecujemo že zdaj: prepisovanje, nadomestna udeležba, ponarejanje listin. Razlogi za udeležbo na izpitih iz znanja slovenšcine, ki jih navajajo kandidatke in kandidati ob prijavi na izpit, se locujejo po ravneh, kot kaže graf 4. Graf 4: Razlogi za udeležbo na izpitu po ravneh (v %) 2 Izbrali smo samo najpogosteje navajane jezike, vsi drugi so skupaj navedeni v kategoriji Ostali. Da je zaposlovanje eden od vse bolj pomembnih razlogov za opravljanje izpita iz znanja slovenšcine, v IC opažamo že dlje casa. Obicajno je šlo za uradne zahteve ali zahteve delodajalcev, ob novem izpitu na vstopni ravni pa se prvic srecujemo s populacijo brezposelnih. Glede na dejstvo, da so na tecaj in izpit vecinoma napoteni z ZRSZ (90 %), ne preseneca dejstvo, da jih ima vecina status brezposelne osebe (dobrih 92 %).To dejstvo pomeni za pripravo izpita – od priprave izpitnega gradiva do izvedbe konkretnega izpita – poseben izziv (gl. tudi v nadaljevanju). 1.1 Izvajanje izpitov Izpiti iz znanja slovenšcine so se izvajali celo leto, ob strogih epidemicnih zašcitnih ukrepih (omejevanje števila udeleženih, uporaba mask, razkuževanje, razdalja). Poleg tega je bilo treba preverjati dodatne dokumente – potrdila o negativnih rezultatih na testih, prebolelosti, kasneje tudi potrdila o cepljenju.To je nekoliko podaljševalo postopke identifikacije pred izpitom, izvajalce in izvajalke izpitov pa postavilo pred nalogo, za katero se ne cutimo niti pristojni niti ustrezno usposobljeni. Tri jesenske izpitne roke smo iz leta 2020 prestavili na leto 2021, tako da je bilo na vseh ravneh izvedenih rekordno število rokov: skupaj 18 rednih in 6 izrednih (zunanji izvajalci), poleg tega smo v IC izvedli še 12 individualnih izpitov. Za IC je tolikšno število izpitnih rokov ob omejenem številu zaposlenih na meji še izvedljivega, poleg tega se izpiti zaradi prostorske stiske na FF izvajajo ob sobotah, kar posega v redni delovni ritem zaposlenih in pomeni dodatne obremenitve.V IC zato razmišljamo o zmanjšanju števila rokov na obeh nižjih ravneh v prihodnje (takšno ureditev omogoca dejstvo, da smo v Ljubljani trenutno trije izvajalci izpitov na vstopni in osnovni ravni).Taka ureditev bi med drugim pomenila tudi vec možnosti za spremljanje zunanjih izvajalcev. Veliko vecino izpitov so izvedli zunanji izvajalci (95 % na vstopni in 91 % na osnovni ravni), v IC pa smo izvedli nekaj manj kot 600 izpitov. Število kandidatk in kandidatov smo na posameznih izpitnih rokih na obeh nižjih ravneh zaradi ukrepov omejevali, smo pa imeli izrazito povecanje števila izpitov na obeh višjih ravneh (gl. graf 1), kjer kot edini izvajalci števila udeleženih ne moremo omejevati. Ob vecjih številkah in zahtevah po manjših skupinah smo morali prilagoditi izvajanje, in sicer z zaporednimi izvedbami pisnih izpitov in razporeditvijo izpita na dva zaporedna dneva (en dan pisni, drugi dan ustni del).To je bilo sicer za kandidatke in kandidate nekoliko neugodno, še posebej za tiste, ki so se morali v Ljubljano pripeljati dvakrat; za IC pa se je to izkazalo za dvakratno dobro rešitev: poleg lažje organizacije smo se izvajalci izpita lahko bolj osredotocali na posamezni del izpita in svoje naloge pri tem; slednje velja tudi za udeležene. 1.2 Uspešnost na izpitih Graf 5 prikazuje uspešnost kandidatov in kandidatk na izpitih iz znanja slovenšcine. Graf 5: Uspeh po ravneh (v %) Vstopna Osnovna Višja Odlicnost 0 1020 30 40 50 60 7080 90 Pozitivni Negativni Na vstopni in osnovni ravni so bile ženske na izpitu uspešnejše od moških (ženske 75 % na vstopni in 83 % na osnovni, moški pa 65 % oz. 60 %), na obeh višjih ravneh je bila uspešnost približno enaka pri obeh spolih. Pri tem velja poudariti, da so se izpitov na obeh nižjih ravneh ženske in moški udeležili v približno enakem številu, na višjih pa je bilo to število mocno v korist žensk (teh je bilo okoli 80 %). Podatki in rezultati so primerljivi s preteklimi leti. Kar zadeva delež uspešnih, zadnja leta opažamo njegovo vztrajno vecanje na izpitu na osnovni ravni (55 % v letih 2016, 2017 in 2018; 65 % 2020; 74 % 2021). Uspešnost je izrazito vecja pri tistih, ki so se udeležili tecajev zacetne integracije (82 %) in tecajev v okviru ZRSZ (86 %),3 kot pri tistih, ki se takih tecajev niso udeleževali (67 %). Poleg uspešnega ucenja pa so boljši rezultati morda tudi posledica bolj natancnega opisa profila uporabnika slovenšcine na osnovni ravni in s tem povezane standardizacije ocenjevalk in ocenjevalcev.4 3 Drugace je na vstopni ravni – gl. v nadaljevanju. 4 Poskrbeli smo za ustreznejši posnetek sprejemljivega govorca oz. govorke s podrobnim opisom njune produkcije (po posameznih ocenjevanih kategorijah), ki je namenjen umerjanju oz. standardizaciji ocenjevalk in ocenjevalcev. Takih posnetkov z razlicnimi jezikovnimi profili, a na isti ravni, bi radi v IC pridobili še vec. Ob tem kaže zapisati, da je s t. i. kompenzacijo (ena negativna ocena z uspehom med 50 % in 59 % ob treh delih testa na ravni B1) izpit uspešno opravilo le pol odstotka udeleženih. Pokazalo se je torej, da se taka izjema v celoti izpitnih rezultatov skoraj ne pozna, zato je prav, da jo imamo, saj je pravicna; podobno »kompenzacijo« bi si želeli tudi na drugih ravneh.Vendar pa je vsakršno spreminjanje ocenjevalnih meril povezano z javno veljavnim programom, na katerem temeljijo izpiti, postopki spreminjanja programov pa so glede na pretekle izkušnje izjemno zapleteni in dolgotrajni.5 Delež uspešnih se je v primerjavi s prejšnjimi povišal tudi na ravni odlicnosti (z 20 % leta 2019 oz. 32 % leta 2020 na 42 %), kar pripisujemo nekoliko spremenjenemu formatu izpita (izrazito vodeno pisanje) in dejstvu, da se udeleženi vedno bolj zavedajo, da tako visoka raven poleg intenzivnega ciljno usmerjenega ucenja zahteva tudi dolocen cas. Za razliko od prejšnjih let se je uspešnost zmanjšala na višji ravni (z med 40 % in 51 % v zadnjih letih na 38 % v letu 2021). Domnevamo, da je to posledica drugacne izpitne populacije: kot že receno, se po novem tega izpita v vecjem številu udeležujejo zdravstveni delavci in delavke, med drugim tudi srednje medicinske sestre in zdravstveniki. Izpit na višji ravni je zaradi kognitivne zahtevnosti precej specificen in je za to populacijo ocitno pretežek, še posebej pisanje eseja, ki zahteva komentiranje argumentov, izraženih v vhodnem besedilu, argumentirano izražanje lastnega mnenja in sistematicno razvijanje misli (to velja tudi za raven odlicnosti, le da je tam vhodna besedila v glavnih tockah treba tudi povzeti). Tudi sicer je pisanje del izpita, ki kandidatom in kandidatkam na vseh ravneh, kljub temu da je vodeno (ali pa prav zaradi tega), predstavlja vec težav kot preostali deli. Nic nenavadnega, saj je pisanje spretnost, ki je izrazito povezana s formalnim izobraževanjem, njeno pridobivanje in nadgradnja pa zahtevata cas in prakticne izkušnje; v veliki meri se prenaša iz prvega jezika. Samo zaradi negativne ocene pri pisanju je bilo neuspešnih približno 7 % vseh kandidatov na vstopni in osnovni ravni, 15 % na višji in nekaj manj kot 30 % na ravni odlicnosti. Za pisanje se zdi, da je na višjih ravneh jezikovne zmožnosti v primerjavi z drugimi sporazumevalnimi dejavnostmi veliko kompleksnejše, saj od stalnejših besedilnih vrst na nižjih ravneh prehaja k manj predvidljivim argumentativnim vrstam, ki so kognitivno (in strukturno) zahtevnejše. Manj težav vecini kandidatov predstavljajo receptivne dejavnosti – velja za vse ravni, izjema je raven odlicnosti, kjer gre za integrirani izpit; razumevanje v tem izpitu predstavlja le manjši del skupne ocene, poudarek je na (produktivnem) povzemanju kljucnih informacij (gl. ocenjevalna merila v programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik). Na osnovni ravni je bilo tako po pricakovanjih in skladno s preteklimi leti velika vecina kandidatk in kandidatov pri branju in poslušanju uspešnih (93 % pri branju in 94 % pri poslušanju), od tega jih je vecina dosega raven B1 (63 %). Natancneje rezultate povzema graf 6. Graf 6: Dosežena raven pri posameznih podtestih – osnovna raven (v %) A2 B1 Veseli dejstvo, da so v primerjavi s preteklimi leti dosežki pri produktivnih dejavnostih precej višji, medtem ko razmerja med ravnema (A2 in B1) vsa leta ostajajo približno enaka. Tudi za višjo raven velja, da so dosežki višji pri receptivnih dejavnostih: pri branju in poslušanju je bilo uspešnih med 88 % in 89 %, negativne ocene so šle tako kot v preteklosti na racun produktivnih dejavnosti (kar 17 % udeleženih je bilo negativno ocenjenih pri obeh, tako pri govorjenju kot pri pisanju). Še vedno zbuja tudi skrb razmeroma visok delež tistih, ki so dobili negativno oceno pri treh oz. vseh štirih delih izpita: na vstopni ravni je bilo tako ocenjenih 8 % vseh izpitov, na osnovni nekaj manj kot 5 %, na višji 13 %. Na ravni odlicnosti je bilo pri obeh delih izpita negativno ocenjenih kar 27 % izpitov. 5 Zgovoren je podatek, da je imela razlicica besedila programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik leta 2020, ko je bila obravnavana na Svetu za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, zaporedno številko 10. 1.3 Posebnosti vstopne ravni Naj na tem mestu omenimo anketo o sporazumevalnih praksah in potrebah, ki smo jo spomladi 2021 opravili med kandidati in kandidatkami na višji ravni in na ravni odlicnosti. Natancneje smo pregledali odgovore kandidatk in kandidatov na ravni odlicnosti (91 % jih je bilo s podrocja zdravstva).Ti so pokazali, da izpit, kakor je zasnovan, po mnenju vprašanih ne odslikava njihovih dejanskih sporazumevalnih potreb in praks; nekoliko paradoksalno na vprašanje o sporazumevalnih praksah sicer naštevajo branje leposlovja, spremljanje medijev, pogovarjanje o najrazlicnejših družbenih vsebinah – a pogosto s poudarkom, da drugace kot na izpitu. S pisanjem kompleksnih besedil pa vprašani nimajo izkušenj niti jim takih besedil v resnicnem življenju ni treba pisati. Dogajanje v zvezi s specializiranimi izpiti za zdravnike bo pokazalo, ali bi kazalo gradivo ustrezno prilagoditi »glavni« ciljni populaciji ali izpitni format glede na dejstvo, da izpiti iz znanja slovenšcine preverjajo znanje splošnega jezika, vendarle ohraniti, da bo izpit primeren za najširšo publiko. Vstopna raven je nova, zato rezultatov s preteklimi leti ni mogoce primerjati. Na podlagi dosežkov na pilotnih izpitih smo na tej ravni pricakovali nekoliko vecjo uspešnost (85 % ali višje),6 takšne so bile glede na ranljivost skupine tudi želje.Vendar pa smo ugotovili, da se pilotiranja v letu 2020 niso udeležili tipicni predstavniki in predstavnice pricakovane ciljne skupine. Realnost je pokazala precej drugacno sliko; zgovoren je podatek, da so bili kandidati, ki so si izpit placali sami (dobrih 7 %), uspešni v 82 % primerih, pri napotenih z ZRSZ pa je bila uspešnost 70 %.Vecina napotenih z ZRSZ oseb se je poprej udeležila katerega od tecajev slovenšcine, ki jih razpisuje ZRSZ.To pomeni vec stvari: da so brezposelni tako ranljiva skupina, da zanjo 180 ur ucenja slovenšcine, kolikor jih zagotavlja ZRSZ, nikakor ne zadostuje, da bi dosegli vstopno raven oz. A1 SEJA, ali pa so tecaji manj ucinkoviti, kot bi pricakovali in želeli (morda pa velja tudi oboje). Ucinkovitost tecajev se je po porocanju ZRSZ dejansko pokazala za problematicno, zato smo se zaceli dogovarjati za usposabljanje izvajalcev izpitov, ki bi nagovarjalo prav vprašanja, povezana s poucevanjem ranljivih skupin (in tudi siceršnjim delom z njimi). Natancnejša analiza rezultatov pricakovano razkriva, da imajo kandidatke in kandidati na tej ravni jezikovnega znanja vec težav z deli, ki so povezani s pismenostjo, kot je razvidno iz grafa 7.7 Izpitni center Graf 7: Uspešnost pri posameznih podtestih – vstopna raven (v %) A1 Upoštevaje podatek, da je bil na vstopni ravni delež govorcev in govork slovenšcini precej oddaljenih prvih jezikov vecji kot na drugih ravneh (gl. graf 3), se ob tem odpirajo tudi vprašanja, povezana z njihovim formalnim izobrazbenim ozadjem (možnosti šolanja v državi izvora, ucinkovitost tamkajšnjih šolskih sistemov itn.). Izkušnje s spremljanjem izpitov na vstopni ravni so pokazale, da je pogosto problem tudi nepoznavanje strategij reševanja nalog – ceprav je na voljo vzorcni test in kljub obiskovanju tecajev slovenšcine. Kot je razvidno iz grafa 7, je bilo govorjenje negativno ocenjeno v desetini primerov (v razlicnih kombinacijah z negativno ocenjenimi drugimi deli izpita). Morda gre tu nekoliko manjši delež pripisati dejstvu, do so naloge pri govorjenju bolj »fleksibilne« in se bolj osredotocajo na sporazumevalne izkušnje kandidatk in kandidatov oz. se izpraševalci in izpraševalke sogovorcem v kar najvecji meri prilagajajo. Izpit na vstopni ravni njegove razvijalke in razvijalce postavlja pred posebne izzive. Izkušnje z enoletnim izvajanjem izpitov in s spremljanjem zunanjih izvajalcev pri tem so odprle vrsto dilem: kako pripraviti naloge, ki ne bodo kognitivno prezahtevne (iskanje podatkov in njihovo povezovanje s situacijami se je npr. že izkazalo kot takšno, prav tako samostojno pisno odgovarjanje na vprašanja) in ki bodo kandidatkam in kandidatom omogocile, da 6 Na posebnem izpitu samo iz govornega razumevanja, ki se ga udeležujejo posebej ranljivi, to je tisti, ki jih na zavodu za zaposlovanje evidentirajo kot nepismene oz. osebe s pomanjkljivo izobrazbo (manj kot 6 let šolanja), je uspešnost 87 %. 7 V te številke so vštete tudi kombinacije dveh ali vec negativnih. pokažejo svojo jezikovno zmožnost, ki je na najnižji prepoznani ravni SEJA izrazito omejena na sporazumevalne potrebe, izhajajoce iz trenutne situacije vsakega posameznega uporabnika jezika, in odvisna od dobrohotnega sogovorca.To pomeni, da je tako rekoc nemogoce natancno opredeliti uporabnika slovenšcine na vstopni ravni oz. si zamišljati nekakšnega univerzalnega govorca (kar seveda velja za katerokoli raven), saj je vsakršna opredelitev nujno omejena s situacijo jaz–tukaj–zdaj. Standardizirani izpiti (navsezadnje pa tudi programi, na katerih temeljijo, z nujnimi opisi pricakovanih ciljnih uporabnikov in uporabnic) pa zahtevajo pripravo nalog, ki bodo primerne za kogarkoli. Ne poznavajoc situacijo vsakega posameznika in posameznice oz. njegovih in njenih sporazumevalnih potreb, se tako pri pripravi nalog osredotocamo na podrocji javnega in izobraževanja, ki se zdita bolj univerzalni in zato najlažje vsebinsko predvidljivi, omejeno vkljucujemo tudi podrocje dela (splošne vsebine, kot so iskanje zaposlitve), ceprav je na vstopni ravni prevladujoca prav populacija iskalcev in iskalk dela. Pri govorjenju naloge bolj posegajo tudi na podrocje zasebnega, naloge v tem delu izpita pa so tako »odprte«, da omogocajo prilagajanje posameznikovim izkušnjam (gl. vzorcni izpit iz govorjenja na spletni strani IC). Že se kaže, da je takšen pristop – kljub veliki meri empatije do ranljivih skupin in ob vsem zavedanju pasti jezikovnega testiranja na najnižjih ravneh – pomanjkljiv. Med evropskimi jezikovnimi testatorji so vse glasnejše pobude, da bi se jezikovni izpiti, in to ne le na najnižjih ravneh, ceprav tam bolj izrazito, oblikovali kot niz nalog pri posameznih dejavnostih, med katerimi bi kandidatke in kandidati sami izbirali glede na svoje resnicne sporazumevalne potrebe in ki bi dejansko omogocali jezikovno profiliranje (npr. branje na ravni B2, pisanje na ravni A2, govorjenje na ravni B1 itn.).Tudi glede povratne informacije na jezikovnih izpitih so pobude (sploh za jezikovne izpite, namenjene otrokom in mladim), naj ta ne bi bila vec v obliki opravil/ni opravil, ampak v obliki dosežene ravni znanja, saj takšna povratna informacija bolj motivira k nadaljnjemu ucenju. Bi pa takšen nacin preverjanja in potrjevanja znanja zahteval ozavešcene deležnike, ki bi razumeli njegovo »življenjskost«. Zato je za zdaj organizacija izpitov »po meri« nedosegljiv ideal. Je pa vsaj deloma jezikovno profiliranje mogoce doseci s progresivnim formatom izpita (kot sta izpita na osnovni ravni in na ravni odlicnosti). Prav tako bo v prihodnje treba opraviti resno analizo sporazumevalnih potreb – za vse ravni.Te smo sicer v IC že nekajkrat izvedli z vprašalniki takoj po izvedenem izpitu. A iz odgovorov kandidatk in kandidatov, ki zahtevajo globok premislek o lastnih sporazumevalnih praksah, ni bilo povsem jasno, ali se sklicujejo na svoje resnicne izkušnje ali navajajo pravkaršnjo izkušnjo z izpitom.Verjetno bi zato z intervjuji lahko ustrezneje evidentirali sporazumevalne potrebe in prakse. 1.4 Posledice izpitov Na tem mestu se kaže dotakniti posledic, ki jih imajo izpiti iz znanja slovenšcine na življenje kandidatk in kandidatov ter njihovih bližnjih in ki prav zaradi svoje usodnosti zahtevajo posebno obcutljivost pri pripravi in izvajanju. Za vstopno raven so posledice neuspeha »preživetvene« predvsem z ekonomskega stališca. Kandidatke in kandidati, ki jim v enem letu od vpisa v register brezposelnih ne uspe dokazati svojega znanja slovenšcine na vstopni ravni, se iz njega izbrišejo in niso vec deležni temu statusu pripadajocih ugodnosti. Izpit je nov in za zdaj še ni bilo mogoce ugotoviti, koliko ljudem je bila ta pravica dejansko odvzeta. Gre pa v tem primeru pogosto za posebej ranljivo skupino oseb, to so dolgotrajno brezposelni, ki so že sicer težko zaposljivi. Na osnovni ravni to trenutno lahko pomeni ne dobiti slovenskega državljanstva in z njim povezanih pravic. Vecina prosilcev za slovensko državljanstvo svoje »izvorno« državljanstvo sicer ima. Prav tako v zadnjih letih ni bilo veliko tistih, ki državljanstva z naturalizacijo niso dobili, ker niso izpolnjevali pogoja znanja slovenšcine. Podatki Ministrstva za notranje zadeve za zadnja leta na primer kažejo le posamicne primere: med 3.750 prosilci in prosilkami jih leta 2019 288 ni izpolnilo pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva, le pri treh je šlo za jezikovni pogoj; v letu 2020 jih razlicnih pogojev ni izpolnjevalo 207, jezikovni je umanjkal pri štirih, lani pa pogojev ni izpolnjevalo 251 od 2.140 prosilk in prosilcev, pri treh je šlo za jezikovni pogoj.8 Iz številk ni jasno, ali gre za osebe, ki so se izpita udeležile, pa ga niso opravile, ali za osebe, ki so se opravljanju izpita tako ali drugace izognile. Teh podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve nimajo. Podatki za leto 2021 še niso na voljo. Na višji ravni in ravni odlicnosti je ob podatku, da izpit iz znanja slovenšcine opravljajo zaradi zaposlitve, jasno, da osebe, ki svojega znanja ne morejo dokazati (ob pravem casu), lahko ostanejo brez zaposlitve in s tem brez sredstev za preživetje.V IC smo med kandidatkami in kandidati maja izvedli kratko anketo, v kateri so nas med drugim zanimale tudi posledice morebitne negativne ocene na izpitu. Odgovorov še nismo podrobneje analizirali, v grobem 8 Skupno število prosilk in prosilcev ni povsem tocno, na Sektorju za državljanstvo Ministrstva za notranje zadeve so nas opozorili, da se vloge lahko prenašajo iz leta v leto, dokler prosilci ne izpolnijo vseh zahtevanih pogojev. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vodju Sektorja za državljanstvo gospodu Alešu Jermanu za podatke in pomoc pri njihovi interpretaciji. Drugo delo 2.1 Kakovost dela IC, spremljanje izvajalcev 2.2 Seminarji in usposabljanja pa je mogoce zapisati, da je vecina udeleženih na izpitu s podrocja zdravstva, da je potrdilo o znanju slovenšcine zanje življenjskega pomena, da pa je zakonsko dolocena raven znanja za opravljanje njihovega poklica previsoka. Podatka o tem, ali je kdo zaradi neuspeha na izpitu dejansko ostal brez zaposlitve, nimamo; glede na izkušnje s tistimi, ki so izpit veckrat ponavljali, se delodajalci ne odlocajo za radikalne poteze in išcejo možnosti za nadaljevanje zaposlitve do izpolnitve tega pogoja. Usodne posledice izpitov so torej pomemben razlog, da se razvijajo in izvajajo s posebno skrbnostjo ter ob nenehnem preverjanju ustreznosti vseh s tem povezanih postopkov. Marca smo po dveh letih med zunanjimi izvajalci spet preverili, kako zadovoljni so z delom IC. Anketi med organizatorji in testatorji sta pokazali razmeroma visoko stopnjo zadovoljstva. Organizatorji sicer poudarjajo, da jim izpiti ne prinašajo financnih koristi, a v sodelovanju s CSDTJ vidijo druge vrste »dodane vrednosti« (obogatitev ponudbe, reference, doprinos k siceršnjemu delu, prepoznavnost itn.), testatorji pohvalijo strokovnost in dodelanost sistema preverjanja in potrjevanja znanja, nekateri pa si želijo vec zaupanja in manj spremljanja. IC redno spremlja svoje zunanje izvajalce tako na obiskih kot z analizo njihovega ocenjevanja. Pri tem vedno znova ugotavljamo odstopanja od dogovorjenih postopkov in ocenjevalnih meril: pri ocenjevanju pisne produkcije na osnovni ravni prihaja med 1., »lokalno« oceno in 2., »centralno« oceno do vecjih odstopanj, tako da je kar v 25 % primerov nujna tretja ocena, ki jo prav tako opravimo »centralno«. Razmeroma velika neusklajenost med zunanjimi ocenjevalkami in ocenjevalci ter Centrovimi ocenjevalkami zbuja skrb ne le zaradi dodatnega casa, ki ga vzame 3. ocenjevanje in ima tako tudi financne posledice.9Tu gre tudi za strokovna vprašanja zanesljivosti ocenjevanja in veljavnosti izpita, pa tudi zaupanja: kako ustrezno je potemtakem ocenjevanje govornih produkcij, ki je v celoti lokalno (ustni izpiti se ne snemajo). Zato v IC s seminarji in opisi produkcij skušamo zagotavljati redno standardizacijo ocenjevalk in ocenjevalcev. V letu 2021 smo ob uvedbi izpitov na vstopni ravni spremljali prav vse zunanje izvajalce izpitov – z obiski ali na podlagi posnetih izvedb v primerih, ko obisk ni bil mogoc. Izvajanje izpitov na tej ravni je bilo razmeroma poenoteno, vec težav je bilo s tockovanjem in ocenjevanjem. A težave lahko za zdaj pripišemo dejstvu, da so se izpiti na vstopni ravni šele zaceli izvajati in da izvajalci potrebujejo izkušnje. Spremljanje izvajalcev bomo vsekakor ohranili, saj je to s stališca standardizacije izpitnih postopkov in enotnosti ocenjevanja nujno. Poleg spremljanja IC v skrbi za standardizacijo postopkov in za enotno razumevanje in upoštevanje ocenjevalnih meril vsako leto pripravlja seminarje za izvajalke in izvajalce izpitov.V letu 2021 smo tako organizirali in izvedli naslednje izobraževalne dogodke: . januarja: seminar za izvajalce izpitov na osnovni ravni, na katerem smo predstavili nove vzorcne primere za standardizacijo (umerjanje) ocenjevalcev, gostili pa smo tudi mag. Metko Pirc s Sektorja za državljanstvo, da je predstavila postopke v zvezi z naturalizacijo; seminar v dveh izvedbah je potekal na platformi Zoom (skupaj 113 udeleženih); . junija: sodelavcem Zavoda RS za zaposlovanje smo predstavili izpite na vstopni ravni in postopke v zvezi z njihovim izvajanjem; seminar je potekal na platformi Zoom (64 udeleženih); . septembra smo pripravili zacetno usposabljanje za izpit na vstopni ravni za sodelavke in sodelavce CSDTJ, potekalo je v živo (13 udeleženih); . oktobra smo za izvajalce izpitov na vstopni ravni pripravili seminar po prvi izvedbi izpitov; pri tem smo pokazali rezultate spremljanja ter opozorili na odstopanja od navodil; seminar je potekal na platformi Zoom (75 udeleženih). Poleg navedenih je bilo izvedenih še nekaj izobraževanj zunaj IC za druge zainteresirane javnosti (izobraževanje za izvajalce programov ZIP v sodelovanju z ACS, predstavitev dodatka k SEJU za Oddelek za germanistiko, seminar o preverjanju znanja za ucitelje po Osimskih sporazumih in podoben seminar v okviru CPI). 9 Ocenjevalke pogosto najemamo, saj v CSDTJ za to delo ne moremo pravocasno zagotoviti dovolj svojih zaposlenih (rezultate je IC dolžan posredovati v 30 dneh od izpita). 2.3 Projekti 2.3.1 Jezik pri delu Gl. poglavje Projekti. 2.3.2 Izpit iz znanja slovenšcine Priprava posebnega preizkusa za zdravnike je v letu 2021 povsem zastala. Marca je IC za zdravnike ministru za zdravje poslal pobudo za spremembo nekaterih postopkov (priznanje pozitivno ocenjenega ustnega izpita kot zadosten pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, spregled pogoja znanja slovenšcine za diplomante slovenskih medicinskih in zdravstvenih fakultet) in za nadaljevanje projekta priprave posebnega izpita za zdravstvene delavce, a odgovora kljub velikemu angažmaju vodstva FF ni bilo. Spomladi se je zadeva dodatno zapletla, ko je delovna skupina, ki jo je menda (neformalno) imenoval minister za zdravje, predlagala nov format izpita, ki pa s stališca jezikovnega testiranja ni sprejemljiv. Novembra je bilo z novelo zakona o zdravniški službi javno pooblastilo o preverjanju znanja slovenšcine za zdravnike preneseno na Zdravniško zbornico Slovenije, preverjanje znanja novela omejuje na strokovni jezik (terminologijo) s podrocja zdravstva, odpira pa tudi možnost pridobivanja potrdil o znanju slovenšcine v tujini. Na pasti tako zastavljenega preverjanja in potrjevanja znanja slovenšcine smo pred obravnavo v Državnem zboru opozorili poslanke in poslance poslanskih skupin, pa tudi Državni svet, po sprejetju zakona pa tudi širšo javnost (gl. Bibliografijo). 2.4 Mednarodno Ina Ferbežar se je kot clanica Stalnega strokovnega odbora udeležila odborovega sodelovanje virtualnega sestanka, ki poleg rednih srecanj poteka vsako leto tudi v zacetku februarja. Na 1. digitalni konferenci ALTE konec aprila (namesto konference v Madridu leta 2020, ki je bila zaradi pandemije prestavljena) je s prispevkom Slovenian without frontiers (Slovenšcina brez meja) sodelovala tudi na okrogli mizi o testiranju jezikov z manjšim številom uporabnikov (Assessing Less Commonly Taught Languages). Novembra smo se vse sodelavke IC udeležile redne letne konference ALTE, ki je prav tako potekala virtualno, organiziral pa jo je inštitutYunus Emre iz Istanbula. Oktobra smo za Svet Evrope v okviru projekta LASLLIAM (Literacy And Second Language Learning for the Linguistic Integration of Adult Migrants – Pismenost in ucenje J2 za jezikovno integracijo odraslih priseljenk in priseljencev) organizirali in izvedli seminar, katerega cilj je bil ovrednotiti in umestiti opisnike, ki opisujejo jezikovno zmožnost pod ravnjo A1 SEJA in ki so bili razviti posebej za osebe z nizko stopnjo pismenosti in nepismene. Seminarja se je udeležilo 18 oseb, vecina sodelavcev in sodelavk CSDTJ, nekaj je bilo tudi zunanjih. V okviru projekta LASLLIAM IC sodeluje tudi pri pripravi vprašalnika za ugotavljanje sporazumevalnih potreb in pri razvoju uvrstitvenega testa za priseljence in priseljenke z nizko stopnjo pismenosti, ki bosta namenjena uciteljem in uciteljicam kot uporabno orodje za pripravo ucnih ciljev in usmeritev pri jezikovnem pouku. V našem kontekstu pa bosta lahko v pomoc tudi zaposlenim na zavodu za zaposlovanje pri prepoznavanju nepismenih. 2.5 Kadrovske in druge Mateja Eniko, ki je nadomešcala Petro Likar Stanovnik, je marca postala doktorica znanosti. zadeve Po vrnitvi kolegice s porodniškega dopusta se je zacasno zaposlila na programu Slovenšcina za otroke in mladino; v velikem interesu CSDTJ je, da se njena zaposlitev spremeni v trajno, tudi zato, ker je Petra Likar Stanovnik po vrnitvi s porodniškega dopusta zaposlena le za polovicni delovni cas. Ob širitvi dejavnosti na štiri ravni in ob številnih nacrtovanih nalogah bo namrec v IC – ce ne želimo razvojnega zastoja – nujno zaposliti še enega strokovnjaka. Študentka Patricija Kavcic je od marca do maja v CSDTJ opravljala pedagoško-andragoško prakso (mentorica I. Ferbežar); spoznala je vecino Centrovih programov, v delo IC pa se je aktivno vkljucevala s spremljanjem izpitov in pripravo spletne ankete za zunanje izvajalce (orodje 1KA), za katero je tudi zbrala in uredila rezultate. Svojo prakso je nadgradila z diplomsko nalogo na temo ucenja in poucevanja slovenšcine zunaj CSDTJ in tako zbrala nove podatke, ki so za CSDTJ zelo dragoceni (pred leti je podobno nalogo, a z drugimi poudarki, že izvedla študentka, ki je v CSDTJ opravljala prakso v okviru programa Erasmus). Svet IC je s prenosom integracijskih programov z MNZ na Urad za oskrbo in integracijo migrantov dobil novega clana (ta je zamenjal predstavnico MNZ). 3 Kako naprej Kratkorocni nacrti IC obsegajo že zacete, a zaradi kadrovskih omejitev in epidemicnih razmer nedokoncane aktivnosti, ki so v veliki meri povezane tudi s ponovno evalvacijo izpitov. Znak kakovosti združenja ALTE se oktobra 2022 iztece, nacrtovana je ponovna evalvacija za tri izpite, izpiti na vstopni ravni bodo šli skozi postopek na novo. S tem v zvezi nacrtujemo preverjanje mejne vrednosti, umestitev (pisnih in govornih) produkcij na posamezne ravni, bolj natancno opredelitev postopkov standardizacije pred ocenjevanjem pisnih produkcij na višji ravni in na ravni odlicnosti itn. Vse vecje je povpraševanje po gradivu za pripravo na izpit. Obstojece gradivo je glede na nove formate izpitov in drugacno ocenjevanje zastaralo.Trenutno je na spletni strani IC le po en vzorcni primer izpita za vsako raven. Gradiva je vsaj za nekatere ravni v zadnjih nekaj letih nastalo dovolj, da bi ga lahko dali na voljo za vadenje in pripravo na izpit. Po dveh epidemicnih letih, ko je vecina izpitnega gradiva zaradi pomanjkanja sodelavcev nastajala znotraj IC, bomo spet oblikovali avtorske skupine.V izobraževanje bi radi vkljucili zunanje strokovnjake (npr. v zvezi s preverjanjem identitete), obeta se tudi izobraževanje v zvezi s poucevanjem slovenšcine za ranljive ciljne skupine. Posvetili bi se radi tudi posledicam naših izpitov s temeljitejšo interdisciplinarno raziskavo, saj bi radi raziskali ne le njihov vpliv na posameznike, ampak tudi na druge deležnike in širšo družbo. Naslednji simpozij Obdobja (2022) bo posvecen slovenšcini kot drugemu in tujemu jeziku in radi bi izkoristili priložnosti za predstavitev dela IC.To bi bila lahko tudi še ena priložnost za razvoj podrocja, ki ob vseh razpoložljivih podatkih ponuja veliko možnosti za (znanstveno) raziskovanje.Vse to, tako upamo, bo mogoce doseci s kadrovsko okrepitvijo, ki jo nacrtujemo v letu 2022. S trendi udeležbe na izpitih iz znanja slovenšcine smo to porocilo zaceli, z njimi ga tudi zakljucujemo. A na tem mestu bodo ti trendi povezani s pricakovanji. Glede na razmere in trenutno zakonodajo je pricakovati, da se bo skupno število kandidatk in kandidatov še povecevalo, in to na racun vstopne in osnovne ravni. Zaradi zakona o urejanju trga dela, ki od brezposelnih oseb zahteva potrdilo o znanju slovenšcine na vstopni ravni v enem letu od vpisa v register brezposelnih, ZRSZ napoveduje veliko povecanje števila kandidatk in kandidatov v letu 2022, v letu 2023 pa se obeta porast tako na vstopni kot na osnovni ravni zaradi zakona o tujcih, ki zaostruje jezikovne zahteve za državljane tretjih držav: ti bodo morali za namen združevanja družine dokazati znanje slovenšcine na vstopni ravni, za stalno prebivanje pa na osnovni ravni oz. na ravni A2 SEJA. S tem se Slovenija pridružuje drugim evropskim državam, ki so že pred leti zaostrile jezikovne ukrepe z namenom omejevanja priseljevanja (vec v Jezikovni misli I. Ferbežar na portalu Jezikovna Slovenija). Po drugi strani pa v IC zaradi prenosa pooblastil za preverjanje in potrjevanje znanja slovenšcine za zdravnike na zdravniško zbornico v prihodnjem letu pricakujemo upad izpitov na višji ravni in ravni odlicnosti. Ali oz. kako bo število izpitov vplivalo na razvojno delo IC, ostaja kot vsa leta doslej nepredvidljivo.Vsekakor pa se bomo sodelavke IC še naprej trudile nadaljevati zastavljeno delo in program razvijati po visokih strokovnih standardih in glede na spreminjajoce se družbene razmere. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika lekt. Matej Klemen, dr. Mihaela Knez Usposabljanja za zaposlene na Centru in za izvajalce programov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Zacetno in Nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika Seminar za slovenske ucitelje iz Italije Leto 2021 je bilo kot prejšnje, z epidemijo zaznamovano leto, za program Izobraževanje poseben izziv. Kljub omejitvam, ki jih je prinesla epidemija, smo izvedli vecino tradicionalnih dejavnosti in skupno nagovorili vec kot 650 udeleženk in udeležencev seminarjev. Sodelavci Centra so se imeli možnost udeležiti treh tradicionalnih izobraževanj: junijskega, avgustovskega in decembrskega. Junijsko in decembrsko srecanje sta bili deloma odprti tudi za zunanje udeležence. Junijsko izobraževanje je preko videokonference potekalo 30. junija in 1. julija 2021. Prvi dan, ko je bilo odprto za vse udeležence, se ga je udeležilo 90 udeležencev, drugi dan pa je bil namenjen internemu izobraževanju in se ga je udeležilo 53 uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Prvi dan seminarja je dr. Janez Skela razmišljal o uporabi humorja v tujejezikovnem razredu, Matej Klemen, Magda Lojk, Mateja Lutar, Ivana Petric Lasnik, Jernej Kljucevšek, Boštjan Božic in Petra Seitl pa so predstavili projekt priprave stopenjskih beril in prvo stopenjsko berilo za slovenšcino Martin Krpan, ki je izšlo junija 2021 (vec v poglavju Projekti). Drugi dan je dr. Helena Dobrovoljc v predavanju spregovorila o problemskih izhodišcih prenove slovenskega pravopisa, dr. Andreja Retelj pa je nastopila s predavanjem Spodbujanje vecjezicnega branja pri pouku: koncepti in izzivi v praksi. O izobraževalnem seminarju, namenjenem predvsem lektorjem STU, ki je od 24. do 26. avgusta 2021 potekal v živo, lahko vec preberete v porocilu programa Slovenšcina na tujih univerzah. Tudi Decembrsko srecanje, ki je preko videokonference potekalo 22. in 23. decembra 2021, je bilo dvodelno. Prvi dan je bilo odprto za vse zainteresirane in se ga je udeležilo 64 udeležencev. Dr.Tina LengarVerovnik je v predavanju predstavila Besedilne in stilne znacilnosti žanrov komentatorske vrste, dr. Mojca Stritar Kucuk pa KOST (Korpus slovenšcine kot tujega jezika) in ucno gradivo Slovenšcina 1+. Drugi dan je bil namenjen lektorjem na tujih univerzah in Centrovih tecajih, udeležilo se ga je 49 udeležencev. Dr. Meta Lah je v predavanju Kdor jih bere, vsak drugace pesmi moje sodi: književna besedila pri pouku tujega jezika nanizala tudi vrsto primerov uporabe umetnostnih besedil pri pouku, lektorice Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik in Magda Lojk pa so ob primerih dobre prakse razmišljale o razvijanju pisne zmožnosti v slovenšcini kot drugem oz. tujem jeziku. Njihovim predstavitvam je sledila široka razprava o tej problematiki. Pokazalo se je, da bi bilo dobro nekaterim vidikom nameniti nadaljnja izobraževanja. Zacetno in Nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika, 20-urna seminarja, ki ucitelje seznanita z osnovnimi dejavniki pouka in jih opremita z znanji za poucevanje posameznih jezikovnih spretnosti, smo izvedli po ustaljeni shemi. Usposabljanji so izvedli sodelavci Centra (Tanja Jerman, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez) in zunanji sodelavki (dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Namita Subiotto). Nadaljevalnega usposabljanja, ki je potekalo pet zaporednih torkov marca 2021, se je udeležilo 31 udeleženk in udeležencev. Seminar je prvic v celoti potekal prek videokonference, kar je omogocilo udeležbo tudi nekaterim udeleženkam iz tujine. Ceprav so nekateri udeleženci v evalvaciji izpostavili prednosti take izvedbe, smo predavatelji izrazili dvom, da je to najucinkovitejši nacin usposabljanja.V prihodnje bomo pri tovrstnih izobraževanjih zagotovo omejili število udeležencev, saj si želimo njihove aktivne udeležbe – cesar pri videokonferencnem nacinu ni mogoce nadzirati. Zacetno usposabljanje je potekalo v živo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izvedli smo ga v bolj strnjeni obliki kot obicajno – namesto v petih dnevih smo vseh pet tem obravnavali v treh: 8., 15. in 16. oktobra 2021. Udeležilo se ga je 28 udeležencev. Spomladi 2021 smo izvedli drugi del seminarjev za slovenske ucitelje iz Italije, ki so na podlagi dolocil Osimskih sporazumov upraviceni do enoletnega usposabljanja v jeziku in stroki na visokošolskih izobraževalnih ustanovah v Sloveniji. Zaradi epidemioloških razmer je izvedba zahtevala veliko mero prilagodljivosti izobraževalcev in organizatorjev na eni ter udeležencev na drugi strani. Kljub nepredvidljivosti, ki so jo prinesli razlicni ukrepi za zmanjševanje širjenja koronavirusne bolezni, nam je seminar uspelo izvesti v celoti. Seminarje smo izvedli zaposleni na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in Oddelku za slovenistiko. Eno srecanje je potekalo prek videokonference, tri pa v živo na Univerzi v Ljubljani. Poleg seminarskih srecanj so si udeleženci ogledali tudi stalno razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so jim predstavili tudi pedagoške programe. Udeleženci so med prednostmi izobraževalnega seminarja, ki ga zanje pripravljamo na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, našteli: pridobivanje novega znanja in informacij, spoznavanje novih didakticnih pristopov in gradiv, njim prilagojene vsebine, neobremenjenost s službenimi nalogami, majhno število udeležencev ter odlicno izmenjavo mnenj in informacij. Zlasti slednje se nam zdi pomembno z vidika dolgorocnih ucinkov, ki naj bi jih imelo t. i. osimsko leto. Ucitelje seminar poveže na strokovni in osebni ravni ter s tem prinaša obet za boljše razumevanje in sodelovanje med njimi tudi v prihodnje. Jeseni je z delom zacela nova skupina 8 udeleženk iz italijanskega zamejstva, ki se jim je prvic pridružila tudi uciteljica iz avstrijske Koroške. Jesensko-zimski del seminarja smo posvetili jezikovnim vajam, jezikovnim virom in orodjem, razmisleku o branju ter uporabi popevk pri pouku. S seminarji nadaljujemo spomladi 2022. Seminarji v okviru Centra za Tudi letos so se imeli možnost vzgojitelji in ucitelji udeležiti naših usposabljanj v sistemu pedagoško izobraževanje KATIS. Pripravili smo 4 razlicne module, ki se jih je skupaj udeležilo 118 udeležencev (gl. porocilo programa Slovenšcina za otroke in mladostnike). Sklep Iz evalvacijskih vprašalnikov, na katere udeleženci odgovarjajo ob zakljucku seminarjev, je mogoce razbrati, da so z njihovo izvedbo zadovoljni tako po vsebinski kot po organizacijski plati (gl. grafe v nadaljevanju). Verjamemo, da lahko kakovosten pouk izvajajo le dobro usposobljeni ucitelji.V raziskavi Knez idr. (2021) se je pokazalo, da je vecina osnovnošolskih in srednješolskih uciteljev med možnostmi za strokovno izpopolnjevanje navedla prav izobraževanja, ki jih pripravljamo in izvajamo sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Ob nedavnih spremembah ucnih nacrtov, pravilnikov in zakonov ter izvajanju novih tecajev slovenšcine kot drugega jezika (npr. za na Zavodu za zaposlovanje prijavljene delavce priseljence), se kažejo potrebe po specializiranih izobraževanjih za ucitelje, ki se ukvarjajo s specificnimi publikami. Izobraževalno ponudbo Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik želimo zato v prihodnje razvijati tudi v to smer. Graf 1: Ocenite vsebino izobraževalnega seminarja na Centru za slovenšcino Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Graf 2: Zadovoljna/Zadovoljen sem, da sem se udeležil/a izobraževalnega seminarja na Centru za slovenšcino 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 5,0 4,8 Seminar za osimske Nadaljevalno Zacetno usposabljanje Junijsko izobraževanje Decembrsko srecanje štipendiste usposabljanje Graf 3: Informacije, ki sem jih dobil/a, so uporabne za moje delo Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Seminar za osimske štipendiste Nadaljevalno usposabljanje Zacetno usposabljanje Graf 4: Organizacija seminarja je bila … 4,9 4,9 4,9 4,9 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Seminar za osimske Nadaljevalno Zacetno usposabljanje Junijsko izobraževanje Decembrsko srecanje štipendiste usposabljanje Založniška dejavnost mag. Mateja Lutar 1 Uvod V letu 2021 smo v okviru programa založništvo sledili zastavljenim ciljem ob upoštevanju prilagoditev, ki jih je zaradi koranavirusa zahtevalo že leto 2020. Najvec prilagajanja na podrocju ucbenikov še vedno predstavlja dostopnost gradiv, saj so gradiva dostopna le v tiskani obliki, portal v okviru univerzitetne spletne knjigarne pa še ni vzpostavljen. Natisnili smo dva zbornika, in sicer za 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture in 40. simpozij Obdobja, ter spremljevalno gradivo za razlicne prireditve (vodniki po programu, Poletnik), nov ucbenik in ponatisnili nekaj ucnih gradiv. Nadaljevali smo z raziskovalnim projektom o stopenjskem branju in v sklopu projekta izdali dve stopenjski berili.V okviru Znanstvene založbe Univerze v Ljubljani in Knjigarne Univerze v Ljubljani so bila naša gradiva del sejemske ponudbe na Sejmu akademske knjige Liber.ac in Slovenskem knjižnem sejmu, ki sta bila tudi letos organizirana na daljavo. 2 Poletne prireditve Poletne prireditve, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Poletna šola in Centra Mladinska poletna šola slovenskega jezika, so potekale na daljavo preko videokonferencne platforme, zato so bile nekatere spremljevalne tiskovine (programi prireditev) pripravljene le v e-obliki, po prireditvah pa je v tiskani obliki izšel le casopis s prispevki udeležencev Založniška dejavnost Mladinske poletne šole Poletnik. Seminarski zbornik predavanj je tradicionalno izšel pred prireditvijo in udeleženci so ga prejeli skupaj zVodnikom po programu ter ucnim gradivom po pošti. 57. seminar povezuje krovna tema ustvarjalke, na katero je bilo pripravljenih deset predavanj s podrocij slovenskega jezika, literature in kulture in dva krajša prispevka za Parado mladih. Urednica vecavtorske monografije Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (116 strani, 350 izvodov) izr. prof. dr. Alenka Žbogar v uvodu pojasnjuje izbor teme in napoveduje tematske prispevke, ki spodbujajo k refleksiji in evalvaciji ženskega gibanja na relaciji med spolom in jezikom, s posebnim ozirom na razlicne vidike rabe jezika v funkciji spolne hierarhizacije, pa tudi na podrocju slovenske literature, hkrati pa osvetljujejo položaj ustvarjalk v slovenski umetnosti, znanosti in kulturi. Monografija je v elektronski obliki dostopna na spletni strani Centra za slovenšcino in portalu E-knjige Znanstvene založbe Filozofske fakultete. Simpozij Obdobja Simpozij Obdobja40 Slovenska poezija Simpozij Obdobja 40 je že drugic potekal preko spletne videokonferencne platforme. Pred dogodkom je izšla monografija s prispevki predavateljev z naslovom Slovenska poezija (630 strani, 420 izvodov), ki jo je uredila doc. dr. Darja Pavlic. V monografijo je uvršcenih 72 znanstvenih in strokovnih razprav, ki se raziskovalno ukvarjajo z žanrsko problematiko – poezijo. Predsednica simpozija in urednica vecavtorske monografije je z izbiro teme v središce razpravljanja postavila slovensko poezijo in monografijo razdelila na deset tematskih sklopov.V uvodu opozarja na vzpostavljanje razlikovanja med pojmoma poezija in lirika ter na dejstvo, da poleg lirske obstajajo še druge vrste poezije. Ob tem spomni na razlicne pripovedne pesmi in drame v verzih in na dela, ki jih je težje literarno vrstno uvrstiti (npr. eksperimentalna poezija), ter predvsem na dela, ki segajo na vizualno ali akusticno podrocje (npr. vizualne, uglasbene pesmi).Tematsko pester in širok nabor razprav je svojevrstno zaokrožen premislek na izbrano temo, ki hkrati ponuja izhodišca za nadaljnjo raziskovanje slovenske pesniške ustvarjalnosti.Vsi prispevki so v celoti dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino in portalu E-knjige Znanstvene založbe Filozofske fakultete. obja Ucbeniki, prirocniki in drugo gradivo za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika V letu 2021 smo ponatisnili naslednja ucbeniška gradiva: Slovenska beseda v živo 1a (ucbenik in delovni zvezek), Slovenšcina ekspres 1 (ucbenik), S slovenšcino nimam težav (ucbenik), S slovenšcino po svetu (ucbenik) in Jezikovod (ucbenik) ter slikovno gradivo Slika jezika. V sodelovanju z avtoricami nadaljujemo s pripravo ucbenika z delovnim naslovom Mozaik slovenšcine, ki bo namenjen govorcem slovanskih jezikov. Gradivo smo v drugi polovici leta uvršcali glede na lestvice SEJO, skupno je ucbenik uvršcen na stopnjo A2. Pri uvršcanju smo sodelovali Ina Ferbežar, Mihaela Knez, Matej Klemen, Mateja Eniko, Katja Krajnc in Mateja Lutar ter hkrati oblikovali tudi nekaj predlogov glede popravkov posameznih nalog in besedil, ki so jih avtorice vecji del upoštevale, gradivo pa smo konec leta poslali v oblikovanje. Desetnica Povodni mož Lepa Vida s o v e n š c i n a po korakih V uredniškem postopku je še vedno prenova ucbenika Slovenska beseda v živo 2, ki se bo razdelil na del a in del b, kot sta ucbenika iz iste serije za zacetno in izpopolnjevalno ucenje. Delo se je zaradi drugih delovnih obveznosti soavtorice nekoliko upocasnilo in je v fazi vsebinskih dopolnitev ter popravkov v samih besedilih. Z uredniškim delom prvega dela bomo zaceli predvidoma v prvi polovici leta 2022, uspešni pa smo bili tudi z vlogo za delno sofinanciranje projekta na razpisu Sklada za ucbenike FF. Izdali smo novo ucbeniško gradivo Slovenšcina 1+: Slovnicne tabele in vaje (104 strani, 800 izvodov), ki sta ga pripravili avtorici, Mojca Stritar Kucuk in Helena Šter, zaposleni na programu Leto plus. Avtorici sta gradivo zasnovali z mislijo na mednarodne študente, ki se v prvem letu študija na Univerzi v Ljubljani udeležujejo lektorata slovenšcine kot tujega jezika. Velik del študentov je iz Bosne in Hercegovine, Crne gore, Hrvaške, Srbije ali Makedonije, zato so v ucnem gradivu izpostavljena predvsem oblikoslovna in delno tudi skladenjska vprašanja, s katerimi se srecujejo južnoslovanski govorci na zacetni stopnji ucenja. Poglavja so urejena po besednih vrstah, slovnicna vsebina je predstavljena v obliki tabel z osnovno razlago, ki jo ucitelj dopolni z dodatnimi pojasnili. Ucno gradivo Slovenšcina 1+ je prvi del ucnega kompleta, delu s slovnicnimi vajami bo sledil še del z vajami za razumevanje besedil in delo z besedišcem. V projektu, s katerim želimo dopolniti ponudbo gradiv za ucenje slovenšcine kot tujega jezika s stopenjskimi berili, smo oblikovali novo knjižno zbirko Slovenšcina po korakih. Vsako berilo je umešceno na petstopenjsko lestvico, ki je shematicno ponazorjena na zadnji strani ovitka. Umestitev berila na eno od petih stopenj pomeni, da so na posamezni po ljudskih pesmih in delih Franceta Prešerna ter Frana Milcinskega priredili 2 Tjaša Alic Tina Jugovic Matej Klemen Magda Lojk stopnji uporabljene besede in jezikovne strukture, ki naj bi jih bralci predvidoma poznali na doloceni ravni jezikovnega znanja glede na SEJO in ucbeniški korpus (KUUS). Besede, ki jih bralec predvidoma ne bi poznal in razumel, so v besedilu odebeljene in posebej razložene s kratko razlago in/ali ilustracijo. Zgodbo podpira tudi oblikovna zasnova, ki jo je pripravil Luka Kravanja. Doloceno je maksimalno število besed, ki se lahko pojavijo na posamezni strani, neznane besede so odebeljene in razložene pod crto. Dodanih je tudi nekaj ilustracij, ki imajo razlagalno vlogo posameznih besed, predvsem pa predstavljajo podporo pri razumevanju kompleksnejših dogodkov ali dogodkov, ki so kljucni za potek zgodbe.Vec o projektih Stopenjska berila in KUUS v poglavju Projekti. V okviru zbirke smo izdali prvi dve knjižici iz serije slovenskih junakov. Prvo stopenjsko berilo z naslovom Martin Krpan (40 strani, 500 izvodov) so priredili Boštjan Božic, Jernej Kljucevšek, Ivana Petric Lasnik in Petra Seitl, ilustrirala pa jo je Mateja Korbar Šimic. Zgodbo o najbolj znanem slovenskem junaku, ki je premagal velikana Brdavsa, smo uvrstili na stopnjo 3 in je primerna za bralce z jezikovnim znanjem slovenšcine najmanj na stopnji A2+. V drugem stopenjskem berilu z naslovom Desetnica, Povodni mož, Lepa Vida (48 strani, 500 izvodov) so zbrane tri zgodbe, ki so jih po ljudskih pesmih in delih Franceta Prešerna in Frana Milcinskega prirediliTjaša Alic,Tina Jugovic, Matej Klemen, Magda Lojk, ilustrirala pa jih je Andreja Peklar. Besedila v berilu so prilagojena na stopnjo 2, ki je primerna za bralce z jezikovnim znanjem najmanj na stopnji A2. Prirejeno zgodbo uokvirja krajši uvod z izbranimi sociokulturnimi podatki, ki umešcajo zgodbo v širše kulturno ozadje in bralcu pomagajo pri celovitem razumevanje zgodbe. Zgodbi na koncu sledi še nekaj nalog, s katerimi lahko bralci preverijo razumevanje zgodbe in ponovijo besedišce. Pripravili smo tudi avdio posnetek zgodbe, ki je brezplacno dostopen na spletni strani Centra. Avtorjem didakticne igre (kartice) z delovnim naslovom Popolni par, ki jo lahko uporabimo pri jezikovnem pouku, smo posredovali povratne informacije o uredniškem pregledu in testiranju igre z razlicnimi skupinami. Dogovorjeni smo, da jim bomo sodelavci Centra pomagali dopolniti nabor vsebine oz. naslovov ter sodelovali pri poenostavitvi in prilagoditvi zastavljenega koncepta igre. Skupina avtorjev, JanjaVollmaier Lubej, Matej Klemen in Mateja Eniko, je zacela s pripravo ucnega gradiva za delo z literarnimi besedili, prvi del gradiva bo namenjen poeziji. Avtorji so pripravili izbor pesmi, ki jih bodo vkljucili, in se uskladili glede pristopa k obravnavi besedil ter zaceli s pripravo nalog. Za konec: razno Organizirano je bilo redno srecanje delovne skupine za nacrtovanje tiskov Centra za slovenšcino. Seznanili smo se s potekom dela posameznih projektov in predlogi za nova gradiva. Konec leta smo na kolegiju Centra potrdili, da se vsem clanom podaljša clanstvo še za en mandat (2022–2026). Velik del tecajev se je v letu 2021 še vedno izvajal na daljavo, vsi udeleženci do zacetka tecaja ne prejmejo ucbenika po pošti, zato zanje še vedno pripravljamo personalizirane pdf datoteke ucnega gradiva. Avtomatizirana spletna ponudba e-ucnih gradiv oziroma portal Moja e-knjižna polica, ki smo ga predlagali lani v okviru vzpostavitve univerzitetne spletne knjigarne, še ni realiziran.Vzpostavitev portala bi poenostavila dostop do gradiva, posodobila dostopnost gradiv Znanstvene založbe in tudi Knjigarni FF omogocala prodajo e-vsebin. S svojimi ucnimi gradivi smo sodelovali na fakultetnem sejmu akademske knjige Liber.ac, ki je bil tudi v letu 2021 prilagojen in prestavljen v spletno okolje. Na enak nacin je bil organiziran tudi najvecji knjižni sejem, tj. 37. slovenski knjižni sejem. Naša gradiva so bila del virtualne stojnice, na kateri je Univerza v Ljubljani celovito predstavljala založniško dejavnost. Sejemska dejavnost v virtualnem okolju ne dosega obiskanosti sejmov v preteklih letih, predvsem ne na podrocjih predstavitev in prodaje v casu sejemske ponudbe. Tudi zato si želimo, da bi se cim prej vzpostavilo stanje brez omejitev druženja. Projekti Jezik pri delu dr. Ina Ferbežar Septembra 2021 se je zakljucila druga faza projekta Jezik pri delu, pri katerem Center sodeluje z Andragoškim centrom Slovenije (ACS) in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Cilj projekta je pomagati odraslim priseljencem in priseljenkam pri ucenju slovenšcine za potrebe njihovega dela.V prvi fazi smo skupaj z ACS in MIZŠ pripravili in pilotirali dva vprašalnika – eden je bil namenjen vodilnim delavcem, drugi pa priseljenim. Z njima naj bi poizvedeli, ali in kako v razlicnih slovenskih podjetjih organizirajo jezikovno pomoc priseljenim delavkam in delavcem, zasnovana sta bila torej kot orodje za evidentiranje potreb na podrocju ucenja jezika odraslih priseljenk in priseljencev pri delu v podjetjih (gl. Letno porocilo Centra za leto 2020). V drugi fazi je bila po pilotiranju v dveh podjetjih opravljena strokovna redakcija obeh vprašalnikov, ki sta bila nato oblikovana na spletni platformi 1KA. Med marcem in junijem 2021 je ACS povezavo nanju poslal na 9.008 e-naslovov podjetij ter posameznim odraslim priseljencem in priseljenkam.Vprašalnika je ustrezno rešilo 568 vodilnih delavcev in delavk, zaposlenih v slovenskih podjetjih, in 125 odraslih priseljencev in priseljenk. V Centru smo cez poletje zbrane odgovore podrobneje analizirali in na tej podlagi pripravili porocilo. Ugotovitve smo strnili v smernice, ki se nam zdijo smiselne, uporabne, pa tudi prakticno izvedljive: . ozavešcanje vodilnih o pomenu znanja slovenšcine (za vkljucevanje v podjetje in širšo družbo, vecjo kohezivnost podjetja, boljše pocutje zaposlenih, vecjo ucinkovitost delovnih procesov – kar vse lahko vodi v vecjo produktivnost in s tem vecji dobicek); . informiranje vodilnih o možnosti formalnega in neformalnega ucenja slovenšcine in ukrepih, ki jih lahko (z minimalnimi sredstvi) nudijo priseljenim delavkam in delavcem; . opremljanje z dvo-oz. vecjezicnimi napisi (varnost pri delu) ali, kjer se zdi smiselno, z ustreznim slikovnim gradivom (delovni postopki); . informiranje o ponudbi pomoci pri ucenju jezika v podjetjih (ce ne organizirajo svojih tecajev, informiranje o ponudbi zunanjih izvajalcev – morda naj natancno dolocijo mesto, kjer so te informacije na voljo); . povezovanje podjetij z lokalnimi ponudniki jezikovnih tecajev (skupna priprava jezikovnih programov »po meri«, upoštevaje delovne procese); . opolnomocenje neposredno nadrejenih za jezikovno pomoc (pocasno govorjenje, ponavljanje kljucnih stvari, poenostavljanje, kazanje, prevajanje ...); . ozavešcanje priseljenih delavk in delavcev o pomenu jezikovnega znanja za vecjo povezanost s podjetjem in širše v družbi; . sistematicno ugotavljanje znanja slovenšcine pred nastopom dela; kratki intenzivni tecaji pred zacetkom dela, nato kontinuirani tecaji med delom (nekaj ur na teden, ne prepogosto, da motivacija ne upade prevec); . ustrezno pozitivno motiviranje priseljenih delavk in delavcev za nadaljevanje ucenja slovenšcine (možnost nagrajevanja: stimulacija oz. napredovanje); . organizacija tecajev slovenšcine (vsaj deloma) med delovnim casom; tecaji (tudi izven delovnega casa) v podjetju ali vsaj v neposredni bližini. Za uresnicevanje posameznih smernic v praksi smo predlagali razlicne oblike, od predavanj oz. delavnic prek kratkih video posnetkov z zanimivimi govorci in prikazom primerov dobre prakse do letakov in napisov ter slikovnega gradiva. V prihodnjih letih se obeta nadaljevanje projekta, najverjetneje v smeri uresnicevanja predlaganih smernic, a pobudo MIZŠ in ACS v zvezi s tem v Centru še cakamo. Pri projektu smo doslej sodelovali:Tjaša Alic, Mateja Eniko, Ina Ferbežar, Damjan Huber, Tanja Jerman, Jana Kete Maticic, Katja Krajnc in Simona Kranjc. Stopenjsko branje lekt. Matej Klemen, mag. Mateja Lutar Pobuda za prirejanje literarnih besedil na doloceno stopnjo jezikovnega znanja je prišla avgusta 2019 iz vrst uciteljev slovenšcine na tujih univerzah. Januarja 2020 se je vzpostavila delovna skupina, znotraj katere smo zaceli z raziskovanjem in razvijanjem metodologije za pripravo literarnih besedil na doloceni stopnji jezikovnega znanja v slovenšcini. Projekt smo poimenovali Stopenjsko branje, vodi in koordinira pa ga Matej Klemen. Eden prvih ciljev projekta je bil oblikovati metodologijo priprave besedil za doloceno stopnjo jezikovnega znanja, nato pa prirediti dolocena besedila in oblikovati zbirko stopenjskih beril za slovenšcino. Zbirko smo poimenovali Slovenšcina po korakih in z naslovom želeli poudariti 5-stopenjsko zasnovo zbirke (od stopnje 1 do 5 oz. od A1+ do B1+) ter postopnost pri razvijanju jezikovne zmožnosti v tujem jeziku. Izbor prvih besedil, ki so oz. bodo izšla v zbirki, je tematsko povezan s slovenskimi literarnimi junakinjami in junaki (Martin Krpan, desetnica, lepaVida, kralj Matjaž, Erazem Predjamski,Veronika Deseniška).V letu 2021 sta izšli dve stopenjski berili, in sicer priredba Levstkovega Martina Krpana, oznacena s stopnjo 3 oz. A2+, in knjižica s tremi zgodbami, prirejenimi po ljudskih pesmih ter delih Franceta Prešerna in Frana Milcinskega, Desetnica, Povodni mož, Lepa Vida, oznacena s stopnjo 2 oz. A2. Pri pripravi stopenjskih beril sodelujejo ucitelji, ki imajo izkušnje s poucevanjem slovenšcine kot drugega in tujega jezika in posredovanjem literarnih vsebin, ter drugi sodelavci Centra. Pri projektu so v letu 2021 kot prirejevalci oz. pripravljavci besedil sodelovali:Tjaša Alic, Boštjan Božic,Vesna Bukovec, Katarina Dovc,Tanja Jerman, Mojca Jesenovec,Tina Jugovic, Matej Klemen, Meta Klinar, Jernej Kljucevšek, Magda Lojk,Tjaša Lorbek, Mateja Lutar, Karin Marc, Mojca Nidorfer, Ivana Petric Lasnik, Sanja Pirc, Petra Seitl, MelitaVešner, Saša Vojtech Poklac, Eva Šprager in Jasmina Šuler Galos, kot svetovalci pa še Mateja Eniko, Ina Ferbežar, Mihaela Knez in Simona Kranjc. Delo v projektu je organizirano po avtorskih skupinah, poleg teh pa nad besedili bdi tudi skupina urednikov.Vsa besedila gredo skozi tristopenjski postopek recenziranja in pregled besedišca s pomocjo korpusa ucbenikov za ucenje slovenšcine (KUUS). Prvo povratno informacijo o prirejenem besedilu avtorski skupini podata urednik in druga skupina, ki se prav tako ukvarja s prirejanjem nekega besedila. Besedilo se uskladi s pripombami in preide na drugo stopnjo – uredniški pregled. Besedilo pregledamo kot celoto glede na Smernice za prirejanje in pripravljanje stopenjskih beril na ravni A2, ki so bile oblikovane v sklopu projekta. Pomemben del povratne informacije je tudi pokritost oz. ujemanje besedišca zgodbe z besedišcem v KUUS. Besedilo potem preide na tretjo stopnjo, kjer ga pregledata še dve skupini testnih bralcev: prvo skupino sestavljajo bralci, katerim je slovenšcina prvi jezik, v drugi skupini pa so bralci, ki jim slovenšcina ni prvi jezik. Bralci s slovenšcino kot prvim jezikom ob branju zapišejo svoje komentarje, bralci s slovenšcino kot neprvim jezikom pa po branju izpolnijo anketni vprašalnik z vprašanji o razumevanju zgodbe in besedišca ter nekaterih vidikih branja. Koncni rezultat je knjižica, v kateri so uporabljene besede in jezikovne strukture, ki jih bralci na doloceni ravni poznajo ter so jih že srecali pri pouku in v svojih ucbenikih.V zgodbi se pojavi omejeno število razlicnih besed, tako je besedilo za bralca obvladljivo. Ob znanih besedah besedilo vsebuje tudi manjše število takih, ki so za doloceno stopnjo predvidoma neznane – te so posebej oznacene in razložene. Zgodbo uvaja kratek uvod, v katerem so pojasnjene nekatere sociokulturne okolišcine. Bralcem, ki berejo v tujem jeziku, namrec pogosto ni znano kulturno ozadje, ki je pomembno za celovito razumevanje zgodbe in umestitev dogodkov v širši sociokulturni kontekst. Ob koncu knjižice je nekaj nalog, s katerimi lahko bralci preverijo razumevanje zgodbe in utrjujejo besedišce. Besedilo podpira tudi oblikovna zasnova, in sicer z omejitvijo dolocenega števila besed na posamezno stran, neznane besede so odebeljene in razložene v podcrtni opombi, ilustracije, ki so delo razlicnih uveljavljenih slovenskih ilustratork, podpirajo razumevanje posameznih besed in širše zgodbe, na spletni strani Centra pa je dostopen tudi zvocni posnetek zgodbe. Projektu so se pridružili še novi posamezniki, ki so izrazili zanimanje za prirejanje, zato smo poleg prvotnih štirih avtorskih skupin oblikovali še dve novi, ki sta z delom zaceli v letu 2021. Projekt je vzbudil precej zanimanja med strokovno javnostjo in bralci. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje in da bomo lahko redno dopolnjevali posamezne stopnje z novimi knjižnimi naslovi. KUUS – Korpus ucbenikov za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika lekt. Matej Klemen Priprava korpusa ucbenikov za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika (KUUS) poteka kot paralelni projekt priprave stopenjskih beril (gl. tudi porocilo o projektu Stopenjsko branje). Pri projektu sodelujemo sodelavci Centra (Damjan Huber, Matej Klemen, Mateja Lutar), Centra za jezikovne vire in tehnologije UL (Špela Arhar Holdt, Iztok Kosem) in Instituta »Jožef Stefan« (Senja Pollak). Po izboru in pretvorbi ucbenikov v golo besedilno obliko ter rocnem cišcenju napak, kar je potekalo konec leta 2020 in v zacetku leta 2021, je bila pilotna verzija korpusa naložena v konkordancnik Sketch Engine. V trenutni razlicici korpus vkljucuje 17 ucbenikov za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika, ki so bili med letoma 2002 in 2022 izdani na Centru: dva sta namenjena najstnikom, preostali pa odraslim. Obsega 683.034 pojavnic oz. 485.072 besed. KUUS se je izkazal kot uporabno orodje pri odlocanju o besedišcu pri pripravi stopenjskih beril, kaže pa se tudi njegova uporabnost pri pripravi drugih gradiv Centra. Pilotna verzija KUUS je trenutno namenjen interni rabi. Nacrtujemo, da bomo leta 2022 korpus uredili oz. dopolnili in bo za raziskovalno skupnost lahko na voljo ob koncu leta 2022. Objave v medijih Obdobja 40 Vse objave so dostopne v arhivu 40. simpozija Obdobja: . Odprtje spletnega mednarodnega slovenisticnega znanstvenega simpozija Obdobja, STA, 17. 11. 2021 . 40. mednarodni slovenisticni simpozij Obdobja, Radio Slovenija 1, Program A 1, 17. 11. 2021 . 40. mednarodni slovenisticni simpozij Obdobja, Radio Slovenija 1, Program A 1, 17. 11. 2021 . 40. mednarodni slovenisticni simpozij Obdobja z naslovno temo Slovenska poezija, Radio Slovenija 3, Program Ars, 17. 11. 2021 57. SSJLK Vse objave so dostopne v arhivu 57. SSJLK: . Poletne šole spet vecinoma preko spleta, Radio ORF, Slovenski spored, 5. 7. 2021 . 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, STA, 5. 7. 2021 . Seminar slovenskega jezika, literature in kulture letos na temo ustvarjalk, RTV SLO, MMC, 8. 7. 2021 . Poziv k refleksiji in evalvaciji ženskega gibanja na relaciji med spolom in jezikom / Ustvarjalke v slovenskem jeziku, Vecer inVecer.com, 13. 7. 2021, str. 16 . Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je letos posvecen ustvarjalkam / Ustvarjalke imajo osrednje mesto na letošnjem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija, Radio Prvi, Aktualna tema, 13. 7. 2021 . 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi /Tokrat virtualni seminar slovenskega jezika, Radio Slovenija 3, Program Ars, Svet kulture, 16. 7. 2021 Slovenšcina na tujih univerzah . Slovenšcina na vseh celinah, RTV Slovenija, Tednik, 12. 9. 2021, https://4d.rtvslo.si/ arhiv/tednik/174805115?fbclid=IwAR1IaasO54vX_yUHDEiRZsDxXSwy41BlsZfgRJW­ kqSNkmV_fabE9Lhkj0Q Banjaluka . Dr.JanjaVollmaierLubejžedrugoštudijskoletovodislovenskilektoratvBanjaLuki, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 5. 3. 2021, https://radioprvi.rtvslo. si/2021/02/slovencem-po-svetu-311/ Beograd . Podkast SLOKULT.info, Intervju z Nejcem Robido, Spotify, 10. 12. 2020, SLOKULT.info | Podkast v Spotifyu . Intervjuzdr.TanjoTomazin, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 11. 9. 2020 . Intervju z Nejcem Robido, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu,12. 3. 2021 . Intervju z red. prof. dr. Majo Đukanovic, RTV Slovenija, Val 202, Globalna vas, 18. 3. 2021 . RTV SLO, 1. program, Dobro jutro, 8. 2. 2021 Bratislava . Intervjuzdr.SašoVojtechPoklac, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 2. 10.2020,2:07–19:25 . Posredovano gledališce: razglednica z Univerze Komenskega v Bratislavi, SiGledal, 26. 1. 2021, https://veza.sigledal.org/prispevki/posredovano-gledalisce-razglednica-z­ univerze-komenskega-v-bratislavi Brno . Intervju z Matejo Kosi, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 16. 10. 2020, https://radioprvi.rtvslo.si/2020/10/slovencem-po-svetu-291/ . Porocilo o obisku ministrice dr. Helene Jaklitsch, 10. 6. 2021, https://www.gov.si/ novice/2021-06-10-ministrica-dr-helena-jaklitsch-na-obisku-pri-slovencih-na-ceskem/ Buenos Aires in La Plata . 56. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (na daljavo), Svobodna Slovenija, 2020/12, str. 2, http://svobodnaslovenija.com.ar/seminar-na-daljavo/ . Dr.JuliaSarachu–Vodopivecpredstavilaantologijosvojepoezije, Svobodna Slovenija, 2020/20, str. 9, http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-julia-sarachu-vodopivec­ predstavila-antologijo-svoje-poezije/ Cordoba . Tudi Argentina je poljubom pomahala v slovo, Delo, priloga Ona, 28. 4. 2020 Cleveland . Konferenca pobratenih mest . https://hopin.com/explore/speakers/0wqWGW9Nn0dWfHKAmzxCP6OBe . https://www.youtube.com/watch?v=42h__Cl1UOs . https://www.sta.si/2814642/na-spletni-konferenci-pobratenih-mest-clevelanda­ tudi-slovenska-udelezba . https://globalcleveland.org/about-us/updates-and-resources/ . https://globalcleveland.org/portfolio/sister-cities-conference/ . Tradicionalni slovenski zajtrk . https://www.facebook.com/CLESLO/posts/1345359239129058 . http://www.clevelandpeople.com/groups/slovenian/slovenian.htm . https://www.dioceseofcleveland.org/news/2020/11/22/slovenian-counsel-general­ brings-greetings-to-bishop-malesic . Clevelandsko kurentovanje . https://www.ohiomagazine.com/ohio-life/article/cleveland-kurentovanje . https://www.news5cleveland.com/entertainment/ninth-annual-cleveland­ kurentovanje-goes-virtual-featuring-cooking-segments-global-celebrations-and-concert . https://www.clevelandartsevents.com/event/cleveland-kurentovanje-mushrooms-a-slovenian-tradition-of-foraging/ . https://www.cleveland.com/entertainment/2021/02/cleveland-kurentovanje-goes­ virtual-for-2021.html . https://thedailyohionews.com/cleveland-kurentovanje-goes-digital-for-2021/ . Prešernov dan . https://www.facebook.com/ClevelandKurentovanje/videos/348096199575476 . https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174755275 . Kultura gobarjenja . https://www.facebook.com/ClevelandKurentovanje/videos/409841323678641 . Predavanje za UTŽO Ivancna Gorica . http://utzo-ivancnagorica.si/blog/o-priseljevanju-slovencev-v-cleveland#more-1490 . Svetovni dan cebel in konferenca . https://www.worldbeeday.org/en/events/event-archive/event/335-virtual-event.html . https://collaborativechambers.org/event/world-bee-day/ . https://coolcleveland.com/2021/05/hear-from-experts-why-bees-matter-on-world-bee-day/ . https://firstenergycorp.com/newsroom/featured_stories/world-bee-day-highlights­ slovenian-culture-in-greater-cleveland.html . https://www.sustainablecleveland.org/world_bee_day_2021 . http://www.clevelandpeople.com/groups/slovenian/2020/world-bee-day.htm . https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174777520?s=radio . Dan državnosti . https://www.facebook.com/watch/?v=498674958131180 . https://radioprvi.rtvslo.si/2021/06/studio-ob-17-00-552/ . https://www.globgov.com/US/Washington-D.C./147198935383843/Embassy-of-the-Republic-of-Slovenia-in-Washington%2C-D.C. . https://www.gov.si/novice/2021-09-19-srecanje-ministrice-s-clevelandskim­ skofom-edwardom-malesicem/ . https://www.druzina.si/clanek/srecanje-ministrice-clevelandskega-skofa-edwarda­ malesica . https://allevents.in/cleveland/slovenian-days-in-cleveland-the-road-to-the­ recognition-of-slovenian-independence-in-the-usa/200021617156134# . Slovenski dnevi . https://www.pressreader.com/slovenia/delo-slovenia/20210917/281736977584597 . Jazz vecer . https://coolcleveland.com/2021/09/local-duo-sets-slovenian-poems-to-music-in-concert-at-slovenian-cultural-garden/https://coolcleveland.com/2021/09/local-duo­ sets-slovenian-poems-to-music-in-concert-at-slovenian-cultural-garden/ . Razstava v mestni hiši . https://www.tms.si/en/2021/09/17/the-exhibition-us-and-them-without-frontiers-at-cleveland-city-hall/ Gradec . Literarni dnevi, RTV SLovenija, Sotocja, https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174759254 . Literarni dnevi, RTV Slovenija, Rojaki, https://4d.rtvslo.si/arhiv/rojaki/174760914 . mag. Laura Fekonja Fonteyn, RTV Slovenija, Obrazi naših rojakov, 13. 3. 2021, https://4d.rtvslo.si/arhiv/obrazi-nasih-rojakov/174760606 Katovice . https://www.facebook.com/sloweniazahaldami/ . IntervjusTinoJugovic, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 4. 12. 2020, https://radioprvi.rtvslo.si/2020/11/slovencem-po-svetu-298/ Krakov . Predstavitev Nowy dramat slowenski, Informator Pracowni Badan Nad Teatrem i Dramatem w Europie Srodkowo-Wschodniej, Uniwersytet Warszawski,Wydzial Lingwistyki Stosowanej, 6., str. 6–9 Lizbona . Intervju z mag. Matejo Rozman, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 18. 9. 2020 . Mateja Rozman: Antología inconclusa – poesía de Cuba y Eslovenia/Sodobna kubanska in slovenska poezija; nedokoncana antologija je s […]; Kulturno-umetniško društvo Poiesis, https://www.poiesis.si/tag/mateja-rozman/ London . 30thAnniversaryofSlovenia'sStatehood,Youtube,25.6.2021,14:11, https://www.youtube.com/watch?v=q6B1d-otvAM Moskva . RTV Slovenija 1, Dobro jutro, 8. 2. 2021, https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174752209? fbclid=IwAR2mEjujsz2P6jaf6MKn2CxpVIXz9CvCMTid4blmlH_Aeoi9qaGuC4xSgMQ Padova . https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/12/tdd-miran-kosuta-prevod-presernovih­ poezij-poesie-d2fbed81-27db-41fa-b562-6f0c21c1e423.html . https://novimatajur.it/cultura/prva-predstavitev-presernovih-poezij-v-italijanskem­ prevodu-mirana-kusute.html . https://www.rtvslo.si/capodistria/radio-capodistria/notizie/cultura/preseren-in-italiano­ i-versi-del-poeta-simbolo-della-cultura-slovena/544378 . https://www.ztt-est.it/sl/aktualno/ta-veseli-dan-kulture-s-presernom Pariz . Razvoj slovenske zabavne glasbe na Zoomu, Slovenci.si, december 2020, slovenci.si – Dobrodošli! Peking . Igor Kavcic: Slovenšcine pa že ne bom ucila (pogovor z Metko Lokar), Kranjcanka: priloga Gorenjskega glasa za dame in pametne gospode 24/6 (jun. 2021), str. 4–8, https://www.gorenjskiglas.si/supplement/4z2l57434r203z2u243x2e5b46364a4 b49434x2c484a41454843363l544b4w2o2g3q494t2a4a4w2642334l3a3c3n2r2/ Kranjcanka_20210615_06.pdf . Nina Kokelj: Slovenian literature on the world map (M. Lokar mdr. o prevodih slovenske literature v kitajšcino), The Slovenia Times, 23. 7. 2021, https://sloveniatimes.com/ slovenian-literature-on-the-world-map-2/ . Nekdanji predsednik Slovenije je ob 80. obletnici BFSU poslal cestitko, Novice BFSU, 13. 9. 2021, https://news.bfsu.edu.cn/archives/287458 Praga . KnjižnicaA.T.LinhartaRadovljica,IntervjusprofesoricoAlenkoJensterleDoležal, september 2021, https://www.youtube.com/watch?v=q_cCGyh_-Z0 Reka . Ob uvedbi predmeta Slovenski jezik 3, RTV Slovenija, Radio Prvi, Sotocja, marec 2021 Rim, Trst, Padova . https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/12/tdd-miran-kosuta-prevod-presernovih­ poezij-poesie-d2fbed81-27db-41fa-b562-6f0c21c1e423.html . Ta veseli dan kulture v Italiji . https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/12/tdd-miran-kosuta-prevod­ presernovih-poezij-poesie-d2fbed81-27db-41fa-b562-6f0c21c1e423.html . https://novimatajur.it/cultura/prva-predstavitev-presernovih-poezij-v-italijanskem­ prevodu-mirana-kusute.html . https://www.rtvslo.si/capodistria/radio-capodistria/notizie/cultura/preseren-in-italiano-i-versi-del-poeta-simbolo-della-cultura-slovena/544378 . https://www.ztt-est.it/sl/aktualno/ta-veseli-dan-kulture-s-presernom . Filmski festival Dall'otto all'otto . https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174752096/00:00:00?fbclid=IwAR2HJHyXZhxZlEK J8h7RkovGZzHx9gREOB2mB_6EL_mkx3p_2uWbTKibrWs . https://www.giornalediplomatico.it/festival-del-film-documentario-sloveno-dall­ otto-all-otto.htm . https://avdio.ognjisce.si/cikel/kulturni_utrinki . Slovenski lektorati na tujem – Pisano na kožo, Intervju z mag. Rado Lecic, Vecer, 2. 9. 2021 . https://www.gov.si/novice/2021-09-29-slovesna-podelitev-priznanj-xix-nagradnega­ natecaja-za-diplomska-magistrska-in-doktorska-dela-na-temo-slovencev-v-zamejstvu­ in-po-svetu/ . https://tv-spored.siol.net/kanal/slo3/oddaja/podelitev-priznanj-xix-nagradnega­ natecaja-urada-vlade-rs-za-slovence-v-zamejstvu-in-po svetu/55856608150/ datum/20210929 . Intervjuji z dr. Karin Marc . https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/koticek-za-jezicek/istrski-frazemi-so­ pogosto-povezani-s-hrano/580866, 20. 5. 2021 . https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/koticek-za-jezicek/istrski-frazemi-na­ temo-verovanj-in-urokov/581675, 27. 5. 2021 . https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/koticek-za-jezicek/istrski-frazemi-sardine-in-sol/582578, 3. 6. 2021 . https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/istranke-in-njihova-delavnost/583658, 10. 6. 2021 . https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/koticek-za-jezicek/kadar-se-figa-slece­ se-zena-oblece/584285, 16. 6. 2021 Sarajevo . Intervju s Pavlom Ocepkom, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 13. 11. 2020, https://radioprvi.rtvslo.si/2020/10/slovencem-po-svetu-295/ . Intervju s Pavlom Ocepkom, Federalni radio BIH, Nacionalne manjine, 8. in 12. 3. 2021, https://federalna.ba/nacionalne-manjine-pavel-ocepek-yaqxa, https://federalna.ba/ nacionalne-manjine-pavel-ocepek-2-dio-eu0u9 . RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 23. 9. 2020, https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174720118?s=t . Sarajevcani spoznavajo novejši slovenski film, RTV Slovenija, MMC, 11. 11. 2020, https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sarajevcani-spoznavajo-novejsi-slovenski-film /541940?fbclid=IwAR3foWPDxpdRuB6dHaME84xnUZHsDnPp1UiaGUWgj917cTMP­ V5Vi9Y2bvE . Pogovor z mag. Pavlom Ocepkom, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 13. 11. 2020, 18:15, https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174732231?s=radio Sofija . https://bnr.bg/hristobotev/post/101418168/france . https://kultura.bg/web/%D0%BF%D0%BE%D0%B5%D0%B7%D0%B8%D1%8F-5/ Sombotel . Mojca Jesenovec: Sodelovanje s Centrom za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, Porabje, 12. 3. 2020, str. 3 Tokio . O študiju slovenšcine na Japonskem, RTV Slovenija, Radio 1, 13. 8. 2020 . KorošicaVesnaBukovecanimiraJaponceinjihucislovenšcino, Vecer, 4. 5. 2021, vecerkoroska.com . Korošica Japonce uci slovensko I Slowenisch-Unterreicht für Japaner_innen – News, Radio Agora 105,5, 21. 5. 2021 Tuebingen . http://transstar-europa.com/newsletter-transstar-europa-32015/ . http://transstar-europa.com/ . Srecanje z lezbicno Ljubljano, Radio Wuste Welle Stuttgart, 8. 3. 2021, https://www.wueste-welle.de/ Zagreb . O dopolnilnem pouku slovenšcine in študiju slovenšcine oz. ucenju slovenšcine na Hrvaškem, Glasilo Kulturnega društva Slovenski dom v Zagrebu, str. 22 in 24, http://www.slovenci-zagreb.hr/si/pouk-slovenscine-ki-na-daljavo-kljubuje-koroni/ in http://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/NOVI-ODMEV-74.pdf Tecaji slovenšcine . Prispevek o Zimski šoli slovenskega jezika, Radio Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 22. 1. 2021, https://radioprvi.rtvslo.si/2021/01/slovencem-po-svetu-305/ . Prispevek o štipendijah za Poletno šolo slovenskega jezika in o praznovanju 40-letnice Poletne šole, Radio Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 16. 4. 2021, https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/slovencem-po-svetu-317/ . Prispevek o Jesenski šolo slovenskega jezika, Radio Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 27. 8. 2021, https://radioprvi.rtvslo.si/2021/08/slovencem-po-svetu-335/ . Prispevek o štipendijah za Zimsko šolo slovenskega jezika, Radio Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 17. 12. 2021, https://radioprvi.rtvslo.si/2021/12/slovencem-po­ svetu-351/ Bibliografija strokovnih delavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik 2021 Tjaša Alic . TjašaAlic,TinaJugovic,MatejKlemen,MagdaLojk: Desetnica, Povodni mož, Lepa Vida: po ljudskih pesmih in delih Franceta Prešerna ter Frana Milcinskega. Uredili Matej Klemen, Mateja Lutar in Magda Lojk. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Eniko . Mateja Eniko: Pesniška samorefleksija v sodobni slovenski poeziji po drugi svetovni vojni: doktorska disertacija/Poetic Self-reflection inthe Contemporary SLovenian Poetry after the Second World War: dissertation. Mentorica Irena Avsenik Nabergoj. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici. . Mateja Eniko: Oblike in funkcije pesniške samorefleksije na primeru poezije Barbare Korun. Darja Pavlic (ur.): Slovenska poezija. Obdobja 40. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2021/11/Eniko_ Obdobja-40.pdf Ina Ferbežar . Ina Ferbežar, Petra Likar Stanovnik: How to challenge prejudice in assessing the productive skills of speakers of closely related languages: (the case of Slovenia). Betty Lanteigne, Christine Coombe, James Dean Brown (ur.): Challenges in language testing around the world: insights for language test users. Singapore: Springer. 201–219. . Ina Ferbežar, Marko Stabej: Za javni interes gre. Delo, Sobotna priloga 63/294 (18. 12. 2021), str. 16–17. . Didaktik slawischer Sprachen: DiSlaw (clanica uredniškega sveta 2021–). Innsbruck: Universität. . Mihaela Knez, Ina Ferbežar, Damjana Kern Andoljšek, Marko Stabej: Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik. Nacionalna evalvacijska študija. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, Filozofska fakulteta. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/ Dokumenti/Razvoj-solstva/Ugotavljanje-in-zagotavljanje-kakovosti/Nacionalne­ evalvacijske-studije/KONCNO-POROCILO-FF-SLOVENSCINA-januar-2021.pdf Damjan Huber . Damjan Huber (ur.): Vodnik po programu 57. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture: Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ VodnikPo57SSJLK_splet.pdf . Damjan Huber, Darja Pavlic (ur.): Program 40. simpozija Obdobja: Slovenska poezija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://centerslo.si/wp-content/ uploads/2021/11/Program_Obdobja_40_splet.pdf . Žiga Bratoš: Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru. Intervju z Damjanom Huberjem. Ljubljana: Radio Slovenija, Jezikovni pogovori. https://4d.rtvslo.si/arhiv/ jezikovni-pogovori/174759544 Damjana Kern Andoljšek . Damjana Kern Andoljšek: Ohranjanje identitete s poucevanjem slovenšcine med Slovenci v Avstriji. Maja Bitenc, Marko Stabej, Andrejka Žejn (ur.): Sociolingvisticno iskrenje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. . Mihaela Knez, Ina Ferbežar, Damjana Kern Andoljšek, Marko Stabej: Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik. Nacionalna evalvacijska študija. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, Filozofska fakulteta. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/ Dokumenti/Razvoj-solstva/Ugotavljanje-in-zagotavljanje-kakovosti/Nacionalne­ evalvacijske-studije/KONCNO-POROCILO-FF-SLOVENSCINA-januar-2021.pdf Matej Klemen . Boštjan Božic, Jernej Kljucevšek, Ivana Petric Lasnik, Petra Seitl: Martin Krpan. Uredili Matej Klemen, Mateja Lutar in Magda Lojk. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . TjašaAlic,TinaJugovic,MatejKlemen,MagdaLojk: Desetnica, Povodni mož, Lepa Vida: po ljudskih pesmih in delih Franceta Prešerna ter Frana Milcinskega. Uredili Matej Klemen, Mateja Lutar in Magda Lojk. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mihaela Knez . Mihaela Knez: Jezikovna zmožnost ucencev priseljencev v osnovni šoli. Maja Bitenc, Marko Stabej, Andrejka Žejn (ur.): Sociolingvisticno iskrenje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. . Mihaela Knez, Ina Ferbežar, Damjana Kern Andoljšek, Marko Stabej: Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik. Nacionalna evalvacijska študija. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, Filozofska fakulteta. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/ Dokumenti/Razvoj-solstva/Ugotavljanje-in-zagotavljanje-kakovosti/Nacionalne­ evalvacijske-studije/KONCNO-POROCILO-FF-SLOVENSCINA-januar-2021.pdf Petra Likar Stanovnik . Ina Ferbežar, Petra Likar Stanovnik: How to challenge prejudice in assessing the productive skills of speakers of closely related languages: (the case of Slovenia). Betty Lanteigne, Christine Coombe, James Dean Brown (ur.): Challenges in language testing around the world: insights for language test users. Singapore: Springer. 201–219. Mateja Lutar . Boštjan Božic, Jernej Kljucevšek, Ivana Petric Lasnik, Petra Seitl: Martin Krpan. Uredili Matej Klemen, Mateja Lutar in Magda Lojk. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . TjašaAlic,TinaJugovic,MatejKlemen,MagdaLojk,2021: Desetnica, Povodni mož, Lepa Vida: po ljudskih pesmih in delih Franceta Prešerna ter Frana Milcinskega. Uredili Matej Klemen, Mateja Lutar in Magda Lojk. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Letno porocilo 2021 Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Izdal: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Ljubljana, april 2022 Publikacija je brezplacna in dostopna na https://centerslo.si. ISSN 2784-451X www.centerslo.si ISSN 2784-451X