stev. 184.
O Ljubljani, v ponedeljek, dni 13. avgusta 1906.
Leto xxxiv.
Velja po pošti:
ia ce lo lelo naprej K 26- — j* pol leta ,, „ 13— za t«trt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo lelo naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za ?etrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne $tev. 10 h.
Inserati:
Encstop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta J 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje ln praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JrcdniŠtVO i® v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Sueti oče Pij X.
tretjemu slovenskemu katol shodu.
Pripravljalni odbor za tretji slovenski katoliški shod ie izročil ljubljanskemu knezo-škofti latinski izvod načrta resolucij, ki se predlože shodu, in prevzv. g. knezoškof ga je poslal svetemu očetu v Rim.
Iz Rima je došel na to sledeči odgovor:
No. 18895.
lllme ac Revme Domine,
Datas ad me die 21. superioris meusis lit-teras libenter excepi, easque referre Beatis-simo Patri noti praetermisi, libellum sitnul Suae Sanctitati tradens, quo decreta et postu-lata tertii congressus catholici Slovenoruin continebantur. Allatum conventus istius, pro-\iine habendi, nuncium, valde Pontiiicem Sum-mum recreavit, Cui grata semper ea res con-tingit, Ecclesiae catholicae iilios in ununi con-venire de provehenda Religione deliberaturos. Onupropter id tihi atque onmibus, qui in me-moratum coctnm se conierent, in primisque Revmis Praesulibus Ooritiensi Tergestino et Lavantino, significare laetor, Sanctitatem Suam vehementer gaudere quod consilium Slovcni inierint celebrandi in urbe Labacensi tertiam catholicam congressionem, ubi com-muni studio tueantur catholicae religionis iura. Id porro si sapienter, opportune, fortiterque praestiterint, non modo de Ecclesia praeclare inerebuntur sed de ipsa etiatn Apostolica Maiestate Sna deque eiusdem Regimine; ca-tholica enim iura, non modo Ecclesiae emo-lumento sunt, sed etiam Imperio, cui catliolica religio subditos iuhet esse iideles et coni-unetos. Haec dum tibi refero, illud addere giatum est, Sanctitatem Suam Apostolicam Bcnedictionem impertiisse tibi, Episcopis et sodalibus cunctis atque etiam laboribus pro-ximi conventus; occasionein deinde ample\us, meain erga te existimationem profiteor, qua perma neo
Amplitudini Tuae
Addictlssimus R. Card. Merry del Val.
Romae, die I. Augusti a. 190(1.
lllmo ac Revino Domino
Antonio Jeglič Episcopo Labacensium Nauportum
To se glasi v slovenskem jeziku: Presvetli in prečastiti gospod!
Z veseljem sem sprejel pismo z dne 21. prošlega meseca in sem ga izročil Svetemu očetu ter hkrati Njegovi svetosti izročil knjižico, ki obsega sklepe in zahteve tretjega slovenskega katoliškega shoda. Naznanilo tega shoda, ki se bo kmalu sešel, je jako razveselilo Svetega očeta, ki mu je vselej drago, če se sinovi katoliške cerkve shajajo, da se posvetujejo o prospehu svete vere. Zato radostno naznanjam tebi in vsem, ki pridejo na imenovani shod, zlasti prečastitim vladikam Goriškemu, Tržaškemu in Lavantinskemu, da se Sveti oče jako veseli, da so Slovenci sklenili praznovati v Ljubljanskem mestu katoliški shod, na katerem bi skupno varovali pravice katoliške vere. Ce store to modro, umestno in odločno, si nc pridobe le sijajnih zaslug za cerkev, ampak tudi za Njegovo Apostolsko Veličanstvo in njegovo vladarstvo; kajti katoliške pravice niso koristne le cerkvi, ampak tudi državi, ki ji naj bodo po ukazu katoliške vere zvesti in pridruženi. Ko ti to sporočam, ti drage volje pripominjam, da je Njegova svetost tebi, škofom in vsem zborovavcem in delom prihodnjega shoda podelila apostolski blagoslov: pri tej priložnosti ti izjavljam svoje spoštovanje, v katerem ostajam
Tvoji prevzvlšenosti
najvdanejši R. kardinal Merry del Val.
V Rimu, dne I. avgusta I. 1906.
Presvetlemu in prečastitemu gospodu Antonu Jegliču
ljubljanskemu škofu
Ljubljana.
Odkritje H. Vlllmrjeiiesa spomenika u Postojni.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Med može, ki so delovali ob težkem preporodu slovenskega naroda še pred letom 1848 in nadalje, spada mož odličen v svojem značaju, kremenitih načel kot kraški kamen, mož, čegar spomin je slavila včeraj njegova ožja domovina Notranjska, ampak v duhu tudi vsa Slovenija, mož, katerega častni spornih se je obhajal včeraj v osrčju Notranjske, v kraju, ki vsled enega izmed največjih naravnih čudes svetov, poznane podzemske jame, slovi po celem svetu. Ta mož, slovenska korenina po srcu in duhu, je Miroslav Vilhar, naš pesnik in pisatelj, ki si je stekel za svoj narod nevenljivih zaslug. Vreden jc, da ga slavi narod, med katerim si je s svojim delovanjem postavil sam — tnonumentum aere perennius. Na trgu v Postojni se dviga od včeraj na najlepšem kraju spomenik njemu, ki mu ga je postavilo ono ljudstvo, med katerim je živel, deloval in umrl. Spomenik je jako prikupljivo umetniško delo po načrtu Vilharjcvega rojaka gospoda .lagra. Na kamenitem podstavku, do katerega vodi dvoje stopnic.stoji Vilharjev doprsni kip. Na kamenitem podstavku so pod njegovim imenom vklesane z zlatimi črkami Vilharjeve zlate besede: »Cujtc gore in bregovi, da sinovi slave smo.«
Lepo ozadje, novo stopnišče do krasne postojnske šole, in dalje krasen razgled na razvalino starega gradu, dela spomenik tem prikupljivcjši. V spomenik vklesana je vodovodna cev, iz katere teče sedaj napeljana po bronasti kači bistra voda.
Udeležba iz vseli strani Slovenije, iz,Primorske in Hrvaške, je bila ogromna. Navzočih je bilo tudi mnogo Čehov, ki so bili ta dan na svojem potovanju v Postojni.
Samo ljubljanski posebni vlak privedel je čez 600 gostov. Nekoliko manj jih jc pripeljal tržaški posebni vlak. Goste sprejel je na kolodvoru v Postojini odbor za Vilharjev spomenik, dalje postojnski Sokol ter Čitalnica hi bralno društvo.
Med pokanjem topičev in sviranjem dveh godb ljubljanske društvene ter domače odšli so izletniki v trg, ki je bil okrašen z narodnimi trobojnicami.
Po naznanjeni uri došla so društva na trg pred zagrnjen spomenik. Bilo je na tisoče zbranih, ki so čakali, da pade zavesa.
Slavnostni govor imel je gospod profesor dr. T o m i nš e k , ki je rekel med drugim: Vajeni smo šumnih veselic, glasne slavnosti, vajeno je naše uho ubranih glasov godbe in petja, a srce nam ostane pri tem hladno. Danes je to drugače, ko slavimo Vilharja v njegovem duhu. Slavnostni govornik primerja značaje Gorenjca, Dolenjca ter Notranjca. O slednjem pravi, da se spozna šele takrat, ko odpre oči in srce, potem sc šele spozna pristno blago. Prvi, ki je razumel Notranjca, bil jc Vilhar, 011 je povedal, kaj čuti njegov rojak. V nadaljnem govoru opisuje Vilharjevo delovanje. Rojetfje bil leta 1818, umrl leta 1871. Bil je pesnik, pisatelj in skladatelj. O11 jc bil prvi, ki je povedal Notranjcetn, da so Slovenci. Lepe so njegove pesmice, mile ter nežne, presrčni tudi njegovi' napevi. Kdo ne pozna pesmic: »Mila lunica«, »Kot tičica sem pe-vala«, »Zagorska« in drugih, ki poje slovenski mladenič ter slovensko dekle v vsakem kotli naše domovine. Prvikrat se je oglasil leta 1845. Leta 1850 je že zagledalo beli dan dramatično delo »Predjam^ka Ivanka«, leta 1852 izdal jc svoje pesni. Slavljcnec bil je tudi poslanec iu časnikar. Radi svoje odločnosti moral je celo prestati šesttedensko ječo, ker je v svojem listu »Naprej« posegel v boj,k i so mu ga v istem času šteli v zlo. Končujoč govor poživlja govornik, naj bodo rojaki Vilharjevi čuvaji tega spomenika.
Navdušeno odobravanje sledilo je besedam govornika medtem, ko jc padla zavesa in tisočeri glasovi »Zivio!« in »Slava!« so za-orili do neba. Zastave so sc klanjale, od daleč pa jc odmeval strel topičev, noseč zvoke v oddaljene kraje.
V imenu odbora govoril jc gospod L a v-r c 11 č i č , ki jc izročal spomenik v varstvo gospodu županu in oskrbništvu tržke občine. Spomenik je izklesan iz kraške skale, ki jc simbol Vilharjev. izpod njega pa izvira stu-denčnica, katero naj zajema narod liki stude-
nec njegovih del. Čuvajte spomenik vsake ne-prilikc!
Za njim povzame besedo postojnski župan gospod dr. Piki. Zahvaljuje se udeležencem, pa tudi celemu narodu ter sprejema spomenik v varstvo.
Tržki oskrbnik gospod D i t r i c h pravi, da je spomenik narodov dar. ki ni v kras samo trgu, ampak celi Notranjski ter bo trajen spomin celemu narodu. Ozrimo se na spomenik ter čitajmo: »Cujtc gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Dolžnost naša ie, da si za vedno vpišemo v srce te besede. Varovali bomo ta dar tako, da ostane neoskrunjen tako kot ie slavlienčev značaj, ki sc ni nikdar upognil. Posnemajmo njega, ne zabimo ga, bodimo vneti in nc mlačni.
Obema govoroma sledilo jc burno odobravanje.
K besedi sc jc oglasil hrvaški akademik filozof gospod Antc Z. C i v i d i n i, predsednik starčevičanske mladeži. V vznesenem govoru opisuje bratsko vez med Slovenci in Hrvati, ter pravi, da ie njihovo srce tako veselo danes kot naše. »Vaš Vilhar dal nam je našega Vilharja, srečni smo Hrvati zato. Dve domovini ima 0)1, a obe ste 11111 pravi materi.« V imenu Hrvatov, ki spoštujejo Vilharja, kliče iz vse duše: »Večna ti slava!«
Temu z navdušenim odobravanjem sprejetemu govoru sledila je slavnostna kantata, ki so jo peli združeni pevci pod vodstvom gospoda K u hiš te izborno. Odlikoval se je v samospevu gospod Ditrich. Mogočno so doneli glasovi: »Tu dom je Tvoj«, iu nadalje »Po jezeru«.
Živahno pozdravljen oglasil se je nato k besedi sin Vilharjev. »Nisem pripravljen,« pravi, »srce mi je ginjeno, zato dovolite, da se le v kratkih besedah zahvalim odboru in celemu slovenskemu narodu, ki je mojega očeta tako odlikoval.«
Gospod sodni tajnik v pok. dr. Dolenc sc spominja še drugih zaslužnih sorodnikov Vilharjevih, zlasti njegovega brata Ivana, sivolasega starčka, ki živi v Ljubljani ter se radi bolezni ne more udeležiti današnjega slavlja. Zato se spomnimo starčka danes ter 11111 pošljimo svoje pozdrave. Temu govoru je sledilo poklanjanje vencev, ki so jih darovala društva ter korporacijc in pa sorodniki pesnikovi: Zveze slovenskih pevskih društev. Slovenska Matica, pevsko društvo »Ljubljana«, Postojina, knjižnica Nabrežina, damski veselični odsek, narodna čitalnica Postojina, »Staremu očetu«, »Očetu in tastu Josipina in Ludovik«, Košansko pevsko društvo, postojnski trg in postojnski Sokol ter bralno društvo Orehek.
Društva, katerih je bilo korporativno ali pa po deputacijah blizu do 40 s trinajstimi zastavami, med temi dve gasilski, so potem de-filirala mimo spomenika. Spremljali ste jih obedve godbi. Lepo jc bilo gledati narodno zavedne notranjske grče z narodnimi trakovi preko krepkih prs.
S tem je bila dopoldanska slavnost zaključena. Popoldne je bil obisk jame. ki je znana tako dobro kot v celi Evropi, v ostalih delih sveta kot eno izmed prvih naravnih čudes vesoljstva. Nemogoče ie opisati to podzemsko krasoto, to prelestno sliko mogočnega Stvar-jenja. Sto in sto obiskovalcev se ic divilo čarobnim prizorom, iz sto in sto grl so orili ter odmevali globoko doli pod zemljo glasovi navdušenih občudovalcev te podzemske krasote.
Krasno jc zlasti odmevalo petje, slovenski spev iz grl pevcev oddelka naše »Glasbene Matice«, ki jih je posebno živahno aklaniiralo mnogobrojno občinstvo.
Zaključni del cele slavnosti ic bila večerna veselica na obširnem električno razsvetljenem travniku. Bil ic pravcati naval občinstva na blagajno in notri na prostoru na razne paviljone, kjer so dražestne gospe in gospicc prodajale razne stvari, ki so seveda tudi potrebne za telo.
Bilo jc deset paviljonov, in sicer za dobitke, prodajo tobaka in poštnih znamk, vrhniško pivo, kava, slaščice, Vrhpoljec, Dolenjec. Aurovo pivo, klobasice, vipavski »Zelen«, jestvine .šampanjec. Manjkati seveda ni smel tudi oddelek za ples.
Vladalo je živahno vrvenje, vmes pa se jc na raznih krajih glasila slovenska pesem!
Poleg domače inteligence in uradništva opazili smo med vnanjimi gosti ljubljanskega župana g. Hribarja, kamniškega dr. Krauta, ravnatelja »Glasbene Matice« g. Gcrbiča s so-
progo ter hčerko, garduega ritmojstra in slovenskega pisatelja g. pl. Andrejka itd.
Uspeh veselice bil je v soglasju s slav-nestjo celega dneva povoljen v vsakem oziru, moralnem in materielnem.
Le nekaj nam ni ugajalo, česar nc moremo zamolčati: to neumestno šopirjenje z nemščino, ki smo jo čuli okrog paviljonov. Proč ž njo! Pred vsem pa proč z nemškimi napisi na prvem mestu v jami! Rojaki Po-stojnčani! Berite na Vilharjevem spomeniku zlate besede: »Cujtc gore in bregove, da sinovi slave smo!« Kako pravi Koseski? »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!«
Dogodki u Rusiji.
RUSKI CAR. — NOVI GENERALISIMUS.
Car je zaslišal angleškega pisatelja Wal-laca. Car jc rekel, da ga nihče ni razumel in da je zato pesimističen. Popolnoma izmišljena so poročila časopisja, da namerava car odstopiti.
Car je pisal velikemu knezu Nikolaju pismo, v katerem mu naznanja, kake naloge da prevzame kot generalisituus. Za glavno nalogo naj smatra, da uvede zopet disciplino v armadi. Vse vojaške zadeve so podrejene novemu generalisimu. Civilne zadeve pa vodi prej ko slej ministerski svet.
Grof Heyden se jc izjavil, da bodo podredili generalisimu one kraje, ki so v izjemnem stanju in pa vse nezanesljive province. Urad generalisima bo nekako domobransko mini-sterstvo. Zdaj iščejo načelnika za novi urad, katerega pa opuste, ako ne dobe pripravne osebe.
POLICIJA NA DELU.
Policija dela mrzlično. Iz Rigc poročajo, da je zasledila policija v nekem kopališču pri Rigi shod revolucionarnih voditeljev. Iz listin, ki so jih dobili, sklepajo, da so odkrili pisarno revolucionarjev.
SMRTNE OBSODBE PROTI REVOLUCIONARJEM.
V	Kroustadtii so obesili 70 upornikov.
V	Moskvi je zasledila policija zalogo razstrelilnih snovij in bomb.
Sveaborško vojno sodišče je obsodilo na smrt oba voditelja zadnjega upora, Kahanskc-ga iu Emeljanova. Obsojenca so /e ustrelili.
PROTI ZIDOM.
Odeška mestna uprava je odredila, da ne nastavi v mestno službo nobenega juda. Prizadeti so predvsem judovski zdravniki, inženirji in tehniki. Ukaz so izdelali na ministrsko odredbo.
NOVO RUSKO BRODOVJE.
Kruppove ladjedelnice v Nemčiji so že izdelale 10 novih ruskih torpedovk in štiri torpe-dne križaricc. Na Angleškem pa namerava ruska vlada naročiti dve novi bojni ladiji. Pri neki angleški tvrdki je pa že naročila ruska vlada veliko oklopno križarico iu je zahtevala tudi oferte o novih angleških bojnih ladijah.
NAPADI. — UPORI. — UMORI.
Med peterburškim prebivalstvom so razširjali oklic s ponarejenimi podpisi članov bivše ruske gosudarstvenne dume, ki poživlja naj pomore plemstvo.
Oborožene osebe so napadle vlak na Li-bavsko-Ronuyeški železniški progi. Uropali so 200.000 rubljev.
Komisija, ki preiskuje kronstadtske nemire. je nasvetovala, naj poverijo mornariško ministrstvo kaki drugi osebi. Sodijo, da postane naslednik sedanjega ruskega mornariškega ministra admiral Dubasov.
V	Tiflisu je bil umorjen ravnatelj cestne železnice Eigclmann, rojen Dunajčan. Roparji so oropali tudi ravnatcljsko pisarno in odnesli približno 30.000 rubljev.
V	Lublinti je nameravalo šest z revolverji oboroženih oseb napasti bivšega poljskega poslanca razpuščene ruske gosudarstvenne dume kmeta Nakonečnega, ki pa ni bil doma. Čakali so nanj pred njegovim stanovanjem celo noč, ker ui prišel do jutra domov, so sc odstranili. Nakoncčni je posredoval pri neki poljedeljski stavki.
V	Peterburgu so v skrbi zaradi položaja na Einskem. Na peterburškem finskem kolodvoru ie vedno pripravljen vojaški vlak za Finsko.
Ker se je ponesrečil i splošna stavka, so se trajno sprli doktrinami in nespravljivi revolu-cionarci.
Na poti v glavno blagajno so napadli v Varšavi oboroženi roparji blagajnika železnice Dunaj-Varšava, da mu vzamejo 5000 rubliev,
ki jih je nesel blagajnik. Nastal je boj, dokler ni vojaška patrulja prepodila roparjev.
STOLYPINOVO MINISTRSTVO.
»Novo Vreme« priobčuje dopis grofa Hey-dena o izjavi politikov, ki niso hoteli vstopiti v Stolypinovo ministrstvo. Stolypin se je pogajal o preosnovi vlade s knezom Lvovotn, z Gučkovom in pa z grofom Heydenom. Politiki so takoj izjavili, da zahtevajo najmanj pet ministrskih mest na podlagi programa, ki bi ga morali takoj objaviti, da bi tako pri volitvah lahko ustanovili ministri parlamentarci enotno stranko. Stolypin ni ugovarjal. A predno so mislili, je pa naznanil politikom ministerski predsednik, da zamore le dve ministrski mesti oddati politikom. Polagoma bi privzel še druge politike. Vprašanja o programu ne kaže še rešiti. Vlada hoče odločno nadaljevati z reformami. Heyden je nato prekinil nadaljna pogajanja ker je sklepal, da hoče Stolypin napraviti iz politikov ministre-birokrate.
AGRARNO VPRAŠANJE V RUSIJI.
Pričakujejo carjevega ukaza, po katerem se oddajo apanažna posestva agrarni banki, ki naj bi jih razprodala kmetom.
Dvorni krogi pričakujejo, da namerava car nakazati 55 milijonov rubljev za podporo kmetom, kar je svoj čas odklonila duma, češ, da hoče vlada zapravljati. ZASEBNA VISOKA ŠOLA V PETERBURGU.
Več profesorjev visokih šol hoče, da ustanove v Peterburgu v najkrajšem času zasebno visoko šolo. Kakor znano, so zaprli na Ruskem vsa vseučilišča.
NOV PROGRAM izdeluje odbor »Zveze s 30. oktobra«. Besedilo novega programa objavijo prihodnje dni.
PORT ARTUR IN CUŽIMA. Petrograd, 11. avg. Komisija, ki je imela nalog, da preišče stvar o kapitulacija Port Ar-turja je izvršila svoja dela. Nabrala je obilno gradiva za obtožbo proti braniteljem. Izlasti se je dokazalo, da je bilo v Port Arturju živil in streliva še za mesec in pol. Pred vojno sodišče pridejo razun Steselja, še generali Smir-nov, Fock in Reuss; podadmirali Viren,. Lošin-ski, Šišenjovič in Grigorovič. Kazenska razprava se bo vršila meseca novembra.
Petrograd, 11. avg. Radi smrti odvetnika Mangolina, je admiral Nebogatov izbral svojim odvetnikom znanega kriminalista Kalab-šenskega, enega najuglednejših odvetnikov v Rusiji. Kazenska razprava proti Nebogatovu bo meseca oktobra.
CAR NE ODPOTUJE V KRASNO SELO.
V Voldbri pri Rigi je dobila pri hišnih preiskavah policija gradivo, ki obsega biležke o pripravah za novo vojaško vstajo v Dvin-skem. Vladni krogi se boje, da nameravajo napasti carja, drugi pa sodijo na nameravani napad na Štolypina.
Car je z ozirom na to sklenil, da ne odpotuje za 14 dni v Krasno Selo, kjer bi se udeležil gardnih vaj. Car se sicer pelje vsak dan strogo zastražen na avtomobilu iz Petrovega Dvorca v Krasno Selo, iz strahu se noče naseliti trajno v Krasnem Selil, ker ne zaupa vsemu službenemu osobju.
RUSKI IZSELJENCI.
Ruski izseljenci morajo poleg legititnacij-skih papirjev tudi dokazati pruskim orožni kom, ko prestopijo prusko mejo da imajo gotovo vsoto denarja in sicer za odraščene 400, za otroke pa 300 mark.
Kdor nima toliko denarja, ga pošljejo nazaj v Rusijo.
Poraz liberalcev in soc. demokratov na Jesenicah.
Včeraj popoldne je bil občni zbor »Strokovnega društva na Savi«. Liberalci so hujskali delavstvo proti sedanjemu odboru in delali na vse kriplje, da se izvoli tak odbor, ki bi bil kolikor toliko z njimi. Soc. demokratje so imeli že tri tedne sem več shodov. Kopač je prišel v teh treh tednih .štirikrat na Jesenice in imel shode po S 2. Izdali so agitacijske listke s kandidati rdeče garde in jih prav na židovski način vsiljevali delavstvu. Kristan iz Idrije se je pripeljal na Savo, da bi na občnem zboru osebno vodil celo bitko in bi po občnem zboru kar pobasal blagajno in jo odnesel v dunajsko židovsko »Unione«, katero tako bode ta samostojna delavska organizacija. Toda delavstvo tu kakor rnalokje na Kranjskem dobro pozna svoje prijatelje in ne-prijatelje. Boji, ki so se zadnji dve leti bili v obrambo delavskih pravic, so delavstvo poučili in mu odprli oči. Včerajšnji dan jc temu jasna priča. Delavstvo je govorilo in sicer tako odločno in možato, da je zaprlo nasprotnikom popolnoma vso sapo. Pomedlo je svoje nasprotnike korenito, in to ie prav.
Ob pol 4. uri popoldne je otvoril predsednik Glavič občni zbor in poročal, da je društvo v več slučajih po njem posredovalo pri vodstvu tovarne, da so se nesporazumljenja med delavci in tovarno mirnim potom poravnala. Čudno se mu zdi, da se morejo šc najti delavci, ki gredo na lini liberalcem in soc. demokratom, ki hočejo da propade društvo. Pozival je navzoče, naj pri volitvi ne soglašajo z nasprotniki društva in volijo le poštene in izkušene može v odbor, katerim je na srcu procvit društva.
V istem smislu je govoril tudi tov. Štefan Veber in pozival navzoče na skupno delo.
Iz poročila tajnika tovariša Stražišarja posnemamo, da je imel odbor v preteklem letu 12 sej. Društvo je priredilo v preteklem letu 10 predavanj in sicer o jako važnih delavskih zadevah: o bratovskili skladnicah, o zavarovanju delavcev, o delavskih stanovanjih, o
občinskih dolžnostih do delavstva itd. Veselici je priredilo društvo dve, ki ste se dobro obnesli.
Blagajnik Cebulj je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 7053 K 55 v dohodkov in da je izdalo v preteklem letu 3971 K 30 v bolniške podpore, 379 K 64 v pogrebne podpore. Društveno premoženje znaša 4523 K 81 v. Iz tega poročila je jasno razvidno, kako veliki so bili stroški in da je odbor jako pametno gospodaril z društvenim denarjem. Reči moramo, da je delavska organizacija na Savi vzgledna, zato pa proč z neprijatelji liberalne in rdeče garde, ki hlepe po delavskem denarju in ga hočejo pridobfti v svoje strankarske namene.
Pričela se je volitev, volilo se je po listkih in Kristan je dajal povelja svojim vernim. Slišali so se klici pijanih liberalnih barab in tudi soc. demokratje so napravili grozen vrišč. Delavci in delavke so stopali skozi nasprotne gruče in oddajali svoje glasove za poštene delavske kandidate. Liberalci in soc. demokratie so takoj uvideli, da bo njih polom velikansk. Vzdržali so se glasovanja, pa so toliko bolj upili in rjuli, psovali in zasmehovali, Anton Kristan in nekaj »Sokolov« jim je pa taktiralo. Zavednemu delavstvu pa je postalo tega preveč. Prijelo je Kristana za ovratnik in ga kakor čebele sitnega in požrešnega trota postavilo na hladno. Tedaj so se pa liberalci in soc. demokrati zagnali proti Gostinčar ml. in ga hoteli vreči ven, kar se jim pa ni posrečHo vsled delavske zavednosti. Volitev se je končala in poraz nasprotnikov ie bil velikanski. Oddanih je bilo 165 glasov in zavedni delavski kandidatje so dobili od 143 do 161 glasov.
Slava zavednemu delavstvu ki je odločno pokazalo, da si ne da zanovedati od oholih liberalcev in plačanih rdečih agitatorjih. Pokazalo je, da se vedno bolj oživlja med našim slovenskim delavstvom zavest samopomoči v strokovnih organizacijah.
cesar ceškl
Baje namerava cesar, ko obišče Češko, darovati tri milijone kron za dobrodelne deželne zavode, predvsem za društvo proti je-tiki. Popolno nameravajo tudi popraviti Vla-dislavov del gradu Hradšin.
Češki soc. demokrati proti .narodni politiki.«
Za splošno volilno pravico je zborovalo v Pragi 21. t. m. kakih 6000 delavcev. Ostro so napadli list »Narodni Politika«, ki nasprotuje volilni preosnovi. Sklenili so, da bojkotirajo vse gostilne, v katerih je na razpolago »Narodni Politika«. Po shodu so pričakovali izgredov na Vaclovem trgu. kjer je uredništvo »Narodni Politika.« Policija je zato zaprla trg. Pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. Shodi proti »Narodni Politiki« so se vršili tudi v Ostravi in Karvinu. Na Dunaju je zborovalo proti »Narodni Politiki« 40 zastopnikov čeških strokovnih in drugih društev. Dunajsko podružnico »Narodne Politike« nameravajo zatvo-riti.
nova stranka na ogrskem.
Budiinpeštanski politiki ustanavljajo novo radikalno stranko, v kateri bi bili združeni radikalci obstoječih strank. Nova stranka bi poizkušala, da pridobi tudi socialno demokracijo in pa delavstvo. Novo stranko ustanavlja budiinpeštanski kazino.
spor med vatikanom in španijo.
Madridski politični krogi sodijo, da sledi rešitvi zakona o uvedbi civilnega zakona in o rešitvi pokopališkega vprašanja brez vsakega, dvoma diplomatični spor z Vatikanom.
ustava v perziji.
Perzijski šah, namestnik prerokov, neomejeni vladar čez življenje in smrt v Per-ziii, hoče deliti svojo vladarsko moč z ljudstvom. Dozdaj so sodili v Perziji po koranu šejk-el-islam in mohamedanski derviši. A iz princev perzijske vladarske hiše, iz visoke duhovščine in plemstva, iz zastopnikov trgovcev, obrtnikov in vseh slojev sestavljeno zastopsvo bo v prihodnje razpravljalo o perzijski državni upravi. Prihodnje ljudsko zastopstvo v Perziji bo imelo veliko govorniško svobodo. Poslovnik si sestavi prihodnji perzijski državni zbor sam. Ni še znano, ali bo imel prihodnji perzijski državni zbor le posvetovalni značaj ali pa odstopi perzijski vladar prostovoljno del svoje moči ljudskemu zastopstvu. Gotovo so vplivali na perzijskega šaha dogodki v Rusiji, da hoče postati ustavni moderni vladar. Znano je, da je zahtevalo ljudstvo že pred meseci političnih pravic in preosnov. Gibanje jc vodila mohamedanska duhovščina, kar je presenetilo, ker je bilo o njej znano, da jc fanatična in konservativna. Dohajala so poročila o nemirih. Odstopiti je moral veliki vezir Ain ed Dauleh, kateremu je sledil svobodomiselni Mušir ed Dauleh. Morebiti je pa najbolj vplivalo, da so dobili v Perziji ustavo, ker so jako zavožene perzijske finančne zadeve. Šah je moral začetkom letošnjega leta iz lasnih sredstev nakazati znatne svote, da so pokrili najnujnejša plačila. Banke so odpovedale predujeme, carinski uradi1 niso dosti prispevali, ker je bila prekinjena trgovina.
kitajski morski roparji.
V bližini \Vuhoua so napadli kitajski pirati neki angleški parnik. V boju jc bil ubit en mož, trije pa ranjeni. Roparji so oropali 500 taelov in en zaboj opija. škandali v nemških afriških našel-binah.
Nemški poslanec Frzberger je na shodu v Dusseldorfu ostro napadal ministra Podbiel-skega. Rekel je, da je najhujše, ker je pruski minister Podbielski deležen dobička pri tvrdki Tippelskirch. Podbielski je postal državni taj-
nik leta 1897,. a svoj delež pri tvrdki je prepisal šele leta 1900 na svojo ženo. Erzberger je pisal nemškemu državnemu kanclerju, da se gre pri ostalih pogodbah s tvrdkami še za večje vsote, kakor pri tvrdki Tippelskirch. Svoj govor je končal, da nemški državni zbor ni vreden, da zastopa nemško ljudstvo, ako dovoli 100 milijonov za južnozahodno Afriko t\ rdkama Tippelskirch in Worman. ŠPANSKA VLADA PROTI SAMOSTANOM.
Correspondenca d' Fspanna« piše, da namerava španska vlada v prvi seji cortesov sredi' meseca oktobra predložiti zakonski načrt društvenega zakona, ki je naperjen proti kcngregacijam. Prisiliti hočejo osobito s Francoskega pregnane redovnike, da se puste naturalizirati, sicer jim groze, da jih teženejo.
PROTITURŠKA VSTAJA V JEMENU.
Turčija namerava iz 4. erzingjanskega ar-madnega zbora odposlati v Jemen 4000 vojaških novincev, nakar se povrnejo redifni bataljoni z Jemena. Od 1. t. m. so odposlali Turki že 1800 mož v Jemen. Ker so se pojavili pri drugem transportu na ladiji »Taif« nemiri, so sistirali. nadaljnjo odpošiljatev iz 4. armadnega zbora._
Štajerske novice.
š Volilni shod v Rajhenburgu dne 10. t. m.
je postavil kandidatom g. dr. Jankoviča z 22 glasovi proti 15 (ne 16); katere je dobil »kmet-ski kandidat Kunej. V »Narodu« stoji laž, da so duhovniki dvakrat glasovali, in da je bilo 15 duhovnikov. Duhovnikov je bilo le devet nc pa 15. Za g. dr. Jankoviča jc glasovalo polovico županov; ako bi se Kozjani bolj udeležili shoda, dobil bi dr. Jankovič ogromno večino. Od nevolilcev sta glasovala le dva odbornika političnega društva v Brežicah, kar pa je popolnoma v redu; kdo pa naj soodlo-čtije, če ne politična društva? — »Kmetski kandidat« Kunej je na shod pripeljal vse svoje pristaše, kar jih je mogel dobiti med zaupniki, t. j. 15 med 120imi! Se med temi 15imi sta dva glasova neveljavna, ker se je iz kulance dovolilo, da za župana iz Gaberja in Kapel glasujeta dva pooblaščenca iz tujih občin. Kje je Kunejeva večina?! — »Kmetski kandidat« Kunej je pred leti kmetski občini Videm usilil župana Novaka, nemškutarja, ki je občino na nepošten način pripravil ob par tisočakov. To je vaš prijatelj, kmetje!
š Iz Brežic se nam poroča: Dne 10. t. m. se je vršil v Rajhenburgu zaupni shod volilcev brežiškega glavarstva. Na dnevnem redu je bila kandidatura za deželni zbor. Kandidatom je bil proglašen g. dr. Jankovič. G. Benjamin Kunej je ostal v manjšini, dasi se je zanj delalo s vsemi strastmi. Cela Unšuldova gostilna, v kateri se je vršil zaupni shod, je bila obita z lepaki za Kuneja. S tem so rajhenbur-ški pouličnjaki slavili Kuneja kot edinega kmečkega prijatelja. Ce je tak lokal sposoben za zaupni shod, je vprašanje, a premagali smo se, zborovali smo v hiši Kunejeve žlahte in —■ končno zmagali z dr. Jankovičem. Za g. Kuneja se nismo mogli ogrevati že zato ne, ker ga »Slovenski Narod« priporoča. Za kogar pa »Narod« dela na Štajerskem, ne bo nikdar naš poslanec. Vrhu tega bi bila proglasba Kunejeve kandidature sramotna za volilce. Kajti dokler si gosp. Kunej nc opere madeža, ki mu ga predbaciva »Deutsche Wacht« ni sposoben za kandidata. Čudimo se Kunejevi naivnosti, da si upa pri takem očitanju proglasiti svojo kandidaturo. Prvi pogoj ljudskega zastopnika je vendar, da je čist, neomadeževan značaj. Da je prodrla na zaupnem shodu proglasitev dr. Jankovičeve kandidature, se pač ni čuditi. Najboljša reklama zanj je ravno kandidatura Kunejeva. za katero delujejo poleg njegove obilne žlahte nekateri »narodovi« učitelji, liberalni in štajerči.ianski kmetje. Za kogar pa ta klika skupno dela, ni sposoben za štajerskega poslanca, nasproti pa, komur ta klika nasprotuje, mora biti dober mož, mož katoliški, mož slovenski, mož poštenjak. Vse te vrline pa dičijo ravno našega dr. Jankoviča, zato so se slovcnsko-katoliški glasovi osredotočili v njegovi kandidaturi. Zmaga mu je zagotovljena,, če tudi g. Kunej vztraja pri svoji kandidaturi.
š Časnikarski poštenjaki. Nemško-nacio-nalni časniki na Spodnjem Štajerskem imajo posebne pojme o časnikarski dostojnosti. Celih deset dni potem, ko je bil vč. g. kaplan Ra-buza iz zapora kot nedolžen izpuščen, prinašajo ponovno vest, da je bil zaprt, ne da bi povedali, kako je stvar končala. To je lopov-stvo!
š Državne podpore dobi mariborska gospodinjska šola 2000 K. Tako se pitajo z državnim denarjem mesta, koja zastopajo Vse-nemci. — Kako se pa plačuje parijotizem?! (V Ljubljani kustoškim bojevnikom niti vojaške godbe niso hoteli dati. — Op. ured.)
š Trbovlje. Naši socialni demokratje se že pripravljajo na nove volitve za državni zbor. Imajo namreč posebne tiskane liste, katere mora vsak njihov pristaš izpolniti. Na ta način bodo že naprej izvedeli, koliko glasov dobi lahko kandidat. Nekateri Korošci pa raje dr. Šusteršiča obdelujejo, kakor, da bi si vsaj dovoljen jim mandat zasigurali. Pa kaj hočemo. Zabavljati jc veliko, veliko lažje, kakor pa delati.
š Iz Hrastnika. Z velikim zanimanjem je vsakdo pričakoval kakšen izid bo imela obravnava med ravnateljem premogokopa g. Leil-lerjev in vodjo prodajalne konsuninega društva g. Koželjem. Člani konsumnega društva so namreč zahtevali, da mora g, Leiller kot predsednik konsumnega društva sklicati izredni občni zbor, in sicer so podpisovali polo, ki je v ta namen ležala v društveni prodajalni. Dasi je bilo podpisov več kot dovolj, vendar g. Leiller ni ugodil tej zahtevi, rekoč, da jc g. Koželj dobil podpise od članov, ne da bi vedeli zakaj. G. Koželj je seveda tožil ravnatelja,
ki je bil obsojen na 100 kron kazni in povrnitev vseh pravdnih stroškov, ki najbrž ne bodo tako majhni. Naši Nemci pretakajo krokodilove solze nad toliko predrznostjo,, ker dosedaj je šlo vse tako, kakor so gospod »derehtar zašafal«. — Govori se, da bo gospod Koželj še malo poropotal.
š Za porotne obravnave, ki bodo v okr. sodišču v Celju 10. septembra, so bili odbrani kot glavni porotniki sledeči gospodje: Janez Ogrizek; Mat. Jelovšek, gostilničar; Viktor Lichtenegger, trgovec; Josip Plankl, posestnik; Karol Hcnke, krčmar; Anton Krajšek, kovač; Adolf Gabrič, trgovec z lesom; Josip Kregar, posetnik; Janez Schondorfer, posestnik; Jurij Jagodic, posestnik; Avgust Lukič, trgovec; Pavel Mak, čevljar; Josip Egersdor-fer, poslovodja; Anton Dobrave, posestnik; Jakob Drča, posestnik; Janez Lipold, posestnik; Otmar Prašak, šolski vodja; Henrik Rot-tey, gostilničar; Martm Volavšek, posestnik. Luka Putan, trgovec; Alojzij Podmenik, posestnik; Josip Presker, trgovec; Konštantin baron Fiedler, posestnik; dr. Ervard Golič, zdravnik; Josip Kovačič, posestnik; Jakob Jecl, posestnik, Josip Cernelc, trgovec, Janez Kuzelj, mesar; Edvard Zupane, veleposestnik; Martin Bac, kramar; Karol Schvventner, trg.; Janez Vrečko, gostilničar; Anton Kocuvan, trgovec; Filip Kristan, posestnik; Anton Sev-čnik, mesar. Kot nadomestni porotniki; dr. Janez Stepišnik, odvetnik; Fric VVehrham, pečar; Vincenc Janič, pek; Fr. Kartin. posestnik; Janez Mimik, posestnik; Anton Kolenc, trgovec; Milan Hočevar, trgovec; Karol Jošt, gostilničar; Fr. Praunseis sen., posestnik.
š Umrla je v Brunecku grofica Leopoldina Ceschi a Santa Croce rojena grofica Thurn-Hohenstein. Pokojnica je bila soproga nekdanjega tržaškega namestnika grofa Ceschi in mati grofice Attems, soproge dvornega svetnika in voditelja okr. glavarstva v Gorici grofa Henrika Attems.
š\Vastian je postal bog Mariborcev. Začeli so ga na vse mogoče načine častiti. Posamezniki in društva tekmujejo, kdo bi mu izkazal večjo čast. Mi seveda \Vastianu nismo nevoščljivi, a bi vendar Mariborce svarili, naj ne bodo preradodarni s častmi, ker bi sicer znale le-te zaiti VVastianu v glavo, kakor svoj čas Wolfu, ki so ga po Celju vozili ovenčanega, kakor kakega premovanega bika. A danes! Celjani mu ne odpuste ne njegovega sladkorja, ne njegovega dobrega tasta — dr. Stepisch-negga.
š Ogenj radi razvijanja plinov. Slovenje-bistriški župan S t i g e r ima ob cesti od kolodvora proti Bistrici veliko skladišče premoga. Ko je bila 8. t. m. velika ploha, je vdrla voda v skladišče. Vsled mešanja vode s premogom so se začeli razvijati plini, ki so okolu 10. ure zvečer skladišče zažgali. Kmalu so prišli gasilci na lice mesta, a vendar je premog ves pogorel. Tudi skladišče je precej poškodovano. Vso škodo pokrije zavarovanje.
š Iz Brežic se nam poroča, da se novi most čez Savo izroči javnemu prometu dne 26. t. rn. — Pri mostu bodo pobirali mostnino, ki se da na javni dražbi dne 17. t. m. dopoldan ob 9. uri pri občinskem uradu v Brežicah v zakup. Izklicna cena je 10.000 K. Vadija se ima položiti 500 K-
š Duhovniške vesti. Lepi kraj Bočna pri Gorenjem Gradu je dobil svojo župnijo. S tem je izpolnjena dolgoletna želja Bočanov, Kot prvi župnik pride k njim vč. g. Gregor P o t o k a r, doslej župni (irovizor v Št. Janžu na Dravskem polju. — V Št. Janž pa pride vč. g. Matija Škorjanc, doslej župnik pri Sv. Florjanu na Boču.
š Umrla ie bivša posestnica in gostilni-čarka v Celiu oziroma na Teharjih, g. Julija K u s t e r.
š Otroka povozil. V bližini Blagovne (graščina pokojnega poslanca viteza Berksa, nedaleč od Št. Ju rja) se je igral minoli petek štiriletni sin graščinskega kočijaža. Po cesti je pridirjal težek obložen voz s tako naglico, da se otrok ni mogel več umakniti in je prišel pod kolesa. Zmečkalo in odtrgalo mu je prste desne roke in desne noge. Brezsrčni voznik se za žrtev svoje neprevidnosti ni nič brigal ter se je naglo odpeljal, tako, da se niti njegovega naslova nc ve. Otroka so hitro prepeljali v Št. Jur k zdravniku, ki mu je dal prvo pomoč.
š Urad za punciranje dragocenih kovin dobijo v Celju. Poslovati začne dne 1. decembra t. I. Ustanovili so ga zaradi zlatninske in srebrninske tovarne Franca Pacchiaffo.
IJnevne novice.
+ Sijajni shod »Kmetske zveze« pri Novi Štifti. Včeraj je priredila »Kmetska zveza« pod predsedstvom deželnega poslanca Jakliča shod, ki se je obnesel tako krasno, da ga lahko smatra »Kmetska zveza« kot svoj najlepši dosedanji dan. Do 1000 ljudi se je sešlo na prijaznem griču okoli lepe cerkve pod košatimi lipami. Državni poslanec g. dvorni svetnik Š u k I j e je govoril o volilni reformi. Dokazoval je, kakšen napredek v narodnem in demokratičnem oziru ponuja vpeljava splošne in enake volilne pravice. Slovenci, ki so šteli dozdaj 15 državnih poslancev, jih dobe odslej 24. Nemci, ki so doslej odločevali v državni zbornici, izgube večino, ki jo dobe Slovani. Res, da so pri tej reformi tudi razne krivice, kakor obžalujemo zlasti, da Korošci niso dobili drugega mandata, pomisliti moramo, da dela to reformo stara, krivična zbornica. Korist, ki jo imajo Slovenci od nje, je tako velika, da bi bilo brezpametno. ako bi zato, ker nam ni povšeč razdelitev okrajev, odklonili celo reformo ter s tem podaljševali dosedanje kri-
vice. Poslanec Šuklje je branil dr. Susteršiča proti napadom in naglašal, da je dr. Susteršič jako spretno in z velikim trudom branil slovenske koristi. Govorilo je še več govornikov, katerih govore priobčimo jutri. Shod je soglasno z velikanskim navdušenjem sklenil: 1. Popolno zaupanje poslancem »Slovanske zveze«, zlasti dr. Šusteršiču, 2. Nadaljevanje borbe za volilno reformo tudi za deželni zbor kranjski, 3. zaupnico poslancu Jakliču, 4. da se udeleže zborovavci v velikem številu tretjega slovenskega katoliškega shoda. Par liberalnih nergačev, ki je izkušalo shod motiti, a ga je moralo takoj sramotno zapustiti, in shod se je vršil v najlepšem redu ob velikanskem navdušenju za našo ljudsko stvar.
+ »Slovenska dijaška zveza« poživlja svoje člane., da javijo svojo udeležitev pri III. slov. katol. shodu v Ljubljani vsaj do 16. t. m. Prijave sprejema »Zveza«, ki posreduje tudi glede slučajnih želja posameznikov. Dolžnost vsakega »Zvezaša« je, da se shoda udeleži. Naslov: »Slov. dijaška zveza«, Ljubljana, Tržaška cesta.
+ 401etnica mašnikovanja. Castitljevi starček monsignor Anton Rogač, dekan v Hrušici pri Podgradu je obhajal 40-letnico mašnikovanja. Bog ohrani narodu blagega gospoda še dolgo vrsto let!
+ Šulferajnski agitator Perz je prišel tudi k nam v Rodne (Črnomelj). Ko je slišal, da se ustanovi na Talčem vrhu slovenska šola nam je hotel on vsiliti nemško. Slovenci na noge, dokler ni prepozno!
+ Izobrazba mladih uradnikov. Avstrijski trgovinski minister je izdal odlok o izobrazbi mladih uradnikov v področju trgovinskega ministrstva. Odlok je brez dvoma posledica znanega odloka ministrskega predsednika Becka, ki obsega določila za preosnovo uprave. Beckov odlok naglaša, da morajo biti uradniki dobro poučeni v gospodarskih vprašanjih, da lahko hitro pravilno sklepajo in da prevzamejo tudi lahko odgovornost za svoje sklepe. Trgovinsko ministrstvo z ozirom na to ukazuje, da morajo mlajše uradnike trgovinskega ministrstva hitro menjati in skrbeti za to, da jim poverijo mnogostranske posle. Mlojši uradniki trgovinskega ministrstva bodo morali obiskavati tudi strokovne tečaje in predavanja, da bodo lahko tudi pregledali razne stroke, ki zahtevajo posebno znanje. Nadalje bodo morali mlajši uradniki tudi potovati po drŽavi in v inozemstvo, da pridobe potrebne izkušnje. Trgovinski minister končno naglaša, da morajo tudi v praksi ostati v kontaktu z znanostjo. Znanstvene študije in delo hoče pospeševati in priznati. Nadalje napoveduje tudi nove odloke, po katerih postane poslovanje bolj priprosto.
—	Duh časa. Cesarska himna jc menda^ v Trstu prepovedana. Nedavno tega je igrala v tržaškem ljudskem vrtu vojaška godba 97. pešpolka znano Ziehrerjevo skladbo »Sanje avstrijskega rezervista«, kjer pride na vrsto tudi avstrijska cesarska himna. A vojaški godci so igrali mesto nje koračnico sv. Justa! Ali se že v Trstu ne sme igrati avstrijske himne?
—	Izdelovanje žganja iz fig. C. kr. finančno ministerstvo je z odlokom z dne 30. malega srpana 1906, št. 56.339 v sporazumljenju s kralj, ogrskim finančnim ministrstvom izjemoma dovolilo, da se smejo doma pridelane sveže fige do preklica pod sedanjimi pogoji, toraj po določbah veljavnih glede pavšaliranja uporabljati za izdelovanje žganja. Glede pretvarjanja suhih ali kupljenih, svežih fig, je tudi nadalje postopati v smislu navodil odloka finančnega ministerstva z dne 21. velikega srpana 1905, št. 56.658. Zgalna postopanja s suhimi ali kupljenimi figami sme se tedaj tudi v bodoče izvrševati le v žganjarnah, ki se imajo uvrščati pod določbe § 32, III. zakona o davku na žganje in ki tedaj niso podvržene narejnini temveč potrošnini. Takih žganjarn pa na Kranjskem razun one v Jedinščini pri Rudolfovem ni.
—	Drobne vesti iz Zagorja ob Savi. V i -r i I n i glas v občinskem odboru sta dobila liberalna posojilnica in socialno demokraški konsum. Torej imata sedaj Koprive in Cobal priložnost priti v občinski odbor, čeravno sta pri volitvah popolnoma pogorela. — Cobal je sprejet za zagorskega občana. — Dve ne-srečipovrsti. V petek 10. t. m. popoludne je 681etni Janez Knez otresal sadje. Stopil je v čevljih na jabolčno deblo in padel nekoliko nad en meter globoko. Ranil se ni. Sodijo, da si jc zlomil tilnik, ali-pa ga je zadela kap. Prejel jc še sv. poslednje olje in izdihnil. Bil je mož poštenjak. — Danes zjutraj, 11. t. m„ pa je pri nabiranju premoga pod »rampami« padla 13-letna Ljudmila Hoher in sc na glavi nevarno ranila. Upanje jc, da še okreva.
—	Posrečena operacija. Gospod Kazimir Jclušič, župan kastavski, se jc moral podvreči na Dunaju težki operaciji, ter je L t. m. zapustil Dunaj ter se odpeljal v Moščcnško Drago, kjer ostane ta mesec, da se popolnoma okrepi.
—	Kur/, za risanje na ljudskih in meščanskih šolah. Udeležnikom, ki so sc oglasili in sc šc oglasiti hočejo ob otvoritvi kurza za risanje, ki je subvencioniran od c. kr. naučnega tnin., se naznanja, da je sklilcan kurz na dan
16. t. m. ob 8. uri t. I. v risalnico c. kr. učiteljišča.
—	Premog na novi železnici. Nova držav, železnica rabi v prometu premog najslabše vrste, tak premog, kakoršnega rabijo druge železnice le pri tovornih vlakih. Lahko si predstavlja vsak sam, kako prijetno je ob dimu takega premoga po tako mnogih tunelih.
—	V Solkanu je umrla 201etna Celestina Gornilšek.
—	Vojaška posadka v Cervinjanu. V Cer-vinjanu nameravajo zgraditi vojašnico, v kateri bode prostora za en bataljon vojakov.
—	Umrla je v Novein mestu gospa M. Hladnikova. mati glasbenika gospoda lg. Hladnika. Svetila ji večna luč! Rodovini naše iskreno sožalje!
—	Iz Ajdovca pri Žužemberku se nam piše z dne 10. avgusta: Danes ponoči okrog 1. ure je močno grmelo in se bliskalo, ob eni je treščilo v Srednjem Lipovcu v hlev Antona Pirca ter ubilo eno kravo; drugega sledu ni pustila strela, tudi drugi živini v hlevu se ni zgodilo nič žalega.
—	Ameriške novice. V Claridge je povozil vlak Ivana Vesela, doma iz Podlubna pri Novem mestu. — Istotan je v rovu ponesrečil Al. K r e g e 1 i. — V Depue (III.) je ponesrečil Ivan Drag m a n, vendar ne smrtno. A upanja, da okreva, je malo. — V Denveru (Colo.) se je v topilnici smrtnonevarno ožgal Ljudo-vik A n d o I š e k, doma iz Gorič pri Ribnici.
—	Otroka utopila. 32Ietna, duševno nenormalna posestnikova žena Cecilija Volkar iz kamniške okolice je povila na polju ponoči otroka in ga vrgla v Bistrico, kjer je otrok utonil.
—	Še enkrat umor v Polešniku. V župnišču v Polešniku blizu Zadra v Dalmaciji je bila umorjena lansko leto župnikova stara teta Ana Rančigaj iz Štajerskega. Umora osumljena Ana Ostriš je dobila dva meseca, hlapcc morilec je bil pa obsojen na vislice; to kazen so mu pa ublažili na 20 let ječe. Ko so zločinca obvestili o pomiloščenju, je surovo za-upil: »Kaj, 20 let za to staro coprnico«. Premoženja je zapustila Ana Rančigaj 24.600 K. Od tega so prijele farna cerkev v Gotovljah, cerkev kapucinov in cerkev jezuitov v Zadru, vsaka po 1791 kron za mašile ustanove, šestim sorodnikom se je izplačalo vsakemu po 189 K, ubogim v Zadru 40 kron, ostalih 18.000 K pa so prisodili župniku Francu Tomaševiču, nečaku rajne, v Polešniku.
—	Prememba posesti. Pekovski mojster in posestnik Golarjeve gostilne g. Ivan Novak v Kranju je prodal svojo hišo z vso opravo g. Franu Žagarju za 24.000 K.
—	Beljaški Slovenci v Trstu. Naznanjamo da smo ustanovili »omizje beljaških Slovencev v Trstu«, katero se zbira vsaki torek zvečer ob pol 8. uri v hotelu »Balkan« v I. nadstropju v posebni dvorani. Vabimo naše rodne brate v slučaju poseta Trsta, da se oglasijo ta dan pri našem omizju, kjer bodo nam srčno dobro došli.
—	Koncert v Dolenjskih Toplicah. V nedeljo je koncertovala zopet novomeška družba (razun g. kapelnika, samo privatni gg. igralci) v salonu knežje restavracije. Kon-ccrta se je udeležilo mnogo kopališčnih gostov, pa tudi gostov iz Novega mesta in oko-licc. Vspored je bil to pot izborno izbran. Zlasti ko so prišle na vrsto točke Parmove vglasbe, prirejalo je občinstvo burne ovacije i igralcem in g. skladatelju, ki je žc nekaj časa kopališčni gost in bil tudi ta večer navzoč. Tudi nek potnik za usnje, rodom Hrvat, proizvajal je zares umetniške točke na goslili iu burni aplavz občinstva ga je dolgo časa vzdržal na odru. Opazuje se v letošnji sezoni neko živahneje življenje in pristna neprisiljena zabava med raznorodnimi iu stanovskimi topli-škimi gosti. Prav tako! Edino, kar moramo odločno grajati, je nedostatek, da se zdravi-liščni odsek premalo briga za to, da bi se tujcem pokazale krasne panorame in divne lepote romantične Topliške okolicc. Treba, kjer še ni pota, markirati in kažipot napraviti. Torej na delo!
Ljubljanske nouice.
lj Stanovanja za tretji slovenski katoliški shod, ki bo v Ljubljani dne 26. do 28. avgusta, nabira pripravljalni odbor. Prosimo, naj pri tem pomaga pripravljalnemu odboru vsak čitatelj »Slovenca« v Ljubljani. Opozorite na to svoje znance, posebno gospodinje, ki imajo med šolskim letom na stanovcanjih dijake, ter naznanite zadnji čas do ^.avgusta stanovanja in plačilne pogoje ali v trafiki gospoda Šoukala Pred škofijo, ali pa v uredništvu »Slovenca« nad »Katoliško tiskarno«.
Ij Novi divizijonar tukajšnje divizije ge-neralmajor Dillman pl. Dillmont jc prišel včeraj z družino v Ljubljano in ložira v hotelu »Union.«
Ij Gozdna veselica pevskega društva »Ljubljane« se je včeraj kljub magistratnim sekaturam izvrstno obnesla. Občinstvo je porabilo to priliko, da s številnim obiskom dokaže svoje simpatije »Ljubljani«.
lj Ob jubilejskem mostu za Ljubljanico se nahaja gostilna, ki žc več večerov zaporedoma izrablja potrpežljivost bližnjih stanovalcev. Vsak večer sc poje, vpije in dela »kraval« do belega dne, da ljudje v obližju ne morejo mirno počivati. Zato vprašamo slavni magistrat, ali si jc v svesti svoje velike napake, ko daje cclonočni licenc taki gostilni v sredini mesta, kjer sc potem vpije, poje in pretepa celo noč. Ali je magistratu tako malo na srcu blagor someščanov, da rajši ugodi enemu nevednemu gostilničarju in par razgrajačem, kakor mirnim stanovalcem v bližini. Mi imamo po vseh človeških postavah pravico do popolnega nočnega miru in zato zahtevamo, da magistrat pazi drugače na nočni mir in red
v sredini mesta. Na ta način si Ljubljana ne bo pridobila in privabila tujcev, če se zunaj mesta prepove nedolžna veselica, a v sredini mesta se razgraja cele noči. Zato zahtevamo, da slavni magistrat zabrani odslej naprej tako razgrajanje. Ali si hoče magistrat res nakopati sovraštvo vseh meščanov na glavo? V nobenem mestu v Avstriji in menda tudi v celi Evropi niso tako neznosne razmere v tem oziru kakor ravno v Ljubljani. Povsod se »licenca« za petje konča ob 11. uri, samo pri nas ne! — Zato prosimo in zahtevamo, da avtonomni magistrat v tem oziru zanaprej bolj in odločno nastopa. Ergo videant consules ina-gistratus, ne civitas quid detrimenti capiat! — Vsi prebivalci poljanskega in šentpeter-skega nasipa in še drugi.
Ij The Royal Vio prične jutri z novo serijo katera bo trajala samo tri dni. Važne točke nove serije so: potovanje skozi Indijo, čez 3000 let ali napredek sveta čez 3000 let, svetovna »Gordon-Bennett« dirka avtomobi-listov v navzočnosti nemškega cesarja, tovarna Epemay za šampanjec itd. Zadnja predstava se vrši v nedeljo 19. t. m.
Ij Smledniški Amerikanec v Ljubljani. Policija jc dobila obvestilo, da je oni Amerikanec ki" je v Smledniku dva brata obstrelil v Ljubljani v službi.
lj Tvrdko Gričar in Mejač bo odslej vodil samo g. Ivan Mejač.
Ij Poljanska drama. Znana poljanska perica O. se je sprla v soboto popoldne s svojim možem (po njegovih izjavah jc krivda na njeni strani, a po njenih na njegovi), ki je vrgel naposled vanjo škaf, a ona vanj skledo. Nato je odšla razkačena in ogorčena ženica v gostilno na jezo pit. Verodostojne priče poročajo, da je izpila .36 (reci šestintrideset) vrčkov piva in se okrog polnoči v zelo razburjenem stanju vračala domov. A zapreke so nastopile svojo neprijetno vlogo. Vrata so bila namreč zaprta in to je za pivo navdušeno perico tako raz-kačilo, da je razbila z golimi rokami vsa okna. Klicala je, naj ii gredo odpret iu pretila, da ima tudi ključ in bo pričela ž njim še hujše razsajati po oknih. No, do tega ni prišlo menda zato ne, ker se je bila že vsa obrezala po rokah. Sedla jc na kanton koncem hiše in premišljevala najbrž svoj junaški položaj. Mimo je šlo zdajinzdaj par ponočnjakov, ki so sc po ponočnjaški šegi pri njej vstavili. Peričin želodec pa je dobil takrat že docela svoje muhe in perica je morala hočeš-nočeš ravnati po njegovih zahtevah, ter je bruhiifla v ponočnjake da so urnih krač odšli svojo pot. Naposled je prišel do nje neki častnik in jo odpeljal k »2idanu«, kjer so ji zavezali rane po rokah. V nedeljo dopoldne je pričala cela hiša, kjer stanuje perica, o tragičnem dogodku. Okna so bila vsa razbita, na trotoarju so se poznali sledovi krvi in drugih snovi.
lj Sofijske razstave se udeležita kot zastopnika slovenskih umetnikov slikarja F. Vesel in Grohar. Na razstavi ne sodeluje noben slovenski kipar.
Ij Nesreči. V soboto je peljal hlapec Jožef Veršič po Emonski cesti poln voz razdrtih peči in nekaj tramov. Ker je bil voz slabo naježen so reči padale na tla in jih je Veršič pobiral. Pri tem je prišel pod voz in se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v dež. bolnico. Veršič je prišel šele pred petimi dnevi iz bolnišnice, kjer je ozdravel na zlomljeni nogi. — Istega dne se jc nek deček igral na Poljanski ccsti na novo grajeni šupi, s katere je padci in obležal nezaveden. Tudi tega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Nepreviden voznik. V soboto popoldne je premogarski hlapec Ivan Grden vozil s svojim vozom s Poljanske ceste na Ambrožev trg tako neprevidno, da je zadel v l71etno Antonijo Retničevo iz Zadvora in jo podrl na tla. K sreči se Remičeva ni poškodovala.
Ij Tatvina kolesa. V soboto popoldne je bilo ukradeno iz veže hiše »Kranjske stavbene diužbe« polirja Antona Nachtigala »Panther« kolo. Tatu je policija na sledu.
Ij Neprijeten gost. Danes ponoči jc prišel v Zalaznikovo kavarno na Starem trgu kliu-čarski pomočnik Ivan Aneškovic, ki konečno ni hotel plačati zavžitka. Ko so poklicali policijskega stražnika, se je Aneškovic zaletel v njega in ga hotel vreči na tla. Šele s pomočjo drugega stražnika so Aneškovca spravili v zapor.
Ij Kaznjenec se je uprl 10. t. m. v tukaj-nj prisilni delavnici. Paznik Pusterle je namreč na ta dan kakor vedno pregledoval izdelovanje papirnatih vrečic. Ko jc kaznjencu Ferdinandu Veidlu ugovarjal, da nc dela prav, se mu jc ta splazil neopazno za hrbet in ga s tako silo vdaril po glavi, da sc jc pazniku ulila po obrazu kri. Pahnil jc kaznjenca od sebe, a ta ga je šc tepci, in tudi ko sta prišla na pozorišče poslovodja Fr. Pavločič in paz-niški nadzornik Kazimir Mtilačck, se kaznjenec ni pomiril, ampak jc ves divji s kamenom v roki upil, da ubije tistega, ki se mu prvi približa. Udal se je šele vojaški straži. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Ij Kadeti kadetne šole iz Kainenice pridejo jutri v Ljubljano. Na potovanju je sedaj četrti letnik.
Ij Pazite na otroke. Vsak dan se vidi po raznih parkih in šetališčih množice otrok, ki sc pri nezanesljivih varuhinjah igrajo po pesku. Ce sc pomisli, da so po takih krajih je-tični liudie pljuvali in tako med peskom razširili bacile, tedaj je ncovrgljivo, da jc igranje otrok po takem pesku zelo nezdravo. Prah sc vzdigujc, otroci ga požirajo s tem pa si žc v nežni mladosti nabirajo kali tuberkuloze. Cc vam so otroci dragi, nc puščajte otrok v teh nevarnih igrah, zabičajte varuhinjam,, da se ravnajo po vaših navodilih:
Ij Umrli so: Marija Rozman, Kolodvorske ulice 25. Tomaž Ulčar, delavec, 50 let, Ra-deckcga cesta 11, Ivan Zupan, mizar, 29 let, Miklošičeva cesta 5, Andrej Vejnik, dninar, 74 let, Marijana Tomšič, dninarica.
Književnost ln umetnost.
"Knjiga pri duhovnih eksercicljah priporočena: »Opitz, Die Schtile Mariens. Kleine Lesungen fiir Marianische Kongregationen« se dobi v Katoliški Bukvami in velja vezana 2 K 50 v._
Razne stvari.
Bivši vojni minister bolan. V lšlu leži težko bolan vojni minister general kavalerije baron pl. Kriegliammer. Na dvornem lovu je padel s konja in se poškodoval. Na Kriegham-merju so se pojavili tudi znaki starosti, ki groze generalovemu življenju. General je star zdaj 76 let.
Potres na Rivieri. Dne 11. t. m., ob enajstih dopoldne so čutili v San Reniu močan potres. Prebivalstva se je polastila panika.
Princ umrl v Izvoščkovem vozu. Nagle smrti je umrl kanonik v Eichstadtn princ Filip Arenberg. Bil jc v Badenskih toplicah in je obiskal tudi Dunaj, kjer mu je postalo slabo. Princa so takoj prenesli v izvoščka, ki ga je peljal v Karlovo cerkev, kjer so ga še previdili s sv. zakramenti za umirajoče, od koder so ga peljali v VViedensko bolnišnico. Princ je bil pa že mrtev, ko ga je bil pripeljal izvošček pred bolnišnico. Bil je v 58 letu.
Beri-beri-bolezen je nastala na hambur-šk ladji »Ozeana« na poti iz Brazilije v Hamburg. Na bolezni beri-beri so umrli kapitan, prvi častnik, en tesar, en mornar in en mornariški vajenec. Parnik je zdaj v Hamburgu v kvaranteni.
Zopet ponesrečen parnik z izseljenci. Iz Marseille v Ne\vyork namenjeni parnik »Brooklin« je ponesrečil v pristanišču Ponta-Delgada. Na ladiji je bilo 330 izseljencev.
100 gostiln so zaprli v Jersey City v Ameriki. To so bili slaboglasni lokah, kjer so se prodajale alkoholne pijače tudi nezreli mladini. Eden med temi krčmarji je imel celo tri gostilne, a so mu vse tri zaprli. Vse pritožbe so bile brezvspešne.
Nesreča v ruskem rudniku. V renardo-vem rudniku v Sjelcah pri Katovicah se je ubilo 14 rudarjev, ker se je utrgal oder.
Končana je stavka mlinarskih delavcev v Budimpešti. Delavci so sprejeli pogoje, ki so jih stavili lastniki mlinov. Vprašanje o nedeljskem počitku se reši po etiketi tekom enega mesca.
Otvorili so električno železnico Meran-Lana.
Orth živi. Baie jc govoril ž njim pisatelj Lacour na njegovi haciendi na Panta di Negri pri Buenos Avrcsu in se imenuje zdaj doti Ramon.
Kako se dobe zastonj črevlji? V Parizu so zaprli ravnatelja neke potujoče igralske družbe zato, ker si je na poseben način prisvojil nove črevlje. V nekem kraju, kjer je prirejal predstave, mu je šla trda za denar, a je poleg tega vse eno potreboval novih črev-Ijcv. Naročil jih je pri dveh črevljarjih in rekel prvemu, ko jc prinesel nove črevlje, da ga desni črevelj tišči. Crevljar je vzel črevelj in odšel z njim, da bi napako popravil in se potem vrnil po denar. Dregi črevljar jc zvedel, da je levi črevelj pretesen, in tudi 011 je storil tako, kakor prvi. Ko sta drugi dan iskala črevljajrja ravnatelja, ga ni bilo že več v tistem kraju. Odšel je z neenakim parom črevljev.
Za botre pri krstu sina nemškega prestolonaslednika dne 29. avgusta so povabljeni peleg pruskih knezov sledeči vladarji: avstrijski, italijanski, ruski, angleški in norveški, nadalje ruski veliki knez Mihael Nikolajevič, grška kraljica, velika kneginja nieklenburg-šve-rinska Anastazija, velika vojvodinja baden-ska, danska prcstolonaslcdnica, bavarska princezinja Ruprecht, bavarska vojvodinja Kari Teodor in šaumburg-lippeška princesinja Adolf.
Razžaljenje veličanstva v armadi. O v
triletno težko ječo obsojenem Jožefu Horacku, vojaku 35. pešpolka, poročajo, da jc bil obsojen Horack prvotno zaradi zapfskov, žalc-čih veličanstvo, v svoji biležnici po vojnem sodišču v osemmesečno ječo, a najvišje vojno sodišče na Dunaju 11111 je povišalo kazen za triletno težko ječo. Vojaka Hajeka so pa obsodili v 6mesečni; garnizijski zapor, ker ni hotel pričati proti Horaku.
Nov vojni zrakoplov, ki sc da voditi, je iznašel bavarski major pl. Parseval. Vsi poizkusi, ki so sc vršili ž njim so se dobro obnesli. Zrakoplova nc ovira niti veter, ki ima 10 metrov hitrosti v eni sekundi. Breme, ki ga lahko nosi, tehta do 3000 kg. Zrakoplov se bo dal rabiti zelo vspešno v vojaške svrlic. Z njega sc bo lahko tudi streljalo. Sam sc bo lahko umaknil strelom s tem, da se dvigne primerno visoko v zrak Tako se bo skoro uresničila vojska v zraku.
Telefonska In brzojavna poročila.
MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
Išl. 13. avgusta. Ministrski predsednik Beck je prišel k cesarju poročat o tekočih zadevah. Popoldne jc bil od cesarja sprejet v avdijenci.
SULTAN IZVEN NEVARNOSTI. Carigrad, 13. avgusta. Sultanovo stanje se je tako izdatno zboljšalo, da je sedaj Izven vsake nevarnosti. Včeraj dopoldne je sultan pol ure urejeval državne stvari, popol-
dne se je pa peljal na izprehod po dvornih vrtovih.
PROTKiRŠKO GIBANJE NA BALKANU.
S r e d e e, 13. avgusta. V Authialu, kjer bivajo večinoma Grki, je bil II. t. ni. protigrški shod. na katerega je došlo tudi veliko kmetov. Grki so streljali na dohajajoče zborovalce, da preprečijo shod. Vnel se je nato boj. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjencev. Anthi-alo so končno zažgali na štirih straneh. Pozvali so vojaštvo. Tudi v Riisčuku, Rainayri in po drugih mestih so bili protigrški shodi, ki so se pa zvršili mirno.
AGRARNI NEMIRI.
Peterburg, 13. junija. Agrarni nemiri v nekaterih krajih še vedno niso končani. Zadnje dni so bili ondi agrarni nemiri v Pol-tavskem okrožju. Roparski napadi, organizirani od revolucionarjev so na dnevnem redu, a policija proti njim uspešno nastopa. PROTI REVOLUCIJONARNEM GIBANJU V ARMADI.
Peterburg, 13. avgusta. Kljub demen-tijem je res, da je car dal velikemu knezu Nikolaju neomejno oblast, da zopet napravi popolno disciplino v armadi. Za pomočnika mu je prideljen Linevič. Veliki knez gre jutri na inšpekcijsko potovanje. MORILEC HERZENSTEINOV IZPUŠČEN.
Rim, 13. avgusta. »Tribuna« trdi, da je ruska policija prisilila finsko policijo, da je izpustila Herzensteinovega morilca.
CAR ODREDIL VOJAŠKO PARADO.
Peterburg. 13. avgusta. Prvikrat po vojski je car odredil, da se bo v Krasnem Selu vršila velika vojaška parada, pri kateri nastopi nad 50.000 vojakov.
Lepo stanovanje
obstoječe iz I ozir. 2 sob, kuhinje in s pritiklinami je za oddati za november termin S prijaznosti pove upravništvo
1-17 3—1 ..Slovenca".
Proda se o
hiša
z gospodarskem poslopjem, oddaljena "I, ure od Ljubljane. Redi se dvoje goved in pripravno za vsako obrt.	1688 3-3
Več pove J. Kordež, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Lepo stanovanje
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri „kamniti mizi") v Zgornji Šiški. 1786 (3)
Kuharica
vajena gospodinjstva in posestva, v starosti 28 let, želi stopiti v stalno službo h kakemu duhovniku na Slovenskem. Nastop takoj ali pozneie.
Ponudbe na upravništvo BSlovcnca" pod „500".	1816 2-1
Krepak deček
se sprejme takoj kot učenec v trgovini A.Pogačnik v Cerknici. 1^3 3-3
1777
Odda se takoj
3-2
stanovanje
z 2 sobama in pritiklinama v pritličju, dalje
dva lokala,
katerih eden je primeren za trgovino, skladišče ali kaj podobnega, drugi pa za delavnico ali hlev. - Več se poizve v Florijan. ul. 42.
Oglas!
Mlinarska zadruga v Čresu
(otok Čres, Istra) prodaja izvrstno, naravno
oljliino olie.
Vsi, ki so ga rabili doslej bodisi za cerkveno ali domačo porabo, so se izrazili najpovoljneje. Radi tega prosimo vse gospode, koji žele imeti naravno oljkino olje, da se obrnejo na gori navedeno zadrugo.	1h>4 7-1
jp™—
I Posojevanje mrtvaških voz. 1
j|l	Slavno občinstvo se opozarja, da se sprejemajo naročila za ■
i® vsake vrste	R
! prevažanja mrliče« z mrtvaškim vozom !
h,
na novo pokopališče, kakor tudi izven Ljubljane ter vožnja duhovnikov pri mrtvaških sprevodih po najnižjih cenah pri
Josip Turku
1792 3-2	podjetniku, Radeckega cesta
J!
naznanilo slav, občinstvu.
Podpisani naznanjam sl. občinstvu, da nisem plačnik za kake brez mojega dovoljenja sprejete obveznosti in da ima v vsaki zadevi veljavnost samo moj lastnoročni podpis.
Adolf Biaupfmann
v VJiabljaiii.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (2) Berite plakate
C^VVVV^VVVVVVV^VVNlfVVVVV^^V^V^^VVVVl K A A A A AA A A A A /'MV A A A A /K/K Ao>V A A A A A A A /<
X
X 8 x
Nlauio p.n.občinstvo!
Podpisani se priporočam prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela, za izdelavo kompletnih rakev na novem pokopališču, r kvenih plošč in okvirov za železno ograjo le iz najbol .ega, trdega za zimo trpežnega Kraškega, Repentaborskega in Dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in ni za zimo stanoviten; — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kararskega marmorja in iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane in jih prodajam po nizkih cenah.
Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13 !<»*:, iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobč nic več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi. Z odličnim spoštovanjem
Ignacij Čamernik
kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec Komenskega ul. št. 26 v Ljubljani.
IA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA A »M
X X X X X X X X X X X X
^ 1379 12-8
Razglas.
154 /
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem dne 6. avg. 1906, št. A 75-/6 dovoljena prostovljna dražba v zapuščini g. Valentina Oblaka v Rudolfovem nahajajočega se drobnega blaga vršila se bode
dne 17. avgusta 1906
od 9. do 12 in od 3. do 6. ure v hiši g. Katarine Oblak št. 87 na Glavnem trgu v Novem mestu, pri kateri se bode prodalo blago skupaj za sodno ceno 2526 K 47 h ali više, ne pa pod ceno onemu, ki največ ponudi, proti gotovemu plačilu kupnine.
Rudolf o vo, dne 10. avgusta 1906.
Dr. Albin Poznik,
1810 l-i	c. kr. notar.
Priložnostni nakup
za moderne
moške klobuke
v vseh barvah po 1745 7
8,10 m 12 gid. tucat

Angleško skladišče oblek
O. ■ K mt Btt a«t <» m/ 1
Ljubljana, Mestni trg S.
prbiteKt "'2 '
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to&na izvršitev.
949 31 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
Ow Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Odda se takoj pod jako ugodnimi pogoji lokal za	1721
prodajalno
na Jesenicah,
v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in skladišča.
Več se izvč pri lastniku Ivanu Fe r j a n u na Jesenicah,Gorenjsko.
Razpisana je
1813 3—1
služba občinskega tajnika in organisia
v Selah, pošta Borovlje na Koroškem.
Prosilci za to službo morajo biti vešči slovenskega uradovanja in dobri organisti.
Prošnje se imajo predložititi občinskemu predstojništvu v Selah
do 1. septembra 1906. Plačilo po dogovoru.
Kuharica
srednje starosti, izurjena v gospodinjstvu, želi vstopiti v službo, najraje v kako žup-nišče. Naslov povč upravništvo. 1808 3-1
trt i 198
„Ljubljanska kreditna baraka w Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
KnpoJ*> in pvoduja VM vrst« rent, »»stavnih pisem, prljoritet, ko-
■unalnifc
obligacij, srečk, delnic, ln devi*.
valut, novcov
Promaia lzda|a Ir vsakemu Žrebanju.
Akcijski kapital I2,§00.000 —. Rezervni zaklad K
Zamenjav« Iti ekRkomptaJe	Daje predujme na vrednostne papirje,
ltirebana vrednotene papirja ln vnovčuj* Zavaruj* areAka proti kurzal tapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojauks ženltnlnske kavcijo.
j&akonpl 'n Jriuju funeU "SiJ	tUi Bo no* a«.ro£IU. --<
Podružnioa v SPLJETO,
Donarn« vlog« •prsjoma v tekočem računu ali na vloine knJUico prol) ugodnim obroHtim. Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dna vzdiga.
Protn^ n ček! «n nnkaznlciml.