Št. 35.
Maribor, dne 11. julija. 1907.
Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Uhaja vsak četrtek in velja i poštnino vred b t Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K b za četrt leta 1 K Naročnina n Nemčijo B K, «a Arug» izven avstrijske dežele 6 K Jui^ T T 3 K"	" ?f ^ 1141 Up^tvo Slovonskega Gospoda^« v Mariboru. - Li8t se deponija do odpovedi. _ Deleinffi „KaSkcga tisCS dTo tJ dobt^j.
lUt brez d osebne naročnine. - Posamem, hsU.tanejo 10 nn - Uredništvo: koroška cesta štev. 5. _ Rokopisi se ne vračajo. - tpravništvo Koroška cesta Štev. 6, Sprejem» naročnino, igrate bwkla3!
itvnto » «krat 15 vbu, s dvakrat 2o vin., za trikrat 95 vb. Za večkratne oglase primeren popust Inserati se sprejemno cto sred. «Jutraj. - Nuwrt« rekl^J,
•o poštnine prost«.
list brez posebne naročnbe. — Posamezni i — Za inserate se plačuje od enostopn» petitvrste
Po volitvah na delo!
Zadnje državnozborske volitve so nam v marsičem podale navodila, kako je treba tu pa tam delati,. kje je treha še posebno Širiti politično izobrazbo. Opoza,r|jam najprvo, da se te volitve veliko razločujejo od prejšnjih, in to zato, ker se voli naravnost in ne po volilnih možeh, in drugič, ker so volilni okraji vsaj deloma (drugače prikrdjeni, kakor prej,ka|r se je seveda moralo zgoditi, ker smo imeli prej štiri, a, zdaj pa sedem poslancev. Konečno so pa zdaj tu,di glede agitacije druge postave, kakor .poprej. Ako vse to vpoštevamo, vemo, kaj nam je storiti: Podružnice S. K. Z. moramo ustanoviti po vseh dekanijah in po vseh župnijah. V teh društvih naj se ljudstvo politično izobi*azuje. Razun teh političnih društev naj se vsaj tam, kjer je količkaj mogoče, osnujejo' bralna in izobraževalna društva, ki imajo namen, širiti vsestransko izobrazbo s časniki, knjigami, predavanjem itd.	t
Kako prepričevalno so volili možje, ki berejo n. pr. „Slovenskega Gospodarja!" Poglejmo zgornjo Savinjsko dolino! Dasi so Ježovnikovi agitatorji trosili najnesramnejše lažj in to v tako peklensko zamotani obliki, vendar) so se jim ti1 možje le pomilovalno smejali in volili kandidata Kmečke zveze. A ti korenjaki berejo marljivo poštene slovenske' liste, vsak skoro ima „Slov. Gosp." in „Domoljuba". Pridobili so brezvestni agitatorji le take na svojo stran, ki ne berejo naših listov ali sploh nobenih.
Tako so širili nasprotniki laž, da, če zmaga Ježovnik, se bodo posestva ljubljanskega škofa razdelila med kmete, ako pa zmaga Robdč,- bodo morali naši kmetje plačevali davek za ljubljanskega škofa. Vsi savinjski volilci so se smejali takim budalostim, le par splavičavjev, katerim so zmiraj liberalci trobili na uho, so lo verjeli. Tako je dobil v gornje-grajskem okraju Robič 1700 glasov, Ježovnik še 500 ne. Okoli St. Vida in Mislinje, Doliča, pa so oblju-bovali Ježovnikovi agitatorji, da bo Ježovnik napravil bolj po ceni tobak, sladkor, kavo itd. In to so tam ljudje verjeli! Naj bi v Savinjski dolini kdo kaj takega zinil! Tam terej, kjer ljudstvo tako hitro verjame takim lažem, ker mu manjka razsodnosti, tam širimo politično izobrazbo; na takih mestih naj bo v vsaki še tako majhni lari podružnica Kmečke zveze,
ki naj poučuje voliice, kaj je sploh mogoče doseči v državnem zboru, in kaj ne.
Učitelji so večinoma vsi pri liiDeralni stranki, nekateri so se trudili na vse pretege liberalne kandidate, naše ijudi so psovali z anajfabeti in z zabitimi bučami, le kar je bilo liberalno, tisto je omikano. Sami pa ližejo biti nedotakljivi in nihče ne more večje pregrehe storiti, kakor če si upa kritizirati šolo, ali pa učitelje same. Vohunili so okoli in vsakega ovadili sodišču, ki je le kje kaj rekel zeper nje: Tako so napravili kmetom mnogo potov in pa stroškov. Sami pa udrihajo po cerkvi in duhovnikih, vtikajo se v pridige in spovednice, to pa jim je morda dovoljeno. Sami so širili letake za Ježovnika, če je pa kdo širil letake za Robiča, so ga ovadili sodišču in ovadbo spisali v nemškem jeziku. To je ,menda celjsko-narodno. Ljudstvu je treba povsod to razjasniti, da bo poznalo svojei prijatelje.
Dalje! Tu so grozno vpili t liberalci: proč s „iarji", a na Dunaju sta Roblek in Ježovnik v društvu, ki šteje 7 (reci sedem) nrvatskih duhovnikov. Hinavci! Ko bi imeli moč, kako radi bi bili tudi na Dunaju vpili: proč s farji, pa kjer jih je premalo, so se pa kaj radi pridružili hrvaškim duhovnikom, ker jih slovenski poslanci niso hoteli.	'
Ljudstvo slovensko, glej, taki so naši liberalci, in s takimi ljudmi nočemo imeti nobene zveze. Zato pa živel Slovenski klub, ki je nastopil možato in dosledno!
Iz državnega zbora.
V torek dne 3. julija se je začela razprava zaradi nepostavnosti pri volitvah1 v Galiciji. Rusini in socialdemokrati so očitali Poljakom, da so bili pri volitvah nasilni in da so delali s sleparstvom. Isto pa so Poljaki očitati Rusinom < in socialdemokratom ter tudi navajali primere. Dai socialdemokrati niso tudi na Poljskem angeljci; o tem smo prepričani, a težko je razsoditi, ali imajo Poljaki ali' Rusini! prav. Menda bomo najbližje resnici, ako rečemo, da se je na obeh straneh grešilo. Zelo sl^ab utis je naredijo pri celi razpravi,! da so socialdemokrati in Poljaki pošiljali pred vsem jude v govorniški boj. Kadar si prišel v zbornico, stal jo jud ter govoril1 z jezikom in mahal
z rokami. Ali eno se mora priznati: vsi gališki ju-dje dobro govorijo nemški, in poljski jud Lowenstein, ki je v poljskem klubu, se je pokazal kot izredno dobrega govornika. Vse je sledilo njegovim krasno govorjenim besedam. Poljaki sami pravijo, da je mož najboljši govornik njihovega kluba. Do četrtka je trajala razprava o nepravilnostih pri gališkin ra/^ merah. Ob koncu seje so začeli Rusini, ko je vstal Poljak Dulemba ter se pritoževal, da Rusini ¡n socialdemokrate vedno motijo govornike, prepevati ru-sinske pesmi. Baron Wasilko jih je komandiral, nek star rusinski poslanec pa jim je taktira!. Ministri so se vzdignili ter se takoj odstranili iz dvorane.
Poslanci» Slovenske kmečke zveze so dobivali zopet žalostna poročila iz domovine. Dne 3. julija je toča naredila veliko škodo v ormoškem, ptujskem in rogaškem okraju.
Takoj so storili poslanci vi tem oziru svojo dolžnost. R o š k a r in P i š e k sta vložilia nujni predlog za podporo ormoškemu okraju, dr. K o-i rošec pa ptujskemu in rogjaškemu. Iz neprestanih vremenskih nesreč, ki dole(tavajo letos naše ubogo ljudstvo,, sklepamo na potrebo, da država uvede sama zavarovanje proti škodi. Potem kmetu ne bo treba beračiti ob takih nesrečah, am^ak on bo imel pravico tudi zhtevati in podporo dobiti!
V petek dne 5. julija se je začelo v državnem zboru razpravljati o socialdemokraškem predlogu, naj se uvede tudi v deželne zbore splošna in enaka volilna pravica. V imenu Slovenskega kluba je govoril dr. Krek ter se izjavil za nujnost predloga. Ljubljanski župan Hribar se je hotel nekaj repenčiti, toda Hribar je proti dr. Kreku duševni revček, in dobil jih je pošteno. Dr. Krek se je pritoževal proti uradnikom, kako so naduti nasproti priprostemu ljudstvu in kako strankarski. Zahtevaj je preustrojiiev vse javne uprave, v vseh zastopih se naj dela in gleda le na ljudski blagor. Omenjal, kako kriVičen in zastarel je lovski zakon, ki je narejen le za visoke in bogate gospode. Za ljudsko zdravje in javne dobrodelne naprave bodo sposobne le uprave, v katerih bo vel ljudstvu prijazen duh. Govornik se torej iz-
Podlistek. Boj z volkovi.
(Dogidbi is južnih Karpstiiv, pro3'o poslovenil y.)
Bilo je zadnje dni meseca avgusta 18 . . Kot nadlogar H.ške grajščine imel sem opravilo 1 visoko v hribih. Spremljevalo me je več mladih tovarišev, ki so, ravno zapustivši akademijo, hoteli stopiti pri našem knezu 1 v službo. Se ve, da se takim služba kar tako in za stalno ni podelila, če so tudi imeli izvrstna spričevala. Naj je prosilca 1 kako pismo še tako priporočalo, kako ugtodeln da je za gozdarski posel, naš knez ga ni z lepo sprejel.
Iz spričevala vidim, kako delavni i ste bili v šoli; sam pa 1 sf hočem prepričati, kako boste delavni v praktičnem službovanju. Ce bode moje spričevalo tudi tako ugodno, kakor je šolsko, potem pa imate 1 pri meni kmalu stalno logarsko službo.
Tako je sprejemal naš knoz logarje v službo. Nam nadlogarjem pa je bjla častna naloga, za izpraznjeno logarsko mesto 1 tega ali onega mladeniča priporočiti.	i
Velikokrat se je svitli knez oziral na naše priporočilo, velikokrat je pa tudi drugače vkrenil. Kaj hočemo? O m je bil naš gospodar, on nam je! dajal kruh, njegova besedaj jje bila za,'nas ediwo odločilna.
Kakor sem že zgoraj omenil, imel'sem poleti v veliki vročini opjavek skoraj osem ur daleč v hribih. Da so se prihodnji logarji izvežbali v praktičnem poslovanju, zraven se tudi bolj natanko seznaniti s kneževim posestvom, odločeno jo bilo, da me pet takih kandidatov spremlja.
Naše torbe so bile dobro preskrbljene z raznimi jedili in pijačo. In Če si zraven še mislile pet
mladenjčev, ki so i ravno šolo zapustili, katerim še ; resno in težaivno delo nikoli ni presedalo, ki skrbi ■ za vsakdanji kruh še niti poznali niso, ki so tako j rekoč živeli le od danes do jutri, vedno vieseli, zmi- j rom nagajivi in dovtipni, mi boste pritrdili, da je ' bilo naše potovanje zelo prijetno.
Lahko si torej mislite, kako veselo ' da je bilo naše potovanje. Ce 'je na prostem polji še tako ve- | lika vročina, v temnem,1 zaraščenem ' gozdiu je le hla/dneje, in- ker smo tudi zjutraj p|rav zgodaf od 1 doma odšli, nismo čutili tiste sopa-rilce, «ki človeku skoraj dihati ne da.
Veselo petje, žvižgamje in vriskanje odmevalo je neprenehoma po prostranem gozdu; marsikatera ; žival se je vzbudila pri našem glasnem klicanju in j smehu, ter začudeno gledala* kaj neki vse to po- ' meni.	•
Dospeli smo do gozdne''koče. Tu so njas pri- ' čakovali trije možaki, ki so nam imeli pomagati nositi prtljjago in ob enem tudi pot kazatil do namenjenega kraja.
Dobre tri ure smo do tje hodili; solnce je začelo že malo pripekati, a truldni še nismo bili. Enoglasno smo iklenili, da dva moža naj neseta po najkrajšem potu prtljago do gozdnega čuvaja na vrhu; mi pa hočemo po različnih potih in stezah priti na določeni kraj.	,
Da ga ne zgrešimo, vodil nas bode stari Jan-ko, saj je on za paznika v tem gozdu že več let, torej mu je tudi znana vsaka stezica.
In zopet se je nadaljevalo veselo pelje in pa vriskanje in to tem bolj, ker smo nosili sedaj le vsak svojo puško, vse drugo, celo steklenice z dob- , rim vinom smo bili oddali nosačema.
Pa naj bo človek še tako mlad, naj bo še tako šaljivega in dovtipoiega značaja, ga vendar vesolost ( mine, kadar se ga polasti trud, glad in žeja. Hodili .

smo že pet ur, odkar smo se' ločili od)1 naših' steklenic.
Prehoditi smo morali globoke jarke in ostre strmine, večkrat tudi preskakati po kamnji gorske potoke, ker se za starega Janka nismo dosti brigali, ki se je" včasiji za par minut ločil od nas, da je take težavne prehode po lažjih potih prehodil.
Kedo bi se torej čudil, če je naš mlajši in naj-šaljivejši tovariš Milan že celo uro molče hodil za nami! Pot nam je lil curkoma po obrazu; obličje mladega Milana bilo je pa postalo prepadeno. Ce tudi smo se sedaj pa sedaj za četrt ure vlegli v senco, tu in tam pili bistre gorske studenčnice, kaj pa to pomaga, ko prej že ceflih pet ur nismo nič zavžili!
Na, to imamo od našega, letanja! začne trudni Milan. Odpošljemo vse po naših nosačih naprej, sedaj naj pa človek od lakote gine. Vsaj Vi, ki ste bolj skušeni v gorskem potovanju, bi bili lahko drugače vkrenili, se obrne proti meni.
Jaz se le malo nasmehnem in pomežikam z očmi. Ravno takrat pa je šel zraven mene stari Janko. Bil je potrpežljiva duša, da malo takih. Dasi je včakal že 70 let, ventfar je vse, kar se mu je ukazalo, opravil zelo urno in natančno. Postrežljiv je bil na vso moč. Ce smo ga popraševali potoma po tej ali oni reči, vselej nam je z veseljem postregel, popisaval kraje, pravil dogodbe, ki so se na tem ali onem kraji zgodile že pred sto leti. ,
Zraven tega je bil pa posebne resnicoljubnosti. Hli/clobni svet logarjem noče tlosti verjeti,; posebno še lovcem ne, saj je celo v pregovor prišlo L«že, kakor lovec.	'
Ce tudi je naš Janko veliko občeval z logarj-' še več pa z lovci, med katerimi je gotovo tudi kater, imel to slabost, da je kaj drugače povedal, kakor je bilo v resnici. Vendar nAš stari Janko se pri tem ni čiisto nič okužil. Kg,r je on povedal, zanesti si se
•i, .¡n
reka v svojem iji v imenu svojih tovarišev za splošno in enako volilno pravico v deželne zbore.
•
* *
Dr. Krek je govoril precej dolgo in vedno več poslancev se je zbralo med govorom okoli njega. Kar je novi državni zbor zbran, se še ni slišal govor, ki bi imel toliko globoke vsebine, tako visokih misli in kojega bi prevevala taka ljubezen do ljudstva. Poslušalci, posebno kateri še Kreka niso poznali, so bili očarani od krasnih misli in večkrat je prekinilo govornika med govorom burno ploskanje, pač nenavadno odlikovanje tutii v zbornici1. Ko je končal, nastal je čuden prizor. Seveda so min prijatelji ploskali in čestitali. Toda tudi voditelji drugih strank in kar se je posebno opazilo, tudi socialdemokrat je so prihajali h govorniku, se- mu predstavljali ter mu čestitali. Cela zbornica je stala pod utisom Krekovega govora in po hodnikih se je živahno razpravljalo, o govoru in govorniku. Kdo je Krek, odkod, kaj je študiral, kako stališče zavzema v domovini, ta in enaka vprašanja so se stavila. Slovenski klub, kateremu je Ploj prezirljivo obrnil hrbet, je dobil v Kreku izredno moč, ki odvaga deset vladnih' dvornih svetnikov.
*
* *
Poslanca Slovenskega kluba Demšar in RoŠJc/ar sta stavila interpelacijo zaradi odprtja mej za živino nasproti balkanskim državam. Dne 5. julija jima je poljedelski minister grof Auersperg odgovoril ter rekel, da v trgovinskih pogodbah, ki se bodo sklenile z balkanskimi državami, ne bo glede m, uvoz živine nobenih določb, kil bii oškodovale naše kmetijstvo. Balkanske države ne bodo imele več
tokih ugodnosti kot predlanskem.
*
* *
V torkovi seji dne 9. julija se je končala razprava o splošni in enaki volilni pravici zaf deželne zbore. Govoril je ljubljanski župan Hribar in odgovarjal dr. Kreku. Njegov govor ni naredil nobenega utiša.' Pri glasovaju se je zavrgla nujnost za splošno in enako volilno pravico za deželne ^bore. Na to je bil predlog v razpravi, da se vojaki ob času žetve pustijo na delo. Tudi ta predlog ni dbbil potrebne dvetretjinske večine. S tem so bili nujni predlogi rešeni in zlačela se je razprava o začasnem proračunu, ki bo trajala menda celi ta teden.	« * *
•
Dne 9. julija se je ustanovila v državnem zboru kmečka zveza, katera šteje že sedaj 262 poslan-eev. Njen namen je braniti kmečke zadeve v državnem zboru. Vsi poslanci Slovenskega kluba so pristopili k tej zvezi. Posvetovanje je voidil u|d Slovenskega kluba g. poslanec Povše, ki je izvoljen tudi ▼ stalno načelništvo. V posvetovialem zboru zastopa Štajersko Roškar, Kranjsko Demšjfer, Primorsko Fon.
• « •
Poslanci Roškar, dr. K o r o š e c in tovariši so v seji dne 9. julija vložili na poljedelskega ministra interpelacijo zaradi previsoke cene galice. V interpelaciji so poslanci razložili slabo stanje naših ▼taogradnikov, kateri komaj zmagujejo stroške za obdelovanje vinogradov. V isti seji je stavil dr. Benko-vič s tovariši interpelaciji na ministra notjrajnjih zadev in justičnega radi kaznjive pisave „Štajerca" v Ptuju ter preosnove tiskovnega zakona in sodne oblasti porotnikov; predlog ža odpra,vo reialnih fidej-komisov s posebnim ozirom na razmere v brežiškem okraju; predlog za podržajvljenje pr|emogokopov; preldlog za določitev maksimalnega delavnega časa 8 nr v rudokopih ter za zdravje« nevarnijh podjetjih, 10
smel, da je resnica, in najbolj si se stiaremu možu zameril, če si dvomil, je-li vse tako, kakor pravi, ali ne.
Ko je sedaj mladi Mijan videl našega vodnika m spoznal, da njegovo očitanje mene ne rani dosti, spravil se je na njega.	*
No starina, ga nagovori, kakor se mi zdi, menda ne bomo dosti pred sodnim dnevom dospeli do te gorske koče, tako nas vodiš okoli. Sefdaj nas pelji tje po najbližji poti, kajti jaz sem lačen, nef kakor pes, ampak kakor volk.1
Kaj, kakor volk ste lačni, gospod? mu Janko počasi odgovori. To je zares čudno pri tako mlaflem gospodu; pa to prFde menda bolj od kraja, na katerem se ravno nahajamo, kakor pa od pota, po kar terem smo hodili.
J£aj}? Kako? Od kraja,! kjer smo? Kfcke to misliš? ga začuden vpraša Milan.
Da! da! od kraja, od mesta, kjer se ravno nahajamo, pritrdi Janko.
Kako to? Kam meriš s tem odgovorom?
Kraj, kjer se ravno nahajamo, imenuje se volčja jama.
Dasi! zares .vsi utrujeni, se vendar glasno na-smejemo starini.
Pa naj bo tako, ktakbr ti praviš, odgovori ne-voljno Mifeji, Ie škoda, da tudi volčjega mesarja ni še tukaj.'.
fMislilr je, da se te gozdni čuvaj le iz njega, norčnj».
ur v tovarnah in obrtniških podjetj,h; nujni predlog za državno podporo po kobilicah poškodovanim posestnikom v laški okolici; nujni' predlog za podporo občini Planina; nujni predlog za Zabukovje.
Zaupnica našim poslancem, nezaupnica Ploju.
Brežice. Izjava. Odbor kat. pol. društva „Sava" za brežiški in- sevniški sodnijski okraj s sedežem v Brežicah je sklenil v svoji seji dne 30. junija t. 1. soglasno, da pozdravlja in. odobruje' ustanovitev Slovenskega kluba in možato postopanje poslancev, ki so ostali zvesti načelom Slovenske kmečke zveze, ter jim izraža svojo popolno zaupanje.
Zajedno pa obsoja društvo kjorak gosp. dvornega svetnik dr. Ploja in ga odločno, poziva, da položi mandat nazaj v roke Kmečke zveze, ki m« ga je bila priborila s težavnim naporom.
Temu sklepu pridružujejo se tudi krajevni odbori Slovenske kmečke zveze v brežiškem in sevniš-kem okraju.
Politični ogled.
—	Deželnij zbori. Vfa4a namerava sklicati na dan 10. septembra k daljšemu zasedanju vse deželne zbore, izvzemši tirolskega in češkega.
—	Na Ruskem se ponavljajo veldno napadi na uradnike in blagajne. Minole dni so hoteli uporniki, razrušiti tir, po katerem se je, imel peljati vojaški vlak. Tir je bil samo nekoliko poškodovan.
—	Nova rnsko-japonska vojska. Ruskemu vojnemu ministrstvu je došlo poročilo, da se pripravljajo Japonci na novo vojsko proti Rusiji, v kateri hočejo zadati Rusiji smrtni udarec. Japonska diplo-matična. pogajanja z Rusijo o Sahalinu in o ribiški pogodbi so le navidezna. Japonski generalni štab je natančno poučen o ruskih razmerah in sodi, da j'p sedanji trenutek ob omajanih rupkih razmerah' najbolj ugoden, da obračuna z Rusijo, ker je razširjena nezadovoljnost tudi v armadi. Ruski vojaški; krogi so glede na drugo vojsko z Japonsko zelo brezupni. Ruskega brodovja ni več. Port Artur je v japonski oblasti. Japonci zato lahko osvoje Vladivostok in prodirajo na Bajkal.
—	V Indiji se je pojavilo zopet močneje gibanje proti Angležem. To gibanje širijo japonski agentje.
—	Japonska in Amerika. Združene države severnoameriške pošljejo to jesen 16 velikih bojnih ladij v Tihi ocean. Listi pišejo, da ja to naperjeno proti Japonsko.
—	Kmečki nemiri na Rmnnnskem. Da pomiri zadnje kmečke nemire na Rumunskem, izdala je rumunska vlada oklic na narod, v katerem je obljubila, da uvede kremenite preosnove v kmečkem vprašanju. Sedaj je prišel čas, da se te preosnove nresničijo. Ali vladni krogi, ki so prej izjavili, da ni nikakih težkoč pri uvedbi teh preosnov, pravijo sedaj, da je nemogoče obljubljeno uresničiti. To vladno umikanje je izzvalo skrajno nezadovoljnost in ogorčenje med narodom in rumunski listi ne taje več, da pride do novih kmečkih nemirov.
—	Praski Poljaki. V našem listu smo že večkrat poročali, kako grdo postopa pruska vlada s Poljaki. V odpor se Poljaki krepko organizirajo in so stavili na vlado sledeče zahteve: Mi zahtevamo, da se odpravi naseljevalna komisija, zakon o naseljevanju, kakor sploh vsi izjemni
Nič se ne bojte, je* nagel odgovor, tudi ta se bode dobil, naravnost proti njegovem« stanovanju korakamo.
Pusti te neumnosti; če tudi' sem lačen kot volk, ti se vendar ne boš iz mene norčervial.
Bog mi bodi milostljiv! Gospodič, jate, govorim resnico., Kako naj tudi pristuje meni, staremu možu, norčevanje ?
Gozdni čuvaj Simen, h katerem« smo namen-jenil se imenuje volčji mesar, to ve vsak otrok v okolici: in ta kraj, kjer smo sedaj, se zavoljo neke dogodbe imenuje volčja jama.	/
i OjČp, s takimi lažmi si gotovo krajšate svoje dolge zimske večore, kaj ne da? Povejte mi le še to, ali ste si to novico ravno sedaj itemislili, ali ste pa s to izmišljijo! že tudi druge nadlegovali ? ga nekako zauičljivo zavrne Milan.
Gozdar obstane in sr-po pogleda, mladeniča.
To pač ni lepo od Vas, giospocj. Kanf sem jaz govoril, je popolnoma resnično, nič ni izmišljenega zraven.
Kako pa to, da pride gozflni čavai Simen do priimka: volčji mesar?, vpraša^n sedfaj jaz starega Janka, da bi makoliko ohladil veliko jezo, v katero so ga spravile nepremišljene besejde našega mladega tovariša. •	t
To naj Vam sam pove, vsak človek ve najbolje za svoje zadeve, bil je kratek odgovor nevoznega moža.
Videlo se je, da ga je ze|o žalilo, ko mu je tako malo zaupala naša ttnižbteu nobene besede ni
zakoni. Mi zahtevamo, da se uvede poljski učni jezik v šolah in drugih učnih zavodih, da se nastavljajo izključne poljski uradniki, da se uvede splošna, enaka in tajna volilna j |>ra»ica za deželni zbor in občinska zastopstva. Mi zahtevamo nadalje, da se takoj razpusti društvo „Ostmark" (slično naši „Sttdmarki"), da se podpira poljske znanstvene in obrtne organizacije tako, kakor se že podpira nemške; mi zahtevamo obširne svobode tiska in poljskih društev in največ» svobodo govora, osebe in vesti. To so naše zahteve. Nam se je sicer obljubilo, da se jih izpolni in to moremo torej zahtevati z vso pravico!
—	Zveza katoliških poljedelcev čeških je imela svoj občni zbor, na katerem se je razpravljalo o sedanjem političnem položaju med češkimi kmeti. Pritoževali so se nad strankarstvom uradništva, o gonji socialdemokratov itd.
—	Ogrsko. Vsled protiustavnega koraka ogrske vlade glede železničarake postave, so zapustili hrvaški poslanci ogrski državni zbor. Na potu proti domu jih je ljudstvo povsod navdušeno sprejemalo.
—	Hrvatsko. V Zagrebu so se vršile minole dni hude demonstracije proti novemu banu. Trije sekcijski načelnike pri hrvatski vladi so odstopili zaradi novega bana. Minolo nedeljo so zopet priredili hrvatski poslanci mnogo shodov, na katerih so ugovarjali proti madžarski nasilnosti.
—	Maroko. Proti znanemu marokanskemu roparja Rais-Uli je poslal, kakor smo že enkrat poročali, maro-kanski sultan svojo vojsko. Ker ta ni nič opravila, začel je sultan z dobrim. Upal je, da bo z denarjem kaj dosegel. Poslal je Rais-Uli-ju svojega dvorjana Kaid Maolean, da se isti žnjim pogaja. Rais-Uli je pa sultanovega odposlanca prijel in ga ne bo prej izpustil, dokler se ne ugodi njegovim zahtevam.
Razne novice.
*	S pošte. Prestavljen je poštni asistent Ferdinand Paulnsteiner iz Maribora v Gradec, Ludwig Dworak iz Ptuja v Maribor, Franc Pillwa iz Zidanega mosta r Ptuj. —
*	Rezervisti — kolesarji. Pri letošnjih cesarskih manevrih rabijo mnogo Kolesarjev. Dotični rezervisti, ki se kolesarji, lahko naredijo orožne vaje s svojimi kolesi in naj to naznanjo do 19. t. m. pristojnemu dopolnilnemu poveljstvu. Po vaji dobijo 10 K odškodnine.
*	S šole. Za nadučitelja pri Sv. Marjeti ob Pesniei je imenovan tamošnji učitelj g. Ivan Spritzei. Stalno je nameščen učitelj Ivan Loose v Zagorju, učiteljica Ida Koller na dekliški šoli v Ptuju, Marija Lindtner v Dobju, Antonija Rauniher v Št. Jakobu v Slov. gor. in Frančiška Putz v Št. Juriju ob Pesnici. V pokoj je stopil nadučitelj Anton Hren v Št. Janžu na Dravskem polju.
*	Sprejem v učiteljišče v Mariboru. Zapisovanje gojencev v prvi letnik moškega učiteljišča, ki je bilo določeno 14. t. m. oziroma sprejemni izpiti 15. t. m. se ne morejo izvršiti. Ali bo mogoče začetkom šolskega leta 1907/08 vzprejeli se nadaljno, vsekakor omejeno število gojencev v 1. letnik, se bode javno oznanilo pred začetko* šolskega leta.
*	Razpisano je mesto nadučitelja na Ranču pri Ormožu (II. pl. r.), in mesti učitelja in učiteljice v Št. Vidu pri Ptuju (III. pl. r.). Prošnje do 31. t. m.
*	Celjska Domovina se huduje, da sta Roškar in Pi-šek stavila predlog za potoči poškodovane ¡dne 3. julija ter pravi, da bi ne smela tako hiteti, ampak čakati na poročila, sploh pa bi naj to zadevo pustila dr. Ploju. Na to odgovarjamo: Prišla so pisma na Slovensko kmečko zvezo, naj njeni poslanci store potrebne korake v zadevi toče dne 3. julija. Samoumevno je pač potem, da sta Roškar in Pišek vložila nujni predlog za ormoški okraj, kakor je to storil
bilo spraviti več iz njega, in tako smo tudi mi molče dalje korakali.
Kmalu smo dospeli vrh gore, od kodjer se nam je kazal krasen ravgled. Pred nami bila je planina, zaraščena z gosto travo, obsevana s prijetnimi cvetlicami. Sredi planine pa precej' prostorno posestv» gozdnega paznika Simna.
Ko smo se tu nekoliko okrog ozrli, pride nam nasproti visok, širokophačat možak; Bil je,' gozdni čuvaj Simen. Po kratkem pozdravu pelje nas v svojo hišo.	i
Tu nas je čakalo več najemnikov, ki so prišli ponoviti ali potrdit pogodbe, naj si bo že zavoljo lesa, pašnikov ali drugih stvari.
Bili so vsi ravni kot jelka, visoke, močne postave, z dolgimi,) črnimi lasmi iti s temno-svitlimi očmi. Kdor ni še videl zalega Rumunca v južnih Karpatih v svoji narodni noši, temu bi ga zastonj opisoval.
Razveselil sem se,* ko sem zagledal take 6vr-ste postave* Vsak je imel za pasom vt nožnioi kratek nož, menda za obrambo, ko bi ga kakfe zver* napadla. —
Ko smo se jim približali, odkrili so se nan vsi, stareji je stopil korak naprej, spoštljivo se nam prikloni z glasnim pozdravom: Bog Vas sprejmU' Vsi drugi pa 60 aa njim skupno pozdrav ponovili.
¿Dat}« prihodnjih)
dan pozneje tudi dr. Korošes za ptujski iu rogaški okraj. Neumno je trditi, da bi škodovalo tako postopanje dobri stvari. Čim več posiancev se poteguje za eno stvar, tem lažje se doseže. Sicer pa Domovina sama sebe bije po hi-navsk em obrazu, ker so njeni pristaši naprosili vsenemškega. Mark A/a, da je zaradi toče dne 17. maja v rogaškem okraj« stavi/ noj ni predlog. Hoteli so to nesrečo izrabiti proti dr. Korošcu, ki pa se ni vjel v past, ampak storil svojo dolžnost za volilce v obsežnejši meri nego Markhl. „Domovina" ni imela grajalne besede, ko so se liberalci iz sovraštva do dr. Korošca obrnili na Nemca, sedaj pa se krega, ko se ljudje obračajo do svoje braniteljice „Slov. kmečke zveze". Celjska „Domovin*", kje je hinavstvo?
*	Vsenemški poslanec Markhl, do katerega so se obrnili liberalci za pomoč zaradi toče dne 17. maja, je v svojem nujnem predlogu navedel le nekatere občine in pri nekaterih občinah označil škodo mnogo manjšo nego je bila v resnici. Dr. Korošec je navedel vse občine ter imenoval škodo v isti visočini, kakor so mu jo napovedali župani. Liberalci z vsakim svojim korakom škodujejo ljudstvu.
*	Za nov vlak od Maribora proti jugu. Poslanec Pišek bil je danes dne 9. julija pri ravnateljstvu južne železnica ter izrazil željo prebivalstva, da se vpelje nov vlak iz Maribora do Poljčan od 2 do 723 ure popoldne, kteri bi imel zvezo z vlakom od Poljčan v Konjice ob 3 uri 20 min. Ker je to nujna potreba, naj pošljejo vse interesirane občine peticije na ravnateljstvo južne železnice ali pa drž. poslancu Piš; ku.
*	Tržne vesti. Danes je najvažnejše gospoiarsko vprašanje za Avstro-Ogrsko, kako bo izpadla letošnja žetev. Zadnje poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva je bilo precej neugodno ter se je cenila letina pod srednjo. To neugodno poročilo pa so hoteli prodajalci izkoristiti, ali le z neznatnim uspehom, ker poročilu se ni verjelo, ampak se je cenila letina z zasebne strani bolje in to z vso pravico. Poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva z dne 4. julija se glasi precej ugodneje, letina pšenice se ceni za 137 mil. mt. stot., višje toraj na 33 mil. met. stotov. Nad ržjo že poje srp, medtem ko bo pšenica v nekoliko dneh prišla pod koso. Velika vročina je povzročila prezgodnjo zoritev. Povdaijati pa še moramo, da kraji, ki so prej neugodnejše poročali, so danes primorani javiti g godna poročila, posebno zasebne cenitve prekašajo daleč uradne. Ruska poroča o svoji letini jako neugodno. Razna ugodna poročila so nekoliko ohladila borzijance, kateri so vsled velike vročine pognali jako vi soko. Kakor nam je znano, se budimpeška borza posluži vsakega, tudi najneznatnejšega poročila, da začne regoviliti. Ker je vročina res ve'ika, so imeli borzijanci takoj celo kopico poročil pri rokah, da je pšenica, naenkrat polna rje, da prehi ro zori, prilezla je zopet razna golazen itd., in cena je šla znatno navzgor, ter to še danes občutimo. Navedenim dejstvom nikakor ne moremo odrekati posledic, ali kako ve like so te, tega še ne moremo presoditi, ker deloma je padel dež in posledice vročine zmanjšal, potem pa pšenica malo pred žet v o itak rabi vročega solnca, da dobro dozori. Kakor poročajo dunajske vesti so se začele cene pšenice močno zvišati. Th teden se je pšeniea zdražila za 45—50 h. Tudi rž, koruza in oves se podražujpjo. Konsum je vedne večji. Z ječmenom se pa še vedno nič ne trguje. Hmelj ima nestalne cene, promet neznaten. Meso na Dunaja: Govedina K —.80 do 160, teletina K—64 do 160, svinjina K 1-28 dc 1 68. Teleta' K — 80 do 140, ovce K 120,
■ svinje K 1-1« do 140 kg.
*	Zadružna predavanja in ustanovitev zadrug. Z več strani se jo pisado Zadružni zvazi v Ljubljani, da 'bi priredila po Koroškem zadružne poučne tečaje in predavanja, bodici, da. se misli ustanoviti liovo zadruge, ali pa prirediti poučen razgovor tudi pri že obstoječih zadrugah. Z ozirom na to nam sporoča Zadružne, zveza v Ljubljani, da je gleda predavanj, poučnih tečajev in ustanovitve zadrug drage volje na razpdiago vsem onim gospodom, Ki to žele, samo prosi, da se jo pravočasno obvesti o potrebi govornika. V to svrho odpošlje svojega tajnika, znanega .zadružnega* t strokovnjaka gospoda Svetoslava Premrou, ki nastopa že celo vrsto let kot zadružni govornik po slovenskcHhrvatskih krajih naše države.
*	Ustanovitev podružnice Zadružne zveze v Ljubljani v Mariboru. Na, zadnjem občnem zbor« Zadružne zveze v Ljubljani dne 27. m. m. se je glasom spremenjenih pravil pomnožil odbor in so se izvolili iiz Štajerskega v odbor sledeči gospodje: gg. drž. poslanec dr. A. Kon £ee in drž. poslanec dr: I. Ben-kovič ter L Gorišek, vikfar iz Celja. Dne 15.- t, m. se snide odbor k seji in se bo pri isti razpravljalo o ustanovitvi pododbora podružnice Zadružne zveze v Ljubljani na Štajerskem. Pododbor bo imel najbrže svoj sedež v Mariboru. Ker ima ljubljanska Zadružna zveza na Štajerskem že lepo število slovenskih zadrug včlanjenih, je želeti, da se kmalu i izvrši ustanovitev pododbora. Štajerska podružnica bo deželna organizacija naših kmetijskih zadrug. Več bomo o tem poročali pozneje.	'
*	Odbor kat. tiskovnega društva v Mariboru. Občni i zbor, ki se je vršil dne 4. t. m., je izvolil nov odbor, ki se je sestavil tako-le: dr. M. Matek, predsednik; dr. Fr. Kovačič, podpredsednik; Fr. Spind-ler, tajnik; dr. Anton Jerovšek, blagajnik; dr. Korošec, dr. Medvc-Vl, dr. Mlakar, dr. Somrek in M. Sftrnkl, odborniki.
*	Shod poštarjev in oficljantov se je vršil, kako- -.o jor-očali že časopisi, v soboto 29. rožnika ob mr.o-obrojnj] udeležbi v dvorani hotela „Ilirija" v Ljubi; i-i. Na shodu se je sklenilo, razpustiti staro d ruši v o , v^t^rjev ter ustanoviti novo. To društvo bode imelo sedež v Ljubljani ter pod svoje okrilje zbijalo vso poštarje, oficijapte in» aspirante Kranjske 'n Primorske. Sedanja deželna zveza olicijantov in •tspiri s sedežem v Trstu prevzame pa vse po-
stne uradnike v Istriji in otokih. Dan ustanovitve ; novega društva naznanil se bode pravočasno po vseh ; časopisih. Dolžnost vsakega poštnega uradnika je, ' udeležiti se . tega preimenityiega zborovanja. Pojasnila d(aje: Krajni odsek poštarjev in olicijantov v Ljubljani !
*	NeČuveni čini liberalne stranke. Zveza slovenskih posojilnic preganja katoliško misleče uslužbence. Dr. Kukovec ima to zaslugo, da je povzročil bratomorni boj na Štajerskem. Smrt klerikalcem, to je gesloi te krvoločne stranke s hinavsko pobožnostjo. V zadnjem času so vrgli kar štiri katoliško misleče ljudi iz službe na cesto. Žalska občina je odpustila dosedanjega tajnika in ravnotako dosedanjega.' redarja edino iz tega vzroka, ker sta somišljenika katoliške stranke. Siromaka sta zdaj brez kruha na cesti! In to je občina poslanca Robleka! Se hujše je pa, da istotako krvoločno ravna Zveza slovenskih posojilnic, pri kateri je toliko denarja katoliško mislečih ljudi. Samo radi katoliškega prepričanja so vrgli; iz tiskarnei enega knjigoveza, in iz Zvezne trgovine trgovskega uslužbenca. Obe žrtvi katoliškega prepričanja sta morala iti iz domovine v tujino s trebuhom za kruhom. Tako je delo svobodomiselne napredne stranke!	'
*	C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Zavod obsega nastopne oddelke: I. Zimskei tečaje za. stavbene obrtnike ('zidarje, kamnoseke in tesarje). II. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za: stavbeno in pohištveno mizarstvo, strugarstvo,' rezbar^vo, kiparstvo, pletarstvo. III. Dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za: umetno veaenje, šivanje či-pek, pletenje (klekljanje) čipek. IV. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. V. Javno risarsko šolo za deklice. Šolsko leto 1907-1908. se prične za oddelke II. do V. v četrtek, dne 19. septembra 1907. Zimski tečaji za stavbene obrtnike se otvorijo 3. novembra 1907. Vpisovanje v te tečaje' se vrši zadnji teden meseca oktobra. Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj in posebne strokovne oddelke s triletnim poukom. Pripravljalni tečaj ima na-
j logo, nadomeščati prve razrede srednje šole ter po-i dajati učencem splošno podlage za katerokoli obrt. ! Vzprejemni pogoji za učence in učenke se izvejo od ravnateljstva.
*	Zveza lav. dušnih pastirjev in kateiietov. Pri zadnjem občn?m zboru Zveze lavantinskihl dušnih pastirjev in katehetov se je sledeče sklenilo glede nemških belic, katere uradi pošiljajo župnijskim ura dom. 1. Vse nemške golice se vračajo z opombo: Ker je uradni jezik avtonomnega župnijskega urada N. slovenski, se ne more rabiti. 2. Nemške tiskovine se nikakor naj ne izpolnjujejo, ampak mesečni izkazi se naj pošiljajo na navadni poli belega papirja, kjer se umrli in nezakonski otroci vpišejo eden za drugim z •običajnimi podatki, kraja, starosti, časa itd. Voditelji matic tudi naj nikakor ne naročujejo slovenske tiskovine pri državni tiskarni. 3. Vsako preganjanje zaradi tega od katerekoli strani naj se naznani Zvezi z doslovnimi odloki. 4. Odbor Zveze naj se obrne po našem poslancu do Slovenskega Muha, da stori primerne korake. Odbor Zveze lavantinskih dušnih pastirjev in' katehetov je v svoji zadiiji seji sklenil, da bo prihodnji občni zbor dne 4. septembra ob 11. uri* dopoldne v Poljčanah in da se glede na nenavadno ugodno gmotno stanje zniža udnina z vstopnino vred na 2 K. Vsa pisma, zadevajoča Zvezo, se naj
; zanaprej pošiljajo g. Fridrihu Kukoviču, tačasnemu podpredsedniku.
*	¡Nov denar. Zlati po 100 K pridejo v kratkem v promet. Tudi dobimo nove 20-kronske bankovce, ker se sedanji prelahko ponaredijo.
*	Liberalci so povsod enaki. „Reichs#ost" piše: Na nekem zborovanju je liberalni uradnik Alex. Tichy govoril in da bi poslušalce po potrebi navdušil, zabavljal je po zmožnosti čez „farje" in je povedal vernemu občinstvu to le „strašno" zgodbo : moja majhna hčerka obiskuje šolo v Lichtensteinski ulici. In tu je rekel katehet pri verouku: „Povejte doma očetu, če ne bo volil krščanskega socijalca, bo vekomaj pogubljen." Verni liberalni gospodi so vstajali lasje in viharno razburjenje je nastalo po sobani. Dotični katehet o vspj «ivari ni slutil nič io še le iz časnika je zvedel, kakšno hudodelstvo da je nčinil. Vložil je tožbo zoper iznajdljivega liber, govornika, Ticby se je silno k laver no obnašal pred sodiščem. Ni ene besede ni mogel dokazat1. Moral je brezpogojno priznati, da je vse zlagano. To je moral pism&DO potrditi, za odpuščanje prosili, 60 K plačati za obrambno društvo duhovnikov, na kar je katehet odstopil od tožbe. — T« je samo eden slučaj izmed sto drugih. Kdor je imel pri nas priliko brati liberalne liste „Domovino", „Narodni List41 „Slovenski Narod" itd. mej volitvami, je bral lahko vsak dan takšne laži, ki jih liberalci vriDejo sedaj v šolo, sedaj na prižnico ali pa kar v spovednioo. N p«lli duhovnik o tem dostikrat niti ne zve ne, ali pa jo n resnica pisana v taki obliki, da »e ne da tožiti in zahtevati zadoščenja. Sicer pa naši iiberalni listi zavolj Javne poštenosti" ne prekličejo nikdar svojih laži in ne sprejmejo nobenega popravka, čo se jib ne prisili. Sicer pa ee ti „javno pošteni" listi lotevajo zdaj druge prakse glede obrekovanja duhovnikov, ki je bolj vama in dosti lažje rabljiva in liberalni iznajdljivosti silno priložna; pogosto nič več imenoma ne napadajo, rek61e: „neki" duhovnik; kaj ne, to se da složno lagati! Ali pa rejo celo poročati, kaj se v spovedni^nh godi, to je že cei<> lahko in pa junaško deilo; ko se duhovnik ne more zagovarjati. Toraj le korajtoo obrakujte, liberalna goppoda.
Mariborski okraj.
m Čebelarski Shod se vrši dne 21. julija pri čebelnjaku vilteskega oskrbnika g. Martina Vidovič v Breste-nici pri Mariboru. Začetek ob 3. popoldan po večernicah. Predaval bo potovalni učitelj g. Jurančič. K temu prvemu slovenskemu predavanju v Brestenici se vsi kmetje, posebno pa čebelarji prijazno vabijo!
m Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, dne 7. julija, zjutraj ob dveh je med strašnim gromenjem strela udarila v hišo Janeza Kukovec, kmeta v Andrencih. Zgorel je samo gornji del hiše, kar je bilo leseno. Gospodarska poslopja, stoječa tik hiše, so dobri ljudje, ki so prihiteli na pomoč, z velikim trudom rešili. Škode je blizu 1000 K, zavarovalnina pa znaša komaj 400 K.
m Poljčane. Zadnji „Laži — Štajerc" se bridko pritožuje, da pri nas ni miru in prav ima: po cele noči razsaja neki človek po naši vasi, da pokojaželjai Poljčančani niti spati ne moremo. Ta človek se je pretekli teden v nočnih urah zabaval s tem, da je sredi Poljčan vpil in kričal in se pretepal tak6, da se je veliko ljudi predramilo iz sladkega spanja. Opomnimo g. župana, naj drugekrati kratko-malo pusti aretirati tega divjaka. — Slavno c. kr. okrajno glavarstvo vprašamo, ali velja pasji zapor samo za nas revne kmete, ne pa tudi za „plemenite in jako priljubljene in vrle gospode" in njih prijatelje? Kajti njih psi se navadno brez nagobčnika veselijo zlate prostosti. — K poročilu o ponesrečeni 11 letni Ani Potisk še dostavimo, da glavna krivda zadene pač gospodarja, ki komaj 16 letnemu in nekaj slaboumnemu hlapčeku izroča svoje kenje.
m Poljčane. Slavna delniška družba! Vprašamo Vas, koga ste nam pa poslali kot depoziterja v Vašo zalogo v Poljčane? Ali ni to oni znani g. Mlaker iz Trbovelj, kije imel vedne opravke 8 sodnijo. Tudi tukaj ima svojo roko pri mnogih tožbah zraven. Zvezal se je z našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki in povzročil prepire in blatenje naših mož v ptujskem Štajercu. G. župnik in sploh vsi zavedni možje so mu na poti. Zato pa poživljamo vse krčmaije, ki odjemajo pivo pri delniški zalogi, da zahtevajo od družbe narodnjakom nikakor ne nasprotnega moža.
m V odgovor. V zadnji številki ptujskega Štajerca se mi očitajo grozne laži. Z g. župnikom delama, kakor se piše, vedni nemir v fari. Najpodlejše laži so izmislili ti naši gospodje, da bi me očrnili. Odkod je pa vzrastlo to sovraštvo ? Gotovo iz tega, ker sem se potegoval pred volit-vijo za našega kandidata g. Pišeka. Na lažnjivi dopis odgovarjam le toliko: Že 38 let sem zagovarjal in branil naše geslo: „Vse za vero, dom, cesarja! in hočem pri tem delu vztrajati tudi v bodoče. Vaših lažij itak nihče ne verjame. Zato si pa tudi štejem v čast, da me obrekujete Vi, ki Vam je vera deveta briga, Vi, ki Vam je vsak Nemec — bog. Dokler me bo blatilo ptujsko lažnjivo kljuse, bom vedno mirno spal. Jaz pa hočem po poti, ki sem si jo začrtal, naprej. Moje geslo je in ostane: „Naprej za krščansko narodno stvar!" čeprav me obrekujete in lažete o meni, kolikor morete. Poljčane, 8. julija 1907.	Gajšek.
m Sv. Peter pri Mariboru. Naši bojevniki iz L 1866. so, imeli dne 3. t. m. pri M. B. na Gori za svoje' padle tovariše slovesno sv. mašo, ki so se je udeležili vsi še živeči takratni, junaki, pa tudi veliko drugih dosluženih vojakov. Lepo je bilo videti to četo mož, ki so jim večinoma odlikovanja dičila pogumne prsi.
m Narodni fantje na Ritoznoju, Klopcah, Po-košali itd. tudi letos niso zaostali, ampak so kurili kresove in streljali z možnarji na čast sv. Cirila in Metoda.
m Sv. Anton v Slov. gor. V sredo dne 3.. t. m. je odišel nekam slaboumen tant Jernej Vršič, pa še .se do danes ni vrnil. Fant je star okrog 19 let, je brez suknje ih bos. Kdor fanta dobi, ga naj izroči bližnji žandarmeriji, da ga isijai pripelje domu v Andrence.
m Fram. Framsko občino toži pri okrajnem gLavarstvu Janez Hrastnik, krčmar pri Tirolarju ob državni cesti. No, hi zakaj ? Cujte in, se čudite! Občina mu, je poslala trikrat neko naznanilo in sicer v. slovenskem jeziku in Hrastnik je ni hotel sprejeti, češ, ne razume slovenski. Kaj pravite k temu,? Kaj, pravite k temu vi, ki tako radi zahajate v to krčmo?. Ali ni to zagrizenost? In kdo je ta Hrastnik? Hrastnik je doma iz Zgornje Polskave, v svoji ■ mladosti ni znal besedice nemški in še sedaj jako slabo lomi nemški jezik. Hrastnik je bil več let trgovec na Zg, Polskavi, napravil tamkaj dvakrat krido, in pred dvema letoma je prišel v Fram ter kupil — prav za prav je kupila teta — gostilno pri Tirolarju. Sam nima ničesar, vse je napravljeno nft ženo. In tukaj poskušata 011 in žena z oštarijo. Ob največjih praznikih prirejata plese in sicer še brez dovoljenja in ta je edina krčma, kjer se sedaj najbolj pohlijšuje naša mladina. Hrastnik je bil edin krčmlfir v iramski občini, ki je prepustil Kresniku svoje prostore za shod, drugod jih ni dobil. T11 se popivh, in kvarta pozno v noč, večkrat čez polnoč. Mnogokrat1 mora občinska patrola pijance razpoditi in krčmo zapreti Fram-čajii! Kaj pravite k vsemu temu? Hrastnik! fminska občina je slovenska s slovenskem zastopom. Le enega Nemca ima v odboru, ki je pa moder ¡11 trezen. Kolikokrat ti je občina prizanesla, a sedaj nii več! Hrastnik ima na svoji krčmi edino nemški napis, torej je gostilna samo za Nemce!
m Fram. Kresovi so žareli po našem Pohorju " in strelba se je razlegala pozno v noč čez 'dol Lri goro na predvečer slovanskih bratov sv. Cilrila in Metoda. Bilo je to veselo znamenje zatSAlnosti i$šega ljudstva. —" Soboto m je vršila* kolavdaod|h nove kaplanije. Prišel jo od gfovnrstva inžener neki g. Enzi, ki ne zna besedic . o enski, na£ cerjt(venV on-
bor je pa popolnoma slovenski, le en mož zna nemški. Uradnik ni mogel govoriti z ljudmi. Nemškega zapisnika pa naši možje niso hoteli podpisati. Čast jim. Ko je župnik opomnil inženerja, zakaj se slovenski ne uči, je odgovoril ta mladi gospodek, rekoč: Zakjaj pa se ljudstvo nemški ne uči? In to izjavo mladega nemškega uradnika si hočemo pribiti. Tako torej! Naše ljudstvo naj bi se zavoljo enega uradnika moralo učiti njegovega jezika ? Uradnik; je nastavljen in plačan zavoljo ljudstva, ni pa ljudstvo zavoljo uradnika, torej mora uradnik razumeti tisti jezik, katerega ljudstvo govori. To zadevo sporočimo in priporočimo našim poslancem. Prejšni, rajni inžener g. Stajnko je znal dobro slovenski in bil jaikp ljubezniv, naslednik ne zna nič in je vrhu, tega še preipej samovoljen. Gospod inžener! Drugod boste zadeli na hujši odpor!
m Velika svečanost v prid (družbe sv, Cirila in Metoda v, Mariboru. Težavno je pisati o takih prireditvah;! nekateri čitajo radi sličnfy poročila, dnugi pa zopet zamerijo hu(do, če je v njih* izpustil hote ali nehote dopisovalec najvažnejše dogodke, zlasti pa osebe in priprave. Toda utrjen/ ižurnalist se ne zmeni za vsa taka očitanja,' on gre svojo pot tudi na to veselico, katero hoče opisati vsem tistimi, ki' se zanimajo za take svečanosti, v spomin, vi jezo in nevoljo tistim, ki'; khj radi tolčejo na svojce» prsi in še na trebušček, češ, da so izdatki za otroške vrteče in slovenske šole do cela nepotrebni, zlasti če jih vodijo častite sestre. Slovenske veselice so nekaj posebnega. Ce bi jih zasledovali vsaj 50 let niazaj, opazili bi, da se vendar razlikujejo med seboj, dasi.je na videz oblika vedno ista. Poglejva si to veselico in jo primer-jajva z zadnjo preft 3 leti. Pred 3 leti je bilo več občinstva, to je gotovo; toda reči moramo, tla je bila tudi v nedeljo slavnost dobro obiskana, ker do 2000 ljudi se< ne zbere vsak dan v dobro obiskanem Nar. domiu. Mnogo starih zvestih obiskovalcev mariborskih veselic si pogrešal; menim, da so izostali, ker so vedno preveč stiskali mošnje, ali pa jihi je najbrže zadrževalo vneto politično delo. Vsem tem, ki so izostali, se moramo zahvaliti za tako premišljen sklep, dat se niso vdeležili svečanosti; če bi namreč bili vsi v Mariboru, bi ne vedel, za koga naj opisujem to veselico. Glej, glej, kako je danes živahno na cesti proti Narodnemu domu! Sicer se druge dni te steze izogibljejo meščani, le Badlma in pa predsednika Posojilnice vidiš vsak dan teptati isti tlak, ker mo- , rata iti tu po svojih opravk&h. Danes mora biti nekaj posebnega v veliki palači ob Dravi. Prideva dol. Samo slovensko trobtojnico zapaziš; v peži je vse golo; napravi to slab vtis. Mariboržaini so res čudni ljudje; vse hočejo imeti po svoje. Povsod kinčajo drHigi vhode k veselicam najlepše, stavijo slavoloke, pozdravljajo došlece z napisi, pa. tudi1 po deputacijah. Tu ni bilo vsega tega nič. Za malo mizico je sedel resni Avsenek in izpraševal vest vsakemu mošni,čku. ¡Ta vhod torej ne obljubuje kaj posebnega; toda ljudje so pomirjeni, ko vidijo tega gospoda toliko razkladati ljudem bolj s prsti nego z besedami. Zmuznil sem se vendar brez vstopnice na» dvorišče in blagajnik se mi je še< lepo zavalil, da sem tako požrtvovalno odrajtal nadplačilo. Vesel sem bil, da sem si prihranil 15 krajcarjev; toda to veselje sem moral drago poplačati; ne vem, so mi li povsod; čitali na nosu, da sem šel brez vstopnice v dvorišče; vsaka dama mi je vse dražje prodala; zdelo se mil še vsaj tako. Lepa slika se ti nudi! Kreniva takoj nji levo v verando. Tu imaš šotor za pijačo;' točijo se buteljke, pristne kapljici; rade postrežejo največjim pijanč-kom gospa dr. Voušekova, Ko8anova„ Koprivšekova in gospodične Lenartova, KoprivŠekova, Lavtarjeva in Rapoceva. Med njimi se suče in jim dela napotje Asan-Begovič-Zemljič, kateremu je ušla barida tam-buHašev, ker se je delalo za njihov nastop preveč reklame na vabilih in v listih. Zlastonj so ga iskali ljudje, če ga je kdo povpraševal po tamburaših, je začel razkazo -ati lepi šotor vinskih bratcev. Zeleno' bela barva je prevladala; na gornji polici vidi se sv. Cirila, in Metoda med palmami in velikimi šopki. Na spodnjih policah so bile uvrščene steklenice z okus. nimi papirnatimi ovitki. Pijača ne diši brez jedi. To dobro ve gospa Jagodičeva, ki se je naselila takoj poleg prvega • šotora z gospodičnama Micko Novakovo, Zoro Vrtnikovo. Vse-je bilo tukaj v rudeče-beli barvi; meso je bilo pač difago, ker so tako dragi časi; živina je draga sedaj, se je odreaala celo neka gospodična kratko, ko je zahteval gost prevelikjB porcije.
V	nežnem šotorčku, opravljenem z< zavesami in grbi, so ponujale pecivo vsake vrste gospodične Srnčeva, Schreinerjeva, Majcenova in Stegnarjeva. Njim nasproti pa ste točili gospodični Jajgodičeva in Vrtni-kova šampanjec. Ne vemo, kaj jej bolj mikalo gospode v ta šotor, pijača ali skriti • kotiček za preprogami, kjer so se zbirali zločini vsake vrste, da bi| ušli strogim policajem.	i
(Konec prihodnjič.)
m Umrl je v Mariboru odvetnik dr. Ivan Orosel 8t.
V	mladosti je bil vrl Slovenec. N. v m. p.!
m Maribor. Pri stavbi nove hiše v Cvetlični ulici je padla dninarica Terezija Kropfl pet metrov globoko in ee nočno poškodovala.
Ptujski okraj.
p Negonje pri Kogaški Slatini. Na predvečer sv. Cirila in Metoda je gorelo tema svetnikoma na čast po na-iih gričih mnogo kresov. — Pri nae je žalostno! Dne 4.
julija je bičal naša polja in vinograde ledeni bič — toča. Vse je oklesteno! — Na 21. junija je pogorel skedenj po-sestnice Terezije Groleger. Tudi bližnjemu Cajzekovemu škednju je pretila nevarnost, pa so ga ljudje obranili. —
V	kozolec posestnika Fr. Anderluh pa je dne 14. m. m. udarila strela. Kozolec bi bil gotovo pogorel popolnoma, ko bi ne ugasila ogenj požarna bramba. — Vidite g. urednik, same žalostne novice!
p Rogaška Slatina. (Odprto pismo.) Prejeli smo naslednje priprosto pismo, da je naj samo slovniško popravimo in objavimo. Evo ga! Ljuba prijateljica Ema Žurman !
V	začetku svojega pisanja Te lepo pozdravim in želim, da bi te moje pismo pri najboljšem zdravju in veselju našlo.
V	zadnji „Narodni List" si kaj lepo pismo poslala. Čestitam! Jaz ne znam tako, Ti pa si že od nekdaj vajena lepa pisma pisati. Ali se spomniš, da si pred več ko 25 leti neki deklini pisala: „Oklicana bota pri Sv. Križu, poročena pa v Rogatcu. Že veš, zakaj!" To pismo so brale tudi priče, ki še zdaj živijo, me zastopiš? Tudi Ti častitam, da si tako srečna v zakonu. Pri tej svoji sreči pa se ne smeš povzdigovati v tretje nebo, prijateljice pa zaničevati. Ni vsaka tako srečna, da bi „fajerberkaija" imela za moža. Moževa čast, ženina čast. Zato pa si agitirala za svojega moža, če tudi zdaj to tajiš, kakor kak „švercar". Prav si storila, da si pisala Ani B. na Velikih Rodnah, naj njen sin zoper tvojega moža ne agitira, sicer bo slabo. To pismo je več oseb bralo. Tudi je dovolj prič tu, ki so te slišale govoriti: „Naj govorijo v čitalnici, kakor hočejo, poslanec bo pa le naš!" Torej agitirala si in zato Ti svetujem: Pomiri se vendar, pomiri zdaj Svojega moža, pa tudi tistega študenta, ki toliko maže v brezverske liste! Ako boš pa Ti še kaj pisala, pisala bom tudi jaz. Kar še dozdaj moški niso spravili med svet, bove pa midve. Bržčas pa bodo moški kmalu rekli: Ženske, kuhljo, kuhljo, ne pa pero!" Zdaj pa sklenem svoje slabo pisanje in te še enkrat lepo pozdravim in ostanem Tvoja odkritosrčna prijateljica.
Slatina, 2. julija 1907. Kat. Ževeš.
p Sv. Križ tik Slatine. Vse se mora vtajiti, kar ti je neprijetno. Tega advokatskega načela se drži V. Žurman v zadnjem „Narodnem Listu". Ona služnost radi mosta čez Sotlo v Rjaviei je bila res vknjižena na travDiku Žurma-novega očeta in ta travnik je zdaj Klemenov. Pojdite v Pregrado na „gruntovnico" in ondi bote to našli zapisano, pa tudi izbris, ki končuje z besedami „ovi teret više ne eksistira." Jako smešna je Žurmanova trditev, da oni most potrebuje vsak Štajerc, ki hoče na Hrvatsko. Kaj mislite, da se ves svet zdaj suče okoli tega mosta, kakor bi se o volitvah moral okoli Knežca? Ni „grda laž", ampak resnica je, da je ta stvar bila kot prva točka dnevnega reda v občinski seji dne 2. junija t. 1. Občinski možje so takoj izjavili: „občina za ta most nič ne da in ga tudi nikdar ne bo vzdržavala." Sam Žurman je pisal v zapisnik, „naj se akti oddajo okr. odboru v Rogatcu, da isti večjo svoto od vlade izposluje." In če tudi vlada novi most postavi, po gornji izjavi ga občina ne bo imela na skrbi; morda Žurmani, ki so toliko vneti za občo korist." Kako malo priljubljen je V. Žurman med soobčani, kaže pa najnovejše dejstvo, da ga za 7. jul. niso hoteli obč. odborniki izw)liti za volivnega moža za volitev v okr. zastop. Od 15 oddanih glasov jih je dobil samo 5. Ga pač skoz in skoz poznajo brez vsake „nesramne klerikalne hujskarije."
p Hajdin. Pri nas smo na čast sv. Cirila in Metoda kurili kres, spuščali rakete, streljali s topiči in peli in muzicirali, da je bilo veselo. Slavje je priredilo naše Kmečko bralno društvo s pomočjo dobrotnikov.
p Frankovci. Dne 3. t. m. ob pol 12. uri je nas obiskala grozna toča, ki nam je uničila celo letino, posebno rž in pšenico, ki je bila že za žetev. Kar ni vzela dolga zima in ugonobila divjačina uničila nam je grozna toča.
p Sv. Lovrenc na Dravskem poljn. V Čelanovo hišo je dne 6 t. m. strela v drugič udarila. Čudno, da se ni ni-komor nič zgodilo, čeravno so stali ljudje v veži in je strela skoro vse kote preiskala. Hitra pomoč sosedov je udušila ogenj.
p Hum pri Ormožn. v noči na 9. t. m. je razsajala tukaj strašna nevihta. Ob tri četrt 11. uro po noči je vda-rila v hišo in gostilno g. Ivana Ivanuša; pogoreli sta ob jednem dve vinski kleti, g. Ozmeca in g. M. Vtičaija, kateri ste so s hišo držali skupaj, do tal. Zavarovana sta prvi in zadnji. Na pomoč je prišlo mnogo ljudi, predvsem lo-prška požarna bramba s svojo brizgalnico. Požarniki so delali 8 čudovito hrabrostjo do dneva in zabranili nadaljno razširjanje požarja- Po Kičevinah je tolkla toča. Imeli smo strašno noč.
p Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja priredi v nedeljo dne 14. julija t. 1. popoldne vrtno veselico na vrtu Andreja Goloba v Markovcih z nastopnim dnevnim redom: 1. Kmečko stanje v dobi turških vojsk — govori g. dr Pivko; 2. Šaljivi fere&olov; 3. t»mburanje in petje domačih tamboražev in cerkvenih pevcev. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
p Bralno druitvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. priredi v nedeljo 21. t. m. Gregorčičevo slavnost v gostilni gospe Neže Rota ob 8. popoldan. Na vsporedu je petje mešanega in možkega zbora, slavnostni govor in gledališčna igra „Trije tiiki", potem prosta zabava s šaljivo pošto itd. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Volitve v okrajni zastop gornjeradgonski so razpisane. Do 25. t. m. morajo biti od občin voljeni volilni možje predloženi c. kr. okr. glavarstvu. Sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca je sedaj poskrbeti, da bodejo voljeni v vseh naših občinah sami zanesljivi, odločno naši volilni možje. Ne enega izdajalca ne sme biti v naših vrstah, tako, da bode zmaga naša sijana.
1 Gornjeradgonski okrajni zastop je v svoji plenarni seji dne 28. junija t. 1. dovolil za železnico v Fehring 1000 K podpore. Ta je pa lepa! Ali ima naš okraj v resnici toliko denarja, da lahko kar meni nič tebi nič meče Nemcem tisočake ? Kdaj pa smo mi dobili od Nemoev kako
pomoč? Če hočejo imeti Nemci železnico, naj si jo zidajo sami. Tistih 1000 K bi se pač v domačem okraju tudi krvavo potrebovali. Pa kaj to Wratschku mar! Saj mu je Nemec Bog, mi Slovenci pa bi itak po njegovem mnenju morali že davno poginiti. Tako skrben prijatelj je naš načelnik za svoje krajane, zato pa proč ž njim pri prihodnjih volitvah in naredimo konec takemu gospodarstvu.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Slučajno sem bil navzoč pri zadnji seji okrajnega zastopa, kjer se je dovolilo en tisoč kron podpore za novo železnico Fehring-Radgona. Da pa dobijo ta znesek ložje okupaj, je seveda potrebno, da so zopet okrajne doklade zvišali za dva odstotka. Za božjo voljo, sem si mislil, to je gospodarstvo, samo za to, da se vstreže Nemcem, a naš okraj pa od tega ne bode imel ni-kakega dobička, se naloži na rame davkoplačevalcev novi davek. To je gospodarstvo, da se Bogu smili, sem si mislil, in žalosten odšel. Tako bodemo plačevali to leto že 27% to je od vsakega goldinarja davka 27 krajcarjev okr. do-klad. Pri seji se je tudi videlo, da delato Bračko in radgonski Kodolič vse skoro tako, kakor sama hočeta, zato pa so nekteri udje med sejo tudi — spali. Kdaj bo temu konec ?
1 Poročil se je dne 3. julija gosp. Alojz R a j h, sin cerkv. ključarja v Ljutomeru, z gdč. Cecilijo opindler-jevo v Sitarovcih. Pri tej priliki so spošt. gostje zopet pokazali svoje rodoljubje, ker niso pozabili na našo pre-koristno „Družbo sv. Cirila in Metoda". Nabralo se je v ta namen 14 K 70 v. Posnemajte!
1 Podružnica družbe „sv. C. in M." v Ljutomera si je izvolila za to upravno leto sledeči odbor: Predsednik g. Janko Karba, podpredsednik g. Fran Čeh, tajnik g. Ognjeslav Škamlec, namestnik Peter Ve sel ič, blagajnik g. Fran Zacherl, namestnica gdč. Marija Lebar, od-bornice: gospe Marija C hI ou pek, Marija Seršen in Matilda Grossmann. Podružnica sv. Cirila in Metoda ima lepe zasluge za razvoj družbinega življenja med ljutomerskimi Slovenci. 4. t. m. je podružnica po običajni navadi dala zakuriti kres v proslavo sv. Cirila in Metoda. Med zvonenjem, streli s topoči in prasketanjem umetnega ognja zadoni mogočen mešan pevski zbor „Slov. pev. društva". Bil je lep večer!
1 Ustrelil se je dne 3. t. m. veleposestnik Matija Klobasa v Negovi, ko je bil na obisku pri svojem brata v Ivanjcih. Pred 14 dnevi mu je umrla žena. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok, od katerih je starejši star 19 let, najmlajšo štiri.
1 Cven. Tukajšno pošto je dobila gospodična Marija Mursa.
1 Iz Veržeja. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" se dopis iz Velržeja dotik|a tudi moje osebe, kar mi daje povod, da o njem spregovorim. Najprvo dopisniku ne morem izreči zahvale, dasiravno pri znavam njegov dober namen, ker mi ni mar za javno pohvalo, pa tudi grajo ne. Nobeno me ne spravi iz ravnodušja. Res nihče ne more tajiti, da sem v obče, v posebnem pa tudi za Veržej sam z dobrim delom obilo, dostikrat čez svoje moči v narodnem in vsakem drugem oziru deloval. Zato pa nisem pričakloval nobene . plače ali pohvale, ampak smatral sem to vedno za svojo sveto dolžnosti Moje žrtve res niso imele vedno potrebnega uspehja, ker je marsikateri zani-krnež v svoji zaslepljeni strasti moje delo sproti podiral. Veržej bi kot staroslafvnj trg že lahko stal v častnejši luči, ko bi se moje in precej drugih trezno delujočih mož stremljenje ne spodkopavalo na neču-vene načine, o katerih rajei molčim. Nisem častihlepen, zato se tudi ne potegujem za nobeno izvolitev, to privoščim nečimurnežem, ki v kakikoli šarži vidijo najvišjo čast in sladko mano. Dopisniku pa v popolnem obsegu pritrdim, da se v Veržeju reš vse, torej tujdi vsaka volitev zgodi v žarečem ognju pre-pirov, obrekovanj, natolcevanj, tožb in skrajno strastnega sovraštva. Dokler se v tem oziru ne bo vse povprek temeljito poboljšalo, gazil bode (trg vedno globeje V' — blato. Toliko nja ljubo resnici, ki žalibog tako rada v oči bode. Želim in upam pa, da se vse naše prebivalstvo strezni in da no|vo izvoljeni občinski odbor v kratkem najde pot do — miru, ki smo ga vsi toli potrebni. To bo njegova nlajčastnejša zasluga. Veržej dne 7. julija 1907. Vinko Vauda, nadjučitelj. — Dostavek uredništva: Tej želji se pridružimo tudi mi. Prepričani smo o dobrem narodnem mišljenju obeh' strank ? trgu, prepir pa, ki že toliko let kakor raki razjeda društveno življenje v Veržeju, se naj z lepega poravna doma, mi se pa ne moreino v njega spuščati. Toliko za ravnanje našim gospodom dopisnikom.
Slovenjgraski okraj.
s Iz Šmartna pri Valenji. K strmo ležeči podružnici v Belčah je na lepo nedeljo eno uro pred opravilom pripeljal hlapec pivo delniške pivovarne v Žalcu. Konji pa so se splašili strela in so v diru zbežali po strašni strmini navzdol. Eden konj se je odtrgal od voza, drugemu je strlo nogo in so ga morali usmrtiti. Le sreča, da še ni bilo ljudi, sicer bi se bila pripetila strašna nezgoda.
s. „Narodnemu Listu1-. Ljubeznjivi prijatelj duhovnikov „Narodni List" je k drugim lažem o meni pridjal še to le lažnjivo poročilo: „Ježovnik drži z veri sovražno stranko." Tako je z lastno blagoslovljeno roko napisal velenjski kaplan Goričar na listek, ki je lagal o Ježovnikn, češ, da je proti visoki ceni živine. In napisal je nadalje ta vneti politik: „Dober kristjan Ježovnika voliti ne more." Shranili smo listek v našem uredništvu za večen spomin. „Ker Narodni List" — zavoljo „javne poštenosti" — mene da — ne sprejme popravkov in svojih laži nima navade preklicati, izjavljam, da je navedeno poročilo, kolikor ee moje osebe tiče, od prve do zadnje pičice zlagano. Maka Goričar.
e Trebuh je razparala žaga desetletnemu sinčku Žagarja Jožefa Zaveršnik v Prevaljah. Dečku je blizu žage izpodrsnilo in je padel na žago, ki mu je razparala trebuh, da so mu čreva ven visela. Prepeljali so ga v bolnišnico v Slovenjgradec. Upanje je, da ozdravi, ker čreva niso poškodovana.
s Golovabuka. Orožen vihar s točo smo imeli pri nas dne 3. t. m. Toča je padla na ped debelo. Uničeno je vse, tudi košnja, tako, da bodo morali ljudje prodati živino, ker bo primanjkovalo krme.
s Toča nam je v Mislinjski dolini dne 3. t. m. vse potolkla. Padla je toliko, da je še drugi dan ležala. Ljudje pravijo, da so vsled tega tako hude nevihte s točo, ker na Pohorju preveč sekajo gozde.
s Skale. Se vedno je prepir med volilci Robiča in Ježovnika. Zadnjo nedeljo je Ježovnikova stranka •zabavljala čez Robičeve volilcei in duhovnike, tudi zoper vero. Dfva sta hotela obirati nekega kmeta, zakaj je bil talco neumen, da jje« Robiča volil. Kmet pa odgovori, da je sam zase gospodar, da voli kogar hoče. Povem vam, g. urednik, da med mnogimi je celo jeza in sovraštvo. To je pokazal sam Ježovnik, ko je enemu kmetu rekel, da ima hudiča pod srcem in da kdor je Robiča volil, nima vstopa v njegovo hišo; če kaj potrebuje, naj gre h kaplanu ali k Skazi, pri njem nima nič iskati. !la, če je pa tako, tudi ni treba okrajnih doklad pobirati od Robičevih vo-lilcev, da od tega ne dobi kaj Ježovnik). Je tudi1 tako dobro, pa bodimo pri tem, vsak sebi. Ti, Dolf, ali še kaj poješ za Ježo\nika? Ali ne veš, da ti mi Škal-čani sploh damo več zaslužka kakor tvoj bratranec Ježovnik v Velenju? Veš kako si lani orgiai in pel, potem ko si pšenico pobral, ko so g. kaplanu Rabuzi kljuboval z orgljanjem in petjem, kakor bi mrliča imeli pred seboj v cerkvi. To je trpelo tri nedelje zaporedoma. Povemo ti, ko bi se bil pred bernjo tako obnašal na koru, ne bi dobil gotovo ni£. Zato se imaš zahvaliti cerkvenemu predstojništvu, da( te niso kar spravili ven. Da nam pristaš liberalne stranke orgla in poje, to ni prav. Ali ni več organistov na svetu? Želeti je pa, da bi se na bolje obrnilo v vsakem oziru, da bi se) ljudje spametovali v svoj prid, kar iz srca* vsem želim, da bi pri prihodnjih volitvah edino le krščanske može volili.
s Št. Janž pri Velenju. Letošnje lete se kaže zelo slabo. Vinogradi so večinoma pozebli in tudi jabolk in hrušek ne bo! Slabi časi! — O volitvah je že malo utihnilo. Le tu pa tam še ne dajo miru Ježovnikovi pristaši. Pri nas imamo dva taka nemirneža, ki kar skozi okno na cesto nagajata ljudem.
s Sv. Martin ob Paki. Tukajšna trirazredna šola se s prihodnjim letom razširi v šdrirazrednico. Več o tem predmetu prihodnjič! — Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je v naši krasni dolinici gorelo več kresov, ki so daleč na okoli razsvetljevali tiho lepo noč. — V isti noči okoli polnoči je tukaj tudi zgorela hiša Andreja Žibret po domače Pavlek. Pomilovanja vredna družina si je komaj rešila golo življenje. Zavarovanje znaša sicer malo svoto, a dobri usmiljeni ljudje mu bodo pomagali, da si hišo zopet postavi. Požarna bramba je bila hitro na svojem mestu, da je še o pravem času ogenj omejila. — Paški liberalci so v predzadnji številki „Domovine" zopet pokazali, v kateri stroki so najbolje izurjeni. Dopisnik se nam dozdeva čisto iz sebe in piše take besede, ki ne pristojajo olikanemu človeku!
s Ribnica na Pohorju. Dne 5. t. m. smo pokopali nadebudnega šolarja Cirila Perkliša. 2. t m. je dopolnil 11 leto, 3. je umrl in na svoj god je bil pokopan. Pogreba so se v deležih vsi šolarji z gg. učitelji in mnogoštevilno ljudstvo. — 3. t. m. je dobila naša Velka Kapa novo kapo, pobelila jo je toča, ki na njivah, hvala Bogu, ni napravila škode, ker je šla med dežjem. — Naše bralno društvo spi smrtno spanje. Časopisi prihajajo v obilnem številu, a kaj ko ni nobenega, ki bi jih bral; ležijo na mizi nedotaknjeni. Sploh v narodnem oziru smo tukaj preveč zaspani; upajmo, da bo boljše!
s „Sonnwendfeier" so obhajali šaleški Nemci v nedeljo pred Janezovim ob kantini. Nas kar ne za-niina njih kres, privoščim jim to veselje, tu(di ne kaj je ob kresu govoril neki mladi fant o starih German nih in njih bogu \Votanu.> Saj pred tem njih bogom in tudi preti gorjačami starih Germanov in njihi rumenimi bradami nas ni strah. Tudi nas ne vznemirja veselo upanje, katero i je izrazil vojvoda šaleških Nemcev Priboschitz (njegovi sorodniki ob Savi se pišejo Pribožič), da bo Šaleška dbli^ia še enkjrat vsa nemška. Mi tega, je rekel, ne bomo učakali, pač pa naši otroci. No, no, a pisl bartn! pravijo naši Nemci! Toda zanimivo pa je, iz česa mož to prerokuje. Pa najprfeje še opomnimo, če je že kdo pozabil — posebno gospodje okoli „Domovine" in „Narodnega Lista" imajo v tem oziru včasih slab spomin — torej mi opomnimo, da je bil ta> Priboschitz od Narodne stranke (tako imenovane namreč, boljše liberalno nemčurske stranke) ob ožjih volitvah poklican kot zaupni mož. Drugič še pripomnimo, da so bili letaki za „Sonnwendfeier", ki se je vršila letos „zu Gun-sen\ der ' deutschen Schule in Wö^an"', nabiti na vseh tistih hišah, k;' so nosile zadnjič letake za narodnega kandidata Ježovnika, nadalje omenimo, da so se udeležili te „Sonnwendfeier" glavni Ježovnikovi agitatorji,! tudi oni drugi zaupnik Narodne stranke (narodna se namreč imenuje, sicer je pa liberalno nemčurska.) trgovec Wutti in mnogi drugi, äe nekateri, ki se sicer Slovence delajo, ki pa so sicer sami pristaši Narodne stranke. Samo teh črnih klerikalcev ni bilo nobenega, ker te bi bili pa ti stari Germani kar pohrustali, tako so bili hudi nanje, Je s temi narodnimi pa so kakor ovčice krotko skupaj
sedeli. Zanimalo bo gospodo okoli „Domovine" in „Narodnega Lista" gotovo tudi dejstvo, da, tisti, kil bodo izmed Slovencev svoje otroke poslali v nemško šolo, so sami pristaši Narodnet stranke. To bodi v to-lažho povedano dr. Kukovcu, da njegov klic „več nemščine v šoli" v Šaleški dolini ni padel na nerodovitna tla. Toda povrnimo se ■ k prerokovanju Pri-schitzevemu: Šaleška dolina bo enkrat še nemška. .Takole je razmotrival med drugim :| Mi smo letos volili Ježovnika, „slovenskega" kandidata. Sto in sto Nemcev nas je volilo slovensko. Sicetf ne bii bilo prav, pa storili smo to zato, da črni ne, pridejo kvišku. Ježovnik pa je liberalen. Posebno pa zato, ker upamo, da kakor smo mi sedaj liberalnim kmetom pomagali, bodo tudi oni nam na pomoč pri občinskih volitvah, da Velenje/ postane to, kar je sedaj Šoštanj, da namreč dobimo nemškega purgermnjstra. Odkrito je govoril g. Vinko Priboschitz in vendar še ni vsega povedal, kar mi vemo in kar je razodel že pred volitvami nekomu v Šoštanju, kar ima pisano ali ustno od Narodne stranke in Ježovnika. fleil Narodna stranka! Kmetje, vrli slovenski kmetje v velenjski občini, ki ste do sedaj stali ob strani v resnici narodne Slovenske kmečke zveze, združite se, da se nikdar ne uresniči takšna želja po nemškutar-stvu v velenjski občini. Vi k(a,toliško-narodni kmetje boste rešili čast slovenske občine velenjske.
s Iz Šaleške doline. Socijalni demokrat Sitar je imel dne 30. m. m. shod v Pesji vasi za premogarske delavce, katere je vabil v organizacijo. Da je bil kot govornik na shodu tudi Volk iz Šoštanja se samobosebi razume. Jak. Volk se je posvetil popolnoma politiki in govorništvu in pa organizaciji ljudstva. Kmete vabi k liberalni nemškutarski stranki, ki se je dozdaj imenovala „Narodna" stranka, delavce pa k socijalnodemokraški. Vse hoče gospodarsko osrečiti, ker veste, Volk se razume na — gospodarstvo.
Konjiški okraj.
k Konjice. Lepo je bilo videti na predvečer sv. Cirila in Metoda z grička pri Sv. Ani svetle kresove, ki so goreli na čast slovanskima apostoloma. Našteli smo jih do 15 po zelenem Pohorju in v nižavi po lepih konjiških vinskih goricah, ter se veselih zavednih slovenskih prebivalcev. Krasen je bil zlasti kres nad vinogradom Pospišilove v Skalicah, kjer se je navdušeno zapelo tudi par slovenskih pesmi ter se zažgal umetni ogenj in se spuščale rakete. Kmet L o ž a k pa je pri svojem vinogradu pokal s topiči, katerih strel je mogočno oznanjal pozno v noč konjiškim tržanom, da še živi ter se zaveda svoje narodnosti slovenski rod v dravinjski dolini. — Zelo viharno vreme imamo letos v naši okolici. Skoraj ga ni dneva, da bi se ne pripodili črni oblaki preko konjiške gore. Tako je pretočeno sredo dopoldan okoli desete bil zopet precej hud naliv med gromom in bliskom, ter je strela udarila v hišo po domače pri „Griinbaumn" na Blatu, vendar k sreči brez zdatne škode. V soboto popoldan pa je v Skalicah strela omamila nekega viničarja, ki pa se je kmalu zopet zavedel. Treska in hudega vremena, varuj nas, o Gospod! zlasti, ker v vinogradih, v kolikor nam je prizanesla zima, še precej lepo kaže.
k Žreče. v torek dopoldan je pogorela hiša posestnika Gregorača. Kako je ogenj nastal, se ne ve; o-sestnik je zavarovan. — Naša posojilnica—rajfajzenovka že deluje, ter ima že v prvih poslovnih dnevih jako po-voljen denarni promet.
Celjski okraj.
c Dobrna. Lepo so praznovali dobrnski Slovenci predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Številni kresovi so goreli po gorah, Dobrna je bila v lampijonih in lučicah. Gromoviti streli so odmevali od hriba do hriba. Tujci so bili zavzeti nad krasnimi prizori. Da bodo „na-prednjaki" škripali z zobmi, smo pričakovali; da bodo pa pokazali tako živinsko surovost, še nam na misel ni prišlo. Kradli so sveče in lampijone! Pfuj čez tako lopovstvo! Stvar ima že žendarmerija v rokah, in radovedni smo, če bo tokrat mogoče najti zločince. Slovenci! pred naprednjaškimi uzmoviči dobro zapirajte vrata in držite se za žepe!
c Sv. Jurij ob juž. žel. Na predvečer 8V. Cirila in Metoda je gorelo veliko število kresov po naši obširni občini. Videli so se kresovi po visokih naših hribih, kakor je Rifnik, Resevna, Sv. Rozalija, Podgrad, Botričnica itd. Posebno se pa mora omeniti kres, katerega so letos prvič zakurili samostojno vrli kmetje na Kamenem.
c Svetina pri Celju. Dne 21. t. m. pride v ta prijazen kraj Marijina družba iz Celja. Ob 8. uri zjutraj je sv. opravilo v cerkvi, potem pa zunaj cerkve predavanje in deklamacije.
c Umrl je dne 9. julija nadučitelj v Novi cerkvi g. Franc Leskovar nagle smrti. N. p. v m.!
c Iz Celja. Na shodu cinkarskih delavcev je v nedeljo, dne 30. m. m., g. državni poslanec Gostinčar nad eno uro trajajočem govoru razmotrival navzočim delavcem o dolžnosti in pravicah delavstva vobče in pa o velikanskem pomenu združene delavske moralične sile. Gosp. državni poslanec je vzel na znanje tudi stavljeno resolucijo v prilog državnim delavcem proti zvezi avstrijskih privatnih inda-strialcev.
c Petrovče. Dopisnik „Narodnega Lista" dne 13. t. m. iz Petrovč je med časom' volilne dobe za državnozborske volitve veliko pisal in s tem prodajal svoj narodni liberalni značaj v raznih liberalnih slovanskih in nemških časopisih, ter svojo kačjo jezo razlival nad g. dr. Jančičem in petrovškim županom Korenom. Sedaj pa, ko so državnozborske i volitve
končane, še ni strastna jeza dopisnikova ohlajena. Zatorej se dopisniku svetuje, če mu ni! drugače mogoče si samovoljno jezo ;vtolažiti ali ohladiti1, naj si izprosi v kakšni krčmarski ali mesarski ledenici pol kilfB leda, mogoče mu bo pomagano. Kolikor je pisal v liberalne liste že v začetku državnozborskih volitev, in še sedaj piše, ter ra'zliva svojo strastno jezo, kakor bi hotel' clr. Jančiča in petrovškega župana Korena v žlici vode potopiti. Dopisnik! si svojevoljno vzame pravico, v imenu ljudstva pisati: Ljudstvo se je kaplana Jančiča že davno naveličalo. Dopisnik je bržkone edini, ki se je g. dr. Jančiča naveličal. Dopisnik dalje v tistem dopisu klobasari: Mnogo domačinov ne obiskuje več zaradi njega lepe petrovške cerkve. Kakor so bili pred volitvijo državnega poslanca, kateri niso redno obiskovali božje službe petrovške cerkve, tako in taki se znajdjejo tudi' sedaj, med njimi tudi dopisnik. Vkljub taktemu pisarjenju je kakor poprej, Še bolj sedaj, vsako nedteljo in i praznik približno polna cer kev pri redni božji službiL Ce dopisnik sedaj ne obiskuje lepe petrovške cerkve, se lahko pogreša. Dalje piše k sklepu imenovanega dopisa: In občna želja je, da ta nemir sejajoči dušni pastir kmalu zapusti našo lepo Savinjsko dolino. Velika predrznost in samovoljnost je, izreči: ,občna želja." V taki želji je dopisnik zopet osamljen. Tu-kajšni župljani in občani pač. lahka rečemo svojo željo: za službo božjo vzglednega dušnega pastirja g. dr. Ivana Jančič v Petrovčah še Bog m(noga leta naj živi!
c Trbovlje. Veliko ljudsko siavnost v prid družbe sv. Cirila in Metoda priredite tukajš.i podružnici v nedeljo dne 21 t. m. popoldan na Pustovem vrtu. Sodeluje iz prijaznosti pazniška godba.
c Šmartno v Rožni dolini. Opozarjamo Se enkrat na ljudsko veselico v Šmartnem v Rožni dolini, katero priredi ondotno bralno pevsko društvo dne 14. julija pri Stožirjn s prav zanimivim in raznovrstnim vsporedom. Med posameznimi točkami igra godba.
c Izobraževalno drnštvo v Št Petni v Savinjski dolini priredi dne 14. julija ob 4. uri popoldan v prostorih g. Šribarja v Do-berteši vasi veselico. Vspored: 1. F. Prešeren: „Krst pri Savici", 2. Godbeni koncert. 3. „Bob iz Kranja", burka v 2 dejanjih, 4. Rožici, mešan zbor, 5. „Pri gospodi" šaioigra v 2 dajanjih, 6. Slovo, moški zbor, 7. Prosta zabava.
Brežiški okraj.
b Dobje pri Planini. Ako liberalec le zine, že misli, da je povedal veliko modrost. Za modrost, ki so jo objavili v Štajercu št. 26, jim je razpisana nagrada 1000 K. Na Žurmanovom shodu v Dobju je odprl Pulko svoja liberalna usta in modro povedal: „Večina je na naši strani, le par bab je na oni strani." Po volitvah je videl, da je njegova večina spravila za Žurmana 43 glasov, na oni strani pa je ostalo samo 183 glasov za dr. Korošca. Pulko je tožil tiste, ki so bili na oni strani in so klicali: „Ven s Pulkom!" Pa ni hotel tožit onih par bab, ampak štiri može je tožil, ker so baje klicali: „Pulkota ni nič prida." Toda možje so tistokrat, ko je govoril o križih v šoli, klicali: „Ven ž njim, čez okno ga vrzite, takega učitelja nočemo!" Dva je sodnija oprostila, dva pa sta bila nekoliko obsojena. Eden od teh je baje rekel: „Pulkota ni nič prida." Ker pa trdi, da tega ni izgovoril, vložil je priziv. Pulko, vedi, ljudstvo te ne mara, zaradi vednih tožb in pa zato, ker si povzročil občini veliko stroškov s tem, ker si šel svojeglavno stanovat k nemškemu kramaiju. Zdaj te poznamo, kako delaš za občino. Pri volitvah v jeseni ti bomo povedali, ako popred ne odideš. Nikar ne misli, da te bodo volili za župana tisti, katere si neštetokrat toževal in jim zakrivil nepotrebno zvišanje občinskih doklad. Ako bomo izzivani, še bomo mnogo povedali, kar je hotel prikriti Vistarini, nebla-gega spomina. To bodo leviti, še hujši, kakor oni, katere mu je bral dr. Hrašovec pri sodnijski obravnavi v Kozjem, ko je povdaijal, da se pri Pulkotu kaže smrtno sovraštvo do duhovnikov.
Narodno gospodarstvo.
g Podraženje mesa. Načelnik dunajske mesarske! zadruge občinski svetnik Hutter je izjavil, da, ako do jeseni srbska meja za utvoz živine ne bo odprta, nastane taka draginja mesa, kakoršne doslej še ni bilo. Dunajski mesarji tedaj povišajo ceno mesa za 60 do 80 v pri kilogramu, tako, da bi 1 kg mesa veljal 4 K !| Dunajsko časopisje srdito pobijb to izjavo ter pravi, da je upra,v nečuvena, ker so cene živine na dunajskem trgu tako padle, da bi mesarji brez ozira na srbsko mejo morali' cene mesa za 15 v pri kilogramu znižati.
g Novi viushl zakon. Razne in neprestane pritožbe o ponarejanju vina in o nepoštenem ravnanju z vinom so vendar-le izdale! Dobili smo nov vinski zakon, ki utegne — ako se bo izvrševal — mnogo pripomoči, da se zboljša vinska kupčija in da preneha sleparija po vinskih kleteh. Po novem zakonu se ima namreč veliko strožje postopati proti vsakem nezakonitem ravnanju in pomnoževanju vina. Po prejšnjem zakonu iz 1. 1880 se je lahko prodajalo tudi ponarejena ali umetno napravljena vina, akol se je dotičnik oglasil za koncesijo in ako jih jO i procflajal pod imenom umetnega vina. To je danes popolnoma prepovedano in se kaznuje po zakonu o ponarejanju živd. Novi zakon gre pa še dalje in predpisuje natančno, kaj se sme vinu dodati, da z njim pravilno ravnamo, in kaj ne. Posebno natančna so v zakonu tudi določila o dodajanju sladkorja. Dodajanje» sladkorja se je marsikje tako udomačilo, da jp trebalo tudi v tem pogledu posebnih določil. Mnogo je strokovnjakov, ld so1 za to, da se sme sladkor dodati; nastopili so pa
tudi taki, ki so proti vsakemu popravljanju pristne vinske kapljice, naj si bo s sladkorjem ali s 6im drugim. V zakonu se je vbrala nekaka srednja pot. Novi1 zakon namreč idopušča dodajanje sladkorja, toda le proti . izrecnem dovoljenju politične oblasti. Akobodeš hotel moštu dodati sladkorja, treba bo prositi poprej okrajno glavarstvo in sicer potom županstva ali kmetijske podružnice. Lahko se za tako dodajanje oglasijo posamezniki ali cele občine, recimo v letih, ko je grozdje sploh slabo dozorelo. Kadar je pa vsled slabe letine prizadetih, več okrajev, more deželna vlada, dovoliti, da se zboljša pridelek s pomočjo sladkorja. Kdor bi prestopil to zakonsko določilo, se posebno strogo kaznuje, in sicer ne le z denarno kaznijo, ki znaša do 1000 K, ampak ob enem tudi z zaporom do enega meseca. Razun tega se ne sme tako vino, ki se je z boljšalo s pomočjo sladkorja, nijkdar prodati pod imenom pristnega vina ali naravnega vina. Reči moramo, da so ta zakonska določila zelo trda, toda potrebna so v sedanjih časih, kajti prav s temi določili se bo najbolj oviralo umetno pomnoževanje vina in s tem vred odstranila tista konkurenca, ki jo delajo s sladkorjem napravljena vina. Ko bi se na Francoskem o pravem času prepovedala] poraba slad-konja v| kletarstvo, bii bilo danes drugače po vinorodnih krajili južne Francije; tako je pa nastala prava prekucija, ker ne morejo ljudje svojega vina, prodati tudi zal slepo cepo ne; vse to pa spričo nepoštene konkurence, ki jo delajo vinski» trgovci po velikih mestih s svojimi pobnini. Važna za nas so v novem zakonu pa tudi določila o napravi petijota .ali tropin-skega vima. Zakon dopušča sicer, napravo petijota za domačo rabo, toda treba ga je naznaniti pri županstvu in povedati, koliko se ga je naredilo. Zakon pa tudi zahteva, da nosi dotična posoda v kleti razločen n,apis, da je notri petijot. Kdor bi prestopil to določilo, se kaznuje z denarno globo do 200 K ali pa z zaporom do 14 dni. Slednjič so važna določila o vinskem nadzorovanja po ldet(eh. Po novem zakonu se imajo namreč nastaviti posebni kletarski nadzorniki, ki bodo pazili na to, da se zakon izvaja in da se kaznuje vsak, kdor bi ravnal protizakonito. Vsaka dežela ima dobiti kletarskega nadzornika, ki bo imel pravico, pregledavati vinske kleti in, nadzorovati ravnanje z vinom, kakor tudi [vinsko kupčijo. Ti nadzorniki bodo seveda zapriseženi zaupniki vlade, sicer pa v besede pravem pomenu vinski tajniki. Ko stopi zakon v veljavo, hočemo ga natančneje razložiti;
g Ali imam pravico do svojega roja, ki se vsede na tuj svet. Glede rojev in ubeglih domačih živali velja § 384. občnega drž. zak., ki slove: Domači čebelni roji in druge domače ter ukročeno živali niso predmet prostega lova, temveč ima lastnik pravico zasledovati jih na tujem svetu, vendar mora povrniti posestniku tega sveta nastalo škodo. V slučaju, da lastnik matičnega panja 2 dni ne zasleduje roja, ali da je ubegla domača žival 42 dni sama-odsebe izostala, jo more na skupnem zemljišču lastnik tega zase vzeti in obdržati.
g Hmeljev škodljivec. Na Češkem dela posebno škodo na hmelju neka vrsta uši, katero imenujejo hmeljevo uš. Žival sedi na spodnji strani peres ali pa na poganjkih ter sesa s svojim dolgim rilčkom sok iz rastline. Lani je povzročilo ta živalica v nekaterih krajih na Češkem slabo letino. Letos so pa začeli hmeljarji škropiti hmelj s tobačnim ekstraktom, ki je najboljši pripomoček zoper te škodljivce. Na 100 1. vode vzamejo 1 klg. tobačnega ekstrakta in V, ali 1 klg. mila.
g Varujmo prašiče pred rudečico! To je ldic, ki naj odmeva po vsili naših krajih, o A vasi do vasi! Koliko škode nam je že povzročila ta pogubonosna bolezen! Vsako, leto imamo z njo opraviti, zdaj tu, zdaj tam. Mnogo bi vedeli o tem povedati gospodarji, ki so bili prizadeti. Tudi lansko leto je napravila rudečica premnogim gospodarjem prav občutno škodo. In ker se prikaže ta bolezen le v poletju, ko nastopi'vročina, je prm sefclaj čas, da opozorimo naše gospodarje na vse, kar utegne odvračati nevarno to bolezen od naših svinjakov. Ze to, da nastopi' rutfečica v poletnem času, ko je vroče, nam bodi prvi miglai, kako je treba ravnati s prašifci, da se ne zatepe "bolezen v stvinjak. Varujmo prašiče
pred1! vročino! To je prvo, kar moramo nažim gospodarjem na sroe polagati. Skrbimo, da svfojaki ne bodo soparni in pregorki v poletnem času, ampak nasprotno, da bodo zavarovani kjoljkor mogoče pred vročino in da so zračni. To je prva in najvažnejša zahteva! Skrbimo za hlad in za čisti zrak, saj nas to primeroma najmanj stane. Cist zrak je zastonj, za hlad) se da pa tudi skrbpti, če se koli^kjaj brigamo za svojel ščetince. Nič ni slabšega, kakor če morajo prašiči vročino trpeti. Z(ato pa skrbimo za potrebno senco v poletni vročini. Skrbimo za hlad pa tudi na način, da prašiče pridno kopljemo, in če to ni mogoče, ' da jih večkrat' umivamo. Voda vpliva v tem času čudovito ugodno na dober pofyit in na zdravje prašičev. — Kakor je skrbeti za varstvo prašičev pred vročino, tako ' je skrbeti tudi za potrebno snago v svinjaku in zunaj svinjaka. Kaj mislite, da je to dobro, če se pari. gnojnica in blato pred sjvinjakom? Ali menite, da je to zdravo, če pritiska solnce v gnoj, ki leži okrog svinjakja? Gotovo ne! To ni zdravo, ne dobro vf. poletni:vročini. Pod svinjakom imajo biti[ Jr|lna^ nepremočna tla, scalnica naj se pa odteka tja, kamor spada, namreč v gnojnično jamo, ki more biti obzidana in pokrita. Gnoj sam naj se pa spravlja na gnojišče, kjer je; prostor zanj. Okrog svinjaka pa bodi prostjor ograjen, da se prašiči vanj spuščajo, da se oadi pre-skiačejo, da rijejo in iščejo to, kar, jim v svinjaku mlajijka. Te ograje,! ki jih kaže z'drevjem nasaditi, da so dosti senčne, naj pomagajo, da se prašiči kolikor mogoče njihi naravi primerno preživljajo in utrjujejo. Pomanjkanje , takih tekališč in neprestano bivanje' ,v tesnih, zaduhlih fn nesnažnih svinjakih je mnogo krivo, ako nam prašiči slabše vspevajo in raje bolehajo za rudečico. Paziti pa je tudi' na to, jda< se poklada prašičem zdrava krma, kajti znano je, da se rudečica rada naleze po slabi in izprijeni krmi. Pazimo tedaj tudi na to stran, da ne delamo v svojo škodo kakih napak. Po naših krajih, kjer se tolikfo baranta s prašiči, moramo našim* gospodarjem pa : še nekaj na srce polagati. Pogostoma se zanese ta ' bolezen po tujih prašičih, po pjrekupciji itd.n. Uvažujmo to! Na semnju kupljene prašiče je imeti nekaj časa posebej., da jih lajiko opazujemo, ali so zdravi; ali ne.', Ce so živali, količkaj sumljive, imeti jih) je toliko časa ločene, Ha se prepričamo o zdravstvenem stianju. — Dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas vpeljalo cepljetije proti rudečici, 1 kajti cepljenje je še» najizdatnejše sredstvo proti tej bolezni. Ako se je že po : drugih deželah toliko Storilo za to cepljenje, zakaj bi se pri nas prav nič ne storilo;	i
Zahvala.
Odbora mariborske ženske in možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda izpolnita prijetno dolžnost, da se najiskreneje zahvalita. vsem, kj so na katerikoli način sodelovali pri veliki svečanosti v mariborskem Narodnem domu dne 7. julija t, 1. Oso-bito se zahvalita z vsem priznanjem in z neomejeno hvaležnostjo: častitim damam mariborskim, ki so s toliko vnemo in požrtvovalnostjo delovale v različnih šotorih, vrlim Rušanom za izborno vprizoritev narodnega praznika pri Sv. Arehu, slavni mariborski Posojilnici za veledušno brezplačno prepustitev vseh prostorov Narodnega doma,, slavnemu Trgovskemu klubu v Mariboru za osnovanje\ krasno) vspelega Jugoslovanskega sejma, slavnemu češkemu klubu za sodelovanje, častitemu vodstvu otroškega .vrtca' pri šolskih sestrah v Mariboru za nepoz&bljivo in nad vse ginljivo otroško predstavo, slavnemu Mariborskemu Sokolu za spretno izvajamje prostih vaj, odličnim pevkam in pevcem, zlasti njihovemu neumornemu vodji in slavnemu konzorciju za njegovo izvenredno blagohotnost.
Velika svečanost je imela mogočni moralni pomen in celo povoljen gmotni uspeh; zato naj vse velespoštovane sodtlovalke in sodelovalce napolnjuje presladka zavest, da so storili velezaslužno narodno delo.
Odbora obeh podružnic.
Najnovejše novice.
Katol. polit društvo „Sloga" t Ormožu, katero pa je dolgo časa že samo po imenu katoliško in se nahaja v popolni oblasti advokata dr. Omuleca, sklicuje za nedeljo shod v Ormož, na katerem hoče dr. Ploj prati svoje nečedno ravnanje. Delal bo kakor dosedaj z — neresnico, ker drugače se ne more opravičiti. Sicer pa društvo „Sloga" ni postavilo Ploja kandidatom, ni nič storilo za njegovo izvolitev in nima nobene pravice, soditi o Plojevem koraku. To pravico ima le „Kmečka zveza" in ta je že sodila! Zna ilno je, da da dr. Ploj in katoliško društvo „Sloga" tiskati svoje plakate tamkaj, kjer se tiska „Narodni List" in „Domovina".
V slovenskem klubu so vsi slovenski katoliško - narodni kmečki poslanci. V jugoslovanskem klubu so Hrvati in slovenski liberalci. Naši volilci so zahtevali, da se ne pridružijo poslanci „Kmečke zveze" Robleku in Ježovnikn, za to tudi niso šli v jugoslovanski klub. Dr. Ploj je zapustil tovariše v Slov. klubu ter šel k Hrvatom in liberalcem. Pravi, da iz rodoljubja! Ali mu niso slovenski tovariši Kmečke zveze bližji nego Hrvati in liberalci ? Dr. Ploj se je proti mnogim izrazil, da ney gre vei v klub z voditeljem katoliško narodne stranke dr. Šusteršičem. Tukaj tiči „ro dolj ubj e!"
Romanje v Marijino Celje.
Romarji, ki se želijo voziti z vozom iz Au-Seewiesen v Marijino Celje (šest ur hoda) naj to željo naznanijo župniku Medvedu v Laporju.
Listnica uredništva.
Dobrna: Naznmite to zadevo odboru dražbe duhovnikov, ker je stvar popolnoma stanovska. — Frankolovo: Prihodnjič! — Gro-belno: Počakajmo, kaj bo rekla sodnijal — Ptu .: Prihodnjič! — Slov. Bistrica: Porabimo prihodnjič! — Gornjegrad: Z % to št. prepozno. — Jurklošter: Bomo poiskali rokopise in Vam potem pismeno odgovorili! — Dol: Pride! H?ala! — Pišeee: Dopis nam ni popolnoma razumljiv, prosimo pojasnila! — Savinjska dolina, Mi-sHnja: Prihodnjič!
Loterijske številke.
8. junija 1907.
LINC . . 25	12	89	72	10
TRST . . 6	56	58	51	90
Trine cene
v Mariboru od 6 julija 1906.
Živila
100 kg
Pšenica . . .
rž.....
ječmen . . . . oves . . . . koruza . . .. . proso . . . .
ajda.....
seno . . . . , slama . . . .
fižola . . .	.
grah . . .	.
leča . . .	.
krompir . .	.
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svei .	.
zelje, kislo .	.
repa, kisla .	.
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla
zelje , . . . jajce . . . .
lkg
1 lit.
100 glav 1 kom.
od	
K	h
20	20
17	—
16	—
15	&0
1«	75
20	—
¿9	—
4	40
6	—
do
mWffl
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dtuujsk* cista IS V Modjatovi hiši, V pritličju, Dunajski cnta 19
«prejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvouov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstnjako deželno zavarovalnico na Dunaja za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in «prejema ponudi-: ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — T k edin* slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri /. ■ - ko «ffugo zavarovalnico. — V krajih, kjer fte ni stalnih poveijenikov, ge proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zakW jamči zavarovancem popol«>o varnost-
Glavno poverjeniStvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
MALI OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Ti inserati m »p ejmejo samo proti predplačilo. — Pri vprašanjih ===== na opravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. ■
flft § tam p 11 le Iz kavčuka, modele za tJfL, pred tiskanje, izdeloje po J|§13L ceni Karol Kamer, zla-tar in graver v Mariboru, Jjflli, Gosposka ulica št 15.	Na prodaj je lastnina okoli 4 orali obsežna, na prijaznem hribčeku, četrt ure od farne cerkve St. Vida na Planini oddaljena. Več se izve v župnišču pri St. Vidu na Planini. 433 (3-8)
	Lepo posestvo se proda. Zidano poslopje, hiša, hlev za živino in svinje, škedenj in čez 8 oralov njiv, travnikov, gozd, lepe brajde in sa-donosnik. V Studencih, Uferstrasse št 67 blizu sv. Jožefa pri Mariboru. 426 (3-3)
Rakete za različne veselice in slav no st i prodaja prav po ceni M. Faisz, Maribor Domgasse 5. 367 (10—6)	
■otor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen Be po ceni proda pri Karlu Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 876	Hiša s gostilno in stanovanji, žga-njetoč, obBtoji iz 2 stanovanj, 1 pivnica, 1 posebna soba, 3 velike kleti, 4 stranke, 1 velik gostiln, vrt in za zelenjavo, 1 njiva, se zaradi službenih razmer po ceni p; oda. Oddaljena je 10 minut od juž. kolodvora v Mariboru ob drž. cesti. Luise Š;met, Maribor, Te-getthoffstrasse 44. 458 (2—2)
Posestva se proda v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, 3 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Več pove upravništvo lista. 872 (8—6) Držala za časopise priporoča si droštvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju. 343	
	Krojaškega nčenca, pridnega, ki ima veselje do tega rokodelstva, sprejmem takoj ali v kratkem brezplačno Da 3 ali 4 leta. Oskrba dobra. Naj se v kratkem oglasijo stariši in se tudi fant predstavi. Lovrenc Krajnc, trgovec in krojač, Sv. Ana v Slov. gor. 457 (2—1)
Krasen harmonij z jako lepim gla-Bom, z 5 oktavi, 8 registri, se proda ali zamenja za harmonij s pedalom. Naslov pove upravniitvo „Slov. Gosp." 447 (8-3)	
	Učenca iz boljše hiše, ki je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Nastop s 15. julijem. Vse drugo se izve pri Maks Robič-u, trgovcu v Središču. 455 (2-2)
Pridni delavci se sprejmejo vsak čas proti visoki plači pri Šaleškem jfc-emogovniku v Velenju oziroma v Skalah, ležečem ob železnici Celje—Spod. Dravograd. Stanovanja so na razpolago. 446 (10—3)	
	Novozidana hiša z gospodar, poslopjem, vrt za zelenjavo in njivo, se po ceni proda. Jožef Schlauer, Novavas 48, Maribor. 461 (2—2)
Hiša, dva nadstropja, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov pri npravništvu. 444 (8—3)	
	Kupiti želim mali travnik s sladko krmo v dobrem kraju. Kdo ga ima naj blagovoli naznaniti v upravn. „SI. Gosp." 452 (3-2)
Biša s gostilno na prodaj. V trgu Ljubno v Savinjski dolini, postaja turistov, se hiša z najstarejšo gostilno na najugodnejšem prostt.ru t, vsemi pravicami proda. Pisma pod šifro „Savina", pošta Ljubno, poste restante (via Celje), dobijo takoj natančneje odgovor. 440 (3-8) Trgovski učenec, zmože-i slov. in nemSk. jezika, se takoj sprejme pri Prane Kavčič-u v Stadenieah pri Poljčanah. 437 (3—8)	
	Izjava. Podpisani Matija Dobrove, p. d. Žlabornik, posestnik v Zlabru, obžalujem, o g. Franc Kocbeku, nadučitelju v Gornjemgradu, izrečeno očitanje: „Kocbek je pa koj križ iz šole skozi okno vrgel", kot neresnično in ga prekličem ter se imenovanemu gospodu zahvaljujem za odstop od tožbe. V Zlabru, dne 20. junija 1907. Matija Dobrove, posestnik. 2—2
Krojaškega pomagača sprejme takoj Anton Ulbl, krojaški mojster is cerkovnik pri Sv. Urbanu nad Mariborom. 427 (8—3)	
	Pridnega nčenca sprejme takoj Širnon Mayer, krojaški mojster, ^Koroška ul. 102, Maribor. 428 (2-2)
Čevljarski «Ceneč, priden iant iz dobre hiše, se sprejme pri čevljarskemu mojstru Bogomir Egger, Maribor, stolni trg št. 14. 468 (3-1)	Izurjena kuharica želi priti v žup-nišče v službo. Naslov : R. M. Maribor, Auga9se 10 436 (2—2)
	Hiša z 2 stanovanji, kuhinjo, Kletjo in lepim vrtom je na prodaj. Fraustaudenerstrasse št. 272 pri Mariboru. 453 (8—2)
Dobroidoča mala trgovina z mešanim blagom, točenje vina, piva, žganja, prodaja mesenih jedil itd, se zaradi bolezni po ceni proda. Bankalaristr. 13. Maribor. 468 (8—1)	
	Prodam 100 hI vina od leta 1904 iu 1905 in s cer 69 hI iz slovenj egoriškega in 40 hI iz ljutomerskega vinarskega predela. Naslov Alois Haas, Sch&p endorf, pošta Cmurek. 461 (8—2)
Proda se radi bolezni lepo malo posestvo, obenem prodaja vina, pive, žganja itd. Obstoji iz ene lepo zidane hiše, ki je z opeko krita, dvojno stanovanje, eno z dvema sobama, kuhinja, shrambo, drugo z eno sobo, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, 6 p vinskih hlevov, kravji hlev za 4 k, »ve, škedenj, svinjska kuhinja, nadalje 8 orale zemlje in to je lepi ssdonosnik, travnik, njiva in dosti i zabele, da se dobi 2 polov-nj&ka vin«. 80C0 K ostane na hiši, drugo se mora plačati takoj. Vpraša naj se pri g. Karelu Štef-lifcn, krčmarju, Spod. Hoče. 466 (2—1)	
	■lini za vsakovrsto zrnje očišče-vati se dobijo pri Tomaž Kukec mizarskem mojstru v Koroški ulici štev. 81. v Maribor«. 473 (8—2)
	seoeaeooo&z Kupim hišo z dobro idočo gostilno blizo farne cerkve in železnice. Mora biti nekoliko oralov zemlje zraven, zraven tudi za pekarijo. Pri pogodbi se plača 2—3000 kron ali tudi več. Kdo pove uprav. 402 (2—2) zaooeoooooz
ELtša na proda], sredi trga, par minst od cerkve, jako pripravna za rokodelca. Hiša je še novo zidana, z malim dvoriščem in hlevi; ka hiši spada dobra njiva in gozd. Do železnice pešhoda tričetrt ure, (8 8 ki».). — Kje, se pove v opravnUtva. 469 (8—1)	
Wa*enJč, dobrega obnašanja vešč m ei Barskega opravfla, se takoj sprejme kot mežnar z dobr mi dohodki pri Sv. Barbari v Halozah. 470 (2-1)	
	
	perutninarjil P A T,M A lantf-euo s-edutvo, JL fl 1 il"l /n. ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnic«, je dri»-tjava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pofljit» 86, 65 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palm« z navodilom poštnin» proste. L E. Weixl, ti^jeklajni preparati Maribor, Sc^jin trg 8.
K*test| ta «a konjska opram, ie rablje«, o pa še v dobrem stanu; proda po primerni ceni Prane Faš-der posestnik t Dobravi p. Slovenj-gradee. 460 (8—1)	
Hlapec, kateri more viaki dan s konji mleko v mesto peljati in še srateo poljska dela razume, more krti trezen, srest, M »prejme na posestvu Zaveda Marijinih bratov «rafee, Kireheoftttt it 1. 1« do 18 K mi>n piačs stanovanje in post*««». 442 (1- 1)	
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne keve Izredno poudarjati Ime »Kathrelner«?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se
odlikuje
Kathreinerjeva kavo.
Zakaj le
Kathrelnerjeva Knetppova siadna kava
Ima spričo posebnega nadkia svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Sapomatte si torej natanko, mUo-attrfc gospa, da dobivate pristno Kathreineijevo kavo zgolj, v zaprtlk Uvtralfc »avojih g napisom: »Kathrsl-ntjov» Kaedppova aladaa kav ac eiiko inpalka Knolppakot v
▼eno sni
»■mico.
**********
Stalna služba deželnega = pismonoša-
pri c. kr. poštnemu in brzojavnemu uradu v Šmarji pri Jelšah je za oddati. Pošteni in značajui prosilci, ki bi umeli tudi kako rokodelstvo zvedo natančnejše pogodbe pri imenovanemu uradu.
467 (8-1) **********
/Tlečen učenec
z dobrim spričevalom, zmožen nemščine in slovenščine, se takoj sprejme. Lud. Pinter, trgovina z mešanim blagom. Selnica ob Dravi. (3—1)
V ženskih ročnih delih
se sprejmejo deklice v privaten poduk. Kje, pove uprav-ništvo.	465 (8—1)
kotlap
I* tu j, Poštna ulica in MARIBOR, Kaserngasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljšo brizgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno dela Popravki vsake vrste ceno In hitro. Kupuje» stari b.ior, cink in mesilig p<udjb.ljii eeai.
Razpis stavbe.
Stavba razširjenja šolskega poslopja v Keblju oddala se bo ustmenim manj Sevalni m dražbenim potom. Dražba se vrši v navzočnosti predsednika okrajnega šolskega sveta
v nedeljo dne 14. julija" 1907
ob 11. ari dopoldne v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Konjicah.
Izklicna cena znaša 18.720 K 21 v. Jamščina 10% izklicne cene. Natančneje razvidi se lahko iz načrtov, naba-jajočih se pri okrajnem šolskem svetu v Konjicah ter stavbenih pogojev in proračunov stroškov. Krajni šolski svet Ketelj, dne 15. junija 1907. (2-2)	Andrej Breznik, načelnik.
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Maribor, fi«/fff«MP ».
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moforji
pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1 '/j do 2 */» vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič,
876 10-'J	zastopnik Climase Bohsel-motorjev.
Lepo prijazno posestvo
Zahtevajte brezplačno
m
moj veliki cenik z slikami od raznih ur, zlatnine in srebrnine.
Mihael llger-jev sin
MARIBOR, Poštne ulice Roskopfova remonter ura z švicarskim Anker 5 kron.
Fina srebrna remonter ura K 7"60; ista z
dvojnim pokrovom K 11 "50. Kar ni po;godu se lahko zamenja ali pa vrnem denar.


poziv.
ttAuft
Gospod Albert Stiger, župan in deželni poslanec v Slov. Bistrici, mi je izročil pred leti mej drugimi troje hranilnih knjižic: Schega Ana z vlogo 23 gld. 78 kr., Kostevz Peter z vlogo 40 gld. in fflaria Eaukler z vlogo 23 gld. 47 kr. z naročilom, da poizvem za lastnike teh knjižic oziroma za njihove dediče in njim izročim knjižice.
Moja dosedajna poizvedovanja so ostala brezuspešna. Poživljam vsled tega uljudno prebivalce slovenjbistriš-kega okraja, kjer so najbrže lastniki teh knjižic svoj čas prebivali, da mi naznanijo bivališče Schega Ane, Kostevz Petra in Kaukler Marije oziroma njih dedičev. V Kozjem, dne 15. junija 1907.
442 (3—3)'_B Dr. Jos. Barle, c. kr. notar.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od slavne „Delniške pivovarne"
gostilno pivnica § 11
v Laškem trgu
kjer točim vsaki dan sveže pivo, najboljše domače in tuje Tino ter raznovrstno žganje. Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. Gene zmerne.
Za zabavo je električen glasovir in bilard. Točna
in solidna postrežba.
Priporočam se Vam, p. n. tržanom, kakor okoličanom, posebno pa Vam Trbovljanom, ki hodite po opravkih v Laško, da me posetite z Vašim cenjenim obiskom ter uva-žujete geslo: Svoji k svojim!
Franc Drolc, gostilničar.

Kiparski in kamnoseški obrt
Radosla? Golobic
Ljutomer.
=——
Prečastiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu se najuljudneje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela iz lesa in marmoija.
Zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov (križev) iz belega, sivega in črnega marmoija.
Nizke cene, lepa priložnost! 414 BC Svoji k svojim!	(g-4)
H
IOOO hektolitrov
pristnega ljutomerčana raznih letnikov iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric ima po nizkih cenah
na prodaj
Kletarsko društvo v Ormožu.
411 (ft-l)
iK
pozor!
Za primicije
pozor!
Najvefija Izbira raznih bati* to v ln volne za dekleta, kakor tadi različno inkneno
¿blago za dedke ln že lzgatovljene obleke. Raznn tega tudi največja zaloga [svilenih in drugih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Burgplatz 2.	K. Šepec Grajski trg 2.
MARIBOR, y laatui hi^i, PoBtrežba točna. In stpogo solidna!
861116113 raznovrstna, kakor cvetlična, povrtna, deteljna, --- travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi
M.
Maribor, Sofijin trg
(» »radM)
j Priporoča tndi svojo zalogo špecerijskemu, "blixg-& in
j Bartheliiovo apno Ia poklaj°Vo8tiboljSo kako~ ^ "53
W
JUojz Škel
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
1
se priporoči častiti duhoe&ini in slavnemu občmstov v ia-vseii » to stroko spa del in popravil.
-ji
Restavracija,Narodni dom'
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti mo&kat v steklenicah, Zadravčev Ijotomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. =. Piva: budijeviško in ob veselicah tndi akcijsko laško. = JL Kuhinja samo s svežimi Jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnlno
Jos. Prstee_
Maribor, TržaSka oesta 1
priporoča Bvojo veliko «Jogo vsakovrstnega orodja za rokode!e«s vse vrste želeiniie, traverze, kow,
itečL vodovodne naprave itd. 1'urt and in Roman eement, sp» Vse po najnižji oeni!
Najcenejša, eksportna
H. Sutfner ur^r. Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotovža
prej v Kranju
priporoča Brojo veliko, liborBO zalogo Onih
švicarskih up,
briljantov, zlatnine in srebrnlne
v veliki izberi po najnlijlh ecn»h.
Y Hfl V 3 7 j® moje blago i UUftdi, dobro, je to, da je r
res fino in i razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko •ara prepriča.
Pozor, kupovalcll
t
i
Jožef Ulaga
v Mariboru, Tegetkofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalego maaifaktanega blaga, kakor: flne volnene obleke za «pomlad mke barve, velikansko izbiro lepih svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po n^jni^ji eeni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
Tovarna za glinske izdelke
— v Račj u	--
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko oneko za zid, za oboke, dimnike, rekontra-opeke,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji eeni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Oalser-Ju. •

r
,9rl »v. Jožefu'
Hova trgovina z lesom in premogom
IVAN MMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138
ob glavni cesti, za gostiln t) Taferne.
Prodaja vseh vrat lesa, drv ln premoga.
Cene zmerne, postrežba točna.
MIHHUIl
Špecerijska trgovina
JI. fertnik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo ipfi-eerijskega blaga ter različnega vina in piva, iganja itd. Velika naloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
y.......v Ljubljani .......—— i
m amii !■■■ ■ m ........tau^ia.iijj	priporoča svoje	|»«««m«i■ ■ •
= ¡zborno pivo v sodcih in steklenicah, =
| Maribor, Koroita cesta
i Velika zaloga raznega pohištva, ogledal in podob.
Cene jako nizke. Prodaja tndi na obroke.
Nova trgovina
j Mahorič & Šeligo
• Ptuj •
! nasproti poŠte !■ gostilne Vračkt
priporočata slav. občinstvu svojo najnovejšo salogo ■anifatitur-nega Maga ter vabita k obilnemu
nbiakm
POSOJILNICA V MARIBORU
s)
ustanovljena 1. 1882. ♦ ♦ ♦
<®
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — 8tanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4'/4%- — Obrestna
mera za posojila: 5°/o, 5'/»"/o za hipotekami, 6°/o za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopoludne, izvzemšl praznike.
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd.
Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene!	Postrežba točna!
Alojzij Pinter
trgovina pri farni oerkvl v Slov. Blstrtol (podružnica na Gor, Bistrici)
priporoča celemu okraju različna semena: deteljno, travno itd., g&lico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizg» lnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po najnižji ceni.
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Hengasse 4 Maribor Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih

cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprat, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4.
Prodna pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Kapljice za želodčni krč.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
f. prull, mestna lekarna pri c
MARIBOR, Glavni trg št 15.
Žganje proti trganju.
Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
kr. orlu
* " — 8.1«
■s r.
Svoji k svojim 1
15 fp TIri H :Uu oi|i
S- jrjji ji - s t 2-* 1:1 o ¡it
•	K > H« o
« jt „ S ~ Ta š * °
■ H'«
•	Jl
m w &i . i
a °a B'iciiii Z > sf— ^l-sB
w «J « O N * ■■'■ ■■ -S i -
3 ? j* l-3 •««.-IJe
^sllÄIfslil
r» O.J» »to •»»(-!>
L
f M
§ m &
>
s a
i * ? S
5
<u E
3
03
.a >
S M
C/5
S
<u ca
9 Ü
O»
J | J i-
§
ti
5 ?
v
1 ^ '-S
a o lil
ZaJtite-vajte
zastonj, da se Vam pošlji ilustrovani cenik z nad 1000 slikami.
'W Št. 365. Srebrna damska remontoar ara gld.
3*50
	St. 822. Srebrna ivmon-toar arn <» ctspode	3*50
	Št. 887. Sre)>iu» anker ura, 15 kamenov, gld. 5, dvojni pokrov gld.	6'50
	Št. 841. Srebrna anker ara, dvojni pokrov, 15 kamenov, zel« močna gld.	7-9'50
Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni sveti nazaj.
Anton Kiffmann, im
SUka 1 pol nar. velikosti. ^^^^^
Sš luCaxi"bor 3, Štajersko.

I qBueo q|>|?!U^9Ao; od 9sa
,CROATIA<
minuiuiinnai
edina hrvaška zavarovalnica , osnovana od občine svobodnega In UMnMaaMMMi C,av- Be*ta Zagreba.
,CROATIA', osnovana na tem«gu »zajemuorti, sprejema v zavarovanj* proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: h>* gospodarska poslopja, tvornice. mline itd. ter premičnine, k»' hiSno opr»»o, gospodarsko o«xye, opremo, stroje, blago, žito, t trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah Vsa pojasnila daje: Potfralnira ,CR(IAT1E' v Trsta, Corsn H. i.
,Pri pošti*
Mari bor, Tegeürtfora časti W
priporoča vedno mžl pivo, izvrstna domača vftta ter mrzle in tople JlA, Mar Meden.
PohiAtvo in poli steljske priprave
Slastnega izdelovanja
Kari Wesiak
tapecirar % Diaribor, Preihansgasse 1.
O'ljovumi nrcdtiik: Ferilo Leskev^r.
tiskarne tv. Cirila v M.i.ribcni