Cena edne Številke dinar.
Poštnina v gotOvčini plačana.


LETO XXI. MARIJIN LIST. št. 2. FEBR g
1925.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 D, v Austrijo i na Vogrsko 20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezusovega.
e. balkanyi d. lendava
Dari.
Na tretji red 1. 1924. v dinarah: Ostalo od lani 113 90, Lutar Kata D. B strica 150, Mesarič Kata Sr. Bistrica 50, Tretjeredniki z Žižkov 49, Koren Jula Renkovci 2, N. N. z Nedelice 5, Brezovica 4, V. Polana 12, Dominko Peter i žena Chicago 130, Renkovci 44 50, Horvat Verona Sr. Bistrica 30, Graj Jelena Črensovci 2 50, Tretjeredniki Dol. Lendavskih gor 12, Farkaš A:ia Strehovci 10, Berdin Treza Filovci 3, Pavlinjek Skakovci 6, Tretjeredniki z Nedelice 25, Moški z Gomilic 22, Sr. Bistrica 43, Gor: Bistrica 76 50, Dol. Bistrica 68. Dol. Bistrica 5, Moški z Č/ensovec 15, Hotiza 40, Ženske z Turnišča 40, Ženske z Gomilic 70, z Brezovice moški i ženske 30, Ženske z Žižkov 21025, moški 6175, Nedelica 54, Ženske z Trnja 60 25, Renkovci 48, Gor. Bistrica 11, Črensovci 107, Trnje moški 18-50, Skupno 1544 Din in 65 par. Potroši na tretjired 1924 leto v dinarah so: Triji Glasniki 21, dva Bogoljuba 32, dva Zamorčka s kalendari 39, Na cerkev M. Pomččnice Rakovnik 25, Sirotišnica Št. Vid 10, Mo-horska druiba 20, Na cerkev v Šiški 100, Tkalec Ani siroti s epoj Trnje 100, Ednoj betežnicl siroti v Črcnsovci 50, SiromaŠkim dijakom pot z Maribora 40, Telegraf po vizitatora 20, vizitafori 250, foringa"hazaj vizitatori 100, robačo 5, Posojilo Maitinišči 200, Misijonari ob prilike 70 letnice 300.
POŠTA.
Majcen Franc Sakolovci. Lani ste plačali 10 Din več na Marijin list, zato letos plačate samo 10.
VSEBINA:	stran
Sedmere radosti Blaž. D. Marije i sv. Jožefa ... ............. ...	1
Ples naše veselje ...... .... ........................................................2
Marija pomaga tistim, ki v njo zaviipajo ... ... ...............................................4
Dva pogovora ... ... ... ... ... ~................ ......... ...........5
Glasi iz doma i sveta......... ............ ............ ......................8
Sedmere radosti Blaž. D. Marije i
Sv. Jožefa.
Radosti blaž. D. Marije i sv. Jožefa, kak predmet našega
častenja.
Sv. Jožefa je v njegovih radostaj častio katoličanski svet ravnote, gda Marijo. Predmet njiva radosti je bio skflpen. Jezuši sta se raduvala oba. Gda se z D. Marijov raduje naša duša, da je Jezusa rodila, da je njega najšla, je nemogoče, da ne bi mislili s čutečim srcom zednim i na radosti sv. Jožefa, o šterom svedoči sv. Pismo samo, da je čakao Jezušovo rojstvo i je s potrtim srcom iskao skoz tri dni z D. Marijov zgOblenoga. Od tistoga časa, da 'se je naš gospod J. Kristus narodo, odte, da se je oglasila na betlehemskih ravnicaj veselje oznanjajoča pesem slOžabnikov večne radosti, je vervajoči vsigdar častio i D.Marijo i sv. Jožefa v njih radostaj. Samo zdašnje število sedem je dobilo s časa določeno obliko i to pri radostaj D. Marije prle, pri radostaj sv. Jožefa pa sledkar. Velikost toga velkoga svetnika dober Bog tak svedoči, da pomali pušča eden-eden trak v verne dflše. Skriva ga, kak je bio skrit v Nazareti. A ravno to je njegova velikost, da se je lehko skrio pri Jezuši i Mariji, ali bole povedano njeva pri njem. Tak je tudi njegovo častenje. Njih dika zakrije njegovo i to je njegova istinska, najvekša dika, da če tudi skrito, a itak vsigdar lehko vkiiphodi z Jezušovov i Marijinov dikov.	stoletij, je, moralo preminoti, da ga je Cerkev pri-
poznala za to, ka njoj je vsigdar bio, za svojega branitela ?! Njegova vloga je to, da naj čuva sveto družino. Takše je tudi njegovo častenje. Najprle Jezušovo liibeče srce spozna mrzli svet i Marijino brezmadežnost ,,hudobno pokolenje" i komaj nato stopi naprej iz mraka čuvar teh dveh najsvetejših i najčistejših src: sveti Jožef.
Tak smo tudi s častenjom njegovih sedmerih radosti. Dosta sledkar spozna te svet, kak Marijine. Izrazito govorimo samo o sedmerih radostaj. V teh samo od 18.-ga stoletja naprej časti svet Jezušovoga hranitela. Castitlivi Januarij Sarnelli (vmro 1. 1744), eden prvih vučenikov sv, Alfonza Liguorija, je bio prvi, ki je ča-
šv. Jožefa zavolo njegovih sedmerih radosti. Njegovo molitev, štero je v te namen opravlao, je sv. Cerkev obdala z jako vel-kimi odpGstki, kak sledkar povemo. Teh sedem radosti pa je tudi združeno z njegovimi žalostmi, da časteč tfldi prejšnje naj tem bole občGtimo Čisto velikost njegovih radosti. Te sedmere radosti so sledeče:
1M da njemi je angeo nazvesto vtelovlenje Sina božega;
2., da je lehko zagledao Jezuša i je lehko čuo angelsko pesem ;
3., da je lehko čuo ime božega deteta: Jezuš;
4., da je lehko čuo od sv. Šimeona srečno dokončanje Je-zušovega odrešilnoga dela ;
5., da je lehko neseo Jezuša v Egipt, gde so se pred Njim stebri poganskih bogov zrušili v prah ;
6., da ga je angeo nazaj pozvao iz Egipta i ga je pomiro v bojazni pred Arhelana i se je lehko napoto v Nazaret v najvek-šem meri;	>.
7., da je Jezuša v cerkvi našeo.
Teliko od predmeti naše pobožnosti do sedmere radosti BI, D. Marije i sv. Jožefa.	(Konec)
Ples naše veselje?
Vsakši Človek je rad veseli. Što pa bi bio vsikdar Žalosten pa čiravno ga terejo tiidi težave v tom živlenji! Veselo družbo si sakši rad išče, se njoj rad pridruži. Samo žalostno je, ka si vnogi iščejo takše družbe štere so samo navidez vesele. In veselje štero njim dajo, je kak vetrič, šteri zašiimi samo z listjom, a d reva v koreninaj ne gene. To veselje njim prisili samo malo smeha na vOsta, na to pa mine kak veter, a v srce njim ne segne. In štere drOžbe so takše ? To so vesele družbe po ošta-rijaj, to so plesi! O povejte vi, šteri ste vnogo plesali ali ešče plešete in hodite po vsej balaj, če ste bili kda pri plesi posebno pa ešče po plesi zaistino veseli ? Med plesom, — kda se vam je od skakanja in pijače razgrela krv in kda ste pozabili na vse drugo, — ste znabiti bili veseli. Liki po plesi, kda ste malo pomislili, ka ste vidli, culi, ka mislili, gučali in ka delali na plesi, ali ste bili tfldi veseli — srečni? Ne! Nikaj praznoga ste čfltili v svojem srci. Znabiti ste si tudi zdehnoli: „0h, da bi nikdar ne šou, ne šla na te ples 1" In kelko nesreče so že spravili plesi na svetIKelko mladih ludij so pomorili na dGši in na teli! K^lko ne-
dužnih belih lilij se je poklačilo na njih v blato !. Kelko britkih skuz žaliivanja se je že pretočilo zavolo njih!
Eli je plesati greh? Ne, liki velka nevarnost za greh je! PoslOšajmo, ka pravijo svetniki o plesi! Sv. Frančišek Šaleški pravi: „0 plesi ti povem to, ka pravijo doktori o gobah: naj-bokše so za nikaj! Tudi najbokši plesi so nej dosta vredni" Na-dale piše on v svojoj prelepoj knigi Filoteji: ,.Pomisli, kelko dOš trpi v časi, kda ti plešeš, v peklenskom ognji zavolo grehov, štere so na plesi včinile. Pomisli kelko pobožnih oseb kleči pred Bogom med tem, kda ti plešeš in premišlavajo njegovo veličastvo in ga molijo. O kelko v bokše obrnejo oni svoj cajt kak ti! Ne pozabi, ka med tem, kda ti plešeš, smrt kosi v tvojoj bližini in daleč • od tebe na jezere ladij in ka na jezere moškov, žensk in dece trpi med tem doma in po špitalaj telovne in duševne muke! Oni nemaio nikšega mira; in ti moreš ostati na vse to brezbrižen ? Pomisli, ka boš ti ttidi lejko ednok tak trpo in drugi do te skakali kak gnjes ti! Pomisli, s kakšov ža-lostjov gledajo tvoj Zveličar, Marija, angeli in svetniki na tvoje veselje pri plesi! Med tem, ka si na plesi, cajt beži, smrt te za-lezOje in večnost se ti bliža. Skoro ne boš več plesao med glas-nov mužikov, tvoje telo do nesli med jokom tvojih dragih na cintor, a tvoja duša pa de ali na veke srečna ali nesrečna." Sv. Efrem pa pita: „Što je včio kristjane plesati?" In sam odgovarja: ,,Sv. Peter gvtišno ne, liki sama peklenska kača. Ples oslepi moške, pogubi ženske, nedužnost potepta; zavolo njega žalujejo angeli in se veselijo hGdobni diihovi." Nadale ešče pravi te svetnik : „Povej mi, jia šterom mesti sv. pisma najdeš bar edno reč, štera bi ples odobravala!" Sv. Avguštin, te velki vučenik sv. Cerkve pa<piše: ,,Vnogo bokše bi bilo, če bi dečki orali, dekle pa prele, mesto ka plešejo." „Plesi so grob nedužnosti in sra-mežlivosti" pravi sv. Ambrož. Sv. Karo' Boromejski pa pravi, ka je posvetni ples krog, v sredini šteroga se suče vrag in okoli njega pa njegovi hlapci.,,Plesi kvarijo nedužnost, napelavajo nas v skflšnjave in v grehe, vžigajo v nas nečisti plamen in blatijo dušno vest," so reči sv. Ciprijana. In čtijmo ešče velkoga pred-gara sv. Knzostoma! On pravi, ka je ples javna šola najnes-ramnejših skušnjav in strasti, grda zloraba božih darov, delo in razveseljavanje šatanovo. Nadale pravi, ka če bi v noči zasvetilo na nebi telko zvezd, kelko smrtnih grehov se napravi na plesih, bi bila noč svetlejša od dneva.
Če je vse to istina — in istina je — aH nam te ples more spraviti kakše veselje? Ne!
Dragi bralci Marijinoga lista ! Sveto leto je letos. Zato naj bodo sveta tfldi vsa naša dejanja! Ogiblimo se greha bole kak smo se ga druga leta! Ogiblimo se plesov, ne hodimo na nje! Plesati je nej greh ! Da pa kak lejko človeka, šteri zna dobro plavati prime v vodi krč in se vtopi, tak nas lejko na plesi na-adne skQšnjava in naša dQša se lejko vtopi v globočino greha! Varjimo se zato skušnjav in prilik za greh! fn če mo daleč od prilik, mo tudi daleč od greha. Biti daleč od greha pa se pravi biti pri Bogi. In što nebi rad bio pri Bogi ? Vej je samo pri njem vse veselje in sreča! Iščimo zato vsikdar, posebno pa letos veselje in srečo pri Bogi! Pri njem najdemo oboje in vidli mo, kak istinske so reči sv. Avguština: „0 Bog, nemirno je naše srce, dokeč si ne počine v Tebi, večnoj sreči !*'	v
Marija pomaga tistim, ki v njo zaviipajo.
V nekšoj maloj vesnički na Madagaskari v Afriki je živela pobožna, jako dobra i blaga 14 letna deklica, z imenom Felicia Rabao. Zavolo zglednega i lubeznivoga obnašanja je bila lublenka vseh. Vsakši den i posebno vsakši večer se je z vsov goreč-nostjov i pobožnostjov vdeležtivala skflpnih molitev i je pripravila tudi svoje stariše i prijatelice za dobro molitev. Bila goreča Marijina častilka i je jako rada molila čislo.
Nekšega večera — med dnevom je še pridno delala i bila videti popolnoma zdrava — pa začne tožiti o močnom glavoboli i boleči naj v vflhi; mantrala jo je tudi huda vročina. Spala je ponoči samo malo i drugi den je morala ostati v posteii, gde je sama ali s svojimi pajdašicami, ki so jo pohodife, molila sv. čislo. Ponoči pa, kak da bi se česa prestrašila na ednok vzklikne: .Marija,moja mati, reši me!" i omedli. Taki se odpravi nekši zamorec v pol viire odaljeno misijonsko postajo Domremy. Ali najde misijonara? Domremy najmre nima lastnoga duhovnika, nego vsakši mesec ednok obišče tisto postajo duhovnik, gde ostane kvečjemi eden den. — Poslušajmo, kak pripovidava o. Deces:
Vsakši mesec se podam v Domremy, ki je od varaša Faina-rantsoa oddaljen kakših 4 do 5 vDr hoda, da nadzorujem tamkajšnja dela. Meseca julija pa bi morao sestaviti letno poročilo i sklenoti račune.
Zato se odpravim že v sredo 27. junija v. Domremy z namenom, da ostanem tam dva dni i nemoteno dovršim svoje račune i drOge posle. Mislo sem, da je to glavni vzrok, zakaj sem
se odločo za dugše bivanje v Domremy. A sledkar sem spoznao, •da je previdnost boža tak štela.
V četrtek ob pol 4. vuri vfltro me zbfidi mcčno klonkanje na dveri. Odprem okno i pitam, što je i ka žele. Oglasi se naš paster, rekoč: „Friško, častiti oča,v Alatsinainv vmiral4 letna deklica."
Paščim se teda v šegeštijo, vzemem vse potrebno s seov i se s spremlevalcom nemiidoma podam na pot. Če tGdi je bila tmica, sva v frtao vQri prišla do cila.
Po visikih stubaj idem v stanlivanje meni že znane rodbine, gde je mlada betežnica počivala materi v naročaj; bila je še izda v omedlevici. Žila je bila le še slabo, srce pa je itak še bilo. Podelim teda vmirajočoj sveto odvezo i slednje mazanje. Po končanih molltvaj zapazim, da je deklica že izdihnola svojo dOšo. To povem starišom z lepim izrazom, kak je pri Malgaših v navadi: „Odišla je k lubomi Bogi-" Ar so dobri katoličani, so bili vdani v božo volo. Itak pa je bila bolest nad zgiibo lGblene hčerke velika, a neso je kazali s kričanjom i drOgimi poganskimi šegami, nego v ponižnih skuzaj, ki so njim lejšale srce, štero se je v vdanoj i zavOpnoj molitvi obračalo k Stvoriteli. — Drugi den, gda sem £zvedo od veroučitela še nešterne podrobnosti iz živlenja toga. blagoga deteta, sem očividno spoznao, da me je Bog zbrao za svoje orodje, želeč toj duši nakloniti neskončne kinče zasluženja presv. Srca Jezušovoga.
To je bila, po izpovedi veroučitela, že tretja prilika, gde je v s inrtnoj nevarnosti Jubi Bog pravočasno poslao dOhovnika. Čast i hvala božoj previdnosti, ki ne zaptisti njih, ki v njo zaviipajo. Dika Mariji, ki tak čudovito skrbi za svojo deco 1
Dva pogovora.
Klošlerska učenka (v novoj obleki, veselo, vedro, srečno): glej. slekla sam zavodsko obleko . . . Opravili smo zaklOčno slav-nost. Mama je že prišla po mene . . . zvečer idevi . , . vo v velki svet! z Bogom llonka!
Kandidatinja: Zadnjikrat si mi pravila llonka . . . Či nas kleti obiščeš, bom že v novicijati i Kalista mi bo ime.
Učenka: moj Bog ... Istinsko ... In povej llonka, se ne bojiš?
Kandidatinja: Od ka?
Učenka: Od klošterskoga živlenja . . . Dom zapflstiti ... Ne sme liibiti . . . Med tmične stene zapreta . . . Vsemi se odpovedati ... šče deci, ka je nazadnje ženskino zvanje.
Kandidatinja: Znaš, liiba Aranka ... od toga sam šče jaz niti premišlavala ne. Nekak me je se vleklo, srce, se me je zvao Bog, se sam si želeia i se dobro počutim tu. LObim kapelo, kloš-ter, drage sestre, tovarišice, lubim tli vse i od drfigoga se ne pri- x tožujem.
Učenka: To je ravno . . ! Ti si ne prevdarila prihodnjost. Tvoja vesela, smehlajoča narava se ne zboji toga, ka sam ti pravila? Vzemive po vrsti: zapflstiti dom: mamo, ateka. Ne boli?
I(andidatinja : ja . . . to boli. A — Gospoda Jezuša je tQdi bolelo, kda je zapusto svojo mater i Nazaret. 1 je vseedno zapusto. Ar to je bilo njegovo zvanje.
Učenka: Ne sme lubiti!
Kandidatinja: Kak ne. Lubezen do Boga i do bližnjega je šče vekša v kloštri, kak v sveti.
Učenka: To je drugo . . . Jaz na drOgo lubezen mislim . . . Štero trbe srci ... Pa dobro, ne bom gučala od toga. Ali od neprijaznih sten se ne boji tvoja vesela narava ?
Kandidatinja: Dozdaj smo vesele bile i drage sestre so tudi vesele. Či vidim novinke hoditi resno — priznam, se malo bojim, toda bo že, kak bo — Bog mi pomore!
Učenka: O, kak lehko vzemeš! I odpoved? Od veselja—dece..
Kandidatinja: Na to vse niti ne mislim.
Učenka: Zdaj ne misliš — a sledkar, či bo žmetno? Ka bo te?
Kandidatinja (pomali): Te . . . te . . . (friško): Te mi pomore Bog ... v božjih rokaj smo . . . Bog vse lehko da tDdi v kloštri . . . Na več ne mislim. Kak bo, ne vem, samo edno znam, da ščem tO ostati, ar je to moje zvanje.
Učenka: Istinsko močno zvanje — vidim. Pa ve ti tudi neš-čem dolgučati, či te to blaži. Ti ostaneš, jaz idem. Idem vživat dom — veselit se — lflbit
Kandidatinja (tiho): Z Bogom. . . (Sama ostane, se zamisli): Ali bo ona bole srečna ...
*
Sestra: Mene iščite?
Dovica: Štero šteč sam prosila med sestrami ... V svojem nesrečnom položaji se obračam na dobra klošterska srca . . . Či bi bar kakše klaverske viire dobila, da bi si iskala hrano ... Istinsko sem jako . . . krvavo potrebna.
Sestra (vsigdar bole pazlivo gleda govorečo): Odpfistite, mi-lostliva ... Ste ne hodili pred štirnaistimi leti se v učitelišče ?
Dovica: Ja, ja! Notri stanujoča gojenka sam bila, moj Bog tOdi vi, draga sestra, ste tak poznani. Ste znabiti vi llonka?
Sestra (poda roko): To sam, draga Aranka! — l(a pa se je zgodilo z vami, Aranka?
Dovica: Nikaj posebnoga. To, ka se s telkimi i telkimi v sveti zgodi. Stariši so mi vmrli, moj Bog, ve pa je tak v sveti... staromi Jomi je tak konee. Vidite sestra, vi mate dom, ne samo ednoga, ve je vsakši klošter eden-eden dom. Jaz pa zdaj niti ednoga nimam.
Seslra: Mam, hvala Bogi i v tistom je IGbezen.
Dovica: Lubezen ... To je, ka je v sveti tak malo ... Pa sam mislila te, da sam bila nevesta, da je najna lDbezen večna 1. . Odletela je . . . Že po medenih tednaj sam videla; da sam se motila. Poleg pijanoga moža je živlenje križ. Te križ sam nosila do zdaj. Med tem sam zgubila vse: premoženje, lepoto, dobro volo. To je skopalo tudi nesrečnomi moži grob, vničo ga je način živ-lenja. Že pol leta sam dovica.
Sestra: Sirotica. — I deteta nemate?
Dovica: Sam mela . . . Zdaj me samo šče v senjaj včasi obišče. I njegov križek obimlem na cintori. A mogoče njemi je bolše tak . . .
(Kionkanje. Vesele deklice pribežijo).
Deklice: častita sestra! Častita sestra! Draga sestra Kalista! P A smo že tli! Kda se začne šola? Jaj že tak žmetno smo čakale. (Sestra jih liibeznivo odpravi.)
Dovica (s skuznimi očmi): Glej, pri vas nigdar ne izmerjejo deca!
Sestra: Korm" smo se zavolo Boga odpovedali, to nam on večkratno povrne. V božih rokaj smo, v tistoj roki, štera da i vzeme, po svetoj voli . . .
Dovica: S tem svi se poslovili pred štirnajstimi leti. Te ste tudi to pravili. Istino ste meli. l^a sam jaz šla iskat v svet, ste vi sestra najšli v kloštri. Bog tam zna dati i vzeti, kde njemi je vola.
Sestra (srečno). V božoi roki smo!
Iz doktorice niina. Dr. Ilona Cemez je na univerzi v Budapesti končala doktorske navuke i je napravila doktorat. Mlada doktorica je vstopila v red misijonskih sester i bo šla po obltibaj v afrikanske misijone.
Čudežno ozdravlenje v Lourdi. Edna sestra iz reda sv. Frančiška, prednica ednoga špitala, je že več let trpela na betegi v pliičaj i hrbetnici, doktorisojo že dolpovedali. Komaj pa se je doteknola njenoga tela voda lurske vretine, je t&ki ozdravela i se je naslednji den čisto zdrava napotila proti donii,
_ g _
Cejlon. Meseca julija lanskoga leta so meli slovesnost kronanja Marijine podobe. Zbralo se je okoli 150 jezer katoličanov. Sveto obhajilo je sprejelo do 50 jezer vernikov. — Na Cejloni živi do 400 jezer katoličancov.
Prekosijo nas. V Palermi je bio lansko leto euharistični kongres. Sklepna procesija je združila okrog 400 jezer vernih kristjanov, ki so se poklonili euharističnomi Zveličarji. Vseširom je stalo puno ljudi, ki so obsipavali Najsvetejše, štero je noso kardinal, s cvetlicami. Vnožina se je razišla komaj opolnoči.
Vrli zamorček. Nekšega zamorčka v Afriki je zgiabo močen dež. Taki skrije svoj krščak pod kaputek i beži svojo pot naprej. Nekak ga pita: — Mej pamet, dečko, zakaj ne deneš krščaka na glavo, gda tak teče ? Boš ves premočen! — Eh, — odvrne dečko, — glava je moja, ta se sme zmočiti; krščak pa ne, ar je gospodarov.
Prvi danski kat. duhovnik. Dance je protestantovski pritisk prisilo iz katoličanske cerkve. Zadnji čas pa se jih več spreobrača. Pred kratkim so v dtihovnika posvetili ednoga mladenča, ki je prvi po rojstvi danski duhovnik po r(foriraciji. Od njegovega dela dosta viipajo danski katoličana.
Kneginja štela postati nUna. Kneginja (hercegica) Asunta, hči kneza Lipota je zbežala z doma, ar je štela stopiti v red, doma pa so njoj to branili. Na ednom italjanskom hajovi je potiivala v Rio de Janeiro, da bi tam postala nuna. Roditeli so prosili Mussolinijovo posredovanje, ki je dao brazilskomi konzuli zapoved, da ne ptlsti iz hajova kneginje. Istinsko so jo vzeli v varstvo i italjanska ladja jo je prinesla nazaj v Europo, gde so io italjanske oblasti prekdale starišem.
Češki socialisti proti Matericerkvi. Papejdi, češki socialistični poslanec je držao v praškom parlamenti velki govor, v šterom je napadao katoličansko Cerkev. Zahtevao je, da naj ločijo Cerkev od države i naj včasi odpravijo (ukinejo) vatikansko češko poslaništvo.
Prostozidari i vera v Boga. Newyjrški prostozidarski stolec je naznano, da se odtrga od mednarodne zveze prostozidarov. Podao je tudi vzrok svojega sklepa: newyorški prostozidari verjejo v Boga, spoštii|ejo sv. Pismo i neso pripravleni skupno delati z europskimi, ki tajijo Boga i rezdirajo državo.
Prestop. Edini s>n Herzla, ustanovitela židovske zionistične zveze, je postao katoličanec. Židovski listi so izlevali zavolo toga srd i Čemce na krščanstvo.
Tretja skrivnost:
Koga si, Devica, rodila.
Tretja skrivnost:
Koga si, Devic, rodila.
Strta skrivnost:
Koga si, Devica, v cerkvi darOvala.
Strta skrivnost:
Koga si, Devica, v cerkvi dariivala.
Premisli! „1 je rodila svojega prvo-rojenoga Sina i ga je v plenice povila i položila v jasli, da je 'zanje ne bilo prostora v hiži." (Luk. II. 7.) Glej! Sin Boži nema tople hiže, niti potrebne obleke. Mati njegova i hraniteo njegov sta žnjim vred v siromaštvi. — I v ol-tari pod podobov- kriiha ma morebiti
vekše bogastvo Jezus?
*
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes :
Marija, mati trikrat čudna, pomagaj ti z sv. Jožefom vsem sirotam.
Marija, mati trikrat čudna, daj nam ti z sv. Jožefom zadovolnost i lUbezen do siromaštva!
*
Zmoli zdaj na čast Dev. Marije i sv. Jožefa, naj nam sprosita zadovolnost od Božega Deteta: 1 očanaš, 10 zdravimarij, 1 dikabodi z tretjov skriv-nostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.
Premisli! „Prinesli so ga v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, i Simeon je nje blagoslovo i pravo Ma-riji, Materi njegovoj:" Glej! te je pos-tavljen v spadaj i v stanenje vnogih v Izraeli i v znamenje, šteromi se bo pro-tigučalo. I tvojo 'lastivno dušo meč prehodne." (Luk. II. 22, 34, 35.) Glej! Marijino srce meč prebodne, ar se Jezusi proti bo gučalo. Sv. Jožef to čiije i ne zbegne. Pri njima je čelom svojem žitki! To je verna, prava liibezen.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes: Marija, mati sedmere žalosti, podpi-
raj vse trpeče 1
Sv. Jožef sprosi nam po Mariji stanovitnost v službi jezužovojl
Zmoli zdaj na čast BI. Dev. Marije i sv. Jožefa za gorečnost duhovnikov i vseh Bogi posvečenih oseb: 1 očanaš, 10 zdravimarij, 1 dikabodi z štr-tov skrivnostjov. Imprimatur, Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.
Premisli! „Prinesli so ga v Jeruzalem' da bi ga postavili pred Gospoda. 1 Simeon je nje blagoslovo i pravo Ma-riji, Materi njegovoj:" Glej! te je postavljen v spadaj i v stanenje vnogih v Izraeli i v znamenje, šteromi se bo pro-tigučalo. 1 tvojo lastivno dušo meč • prebodne." (Luk. 22, 34, 35.) Glej! Marijino srce meč prebodne, ar se Je-zuši proti bo gučalo. Sv. Jožef to čiije i ne zbegne. Pri njima je v čelom svojem žitki! To je verna, prava liibezen.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Marija, mati sedmere žalosti, pod-
piraj vse Trpeče!
Sv. Jožef sprosi nam po Mariji stanovitnost v službi Jezušovoj!
Zmoli zdaj na Čast BI. Dev. Marije i sv. Jožefa za gorečnost duhovnikov i vseh Bogi posvečenih oseb: 1 očanaš, 10 zdravimarij^ 1 dikabodi z štr-' tov skrivnostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.
Premisli! „1 je rodila svojega prvo-rojenoga Sina i ga je v plenice povila i položila v jasli, da je zanje ne bilo prostora v hiži.« (Luk. II. 7.) Glej! Sin Boži nema tople hiže, niti potrebne obleke. Mati njegova i hraniteo njegov sta žnjim vred v siromaštvi. — 1 v ol-tari pod podobov kriiha ma morebiti
vekše bogastvo Jezuš ?
*
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Marija, mati trikrat čiidna, pomagaj ti z sv. Jožefom vsem sirotam!
Marija, mati trikrat čudna, daj nam ti z sv. Jožefom zadovolnost i liibezen do siromaštva !
*
Zmoli zdaj na čast Dev. Marije i sv. Jožefa, naj nam sprosita zadovolnost od Božega Deteta: 1 očanaš, 10 zdravimarij, 1 dikabodi z tretjov skrivnostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.