-50 % a celodnevno vstopnico Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 S30 ISI termalni.park@terme-ptuj.si ; Aktualno j Podravje • Gajke ! z dejavnostjo vred v ! roke potencialnemu kupcu? O Stran 3 Ptuj, petek, 1. aprila 2016 letnik LXIX • št. 26 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Politika Poljčane • Je želelo 8 svetnikov oškodovati proračun? O Stran 6 Podravje Ptuj • Kakšna bo racionalizacija šolskih prevozov O Strani 6 in 7 Šport Motokros • Ti m tretjič na stopničkah O Stran 11 ČSHaa m Zoran Predin: "Ni pomembno, rw ivir-i kdo 'S™' «mPak OKIMO kako igral" RADIOPTUJ 89.8 °98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Štajerski TEDMll Slovenija, Podravje * Na bolniškem dopustu vsak dan 37.000 ljudi 246 milijonov evrov letno za nadomestila Zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov je bilo v Sloveniji v letu 2015 izgubljenih skupaj 9,8 milijona delovnih dni, kar predstavlja 704.000 dni več kot v letu poprej. Tudi v Podravju je stanje podobno; kakšna je bolniška odsotnost v nekaterih javnih ustanovah in podjetjih v našem okolju, pišemo na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Videm * Bodo od bioplinar-ne zahtevali odškodninsko rento? S Stran 7 Kmetijstvo * Ptujski luk iz nizozemskega čebulčka? O Strani 8 in 9 Radenska * Čehi lani prodali 100 milijonov litrov pijač O Stran 17 Goljufije na bankomatih • Oškodovanci ob milijon, v Podravju ob 40.000 evrov O Strani 2 in 3 Aktualno^. Piivilloisplavoy sizmanjsuíi. viPqdravjuj nad; psvBsečjimi ^OStraniMiniSi r, 2 Štajerski Aktualno petek • 1. aprila 2016 Slovenija, Podravje • Upad števila umetnih prekinitev nosečnosti Leta 1982 štirikrat več splavov kot Število umetnih prekinitev nosečnosti (oziroma splavov) se je v zadnjih 30 letih bistveno zmanjšalo. Ta trend se kaže iz leta v leto. 19.742 umetnih prekinitev nosečnosti, je bila ta številka leta 2013 le še 4011, kar predstavlja manj kot četrtino vrednosti izpred 34 let. ureja zelo star zakon, ki je oktobra leta 1977 med drugim tudi legaliziral splav. Pred tem je bil namreč dovoljen le v izrednih primerih. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je iz leta 1977, pravica o svobodnem odločanju o rojstvu otrok pa je zapisana tudi v ustavi RS. Na Statističnem uradu RS najdemo podatke o dovoljenih splavih v Sloveniji šele od leta 1979 dalje. Pred tem letom oziroma v šestdesetih in sedemdesetih letih je bilo pri nas prijavljenih bistveno manj splavov. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ocenjuje, da je bilo takrat prijavljenih do 40 % manj dovoljenih splavov, zato menijo, da objava podatkov za leta pred tem ni smiselna brez ustrezne obrazložitve. Je pa iz njihovih podatkov in ugotovitev jasno, da od leta 1982 dovoljena splav- nost upada. Takrat je bila dosežena najvišja stopnja, in sicer več kot 41 dovoljenih splavov na 1.000 žensk v rodni dobi ali 19.742 splavov. Devet let kasneje, leta 1991, je bilo opravljenih bistveno manj, a še vedno veliko splavov: 14.027 dovoljenih splavov, v letu 2009 pa 4.718, kar predstavlja manj kot četrtino najvišje vrednosti iz leta 1982. Tudi število spontanih splavov se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za več kot polovico. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je največ splavov opravljenih v starostni skupini 30 do 34 let. Z leti pa je očitno upadlo tudi število nosečnosti, ki so jih umetno prekinili pri zelo mladih dekletih. Uvodnik Opravičilo - za nazaj, za naprej in za danes Novinarji imamo poleg množice zelo dobrih lastnosti eno zelo neprijetno: znamo misliti s svojo glavo. To, kar se kuha v njej, je posledica mnogih dejavnikov: izobraževanja, življenjskih izkušenj, okolja, iz katerega izhajamo, odločenosti, da povemo, kar mislimo (pa čeprav to komu ne bo povsem všeč), vsaj nekaj poguma, da bomo znali prenesti posledice svojega pisanja (na tiste neprespane noči zaradi sekiranja "kaj pa je meni tega bilo treba" raje pozabimo), pa še kaj bi se našlo. Saj mogoče kdo ob takšnem pisanju pomisli: "Joj, kaj že spet naklada!" Ampak kdo drugi pa si reče: 'Točno, res je tako. Dobro povedano!" Ali pa na kakšni seji sestankovalci mahajo drug drugemu pred nosom z našim časopisom: "Poglejte, saj tako tu piše; pa zanikajte, če ni res!" In ne zanikajo... Včasih se res zgodi, da je kakšno dejstvo napisano narobe, in če nas na to kdo opozori, seveda svojo napako popravimo. Konce koncev: številke so na tipkovnicah zelo blizu skupaj in prehitri prsti za preprečevanje napak niso najboljša rešitev ... Ampak nekateri nas želijo prisiliti, da ne smemo več misliti s svojo glavo. In še večji greh: ne bi smeli napisati, kaj si mislimo. O, saj če mislimo, da je župan naredil briljantno potezo, je to treba objaviti na prvi strani; če pa mislimo, da je ptujski grad brez drevja videti kot oskubljena kura, pa bog ne daj, da bi to zapisali! Da je vsak tujec, ki pride prepevat na Ptuj, vrhunski in neprecenljiv, je za nekatere velenovica; če bi zapisal, da je svoj nastop opravil z levo roko, pa ni več tako zelo všečno - in je treba tovrstno zlo misel popraviti. Z opravičilom čez tri časopisne stolpce. Dragi naši kritiki in kritikastri! S sajenjem rožic se v našem časopisu in na radiu (zelo uspešno) ukvarja naša priljubljena sodelavka Miša. In bo to, upajmo, počela še dolga leta. Novinarji pa vam ne bomo sadili rožic. Saj bomo še marsikdaj zapisali, da je bilo nekaj uspešno narejeno, izvedeno, načrtovano, povedano, uresničeno .... Ampak enako glasno ali pa še glasneje bomo tudi zapisali: "Cesarje gol!" In mogoče si bodo to njegovo goloto potem upali priznati tudi drugi. Danes je prvi april. Zato naslov današnjega razmišljanja, da se opravičujemo za nazaj, za naprej in za danes, štejte med prvoaprilske potegavščine. Figo se opravičujemo za to, ker znamo misliti! Jože Šmigoc Zavarovalnico splavi stanejo malo manj kot 2 milijona letno ZZZS je v letu 2015 plačal izvedbo 3.598 splavov v slovenskih bolnišnicah, kar je manj kot leto poprej, ko je bilo 4.264 splavov, ki so zahtevali hospitalizacijo pacientke. »Splav se v manj zahtevni obliki izvaja tudi ambulantno (medikamentozni splav), ki je, tako kot splav v bolnišnični dejavnosti, plačan po dejanski realizaciji, torej količinsko neomejeno. V ambulanti dejavnosti je bilo tako v letu 2015 realiziranih 2.026 splavov, v letu 2014 pa 2.352 splavov. Zaradi upada števila splavov v letu 2015 so bili tudi izdatki za splave v letu 2015 manjši kot v letu 2014, in sicer približno 1,9 milijona evrov, medtem ko so v letu 2014 znašali približno 2,3 milijona evrov,« pojasnjuje Damjan Kos z ZZZS in dodaja, da trenutna vrednost splava v bolnišnični dejavnosti v splošni bolnišnici znaša 418,84 evra, vrednost medikamentoznega splava v ambulantni dejavnosti pa 137,03 evra. Izdatke v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Primerjava med leti kaže, da je bilo leta 1979 na 1.000 žensk opravljenih 22,5 splava pri dekletih, mlajših od 19 let, medtem ko je bila ta številka leta 2013 le še 5,7 primerov na 1.000 žensk. Upad števila umetnih prekinitev nosečnosti je Splav je bil v Sloveniji legaliziran leta 1977. Podravje, Slovenija • V Podravju 50 goljufij na bankomatih Oškodovanci ob milijon, v Mariborski policisti so nedavno na bankomatu pri enem od trgovskih centrov odkrili skimming dejanj, s čimer je bila povzročena škoda v višini nekaj več kot milijon evrov. Mariborski policisti so obravnavali 50 kaznivih dejanj na škodo 51 oškodovancev v višini 39.104 evre. Storilci obravnavanih kaznivih dejanj so največkrat državljani Romunije, Bolgarije, Makedonije in Srbije, je s podatki postregel Drago Me-negalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi. Policisti so izpostavili dva načina prisvajanja denarja na bankomatih, ki se ga poslužujejo nepridipravi. Prvi način je znan kot cash-trapping. V tem primeru s pomočjo lepila ali obojestranskega lepilnega traku namestijo letev na režo bankomata za izdajanje denarja, ki je identična originalu. Postopek dviga gotovine uporabnika sicer poteka kot običajno. Ob zaključku dviga, ko bankomat uporabnika pozove, naj vzame gotovino, pa zaradi nameščene letve to ni mogoče. Uporabniki običajno sumijo tehnično napako na bankomatu in bankomat zapustijo. V tem času pa storilci pristopijo do bankomata, odstranijo letev z zagozdenim denarjem in si na škodo uporabnikov nezakonito prilastijo denar, ki ga je želel dvigniti uporabnik. Policija je v letu 2015 obravna- Obratni PIN ne sproža varnostnega signala Večkrat letno po spletu zaokroži sporočilo z vsebino, da naj bi bil vnos PIN-številke v obratnem vrstnem redu »varnostni signal«, ki sproži alarm na policiji. V družbi Bankart, ki upravlja mrežo bančnih avtomatov, poudarjajo, da navedbe nikakor ne držijo in prosijo, da tovrstnim sporočilom ne nasedate. FOTO: Črtomir Goznik vala 41 primerov takšnih napadov, pri čemer je bilo prav tako največ zadev obravnavanih na območju Ljubljane, nekaj pa tudi na območju Kopra, Murske Sobote, Nove Gorice in Novega mesta, je povedal Menegalija. Drugi način se nanaša na namestitev skimming naprav na bankomat, s pomočjo katerih si storilci pridobijo podatke o plačilni kartici ter s ponarejeno kartico izvedejo dvige. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 1. aprila 2016 Aktualno Štajerski 3 danes Medtem ko je bilo leta 1982 opravljenih kar Področje umetne prekinitve nosečnosti sicer opazen v prav vseh starostnih skupinah, na NIJZ so jasno odgovorili, da podatki kažejo, da dovoljena splavnost v Sloveniji upada že več kot 30 let. Do kdaj se lahko nosečnost prekine na željo nosečnice Starost ženske, ki ima pravico do umetne prekinitve nosečno- sti, ni določena oziroma omejena. Nosečnica lahko zahteva splav in je to v celoti njena odločitev do 10. tedna nosečnosti, potem o tem odločajo na komisiji za umetno prekinitev in sterilizacijo (v bolnišnicah), če se ženska z odločitvijo ne strinja, pa se lahko pritoži še na drugostopenjsko komisijo. In kaj so razlogi? „Večina umetnih prekinitev nosečnosti (več kot 90 %) je opravljenih pred 10. tednom nosečnosti, ko ženski v skladu z zakonom ni treba navesti razloga, zato uradnih podatkov o vzrokih nimamo. Večinoma gre za željo ženske, na katero pa vplivajo različne življenjske okoliščine. Znano je na primer, da so med dejavniki tveganja za prekinitev nosečnosti slabe socialnoekonomske razmere ali pa izpostavljenost nasilju v družini. Prekinitve nosečnosti zaradi medicinskih indikacij ženske ali ugotovljenih prirojenih nepravilnosti otroka so običajno v višji nosečnosti,« pojasnjujeta Andreja Rudolf in Barbara Mi-hevc Ponikvar iz NIJZ. V Sloveniji naj bi bila približno polovica vseh splavov izpeljana zaradi neuporabe kontracepcijskih sredstev, kar je precej nerazumljivo glede na dejstvo, da strošek kontracepci-je v Sloveniji (z izjemo kondomov) krije ZZRS. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa se krije tudi strošek splava, ki je odvisen od trajanja nosečnosti. Pacientke se lahko (ob posvetu z zdravnikom) odločajo med prekinitvijo z instrumenti ali zdravili. V Podravski regiji nadpovprečno veliko splavov Seveda je pričakovano največ splavov opravljenih v naši največji bolnišnici, UKC Ljubljana. Zadnji uradni podatki so na voljo za leto 2013, ko so tam opravili 1085 umetnih prekinitev nosečnosti, najmanj jih je Umetne prekinitve nosečnosti LETO I PODRAVSKA REGIJA ||Slovenija|| PODRAVSKA REGIJA - 2004 1103 6403 13,76 12,69 2005 1079 5851 13,60 11,69 2006 982 5632 12,51 11,34 2007 985 5209 12,71 10,60 2008 959 4986 12,57 10,23 2009 871 4718 11,39 9,75 2010 766 4328 10,14 9,02 2011 772 4263 10,36 8,98 2012 776 4106 10,55 8,75 2013 818 4011 11,32 8,66 Foto: Črtomir Goznik Abortus turizem Po mnenju večine zdravnikov je zakonodaja na področju umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji stara, a še vedno dobra. Pri nas naj ne bi bilo kriminalnih splavov oz. splavov »na črno«, medtem ko imajo v nekaterih državah (kjer je zakonodaja izjemno restriktivna) veliko težav s tem. V nekaterih obstaja celo tako imenovan abortus turizem. Štiri leta nazaj so recimo v Bosni in Hercegovini zaprli turistično agencijo, ki je iz Turčije na splave tja vozila ženske, tudi v Romunijo, Ukrajino in še nekatere druge države. Zanimiv je tudi podatek iz Črne gore, kjer opažajo, da je rojenih nenavadno veliko fantkov (109 fantkov na 100 deklic). Šlo naj bi v precej primerih za selektivne abortuse; nosečnosti, kjer so fetusi ženskega spola, naj bi se precejkrat načrtno prekinjale. V tabeli so prikazane umetne prekinitve nosečnosti (zadnji uradni podatki so na voljo za leto 2013). Na NIJZ opozarjajo, da je potrebno pri primerjavah med regijami, leti ipd. primerjati stopnje dovoljene splav-nosti in ne absolutnih številk, saj so te odvisne tudi od števila žensk v rodni dobi. bilo tega leta v Novi Gorici (88), v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj pa je bilo zabeleženih 238 primerov. Ob tem pa na NIJZ poudarjajo: »Ti podatki sami po sebi nič ne povedo, saj odražajo tako stopnjo splav-nosti v določeni regiji kot tudi število prebivalcev, ki jih posamezna bolnišnica pokriva. V Ljubljano, kot terciarni center, pa se usmerja tudi večina bolj zapletenih primerov iz drugih bolnišnic.« Pove pa nekaj stopnja splavnosti (število splavov v rodni dobi na 100 žensk), ki kaže, da se v podravski regiji opravi precej več splavov, kot je državno povprečje. V Spodnjem Podravju je bilo leta 2013 opravljenih 11,32 splavov, v Sloveniji pa 8,66 umetnih prekinitev nosečnosti na 1.000 žensk. Dženana Kmetec Foto: ČG Vir: NIJZ Podravju ob 40.000 evrov napravo. In tovrstna dejanja so vse prej kot redkost. Lani so policisti obravnavali 435 kaznivih Nad bankomate z vrvjo in silo Ob tem so policisti na območju Slovenije v zadnjega pol leta obravnavali tri primere napadov na bankomate, ko so storilci poskušali z ukradenimi kombiniranimi vozili z vrvjo odtrgati samostoječe bankomate. V vseh primerih je dejanje ostalo pri poskusu. V preteklosti pa so storilci s primernim orodjem vlamljali v bankomate z zadnje strani tako, da so odprli mehanska vrata bankomata in iz njega nato odtujili kasete Policija svetuje Uporabnikom bankomatov pri dvigovanju gotovine policisti svetujejo, da prekrijejo roko pri tipkanju PIN številke, pred uporabo preverijo, ali jih kdo opazuje, pred uporabo banko-mat pregledajo, da bi ugotovili, ali v so na bankomat nameščeni deli, ki izstopajo od običajnih bankomatov, uporabljajo SMS-obveščanje o opravljenih transakcijah. Če ugotovijo neupravičen odliv sredstev, naj nemudoma o tem obvestijo svojo banko, da blokira kartico. Če opazijo na bankomatu nenavadne predmete, ki tja ne sodijo, naj to nemudoma sporočijo banki ali policiji. z denarjem. »Teh primerov ne beležimo že od leta 2013, ko smo prijeli skupino tujcev, ki je izvrševala tovrstna dejanja na območju več policijskih uprav. V tujini pa je pogost način odpiranja bankomata s plinom oziroma s povzročitvijo eksplozije - razstreljevanjem. Pri nas smo beležili nekaj primerov poskusov razstreljevanja, vendar smo kasneje z ogledom ugotovili, da so storilci poskusili razstreliti novejše bankomate, ki že imajo zaščito proti razstreljevanju.« Policijo smo povprašali tudi glede zlorab brezstičnih kartic. Podatkov o teh karticah nimajo, tudi ne razpolagajo s podatkom, da bi do sedaj prišlo do zlorab brezstičnih plačilnih kartic. Mojca Vtič Podravje, Spuhlja • V ponedeljek zbor krajanov na temo Cero Gajke Novi lastnik zemljišč bi v Gajkah lahko opravljal smetarsko dejavnost Vodstvo Mestne občine (MO) Ptuj že nekaj časa tehta odločitev o prihodnosti centra Cero Gajke. Kot smo zapisali v torek, občina nima denarja ne za investicijo v novo odlagališčno infrastrukturo ne za zaprtje deponije. Obstoječe odlagalno polje na 3,5 hektarja bodo v prihodnje najbrž zaprli. Odločitev o tem bodo sprejemali na ponedeljkovem zboru krajanov v Spuhlji. Kot so povedali v kabinetu župana MO Ptuj, za zdaj ne znajo pojasniti, kaj bo v prihodnje s sortirnico in zbirnim centrom, ki sta ob deponiji. Tudi o tem bodo v ponedeljek odločali krajani Spuhlje. Odločitev o tem, kaj bo z 19 hektarji površin v Gajkah, ki so po OPPN opredeljena za izvajanje dejavnosti, povezane z odpadki, pa bo v prihodnje sprejemala mestna občina. Možno je, da bo občina, ker sama nima načrta vlagati v to dejavnost, zemljišča prodala in s tem denarjem pokrila stroške zapiranja obstoječega odlagalnega polja. Kupec zemljišč bo lahko na lokaciji Cero Gajke dejavnost, povezano z odpadki, izvajal naprej - to mu namreč omogoča veljavni OPPN. Prav tako bi se lahko na potencialnega kupca oz. novega lastnika zemljišč v Gajkah preneslo okoljevarstveno OVD IPPS-dovoljenje, ki so ga Javne službe Ptuj pridobile pred letom dni. Izhajajoč iz podatkov, ki smo jih navedli, bi lahko nekdo, ki ima denar in se ukvarja s posli na področju odpadkov ali pa ga ti posli zanimajo, v Gajkah od občine kupil zemljišča, zgradil infrastrukturo ter se ukvarjal z dejavnostjo ravnanja z odpadki. Vodstvo MO Ptuj smo pred ponedeljkovim srečanjem s krajani Spuhlje vprašali, do kdaj bo MO Ptuj v celoti izpolnila zaveze iz odškodninske pogodbe, ki je sklenjena s ČS Spuhlja oz. njeno predhodnico ČS Jezero. Njihov odgovor se glasi, da bodo zaveze v celoti izpolnjene do konca leta 2017. Za ČS Jezero pa da se bo predvidoma odločalo še o morebitni spremembi lokacije igrišča. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 1. aprila 2016 Slovenija • Le v Sloveniji in Bolgariji neomejeno trajanje bolniškega dopusta Na bolniškem dopustu vsak za nadomestila več kot 246 Zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov je bilo v Sloveniji v letu 2015 izgubljenih skupaj Breme odsotnosti se je v zadnjih dveh letih povečalo tako za delodajalce kot za ZZZS. Na bolniškem dopustu Pa so razlogi zmeraj upravičeni ali gre tudi za izkoriščanje sistema, ki ima očitno kar nekaj lukenj? Bolniške odsotnosti v gospodarstvu Perutnina Ptuj V zadnjih treh letih je bilo v Perutnini Ptuj zaposlenih od 1.219 (2013) do 1.333 (2015) sodelavcev. »Odsotnosti zaradi bolniških staležev evidentiramo na osnovi deleža od vseh delovnih ur, in sicer v odstotkih. Ta se v zadnjih treh letih praktično ni spreminjal in za bolniške odsotnosti, ki predstavljajo breme družbe, znaša okoli štiri odstotke,« je povedala vodja kadrovske službe Vlasta Jeza. Boxmark Leather V kidričevski družbi Boxmark Leader se je odstotek odsotnosti iz dela zaradi bolniškega staleža v minulih letih znižal. V letu 2013 je družba zaposlovala 1.689 sodelavcev, bolniške odsotnosti z dela je bilo osem odstotkov. Predlani je bilo zaposlenih 1.858 sodelavcev, bolniških je bil šest odstotkov. Lani je imela družba 2.329 zaposlenih, povprečje bolniškega staleža je bilo pet odstotkov. »V mednarodni primerjavi je to še vedno preveč. Če upoštevamo število zaposlenih v podjetju, bolniško odsotnost v povprečju hkrati koristi kar 115 ljudi. Smiselno se je vprašati, ali smo Slovenci v primerjavi z drugimi državami bolj bolni ali gre za težavo sistema ter njegove zlorabe. Razkorak do Avstrije in Nemčije, kjer bolniški izostanki dosegajo tri odstotke, je velik. Vsekakor je pravilno, da zaposleni, ki zbolijo, koristijo bolniško odsotnost. Iz lastne statistke pa je razvidno, da se koriščenje poveča pred prazniki, s čimer si nekateri zaposleni z zlorabo instituta bolniške odsotnosti podaljšajo proste dneve,« je pojasnil direktor podjetja Marjan Trobiš. Impol Bistriški Impol je leta 2013 zaposloval 1.125, predlani 1.138 in lani 1.161 sodelavcev. Število ur bolniških odsotnosti je bilo naslednje: 134.326 (2013), 127.150 (2014) in 130.101 (2015) oz. 5,7 odstotka v letu 2013 ter 5,3 odstotka v letih 2014 in 2015. »V zadnjih petih letih smo beležili trend upadanja bolniške odsotnosti iz sedem na manj kot šest odstotkov. Razlogi so predvsem v sistematičnem pristopu k izboljšanju delovnih pogojev, učinkovita promocija zdravja na delovnem mestu in izvajanje rednih pogovorov z zaposlenimi z zdravstvenimi težavami. Nivo bolniške odsotnosti je še vedno nad slovenskim povprečjem, vendar pa pod povprečjem proizvodne dejavnosti,« pravijo v družbi Impol. Talum V družbi Talum Kidričevo je leta 2013 delež bolniške odsotnosti z dela znašal 5,6 odstotka ur. Zaposlenih je bilo 1.034 sodelavcev, bolniške odsotnosti je bilo skupaj 118.177 ur. Predlani je Talum zaposloval 1.092 sodelavcev, delež bolniške odsotnosti z dela je znašal 5,4 odstotka oz. 119.385 ur. Lani je delež ur v primerjavi s predhodnima letoma narasel. Znašal je 6,2 odstotka ali 151.893 ur. Družba pa je sicer zaposlovala 1.180 sodelavcev, kar je tudi največ v minulem triletnem obdobju. Foto: Črtomir Goznik Zavarovanci imajo pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. delovnega dne dalje. Pred tem, torej od prvega do 30. dne zadržanosti od dela, pa je breme na plečih delodajalca. Kot pojasnjujejo na ZZZS, zavarovancem iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada nadomestilo plače tudi pred 31. dnem, a le če so razlogi zadržanosti od dela naslednji: nega ožjega družinskega člana, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledica dajanja krvi, izolacija ali spremstvo in tudi v primerih, da je poškodba nastala pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v letu 2015 izgubljenih skupaj 9.836.115 delovnih dni, kar predstavlja 704.394 izgubljenih delovnih dni več kot v letu 2014. „Breme odsotnosti se je povečalo tako za delodajalce kot za ZZZS. Rast izkazujejo tudi podatki o t. i. dolgotrajnih bolniških dopustih (nad 45 dni); na dan 31. 12. 2015 je bilo takih skupaj 19.038 (3.623 več kot na dan 31. 12. 2014), nad 1 leto trajanja pa 4.589 (1.155 več kot na dan 31. 12. 2014)," pojasnjuje Peter Rutar, strokovni sodelavec ZZZS. Iz teh podatkov izhaja tudi dejstvo, da je bilo na bolniškem dopustu v povprečju vsak delovni dan približno 37.000 delavcev. Najprej padec števila bolniških odsotnosti, zadnji dve leti pa porast Povprečno trajanje začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je lani znašalo 15,8 dneva, breme delodajalcev pa 7,8 dneva. Precej majhen pa je delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti, decembra lani je bilo skupaj 4.589 ljudi, ki so imeli bolniški dopust več kot eno leto. Na zavarovalnici sicer pojasnjujejo, da delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS in delodajalcev skupaj dolgoroč- no izkazuje trend upadanja, če primerjamo obdobje zadnjih 10 let. A dejstvo je, da od leta 2013 naprej rahlo narašča. Medtem ko je leta 2013 bilo 3,9 %, leta 2014 3,8 %, je lani ponovno zraslo na 4,0 % skupno izgubljenih delovnih dni. Na ZZZS pojasnjujejo, da bi bil po nekaterih ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah bolniški dopust med 3,2 % in 3,5 % optimalen in ga brez škodljivih učinkov ne bi bilo mogoče še naprej zniževati: „Zato ocenjujemo, da se Slovenija temu deležu še ni približala predvsem zaradi ureditve s časovno neomejenim trajanjem bolniškega dopusta, saj so v vseh drugih evropskih državah (razen v Bolgariji in Sloveniji) bolniški dopusti omejeni na največ eno leto." Kar se tiče samega povečanja odsotnosti, razloge povezuje z rastjo števila zaposlenih, staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva ter dolgotrajnejšimi postopki diagnosticiranja in zdravljenja. Več nadzorov, več kršitev Ker je jasno, da niso vse bolniške odsotnosti z dela tudi upravičene, je nujen nadzor. A ta očitno ni najboljši. Zavarovalnica izvaja t. i. laični nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, a le v primerih, ko je breme na njihovih plečih in ne, ko gre nadomestilo v breme delodajalca. Izvajalci nadzora ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili zdravnika, nimajo pa laični nadzorniki pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo bolnikov. V letu 2015 je bilo opravljenih 3.485 nadzorov, kar kaže na porast „kontrol". Bilo je namreč opravljenih 1.377 nadzorov več kot v letu 2014. Največ kršitev se je nanašalo predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela, v 208 primerih so ugotovili kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela. Največ kršitev je bilo ugotovljenih pri Lani za 9 odstotkov več plačanih nadomestil kot leto poprej V letu 2015 so izplačana nadomestila znašala 246.071.636 evrov, kar je za 9,1 % več v primerjavi z letom poprej. Takšna rast je predvsem posledica večjega števila zaposlenih, večje osnove za nadomestila in večjih odhodkov zaradi nege. V letu 2013 so izplačana nadomestila znašala precej manj, in sicer 227.607.486 evrov. V letu 2015 se je skupni delež izgubljenih delovnih dni povišal na 4,0 %. Povprečno trajanje začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je v letu 2015 znašalo 15,8 dneva, v breme delodajalca pa povprečno 7,8 dneva. DK petek • 1. aprila 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 dan 37.000 ljudi, milijonov evrov 9,8 milijona delovnih dni, kar predstavlja 704.000 dni več kot v letu poprej. je bilo v Sloveniji lani vsak delovni dan povprečno okrog 37.000 delavcev. Foto: Črtomir Goznik delavcih, več kot polovica jih je kršila navodila. Sledijo samoza-posleni (77 primerov kršitev) in kmeti (19 primerov). V nekaterih primerih je bil nadzor opravljen tudi večkrat, ko so sumili, da zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo. A ukrepi, ki jih lahko izreče ZZZS zaradi posameznih ugotovljenih kršitev, so omejeni. „Predvsem pomembno zvišanje števila zaključenih začasnih zadržanosti od dela in števila ugotovitev o zmožnosti za delo v krajšem delovnem času kaže med drugim tudi na učinkovitost izvajanja laičnih nadzorov," so prepričani na ZZZS. Kako je v drugih državah EU? Slovenci z roko v roki z Bolgari Kot pojasnjuje Peter Rutar z ZZZS, imajo države članice EU področje bolniških odsotnosti različno urejeno. Npr. v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji in na Portugalskem poznajo t. i. čakalne dni, ki trajajo od 3 do 4 dni, ko oseba nima pravice do nadomestila. Lani je bila v Sloveniji stopnja bolniškega dopusta na ravni 4 %, kar pa je manj kot nekatere države, recimo v Belgiji, na Švedskem, Češkem, Slovaškem, ter več kot nekatere države, npr. v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji. „Slovenija je glede na ta podatek nekje vmes in je po tem primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko, Španijo idr. (med 3,5 in 4,0 %)," pojasnjuje Rutar, ki je prepričan, da primerjave usmerjajo predvsem pozornost na vlogo predpisov oz. ureditve zdravstvene odsotnosti, s katerimi bi lahko racionalizirali stroške za nadomestila. Slovenija ima na tem področju namreč najmanj restriktivno zakonodajo, saj ima neomejeno absolutno višino nadomestil in časovno neomejeno trajanje nadomestil. Slednje v EU po podatkih ZZZS pozna le še Bolgarija Dženana Kmetec Obrtniki le redko na bolniških Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je povedal, da so obrtniki in samostojni podjetniki upravičeni do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ko so od dela odstotni 30 delovnih dni. Dodal je, da se ravno zaradi tega obrtniki le redko odločijo za bolniško odsotnost, saj to zanje pomeni neposreden odtegljaj prihodkov. »Obrtniki in podjetniki se odločijo za bolniško, ko res ne morejo nadaljevati z delom, kar pa dolgoročno negativno vpliva na njihovo zdravje. Če bi vsi tako delali kot obrtniki in tudi kmetje, potem zdravnikov sploh ne bi potrebovali,« je dejal. In kaj si obrtniki želijo? Da bi bili tudi oni upravičeni do nadomestila plače kot drugi zaposleni. »Mesečno namreč plačujemo vse prispevke za zdravstveno zavarovanje in s tega naslova menim, da bi morala država poskrbeti tudi za nas,« je rešitev predlagal Meh. MV mmmmmmmmmmmmmmmmmmiimim^ Detektiv o preverjanju staležev »Delodajalci se po naših izkušnjah odločajo za kontrole bodisi zaradi suma, da zaposleni zlorablja bolniški dopust, bodisi zaradi občasnega preverjanja upravičenosti bolniškega dopusta. Sum, da zaposleni zlorablja bolniški dopust, večkrat pojasnijo s tem, da je bolniški dopust nastopil v času, ko je zaposleni želel dopust, pa mu ni bil odobren, ali pa po premestitvah na težja delovna mesta, včasih tudi, kadar je povečan delovni ritem. Pri nekaterih delodajalcih je tudi recimo znano, da imajo povečano (neupravičeno) odsotnost z dela v času večjih kmetijskih opravil, saj nekateri še vedno zlorabljajo bolniški dopust za to, da lahko opravljajo takšna dela. Poleg del na lastnih kmetijah pa nekateri uporabljajo bolniški dopust tudi zato, da gredo opravljat dela v Avstrijo ali pa h kakšnemu drugemu delodajalcu,« je svoja opažanja strnil detektiv Gregor Oset iz podjetja Intellegos. Podatkov o številu kršitev bolniškega dopusta Oset nima, vendar pa opaža, da je sum delodajalcev o zlorabi bolniškega dopusta velikokrat utemeljen. In kako poteka preverjanje? V večini primerov gre za preverjanje zaposlenega na domu ali na naslovu, ki ga je javil delodajalcu, zbiranje informacij od zaposlenega ali drugih na tem naslovu, če ga ni doma. »Kadar gre za sum zlorabe bolniškega dopusta, pa lahko seveda uporabljamo tudi drugačne metode, kot je npr. opazovanje in uporaba tehničnih sredstev (npr. fotoaparata, s katerim dokumentiramo morebitne kršitve), zbiranje informacij od drugih oseb, če so seznanjeni z aktivnostmi določenega človeka. Ob zbiranju informacij sicer vedno pazimo, da tudi ščitimo posameznika in ne sprašujemo na način, s čimer bi ga v očeh drugih kakorkoli inkriminirali ipd.,« je še povedal. Poleti bistven upad bolniških odsotnosti Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, poudarja, da imajo tako delodajalci kot zdravstvena zavarovalnica vzvode, s katerimi lahko preprečijo izkoriščanje bolniške odsotnosti, če je neupravičena: „Vsekakor je zaposlene treba seznaniti z možnimi posledicami v primeru kršitev (izguba zaposlitve - izredna odpoved pomeni odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka; izguba drugih pravic v primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov - nadomestila za čas brezposelnosti ipd.)." Ob tem dodaja, da lahko tudi delodajalci opravljajo kontrolo, in sicer sami ali pooblastijo usposobljeno osebo (z licenco). Preverja se (ne) upoštevanje navodil zdravnika v času bolniškega dopusta. Od osebnega zdravnika lahko zahtevajo tudi podatke o predpisanem režimu zdravljenja, ne smejo pa zahtevati podatkov o diagnozi ali vpogled v zdravstveno kartoteko. Petek Uhano-va dodaja, da omejitve obstajajo tudi za delodajalce, saj je lahko pridobivanje zdravstvenih podatkov o zavarovani osebi protizakonito. Največ odsotnosti z dela beležijo v mesecih: oktober, november, december, januar in februar, zanimivo, najmanj pa junija, julija in avgusta, ko so dopusti. MV, DK 7/0 Bolniške odsotnosti v javnem sektorju Občina Slovenska Bistrica LetoB Število zaposlenih 1 Število ur bolniške odsotnosti 1 2013 45 4.434 2014 47 3.091 2015 49 1.856 Center za starejše občane Ormož Leto Število zaposlenih po Število ur bolniške delovnih urah odsotnosti 2013 2014 95,75 14.866 95,90 12.409 2015 97,27 12.203 Glavni vzroki za bolniško odsotnost: - mlad ženski kolektiv: bolniški dopust skozi celo nosečnost, porodniški dopusti, nega otrok, spremstvo otrok - odsotnost zaradi dolgotrajnih bolezni in telesnih zdravstvenih težav (hrbtenica ...) Psihiatrična bolnišnica Ormož Letoi Število zaposlenih 1 Število ur bolniške odsotnosti 1 2013 156 16.376 2014 156 14.488 2015 153 17.385 »V letu 2015 smo imeli vsaj dva delavca, ki sta bila na bolniškem dopustu celo leto, ena delavka je imela poškodbo izven dela in dva delavca poškodbo pri delu, zaradi katere sta še vedno na bolniškem dopustu (šest mesecev). Povečanje števila ur bolniške odsotnosti je treba pripisati tudi višji povprečni starosti zaposlenih, ki znaša 44,21 leta. 62 delavcev je starejših od 50 let. Delavcev, starih do 30 let, je samo 16.« Občina Ormož Leto Število zaposlenih 1 Število ur bolniške odsotnosti 1 2013 31 1.464 2014 31 288 2015 30 910 Podatki zajemajo občino in medobčinsko upravo. »V letu 2013 je bilo večje število bolniških ur zaradi zaposlene, ki je imela rizično nosečnost, v letu 2015 pa zaradi enega daljšega bolniškega dopusta. Drugače pa nimamo težav z bolniškimi odsotnostmi, gre le za krajše odsotnosti zaradi nege in spremstva otrok.« Občina Lenart Število zaposlenih Število ur bolniške odsotnosti 2013 2014 16 1.224 16 696 2015 16 200 V letu 2013 je bilo povečano število ur zaradi poškodbe dveh delavcev; enega na delu in enega izven, ki sta bila več mesecev odsotna. Sicer pa prevladujejo bolniške odsotnosti za varstvo in skrb za otroke.« Mestna občina Ptuj Leto! Število zaposlenih 1 Število ur bolniške odsotnosti 1 2013 54 5.221 2014 58 6.943 2015 55 7.996 „Število ur bolniške odsotnosti se glede na te podatke iz leta v leto povečuje. Vendar porast ni posledica povečanega števila ali ur zaposlenih, ki so imeli bolniško odsotnost, ampak dejstva, da smo imeli v letu 2014, predvsem pa v letu 2015, tri zaposlene skoraj vse leto na bolniškem dopustu," porast pojasnjujejo na ptujski občini. VIZ Vrtec Ormož Leto! Število zaposlenih 1 Število ur bolniške odsotnosti 1 2013 65 8.464 2014 65 6.336 2015 63 8.048 »V posameznih letih 2013 in 2015 je k večjemu številu ur bolniških odsotnosti prispevalo dejstvo, da so bile mlajše delavke zaradi rizičnih nosečnosti na daljših strnjenih bolniških dopustih, ki so se podaljšali v porodniški dopust. Na drugi strani pa opažamo pri starejših zaposlenih zdravstvene ortopedske težave zaradi narave dela. Predvsem strokovne delavke v oddelkih mlajših otrok opravljajo veliko dvigovanj, prisilne drže ...; opažamo, da se več bolniških dopustov pojavlja zaradi bolečin v križu in kolenih.« Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj Število zaposlenih Število ur bolniške odsotnosti 2013 2014 454 86.286 448 104.397 2015 473 93.673 „Odsotnost zaradi bolniškega dopusta je v zdravstveni ustanovi običajno večja kot v drugih panogah. Gre namreč za okolje, ki je tako psihično kot fizično naporno, z izredno izpostavljenostjo infektom, turnusnim delom brez prostih vikendov in praznikov ter skoraj z izključno obkroženostjo z ljudmi v težavah, ki imajo prevelika, pogosto nerealna pričakovanja uspehov zdravljenja in rešitev težav posameznika. Vzrok velikega števila bolniških odsotnost je tudi v tem, da je veliko delavk na porodnem dopustu, prav tako veliko delavk koristi pravice iz naslova rizične nosečnosti. V zadnjem letu opažamo zmanjšanje odsotnosti in upamo, da je vzrok temu pozitivna klima v kolektivu," je povedal direktor SB Ptuj Andrej Levanič. Zdravstveni dom Ptuj Število zaposlenih Število ur bolniške odsotnosti 2013 2014 198 17.997 200 25.112 2015 201 24.714 „V omenjenih letih je bilo največ bolniške odsotnosti v letu 2014, in sicer za 39,5 % več kot leta 2013 in za 1,61 % več v primerjavi z letom 2015. Nekaj daljših bolniških odsotnosti zaradi bolezni bistveno vpliva na letni podatek. Zaradi mlajšega kadra je več bolniške odsotnosti (nege).Glede na število ur bolniške odsotnosti na letnem nivoju je v letu 2014 skoraj enako številu ur bolniških odsotnosti do 30 in nad 30 dni. V letu 2013 in 2015 pa je bolniških odsotnosti do 30 dni več kot bolniških odsotnosti nad 30 dni,"pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj. Dom upokojencev Ptuj Število zaposlenih Število ur bolniške odsotnosti 2013 2014 258 18.601 294 28.037 2015 326 46.012 „Porast števila bolniških odsotnosti si razlagam z dvema dejstvoma: več je zaposlenih in smo večinoma ženski kolektiv. Imamo kar 150 mamic s predšolskimi otroki. Ob vsem tem je še dejstvo, da zaposleni, ki so bili v Domu pred mojim prihodom, pravijo, da si niso upali na bolniški dopust, ker je bil to argument za neupravičenost izplačevanja delovne uspešnosti. Vedno se najde kdo, ki izkorišča bolniški dopust, resnici na ljubo pa ga večina ljudi izkoristi resnično, ko ga potrebuje," drastično povečanje števila dni bolniških odsotnosti komentira Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj. DK, ML, MZ 6 Štajerski Podravje petek • 1. aprila 2016 Ptuj • Polno parkirišče na Zadružnem trgu Odslej lahko parkirate brezplačno Parkirišče na Zadružnem trgu na Ptuju, ki je kljub temu, da je od prenove naprej zelo lepo urejeno več mesecev samevalo, se je končno napolnilo. Od tega tedna naprej je parkiranje namreč brezplačno, tako so na zadnji seji odločili mestni svetniki. Foto: DK Parkirišče se že polni. Parkirišče P+R na Zadružnem trgu na Ptuju z navezavo na potniški promet je doslej samevalo. Večina tistih, ki so pred ureditvijo parkirišča na njem parkirali, je od prenove naprej - odkar je parkirišče plačljivo - raje parkirala na neurejenem prostoru pri Eurospinu. Za ureditev tega parkirišča je ptujska občina namenila 10.000 evrov in je služilo kot začasno parkirišče v času obnove parkirišča na Zadružnem trgu. A tudi po tem, ko je bila investicija dokončana, so očitno raje ubrali brezplačno kot plačljivo varianto. Tako je bilo novo parkirišče prazno, staro neurejeno pa polno. Čeprav cena parkiranja ni pretirana, saj ura znaša 0,40 evra, je bilo to očitno še vedno predrago. Gre namreč povečini za tiste, ki delajo v mestu in se jim ob plačilu parkirnine v mesecu dni naberejo precej visoki zneski. Poslej pa bodo lahko parkirali povsem brezplačno. Tako so na zadnji seji mestnega sveta odločili svetniki. Čeprav so SD svetniki predlagali obdobno zniževanje parkirnine na simbolno raven, se je ptujski župan Miran Senčar odločil še za korak naprej in je v želji po dobrih odnosih s kolegi iz SD predlagal brezplačno parkiranje, kar je bilo soglasno potrjeno. Dženana Kmetec Ptuj • Racionalizacija šolskih prevozov Kje in kdaj bodo ukinjene O nameri ptujske občine, da racionalizira stroške na področju prevoza otrok v šolo s šolskimi OŠ Mladika-mesto, na drugih linijah pa bodo opuščene nekatere ure odhodov in prihodov, a šele so jih prerazporedili na druge postavke. Kako na ukinitev linije gledajo na OŠ Mladika? Edina ptujska šola, ki od ponedeljka naprej ostaja brez ene linije šolskega avtobusa, je OŠ Mladika. Kot pojasnjuje ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik, je bila to pričakovana poteza ptujske občine. »Šola na to odločitev nima vpliva. Občina ima zakonske pogoje, ki se jih drži, šolska pot pa je od odprtja podhoda varna pot. Takšno odločitev smo pričakovali. Sicer se niti ne spreminja veliko, saj je uveden mestni avtobus, ki ga bodo učenci gotovo koristili. Res pa je, da bi nam odgovarjalo, če bi bilo še eno postajališče pri gostišču Ribič. Dali smo že pobudo, da se tam zariše postajališče in potem imamo stvari še bolje urejene. Mestni avtobus vozi pogosto, razlika je le v tem, da bodo učenci morda imeli 100 in ne več 10 metrov do avtobusnega postajališča,« pojasnjuje Širovnik. Obenem pa priznava, da so imeli starši šolarjev v zvezi z ukinitvijo pomisleke:»A če so vsi pogoji izpolnjeni za ukinitev, imamo varno pot in na občini vemo, da enostavno ni denarja, je bila to logična posledica.« HHI Ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik Foto: Črtomir Goznik »Strokovni sodelavci Mestne občine Ptuj so na pogovoru z ravnatelji ugotovili, da se trenutno organizirani šolski prevozi ne koristijo v celoti, da so v nekaterih delih dneva ali linijah avtobusi skoraj prazni. Dogovorili so se, da pregledajo stanje in zberejo podatke o linijah, ki bi omogočale združitev in racionalizacijo stroškov,« so v izjavi za javnost zapisali predstavniki MO Ptuj in dodali, da se pri spremembah avtobusnih prevozov držijo Zakona o osnovni šoli ter za vse učence ptujskih osnovnih šol zagotavljajo varno pot v šolo. Kot pojasnjujejo, je stanje, ki ga uvajajo, posledica vlaganja v cestno infrastrukturo, z racionalizacijo prevozov pa bodo tovrstne dejavnosti lažje nadaljevali tudi v prihodnje. Po pričakovanjih bo ukinjena linija mesto-OŠ Mladika. Z izgradnjo podhoda pri Borovem se je namreč prometna varnost bistveno izboljšala, občina pa je tudi od Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj dobila zeleno luč za ukinitev te linije. Ker je omenjena šolska pot varna, občina več ni dolžna zagotavljati izvedbe avtobusnih šolskih prevozov na tej relaciji. Racionalizacija se bo poznala tudi pri »Posledično na območju občinskih cest (Volkmerjeva, Ptuj-Mestni Vrh-Grajenščak, Ulica 5. Preko morske in Potrčeva cesta) na omenjeni relaciji ni več neposredne ogroženosti učencev na poti v šolo. Linija, ki jo prevozi začasno organiziran avtobus, je bila dolga osem Poljčane • Gordijski vozel presekan Je želelo osem svetnikov oškodovati občinski proračun? Poljčanski župan Stanislav Kovačič je v zvezi z odkupom zemljišča v Vorančevi ulici, ki je razklala občinski svet, zahtevala prekinitev redne in sklic izredne seje, dobil (prvo) bitko. Svetnikom je predstavil revizijo cenitvenega poročila, na katerega se je sklicevala opozicija. Združenje sodnih izvedencev in cenilcev je ugotovilo kar 14 nepravilnosti cenitvenega poročila. Občina je želela odkupiti 202 m2 zemljišč v Vorančevi ulici zaradi širitve cestišča, in sicer po šest evrov za kvadratni meter. Lastnik zemljišča Ipšek se s tem predlogom ni strinjal in je naročil cenitev, ki so jo podprli tudi opozicijski svetniki. Župan s koalicijo, ki ima manjšino v svetu, je osmerico opozicijskih svetnikov opozarjal, da je 28,5 evra/ m2 (skupaj 5.700 evrov) preveč, da cenitev ni pravilna in da želijo oškodovati občinski proračun. A kot je dejal svetnik Vinko Zobec: »Žal se je osem svetnikov držalo argumenta moči in ne moči argumenta. Ocenjujem, da je skupina svetnikov želela namerno oškodovati občino v korist posameznika. Eno je, da se odločiš in te nihče ne opozori na napako, drugo pa je, če kljub argumentom vztrajaš pri svoji odločitvi. Prevzeti je treba odgovornost.« Cenilec ni uporabil niti pravilnega obrazca Revizija je odkrila, da je cenilec uporabil napačen obrazec, da je ocena vrednosti zemljišča posledično zavajajoča, da ni bila opravljena analiza trga, da cena bistveno odstopa od drugih cen zemljišč za ceste in parkirišča, prav tako ni bila opredeljena metoda, ki jo je cenilec uporabil. V reviziji je še zapisano, da so dobljeni rezultati ocene tvegani za kakršenkoli namen uporabe in da je verjetnost napačne ocene zelo velika. »Glede na to, da vas ni bilo mogoče prepričati z racionalnimi argumenti, upam v vašo umnost in bistroumnost, da boste prepoznali 14 razlogov, ki jih je ugotovila pristojna institucija. Sicer mi ne ostaja nič drugega, kot obrniti se na upravno sodišče. Tako bi moral prvič v življenju ovaditi osem občinskih svetnikov za namerno neracionalno trošenje proračunskega denarja. Računam na to, da ste sami uvideli svojo zmoto,« je osmerici občinskih svetnikov dejal župan. »Znate se pogajati, ko gre za vaše riti« Opozicijski svetnik Andro Raz-boršek je v svoj zagovor dejal, da sta bila naročnika cenitve zakonca Ipšek in ne svetniki ter da je verjel cenitvenemu poročilu. Župan je odvrnil: »Sprenevedaš se o ceni, ki si jo podprl neštetokrat, s ponarejenimi dokumenti ste mahali. Ne razumeš tega, da ste želeli narediti škodo proračunu? Ene bi plačali po taki tarifi, druge pa po štirikrat večji. Prav tako ni bilo izvedeno pogajanje o ceni. Znate se pogajati, ko gre za vaše riti, ko ste vodje šol, samostojni podjetniki, zaposleni, ekonomisti. V občinski upravi stojijo vloge številnih občanov, tudi vaših sorodnikov, vendar nisem hudoben, da bi pletel te zgodbe.« Če ne bo dogovora, sledi razlastitev Opozicijski svetnik Tomaž Ko-kot je umiril žogico. »Moramo rešiti Vorančevo ulico, saj je treba končati šest let trajajočo agonijo. Ali ga razlastimo in sodišče določi vrednost in je zadeva urejena, težja pot je, da sklenemo dogovor. Predlagam, da si vzamemo še en mesec, naročimo cenitev pri lokalnem cenilcu in da pridemo do skupnega dogovora, ki ne bo 27 in ne šest evrov. Nisem za to, da gremo v razlastitev.« Župan je odvrnil, da pristane zgolj na postopek razlastitve z odlogom treh mesecev in da se v tem vmesnem času najde dogovor. »Ne bom se več zafrkaval s to točko. Pokažimo občanom, da ne more vsak, ki ima pet minut časa, izsiljevati. Pritisk na odkupe cest je vedno večji.« Občinski svet je potrdil županov predlog o razlastitvi s trimesečnim odlogom, in sicer z 12 glasovi za. Mojca Vtič petek • 1. aprila 2016 Podravje Štajerski 7 določene linije avtobusi, smo že poročali. S prihodnjim tednom pa se bo ta tudi uresničila. Ukinjena bo relacija od septembra naprej. V primerjavi z lanskim letom naj bi privarčevali okrog 80.000 evrov, ki pa šolskih prevozih. kilometrov, 56. člen Zakona o osnovni šoli pa navaja, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Zato smo se odločili začasno vzpostavljeno linijo delno opustiti,« še pojasnjujejo na občini. Od septembra tudi ukinitev določenih ur prihodov in odhodov Obenem pa se načrtuje opuščanje določenih ur odhodov Racionalizacija (varčevanje) v številkah V posebnem delu proračuna je na postavki prevozi učencev delež Mestne občine Ptuj 333.797 evrov. Ta številka je v primerjavi z letom 2015 bistveno nižja - Mestna občina Ptuj je namreč v lanskem letu za prevoze učencev namenila 413.842 evrov. V proračunu za letos je bil sprejet znesek v višini nekaj več kot 360.000 evrov, a so razliko prerazporedili na nekatere druge postavke: javna dela, sofinanciranje računalniške opreme, razvojno-raziskovalni programi in projekti, dotacije klubom in društvom, dotacija Gimnaziji Ptuj. in prihodov posameznih linij avtobusnih šolskih prevozov na vseh ptujskih osnovnih šolah. Nekatere naj bi bile premalo izkoriščene, zaradi premajhnega števila vozačev. A čeprav je bilo najprej mišljeno, da se bo tudi to zgodilo prihodnji teden, so na ptujski občini pojasnili, da bodo počakali na ravnatelje, ki bodo pripravili svoje predloge, katere prihode in odhode bi bilo smiselno ukiniti. »Nikakor ne ukinjamo celotnih linij, razen kot je navedeno pri Mladiki - tukaj opuščamo omenjeno re- / lacijo, vendar se bo za učence, ki so doma na tej ukinjeni relaciji in so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre oz. kjer šolska pot ni varna (Nova vas), prevoz priključil k drugi avtobusni liniji (Brstje-Spuhlja-Mladika),« pojasnjujejo na ptujski občini in dodajajo, da bodo ob opustitvi omenjene relacije predstavniki Zveze združenj šoferjev in av-tomehanikov Slovenije (ZŠAM) prvih 14 dni nadzorovali dogajanje na teh predelih ter tako pomagali učencem na poti v šolo. Dženana Kmetec Foto: CG Podlehnik • Na trasi našli rimska grobišča Najdba zaustavila gradnjo avtoceste Še pred kratkim smo poročali, da gradbena dela na avtocestnem odseku Draženci-Gruškovje tečejo po terminskem planu. Ker pa so ta teden pri pripravi terena za drugo etapo avtoceste naleteli na ostanke rimskih grobišč, so se dela za nedoločen čas ustavila. Foto: EM Bagrist je na območju bodočega avtocestnega priključka Zakl našel kose opeke in o tem obvestil nadrejene. Celotno drugo etapo avtoceste so spet prevzeli arheologi, pa tudi na prvi so dela vsaj začasno ustavljena, čeprav tam napak najverjetneje ne bo več mogoče popravljati. Arheologinja Marija Lubšina Tušek meni, da gre za izjemno najdbo: »V rimskem obdobju so prevladovali žgani grobovi, pri Podleh-niku pa so našli štiri (sicer poškodovane) opečnate grobnice skeletnih grobov. Domnevamo, da gre za grobove Rimljanov višjega stanu, več pa bo znano, ko bomo pregledali tudi grobne pridatke.« Arheološka izkopavanja na trasi avtoceste je lani opravljalo več podjetij in Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vsi vpleteni očitke, da del niso dosledno opravili, ostro zavračajo. Slobodan Olic iz brežiškega podjetja Arhos pojasnjuje: »V povprečju smo šli kak meter pod površino, ponekod tudi več, delavci pa so seveda kopali veliko globlje. Svoje delo smo opravili strokovno in korektno.« Sarajevsko podjetje Euro-Asfalt, ki na drugi etapi pripravlja teren, z DARS-om pogodbe za gradnjo še ni podpisalo, čeprav naj bi se to zgodilo do konca marca. Ker bi po neuradnih ocenah obsežna arheološka izkopavanja lahko trajala tudi več mesecev, pa bo razpis za izvajalca del morda treba ponoviti. To bi lahko pomenilo novo priložnost za podjetje SGP Pomgrad, ki se je na izbiro izvajalca za drugo etapo pritožilo, njihov revizijski zahtevek pa so zavrnili. Na DARS-u zapleta še niso komentirali. Eva Milošič Videm • 13. redna seja občinskega sveta Bodo od bioplinarne zahtevali odškodninsko rento? Vseh sedemnajst videmskih občinskih svetnikov je podprlo odločitev, da se Vinarski zadrugi Haloze pridruži tudi Videm. Aktivnosti za razširitev videmskega vrtca in gradnjo doma upokojencev tečejo naprej, bioplinarni PP Energije v Dražencih pa bodo kmalu postavili nove zahteve. Občina bo za Vinarsko zadrugo Haloze plačala 1.000 evrov obveznega deleža in 300 evrov letne članarine, odstopili pa ji bodo tudi občinski prostor, kjer je bila nekoč turistična pisarna. Zadruga bo uporabljala tudi Vidovo klet, ki je vinogradniki do sedaj naj ne bi dovolj dobro izkoristili. Svetnik Brane Kolednik pa ni optimističen: »Vidova klet naj bi bila stičišče ne le vinogradnikov, ampak tudi društev in občin. Vinogradniki doslej v njej niso ve- liko prodali. Bojim se, da bo klet samevala.« Bioplinarna še vedno razburja Svetnik Andrej Rožman je ponovno poudaril, da draženska bioplinarna svojih obljub do občine ni izpolnila. Med drugim je sporen tudi odtočni kanal, ki gre skozi Pobrežje. Božidar Varnica pa je pojasnil, da tega kanala Pe- Patri se še odločajo o prodaji parcele za dom upokojencev Svetnik Božidar Varnica je prosil za dodatna pojasnila, kako tečejo aktivnosti za ureditev vrtca in doma upokojencev. Župan Friderik Bračič je odgovoril, da so dva oddelka vrtca začasno preselili nad športne prostore, v načrtu pa imajo dograditev še dveh ali štirih oddelkov s pripadajočimi tehničnimi prostori. Letos bodo začeli pridobivati gradbeno dovoljenje, graditi pa naj bi začeli leta 2018. Parcele za župniščem, kjer naj bi stal dom upokojencev, pa občina od videmske župnije še ni odkupila. Patri se bodo v naslednjih dveh tednih odločili o pogojih prodaje, nato pa bo treba še poiskati investitorja. rutnina ne uporablja več, na nekaterih mestih pa je celo že zasut. Na tretji izredni seji februarja letos je svetnik Bojan Merc predlagal, da bi občina od bioplinar-ne zahtevala rento zaradi obremenitve okolja in rizičnosti objekta. Takrat so govorili o 30.000 evrih letne rente, nekateri pa so predlagali celo trikrat tolikšen znesek. Do marčevske seje so nekateri že pozabili, čigava ideja je renta bila, saj so menili, da jih hoče biopli-narna z rento »kupiti«. Varnica je predlagal, da občinska uprava do naslednje seje sestavi zahtevek za rento. Preden ga bodo poslali PP Energiji, pa ga bodo pregledali še občinski svetniki. »Ne gre za odškodnino, ampak za plačilo rizika. Nihče nam namreč ne more zagotoviti, da se nesreča ne bo ponovila,« pravi. Tokrat o številkah niso govorili. Kolednik pa je podal tudi predlog, da občinska uprava pripravi poročilo, kakšne obveznosti imajo do lokalnih skupnosti ostale Kanalizacija za pločnik ... V teh dneh bo končana kanalizacija od trgovine v Tržcu do gostišča Majolka. Župan je zavrnil govorice, da naj bi jo zgradili »namesto« pločnika na Suhi veji. »Na območju celotne krajevne skupnosti Pobrežje bo pločnik zgrajen,« je zatrdil. Rok za to pa je enak kot za prvo etapo avtoceste, torej november 2017. Trenutno na Suhi veji odstranjujejo daljnovod, kable pa bo ob tej cesti položil tudi ponudnik interneta Telemach. slovenske bioplinarne in ali katera od njih rento že plačuje. Preverili smo, kako je v edini bioplinarni, ki poleg draženske v Sp. Podravju še obratuje. Petra Arnuš nam je zatrdila, da biopli-narna v Doliču pri Destrniku občini nikoli ni plačevala nikakršne rente, nadomestila ali odškodnine. Res pa je tudi, da pri njihovem objektu do nesreče ni prišlo. Župan je k temu dodal: »Od pravnih oseb, torej bioplinarne in farm, se z nadomestili za stavbna zeljišča v občinski proračun letno steče kar nekaj evrov.« Kolednik pa: »Naenkrat bomo imeli bioplinarno, avtocesto in daljnovod. Čez nekaj let nas bo morda kdo vprašal, kaj smo za to iztržili.« Eva Milošič Foto: Črtomir Goznik S Štajerski Kmetijstvo petek • 1. aprila 2016 Micka na Majorki Saj ima mogoče naš strah glede slovenskosti nizozemskega rdečega ptujskega čebulčka velike oči. Ker konec koncev - če gresta slovenska Micka in Janez na dopust na Majorko in tam naredita otroka, bo ta slovenskega porekla. Obstaja pa vseeno en majhen črviček, ki vrta, vrta ...: kaj če je takrat, ko se je Janez ukvarjal z adrenalinskim potapljanjem, kak Julio tolažil zaskrbljeno in prestrašeno Micko?! Kaj pa če je seme iz slovenske vrečke na Nizozemskem enako zvesto kot Micka na Majorki?! ^///////////////////^^^^ I ! I Ne širimo neresnic o izvoru semena Foto: js Miša Pušenjak: »Prosila bi vse, ki širijo neresnice o izvoru semena, naj se vseeno najprej pozanimajo, svojo energijo pa usmerijo predvsem v to, da bi se semenska zakonodaja v EU spremenila v prid potrošnikov. Slovenija ima žal le okoli 8 arov obdelovalnih površin na prebivalca, zato si nikoli več ne bomo mogli pridelati vse hrane in še vsega semena zase. Mislim, da je kompromis, ki ga trenutno sklepa naš edini pravi slovenski semenar, ki ni samo trgovec, da se osnovno seme prideluje v Sloveniji, komercialno seme pa tam, kjer so klimatske razmere, strojna opremljenost in seveda cena pridelka ugodnejši. To pa pomeni ohranjanje domačih sort in kolikor toliko ugodno ceno semena na trgu. Mislim, da dvakrat dražjega semena in čebulčka, če bi bil pridelan v Sloveniji, naši potrošniki vseeno niso pripravljeni plačevati.« ^ ^////////////////////////////////^^^^ Slovenija, Podravje • Ko se slovenskost utaplja v evropskem talilnem loncu Ptujski luk iz nizozemskega čebulčka? V zadnjem času se je tudi med Slovenci, ki smo že od nekdaj bolj cenili tuje kot domače, vendarle razvila in oblikovala zavest, da cenimo domače. Pa čeprav je to - roko na srce - velikokrat dražje od tujega, uvoženega. 1 i I Saj se s česnom ne pogovarjam, ampak ga pojem, si najbrž misli nekdo, ko v trgovskem centru kupi česen po 3 namesto 13 evrov; pri čemer je tisti za 3 iz Kitajske, za 13 pa iz sosednje občine. »Domače je domače!« »Jejmo (in pijmo) slovensko!« »Pridelajmo doma!« Vse to vendarle vpliva na našo (pod)zavest in potem sklenemo: odslej le domače. (No, kakšno tujo banano bomo že še konzumirali ... ) A trgovci so zviti. Saj ste že slišali, da nam prodajajo slovenski izdelek, ki ni imel v sebi nič slovenskega, le zavit v polivinil je bil v Sloveniji. »Meni se to res ne more zgoditi!« ste si najbrž dejali. In se ušteli. Kot smo se mi, ko smo pred mesecem v trgovini kupili če-bulček za ptusjko rdečo čebulo, da si na svojem vrtu pridelamo domač luk. Ko smo potem na spletnem omrežju prebrali, kako se nekdo jezi, ker je čebulček za njegovo »ptujsko rdečo čebulo« iz Nizozemske, smo se mu samo prizanesljivo nasmejali. Amater, še čubulčka ne zna kupiti. Od kod pa je tisti čebulček, ki smo ga mi kupili? Hitro gremo pogledat v shrambo na etiketo. Šok: tudi naš ptujski je preopo-toval pol Evrope - nizozemski je. Hoteli smo odgovore iz prve roke in smo se obrnili na prvo slovensko vrtnarico Mišo Pušenjak. Kaj nam je povedala? Vrsta: ČEBULA (ALL1UM CEPA) . Sorta: PTUJSKA RDEČA Kal* 8-21 Partiia:CRED/15/08-25.01.16 NAKTUINBOUW-EC QUAL1TY-NL REG N.:.H2520 Distribuira: Planta Prelesje d.o.o Teža 0,5 kg ob oakiranin Foto: jš Da je ptujski čebulček neslovenski, ugotoviš le, če imaš malo detektivske žilice; na prvi pogled se na etiketi nič ne opazi. Čeprav je ta ptujski čebulček prepotoval pol Evrope, je treba priznati, da je ostal v formi: od 80 čebulčkov se jih je vzklilo 79. Foto: jš Ptuj • V društvu Za drevo ogorčeni Koliko dreves bo umrlo? Potem ko so v torkovi številki Štajerskega tednika prebrali komentar naše sodelavke o podiranju drevja po samem središču Ptuja in v njegovi bližini, so se na nas obrnili člani nedavno ustanovljenega društva Za drevo - za življenje. Predsednik društva Adam Milošič je bil jasen - in jezen: »Povsem se strinjamo s komentarjem o tem, da se na Ptuju dogaja golosek, in čas je bil, da nekdo to jasno in glasno pove tudi županu. Podira se vsepovsod, vsepov-prek - in kot da nikomur nič mar. Kot da nam je vseeno. A bodo sedaj na vrsti platane pred minoritskim samostanom, da bomo imeli lepši pogled na zahodno minoritsko fasado, ki jo ta drevesa tako nesramno zakrivajo? Pa tudi tista osamosvojitvena lipa na dvorišču cerkve sv. Ožbalta je že pretirano velika. Proč z njo! Ne, čas je, da se ta uradni mestni vandalizem ustavi. Zato bomo danes ob enajstih člani društva Za drevo - za življenje pred Mestno hišo simbolično posadili drevo. Žal ga bomo posadili v cvetlično korito, saj arhitekturna zasnova simbolično osrednjega ptujskega trga tam ne predvideva saditve dreves. Asfalt je zavladal nad naravo! Pridružite se našemu protestu vsi, ki ste ZA zeleni Ptuj, ne za tlakovano ploščad!« vabi predsednik A. Milošič. jš Foto: Črtomir Goznik »Grajsko pobočje brez drevja je videti kot oskubljena kokoš!« pravi Adam Milošič, predsednik društva Za drevo - za življenje. Slovenija • 20 milijonov evrov za naložbe v predelavo in trženje Kmetje naj imajo jasne in realne cilje Kmetijsko ministrstvo je marca objavilo razpis za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov. Za ta namen je rezerviralo 20 milijonov evrov, rok za oddajo prijav pa poteče 13. aprila. Do denarja z razpisa so upravičene osebe, ki se ukvarjajo s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov in so kmetje, samostojni podjetniki, zavodi, zadruge ... Upravičeni stroški na podlagi tega razpisa so stroški ureditve ali obnove objektov, nakupa opreme, strojev in naprav za trženje ali predelavo, vključno z laboratorijsko tehnologijo, in informacijsko-ko-munikacijske tehnologije. Prav tako je upravičen strošek lastno delo, če gre za ureditev ali obnovo objektov v skladu z uredbo. Prednosti sli slabosti tega razpisa za podravske kmete Felicita Domiter s KGZ Zavoda Ptuj ni želela izpostavljati, saj da je vsaka kmetija glede trenutnega poslovanja in proizvodnje, človeških virov, razvojne naravnanosti in investicijske sposobnosti poglavje zase. »Pomembno je to, da imajo potencialni vlagatelji jasno začrtane investicijske cilje, ki so seveda realni, da se dobro seznanijo z vsemi pogoji, ki jih narekuje razpis, in seveda tudi z vsemi obveznostmi, ki jih bodo morali izpolnjevati še pet let po pridobitvi javnih sredstev. Vsekakor pa je največja prednost za kmetije možnost pridobitve nepovratnih sredstev,« je povedala. Razpis je namenjen kmetom, ki že imajo razvito dejavnost in dovolj surovine za predelavo, je dejal Jože Vovk iz iniciative za razvoj Haloz. »Haloški kmetje smo premajhni, da bi bile tovrstne investicije ekonomsko opravičljive,« je še povedal in dodal, da si haloški kmetje želijo predvsem razpis za sofinanciranje specialne mehanizacije. MV Največja prednost razpisa za kmetije je možnost pridobitve nepovratnih sredstev. Foto: Mojca Vtič 3830028635550 petek • 1. aprila 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 Osnovno seme je zagotovo iz Ptuja Tednik: Prodajalci čebulčka nam prodajajo v mrežicah ptujski čebulček iz Nizozemske (vrsta: čebula (Allium cepa); sorta: ptujska rdeča). Da je proizveden v tujini, nikjer posebej ne piše, to mora človek sklepati po napisu NAKTUINBOUW-EC QUALITY-NL, pri čemer moraš še vedeti, da je tale Naktuinbouw neka nizozemska vrtnarska inšpekcija. Je po vašem mnenju tako "skrivanje" primerno? Miša Pušenjak: »Ko se tako jeziš, moraš najprej poznati način pridelave in semenarjenja čebule in čebulčka. Trenutno ne vem, ker nisem vzela etiket v roke, običajno pa je na etiketi pisalo tudi, kjer je bil pridelan, ne samo kontrolne organizacije. Dejstvo je, da je pridelava semena in čebulčka večleten postopek. Pridelava osnovnega semena, kjer se pregleda natančno prav vsaka čebula, ki bo postala semenica (torej bo dala seme), vedno in brez izjeme poteka na Ptuju, vsaj pri semenarski hiši Semenarna Ljubljana, druge pa tako nimajo izvornega semena s Ptujskega polja. Zaradi pocenitve pridelave se potem komercialno seme, tisto, ki gre v semenske vrečice, in tisto, ki je potem namenjeno pridelavi čebulčka, res pridelav v tujini. Prav tako je del čebulčka pridelan v tujini, čeprav je tudi v Sloveniji že nekaj kooperantov, ki to delajo. Žal jih je še premalo, a če koga to delo zanima, naj pokliče na Semenarno in se z njimi dogovori.« Tednik: Trgovski viri trdijo, da prodajajo nizozemski ptujski lukec zato, ker so v slovenski semenarni pri njegovi proizvodnji nekaj zašuštrali in nimajo pridelka. In ga ne bo še nekaj let. Je na tem kaj resnice? So/ste lukec iz slovenskega semena proizvajali tudi na Ptuju? In se je res kaj zalomilo? Ga še proizvajate? M. Pušenjak: »To nikakor ni res. Res se je pred leti zalomilo in dve leti čebulčka ni bilo na tržišču, a to je že mimo. Na Ptuju je selekcijsko-poskusni center Semenarne, ki že od nekdaj žlahtni in vzdržuje originalni semenski material ptujskega luka; ta je v sortno listo in Katalog sort EU vpisan pod imenom ptujska rdeča. Sama sem tam začela delati 1989 in je bila vsako leto posejana sorta ptujska rdeča. Namenjali smo ji veliko pozornosti in dela, prav tako pa -prepričana sem - delajo še danes. Res pa je, kot sem že napisala, da je predvsem zaradi doseganja nižje cene komercialnega seme- na in deloma tudi nezainteresiranosti kmetov, da bi bili kooperanti za pridelavo semena, pridelava komercialnega semena (to je seme, ki se prodaja in iz katerega pridelajo čebulček) prestavljena v tujino. V tujini imajo boljše klimatske pogoje za pridelavo semena, zato so pridelki višji in tudi kakovostnejši, imajo pa predvsem strojno opremo, ki poceni pridelavo. Enako velja potem za pridelavo čebulčka: pri nas poteka vse razen sajenja ročno, v tujini je veliko dela opravljenega strojno, saj imajo ustrezno strojno opremo. Res pa je, da bi lahko bila Semenarna včasih malo bolj kritična do svojih dobaviteljev, saj je predvsem zdravstveno stanje čebulčka včasih slabo. Vendar pridelava osnovnega semena še vedno poteka na Ptuju, kakor že vsa leta nazaj. Tisti, ki o tem pišejo in govorijo, naj si jo pridejo ogledat, saj imajo vsako leto odprte dneve, vedno pa so tudi odprti za obiske skupin. Foto: ČG Miša Pušenjak: »Na vrečkah pakiranega fižola lahko povsem zakonito piše: proizvedeno v Sloveniji, ker je bilo v Sloveniji pakirano, nekje na dnu vrečke pa piše dežela izvora: Kitajska. A to pa ni zavajanje potrošnikov?!« Ne kupujte semena čez mejo Tednik: Kako pride na Nizozemsko seme ptujske rdeče čebule? Uporabljajo seme Semenarne Ljubljane (ki je na voljo tudi pri naših trgovcih in kjer neodvoumno piše, da je iz Slovenije) ali si Nizozemci seme proizvajajo že sami? M. Pušenjak: »Ne, Nizozemci semena ne delajo sami, saj nimajo ustreznih klimatskih pogojev, preveč vlage imajo in prenizke temperature. Še enkrat na pojasnim: seme jim dostavi Semenarna, res pa je to seme povečini pridelano drugje. Vendar je vsaj vsako tretjo generacijo (osnovno seme) pridelano na Ptuju. To pa seveda velja izključno za čebulček Semenarne Ljubljana. Ptujska rdeča je, kolikor vem, odprta sorta, kar pomeni, da jo lahko razmnožuje vsak. A samo Semenarna opravlja tudi ustrezno vzdrževalno selekcijo, in to še vedno tukaj, na Ptuju. Sem pa dobila informacijo, da se v drugih državah bivše Jugoslavije res prodaja pod imenom ptujski luk vse živo, samo ptujska rdeča ne. Zato ne kupujte semena čez mejo.« Semenska industrija ni stroka, ampak trgovina Tednik: »Domače je najboljše,« nam vsi zatrjujejo. Pa smo potrošniki lahko prepričani, da so seme in sadike ljubljanske ledenke, belokranjske čebule, ptujske rdeče čebule ... res slovenski? Kje se - v stroki - začne in konča lokalnost? Lahko na primer čebulček iz semena ptujske rdeče čebule proizvedejo kjerkoli? In potem trgovci pod imenom ptujska rdeča čebula prodajajo izdelek, ki govori špansko ali kitajsko, ne pa prleško? M. Pušenjak: »Naj najprej poudarim eno: semenska industrija ni stroka, ampak trgovina. Drugače pa je se je treba zavedati, da EU nikoli ni skrbela za državljane; tudi kapitalizem in stranke, ki mu služijo, nimajo nikoli v svojih mislih državljanov, ampak samo kapital, denar, torej firme, ki jih financirajo. Semenska industrija pa je ena največjih -verjetno hitro za kemijsko. Kar se tiče zakonodaje, gre zelo poenostavljeno tako: ko neki žlahtnitelj z mnogo truda in muke naredi novo sorto in jo prijavi na sortno listo ter kasneje v katalog sort EU, kar ni niti slučajno 'zastonj', je sorta nekaj let - 10, 15, ne vem natančno - zaščitena in jo lahko razmnožuje samo lastnik te sorte. Kasneje je sorta 'odprta', kot rečemo, in jo lahko razmnožuje vsak, ki vidi v tem ekonomski interes. Ptujska rdeča, belokranjka sta že zunaj te zaščite, zato ju res lahko razmnožuje vsak. Ljubljanska le-denka po mnenju EU že dolgo ni slovenska, saj je celo v Katalog sort EU zapisana z nemškim imenom in jo razmnožuje veliko semenskih hiš EU; celo od Semenarne se je zahtevalo, da je na vrečici nemško, ne pa slovensko ime. Trenutno je kompromisno zapisano oboje in celo milostno dovoljeno, da je slovensko na prvem mestu. Taka je zakonodaja, ki velja. Ja, res jo lahko razmnožuje prav vsak, kadar gre za odprte sorte. Zato pa je tako pomembno, da Semenarna ostane in da se Slovenci končno zavemo, da je pomembno, da kupujemo vedno pri Slovencih. Semenarna ima še izvorno seme vseh treh omenjenih in še veliko drugih slovenskih sort. Res je, da včasih kaljenje semena malo peša, a sortna kakovost slovenskih sort pa nikoli.« Tednik: Kje pa lahko vrtičkar dobi čebulček slovenskega porekla za saditev ptujske rdeče čebule? Najbrž samo pri gospodinjah v Lukariji ali pa si ga proizvede sam iz slovenskega semena? M. Pušenjak: Ne Semenarna prodaja vedno čebulček iz originalnega semena, ki je po mojem v zadnjih dveh letih kakovosten, tudi kar se tiče zdravstvenega stanja. Res pa je, da se da čebulček kupiti tudi pri ženskah s Ptujskega polja, predvsem iz Dornave, Moškanjcev in okolice.« Kitajsko seme v slovenski vrečki - izdelano v Sloveniji? Tednik: Koliko smemo tisti, ki prisegamo na domače, verjeti, da je nek izdelek/pridelek res naš? Moramo o vsem dvomiti ali vendarle smemo zaupati? M. Pušenjak: »Ja, žal je v naši državi tako, da je o marsičem treba dvomiti. Sama pa še najmanj dvomim ravno o semenu Semenarne, kar se tiče izvornosti, saj sem vsako leto najmanj dvakrat na njihovih poljih. Zagotovo pa ne verjamem več etiketam in označbam v naših trgovinah, kar se tiče izvora kmetijskih pridelkov, in še huje, izdelkov. Zato sama kupujem večinoma direktno pri kmetih - tako meso kakor zagotovo zelenjavo in sadje, tudi mlečne izdelke. Imam pač to srečo, da se z njimi redno srečujem in jih službeno obiskujem. Pred dvema letoma 'moji' lukarji niso smeli na etikete zapisati 'zmerno ostrega okusa', ker nimajo za dokaz vsakoletnih degustacij. To so jim prepovedali naši inšpektorji, saj naj bi šlo za zavajanje potrošnikov. Na vrečkah pakiranega fižola pa lahko povsem zakonito piše: proizvedeno v Sloveniji, ker je bilo v Sloveniji pakirano, nekje na dnu vrečke pa piše dežela izvora: Kitajska. A to pa ni zavajanje potrošnikov?! Prav tako eden izmed trgovcev ni želel, da se na vrečke ptujskega luka piše, da pred spravilom in po njem niso bila uporabljena sredstva za zaviranje kaljenja poganjanja, čeprav vsi vemo, da se v skoraj vseh državah EU za zaviranje kaljenja čebule in krompirja uporabljajo hormonski pripravki. Če bi bilo to zapisano, se bojijo, da bi začeli potrošniki razmišljati o tem in zavračati uvoženo čebulo in krompir.« Jože Šmigoc Ormož • V P & F zadovoljni s poslovanjem Kljub količinsko slabemu letniku dobiček in rast prodaje 10,4 milijona evrov prihodkov iz prodaje, 19-odsotna rast prodaje na slovenskem trgu, skoraj 650.000 evrov dobička ter 4,2 milijona litrov belega vina. To je bilanca največjega slovenskega vinogradnika, podjetja P&F Jeruzalem, za preteklo leto. Preteklo leto je bilo za največjega slovenskega vinogradnika in drugega največjega zaposlo-valca v ormoški občini zelo uspešno, saj so leto končali z dobičkom v višini 648.000 evrov. A kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedal direktor družbe Mitja Herga, leto ni bilo najlažje, predvsem zaradi količinsko slabega letnika 2014. Predlani so namreč pridelali skoraj pol manj vina kot v običajnih letih, in sicer 2,7 milijona litrov. Kljub temu pa jim je uspelo izposlovati 3,2 milijona evrov prihodkov več kot leto pred tem, predvsem na račun rasti prodaje na domačem trgu. »Poleg rezultata podjetja je spodbudno predvsem to, da smo kljub zahtevnemu letniku 2014 dosegli rast prodaje na domačem trgu v višini 19,3 kar pomeni, da smo imeli skorajda za 700.000 evrov večji prihodek na domačem trgu,« je pojasnil prvi mož podjetja ter še dodal, da so rast zabeležili predvsem pri prodaji steklenic z višjo dodano vrednostjo, kot so penine in buteljčni program. Medtem ko na tujih trgih zaradi količinsko slabega letnika 2014 prodaje niso bistveno povečali. Prodaja je tako še vedno največja na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Tam so sicer imeli precej težav, saj so po Agrokorjevem prevzemu Merca-torja izgubili svojega največjega kupca. A so po besedah direktorja to uspešno nadomestili s prodajo v drugih trgovskih verigah. V letu 2017 bodo obnovili zidanico Malek Klet nadaljujejo z uspešnim delom, je prepričano vodstvo podjetja. V lanskem letu so pridelali 3.640 ton grozdja, od kooperantov pa so odkupili še dodatnih 2.600 ton. V obeh kleteh, ki so ju sicer formalno združili konec leta, so skupaj pridelali 4,2 milijona litrov belega vina. Zado- »Poleg rezultata podjetja je spodbudno predvsem to, da smo kljub zahtevnemu letniku 2014 dosegli rast prodaje na domačem trgu v višini 19,3 %, kar pomeni, da smo imeli skorajda za 700.000 evrov večji prihodek na domačem trgu,« je na minuli tiskovni konferenci med drugim povedal direktor P&F Jeruzalem Mitja Herga. voljni so tudi s kakovostjo letnika, saj gre po besedah Herga za najkakovostnejši letnik v zadnjih šestih letih. Z novim letnikom, ki je na prodajnih policah že od decembra lani, so tako že začeli prejemati prve nagrade. Sicer pa letos načrtujejo prodajo 7,1 milijona steklenic vina in prihodke v višini 13 milijonov evrov. Po besedah direktorja pa bodo v tem letu nadaljevali tudi z investicijami, za kar načrtujejo 1,4 milijona evrov. Obnoviti nameravajo okrog 30 ha vinogradniških površin, predvsem na območju Jeruzalema in Koga; pa mehanizacijo v vinogradniški proizvodnji ter izvesti še nekatere naložbe v obeh kleteh. Načrti pa so povezani tudi s turizmom, saj bi radi oživeli Jeruzalemsko vinsko turistično cesto. V prihodnjih dveh letih tako nameravajo rekonstruirati zidanico Ma-lek, ki bi predstavljala osrednjo točko Ljutomersko-Ormoških goric. Monika Levanič Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 1. aprila 2016 Ptuj • Špranjin KulTurni klepet Nov cikel dogodkov na Ptuju V KulTurni špranji, novoustanovljenem zavodu za spodbujanje inovativnega turizma, bodo razvijali tako klasične kot ino-vativne turistične produkte. Vsako drugo sredo v mesecu pa bodo v MuziKafeju na Ptuju klepetali s turističnimi delavci in drugimi zanimivimi gosti. Foto: EM Pogovor s fotografom Lukom Esenkom je vodila Sanja Selinšek. Tednikova knjigarnica 2. april - mednarodni dan knjig za otroke Vsako leto, na dan rojstva največjega svetovnega pravljičarja Hansa Christiana Andresena (2. 4. 1805— 4. 8. 1875), praznujejo knjige in avtorji za otroke. Na ta dan obide svet poslanica pisatelja izbrane države. Letos je ta čast pripadla brazilski avtorici Luciani Sandroni, pripadajočo ilustracijo (plakat) je ustvaril ilustrator Ziraldo in prikazuje zleknjenega fantiča, ki sega po knjigi. Le-to mu ponuja roka odraslega človeka. Tako začenja poslanica: Nekoč je živela ... Princesa? Ne. Nekoč je bila knjižnica. In nekoč je bila tudi deklica Luisa, ki je šla prvič v knjižnico. Hodila je zelo počasi, ker je vlekla za sabo veliko torbo na koleščkih. Očarano si je ogledovala notranjost knjižnice: police, same police, polne knjig. Mize, stoli, pisane blazine, risbe in plakati po stenah. »Prinesla sem fotografijo,« je plaho rekla knjižničarki. »Odlično, Luisa! Izdelala ti bom člansko izkaznico. Ti pa si medtem izberi knjigo. lahko si izbereš eno, ki jo boš odnesla domov. Prav?« »Samo eno?« je razočarano vprašala Luisa. V tistem je zazvonil telefon in knjižničarka je Luiso prepustila težki nalogi izbiranja ene same knjige izmed tisočerih knjig v knjižnici. Deklica je potegnila za seboj torbo in dolgo, dolgo iskala, dokler ni našla svoje najljubše knjige: Sneguljčico! Knjiga je imela trde platnice in čudovite ilustracije. Vzela jo je v roke in spet povlekla torbo. Že je hotela oditi, ko jo je nekdo potrepljalpo rami. Deklica se je obrnila in od presenečenja skoraj padla vznak. To ni bil nihče drug kot Obuti maček s svojo knjigo v rokah, bolje rečeno, v tacah. »Dober dan. Kako gre, gospa?« se je pošalil maček in se priklonil. »Luisa, še nisi naveličana teh zgodb o princesah? Zakaj si ne bi raje izposodila moje knjige Obuti maček, ki je veliko bolj zabavna?« Luisa je ostrmela od začudenja. S široko odprtimi očmi sploh ni vedela, kaj naj reče. »Kaj je? Ti je muca snedla jezik?« se je pošalil. »Si ti res Obuti maček?« »Seveda sem. Iz mesa in krvi! Vzemi me s seboj domov, pa boš izvedela mojo zgodbo in zgodbo markiza Carabasa.« Luisa je od osuplosti samo prikimala. Obuti maček se je s čarovno kretnjo vrnil v knjigo. Ko je Luisa že hotela oditi, jo je spet nekdo potrepljal po rami. To je bila ona: »bela kot sneg, rdeča kot kri in črnolasa kot ebenovina«. Uganete, kdo? »Sneguljčica?« je rekla Luisa čisto zamaknjena. »še mene vzemi domov, Luisa. Ta izdaja,« je rekla in pokazala na svojo knjigo, » je zvesta priredba pravljice bratov Grimm.« Luisa je že hotela ponovno zamenjati knjigo, ko se je nataknjeno oglasil Obuti maček . Celotno poslanico si lahko preberete na spletu ali pa pridete k nam v knjižnico na obisk. A veste, koliko knjig čaka na svoje bralce, velike in male prijatelje? Ne samo Obuti maček, celo mačje zavetišče najdete na knjižnih policah! Pa da na govorimo o vseh pasjih sortah, ki ždijo na knjižnih straneh, pa o slonih, levih, krokodilih, pikapolonicah, o dinozavrih, konjih, o opicah . princes, kraljic, vitezov, tolovajev, vojščakov in vseh drugih ljudi pa je toliko, da ne boste verjeli svojim očem! Vabljeni med knjige! Liljana Klemenčič P. S.: Ilustracija današnje Knjigarnice je iz nove slikanice knjižničarke in pravljičarke Vesne Radovanovič za male in velike, ki bo predstavljena v eni naslednjih rubrik. Na premierni prireditvi so gostili fotografa, turističnega vodiča, podjetnika in razvijalca mobilne aplikacije za fotografe Luko Esenka. T. i. fotografska potovanja, ki so jih v 80. letih prejšnjega stoletja razvili v Združenih državah Amerike, je prvi prenesel tudi v Slovenijo. Od leta 2008 pripravlja turistične pakete, specializirane za fotografe. Letno z njim po Sloveniji in Hrvaški potuje 100 do 150 turistov, predvsem iz Amerike, Avstralije, Kanade in Anglije. Številka je majhna, pravi, a je dodana vrednost toliko višja. »Slovenija je zelo raznolika, zato je za fotografe izjemno praktična,« meni Esenko. Ko je za skupino Američanov načrtoval izlet v Benetke in za to porabil kar deset dni časa, se mu je porodila ideja o mobilni Izvedeli smo, da je muzejsko zakulisje podobno grajskemu obzidju: na zunaj lepo, potem pa se nekega dne poruši ... Novega direktorja v muzeju niso pričakali odprtih rok, tudi svet zavoda s predsednico na čelu je bil bolj za dotedanjega nekajletnega vedeja. Vendar je bil v javnosti vtis, da ima mlad, ambiciozen strokovnjak podporo pri mestni oblasti. A kot se kaže v zadnjem obdobju, so se nekateri šli zakulisne igrice, misleč, da bodo lahko z Jože Krivec 2. nadaljevanje Pes pod klopjo je nenadoma zalajal, ko je švignila brezovka tik pred njegovim gobcem. Tedaj je Boštjan Klepač bliskovito odskočil in padla mu je brezov-ka iz rok. Prestrašil se je, da ga je streslo. V zibelki je zajokal Tunek. Marjetka, ki je odrevenela vse to opazovala, je stegnila roke proti njemu. »Daj mi ga, Pavla!« je zašepe-tala. Pavla je kot veverica skočila k zibelki in iztrgala iz nje jokajo-čega Tuneka ter skočila z njim vred na posteljo k materi. Dve brazdi svetlih solz sta se ji risali čez obraz. Vztrepetavalo ji je drobno in suho telesce, se krčilo in stiskalo k materi. Frančeka je mati potegnila k sebi in ga ovila v odejo, da bi ga obvarovala očetove šibe in da je naredila poleg njega še prostor za Tuneka. »Bomo odslužili ali plačali, kolikor so napravili škode!« je zje- aplikaciji, ki bi pri načrtovanju fotografskih izletov prihranila čas. Aplikacijo je skupaj z Angležinjo Jules Renahan in s pomočjo najete tehnične ekipe neizkušenim človekom na direktorskem stolčku počeli, kar bodo hoteli, da bo le njihova marioneta. Okrog župana so se zbrali nekdanji muzejski delavci in želeli uveljaviti svoje ideje o muzeju, o njegovi usodi, njegovem razvoju. Konec koncev: zamisel o milanskem paviljonu je prišla iz Mestne hiše, ne z Muzejskega trga 1; v načrtih za prvi obisk ministrice za kulturo v najstarejšem slovenskem mestu sta si želeli glavno besedo zagotoviti mestna svetnica in predsedni- cljala Marjetka oskrbniku, da bi ga pomirila. »Kaj plačali? Za to se nihče ne meni! Gre za to, da so se že navadili krasti. Človek jih le tu pa tam izsledi; kaj pa poleg tega še napravijo, česar ne bo nihče zvedel, je druga stvar. Eh, otroci so pač izguba. Kakor kure, povsod le na škodo! Nič ne počaka varno pred njimi, nikoli in nikjer ni miru.« »Bodo že zdaj bolj pridni. Kajne? Obljubite gospodu, da boste pridni!« je ukazala otrokom in v strahu čakala, kak obraz bo napravil oskrbnik. S sklonjenimi glavami so prikimavali. Solzne oči so skrivali na prsi. »Glasno povejte, da vas bodo gospod slišali! Saj imate jezike!« je ukazovala znova. »Oblju-u-u-bi-mo!« so zateglo vlekli. Drug za drugim: Pavla, Micka, Boštjanek, Jurček ... le Franček, v odejo zamotan, je bil še premajhen, da bi bil razumel, zakaj je pri vsem tem šlo. In mali razvijal dve leti. Poimenovali so jo Snapp Guides (besedna igra v angleščini: snap - posnetek, app - aplikacija). Pravkar so jo lansirali na trg; za zdaj je dosto- Foto: Črtomir Goznik A. Lorenčič: »Pride čas, ko človeku prekipi ...« Tunek ob materinih prsih je vedel le še jokati; še smeh se je redkokdaj porodil na njegovem licu. Oskrbnik Poteževnik se je prestopil. »Zato sem prišel, da vam povem, kar so mi ukazali gospod. V jeseni se boste morali odseliti!« Kakor kladivo so padle te besede po glavi Marjetke in Boštjana. Nenadoma so se porodile na ustih rej enega in dobro preskrbljenega oskrbnika, kakor bi bile padle z jasnega neba. »Gospod oskrbnik! Gospod!« je pristopil viničar. »Odseliti! Še to jesen, tako so rekli gospod!« je brž pritrdil Po-teževnik. »Imejte malo usmiljenja, povrnili bomo škodo. Nikamor nimamo iti,« je prosil Boštjan Klepač. »Tako so sklenili gospod in jaz sem izvršil le njihov ukaz.« »Pa poprosim pri gospodu. Mogoče se bodo vendarle omehčali. Pod milo nebo pač ne morem iti z otroki. Gospod ... « pna le uporabnikom iPhonov, kmalu pa bo sledila tudi verzija za sistem Android. Na platformi lahko fotografi s pomočjo seznama (ki ga lahko organizirajo po različnih kriterijih) izberejo interaktivni vodnik za neko mesto ali območje. Cena vodnikov je od 5 do 15 evrov, vsak od njih pa vsebuje geografske točke, na katerih je mogoče posneti najlepše fotografije. Morda ga bomo dočakali tudi za naše kraje, saj Esenko pravi: »Ptuj mi je fotografsko zelo všeč. Motijo pa me električne napeljave, ki jih moramo odstranjevati s Photoshopom, in kup pločevine v starem mestnem jedru. Ena najlepših fotografskih destinacij v Sloveniji pa so gotovo Jeruzalemske gorice.« Eva Milošič ca županove komisije za dominikanski samostan (obe nekdanji delavki v muzeju). No, iz tega prvega obiska sicer ni bilo nič, potem pa so vendarle ugotovili, da bi bila njuna glavna beseda pretiravanje ... in so k drugemu sestanku povabili tudi prvega moža muzeja. Kakorkoli: Aleksander Loren-čič tovrstna lutka ne želi biti, zato je zahteval sestanek z županom Miranom Senčarjem, da ugotovita, kje se začne - in predvsem tudi konča - vpliv mesta ter ptujskih stricev, tet iz ozadja na usodo muzeja. Pogovor »na štiri oči« bo danes ob devetih v Mestni hiši. Kakšne posledice bo prinesel njun pogovor, bomo poročali v torkovi številki. Glede na pestro in zanimivo muzejsko dogajanje v zadnjem času pa imamo svojega favorita ... Jože Šmigoc »Zaman bo vse moledovanje. Rekli so, da ni treba hoditi k njim, ker tega sklepa ne bodo spremenili!« »Pa vsaj vi recite kako besedo za nas!« je Marjetka vzdihnila. Za te vzdihe je bil oskrbnik Po-teževnik gluh. »Greva! Dingo!« je poklical psa in stopil v lojpo. Za besede, ki so ga dohajale, in za poglede, ki so ga prosili, se ni menil. Na listje trsja in drevja pred viničarijo je trkal dež, šumeče, kakor bi brisal solze potrtih ljudi. Nekaj trenutkov so obstali vsi v koči nemi, kakor bi bili olesene-li, le ura je tekla v deževno jutro naprej. »Pretepal si jih, kakor bi jih bil namenil pobiti!« se je obregnila Marjetka ob Boštjana. »Škoda, da jih nisem še bolj! Streho in kruh so nam zapravili!« je ves iz sebe vzkliknil in že hotel znova pobrati brezovko. »Ne boš jih več! Otroci so več vredni kot tisto zeleno grozdje. Jaz jih ne pustim več pretepati. Za tiste kisle jagode so jih dobili še preveč. Otroci so tudi moji « Razpela je roki čez nje in jih čuvala. Boštjan je ostrmel; po- gled v divjih očeh mu je nekoliko splahnel. Brezovko je spet zataknil na tram pod stropom. Pavla je ječe zakašljala, drugi otroci so sunkoma spustili sapo, ki so jo poprej v strahu zadrževali ... »Pavla, Boštjanek, Jurček, Micka!« je zateglo klical viničar Boštjan Klepač otroke. »Halo, skole-hajte se brž!« V oči jih je zaščemela svetloba petrolejke, ki je gorela na mizi. Po koči je bilo še mračno, peč, ki je bila že zakurjena, je dihala toploto. Marjetka je tu pa tam za- dela z burklami ob pečnice, da je votlo zabobnelo. »Le brž se izvlecite!« je ponovil oče. Pretegnili so se in se začeli oblačiti. Trudne oči so se jim še vedno sklapljale, prsti so bili trdi in okorni. Na klopi pri peči so stali razni predmeti: stolček, piskri, ceker, marele, krničke, slamnjače, oh, Bog ve, kaj vse so zvlekli semkaj na kup. Vse to je čakalo, da bodo znesli na podstenje in potem naložili na voz. Nadaljevanje prihodnjič Ptuj • Bo direktor Pokrajinskega muzeja odstopil? Krizni sestanek pri županu Pestro dogajanje v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, ki smo mu lahko v javnosti priča v zadnjih treh mesecih, je kazalo podobo, da nova metla - direktor Aleksander Lorenčič - dobro mete. A očitno je bila takšna javna podoba. Kaj pa se je skrivalo očem javnosti? Viničarjeva selitev MEDNARODNOPRVENSTVO i pokal mrmjM w OTVORITEVIO.OO FINALEMLADINCISKE:1S.OO FINALECLANI/CE:I5.30 ŠPORTNA DVORANA Rokomet Radujkovičeve zadnje priprave, Horvat v PSG Stran 12 Kikboks Ptujčani najuspešnejši klub v point fightingu Stran 13 Plavanje Sedemnajst osebnih rekordov Stran 14 Kolesarstvo Mladinci so že začeli tekmovati Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, reprezentanca Tekmeca se med seboj odlično poznata Po reprezentančnem premoru se bodo ta konec tedna oči nogometne javnosti ponovno obrnile na ligaška prizorišča, kjer bodo seveda najbolj izstopale tekme v Prvi ligi Telekom Slovenije. Zavr-čani bodo v nedeljo popoldan pred TV-kamerami gostili Luko iz Kopra, srečanje pa bo prav gotovo zelo zanimivo, že zaradi dejstva, da sedaj v Kopru deluje kar nekaj posameznikov, ki so bili še ne tako dolgo nazaj člani haloškega prvoligaša. V preteklem krogu so beli slavili v Krškem, s čimer so napovedali boljše čase, toda uspeh v atomskem mestu bo brez prave veljave, če Zavrč ne bo zmagal tudi tokrat in tako potrdil, da se mu forma dviga. V reprezentančnem premoru so beli odigrali prija- teljsko tekmo proti Interju iz Zaprešiča in klonili z 2:0, priložnost za igro pa so dobili vsi igralci, razen reprezen-tantov: Aleks Pihler je član Slovenije U-21, Veljko Batro-vic Črne gore U-21, Agboyi Ovbokha pa je član nigerijske olimpijske ekipe. Tudi sicer je razveseljivo spoznanje, da bo lahko trener Zavrča Ivica Solomun proti Primorcem računal na precejšnje število nogometašev, saj je večina poškodb pozdravljenih, težave povzročajo le kartoni. Največ preglavic bo imel domači trener na sredini igrišča, saj zaradi rumenih kartonov ne bo v kadru Eda Kevina Kokorovica in Aleksa Pihlerja. Tudi sicer bo tekma proti rumenim nedvomno zelo težka, forma Primorcev se namreč počasi dviga, obe- nem pa bo imelo srečanje poseben naboj. Še jeseni so namreč v Zavrču delovali sedanji prvi trener Kopra Milan Obradovic, ki je po remiju v preteklem krogu proti Gorici nasledil Slavka Matica, ki je jeseni prav tako sedel na klopi Zavrča, Dušan Petkovic, zdaj športni direktor Kopra, ter igralci Toni Datkovic, Albert Riera in Zlatan Muslimovic. Vse to govori o tem, da nas čaka prava poslastica, seveda pa bodo oboji skušali zmagati, o motivu pa tako ali tako ne gre razglabljati. Domačini se zavedajo zahtevnosti naloge, ki je pred njimi, toda zaupajo v svoje kakovosti. »Z napadalno, trdno in kompaktno igro bodo skušali priti do treh točk. Naš cilj je vsekakor zmaga, dejstvo pa je, da se s Koprom odlično poznamo, tako da večjih skrivnosti med nami ni. Tudi v reprezentančnem premoru smo delali odlično, imeli kar nekaj časa, da se kar najbolje pripravimo na nedeljskega tekmeca« je o prihajajočem obračunu dejal Jure Matjašič, čigar poškodba je preteklost, manjka le še nekaj »fizike«. O dejstvu, da na Obali trenutno nastopa kar nekaj igralcev, ki so že igrali za Zavrč, je Matjašič povedal: »To je v nogometu nekaj normalnega. Igralce, ki so bili pri nas, seveda dobro poznamo, res pa je, da oni poznajo tudi nas. Tako vemo, kaj nas čaka, pred nami je novih težkih devetdeset minut, tekma pa ne bo bistveno drugačna kot ostale.« Srečanje med Zavrčem in Luko Koper bo v nedeljo ob 17. uri. tp Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič, NK Zavrč (beli dres), si je po poškodbi že opomogel. Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo, VN Evrope Tim še tretjič letos na stopničkah Tim Gajser je bil tudi na tretji letošnji dirki za svetovno prvenstvo med najboljšimi, končal je na tretjem mestu. 19-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je še naprej eden najbolj »vročih« tekmovalcev v svetovnem prvenstvu elitnega razreda motokrosistov. Novinec v tej konkurenci je še tretjič v sezoni stopil na zmagovalne stopničke, po zmagi v Katarju in 2. mestu na Tajskem je tokrat osvojil 3. mesto. Zanimivo je, da sta izmed šestih posamičnih dirk v sezoni zmage osvajala le Tim Gajser (dve v Katarju, eno na Nizozemskem) in aktualni svetovni prvak Romain Febvre (dve na Tajskem, eno na Nizozemskem). Takšna primerjava z najboljšim dirkačem lanske sezone v razredu MXGP je za Tima vsekakor velika čast ... »Najprej si je bilo treba pridobiti zaupanje in spoštovanje starejših tekmecev, kar je za novinca vsekakor težko delo. Mislim, da mi je to kar uspelo in da so uvideli, da bo treba računati tudi na mladega Slovenca,« je povedal Tim, ki je pred odhodom na Nizozemsko odpeljal še dirko za državno prvenstvo in opravil nova testiranja. V nizozemskem Valkens-waardu je v nedeljskih kvalifikacijah zasedel 4. mesto, s čimer si je priboril dober startni položaj za ponedeljkovo dirko. Dan dirke pa je s sabo prinesel spremembo vremena, progo je že pred samim startom dodobra raz-močil dež. Uvod prve dirke je nato minil v lepem vremenu, kar je Tim izkoristil najbolje med vsemi. Iz rampe je sicer najbolje krenil Nemec Nagl, a ga je Tim že na prvem ovinku prehitel in si s tem priboril nagrado »holeshot« za najboljši start. Po nekaj krogih se je zdelo, da je že vse odločeno: Gajser se je udobno vozil na prvem mestu, za njim sta bila Febvre in Nagl. Toda Francoz je začel zmanjševati zaostanek, s petih sekund je prišel na manj kot eno. A do napada ni prišlo, Gajser se je spet oddaljil, Febvre pa je imel več dela z branjenjem drugega mesta pred Naglom. Ni mu uspelo, Nemec se je prebil naprej ter ob koncu skušal napasti še vodilnega Gajserja, toda slovenski zvezdnik mo-tokrosa je zahtevno vožnjo v vse močnejšem nalivu mirno pripeljal do konca. Druga vožnja pa se nato ni iztekla po željah Gajserja. Start je bil sicer dober, pobegnil mu je le Italijan Cairoli, Gajser pa se je po treh zavojih že prebil v vodstvo. Toda prva napaka ga je oddaljila od vrha, saj je v drugem krogu izgubil pet mest. Podal se je v lov za tekmeci, vendar je v divji vožnji na močno razbrazdani progi delal tudi napake; po eni se je komajda ujel in izgubil nekaj sekund, v osmem krogu pa mu je za na- meček še ugasnil motor. Imel je kar nekaj težav, da ga je spet spravil v pogon, ko se je vrnil na progo, pa je bil osmi, kar je pomenilo, da se mu je skupna zmaga na dirki spet oddaljila. V vodstvu je bil takrat Cairoli, tretji pa Febvre, kar bi mu prineslo zmago na dirki. A blizu je bil tudi Nagl, ki je bil peti, Gajser pa je z osmim mestom še lahko računal na skupne stopničke. Do teh mu je »pomagal« priti Febvre, ki je najprej prehitel Van Horebeeka, nato pa v povsem zadnjem krogu še Caiorlija. Italijan je na koncu ostal na 4. mestu v seštevku obeh dirk. Prvo mesto na dirki si je tako privozil Febvrej (45 točk), za njim sta zaostala Nagl (40) in Gajser (38). »Prva vožnja je bila zelo dobra, v drugi pa so se kar vrstile težave, iz neznanih razlogov mi je ugasnil motor. Vesel sem, da sem sploh končal dirko, zadovoljen sem s tre- tjim mestom in se že veselim naslednjih dirk,« pa je celoten nastop ocenil Gajser. Potem ko je bil Gajser na uvodnih postajah SP edini Slovenec, se mu je na Nizozemskem pridružil še Klemen Gerčar. S svojo zasebno ekipo se bo udeleževal evropskih dirk, na svojem prvencu pa ni prišel do točk. V prvi vožnji je osvojil 27., v drugi pa 29. mesto. Po treh dirkah sezone je v skupnem vodstvu branilec naslova svetovnega prvaka razreda MXGP Febvre (137 točk), sledi mu Tim Gajser (124), ki je lani osvojil naslov najboljšega v razredu MX2. 100 točk ali več so zbrali še Rus Bobryshev(107), Belgijec Van Horebeek(104) in Italijan Cairoli (100). Motokrosisti bodo sezono nadaljevali v nedeljo, 10. aprila, na dirki za VN Argentine v Neuquenu. JM, sta VN Evrope na Nizozemskem, rezultati: 1. Romain Febvre Francija Yamaha 20 25 45 2. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 22 18 40 3. Tim Gajser Slovenija Honda 25 13 38 4. Antonio Cairoli Italija KTM 14 22 36 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 16 20 36 6. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 18 15 33 Skupni vrstni red po treh dirkah: 1. Romain Febvre Francija Yamaha 137 2. Tim Gajser Slovenija Honda 124 3. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 107 4. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 104 5. Antonio Cairoli Italija KTM 100 6. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 84 12 Štajerski Šport petek • 1. aprila 2016 Rokomet • 1. NLB Leasing liga Radujkovičeve zadnje priprave, Horvat v PSG Kljub porazu v 24. krogu proti Gorenju (30:33) je aplavz domačih navijačev Or-možanov po tekmi trajal skoraj pet minut. Zasluženo. Ekipa Jeruzalema je pustila srce na igrišču in to so znali prepoznati tudi ljubitelji rokometa z ormoškega konca ter širše: » Proti Gorenju moraš imeti vratarja vsaj na 15 obrambah, tehnične napake moraš mini-mizirati, zgrešenih zicerjev si skoraj ne smeš privoščiti. Nam žal ni uspelo izpolniti vseh zadanih ciljev in Gorenje je zasluženo odneslo cel plen z vročega Hardeka,« je po tekmi pokomentiral trener Saša Prapotnik. Možnosti Jeruzalema za uvrstitev v Ligo za prvaka so povsem skopnele. Preostali sta le še dve tekmi proti Izoli (petek 22. 4.) in Dobovi (sobota 30. 4.). To bosta tudi zadnji tekmi levorokega Sini- še Radujkovica (letnik 1979), ki končuje svojo športno pot. Popularni Rade je v Ormož prispel leta 2006 iz sosednjega Varaždina in doslej v desetih letih odigral 278 tekem in dosegel 608 zadetkov: »Proti Izoli in Dobovi bosta moji zadnji tekmi. Želim se posloviti od ormoškega dresa z obema zmagama. Nikoli z nobeno ekipo nisem izpadel ligo nižje in to mi je uspelo tudi v Ormožu. Pred mano so zdaj zadnje priprave pred zaključkom sezone, ki jo ocenjujem z visoko oceno. Poškodbe so nas oddaljile od uvrstitve v Ligo za prvaka. Zadnje priprave bom oddelal maksimalno. Po koncu igralne poti želim ostati v rokometu in v Ormožu - kot trener. Verjamem, da mi bo klub izpolnil željo,« je še povedal Radujkovic, ki je bil mladim nadarjenim igralcem po- leg Čudiča, Grizolta, Žurana in ostalih kot oče. Jeruzalemu letos ni uspelo priti med šest najboljših ekip v državi, so pa Ormožani v tem prvenstvu v rokometno orbito izvrgli največ mladih nadarjenih igralcev: Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec in Gašper Horvat. Vsi omenjeni so kadetski reprezentantje Slovenije, ki so v mlajših selekcijah na klubskem nivoju osvajali najvišja mesta v državi in na turnirjih v tujini. Omenjena štirka je v letu 2015 osvojila srebrno medaljo v Gruziji na Olimpijskem festivalu evropske mladine. Po poškodbah Žurana in Kocbeka je v zadnjem mesecu eksplodiral Gašper Horvat (letnik 1998), ki je dosegel proti Gorenju kar 11 zadetkov, skupaj v svoji premierni sezoni v članski konkurenci pa na šestnajstih Siniša Radujkovic bo odigral zadnji dve tekmi in končal športno pot kot igralec, v športu pa želi ostati kot trener v Ormožu. tekmah že 40. Odlični nastopi Horvata na reprezentančnem in klubskem nivoju so zbudili zanimanje najboljših slovenskih in tudi evropskih klubov. Med drugim si 198 cm visokega bombarderja v svojih vrstah želijo francoski prvaki iz Pariza. PSG je v svoje vrste zvabil že dva Slovenca: srednjega zunanjega Januša Lapajneta (igra za drugo ekipo) in vratarja Gorazda Škofa, ki bo dres Pariza oblekel v jeseni. Francozi želijo z Ormožanom podpisati 6-letno pogodbo. Horvat bi bil zamenjava za odličnega francoskega repre-zentanta Daniela Narcissa, ki počasi odhaja v pokoj. Na levem zunanjem v PSG igra še sloviti Danec Mikel Hansen. Odhod Horvata v Francijo bi bil še en dokaz odličnemu delu rokometne šole Ormož. Edini Ormožan, ki trenutno igra v Evropi, je Marko Bezjak, član nemškega Magdeburga. Še en dokaz, da se iz malega mesta ob Dravi ob marljivem delu da priti daleč. Uroš Krstič Boks Nogomet • 2. SNL 20. krog Dejan med kandidati za 01 Dejan Zavec se bo podal v kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah. Že pred tedni so najboljšega slovenskega boksarja vseh časov novinarji spraševali o njegovem mnenju o tem, da bo filipinski boksarski super zvezdnik Manny Pacquiao nastopal na olimpijskih igrah v Riu. Spomnimo: Manny je eden najboljših boksarjev velterske kategorije, v kateri je dolga leta nastopal tudi Dejan Zavec. »Vsi vemo, da ima Pacman na Filipinih kultni status in da je na domovino zelo navezan. Najverjetneje se je prav zaradi tega odločil za izziv, imenovan olimpijske igre. Odkar imajo profesionalci možnost nastopa - seveda preko kvalifikacij -, se je o tem že veliko govorilo. Privoščim mu uspeh,« je takrat dejal Dejan, ki je med- tem sklenil profesionalno športno pot. Ni skrivnost, da je imel Dejan po zadnjem dvoboju v Mi-amiju precej težav s poškodbami in da je po vrnitvi v domovino veliko časa preživel na Jesenicah in v Ljubljani, kjer so poskrbeli za sanacijo poškodb. Redni obiskovalci njegovega Gyma pa dobro vedo, da je redno aktiven že nekaj časa. Sedaj je tudi jasno zakaj - pripravlja se za vrnitev v ring! »To novico sem sicer želel zase zadržati čim dlje časa, vendar - res je. Že na mojem uradnem zaključku profesionalne kariere v dvorani Tabor sem bil nekoliko v dvomih o tem, a smo se skupaj z organizatorji -predvsem s Tomažem Barado ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. jf ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 W Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04,3 www.radio-ptuj.si Težka izziva za Aluminij in Dravo Foto: Črtomir Goznik - odločili, da je to vendarle zaključek profesionalne poti. Olimpijske igre so tekmovanje drugačne vrste, tukaj borba traja tri runde po tri minute, kar je bilo pod določenimi pogoji sprejemljivo tudi za zdravniško službo. Zaenkrat treniram brez težav, sem v uvodni fazi priprav, kjer sodelujem s Tomažem Ja-garincem,« je povedal Dejan, ki se je dotaknil tudi ciljev: »Ta je samo eden: dvoboj z Mannyjem Pacquiaom! V vsej karieri sem si najbolj želel v ring prav z njim, bil sem tudi gost na enem od njegovih dvobojev v Teksasu v ZDA. Če so OI moja edina možnost, da se pomerim z njim, sem pripravljen ta izziv sprejeti z odrtimi rokami.« Pot na OI pa še zdaleč ni lahka: za profesionalne boksarje vodi preko kvalifikacij, ki jih bo organizirala mednarodna boksarka zveza AIBA. Prav zaradi tega Dejana še ni bilo na seznamu kandidatov za OI, ki ga je pred dnevi objavil OKS. A vsi, ki spremljamo Dejana skozi njegovo kariero, vemo, da to ne bo previsoka ovira za našega su-peršampiona. UR Nogometaše Aluminija in Drave čaka to soboto nov test in na papirju bodo Kidri-čani pred težjim, saj se bodo v Veržeju pomerili s Farmte-chom. Igralci trenerja Zlatka Gaborja so zmeraj dodatno motivirani na domačem igrišču in po dobrem startu v spomladanskem delu tekmovanja bodo igralci trenerja Bojana Špehonje pred zahtevno nalogo. A trener Aluminija svojo ekipo zmeraj dobro pripravi na vsako tekmo posebej, kar je vidno tudi v tem delu prvenstva, ko so »rdeči« dvakrat zmagali in enkrat remizirali. Pred vročim gostovanjem je trener Aluminija Bojan Špehonja dejal: »V treh tekmah smo osvojili sedem točk, s čimer smo lahko zadovoljni. Liga je zelo izenačena in praktično lahko vsak premaga vsakega. Veržej je kompaktna ekipa z nekaj dobrimi posamezniki. Še posebej na domačem igrišču so močni, tam je vsaki gostujoči ekipi težko. Kljub temu lahko ob pravi igri pričakujemo pozitiven rezultat.« Priznan nogometni strokovnjak na našem območju je dal v prvih treh tekmah priložnost za igro nekaterim mladim nogometašem. Med njimi je tudi vratar Luka Jan-žekovič, ki je dobil nekaj priložnosti že v jesenskem delu, medtem ko je sedaj prvi vratar, ki je pred tekmo s Farm-techom povedal: »Za nami so tri zahtevne preizkušnje proti Dobu, Dravi in Ankaranu, podobno pričakujemo tudi v Veržeju. Farmtech je zelo agresivna ekipa, ki je zelo močna ob prekinitvah -imajo dobre izvajalce prostih strelov. Na tem segmentu bomo morali biti še posebej pozorni.« Proti Farmtechu je Aluminij v tej sezoni dvakrat remiziral, saj je bilo na prvi tekmi v Veržeju 3:3, na povratni v Kidričevem pa 2:2. Na obeh tekmah je padlo kar lepo število zadetkov, kar pomeni, da se nam iz tega vidika obeta zanimivo dogajanje na zelenici. Podobno zanimiva tekma bo tudi v Kranju, kjer bo oslabljena Zarica lovila prvo zmago v spomladanskem delu tekmovanja. Enako velja tudi za Dravo, ki je nanizala tri remije in je dosegla ter dobila le po en zadetek. O teh dveh statistikah je obrambni igralec ptujske ekipe David Tomažič Šeru-ga povedal: »V obrambi smo vse tri tekme odigrali v redu, medtem ko nam je malo še-pala igra v napadu in realizacija. Verjamem, da bomo v obrambi nadaljevali z dobrimi predstavami in se nam bo odprlo tudi v napadu.« Modri so igrali neodločeno s Kal-cerjem, Aluminijem in Tolminom ter gredo absolutno na zmago na tekmi proti Zarici, s katero imajo v tej sezoni slabo statistiko, saj so v gosteh izgubili s 3:1, medtem ko se je domača tekma končala z 0:0. Pred tretjo tekmo v tej tekmovalni sezoni s Krajn-čani je Tomažič Šeruga povedal: »Po treh neodločenih tekmah gremo v Kranj po zmago. Proti Zarici si želimo priti v tem delu do prve zmage in potem v zmagovalnem ritmu nadaljevati prvenstvo.« Oba naša drugoligaška nogometna kluba Aluminij in Drava sta v izenačeni konkurenci pri vrhu prvenstvene lestvice in za ohranitev statusa ter predvsem upanja na mesta pri vrhu morata v tem krogu iz zahtevnih gostovanj prinesti vse tri točke. JM / David Breznik Šahovski kotiček Dva Murka in Sedlašek Na velikonočni ponedeljek je v Spuhlji potekal tradicionalni šahovski turnir, katerega je organizirala šahovska sekcija Spuhlja. Na njem je igralo 29 igralcev po švicarskem sistemu. Najboljši trije absolutno so prejeli pokale, najboljši trije po posameznih kategorijah pa medalje. Končni vrstni red, absolutno: , . . „ X „ - do 14 let: - do 18 let: 1. Andraž Suta 2. Janko Bohak 1 Tadej Murko 1 David Murko 3. Igor Iljaž 2. Naj Pivec 2. Tomaž Šuta 3. Amalija Skok 3. Alja Janžekovič - nad 60 let: 1. Branko Sedlašek 2. Ciril Kužner 3. Anton Butolen UR petek m 1. aprila 2016 Šport Štajerski 13 Kikboks m Državno prvenstvo, 1. turnir Šah • Mednarodni turnir Bled Sodelovali tudi dani Šahovskega društva Destrnik Po zaslugi Šahovskega društva Caissa iz Ljubljane je v sodelovanju z Zavodom za turizem Bled in Šahovskim klubom Ljubljana ponovno na Bledu oživela tradicija mednarodnih šahovskih turnirjev. Tako se je na dvodnevnem turnirju zbralo 44 ša-histov in šahistk iz osmih držav, največ 21 iz Slovenije, med njimi tudi trije člani ŠD Destrnik. Kako močna je bila zasedba, kaže podatek, da je nastopilo kar 13 velemojstrov, dva mednarodna mojstra in šest mojstrov Fide. Organizacijski odbor pod vodstvom velemojstrice in ambasadorke šaha Darje Kapš je pripravil bogate denarne in praktične nagrade tako za najboljših deset uvrščenih, pa po tri nagrade za najboljše do ratinga 1800, 2000, 2200 in 2400 točk, nadalje za najboljšo žensko, najboljšega mladinca in najboljšega veterana. V izredno močni konkurenci so se dokaj solidno odrezali trije člani Šahovskega društva Destrnik, najboljši je bil Mitja Karm-berger. Dogodek so popestrili s številnimi aktivnostmi od izzivanja velemojstra, simul-tanke, igranja na velikem šahu, šahovskim potopisom in predavanjem velemojstra, vrhunec pa je bila modna revija priznanih slovenskih manekenk skupaj z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi šahistkami. Vrstni red: 1.VM Luka Lenič 7 točk, 2. VM Matej Šebenik 7, oba ŠK Ljubljana DUOL, 3. VM Robert Zelčič CRO 6,5, 4. VM Kiril Geor-giev BUL 6,5, 5. VM Jure Bo-rišek ŽŠK Maribor 6,5 ... 26. Mitja Kramberger 4 ... 31. Branko Cvetko 4 ... 39. Danilo Križe 3, vsi ŠD Destrnik itd. Silva Razlag Bowling m Podjetniška liga Dokl gostinstvo in profesor pred vsemi Tudi v tem krogu so najvišje uvrščene ekipe vknjižile zmage, zvečine zelo prepričljive. Najboljši ekipni nastop so tokrat pokazali člani vodilne ekipe Dokl gostinstvo, ki so se precej približali meji 3000 podrtih kegljev. Odličen nastop je uspel tudi ekipi SKEI Ptuj, ki so presegli mejo 2800 in dosegli svoj najboljši izid sezone. Iz omenjenih dveh ekip je med najboljšo deseterico polovica članov -pet. A nobeden med prvima dvema, kjer sta pristala Črtomir Goznik (»profesor«) na 1. mestu in za njim Gregor Špacal (drugič zapored med deseterico). Izjemen večer je imel profesor, ki je z rezultatom 903 prešel v vodstvu med posamezniki. REZULTATI 6. KROGA: VGP Drava - Dokl gostinstvo 0:8, Radio-Tednik Ptuj - SKEI Ptuj 0:8, Tiskarna Ekart - Gostišče Iršič 1:7, Restavracija PAN - Tames 2:6, Elektro Maribor - Perutnina Ptuj 7:1, Casino Poetovio - Saubermacher Slovenija 2:6, Talum - Bowling center Ptuj 3:5. Prosta je bila ekipa DaMoSS. 1. DOKL GOSTINSTVO 6 2937 42 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 6 2713 32 3. TAMES 5 2744 28 4. SKEI PTUJ 5 2832 25 5. BOWLING CENTER PTUJ 4 2447 24 6. VGP DRAVA 6 2688 22 7. TALUM 5 2322 22 8. DAMOSS 4 - 21 9. RESTAVRACIJA PAN 6 2467 20 10. RADIO-TEDNIK PTUJ 6 2718 19 11. TISKARNA EKART 5 2258 16 12. CASINO POETOVIO 5 2315 14 13. ELEKTRO MARIBOR 4 2373 13 14. SAUBERMACHER SLOV. 5 2683 12 15. PERUTNINA PTUJ 6 2109 2 Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 903, 2. Gregor Špacal (Saubermacher Slovenija) 852, 3. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 808, 4. Damjan Kauče-vič (Bowling center Ptuj) 751, 5. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) in Peter Ve-senjak (VGP Drava) oba 725, 7. Silvo Predikaka in Stanislav Horvat (oba SKEI Ptuj) oba 712, 9. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 701, 10. Branko Lipoglav (Gostišče Iršič) 698. Ptujčani najuspešnejši klub v point fightingu, Lara Vuzem Vajda najšportnica 2015 l1 il) >*r-------ç> WSüiiv V soboto, 26. Marca, je na Ptuju v organizaciji Kluba borilnih veščin Ptuj in Kikboks zveze Slovenije potekal 1. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini point fighting in light kontakt. V športni dvorani Šolskega centra se je zbralo 244 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov, med njimi tudi 21 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so posegli po veliko prvih, drugih in tretjih mestih ter bili skupaj s klubom iz Zagorja najuspešnejši klub v disciplini point fighting na tem turnirju. Ptujčani (polovica jih je na-stopalavdvehkategorijah) so osvojili 12 prvih mest, 7 drugih mest in 6 tretjih mest. 1. mesto so osvojili: Doris Šu-lek (deklice do 10 let do 135 cm), Staša Štern (ml. kadeti-nje do 37 kg), Tilen Repina (ml. kadeti do 42 kg), Anita Kokot (ml. kadetinje nad 47 kg in st. kadetinje do 65 kg), Lara Vuzem Vajda (st. kade-tinje do 50 kg in do 55 kg), Niko Ritlop (st. kadeti do 69 kg), Patrik Šulek (st. kadeti nad 69 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 74 kg in do 79 kg) Vito Čurin (člani do 84 kg) - vsi v point fightingu, Dominik Ljubec (st. kadeti nad 69 kg) in Timi Sitar (mladinci do 74 kg) -oba v light kontaktu. 2. mesto so osvojili: Staša Štern (ml. kadetinje do 42 kg), Dejan Duh (st. kadeti C-NTER * ^^ Lara Vuzem Vajda - prejemnica plakete do 57 kg in do 63 kg), Niko Ritlop (st. kadeti nad 69 kg), Vito Čurin (člani do 89 kg), Luka Vindiš (člani do 94 kg) in Rok Potočnik (člani nad 94 kg). 3. mesto so osvojili: Tilen Repina (ml. kadeti do 47 kg), Anej Pivec (ml. kadeti nad 47 kg), Nino Bratušek (ml. kadeti nad 47 kg), Ina Skaza (st. kadetinje do 50 kg), Rok Potočnik (člani do 94 kg) in Luka Vindiš (člani nad 94 kg). Med tekmovanjem so predstavniki Kikboks zveze Slovenije predsednik Vladimir Sitar, generalni sekretar Ivo Vodopivec ter selektor reprezentanc Bojan Korošec in predstavnik domačega kluba Franc Slodnjak podelili plakete za najšportnike Kikboks zveze Slovenije za leto 2015 v vseh starostnih kategorijah. Za najboljšo športnico med mlajšimi ka-detinjami je bila proglašena domačinka, članica KBV Ptuj Lara Vuzem Vajda. Vladimir Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener KBV Ptuj: »Tekmovanje je potekalo zelo dobro in tudi kakovost borb je bila na visokem nivoju. Na tekmovanju niso nastopali nekateri najboljši, ki jih pa pričakujemo na drugem turnirju, ki bo letos potekal v Trebnjem. Ptujčani pa smo seveda zelo zadovoljni tako z organizacijo kot z rezultati.« Naslednji vikend odpotuje ekipa KBV Ptuj kot vsako leto v Bosno na tradicionalni turnir Bihač open. Člani A- in B-reprezentan-ce Slovenije pa se že pripravljajo na nastop na tekmi za Svetovni pokal v Innsbrucku v Avstriji v sredini aprila. Franc Slodnjak Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Na odprtju brez zmage za gostitelje Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 190,1, 2. Gregor Mi ložič (Dokl gostinstvo) 184,7, 3. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 184,1, 4. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 183,9, 5. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 180,6, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 180,3, 7. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 179,9, 8. Grega Tuš (Dokl gostinstvo) 178, 9. Robert Šegula (Tames) 177,2, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176. PARI 7. KROGA: ponedeljek, 4. 4., ob 19.00: VGP Drava - Elektro Maribor, Tames - Gostišče Iršič, Radio-Tednik Ptuj - Talum, Bowling center Ptuj - Tiskarna Ekart; torek, 5. 4., ob 19.00: Saubermacher Slovenija - Dokl gostinstvo, DaMoSS - Restavracija PAN, SKEI Ptuj - Casino Poetovio. Prosta je ekipa Perutnina Ptuj. JM Tradicionalno odprtje kasaške sezone na velikonočni ponedeljek se je v Prleški prestolnici razpletlo nekoliko presenetljivo, saj je ljutomerski klub ostal brez zmage. Ljutomerčanom gre v uteho, da sta na prvem metu pristala dva njihova člana (Dušan Zorko in Jože Sagaj mlajši), ki pa sta vozila za KD Krim oziroma KD Slovenske gorice Lenart. V petih točkah sporeda se je sicer pomerilo 36 tekmovalcev iz kasaških klubov in društev Stožice, Po-savje, Komenda, Šentjernej, Krim, Slov. gorice in Ljutomer. REZULTATI (vse dirke so bile na 1600 metrov dolgi stezi) - 1. dirka za 3- do 6-letne slovenske kasače, zaslužek do 600 EUR: 1. Lady Ga Ga (F. Lo-vrenčič, Slov. gorice, Lenart) 1:18,8, 2. Pell (Seršen) 1:18,8, 3. Lušt (Žnidarič, oba Ljutomer) 1:19,7. 2. dirka za 3- do 14-letne EU kasače, zaslužek do 2.000 EUR: 1. Twist N Shout (Zorko, Krim) 1:17,0, 2. Fistrina Way (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:17,1, 3. Apičo (Štremfelj (Komenda) 1:17,6. 3. dirka za 3- do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 4.600 EUR: 1. Gingersnap (Zrinjanin, Šentjernej) 1:17,2, 2. Dante MS (Seršen) 1:17,5, Povsem poravnana sta v cilj pritekla Pell (1) in Lady Ga Ga (2) - zmaga je pripadla slednji s Francem Lovrenčičem (KD Slovenske gorice Lenart) 3. Rosso (Cimerman, oba Ljutomer) 1:17,6. 4. dirka za 3-do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 9.000 EUR: 1. Jur-ko (Arnol, Komenda) 1:16,4, 2. Apollo (F. Lovrenčič, Slov. gorice, Lenart) 1:16,4, 3. Nikolaj Peški (V. Dolinšek, Stožice, Ljubljana) 1:16,5. 5. dirka (odprta): 1. Roady Del Sile (J. Sagaj, ml.) 1:15,2, 2. Sabina OZ (Mi. Slavič, oba Slov. gorice, Lenart) 1:15,3, 3. Morgana BI (Hrovat, Komenda) 1:16,5. NŠ Uspeh Jožeta Sagaja v tujini Jože Sagaj mlajši (KK Ljutomer) je zelo uspešno začel letošnjo kasaško sezono na tujih hipodromih. V francoskem Lyonu je s kobilo Breve des Baux na dirki Prix de la Drome ugnal vso konkurenco in s časom 1:17,6 (2850 metrov, start iz obrata) osvojil 1. mesto ter denarno nagrado v višini 6.300 evrov. Sagaj je nastopil tudi na Dunaju in s kobilo Umo Combo (trener in lastnik Zvonko Osterc, KK Slov. gorice, Lenart) zasedel odlično 3. mesto. NŠ Foto: FS Foto: Nš 14 Štajerski Šport petek • 1. aprila 2016 Judo • Pokal Ptuja Pred nami prvenstvo evropskih upov Ob letošnji šestinpetde-setletnici izjemno bogatega delovanja Judo kluba Drava Ptuj bo ta pripravil že 29. zaporedno tekmovanje za Pokal Ptuja 2016, ki bo privabil »Trudimo se, da bo letošnji Pokal Ptuja med močnejšimi mednarodnimi turnirji. Pričakujemo udeležbo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk. Po napovedih naj bi nastopili tudi vsi slovenski kandidati za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v mladinski konkurenci ter za evropsko prvenstvo v kategoriji mlajših članov in članic. Žal se letos tekma v določenih starostnih kategorijah pokriva s tekmovanji v nekaterih drugih evropskih državah, čemur se žal ni bilo moč izogniti. Tako bo isti vikend tudi tekma za evropski pokal članov in članic v Dubrovniku. Prostih terminov v obilici tekmovanj namreč praktično ni. Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. Letos imamo pomlajeno ekipo, v kateri pa je nekaj odličnih posameznikov in posameznic, od katerih pričakujem tudi zlate kolajne,« je napovedal Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora in eden od tvorcev uspehov slovenske judo reprezentance v zadnjih dveh desetletjih. tudi številne tekmovalce iz tujine. Tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal za mlajše dečke in deklice do 12 let ter za mladince, mladinke in mlajše člane, članice, bo v soboto v športni dvorani Center na Ptuju. Kot novost so na tekmovanju pred petimi leti uvedli starostno kategorijo cicibanov in cici-bank. Letos jo bodo nadgradili z državnim prvenstvom za cicibane do osem in do deset let. To tekmovanje bo v nedeljo, prav tako v športni dvorani Center na Ptuju. Borbe bodo potekale na petih borilnih površinah in se začnejo s predtekmovanjem mladincev in mladink, kadetov in kadetinj ter mlajših dečkov in deklic ob 10. uri. Finalne borbe v mladinski konkurenci so predvidene ob 12.30. Ob 13.30 bodo borbe v predtekmovanju začeli mlajši člani in članice ter dečki in deklice do 15 let, finalne borbe bodo ob 15.30. Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 10. uri. Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. Med njimi je kar nekaj obetajočih, ki bodo gotovo ponovno prispevali svoj del k želeni čim boljši vseekipni uvrstitvi, kjer je ptujska Drava lani osvojila celo prvo mesto. Vabljeni na mednarodni Pokal Ptuja 2016 v judu! David Breznik Nogomet Katera Drava z roko v roki s Perutnino Ptuj? Perutnina Ptuj že vrsto let tesno sodeluje s ptujskim kolesarskim klubom, ki tudi nosi njihovo ime. Po nastopu nove uprave v tem največjem ptujskem podjetju so se mnogi spraševali, kaj to pomeni za njihov odnos do sponzoriranja športa. Prav zaradi razjasnitve stališč smo na njihovo službo za odnose z javnostmi poslali novinarsko vprašanje, kakšno je njihovo stališče do sponzoriranja ptujskega športa. »Perutnina Ptuj je bila vedno družbeno odgovorna do okolja, v katerem deluje in v tej smeri bomo razmišljali tudi v prihodnje. Sodelovanje s ptujskim kolesarskim kolektivom je vzorno že dolga leta, zato bodo tudi v prihodnje ostali pod našim okriljem. Pri tem imamo v mislih nadaljnje tesno sodelovanje pri razvoju mladih kolesarjev, že čez nekaj let pa lahko pričakujemo močno člansko vrsto, kakršno smo nekoč na Ptuju že imeli. Bo Perutnina Ptuj odslej sodelovala tudi z nogometaši? Takrat je sodelovanje segalo do kategorije Continental, vsaj do tega nivoja bomo poskušali priti še enkrat;« so odgovorili iz Perutnine Ptuj. Drugo vprašanje se je nanašalo na morebitno sodelovanje z nogometnim klubom Drava, o katerem se v športnih krogih veliko ugiba. »Kontakti o morebitnem sodelovanju z NK Drava so resda bili vzpostavljeni, a je do sklenitve dogovora za zdaj še precej daleč. Pri tem moramo jasno zapisati, da vrata o sodelovanju ostajajo odprta, a bo do morebitne konkretizacije dogovora treba uskladiti še veliko podrobnosti, predvsem o nadaljnjem dolgoročnem razvoju in ciljih NK Drava. V tem času so se na nas obrnili tudi iz Rokometnega kluba Drava, ki imajo prav tako kot NK Drava ambicije nastopanja v 1. ligi. Ti so predložili mnogo bolj jasno vizijo razvoja in so v tem trenutku tudi bližje uresničitve tekmovalnih ciljev glede napredovanja. Z njimi bomo znova sedli za mizo takoj po koncu ligaških tekmovanj v sezoni 2015/16,« so zapisali v izjavi za javnost iz Perutnine Ptuj. Tema je vsekakor vroča in aktualna, saj se oba ptujska ligaša, tako nogometni kot rokometni, borita na napredovanje v najvišji slovenski kakovostni razred. Bo prav od tega odvisno morebitno sodelovanje s Perutnino Ptuj? UR, PA Plavanje • miting v Kranju Sedemnajst osebnih rekordov v plavanju Mladi ptujski plavalci v Kranju Foto: PK Terme Ptuj Športno društvo Pingvin-ček Kranj je v soboto in nedeljo izvedlo mednarodni miting Pingvinček 2016, ki je bil v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Prijavljeno je bilo 391 plavalcev iz triinštiridesetih klubov iz štirinajstih držav. Na startni listi je imel Plavalni klub Terme Ptuj pet svojih predstavnikov, in sicer so nastopili Leon Ljubec Zaj-ko, Sara Lampret, Tina Au-belj, Gaja Plohl in Viktorija Rihtarič. Skupno so v dveh dneh skočili v vodo kar tri-indvajsetkrat in odplavali sedemnajst osebnih rekordov. Tokrat so v Kranju nastopila tudi dekleta v štafeti Športni napovednik Nogomet 1. SNL PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krka - Olimpija; SOBOTA ob 16.55: Gorica - Maribor; SOBOTA ob 19.00: Rudar - Celje, Domžale - Krško; NEDELJA ob 16.55: Zavrč - Luka Koper 2. SNL PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zarica Kranj - Drava Ptuj, Farmtech Veržej - Aluminij, Roltek Dob - Šenčur, Ankaran - Triglav Kranj, TKK Tolmin - Kalcer Radomlje 3. SNL sever PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Maribor B - Šmarje pri Jelšah; SOBOTA ob 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Dra-vinja, Mons Claudius - Radlje, S. Rojko Dobrovce - Koroška Dravograd, Šampion - Brežice 1919, AjDAS Lenart - Fužinar Noži Ravne; NEDELJA ob 16.00: Šmartno 1928 - Videm Superliga PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Tržec - Gerečja vas, Središče ob Dravi - Bukovci, Apače - Aha Emmi Bistrica; NEDELJA ob 15.00: Ormož - Cirkulane, Stojnci - Hajdina MNZ PTUJ - 1. RAZRED PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podlehnik - Leskovec, Rogoznica - Lovrenc, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Boč Polj-čane; NEDELJA ob 15.00: Gorišnica - Markovci MNZ PTUJ - 2. RAZRED PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Grajena - Majšperk, Hajdoše - Polskava; SOBOTA ob 16.00: Zgornja Polskava - Slovenja vas; NEDELJA ob 15.00: Makole - Pragersko Rokomet 1. B DRL 21. KROG: Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak (SOBOTA ob 19.00); Moškanjci Gorišnica - Krško (SOBOTA ob 19.30) 2. DRL 15. KROG: Velika Nedelja - Cerklje (SOBOTA ob 19.00) Namizni tenis 1. SNTL (ž) 14. KROG: NTK Arrigoni - NTK Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (ž) 8. KROG: NTK Cirkovce Šternmatik - NTK Fužinar (SOBOTA ob 10.00) 2. SNTL 10. KROG: NTK Ptuj - NTK Logatec (SOBOTA ob 10.00); NTK Ptuj - PPK Rakek (SOBOTA ob 16.00) 3. SNTL 10. KROG: NTK Cirkovce - NTK Prebold (SOBOTA ob 10.00); NTK Cirkovce - NTK Royal Beach (SOBOTA ob 16.00) Judo Judo klub Drava Ptuj organizira mednarodno prvenstvo 29. pokal Ptuja v judu. Tekmovanje bo v soboto od 10. ure naprej potekalo v športni dvorani Center in na njem bodo nastopile naslednje starostne kategorije U12, U15, U18, U21 in U23. Streljanje Strelsko društvo 1956 Trbovlje v soboto in nedeljo organizira državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem v članski in mladinski kategoriji. V Trbovljah bodo tekmovali tudi številni odlični strelci in strelke z našega območja. David Breznik 4 x 100 metrov prosto in so osvojila četrto mesto. Izmed posameznic so v svojih starostnih kategorijah prišle v finale Sara Lampret, Tina Aubelj in Gaja Plohl. Najboljši rezultati so uspeli Lampretovi, saj je bila sedma na 50 metrov delfin, tretja na 100 metrov prosto in tretja na 100 metrov prsno v svoji kategoriji in v popoldanskem finalu. Plohlova je dosegla dve peti mesti na 50 metrov hrbtno in 100 metrov prosto, medtem ko je bila peta na 200 metrov prsno Aubeljeva. Šest finalnih nastopov na mednarodnem mitingu Pingvinček 2016 je za dekleta Plavalnega kluba Term Ptuj lep rezultat, medtem ko je še boljši kazalnik dobrega dela v ptujskem plavalnem klubu tudi izredno število izboljšanih osebnih rekordov. David Breznik petek • 1. aprila 2016 Šport Štajerski 15 Kolesarstvo • Kolesarski klub Perutnina Ptuj Novo sezono začenjajo tudi mladi ptujski kolesarji Ta konec tedna bodo svojo novo sezono začeli tudi mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Pravzaprav so jo mlajši mladinci začeli že pretekli vikend v Italiji, tokrat pa gre za prvo slovensko dirko, na kateri bodo nastopile vse kategorije. Prvo dirko bo tako organiziral KK Tropovci, in sicer 7. Pokal Občine Tišina. Ptujčani so pozimi trdo in zavzeto delali, letos jim je šlo dokaj na roko tudi vreme, v počitnicah pa so se tradicionalno odpravili na priprave v Strunjan. Želje ptujskega kolesarskega kolektiva so v prvi vrsti povezane s tem, da bi njihovi kolesarji tudi letos ostali v stiku z najboljšimi klubi v Sloveniji. Miran Kelner, trener mladincev v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj pred sezono 2016: »V vsaki naši sezoni imamo za glavne cilje vsa državna prvenstva (kronometer, cestno in ve-lodromsko prvenstvo) in pa seveda našo domačo dirko. Letos imamo z Lukom Saga- dinom tudi zelo velike realne možnosti za svetovno prvenstvo v Katarju oktobra in pa evropsko prvenstvo v Monaku septembra. Že v začetku sezone se je Sagadin uvrstil v reprezentanco, tako da bo prvo letošnjo dirko v Sloveniji izpustil in bo nastopil v državnem dresu v Italiji. Koledar dirk se še kar spreminja, izpostavil pa bi dirko za svetovni pokal za mladince v Italiji, na kateri lahko nastopimo v klubskih barvah. Dirka bo 22. 5. v kraju Solighetto. Drugače pa načrtujemo dirkanje v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Bosni in upam, da tudi v Srbiji. Vse dirke so kakovostne in slabe konkurence v kolesarstvu ni nikjer.« Jernej Finšgar, trener dečkov v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj pred sezono 2016 pravi: »Plan tekmovanj pri dečkih je sestavljen v tri sklope, in sicer Pokal Slovenije (cca. 20 dirk z vsemi tremi državnimi prvenstvi), Pokal Alpe Adria ter ostalo (Hrvaška, Avstrija). Skupaj je planiranih okrog 30 preiz- V Italiji sta nastopila tudi Marko Hozjan in Nace Malovič. kušenj. Pomembnejše dirke Idriji. Sledi DP na velodro- fantje pokažejo na stopnič- so vsekakor domača Pokal mu v Kranju in nato še DP v kah, kajti samo tako lahko Poli, v maju nato DP na cesti kronometru na Otočcu. Cilj potrdimo, da se v klubu dela v Gaberju ter etapna dirka v vsakega tekmovanja je, da se resno in zavzeto. V pokalu Alpe Adria smo v samem vrhu in tu želimo nadaljevati tako posamezno kot ekipno. Poleg tega je cilj tudi medalja na DP prav v vsaki kategoriji dečkov, seveda pa želimo biti med najboljšimi tudi na domači dirki na Ptuju.« Kot smo že dejali, so mladinci pretekli konec tedna že začeli s tekmami. Na spomladanski »klasiki« za mlajše mladince v Italiji so za Perutnino Ptuj nastopili Marko Hozjan, Nace Malovič, Tilen Žagar in Gašper Pušnik. Na dirki »59. Gir Da Gjave« v Va-rianu je nastopilo 96 kolesarjev iz petih držav. Ravninska dirka je bila krožna, dolga 52 km in velika verjetnost je bila, da se bo končala z množičnim sprintom. Ptujčani so taktično dirko odpeljali zelo zrelo, saj so čakali na zaključni sprint. V tem sta bila najuspešnejša Hozjan in Malovič, ki sta bila 8. in 10. Žagar je dirko končal na 27. mestu, v glavnini je dirko končal tudi Pušnik, ki je vozil nasploh prvo dirko. tp Judo • Državno prvenstvo Plošinjak, Fajtova in Šlambergerjeva državni prvaki Judo zveza Slovenije in Judo klub Beltinci sta v športni dvorani Osnovne šole v Puconcih minulo soboto pripravila državni prvenstvi v judu za mlajše starostne kategorije U12 (op. p., letnike 2005 in 2006) in mladince/mladinke. V konkurenci okrog 200 nastopajočih iz štiriintridesetih slovenskih klubov so zelo dobro nastopili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Judo kluba Drava in Judo kluba Gorišnica. Ptujčani so se veselili treh zlatih medalj in brona. Med mlajšimi deklicami je bila v kategoriji do 27 kilogramov z dvema zmagama prva Eva Fajt. Tri zmage je na tatamiju dosegel za naslov državnega prvaka pri mlajših dečkih do 55 kilogramov Alen Adrien Plošinjak. Po pričakovanjih Karate 5 Zrn Fm Najboljši na tekmovanju v Puconcih Dve medalji za Karate-do klub Ptuj SLOVEN V nedeljo, 20. 3-, je Karate zveza Slovenije v sodelovanju s tehničnim organizatorjem - DBV Piran, v športni dvorani OŠ Lucija organizirala 1. pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let. Tekmovanje je zaznamovala rekordna udeležba, saj je sodelovalo več kot 400 tekmovalcev iz 46 klubov. S Karate-do kluba Ptuj so se tekme udeležili Jure Sluga, Zala Horvat, Tinka Va-lenko ter Oscar in Krištof Križanec. Dosegli so lep uspeh, saj sta v borbah Tinka Valenko in Krištof Križanec osvojila 3- mesti, Jure Sluga pa 5. mesto. Tekma je štela kot prva izmed treh kvalifikacijskih za prihajajoče mladinsko državno prvenstvo. m pa je bila v mladinski konkurenci v kategoriji nad 78 kilogramov prva Nika Šlam-berger. Bronasto medaljo si je s tremi zmagami priborila Ana Vidovič, medtem ko sta bila iz ptujskega kluba sedma še Aljaž Jančič in Blaž Krajnc. Dve srebrni medalji za Gorišničane Na državnem prvenstvu v judu v Beltincih so v kate- goriji mlajših dečkov/deklic tekmovali štirje predstavniki Judo kluba Gorišnica, ki so osvojili dve srebrni medalji. V kategoriji do 27 kilogramov je bila druga Nika Murk, v kategoriji do 40 kilogramov je bila prav tako druga tudi Katarina Bezjak. Tik za dobitnicami medalj je bila na četrtem mestu Lara Bezjak, medtem ko je brez uvrstitve na državnem prvenstvu ostal Domen Bezjak. DB Dobitnika medalj iz Karate-do kluba Ptuj: Tinka Valenko in Krištof Križanec Šahovski kotiček Ženska krona ponovno Kitajki Yifan Hou Uvod v bogat program velikih mednarodnih šahovskih tekmovanj v letošnjem letu je pravkar končan dvoboj za naslov svetovne članske prvakinje. V Ukrajinskem Lvovu sta se pomerili aktualna svetovna prvakinja Mariya Muzychuk iz Ukrajine ter bivša svetovna prvakinja Kitajka Yifan Hou. Slednja je tudi vodilna na svetovni lestvici z 2667 ratinškimi točkami in je naslov svetovne prvakinje osvojila že četrtič. Dvoboj se je začel dokaj miroljubno, saj se je prva partija končala s hitrim remijem. Že v drugem kolu pa je Kitajka po samo 32 potezah zabeležila zmago in s tem resno napovedala namero vrnitve šahovske krone. Kljub temu so sledili trije dokaj miroljubni remiji, dokler Houova ponovno ni pokazala svoje moči in v 6. kolu zabeležila drugo zmago. Sedmo kolo je postreglo z najdaljšo partijo, ko sta se šahistki po odigranih 81 potezah ponovno sporazumeli za remi, enak rezultat pa je dalo tudi osmo kolo. Skupni rezultat je tako bil 5:3 za izzivalko, ki je v devetem kolu potrebovala le še en remi, da bi predčasno osvojila naslov šestnajste svetovne prvakinje. Vendar Kitajka ni ničesar prepustila naključju in je še enkrat zmagala ter s prepričljivim rezultatom 6:3 ponovno zasedla šahovski prestol. Silva Razlag Foto: MK Foto: arhiv 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 1. aprila 2016 Ptuj • Samo M. Strelec predstavlja svoje podzemlje Naporna pot od besed k dejanjem Danes vodenje po podzemlju Vsi, ki vas zanima, kakšno pravzaprav je ptujsko podzemlje in kaj bi lahko v njem nastalo, ste vabljeni na vodenje po skrivnostnih grajskih tunelih. Samo M. Strelec bo danes ob deseti uri odprl skrivna vrata v ptujsko podzemlje, pa tudi nekoliko odškrnil vratca v svoje ideje o tem, kaj vse se bo poslej tam dogajalo. Zbirališče za radovedneže je pred vhodom, na dvorišču nekdanje gostilne Novi svet. Ze leto dni bo minilo, odkar je ptujski režiser Samo M. Strelec ptujsko javnost presenetil z zanimivo pobudo: odprimo vrata še eni pozabljeni mestni zanimivosti - podzemeljskim hodnikom pod gradom - in vanje umestimo dogajanje ... Če ste mislili, da se je končalo pri teh besedah, potem Sama Strelca ne poznate. Njegove zamisli o oživljenem podzemlju dobivajo vse določnejše oblike. Tudi kramp in lopata sta že bila večkrat na delu. »Režiserji po navadi dobimo nek tekst in s pomočjo sodelavcev okrog njega zgradimo celotno dogajanje, obliko. V tem primeru pa sem dobil obliko, kuliso in sedaj okrog nje - natančneje povedano: v njej - ustvarjam vsebino. Ideje se rojevajo nenehno. Karkoli kje opazim, že to preslikam v 'svoje' podzemlje,« nam je ob nedavnem obisku Ptuja povedal inovativni režiser. (Moramo napisati 'ob obisku', ker v zadnjem času Ptuj samo obiskuje, saj dela na Hrvaškem.) Seveda nas je zanimalo, ali so zamisli že dobile konkretnejšo podobo; še zlasti, ker ptujsko podzemlje ni niti prav prišlo v zavest mesta, pa so se že pojavili ptujski dušebrižniki, ki se bojijo, Foto: Črtomir Goznik Samo M. Strelec - na poti od besed k dejanjem ... Lenart, Črni les • Črno na belem: Izpostave za tujce ne bo Lenartčani si lahko dokončno oddahnejo. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic namreč tudi pisno zagotavlja, da izpostave za tujce v Lenartu ne bo. Kot smo že poročali, je po objavljeni odločitvi o vzpostavitvi centra za tujce v nekdanjem hotelu Črni les v Zamarkovi pri Lenartu v uradnem listu državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic v telefonskem pogovoru lenarškemu županu Janezu Krambergerju zatrdil, daje prišlo do pomote in da v Črnem lesu centra za tujce ne bo. V teh dneh pa so na občino prejeli še pisno pojasnilo državnega sekretarja Šefica, kjer pojasnjuje, da so sporno besedilo omenjene odredbe pripravili vnaprej, še preden je bil sprejet dogovor o zaprtju balkanske Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic ob opravičilu zagotavlja, da v Črnem lesu centra za tujce ne bo. poti za migrante. »Objava besedila nikakor ni bila predvidena, ne da bi se prej uskladili z vami in predstavniki vaše občine. Žal pa je pri časovnici objave prišlo do manjšega nesporazuma in je bilo besedilo preuranjeno poslano v objavo v uradni list. Zagotavljam vam, da omenjeno objavo lahko štejete kot bez-predmetno in vas obenem obveščamo, da v objektu bivšega hotela Črni les ne bomo vzpostavili izpostave Centra za tujce, ker smo glede na spremenjene okoliščine uspeli najti ustreznejšo rešitev,« še piše Šefic. Monika Levanič Hajdina • Ob materinskem dnevu Pisan program za mame V Slovenji vasi je vaški odbor v nedeljo, 20. marca, vse povabil na skupno druženje v gasilski dom in pripravil prisrčen kulturni program ob materinskem dnevu. Za uvod so nastopili člani otroške gledališke skupine KD Skorba s predstavo Snežak in zvončki. Prireditev so z zanimivim nastopom popestrili člani KPD Staneta Petroviča Hajdina z lutkovno predstavo Kaj je sreča, plesna šola Sebastian, pevki Lana Varžič in Katarina Herceg, s plesno točko pa so se predstavile plesalke KD Valentina Žu-mra Hajdoše. V nadaljevanju se je z igranjem na violino predstavil Matevž Vaupotič, malčki iz vrtca Najdihojca pa so s prisrč- nim nastopom ogreli srca vseh zbranih v dvorani. V goste smo povabili mladi plesni par Ano Ekart in Ivana Jarneca, otroško folklorno skupino Rožmarin Dolena in ansambel Strun, ki so dodobra ogreli dlani obiskovalcev. Skozi celotno prireditev so nas s čudovitimi mislimi popeljale Tia, Ana in Darja Pleteršek. Po končanem kulturnem programu se je druženje nadaljevalo ob dobri zakuski, ki jo je pripravil vaški odbor. VO Slovenja vas kaj svetoskrunskega bi v temoti pod gradom lahko bilo. Tipično ptujsko: nimamo ideje, kaj narediti, najdemo pa kup idej, zakaj nečesa ne bomo naredili ... »Ideje se rojevajo, oblikujejo, preoblikujejo, odmirajo ... in se reinkarnirajo v drugačni podobi. Vse še zdaleč ni dorečeno. Ampak saj veste, takšno podzemlje človek najprej poveže s temnimi silami - čarovnicami in vragom, s srednjeveškimi mučenji, kriki iz grajskih ječ, s skrivnimi labirinti in skrivnostnimi zakladi, s podzemeljskimi prehodi iz enega skrivnega kraja v drugega ... Vse to že dobiva dokončno podobo, zamisli so že na papirju... In če ste že omenili ptujske proteste, da v podzemlju ne bi smel predstaviti kurenta ... Pred časom sem bil na neki prireditvi v MuziKafeju, kjer imajo na stenah za okras obešene kurentove maske. V nekem trenutku so bili ob igri reflektorjev prižgani samo tisti z UV-svetlobo. In ku-rentove maske so zaživele v ne- verjetni fluorescentni podobi. Pa sva s prijateljico Stanko Vau-da Benčevič iz najlepšega ptujskega hrama kulture, z osebo, ki ima neverjeten smisel za vizuali-zacijo še tako nenavadnih zamisli, izmenjala nekaj besed o kurentu v podzemlju, o možnostih njegove drugačne predstavitve v okolju, polnem teme, ob sodobnih vizualnih pripomočkih - in rodil se je najin pogled na tega najodličnejšega slovenskega demona. Vsem dušebrižni-kom navkljub. Konec koncev: kaj pa mislite, kje so demoni, ko ne skačejo med nami, kje je njihovo zavetišče? Moj odgovor je torej povsem nedvoumen in enoznačen: da, kurent bo prebival tudi v 'mojem' podzemlju. Pa pika!« jš Majšperk • Sreča je Otroci so pozdravili pomlad Nikoli slabe bolje, vedno nasmejan hodi skozi življenje, lažji tvoj bo stan, so zapeli vrtčevski otroci iz Majšperka na prireditvi, s katero so pozdravil prebujanje cvetlic in tople sončne žarke, ter s katero so mamam, tetam in babicam podarili kup besed o sreči, lepoti življenja. Učenci OŠ Majšperk in učenci s podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce ter vrtčevski otroci so se na prireditvi, ki je bila 24. marca, zavrteli, recitirali, peli in uprizorili igro o teti sreči in botru času, s katero so med drugim povedali, da je treba živeti za danes in jutri ter ne za pretekle dni. Ravnateljica Danica Lorber je spomnila na številne praznike, ki smo jih obeležili v marcu. Začela je z 8. marcem. »Slogan žensk je bil kruh in vrtnice. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnica pa kakovost življenja. Spomnimo se tega, ko spremljamo krutost ljudi, ki jim je zloba ukradla srce.« Sprehod skozi praznični mesec je sklenila z materinskim dnevom. »Mati je vez z življenjem, nežna in krhka v prvem brstenju, se razraste in nato s koreninami in vejami poveže generacije. Želimo, da bi bilo vsem otrokom dano odraščanje v varnem zavetju.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Vrtčevski otroci vedo, da če smeješ se in poješ, začuden videl boš, da ni tako vse trnjevo in poln naš svet je rož ... -oto: ML petek • 1. aprila 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Mineralna voda Radenska. Slatina po domače. Blagovna znamka, ki je poznana po vsej Evropi. Od lanskega leta je Radenska, ki ima sedež v Boračevi v radenski občini, v lasti češke Za učence 8. in 9. razreda je tekmovanje trajalo vse do 12. marca, ko se je z državnim tek- Foto: RD družbe Kofola. Ta je za nakup Pivovarni Laško odštela več kot 50 milijonov evrov. Že rezultati, ki so bili predstavljeni v začetku novembra lani, so pokazali, da so Čehi naredili odlično potezo. V prvih devetih mesecih lanskega leta je Kofola povečala prodajo za 16,3 odstotka, na 203 milijone evrov, na rast skupnih prihodkov pa je močno vplival prav nakup Radenske. Rezultate, ki jih v letu 2015 beleži Radenska, so predstavili na minuli novinarski konferenci. Kot je dejal direktor Radenske in Kofolin menedžer za ja- dransko regijo Marian Šefčovič so zelo zadovoljni tako s prihodki kot tudi z dobičkom in rastjo prodaje. V lanskem letu je Radenska ustvarila okrog 34,6 milijona evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2014, za desetino pa so povečali tudi dobiček iz poslovanja, ki ga je bilo tri milijone evrov. »Lani smo prodali skoraj sto milijo- nov litrov pijač ali dva milijona litrov več kot leto poprej,« je dejal Šefčovič. V proizvodnjo so lani investirali 1,2 milijona evrov, marketinški budžet za oglaševanje pa so podvojili na približno milijon evrov. Šefčo-vič je ob tem posebej izpostavil odmevno kampanjo Moja voda. Čehi so tudi držali obljubo, ki so jo dali pred enim letom. Niso namreč odpuščali delavcev. »Lani se je upokojilo 18 ljudi, 20 smo jih zaposlili na novo, od tega dva na Hrvaškem. Največ smo zaposlovali komercialistov, prodajnih zastopnikov,« pove Šefčovič. Radenska ima trenutno 200 zaposlenih, letos pa bodo zaposlovali predvsem v proizvodnji. Načrtujejo do 15 novih zaposlitev. Letos si obetajo do desetod-stotno rast. Predvsem na račun novih izdelkov za hrvaški trg, za katerega so v začetku leta začeli licenčno polniti pijače Pepsi, Mirinda in 7up, od Badla pa so odkupili tudi brezalkoholni pijači Nara in Inka ter sirupe Vocko. Kot je dejal Šefčovič, so bile v lanskem letu kapacitete v polnilnici v Boračevi polovično zasedene, letos, predvsem zaradi polnitev za hrvaški trg, pa se bo ta delež povišal na okrog 60 odstotkov. Radenska je danes prisotna v 25 državah, politiko osvajanja trgov jadranske regije pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Z zanimanjem bodo spremljali dogajanje v Pivovarnah Union in Laško, saj bodo v primeru prodaje zainteresirani za nakup njihovih brezalkoholnih programov, je dodal Šefčo-vič, ki je prisotne na novinarski konferenci presenetil z dokaj dobrim znanjem slovenskega jezika. Dejal je, da se zaposleni dodatno izpopolnjujejo v znanju angleškega jezika, Čehi in Slovaki (Šefčovič prihaja iz Slovaške), ki so zadolženi za Radensko, pa v slovenskem. Miha Šoštarič Radenci • Radenska je dobičkonosni posel Cehi lani prodali sto milijonov litrov pijač Pred natanko letom dni je češka Kofola prevzela Radensko, ki je novim lastnikom že v prvem letu prinesla veliko zadovoljstva. Ptuj • Cankarjevo tekmovanje Aldina ponovno zlata Cankarjevo tekmovanje, ki je imelo letos naslov Domovina med platnicami, je na naši šoli ponovno pritegnilo veliko učencev od 2.-9. razreda OŠ Olge Meglič. movanjem na OŠ Dušana Flisa v Hočah zaključilo. Letos se ga je tako kot lani ponovno udeležila Aldina Clarisa Ban iz 9. razreda pod mentorstvom mag. Renate Debeljak. V razlagalnem spisu, ki ga je naslovila Domovina - preteklost ali prihodnost?, je dokazala razumevanje obeh prebranih knjig, podala svoje vrednotenje le-teh, razložila razhajanja med knjigama ter predstavila skupne značilnosti ter dodala svoje mnenje o domovini. Tako je ponovno dokazala, da ji je slovenska književnost pisana na kožo in osvojila zlato državno priznanje. Renata Debeljak Direktor Radenske in Kofolin menedžer za jadransko regijo Marian Šefčovič je izredno zadovoljen z rezultati Radenske v letu 2015. Foto: MS Haloze • Prvi polži bodo na njivah poleti Ekološka kmetija Vovk poslovno priložnost našla v polžji farmi Nedaleč stran v občini Rače-Fram sta se tamkajšnja občana odločila za pridelavo polžjega kaviarja. Rejo polžev pa je kot dobro poslovno priložnost prepoznala tudi družina Vovk iz Makol, ki se že ukvarja z ekološkim kmetijstvom. Na kmetiji imajo različno ekološko pridelano sadje ter ovce jezersko-solčavske pasme, konje - ponije in haflingerje. Ker pa kmetovanje na strmih haloških pobočjih zahteva obilo ročnega dela, časa in je s tem manj ekonomično, so se na kmetiji odločili za rejo polžev. Kot je povedal Jože Vovk, eden izmed osrednjih mož v iniciativi za razvoj Haloz, se je za rejo polžev odločil, ker so ukrepi okoljske kmetijske politike neuporabni za haloške kmete, na drugi strani pa so morali na kmetiji najti nišo, s katero bi zaslužili prepotreben denar. »Zapr- m* mttT' •/;-' • - /o HV''»»iM,,r;';fV' »v "V'iri «»<« .,» 'ti . *•«■»■ ■*• ' S i - m m - w Wyk* WzifWm.MmtiHHÍHE^ . '•■••• • ¿i r L#ii''--VJ»U .- J A »m- J.». »^OS^ Aá te reje - torej pridelave kaviarja -na naši kmetiji ne moremo vzpostaviti, saj nimamo primernih prostorov, zato smo se po temeljitem premisleku odločili za rejo polžev v naravi. Da je reja polžev rentabilna, potrebujemo hektar površin z zelenjavo. Za rejo polžev so izredno pomembne vlaga, temperatura in čistoča. Vse naštete pogoje na naši kmetiji lahko zagotavljamo,« je pojasnil Vovk. Še ta mesec bodo začeli urejati njive in saditi zelenjavo. Postavili bodo dvoje ograd, mrežasto z dvema pregradama in zunanjo pocinkano. Ob tem urejajo še na- makalni sistem in dobavo elektrike. Prve polže pričakujejo v poletnih mesecih, saj mora biti solata dovolj velika. Vrednost investicije Vovk ocenjuje na dobrih 50.000 evrov, ob tem pa se nadeja tudi sredstev z naslova projekta Življenja traviščem (Life to grasslands). Spomnimo - projekt se je začel izvajati novembra lani in traja pet let, njegova skupna vrednost pa je 3,9 milijona evrov. V okviru projekta bodo sredstva namenjena za nabavo opreme za obdelovanje zemljišč, zasaditev sadnega drevja in nabavo pastirja. MV •¡•ieffh Foto: Splet Polžji farmi že delujeta v Stični na Dolenjskem, pa tudi v Radljah ob Dravi, poleti naj bi z gojitvijo polžev začela družina Vovk iz Starega Gradu pri Makolah. Gornja Radgona • Pomurski sejem odpira vrata Prvič brez vstopnine, brezplačno parkiranje, brezplačna svetovanja Letošnja prva sejemska prireditev na sejmišču v Gornji Radgoni bo trajala vsega tri dni. Od četrtka do sobote (31. 3.-1. 4.) se bosta zvrstila Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti ter Green, sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga. Skupaj se pričakuje 220 razstavljavcev iz Avstrije, Madžarske, Italije, Nemčije, Švice, Srbije in Slovenije. Po otvoritveni slovesnosti v četrtek popoldne bodo naslednji dan na programu številni zveneči dogodki, povezani z gradbeništvom in trajnostno tehnologijo. Še posebej pomembna vloga se letos pripisuje obrtnikom in podjetnikom. Znova bo pripravljena obrtna ulica, kjer bodo svoje izdelke in storitve predstavljali člani sekcije gradbincev krovne obrtniške organizacije (OZS) in območnih obrtno-podjetniških zbornic (002) pomurske regije. Poudarek bo na zaključnih delih v gradbeništvu, kamnoseštvu, tesarstvu, krovstvu, talnih oblogah, izdelavi ograj, mizarstvu, urejanju okolice ... Tudi tokrat bo na sejem prišlo okoli 140 učencev višjih razredov OŠ Prekmurja in Prlekije, kjer se bodo lahko podrobneje seznanili s poklicem zidarja, tesarja, kleparja, krovca, dimnikarja, slikopleskarja, avtoserviserja, mizarja, voznika in strojnika gradbene mehanizacije. Srednješolci se bodo pomerili v polaganju keramike, zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip pa letos ne bo sicer že stalnega državne- ga prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije. Nadomestili jih bodo mladi kamnoseki, ki se bodo prvič v sklopu sejma v Gornji Radgoni pomerili za naslov državnega prvaka, najboljši pa si bo zagotovil udeležbo na evropskem prvenstvu, letos decembra v Goteborgu. Organizator bo obiskovalcem omogočil brezplačno parkiranje in vstop na sejmišče, brezplačna bodo tudi energetska svetovanja ter predavanja in individualni gradbeni nasveti strokovnjakov. NŠ Prvo letošnje sejemsko dogajanje v Gornji Radgoni so predstavili izvršna direktorica PS Mateja Jaklič ter projektna vodja Robert Fišer (levo) in Boris Erjavec (desno). Foto: NS 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 1. aprila 2016 Zdravstveni nasveti Pomagajmo si Pika, pika ... črta (l.del) Otrokov motorični razvoj se začne s tako imenovano grobo ali veliko motoriko, kamor uvrščamo plazenje, lazenje, sedenje, vzpenjanje, hojo, tekanje, igre s kockami in žogo ... Zatem se ta proces nadaljuje z razvojem fine moto-rike in šele zatem grafomo-torike. A za uspešno obvladovanje strategije pisanja in risanja je potreben celoten motoričen razvoj. Obvladovanje vsakodnevnih aktivnosti otrok, kot je obuva-nje in sezuvanje, oblačenje in slačenje, zapenjanje gumbov in zadrge, samostojno prehranjevanje, odvijanje bombona, listanje knjige, brisanje mize, dvigovanje predmetov, prijemanje manjših predmetov, sestavljanje kock in sestavljank, zlaganje v posodo, prelivanje vode, pospravljanje v ustrezne škatle ...; vse, kar se na prvi pogled staršem zdi popolnoma nepomembno in samoumevno, je za otrokov finomoto-rični in grafomotorični razvoj izrednega pomena. Pri tem je pomembno, da otrok sam preizkuša načine in možnosti »reševanja problema«, starši pa so mu v oporo, spodbudo in ponudijo pomoč, kadar otrok določene aktivnosti še ne zmore izvesti samostojno. Predpogoj za uspešen razvoj grafomotorike je razvoj fine motorike. Enostavno povedano je grafomotorika sposobnost držanja pisala in gibalna sposobnost za pisanje ter risanje. O njej najpogosteje govorimo v predšolskem obdobju. Njen Foto: arhiv šole razvoj je v tesni povezavi z razvojem mišičnega tonusa. Vemo, da otrokov razvoj poteka v dve smeri, in sicer od glave proti nogam (cefalokavdalni razvoj) in od sredine telesa navzven proti udom (proksimodistalni razvoj). Iz tega sledi, da otroci razvojno niso zmožni pravilnega držanja pisala in pisanja pred sedmim letom starosti, saj se mišični tonus prstov na roki razvije nazadnje. Za usvajanje te zahtevne sposobnosti ni potrebna samo fina motorika, temveč tudi vizualna percepcija, fiksacija pogleda in vizualno-motorična koordinacija. Pomembno pa je vedeti, da je to ena izmed sposobnosti, ki jo lahko tudi usmerjeno razvijamo in urimo. Čečkanje je drobna gibalna dejavnost, motorična igra, pri kateri otrok pušča na listu določene sledi. Zanimanje za igrače, ki puščajo barvne sledi, se pojavi okrog desetih mesecev. V današnjem času je tako rekoč poplava različnih barvic, a vendar priporočam, da se otroku najprej ponudijo debele voščen-ke, ki puščajo močno sled tudi ob manjšem pritisku pisala na pisalno površino. S prvo "čačko" se začne tudi razvoj grafomoto-rike. Do leta in pol je povprečen otrok sposoben spontano čeč-kati po papirju. Prve neurejene čačke pričajo o veselju nad samo aktivnostjo risanja, nad prijetnim občutkom, ki ga otroku daje gibanje rok in telesa. Opazi- mo, da otroci na začetku čečkajo s krožnimi gibi, saj je to anatomsko najbolj naravno. V tem starostnem obdobju držijo otroci pisalo s celo pestjo. Okrog drugega leta starosti se začne razvijati tako imenovan pincetni prijem, ki je predpogoj za pravilno držo pisala in na papirju začnejo nastajati prve horizontalne, vertikalne in krožne črte. V tem času so za otroka najprimernejše debele trikotne suhe barvice. Trikotna oblika barvice otroka že sama usmerja k pravilnemu prijemu pisala. Pri treh letih te črte tudi preslika ali samostojno nariše. V starosti od četrtega do petega leta otrok pisalo drži s konicami treh prstov, nariše osnovne like, tudi črke in številke. Veliko otrok zadnje leto pred vstopom v šolo pravilno drži pisalo, kar omogoča maksimalno fleksibilnost in kontrolo pri pisalu ter natančno in lično oblikovane črke in številke. Če se pred vstopom v šolo ustrezen prijem pisala še ni razvil, je pravi čas, da otroka na to tudi opozorimo in ga naučimo pravilnega prijema. Otroci se najlažje in nezavedno učijo preko igre in zanimivih dejavnosti. V defektološki obravnavi otrokovo grafomoto-riko načrtno razvijamo in urimo z risanjem obrisov, uporabo šablon, prostim barvanjem in barvanjem znotraj omejenega prostora, labirinti, sledenjem pikam, povezovanjem pik ter seveda z že zgoraj omenjenimi dejavnostmi. Pri obravnavi prilagodimo dejavnosti za vsakega otroka glede na njegove posebnosti, zmožnosti in interes. Sandra Kukovec, prof. defektologije OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Hrbtenica pri nemškem ovčarju (2.) V prejšnjem prispevku sem opisal težave in simptomatiko zrasle hrbtenice, spondiloze in caude equine oziroma lumbosa-kralne stenoze. Danes pa nekaj več o terapiji, zdravljenju in lajšanju omenjenih težav. Klinična slika pacientov z omenjenimi težavami je raznolika, od močnih bolečinskih stanj in celo paretičnih stanj, pri katerih pride do delne ali kompletne ohromelosti živali, ali pa do še-panj in razbremenjevanja okončin, ki iz bolečinskega stališča niso omembe vredna. Včasih je klinični izvid bolezni (RTG-slikanje) naravnost zastrašujoč, vendar žival nima omembe vrednih oziroma bolečinskih in lokomotornih težav. Problem je v tem, ker lahko pride pri zrasli hrbtenici dosti prej do poškodb živcev, ki izhajajo iz hrbtenjače in oživčujejo okončine in trup. Na mestu poškodbe živca pride do otekanja le-tega in posledično do prekinitve živčne prevodnosti, kar pomeni, da področje, ki ga živec oživčuje, ne funkcionira pravilno, odvisno od poškodbe živca. Vse skupaj spremlja po navadi tudi močna bolečina. Vsekakor se pri pojavu bolečine in pareze ukrepa z zdravili, ki zmanjšajo oteklino na mestu ukleščenja živca, to so kortikosteroidi v ustreznih udarnih dozah in zdravila proti bolečinam. Ukrepati je treba hitro in učinkovito, saj pri dolgotrajnem ukleščenju živca pride do njegovega odmiranja, kar pa je ireverzibilen proces. To pomeni, da če je živec uničen, se ne more obnoviti. Pogosto se žival v takih akutnih primerih hospitalizira in zdravi bolnišnično nekaj dni, dokler se živčna prevodnost ne izboljša. Kot preventivo zoper hujše težave se priporoča uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil NSAID, ki se lahko dajejo živalim vsakodnevno skozi daljše časovno obdobje. Cela vrsta učinkovitih zdravil te kategorije je na tržišču in veterinar se odloči, katero bo predpisal glede na Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. problematiko in starost živali. Prav tako se priporočajo dodatki v obliki omega maščobnih kislin in vitaminov B kompleksa. Posebno poglavje zavzemajo tudi glukozamini in hondroi-tin sulfat, ki skrbijo za vitalnost Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznlk Emil Senčar, dr. vet. med. sklepov in elastičnost hrustanca v sklepih. Pri zdravljenju in preventivi omenjenih težav sodeluje in je pomemben tudi vitamin C. V poštev pride tudi terapija z magnetnimi polji, uporaba magnetne blazine. Kot lahko vidimo, obstaja precej raznovrstnih terapij, njihovih oblik in uporabe za lajšanje težav pri pacientih s spondilo-zo in caudo equino. Lastnikom prizadetih živali svetujem, da se posvetujejo z veterinarjem, ki ima izkušnje pri terapiji in zdravljenju omenjenih bolezenskih stanj. Emil Senčar, dr. vet. med. Razjede v ustih (2.) Kako si lahko sami pomagamo pri ustnih razjedah? Razjede zaradi bolečin povzročajo težave pri pitju, poži-ranju hrane in ali celo govorjenju. Težave lahko bistveno omilimo tako, da se izogibamo hrani, ki ima ostre robove, je preveč začinjena, presladka ali prekisla (sokove uživamo po slamici in se tako izognemo stiku z razjedami). Ker so razjede pogosto posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, svetujemo uživanje čim bolj pestre hrane, čim manj industrijsko predelane in čim več sadja in zelenjave. Če to ni mogoče, seveda svetujemo uporabo zdravil ali prehranskih dopolnil, ki vsebuje vitamine B-kompleksa, železo, cink in folno kislino. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Foto: osebni arhiv Za samozdravljenje ustnih razjed lahko uporabimo antiseptike (zdravila, ki preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov na sluznicah), zdravila, ki pospešujejo celjenje sluznice, ali galenske izdelke. Med antiseptiki so to klorheksidinijev diglukonat in povidon-jod (jo-dova raztopina). Klorheksidin ima protimikrobno delovanje in deluje na zelo veliko mikroorganizmov, ki naseljujejo ustno votlino (bakterije, kvasovke, glivice in celo nekatere viruse). Na trgu je v obliki raztopine za izpiranje ustne votline. Klorheksidin ne učinkuje, če ga uporabimo takoj po čiščenju zob z zobnimi kremami, ki vsebujejo anionske snovi! V tem primeru lahko pride tudi do obarvanja zob in jezika, kar pa ni trajno. Povidon jod je antiseptik, ki na mestu delovanja sprošča jod, ki oksidira beljakovinske dele mikroorganizmov in jih tako onesposobi. To omogoča širok obseg delovanja in ne povzroča razvoja odpornosti na učinkovino. Na trgu je v obliki raztopine za grgranje, ki pa se ne sme uporabljati sočasno s klorheksidinom. Prav tako je ne smejo uporabljati ljudje, ki imajo težave s ščitnico. Med galenske izdelke se štejejo predvsem zdravilni čaji, ki vsebujejo korenino navadnega sleza, skorjo hrasta, list žajblja, cvet prave kamilice, cvet ognjiča. Delujejo antiseptično in se uporabljajo za grgranje. Tudi raztopine z dekspantenolom se uporablja za izpiranje in grgranje, ima pa še to lastnost, da obnavlja ustno sluznico in pospeši celjenje ustnih razjed. Poleg vsega naštetega imamo v lekarni tudi medicinske pripomočke v obliki raztopin, pršil in gelov, ki pomembno skrajšajo čas celjenja boleče ustne razjede. Izdelki vsebujejo hialuronsko kislino, ki pomaga zmanjšati bolečino in pospešuje celjenje poškodovane ustne sluznice. V pripravkih so lahko dodani še gel aloe (pospeši celjenje), eterično olje čajevca (antiseptično delovanje) in vitamin K (zmanjšuje krvavitve). Pripravki s hialuronsko kislino so namenjeni tudi otrokom, ki imajo sorazmerno pogosto te težave. Prednost je ta, da ob nanosu ni pekočega občutka. Nanos je enostaven - lahko uporabimo pršilo, ki ima nastavek za nanos na ustrezno mesto, gel pa lahko nanesemo kar z umitimi prsti. Nekaj časa po nanosu pripravka s hialuronsko kislino ne uživamo hrane in pijače, da zdravilna učinkovina deluje. Nega ustne votline, redni preventivni obiski zobozdravnika, uporaba ustreznih zobnih pripomočkov in doslednost so ključni za zagotavljanje zdravja ustne votline in s tem zdravja celotnega organizma. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj V Štajerski TEDN HK www.tednik.si íistajerskitednil < k Stajerskitednik petek • 1. aprila 2016 Za kratek čas Štajerski iS SESTAVIL EDI KLASINC STRAN NEBA, ZAHOD IRANSKO NOMADSKO PLEME NAŠ PREVAJALEC (BOŽIDAR) GEOLOŠKA DOBA DRŽAJ PRI BIČU 100 m2 NASELJE PRI ZREČAH MESTO V BELGIJI, AALST IRANSKO LJUDSTVO SIDRO, KOTVA GRŠKI BOG VINA 0*01 W i w W MONGOLSKO IN TURŠKO LJUDSTVO RUDI TROJNER NAŠA ROCK SKUPINA NAS IGRALEC (MARKO) ZIMSKI ŠPORT PREBIVALEC TRNAVE AVTOMOBILSKI PARK ALENKA GODEC NAJSTAREJŠI NOETOV SIN ONEMOGOČ. DELOVANJA STOPNJEVANJE PRIŠLEC, PRIŠLEK IVO DANEU PROSTOR, POVRŠINA PRVI ČLOVEK PERJE PRI REPI GOSTINSKI STREŽNIK, TOČAJ TRIKOTNIK ZORAN THALER iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MESTO V NEMČIJI STAROGRŠKI TRG OTROŠKI NOS KRHKA PRVINA NAŠA PEVKA DEŽMAN MERILO MANJŠA KNJIGA RIMSKI BOG LJUBEZNI OTROŠKA ZABAVA KRUŠNO PECIVO NAUK O ATOMIH SNEŽNI ČLOVEK F. IGRALEC (ROGER) MRTVEČEVA DUŠA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POSLANKA DIMIC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROSTI TEK MAKEDONSKO KOLO GLASBENI INSTRUMENT NIKO ČUČEK KAREL SLOKAN EVA UREVC NAŠA CESTNINSKA POSTAJA DROBNO SLANO PECIVO KRISTALNA SNOV V SEČU STROJ, NAPRAVA KRAJ NA IŽANSKEM MESTO V FRANCIJI UGANKARSKI SLOVARČEK: ADIABATA = fizikalna krivulja, ALANI = iransko nomadsko pleme, ASK = prvi človek, OSTEN = držaj pri biču, PARTI = iransko ljudstvo, ROUEN = mesto v Franciji, SARSKO = naselje na Ižanskem, UREJA = kristalna snov v seču. .N3noy ,oy|syvs ,iVyVdV Vr3yn ,y3y|3ay| ,0A0y0i <3N 'onasra 'v»iiaioiv 'avn 'aaooiAi uar 'voia 'v»aniviNii/\i 'vaaiAi Vnv 'NNoa 'iz 'ieonvihi 'ai 'av»vlvn '»sv 'oaisoa 'isomvz '»avdoiv\v TiauaviAi 'nbiso 'o»aoa 'inviv 'avdvz :ouabjopoa 'bmnvziidi 3i Aausia Iščete svoj stil Maja v aktualnih pomladnih tonih Maja Gril je doma na Melincih (Beltincih), stara je 31 let, po poklicu ekonomska tehnica, mama dveh fantov. Ko se je v letu 2007 prijavila za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil, je stanovala še v Gradišču (Sv. Tomaž), zato je bilo sporočilo, da je izžrebana, toliko večje presenečenje. Oba s partnerjem nista verjela, da se je to zgodilo. V prostem času, ki ga ni veliko, se ukvarja z izdelovanjem najrazličnejših rožic iz otroških barvnih nogavičk. Kot se spominja, se je za akcijo prijavila, ker si je zaželela malo spremembe, takrat je bila še v srednji šoli. Najprej je končala trgovsko šolo, nato se je odločila še za ekonomsko šolo. Trenutno je brez zaposlitve. Podobno kot večina naših udeleženk je tudi Maja prvič obiskala kozmetični studio. Ima mešani tip kože, ki je povrhu še občutljiva. Po površinskem čiščenju, pilingu, masaži obraza so ji tudi uredili obrvi. V kozmetičnem studiu Neda so ji priporočili vsakodnevno uporabo vlažilne in kreme z zaščitnim faktorjem ter občasno globinsko čiščenje. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so Majine dolge črne lase stopničasto skrajšali. Ker si je želela imeti svetlejše lase, so jih pobarvali čokoladno rjavo. Pričesko je frizerka Jožica Pepelnik oblikovala s fenom in krtačo. Foto: Črtomir Goznik Maja prej ... Vizažistka Minka Feguš je obraz najprej prekrila s pudrom. Veke je poudarila z rožnatimi toni, obrobila in zabrisala še s temno modrimi toni. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, na ličnice pa nežno roza ton. Ustnice je obrobila in jih nato še poudarila z rožnatim glosom. „Pomlad je tu in z njo so na police trgovin prišle tudi pomladne barve. Ena od vodilnih aktualnih barv bo gotovo roza, ki sem jo izbrala tudi za današnji Majin videz. Maja se je sicer prijavila že Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Maja v oblačilih in z dodatki iz Modiane, čevlji so iz Alpine. ... in pozneje pred devetimi leti, vendar jo še vedno zanima, kako bi bila videti skozi naš pogled. V Modiani sem izbrala enobarvno roza obleko, dokaj enostavnega, ravnega kroja. K obleki sem izbrala še pomladni plašček s cvetličnim vzorcem, ki je letos prav tako več kot zaželen na vseh kosih oblačil. Ta, ki sem ga izbrala za Majo, je seveda v pastelnih tonih roza, bež in sive. Tudi torbica v sivo bež tonu je iz Modiane. V trgovini Alpina pa sem našla še elegantne čevlje iz semiša, v popolnoma enakem tonu, kot je barva torbice. Čevlji so bolj klasičnega modela, salo-narji z višjo peto, ki pa so ravno zaradi modela in barve zelo no-sljivi in jih lahko kombiniramo k različnim barvam in stilom. Naj Majo in vse nas zajame pomlad, ne samo v počutju, srcih, temveč tudi oblačilih," je o Majini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic. Sodelovanje v akciji Iščete svoj stil je Maja zaključila z masažo. Ta zajema masažne tehnike gla-jenja, gnetenja, vtiranja, tresenja in udarjanja. Klasične masaže so v Evropi zelo priljubljene, saj odpravljajo bolečine, v negovalnih salonih pa se opravljajo predvsem zaradi njenega sproščujoče-ga učinka. Vpliva na splošno počutje, na kožo (odstranitev površinskih mrtvih slojev in lusk, pa tudi izločkov znojnih in lojnih žlez), skeletne mišice (odstranitev mišičnih zatrdlin), krvni tlak (znižanje utripa in krvnega tlaka), sklepe ter obskeletne mišice (ohranja prožne in gibljive), podkožno maščobno tkivo, živčni sistem ter duševno počutje. MG KOLEKTIV SALONA iiicsKO in zeriSKO FKiHeRgcvo z Slomškova 22 10 %% popust v aprilu š 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 1. aprila 2016 Piše: SNTOP, Toplak • Indijsko srce (21.) Poklon večni ljubezni Ženice v pisanih sarijih, zavite v masivna pregrinjala, kadijo doma narejene zvitke iz tobaka. Dim se razširja po celotnem vagonu do mojih nosnic, kar me, namesto jutranje budilke, smrdeče nežno prebudi. Taj Mahal, simbol Indije, je v mestu Agra, dvesto kilometrov od indijske prestolnice Delhi. S pogledom poiščem prijatelja, natlačena med potniki, ko opazim zvedave poglede. Seveda, domačini niso navajeni tujcev, ki potujejo v zadnjem in najcenejšem predelu vlaka. Nadležni prodajalci, ki na vsaki postaji dobesedno skočijo na premikajoči vlak, da bi v kratkem času prodali karseda največ, se tukaj niti ne prikažejo, čeprav bi sedaj z veseljem kupila kakšen prigrizek. Še gospod sprevodnik se ne obregne ob nas - zakaj sem sploh kupila vozovnico? Smo na potniškem vlaku, ki ustavi ob vsaki podrtiji. Nestrpno pogledujem na uro, ki se bliža poldnevu - kot po navadi, vlak ima zamudo. Počasi se približujemo mestu Agra, kjer je - ne v Delhiju, kot verjame večina sveta - mogočen spomenik večni ljubezni, Taj Mahal. V romantičnem mestu nas najprej opehari prebrisan voznik rikše, kasneje pa nas oberejo še pri vstopu v mistično ozemlje, kjer ponosno stoji ena najbolj znanih grobnic na svetu. Svoje nerazumevanje nad vstopnino, ki je za tujce skoraj šti-ridesetkrat višja (!), izrazim z moč- nejšimi besedami (kar so verjetno storili že mnogi pred mano), a prav nič ne pomaga. Pokorno plačamo, že čez nekaj trenutkov pa, ob pogledu na dragulj arhitekturne umetnosti, mojstrovino perfekcije, ostanemo brez besed. Zgodba o Taj Mahalu je navdihnila številne pisatelje in pesnike, očarala slikarje in fotografe ter privabila popotnike iz vsega sveta. Shah Jahan (roj. 1592), znan tudi kot princ Kurram, je bil peti cesar mogulskega cesarstva, imperija, ki je v svojem največjem obsegu zajemal večino indijske podceline. Zgodba pripoveduje, da se je Shah nekega dne med sprehodom po mestnem trgu zagledal v leto starejšo perzijsko princeso Arjumand Banu Begum (kasneje znano kot Mumtaz Mahal), šlo naj bi za ljubezen na prvi pogled. Istega dne se je štirinajstletni princ vrnil k očetu z željo, da bi bila njegova žena prav ona. Kot je v Indiji navada še dandanes, je za mnenje najprej treba povprašati astrologa, da določi datum poroke, ki bi zagotovil srečen zakon. Tako je verjetnost, da se nekdo poroči v ponedeljek zjutraj ob petih, nedeljo opoldne ali v sredo zvečer ob enajstih popolnoma enaka ... Za tiste čase dokaj nenavadno je le-ta določil, da je najprimernejši čas za poroko, ki bo zagotovila srečen zakon, šele čez pet let. Predvsem zaradi političnih razlogov pa se je moral princ poročiti karseda najhitreje, saj je edino na tak način tudi uradno stopil v boj za prestol. Tako je njegova prva žena postala potomka pomembnega perzijskega monarha. Dolgih pet let je čakal na svojo ljubezen iz otroštva, že ob poroki pa ji je nadel naziv Mumtaz Mahal, kar v prevodu pomeni 'izbranka palače'. Pričevanja trdijo, da čeprav je imel Shah tudi druge žene, je bila Mumtaz zmeraj njegova najljubša. Mož ji je podelil izjemno moč, saj je prisostvovala državnim zadevam, pregledovala uradne dokumente ter ga spremljala (kljub konstantnim nosečnostim) na vseh potovanjih, celo na vojaških shodih. V starosti devetintrideset let je Taj (okrajšava za Mumtaz) zaradi nepričakovanih zapletov pri porodu štirinajstega otroka, na Shahovo največjo nesre- OVEN (21.3. - 20.4.) Vsekakor boste v tem tednu spoznavali in spoznali, daje sreča na strani pogumnih ljudi. Nedvomno bo za vas neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni; kolikor boste dajali, toliko tudi prejemate. ¿BIK (21.4. - 20.5.) Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostili in z energijo vas bodo napolnili narava, delo na vrtu in ustvarjalnost v ljubezni. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Delovne obveznosti se bodo kopičile in četudi ne boste najbolj navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in s pogovorom boste odkrili tisto, kar je neznanka. r^m (21.6. - 22.7.) RAK Foto: Mateja Toplak čo, umrla. Na smrtni postelji ji je obljubil, da bo zanjo zgradil najlepšo grobnico na svetu. Taj Mahal, eden izmed sedmih čudes nove dobe, vpisan tudi v seznam Unescove svetovne dediščine, je izjemen primer mogulske arhitekture, ki je mešanica perzijske, otomanske, indijske in islamske kulture. Kar dvaindvajset let je več kot dvajset tisoč delavcev (sužnjev) s pomočjo slonov gradilo mogočen, z belim marmorjem in dragimi kamni krit spomenik. Taj stoji ob nekoč čudoviti reki Jamune, ki je danes izjemno onesnažena, smrad pa se pritajeno dviguje vse do več kot milijardo dolarjev vrednega spomenika. Nad simetrijo in matematično natančnostjo ter gradnjo, ki nudi zaščito pred rečno erozijo in potresi, so strokovnjaki navdušeni še danes. Cesar je med gradnjo 'pozabil' na dobrobit ljudi, zahteval je namreč zatiralske davke, ki so obubožane ljudi postavili pred prag revščine. Da zgodovina živi naprej, je razvidno tudi danes - bel Taj svetleče izstopa iz gneče in sive bede, ki ga obkroža. je bo nekaj, kar vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Nedvomno bo pred vami energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti selekcijo, tako tudi vidite, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu. LEV (23.7. - 22.8.) Odprle se vam bodo nove poti in stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč in podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali bolj uspešno v primeru skupinskega dela in naporov. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Ni kaj, pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se boste vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Iz majhnega raste TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se odprete in se začnete na jI pravilen način pogovarjati. Trdna -s odločitev, kaj morate spremeniti, "§ vam bo v pomoč. Na delovnem me- ;g stu se bodo kocke usode dolgo časa § " M vrtele in na koncu koncev se vse odvije v vašo korist. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Dogodilo se bo, da se bodo zadeve odvijale v vaši bližini in ne naza- O dnje v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko h kozmetičarki ali frizerju! STRELEC R v (23.11. - 21.12.) Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili boste pomemben korak naprej. Seveda je v življenju tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno Q bo, da se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč in čaka vas oaza sproščujoče zabave. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonije. Počasi bo čas, da sledite osebni legendi in tako boste naredili dobro zase. Notra- K nja volja in trden namen vnašata prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam. VODNAR (21.1. -18.2.) o Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Pogumno stopate naprej in s pogovorom napredujete na osebni ravni. Seveda je resnica ta, da ni vse zlato, P kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci in v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi. rn&l ribi (19.2. - 20.3.) ^--- Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj ^ morate še spremeniti in spoznali ^ boste, da tam, kjer je volja, je tudi -g pot. Notranja modrost vam pri- & naša neke poglede in trden namen | po spremembah. Blesteli boste na ~ delovnem mestu kot tudi pri denar- § nih zadevah. j® Foto: Mateja Toplak Nekaj metrov od mogočnega Taj Mahala brezdomec uživa svoje bedno kosilo. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 1. aprila 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prlekija • Izvrstni dosežki dijakov Luka Antolin gre na olimpijado Tudi v tem šolskem letu dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) na raznih tekmovanjih dosegajo izvrstne rezultate. Za pravi podvig je poskrbel dijak tretjega letnika Luka Antolin, ki je na letošnjem državnem tekmovanju iz nemščine osvojil prvo mesto in bo konec julija zastopal Slovenijo na mednarodni nemški olimpijadi v Berlinu. Prof. Gita Fras in Luka Antolin To je največje tekmovanje iz znanja nemščine v svetovnem merilu, ki poteka vsaki dve leti. Pomerilo se bo 136 mladih tekmovalcev iz 68 držav. »Na izboru za olimpijado nas je bilo dvanajst. Imeli smo 20 minut časa, da se pripravimo na temo Integracija beguncev. Nato smo se v dvojicah pomerili v debati. Dva najboljša sva se uvrstila na olimpijado,« je dejal Antolin, ki se zaveda, kako pomembno je znanje tujih jezikov za širjenje obzorij, dobro komunikacijo in splošni ugled. Njegova profesorica nemškega jezika Gita Fras je ob novici, da bo Antolin zastopal Slovenijo na olimpijadi, povedala: »Luka je dijak, ki nemški jezik ne samo dobro obvlada, pač pa ga odlikuje izreden občutek za dojemanje jezikovnih posebnosti. Prepričana sem, da je pravi kandidat za takšno tekmovanje in bo štirinajstdnevna izkušnja v Nemčiji dobra popotnica za njegovo prihodnost.« GFML bo imela svojega pred- MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Od.OO Gorišnica - Iz naših krajev 09:00 S pesmijo in glasbo ob dnevu žena 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video sl/ani 17:00 Jurovskl dol;Okrogla miza o kmetijstvu SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh | www.£iptv.$l 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska kronika 09:00 Kronika iz Občine Hajdina 11:00 Veselo na Jožefovo;2.del 13:00 Z glasbo do srca: 1 del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Materinski dan na Destrniku 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 08:00 Kronika iz občine Mgrkovci 09:00 Jurovski doi;OkrogEa miza o kmetijstvu 12:00 Seja sveta Lenart - posnetek 16:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 18:00 Baletni in glasbeni nastop v Majšperku 19:30 Plujska kronika 20:00 Materinski dan v Prvencih in Markovcih 21:20 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 23:30 Video strani 120:00 Materinski dan na ( 21:00 Glasbena oddaja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si grše 08:00 Veselo na Jo2efovo:l,del 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video strani 16:00 Veselo na Jožefovo;2.del 20:00 Materinski dan v Prvencih In Markovcih 21:30 Kronika fz občine Mar kavči 23:00 Video strani Prireditvenik stavnika tudi na finalnem meddržavnem tekmovanju Hitro in zanesljivo računanje, ki bo 7. maja v Murski Soboti. S tretjim mestom, pridobljenim po prvih treh krogih tekmovanja, se je v finale uvrstil Žiga Škalič. V prvih treh krogih je nastopilo kar 170 dijakov, na finalni turnir pa se je uvrstilo dvanajst najboljših. Škalič si je z dosežkom s predtekmovanja zagotovil tudi mesto v državni reprezentanci. Mednarodno odmeven dosežek je uspel dijakinji prvega letnika Meti Štuhec. Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji že četrto leto zapored sodeluje v mladinskem kampu „Step Afrika", ki bo letos potekal v Zagrebu (22. do 28. april). Projekt je namenjen povezovanju mladih, spoznavanju kulture, krepitvi motoričnih sposobnosti in nadgrajevanju angleščine. Izbranih bo 100 mladostnikov iz različnih evropskih držav, svoje mesto med njimi pa je zasedla tudi Štuhečeva. NŠ Petek, 1. april 08:30 Podlehnik, večnamenska dvorana: območno srečanje lutkovnih skupin Dober dan lutka 2016, JSKD 10:00 Ptuj, podhod železniške postaje: uvod v 7. dan za spremembe 16:30 Voličina, Kulturni dom: Slavčkov gaj, območna revija mladinskih pevskih zborov 17:00 Središče ob Dravi, prostori Strelskega društva: strelsko tekmovanje za pokal občine med društvi občine Središče ob Dravi 19:00 Središče ob Dravi, OŠ: srečanje in predstavitev pesniškega prvenca Katjuše Kosovel - Ulica lepih misli 19:00 Sv. Tomaž, kulturni dom: Korenčkovi, dramska igra učencev 9. r. OŠ Sveti Tomaž 20:00 Majšperk, KPC: komedija Boeing-Boeing, Smoteater Draženci 21:00 Ptuj, MKC Kolnkišta: razstava Jana Horvata in IMPROmptuj Sobota, 2. april 08:00 Podlehnik: akcija čiščenja cest, TD Podlehnik, pogostitev v soboto, 7. Maja, ob viničarskem muzeju na Gorci 09:00 Hajdina, po naseljih: spomladanska čistilna akcija, Čisto okolje - naše ogledalo, zaključek ob 11.30 pri Lovskem domu Borisa Kidriča na Zg.Hajdini 09:00 Ptuj, po četrtnih skupnostih: spomladansko čiščenje odpadkov 09:00 Središče ob Dravi, po naseljih: čiščenje okolja 09:00 Turnišče, park ob gradu: čiščenje gradu Turnišče 10:00 Pragersko, telovadnica OŠ: razstava cvetja iz krep papirja, TD Breza Pragersko Gaj, razstavljavci iz vse Slovenije, delavnice 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke, Čuk na palici, Zavod Kult, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven 14:00 Središče ob Dravi, Sokolana: zaključek pohoda braniteljev meje, začetek pohoda ob 9.30 na Kogu 14:00 Velika Nedelja, športna dvorana: prijateljsko srečanje duhovnikov v malem nogometu 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture: območno srečanje odraslih folklornih skupin, Si za ples? Sem za ples! 18:00 Juršinci, Kulturni center: večer domačih pesmi Srečanje ljudskih pevcev štirih far 19:00 Obrež, Dom kulture: Folklorni večer, KD Obrež 19:00 Sv. Tomaž, kulturni dom: Korenčkovi, dramska igra učencev 9. r. OŠ Sveti Tomaž 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Striptiz, Matjaž Javšnik, za izven 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: premiera predstave Teatra III, DPD Svoboda, dramski triptih -Igrice 20:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor ŠD Draženci 20:00 Majšperk, KPC: komedija Boeing-Boeing, Smoteater Draženci Nedelja, 3. april 09:00 Središče ob Dravi, telovadnica OŠ: tekmovanje v namiznem tenisu za pokal občine, 14:00 turnir v malem nogometu za pokal občine 09:30 Ptuj, Dravska ul. 30, kraljevska dvorana: svetopisemsko predavanje Ali hodite po poti, ki vodi v večno življenje, 10:00 Kidričevo, restavracija Pan: občni zbor ptujske podružnice združenja multiple skleroze Slovenije 10:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: redni volilni programski občni zbor Društva upokojencev Sv. Andraž-Vitomarci 15:00 Sv. Tomaž, kulturni dom: Korenčkovi, dramska igra učencev 9. r. OŠ Sveti Tomaž 18:00 Videm, občinska dvorana: komedija Ad acta v izvedbi KUD Muršec Živkov Trnovska vas 19:30 Celje, SLG: komedija Tak si, Siti teater BTC in Kreker 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: premiera predstave Teatra III, DPD Svoboda, dramski triptih -Igrice Ponedeljek, 4. april 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: premiera predstave Teatra III, DPD Svoboda, dramski triptih -Igrice Torek, 5. april 17:30 Ormož, MCO: brezplačne gibalne delavnice Pomladno prebujenje "avtomobili k. v-if VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 K^JJË^ÏÏMi^ [MU« M sf J z\ m I d 511S m*VJ I HtlJ :>J 5 M BTS1 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A4 MULTÍTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LAST., ODLIČEN BEU AUDI 05 QUATTRO 2,0 TDI DPF BUSIN. S-TRONIC 2011 23.990 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 DTOURINGX-DRIVE 2012 14.990 1.UST., ODLIČEN SIVA BMW 520DT0URING 2012 20.990 1.LAST., USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI 2007 4.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA CITROEN C51.6 HDI NÄVI-PANORAMA 2011 8.990 1 .LAST., KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 6.490 1.UST., ODLIČEN SREBRNA FORDS-MAX TDCI 2007 6.290 LEPO OHRANJEN SIVA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SV. MODRA KIA SORENTO 2.5i CRDi 4x4 2002 3.990 ODLIČEN 4X4 MODRA MAZDA 6 2007 4.990 1.UST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA OPEL INS« 2.0 CDU COSMO 2013 12.990 1.UST., ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 50081,6 E- HDI 2012 9.990 1.UST., ODLIČEN SV. MODRA PEUGEOT 508 SW 2,016V HDI 2012 11.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LAST. ZUTA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1.UST., ODLIČEN SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET, PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenfl Oprema Barva opel corsa 1.416v color edition 2010 6.770,00« prvi last. bela opel astra 1.616v enjoy 2014 11.450,00 c prvi last. kov. rjava renault cli01.5 dci gt dynamique 2008 5.450,00 £ avt. klima kov. šampanjec renault cli01.5 dci extreme 2004 2.850,00 £ prvi last. kov. sv. modra peugeot 3071.616v xr 2001 1.990,006 klima kov. sv. modra ford focus 1.6 comfort 1999 990,00 £ klima kov. t. modra opel corsa 1.216v enjoy 2009 5.770,00 £ prvi last. kov. Črna renault cabrio. megane1.616v expreess. cc 2008 5.990,00 £ avt. klima kov. siva volkswagen golf 1.4tsi plus highline 2009 8.770,00 £ serv. knjiga kov. siva renault scenic 1.5 dci sky 2007 4.950,00 £ avt. klima kov. zlata skoda fabia 1.4 mpi classic 2002 1.990,00£ klima modra renault megane 1.416v authentique 2007 3.900,00 £ serv. knjiga kov. modra volkswagen pol01.4 comfortline 2007 4.950,00 £ prvi last. kov. srebrna 0pelastra1.616v cosmo 2010 8.990,00 £ prvi last. kov. siva Skoda fabia 1.4 mpi classic 2001 2.400,00 £ 43.275 prev. kov. bordo audi a62.5tdi quattro 1998 2.990,00 £ serv. knjiga kov. t. modra peugeot 2071.616v cc sport 2007 6.200,00 £ 51.712 prev. kov. črna opel astra 2.0 dti karavan 2000 1.660,00£ klima bela bmw 320 d limuzina 2007 8.200,00 £ serv. knjiga kov. srebrna bmw 320 d karavan 2007 8.200,00 £ avt. deu. klima kov. Črna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. w © PISANA - ZABAVNA - AKTUALNA PETEK 1. april 730 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 830 Utrip Ormoža, pon. 9:00 Regi Gorišnica, pon. 10:00 ObzomikTV Dravograd, pon 10:30 Kuhinjica, pon. 11:00 DnevnikTV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Evropski utrip 12:40 Šport(no): Zoran Krajnc pon. 13:30 Povabilo na kavo: dr. Iztok Ostan, pon. 14:10Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 ŠKL - šport mladih, 26. oddaja, pon. 19:00 Glasbena osmica (slo), pon. 19:30 20 let MG Ptuj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Boksarski magazin, 7. oddaja 21:25 Minoriti - Frančiškovi mlajši bratje, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:3013. Runda Dejana Zavca, pon. 22:45Videostrani SOBOTA 2. april 8:00 Glasbena osmica (slo), pon. 830 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Kuhinjica, pon. 10:05 ŠKL - šport mladih, 26. oddaja, pon. 10:35 ObzomikTV Dravograd 11:05 Boksarski magazin, 7. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Športfno): Zoran Krajnc pon. 13:15 Povabilo na kavo: dr. Iztok Ostan, pon. 14:05 Biseri narave, pon. 14:30 Ob izidu albuma: Vox Arsana, pon. 15:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25Glasbazavse32.oddaja 18:55 Čista umetnost, 53. oddaja, pon. 19:10 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:40 Balna značka za odrasle, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Bogastvo okusov podeželja, pon. 20:55 Pridelava piodovk, pon. 22:30 Pregled tedna, pon._ Ptujska televizija PETV,T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv NEDELJA 3. april 730 Glasbena osmica (tuja), pon. 8.-00 ŠKL - šport mladih, 26. oddaja, pon. 830 Bogastvo okusov podeželja, pon. 900 Športfno): Zoran Krajnc pon 950 Kuhinjica, pon. 10:15 Glasba za vse 32 oddaja, pon. 10:45 Šola, da se ti zrola: OŠ Muta 12:00 Pregled tedna, pon. 1225 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Povabilo na kavo: dr. Iztok Ostan, pon. 1405 Videostrani 16:10TV Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 1825 Evropski utrip, pon. 18:40 ŠporKno): Zoran Krajnc pon. 1930 Glasbena osmica (slo), pon. 2000 Pregled tedna, pon. 2025 Čista umetnost 53. oddaja, pon. 20:40 Dora: Erika Fust 2135 Sreda v sredo: Božidar Novak 2225 Ptujska kronika, pon. 2250 Videostrani PONEDELJEK 4. april 830 Pregled tedna, pon. 855 Pomurski tednik, pon. 935 Šola, da se ti zrola: OŠ Muta, pon. 10:35 ŠKL, šport mladih, 27. oddaja 11:05 Kuhinjica, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25Glasbazavse32.oddaja,pon. 12:55 ObzomikTV Dravograd, pon. 13:25 Glasbena osmica (slo), pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujslš kronika, pon. 18:25 Šport(no): Zoran Krajnc pon. 19:05 Povabilo na kavo: dr. Iztok Ostan, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:55 Dora: Erika Fust 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Evropski utrip pon. 22:40Videostrani Foto: NS www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 1. aprila 2016 AM» PONUDBA V M(ESND(ŠAM JOSEFA GflNGUSfflA r GOVEJI LESKOVAČKI ČEVAPI (100% GOVEJE MESO) SEDAJ 40% ceneje SAMO 2,99€/Kg! MARINIRANA PIŠČANČJAKRILA I SAM0 2,98€/KG KMEČKE SUHE SALAME 40 % CENEJE SEDAJ SAMO 4.78C/KG TELEČJA REBRA -PRSA SAM0 4,99€/KG SV. FILE EXTRA (ZAMRZNJEN) SEDAJ SAMO NEVERJETNIH 5,15 €/KG ŠE DARILCE.^ NOVO! EKOGOVEJE MESO (samo po naročilu) KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 ^¡Uj^mo r i^hico Med risbicami, ki so jih otroci narisali mamicam ob materinskem dnevu in jih poslali na Štajerski tednik, prejmejo knjižne nagrade mladi slikarji: Živa Šmigoc, Ulica Šercerjeve brigade 24 b, 2250 Ptuj Teja Kolednik, Gruškovec 46, 2282 Cirkulane Blaž Vinkler, Slape 21, 2323 Ptujska Gora Hvala za sodelovanje! v Štajerski j f \ -i - f X i. / // i \ www.tednik.s tednik@tednik.s i VZHOD 1, Dejan Veldin s.p., Zg. Hajdina 178a, 2288 Hajdina SERVIS KLIME V AVTOMOBILU ob predložitvi nOlUH ' izrezanega kupona SoITlU * Zaiema: test, vakuumiranje, polnjenje sistema z R134A, olje, barvilo. J Cena ne zajema mehanskih In elektrikarskih popravil. | Naročila in informacije na GSM: 041 764 458. f PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 www.radio-tednik.si petek • 1. aprila 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si ZAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje. Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208 Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM dvoredno sejalnico za koruzo, brezhibno, in 1 tono koruze. Telefon 02 792 48 61. NESNICE, stare 1 leto, iz proste reje, prodamo. Telefon 051 895 195. PRODAM 2 breji telici v 9. mesecu, pašne, črno-belo in simentalko. Telefon 041 288 063. PRODAMO odojke, naslov Stojnci 130. Telefon 031 845 522 ali 02 766 9001. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. NEPREMIČNINE UGODNO prodamo starejšo hišo na Ptuju, delno obnovljeno, lepa lokacija. Tel. 070 270 130. Številka energetske izkaznice: 2015-234235-23829. NA MIRNI lokaciji na Ptuju oddam v najem ali prodam delno opremljeno večjo garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 757 919. PRODAM zemljišče, 0,8 ha, ob cesti v Slatini (Cirkulane). Telefon 031 839 897. DOM IN STANOVANJE HIŠO na Ptuju ali v bližnji okolici najamem. Tel. 040 300 555. V NAJEM oddam enosobno stanovanje, za dobo do 1 leta. Telefon 041 915 645. NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do 1 leta. Telefon 031 503 142. RAZNO PODARIM puhalnik za seno in gumi voz. 02/719 80 26. ŽELEZNI kontejner za skladišče in dve cisterni za vodo, 600- in 1.000-litrsko, prodam. Telefon 070 826 526. Mestni kino Ptuj Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. april: 17:00 Jakec naroči bratca; 19:00 Oskarjevi nomini-ranci: Mustang; 21:00 Oskarjevi nominiranci: Trumbo. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. PRODAM akacijeve kole, različnih dolžin 051 316 591. PRODAM odojke in svinjo za zakol. 041 893 546. PRODAM krompir, rumeni. 041 317 524. KUPIM traktor, lahko je Zetor, Deutz, IMT, Ursus, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič ali podobno, in traktorske priključke. Tel. 031 851 485. PRODAM okroglice za brajde in smrekove sušice - fižolovke. Tel. 041 841 385. PRODAM teličko in bikca simentalca, stara 3 tedne, ali menjam za bikca, starega 3 mesece. Telefon 041 848 359. PRODAM kosilnico Gorenje Muta, obnovljeno in pripravljeno za košnjo, ima okrogli priklop, kosa širine 1,27 metra. Cena 850 €. Telefon 051 376 732. KUPIM traktor, trosilnik gnoja s pokončnimi valji in kultivator Gorenje Muta. Telefon 051 639 777. PRODAM kocko sena, v okolici Destr-nika. Telefon 041 843 825. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, svaka, strica Branka Strelca 1. 11. 1964-12. 3. 2016 IZ STOJNCEV 85 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna soža-lja, pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Janezu Maučecu za opravljen cerkveni pogreb, ge. Brigiti za govor, ge. Hedviki za molitev in govor, pevcem za odpete žalostinke, g. Janku za odigrano Tišino, zastavonošu in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala sodelavcem 1. izmene in kolektivom Silkema, Apolla in Pikapoke, Ko-trans, d. o. o., fašenski skupini Dolenjščina, aktivu kmečkih žena Stojnci, mladim gasilcem in ne nazadnje hvala vsem, ki ste našega dragega Branka pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Marinka, sin Peter z Nino, sin Boštjan z Julijo, ata, mama, brat Miran z družino Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih dneh in nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. A sedaj dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še vedno ti živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. V SPOMIN 4. aprila minevata dve leti, odkar se je poslovil dragi mož, oče, tast, dedi, brat, svak, stric, bratranec in prijatelj Janez Jelen Z GORCE 21 A Hvala vsem, ki obiskujete sv. maše in molite zanj, prinašate cvetje, prižigate sveče ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi tvoji najdražji amnoseK Boštjan ZEMUAKs.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVAVAS 2 b r spomeniki police stopnice Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si _ Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: Velkonočni zapisi iz STUDIA 7; 2000 let velikega petka; Dnevi od cvetne nedelje do velike noči; Vstajenje Božjega sina; Božji sin kot človek Jezus iz Nazareta; Kaj mislimo v zvezi z Njegovim vstajenjem? Altfeldski koncert, Koncert za oboo, Wolfgang Amadeus Mozart, Igra Santec-music orkester z gosti iz tujine. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.tedni k.si Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. SPOMIN Danes, 1. aprila, minevajo 4 leta, odkar si se poslovil, naš dragi mož, oče, tast in dedi Roman Emeršič IZ LANCOVE VASI 16 A Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji ZAHVALA Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, opa, tasta, brata in strica Franca Hojnika IZ JURŠINCEV 43 B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Žalujoči tvoji najdražji Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. SPOMIN 31. 3. 2016 je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Ciglar IZ KICARJA 34 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ter mu prižigate sveče. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Vilhelmine Vaupotič 1926-2016 IZ TRŽCA 1 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje in tudi drugače pomagali. Hvala patru Jožetu Petku za opravljeno sveto mašo, Špeli in Jani za čustveni govor slovesa. Žalujoči: domači Ne mine ura, dan in noč, z mano vedno sta navzoča, v mojem srcu še živita. Zato pot me vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in sveče vama v spomin gorijo. SPOMIN Anica Horvat 4. 4. 2015-2016 IZ APAČ Franc Horvat 19.3.1985-2016 IZ APAČ So le dragoceni spomini, ki me učijo živeti naprej. Iskrena hvala vsem, ki se ju radi spominjate, jima prižigate svečko in poklonite lepo misel. Žalujoča hči Nada z družino Podravje, Slovenija • Akcije prenašanja žab čez cesto Masaker zaščitenih živali Voznike so v preteklih dneh morda presenetili prometni znaki, ki opozarjajo na prisotnost žab na cesti. Kljub opozorilu pa po dosedanjih izkušnjah hitrost vožnje prilagodijo le redki. S tem ogrožajo tudi sebe, saj povožena trupla žab cestišče naredijo spolzko in nevarno. Naravovarstvenih ocenjujejo, da pod kolesi avtomobilov vsako leto pogine tudi polovica lokalnih populacij žab. Vseh 13 v Sloveniji živečih vrst žab so uvrstili na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in jih zaščitili z zakonom, kar pa jim na cestah prav nič ne pomaga. Dvoživke (žabe, krastače in pupki) se od februarja do aprila iz gozdov in s travnikov selijo proti vodi. Če morajo pri tem prečkati cesto, jih ogromno povozijo. Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev Societas Herpetologica Slovenica (Her-petološko društvo) akcije prenašanja žab čez cesto organizira že več kot desetletje, pridružila pa so se še številna druga društva, organizacije, krajinski parki in posamezniki. Medijsko najodmevnejšo akcijo Pomagajmo žabicam od leta 2008 pripravlja škofjeloško društvo za pomoč živalim Žverca. V tem društvu so celo izdelali zemljevid lokacij, kjer povozijo največ žab. Po ocenah naj bi bilo v Sloveniji takih točk več kot 2.000, zemljevid, dostopen na spletni strani akcije, pa našteva nekaj več kot 60 najbolj kritičnih. Za vsako posamezno lokacijo je označeno, ali se reševalne akcije tam že organizirajo ali ne, pripisani pa so tudi kontaktni podatki vodij in koordinatorjev posameznih akcij. Prostovoljci lahko na tem naslovu dobimo tudi konkretne napotke za rav- nanje. Poleg primerne obleke in obutve so obvezni še odsevni jopič, svetilka in dovolj globoko vedro. Žabe lahko primemo z golimi rokami, če pa uporabimo lateks rokavice, morajo te biti brez smukca oz. pudra. Denarja za ograje ni Dvoživke se zaradi varnosti pred plenilci in ugodnih tempe- ratur najbolj množično selijo v večernem času. Iz zemlje prilezejo približno takrat, ko se zve-čeri, največ pa jih je na cesti še kaki dve ali tri ure zatem, predvsem v vlažnem vremenu. Vodja akcij reševanja dvoživk na cesti med Krčevino pri Vurbergu in Vurberkom ter član Herpetolo-škega društva Aleš Kurnik pojasnjuje: »V tem času se dvoživke premikajo počasi, saj nosijo za- rod, samice pa na hrbtu prenašajo samce. Med vsemi vrstami dvoživk povozijo največ krastač, saj so pri prečkanju ceste najpo-časnejše. Samcev je veliko več kot samic, zato so te še posebej dragocene.« Na nekaterih akcijah število prenesenih dvoživk beležijo, da lahko ocenijo, kako kritično je posamezno mesto. Kurnik pravi: »Ob vurberškem ribniku smo v preteklih letih prenesli med 5 in 90 žab na noč; v povprečju okrog 60. Od tega je bilo vsaj 80 % krastač.« Prostovoljcem delo precej olajšajo začasne ograje ob cesti, ki žabe zaustavijo. Tako jih je mogoče preprosto pobrati in prenesti na drugo stran, ponekod pa so za žabe zgradili celo posebne prehode. Za 100 metrov zaščitne PVC-mreže višine pol metra cena znaša približno 100 evrov, treba pa je namestiti tudi nosilce mreže. Denarja za to velikokrat ni. Letošnje reševalne akcije se počasi zaključujejo, vendar pa se bodo žabe kmalu začele iz Kako lahko pomagate? V Spodnjem Podravju sta najbolj kritična dva odseka cest. Pri manjšem ribniku v Pristavi pri Cirkulanah se na cesti vsako leto dogaja pravi pokol, reševalnih akcij pa tam doslej še niso organizirali. Iščejo nekoga, ki bi bil pripravljen pomagati ali prevzeti nalogo koordinatorja. Za več informacij lahko pišete na elektronski naslov zabe@zverca.si. Na drugi črni točki, ob ribniku na cesti od Krčevine pri Vurbergu proti Vurberku, pa je Herpetološko društvo v preteklih letih žabam že pomagalo. Aleš Kurnik pa pravi: »Letos zaradi neugodnih vremenskih razmer za množične migracije žab, pa tudi zaradi pomanjkanja časa in prostovoljcev akcije nismo organizirali.« Seveda lahko kakšno žabo s ceste rešimo tudi sami, obvezno pa zmanjšamo hitrost vožnje, ko jih opazimo na cesti. Vodja vurberških akcij reševanja žab Aleš Kurnik pri delu mlak in ribnikov seliti nazaj v gozd. V društvu Žverca pa pojasnjujejo: »Ko dvoživke odložijo zarod, se sicer selijo nazaj v gozd. Ker pa selitev poteka vse do pozne jeseni (odvisno od vrste), ni tako množična. Dvoživke takrat tudi ne potujejo več v parih in ne nosijo mresta, zato so hitrejše.« Eva Milošič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO 1V/II 'O RS „,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi ¡^ Pomaranča, ob Dravi, Ptuj Napoved vremena za Slovenijo Za vas urejamo 11 sodobno opremljenih 3, z najlepšim pogledom na Ptuj. hotelskih sob, Za prvi in zadnji april nas bi vsakdo rad nabril Pričakujemo vas v maju 2016. Danes bo delno jasno, na zahodu tudi pretežno oblačno. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, v severnih krajih okoli 5, najvišje dnevne od 15 do 21, na vzhodu do 24 stopinj C. Obeti V soboto bo na Primorskem sončno. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan pa se bo delno zjasnilo. V nedeljo bo sončno in toplo. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta je nad srednjo in zahodno Evropo. Nad naše kraje priteka z jugozahodnim vetrom topel in vlažen zrak. Foto: EM Foto: EM Foto: EM