panog, v k lju čn o z označbo km etijsk ih reg ij in oskrbo p reb iva ls tva s p rehrano, pog lav je o p rodukc ijskem in družbenem pom enu gozdnega gospodars tva , obsežno pog lav je o vodnem gospodars tvu , v k lju čn o h id roene rge tiko , onesnažen je voda, vodne m e lio rac ije , o skrbo z vodo in v logo vode v re k re a c iji in tu rizm u . S led ijo še pog lav ja o po jav ih in obm očjih odd iha i'n tu rizm a , o zašč iti č lovekovega oko lja z vsem i vp raša n ji p o litike oko lja , pog lav je o p ro s to rsk ih nesorazm erjih v gosp od a r­ stvu, o p roces ih u rb a n iza c ije in nase lb inskem om režju, k je r se ob ravnava jo tud i reg iona lna razvo jna sred išča vsedržavnega pom ena, pog lav je o in teg rac ijskem pom enu tehn ične in fra s tru k tu re (osebnega in tovornega prom eta, energetskega prom eta, in fo rm a c ijske povezave), pog lav je o p ro s to rsk i d ife re n c ia c iji s to rite v in uslug (te rc ia rn ih in kva rta rn ih de javnosti), pog lav je o pom orskem gospodarstvu ko t pos led ic i po loža ja ob B a ltiku te r za k lju čn o pog lav je o vp livu zunan jih č in i- te ljev na ob liko va n je p ro s to rsko gospodarske s tru k tu re P o ljske (gospodars tvo na obm e jn ih pod roč jih , sode lovan je v okv iru Sveta za vza jem no gospodarsko pom oč, z la s ti s sosedn jim i d ržavam i, sode lovan je z o b b a ltišk im i državam i, vp liv i evrop ­ skega in sve tovno m ednarodnega gospodarskega sode lovan ja ). Ta k ra tk i p reg led vseb ine nam pokaže, da na jde b ra lec v knjiga in fo rm a c ije p rav o vsem, ka r ga zan im a g lede p ro s to rsko gospodarske s tru k tu re Poljske. Pri tem še sam naslov kn jiga »Nad zem ljev idom Poljske« in njen podnaslov »Eko- nom isko -p lan is tičn i geogra fsk i š tud ij« dokazu je ta , da želi a v to r pri tem o s ta ti p red ­ vsem geogra f, ki gleda na gospoda rs tvo dežele »iz p tič je perspektive« in p os tav­ lja v ospred je tis te pojave, ki jih je m ogoče v n jihov i p ro s to rsk i d ife re n c ia c iji p r i­ kaza ti ka rto g ra fsko . Pri tem je za av to rja , ki se je že dosle j v e liko ukva rja l tud i s te o re tičn im i po jm i »geogra fskega oko lja« , znač ilno , da že v uvodu opozarja , kako je g eogra fsk i znača j n jegovih razg lab ljan j pogo jen že s tem, da družba s svo jo de ja vn os tjo s ta ln o p re o b liku je p rvo tn o prirodm o o ko lje in ga — ne vedno ko ris tn o — p rila ga ja svo jim 1 po trebam ; za to je treba pri ob ravnavan ju p ros to rske d ife re n c ia c ije vedno upošteva ti tud i d ife re n c ia c ijo in s to p n jo teh »an tropogen ih p reob likovan i« . Tudi, ko v posebnem pog lav ju obravnava t. im. »geogra fsko okolje«, navaja med n jegovim i sestav inam i ko t zadn jo tud i »sta lne tvo rbe č loveške de jav­ nosti«. K n jiga Leszczyckega je hva levredno s tva rna , ko n kre tna in p ra k tičn o uporabna. N ik je r ne za ide v nepotrebno gostobesednost a li odvečno fraza rjen je , čeprav po­ sega tud i v perspektive . Že le li bi si ka j podobnega tud i za S loven ijo in Jugos lav ijo . Sve tozar Mešič N. N. Baranskij, Izbrannie trudi. R edakcionna ja ko leg ija : V. A. A nuč in , K. N. B aransk ij, S. N. R jazancev, J. G. S auškin . K om en ta rji V. A. A nuč ina . Izda te l's tvo »M isl'« , M oskva 1980. Dve kn jig i: »N aučn ie p rin c ip i geogra fii« , s tra n i 240; »S tanov- lenn ie sove tsko j ekanom ičesko j geogra fii« , s tran i 288. Ob s to le tn ic i ro js tva g lavnega pobudn ika sov je tske ekonom ske g eogra fije N. N. Baronskega (1881— 1963), so na jdos ledne jš i nas ledova lc i n jegovega dela p rip ra v ili izbo r n jegovih n a jznač ilne jš ih p rispevkov, foi se u kva rja jo z znans tven im i nače li g e o g ra fije te r posebej z osnovam i in nastankom sov je tske ekonom ske geogra fije . Prva kn jiga vsebu je p rispevke o nače ln i p rob lem a tik i g e o g ra fije vobče. Med njim i je na prvem m estu znana razprava »Stranovedenie i geografija fizičeskaja i ekonomičeskaja« (iz leta 1946), pa p rispevk i o genera lizac iji v k a rto g ra fiji in v geogra fsk ih op isn ih besedilih , o izkušn jah geogra fsk ih op isov, o p ro jek tu dosle j ne izdane »Velike geografije ZSSSR«, recenz ija A n u č i n o v e kn jig e »Teoreti- čestike problemi geografii«, predgovor k ruskem u prevodu H e t t n e r j e v e kn jige »Geografija, njena zgodovina, bistvo in metode«, uvodna razprava h kn jig i »Ame­ riška geografija«, recenzija razp rave H enrija B a u I i g a o obči in reg iona ln i geo­ g ra fiji, p rispevek o am erika n sk ih de lih o ekonom ski g e o g ra fiji La tinske Am erike, recenzija kn jige S. F. M a r k h e i m a o k lim i in n a c iona ln i ene rg iji te r prispevek o učn ih n a č rtih 'in o sp lošnogeogra fskem oddelku na geogra fsk i fa k u lte ti MGU. K n jiga vsebu je tud i osnovne podatke o ž iv ljen ju in delu B aronskega, b ib lio g ra fijo njegovih del, obsežne p ripom be in na uvodnem m estu p rispevek V. A. A n u č i n a z naslovom »Za celostnost geografičesko| nauki«. O b jav ljen i p rispevk i vk lju ču je jo vsa b is tvena s ta lišča , ki jih je zavzem al Ba­ ran sk ij g lede g e o g ra fije ko t ce lo te . P reg ledno jih je, m ars ikda j s c ita ti iz del Ba­ ronskega, povzel v svojem uvodnem č lanku V. A. A n u č i n. Tam je lepo pouda r­ jeno. kako je b il B a ransk ij eden redk ih znans tven ikov , ki je v svo ji u s tva rja ln o s ti zna l d ru ž iti dve nasp ro tn i tendenc i — g lob ino ana lize in š ir in o sinteze. N eobhod- nost geogra fske s in teze v ob ravnavan ju m edsebojnega razm erja med p riro d o in d ružbo je nu jno vezal s p ra k tičn im i po trebam i so c ia lis tičn e izg radn je . Pri tem je poudarja l, da n iso nu jno po trebn i sam o sp e c ia lis ti, fiz ičn i in ekonom ski geogra fi, tem več tud i geo gra fi š irokega p ro fila , vse s tra n sk i poznava lc i ve lik ih reg ij in dežel. Po trebn i so ce lo reg io n a ln i sp e c ia lis ti, n. pr. sp e c ia lis ti za S ib ir ijo , za Kavkaz itd. Vsebina geogra fsk ih raz iskav m ora b iti p roučevan je geogra fskega oko lja na ko n ­ k re tn ih te r ito r ijih (v deželah, reg ijah , m ik ro reg ijah , m estih , ko lhozih itd .); to p ro ­ učevan je naj za jam e ves kom p leks p riro d n ih in ekonom skih pogo jev in n jihovega današn jega in pe rspektivnega gospodarskega v redno ten ja . Po m nenju Baronskega je ve lika škoda, da so tu d i m a rs ika te ri sov je tsk i geogra fi zapadli p es im is tičn i kon ­ cepc iji razpada g e o g ra fije in p redstavam o kom p leksn i g e o g ra fiji le ko t op isova ln i s trok i, za ro jen i v k a p ita lis tič n i d ružb i, s č im er so d isk re d itira li svo jo las tno zna ­ nost, ki naj bi našla svo je zadn je p ris ta n išče v spec ia ln ih raz iskavah po panogah. In ve n d a r je ravno kom pleksno , š iroko geogra fsko p roučevan je p riro d n ih in eko ­ nom skih pogo jev v in te resu razvo ja in rac ion a ln e razm estitve p ro izvodn je . Po m nenju Baronskega ni v g e o g ra fiji po trebna borba sam o s p rež ive lo ded išč ino p re tek los ti, tem več tud i z »m odern is tk im i« odk lon i t. im. » levakov«, ki pe lje jo k n ih ilis tičn e m u odnosu do p riro d e in s tem k un ičevan ju ge o g ra fije ko t znanosti. B a ransk ij je b il p rep ričan , da je treba tud i m a rks is tičn o ekonom sko g eogra fijo za š č it it i ko t g eogra fsko vedo pred n jen im i »po litiza to rji« in »ekonom iza to rji« , ki jo skuša jo ra z to p iti v p o lit ičn ih in ekonom skih vedah. Kot neobhodno jedro geo­ g ra fije je š te l reg io n a ln o g e o g ra fijo (»stranoveden ije«), t. im. »obča geogra fija« pa naj bi se razv ija la ne »nam esto«, tem več »hkra ti« s panogam i fiz ičn e in eko ­ nom ske geogra fije . »S tranovedenije«, ki da je s in tezo konkre tn ih , med seboj zelo raz ličn ih navedb o konkre tnem p ros to ru , pa iz lušč i n jegovo sp e c ifičn o s t, o p rto na u g o tov itev zvez med po jav i raz ličn ih ka te go rij. »M oderm zatorje« in »novatorje« v g e o g ra fiji, k i so se p re tira n o »zagnali« v m atem a tične fo rm u le in s istem e, pa opozarja , da se m ora jo nove m etode v zna n os ti z a k o re n in iti spet ne »nam esto«, tem več »hkra ti« s s ta rim i. S tak im osnovn im po jm ovan jem koncepta geogra fije se B a ransk ij seveda ni m ogel, čeprav s ta r revo luc iona r, m arks is t in d ia lek tik , n iti za hip p rid ru ž iti po jm ovan jem tis tih sov je tsk ih geogra fov, ki so v združe­ van ju fiz ičn e in ekonom ske g e o g ra fije pod skupno s treho kom p leksne geogra fije v ide li nače lno nasp ro ts tvo z m a rk is tičn o d ia le k tiko . Z na č iln o in tud i za nas poučno je končno še o d k lo n iln o s ta lišče B aran jskega do nepotrebnega »učenjaškega« s tila razg la b lja n j, do odvečnega tvo rje n ja te rm in o v in n jegova prizadevan ja , da bi sam in za n jim vsi geogra fi tud i na jzap le tene jša vp rašan ja o b ravnava li v čim eno­ stavnejšem , vsa ko m u r razum ljivem stilu . Druga kn jiga vsebu je izb rane p rispevke B a r o n s k e g a o ekonom ski geo­ g ra fiji, posebej o t is t i n jen i usm erjenosti, k i jo je z uspehom zastopa l in u ve ljav lja l. N azorno nam kaže njen razvo j od pred tem p rev ladu joče »panožne« sm eri (ob rav­ navan ja po panogah) h kom p leksn i » ra jonsk i« (reg iona ln i) sm eri. N azorno je vsa ta po t označena tud i v uvodni š tu d iji J. G. S a u š k i n a o N. N. B aronskem — njegovem ž iv lje n ju in de javnos ti p ri ob liko va n ju sov je tske ekonom ske geogra fije . Iz n je dob im o tud i p ravo podobo o Baronskem , preden se je sp loh o b liko va l kot geogra f. S prem ljam o ga v n jegovih raz ličn ih revo lu c io n a rn ih de javnostih še v m la ­ dih le tih , v ca rsk i dob i, od leta 1905 do o k to b rske revo luc ije , n jegovo vses transko de javnos t v S ib ir iji, od koder je b il dom a (ro jen v Tom sku), pa potem njegovo ne vedno lahko borbo v nače ln ih vp ra ša n jih ekonom ske g e o g ra fije ob m očnem odporu z las ti ekonom is tov, ki n iso sog laša li z »v rn itv ijo« ekonom ske g eogra fije k osnovnem u geogra fskem u sm otru . K ot s ta ri revo lu c io n a r in borec je trd n o vz tra ­ ja l p ri svo jih s ta liš č ih do svo je sm rti in ob tem vzgo jil ce lo v rs to svo jih p rav tako dos ledn ih nas ledn ikov, med n jim i tud i red a k to rje kn jižne dvo jice , o ka te ri poro - čarno. Z a to je o b u jan je spom ina na tega geogra fa , ki je b il eden od na jm a rka n t- ne jš ih po javov ne sam o v sov je tsk i, tem več v sve tovn i g e o g ra fiji p o lp re tek le dobe, poučno in zan im ivo za geogra fe povsod po svetu, tud i p ri nas. S ve tozar Ilešič Iz ostale inozemske geografske književnosti H. Th. Verstappen, Remote Sensing in Geomorphology. 214 s tran i, 134 fo to ­ g ra fij, 92 skic, 20 d iag ram ov in 5 tabel. E lsevier S c ie n tif ic P ub lish ing Co. A m ste r­ dam 1977. D a ljin sko za jem an je podatkov a li »rem ote sensing« je raz iskova lna m etoda, ki se je v zadn jih d e se tle tjih iz redno razm ahn ila in uve ljav ila v vseh znanstven ih d isc ip lin a h , ki se ukva rja jo s p rosto rom . S p lošn i te h n ičn i napredek odp ira s sa te ­ litsk im snem anjem in raz ličn im i n e fo to g ra fsk im i m etodam i nove m ožnosti razvo ja p ro s to rsk ih ved. Relief, ras tje , rečna m reža 'in a n tropogen i ob jek ti so ed in i ne­ posredno v idn i po jav i na ae ro fo to p osn e tk ih , zarad i česar pripada g e o g ra fiji k lju čn o m esto v fo to in te rp re ta c iji ko t postopku , p ri ka te rem prouču jem o vseb ino posnetka z nam enom , da id e n tif ic ira m o posam ezne ob jek te in pojave, do loč im o n jihovo raz­ po red itev in m edsebojne odnose v p rosto ru . P riču joča kn jiga nam p rikazu je na jraz lične jše m ožnosti uporabe m etod d a ljin ­ skega za jem an ja poda tkov v g eom orfo log iji. A v to r je vod ja oddelka za geom or- fo lo ško fo to in te rp re ta c ijo na In te rn a tio n a l In s titu te fo r A eria l Survey and Earth S ciences (ITC) v Enschedeju na N izozem skem in je v tej kn jig i zb ra l vse svoje izkušn je in izkušn je sode lavcev v do lgo le tnem delu na na jraz lične jš ih prob lem ih geom orfo loške in te rp re ta c ije posnetkov, tako da nudi to de lo š iro k preg led nad na jnove jš im i dosežki na tem področ ju . K n jiga je razde ljena na 9 p og lav ij: Uvod; S ta n je v te h no lo g iji; P rinc ip i geom or­ fo lo ške in te rp re ta c ije posnetkov; G eom orfo loška ana liza posnetkov na osnovi re lie fn ih k r ite r ije v ; G eom orfo loška ana liza posnetkov na osnov i gos to t; In te rp re ­ ta c ija posnetkov in genetska geom orfo log ija ; In te rp re ta c ija posnetkov in p o k ra ­ jinska eko log ija ; T rije p rim eri geom orfo loške in te rp re ta c ije posnetkov; V k ljuče va ­ n je a e ro fo to in te rp re ta c ije v g e o m orfo loško proučevan je . V uvodu s ledi k ra tkem u zgodovinskem u preg ledu snem aln ih te h n ik in in te r­ p re ta c ije razm iš ljan je o upo rabnos ti teh m etod v geom orfo log iji. Pom em bno je predvsem , da je p ri p roučevan ju geom orfo lošk ih po javov po trebno ve liko m anj d e dukc ije ko t p ri d rug ih po jav ih m da m ora im eti vsak fo to in te rp re ta to r do ločeno geom orfo loško znan je , čeprav se ukva rja z d rug im i e lem enti geogra fskega oko lja . Še posebej pom em bna pa je fo to in te rp re ta o ija re lie fa v p rede lih , za ka te re ne o b s ta ja jo top og ra fske karte . Poleg k las ičnega načina snem anja iz zraka, k je r dob im o pod s tereoskopom iz dvo jice zaporedn ih posnetkov trod im enz iona lno podobo re lie fa (upo rab lja jo se črnobe li, ba rvn i, IR -črnobe li in IR -barvn i film i), se vse bolj uve lja v lja jo ne fo tog ra f- ske m etode snem an ja , z las ti ae ro te rm o g ra fija in rada rsko snem anje. Pri prvem postopku se na film s k i m ate ria l a li na m agne tn i tra k beleži in fra rd e če sevanje ob jek tov, ki je neposredno odv isno od tem pera tu re . Današn ja tehn ika je sposobna iz zraka razb ra ti tem pe ra tu rn e raz like ve liko s ti 0.1° K, ka r je z las ti pom em bno pri p roučevan ju ve ge tac ije in vodov ja . V obm očjih s pogosto o b la čn o s tjo in bu jno ve ge tac ijo pa se je izkazal radar, še posebej t. im. SLAR (S ideway Looking A ir ­ borne Radar), čeprav da je le č rnobe le posnetke sredn jega do m alega m erila , ki ne om ogoča jo s te reoskopskega g ledanja. P ostopek fo to in te rp re ta c ije razde lim o na š tir i faze: 1. o d k riva n je upodob ljen ih ob jek tov , p ri čem er nas om e ju je ta ko uporab ljena teh­ n ika (odkrijem o lahko le ob je k te do ločene ve likos ti) ko t naše zan im an je za do ločen tip ob jek tov; 2. p repoznavan je in id e n tif ika c ija , ko posam ezne po jave uvrs tim o v poznane ka te ­ gorije , p ri čem er so nam v ve liko pom oč fo to -k lju č i in pa raču n a ln ik ; 3. ana liza razpo red itve po javov (pa tte rn ana lys is) oz irom a n jihovo g ru p ira n je in om e jitev obm očij, k je r se p o ja v lja jo v skup inah;