Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 7. aprila 1935 Štev. 14. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov) letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol oglasi do više vsaka reč 1 D. 50 p i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Krščanska politika. V dobi volitev smo. Koga naj volimo ? Pove nam krsčanska politika. Boža reč nam glasi: „dajte casari, ka je casarovoga i Bogi, ka je božegaˮ. Potem še: „vse kajkoli delate, Bogi na čast delajteˮ. V teh rečaj je jedro krščanske politike. Politika ne sme krški pravice Boga, niti pravice od Boga postavlene oblasti, gda se ta ravna po zakonaj, ki ne nasprotüjejo božim zakonom. Politika, ki ne dela Bogi na čast, je ne krščanska, nego poganska. Če vse to obrnemo na volitve, se krsčanska politika etak glasi: Bog prepovedava hüdo, krivico, greh, zapovedava pa dobro. Zato ne smemo podpirati pri volitvaj greha, moramo pa podpirati dobro, jakost. Kandidat, to je tisti, ki kak pravimo „gor stopiˮ more dati zagotovila, da se ž njegovim parlamentarnim delovanjom greh ne bo podpirao i dobro ne rüšilo, nego de se krivica i pravica podpirala. Takša zagotovila pa da samo tisti kandidat, ki je 1) pravičen, 2) smilen i 3) ki Bogi da, ka je božega, to je ki spunjava njegove zapovedi. Pravičen poslanec bo samo takše zakone podpirao i samo za takše glasao, ki narodi dajo versko i državlanske sloboščino, ki ne delajo razlike med bogatci i siromaki, med ednov i drügov pokrajinov, med ednim i drügim jezikom, med ednov i drügov verov v državi, nego ednako merijo vsem obleko pravice po meri, štero je Kristuš določo v svojih zakonaj. Smileni poslanec bo meo odprto srce do siromakov i pomagao tem ne samo od svoje plače, — ar z te dosta ne more, — nego z zagovorom, kda ne bo gledao ne na desno, ne na levo, nego na velike potrebe siromakov i njim odpirao srce oblasti, da se ta pobriga za njihove nevole. To je najvekša podpora za siromake. Poslanec, ki spunjava svoje verske dužnosti, je vezalje med svojimi Volilci i med Bogom, Očom vseh nas, od koga je vse dobro i ves blagoslov, ki ga svet potrebüje. Kandidata, ki ma vsebi to trojo lastnost, smo po vesti dužni voliti i njemi dati Prednost pred vsemi ostalimi, ki te troje vrline nemajo, ali ne v takšoj meri, kak on. Stranke tü nemajo nikaj za gučati. Stranke so samo okvir, rem, so samo olüp, so sa-mo stuček, kocen. Podoba, jedro, zrnje, to so lüdje. Če so tej slabi kristjani, v najlepše glasečoj katoličanskoj stranki nikaj ne pomenijo, so njej samo na škodo, na sramoto i nikdar ne na čast. 1 nasprotno, če stranka ravno ne nosi kakšega verskoga naslova, kak „krsčanskaˮ „katoličanska“ itd., lejko ma v sebi najlepše düše, ki zaistino dajo pravičnosti, smilenosti i praktičnomi verskomi živlenji zagotovilo, da če se zvolijo za poslance, bodo vodili krščansko, to je božim zakonom podvrženo politiko. Samo obsebi se razmi, da nieden pravi krščenik ne stopi v stranko i jo ne podpira, ki bi mela v svojem programi očivesno borbo proti Kristušovoj veri i te jakostnim predpisom. Stranka, v štero spada vsaki krščenik i veže vsakoga, je njegova düšna vest. Ta njemi pove, ka ne sme podpirati greha, krivice i ka mora podpirati jakost, dobro. Ta ga veže, da gleda v kandidataj pravičnost, smilenost i verno spunjavanje verskih dužnosti. Če to troje najde v njem, mora glasati na njega, če pa teh zagotovil ne, nego nasprotno obstoja bojazen, da bo kandidat delao proti blaženstvi naroda, države, za svoj hasek, Bogi v razžalenje, naj rajši pri peči sedi, ali na trati leži, kak bi glasao na njega. — Paziti pa moramo tüdi na to, da se pred volitvami Vnogi kažejo za pravične, smilene, pobožne. Na to ne gledajte, nego na celo živlenje kandidata. Če je prle dro siromake, zdaj njemi pa peneze davle, prle iskao samo mastne dobičke za sebe, zdaj pa kriči po pravici za vsakoga, prle cerkve leta duga ne vido odznotra, zdaj se pa poklanja pred cerkevjov i obiskava farofe, ne zavüpajte njemi. Ne poslüšajte obetanj, štera nikaj ne koštajo, djanja gledajte, če se ta ravnajo po Kristušovom zgledi. V šterom kandidati takša najdete, tisti naj bo vaš poslanec. Ka piše nemški püšpek. „V Nemčiji se godijo že nekaj tjednov zaistino zvünredno, reči. Državna politična policija kak tüdi sodnijska policija sta zvršili preiskave po vnogih samostanaj v državi. Očevje provinciaii i predstojniki različnih redov pa kongregacij so bili aretirani. Zaprli so tüdi več redovnikov i celo nekaj redovnic. V nekom dominikanskom samostani je 12 policajov celiva dva dneva preobračalo ves samostan, odnosno vse celico i prostore, kak tüdi samostanski arhiv (gde se pisma shranjüjejo Vr.) i je odneslo zasebna pisma patrov. Provincial toga reda je zdaj na sloboščini, a odnesli so njemi vsa pisma. Redovniki so mogli policiji zročiti vse svoje spise, celo ešče rokopise svojih predg. Ne ve se, ka iščejo državne kotrige v samostanaj. Bojim se, da se začinja za samostane v Nemčiji jako hüda doba. Postavla se celo pitanje, ali bodo samostani mogli sploh ešče delati. Katoličanski krogi so v tom pogledi jako čarnoglediˮ. — Iz toga žalostnoga pisma se vidi, kama pela pretirano narodnjaštvo (nacionalizem). Sv. Oča nameravajo v posebnoj okrožnici nastopiti proti krivicam, štere dela državna oblast v Nemčiji kat. Cerkvi. Vzgojiteo Njeg. Vel. krala Petra II. Z odlokom kral. namestništva je imenüvani za odgojitela, Njeg. Vel. krala Petra II. senator Živanovič Jeremija, ki de meo skrb nad šolanjom ino odgojov Njeg. Vel. krala. — Odgojiteo je profesor i urednik, ki je zvršo svoje včenje v Zaječari, Beči i Leipcigi. Povsod so ga spoznali za dobroga odgojitela. Bog naj ga vodi pri tom za državo najvažnejšem deli. Molitve podanikov so tu jako na mesti i prepotrebne. Komunistične vzgoje, sad v Rusiji. Komunistični listi v Rusiji se pritožavajo, da šolarje ne držijo nikšega reda, razbijajo klopi, okna, na čistočo ne pazijo i zmed 100 šoloobvezne dece jih komaj pride 30 v šolo. Nikaj so ne bolši vučitelje. — Priznavajo stem zaslepleni brezbožniki, ka deca ne more nači delati. Deca, šteroj se v srce mora vcepiti, ka nega Boga, nemre biti dobra. Da če nega Boga, koga de se pa te bojala? Deca je natelko pokvarjena, ka so v nekoj vesi kmetje sami bujli ednoga 15 letnoga frkolina zato, ka je proti kmetskomi stani ovadbe pošilao v komunistični list. — Žalostno je takše djanje, a šče žalostnejše je, gda se zavrže Bog i njegova neskončna dobrota. Brez Njega nemate živlenja, brez Njega je vsa vaša sreča pogüblena. Zato vse i povsedik samo — za Boga! Spravišče zastopnikov lendavskih občin. Sestava sreskoga volilnoga odbora, šteromi je predsednik g. Bačič lendavski župan. — Minister Pucelj navzoči. — Vsi za g. dr. Klara. Kak smo že poročali v 12. številki naših Novin, se je vršilo spravišče vseh občin lendavskoga sreza, na šterom je bio navzoči tüdi g. minister Pucelj. Na spravišči je bio sestavni sreski Volilni odbor od dva kandidata. Spravišče je bilo jako genlivo, ar so skoro vsi bili za g. dr. Klara. Denok, da se ne bi pokazali vozkosrčne i ednostranske, so mirno sprijali tüdi nekaj Hajdinjakovih zastopnikov. Majo jih 5, pa itak vsakši zna, koga de volo. To je dobro vido tüdi Hajdinjak, šteri je jako nekam potrti sedo, gda je vido, da njegovi lepi dnevi nazaj za večnost v Odranec pelajo, ar njemi je lüdstvo hrbet obrnolo. Ne se je mogeo zdržati do konca shoda. Prle stano i odišeo. Potrlo ga je venda tüdi to, da je odstopo njegov namestnik Benkovič iz Dobrovnika i to na shodi pred vsemi navzočimi. Gda se je najmre določaš namestnike i se je za Hajdi-njakovoga namestnika imenüvao Benkovič poštar, je stano eden moški, šteroga je Benkovič pooblasto i pred vsemi povedao, da Benkovič ne sprejme namestništvo i da celo stopa iz dozdaj vsemogočne stranke JNS. Da je Hajdinjak ne spregovoro edne reči, je meo bar svojega „fiškališaˮ, šteri je mesto njega gučao. To je bio vsem dobro poznani Izidor Horvat, lendavski vučiteo. Ali tüdi on ne mogo rešiti Hajdinjaka s svojov prirojenov „zgovornostjov“. To pa zato, ar je pač vido, da je skoro osamlen. Tretji kandidat g. Seči pa niti „fiškališa“ne meo, niti se sam ne oglaso. Tak je vsakši navzoči meo vtis, da je celi srez, kak eden, za g. dr. Klara. G. dr. Klar je pozdravo g. ministra kak redkoga gosta i njemi Priporočo našo krajino, da iz Beograda ne samo zdaj pred volitvami, nego po njih tüdi večkrat poškropijo zo živlajo čov rosov našo krajino. Dozdaj se je — celo Zadnja leta — to malokda zgodilo, vüpamo, da bo odzdaj kaj več pomoči. G. minister se je zahvalo za lepe reči dr. Klara i oblübo, da bodo skrbeli za nas, da ne bomo med zadnjimi. — Lüdstvo si je samo postavilo dobroga krščanskoga moža, dr. Klara za kandidata, ar je 300 naših najbolših možov bilo na sestanki. Nišče ne more gučati i pisati, da se v Lendavi lüdem ne dala možnost, da postavi svoje kandidate. Širitelom i širitelicam. Širitelska čast je čast zavüpanja. Vse, ka se té častiti če, je zavüpno i se ne sme nikomi Odkriti, zvün samo uredniki Novin. Nikdar nikomi ne sme Širiteo ovaditi, keliko naročnikov ma, štokoli ga pita. Povejte vsakomi, ki po tom zvedava, naj pita uredništvo i tü dobi pojasnilo, če ga vodi dober namen. I vse, ka vam zavüpno sporoči vredništvo, tüdi je samo za vas, ne pa ka bi se na klin vesilo. I štokoli kaj zvedava od vas, to včasi javite na vredništvo, da bo znalo to svoje stališče zavzeti, vi sami pa ne davajte nikših izjav. Če se pojavijo kde agitacije proti Novinam, včasi javite što i kak agitira proti njim, pa sploj vsako sovražno stopnjo proti krščanskomi listi. Potrebno Poštnino si od nabrane naročnine odračunajte. Vredništvo Novin. delajo narodni socialisti v luteranskih cerkvaj v Nemčiji. Nemška vlada posebno preganja luteranske vero, štero šče ztrebiti i mesto nje vpelati staro nemško pogansko. Protestanti se borijo proti toj nakani i so njihovi püšpecje razposlali okrožnice, štere bi se preštele po cerkvaj i bi se luteranski verniki opominali, naj ne pristopijo k poganskoj veri. Vlada je to okrožnico zaplenila, a vendar se je v vnogih cerkvaj preštela. Na to je bilo 700 fararov zapretih. V Pössnecki so narodni socialisti meli mladinsko proslavo i gde? V luteranske cerkev so se spravili. Vse, ka je verskoga bilo v cerkvi, so vö vrgli i mesto Kristušovoga kepa so Hitlerove klükaste križe razobesili. Spevali so pa v cerkvi politične pesmi. Križno pot so tak opravlali, da so od Hitlera gučali i ga 14 krat dičili. Govor so z etimi rečmi dokončali: „Što ne verje v Hitlera, ne verje v Boga i što Hitleri ne veren, je Kajn i brezbožnikˮ. Večkrat etakši konec majo hitlerovski govori: Hitler včeraj, dnes i vekomaj. S tem se norčarijo z reči boži, štere se od Kristuša tak glasijo. Gda je lačnim krüh delio Reimpel v Münstri, ga je z etimi rečmi: Hitler je vzeo krüh, ga je blagoslovo, razlomo i dao vršilcom stranke, da ga razdelijo med siromake. S temi rečmi se je norca napravo z Kristušovih reči pri zadnjoj večerji i na gori, kda je po čüdnoj poti nasito jezere. Pa mislite, ka se nemški hitlerizem kaj loči od ruskoga boljševizma. Oba napadata Boga i na oba čaka grozna sodba. Razgled po katoličanskom sveti. Kardinal Pacelli — karmelengo. Na tajnom konsistoriji so 1. aprila sv. Oča imenüvali državnoga tajnika kardinala Pacellija za karmelenga sv. katoličanske cerkve. Oblast karmelenga je najvekša, štero more izvršavati živeči kardinal, zato, ka njemi pripada naloga, ka vodi katoličansko cerkev od smrti sv. Oče do izvolitve novoga pape. Vatikanske oblasti so zgrabite ednoga mladenca iz Mehike, pri šterom so najšle ostro bodalo. Te mladenec je šteo priti k sv. oči v avdijenco, da bi jih vmoro. Sklepajo, ka je antentat v zvezi s svajov med Mehkov i katoličanskov cerkevjov. Kak Bog čuva svojega namestnika. Junaški frančiškan. Nedavno je začnola goreti v Bostoni blüzi New-yorka Marijina cerkev i je tüdi zgorela. V drüštvenoj dvorani, štera je bila k cerkvi zozidana, je bilo 24 dece. Eden frančiškan se je friško podao k glavnomi hodniki, da bi deco rešo. Pa hodnik je že ves goro. Deco je nato rešo po stranskom hodniki. Med tem pa je začno goreti tüdi stranski hodnik, menkala je pa drüštvena blagajničarka. Pater si je izposodo plinsko masko i skoz ogen rešo njo, nato je vdro v cerkev i srečno rešo Najsvetejše i cerkvene posode. Ka povete na eto? Dogodilo se je v ednoj šoli, ka je g. plebanoš ednomi sirmaškomi deteti posodo katekizmuš, ar si ga je dete nej moglo küpiti. Kda vučiteo v pamet vzeme, ka dete ma novi katekizmuš, ga vöpotegne od stolice i ga fest na klesti i pravi: tak za katekizmuš maš peneze, za zvezke i za ... pa ne? Ne to maš! Puf, puf .. . Priporočamo to zadevo merodajnoj oblasti. Ali je to pravično, ali vzgojno, ali barbarsko, ali šatansko ? . . , 2 NOVINE 7. aprila 1935. NEDELA. V posti peta ali tiha. Vaš oča Abraham se je močno veselo, da bo vido moj den; vido ga je i se zradüvao. V. Iztrgaj me, Gospod hüdobnomi človeki. O. Krivičnoga človeka me reši. Molimo. Prosimo te, Vsemogočni Bog, zgledni se milostno na svojo drüžino; naj jo tvoja dobrota vlada po teli i tvoja obramba očuva po düši. Po Gospodi našem . . . O. Amen. • Evang. sv. Jánoša vu VIII. táli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vnožini židovskoj: Što z vás pokára mené zavolo greha: či pravico pravim vam, zakaj ne verjete meni ? ki je z Bogá, reči Bože poslüša; zato vi ne poslüšate, ar ste nej z Bogá. Odgovorili so záto Židovje i pravili sonjemi:jeli dobro ne velimo mi, ka si Samaritanuš ti i vragá máš? odgovoro je Jezuš: Jas vragá nemam; nego poštüjem Očo mojega i vi ste ošpotali mené. Jas pa ne iščem dike moje: jeste, ki jo išče i sodi. Zaistino, zaistino Velim vam: či što reč mojo zdrži, smrti ne bode vido na veke. Pravili so zato židovje: zdaj smo spoznali, ka vragá máš. Abraham je mro i prorocke; i ti praviš: či što reč mojo obdrži, ne košta smrti na veke. Jeli si ti vekši od Oče našega Abrahama, ki je mro ? i prorocke so spomrli. Koga tebe samoga činiš ? Odgovoro je Jezuš: či jas dičim samoga mene, dika moja je nikaj: je Oča moj, ki mene diči, šteroga vi pravite, ka je vaš Bog i ne ste ga poznan: jas pa znam njega; i či bom pravo, ka ga neznam, bodem prispodoben k vam lažec. Ali znam ga, i reč njegovo zdržavam. Abraham oča vaš se je veselio, da bi vido den moj: vido ga je i radüvao se je. Pravili so zato židovje njemi: Petdeset let ešče nemaš i Abrahama si vido ? Velo je njim Jezuš: zaistino, zaistino velim vam, prvle, liki je Abraham bio, jas sam. Popadnoli so záto kamenje, ka bi v njega lüčali; Jezuš se je pa skrio i vö je šo z cerkvi. Berilo iz pisma svétoga apoštola Pavla Hebrejcom (9, 11—15). Bratje! Kristuš je prišeo kak velki dühovnik pridočih dobrot skoz vekši i popolnejši šator, ki ne narejen z rokov, to je, ne je od toga sveta; tüdi ne s krvjov kozlov i jüncov, nego z lastnov krvjov ednok za vsikdar stopo v svetišče i pridobo večno odrešenje. Zakaj, če krv kozlov i jüncov i porüšen jüničji pepeo ognüšene posvečüje na telovno čistost gledoč, kelko bole bo krv Kristušova, ki je po Svetom Dühi samoga sebe dao Bogi v nevtepeno daritev, očistila našo düšno vest od mrtvih del za slüžbo živomi Bogi 11 zavolo toga je srednik nove zaveze, da bi po smrti, ki jo je prestao za odrešenje od grehov v novoj zaveži, dobili, šteri so pozvani, oblübo večne dedščine v Jezuši Kristuši, našem Gospodi. * Z denešnjov nedelov smo pa eden stopaj bliže k velkomi petki. Do zdaj smo sami sebe premišlavali. Od zdaj pa naj bi se zatopo vsakši ešče posebi v trplenje našega Gospoda Jezuša.Takvelkojeto, da si njegova Zaročnica, sv. Cerkev zakrije obraz. Ne more ga gledati. Prebridko je trplenje Odrešenikovo. Zato so se zakrila vsa križna dreva v violično pregrinjalo. Zvünešnje znamenje žalosti Materecerkve. Nam pa naj bi bar zdaj srce zatrepetalo, prebodjeno od Jezušovoga trplenja. Dvoje nam pove njegovo trplenje: kak neizmerna je njegova lübezen do nas, da se je püsto na križ pribiti i kak nekaj strašnoga mora biti smrtni greh, ar je zavolo njega morao spiti te prebridki pehar. A mi? Ali nas Gospodova lübezen nikaj ne gene ? Niti edne iskrice lübavi ne more vužgati v našem srci ? Ka bomo činili na konci živlenja, gda de trbelo stopiti pred njega? — i kak moreš ešče zdaj gda greh včiniti, gda vidiš, da je Jezuš samo zavolo greha morao vmreti tak strašne smrti! Če ne bi bilo smrtnoga greha, On ne bi vmro. Greh ga je pribio na križ. I kelkokrat ga ti včiniš, ga znova pribijaš na križ. Strsni se. Zakrij si obraz, premisli i skleni — nikdar več grešiti! Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj Ijubljanski euharistični kongres obilen sad obrodi. Politični pregled. Volitve v sküpščino. Državni odbor je sestavo statistiko od števila volilcov za letošnje volitve. Po teh seznamih bo glasüvalo v svoj državi 3,829.374 volilcov. Leta 1931. je pa glasüvalo samo 3,483.345 volilcov, teda bo pri zdajšnjih volitvah 346.029 volilcov več. Pri nas v dravskoj banovini bo volilo 308.213 volilcov. Najvekšo odškodnino po povodni što je dobo? Pod tem naslovom poročajo časopisi, što je sprijao odškodnino, peneze za poplavo, ki je 1. 1926 napravila v celoj našoj državi pa tüdi pri nas v Slov. krajini dosta kvara. Te človek je bio nam že predobro poznani voditeo znane stranke JNS Nikola Uzunovič, velki bogataš, bio je večkrat ministrski predsednik i je predsednik JNS. L. 1926 je vpelao davek za poplavlene, šteroga je plačüvalo uradništvo i drügi duga leta. Kak se je te penez razdelo poplavlencom, pišejo „Beogradsko narodne novineˮ 9. marca t. 1. pod naslovom „Milijon dinarov odškodnine zavolo poplave zemle je sprijao Nikola Uzunovičˮ sledeče: „L. 1926 je bio ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič. Te so bile v našoj državi velike povodni ali poplave. Najvekše žrtve so bili uradniki. Njim se je leta i leta odtegüvalo od plače 10% za fond, iz šteroga so ponesrečenci dobili prvo pomoč. Ali znate, što je prvi dobo pomoč iz toga fonda ? Ali znate, kakšo pomoč i na kakši naslov ? Če ne vete, si dobro prečtite! Prvo pomoč je sprijao Nikola Uzunovič, prvo pomoč — eden milijon dinarov — i to na naslov odškodnine, ar so njemi bila poplavlena pola „okoli Niša, na vse štiri straniˮ. Ta pomoč njemi je bila včasi izplačana. Iz toga vidite, kak se je delalo v „organizacijiˮ, to je pri stranki JNS.Tü so tüdi njene kotrige. Lüdje! Iz toga lehko razvidite, kak preveč važno je, koga te pa volili za poslanca, ali takšega človeka, šteri si bo samo žepe napunjavao z penezi, štere vi zaslüžite z vašimi žülnatimi rokami? Ali takšega, šteri podpišüje predlog za izgon jezuitov i šteri je kotriga' stranke JNS ? Nikdar! Volite zato človeka, šteri je poznani po svojoj poštenosti, šteri bo gledao predvsem za naše siromaško lüdstvo. I te prilübleni človek je pri nas v lendavskem srezi g. dr. Klar Fran, v sobočkom pa g. Vesenjak Ivan, oba nesebičniva i maloga človeka lübečiva gospoda. Grčija. Kak smo poročali, je revolucija bila zadüšena i uporniki premagani. Voditeo punta Venizelos, je v pobegno v Italijo, drügi voditelje pa po večini v Bolgarijo i Türsko. Grčija šče po teh težkih dnevaj spremeniti ustavo i vüpa se, ka nastane ednok v državi mir. Madjarska. Tüdi v Madjarskoj se bodo vršile volitve. Med posameznimi voditeli se vrši ostra borba, posebno med grofom Bethlenom, voditelom konservativcov i med predsednikom Gömböšom, voditelom mladoga naraščaja. Eden tao politikov žele, ka bi bila Madjarska na strani Avstrije i Italije, drügi pa žele sodelüvanje z Nemčijov. Zdaj je odvisno vse samo od toga, kak volitve izpadnejo. Po volitvah se najmre spremeni tüdi zvünešnja politika. Avstrija. Kak Nemčija tak tüdi Avstrija šče vpelati Splošno vojaško dužnost. Avstrija se že dugši čas bori za svojo neodvisnost i zato je ne Čüdno, če je prišla do takšega sklepa. Čehoslovaška. Čüje se, ka se Čehoslovaški parlament razpüsti i ka bodo razpisane nove volitve. Francoska. V francoskoj vojski bi mogli zdaj slüžiti mladenci, rojeni v časi svetovne bojne. Ar pa je iz tistih časov mladencov premalo, zato je vlada vpelala dveletno vojaško slüžbo. Nemčija je pa zatogavolo vpelala Splošno vojaško dužnost. Italija. Časopisje je puno raznih vesli, ka se tiče Italije i Abesinije. Bojna je skoro neizbežna. Italija vozi če duže več vojakov v Afriko. Ar ma prebivalstva preveč, zemle pa premalo, zato žele dobiti za svoje lüdi več zemle. Ne diši njoj pa samo Abesinija, nego tüdi Rdeče morje, štero veže i obe italijanskivi koloniji Eritrejo i So- malijo. Italijo pa vleče tüdi Arabski polotok i to na obale, štere so ravno nasproti Eritreje. Če teda preglednemo vse te italijanske priprave, nam more biti jasna zvünešnja politika Italije v Evropi. Mehika. V mehiških šolaj so namesto križa postavleni napisi ka: „Nega svecov, nega ne vraga, ne pekla, doli s popi, živio socializem.ˮ Na vučitelskom spravišči pa je bio sprejeti predlog, naj se v šolaj obesijo napisi: „Narod, ne vöri v Boga, ar Boga nega !ˮ Iz toga vidimo, kak nizko je spadno i kak nizko spadne narod, šteri nešče spoznati Boga. Proti tomi početji so protestirali vnogi civilizirani narodi. Po vsem sveti se pa zdrüžüjejo mladi lüdje, da z molitvami i z žrtvami sprosijo od Boga sloboščino za meksikanski narod. Španija. 29. marca je odstopila cela vlada. Ob 10 se je vršila seja vlade, na šteroj se je vršila razprava od pomilostitvi upornikov oktoberske vstaje. Ar se ministri ne so zedinili, je celoküpna vlada odstopila. Angleško—Ruska pogajanja. Angleški poslanik Eden se pogaja z ruskim Stalinom. Pri razgovorih sta prišla do zaklüčka, po šterom Rusija oblübla velke naküpe v Angliji, če bo mela za to kredit. Anglija nadale šče razmiti i zasledüvati rusko politiko v Evropi, ravno tak bo tüdi Rusija zasledüvala angleške v Ažiji. Vse so samo razgovori, ki, daj Bože, da pridejo do mira. Mira brez Boga pa nega. Angleško—nemško pogajanja. Kak smo že poročali, so se zbrali v Berlini, od angleške strani sir John Simon, lord Eden i veleposlanik Eric Phipps, od nemške strani pa Hitler, zvünešnji minister von Neurath i von Ribbentrop na razgovor, šteri je trpo dva dni. Razgovori so potekali v prijatelskoj obliki. Po razgovorih se je pokazala jasnost stališča obeh vlad. Ugotovili so, ka so cili obeh vlad, ohraniti mir med vsemi državami i ga okrepiti. — Kak poroča časopisje, se Nemčija nešče povrnoti nazaj v Zvezo narodov. Od pogajanj pišejo, ka je Nemčija, ka se tiče zapadnih držav, pripravlena dati vsa potrebna zagotovila, ka se politične meje ne spremenijo. Nemčija tüdi šče podpirati podonavski pakt, pa samo pod pogojom, ka se v Avstriji vpela takša vlada, štera bi odgovarjala razpoloženji naroda. Pač pa Nemčija odklanja Rusijo. Zato tüdi šče zgraditi ravno tak močno brodovje, kak ga ma Rusija. V zvezi s pogajanji se je angleška Vlada ne odločila, ka ne pristopi k nikšoj pogodbi, štera bi se sklepala z Rusijov. Kak Nemčija žele nazaj svoje stare kolonije, v šterih bi lehko na- selila svoje lüdi, ravno tak tüdi Rusija šče dobiti kolonije v Indiji. Zato pa Anglija nemškoga odpora proti Rusiji ne podpira. Pogajanja pa so ešče ne dokončana. Anglija se boji toti Rusije, a boji se tüdi Francije. I če de Šla z Nemčijov, de mela proti sebi vojaško zvezano Rusijo i Francijo. Če z očmi vere gledamo vsa te pogajanja, pridemo do zaklüčka, ki nam ga da sv. Pismo: če Bog ne zida, mi se zobstom mučimo. Kandidat na Jevtičovoj listi v sobočkom srezi. Na listi ministrskoga predsednika Bogomila Jevtiča so šteli celo štirje kandidirati v sobočkom srezi, kak na drügoj strani našega lista javimo. Do soglasja pa ne moglo priti. Zato so eden za drügim odstopili, samo Kühar Štefan, banski svetnik ne odstopo. Narod je najmre v takšoj nevoli, ka si išče pomoči i zato nešče meti za poslanca, ki bi rad bio poslanec. V to zmešnjavo je zdaj prisi-jala velika svetlost. Prijavo se je za kandidata na Jevtičovoj listi g. Vesenjak Ivan, bivši minister za agrarno reformo. Vsem volilcom, katoličancom i evangeličancom po düšnoj vesti priporočamo, da voli g. Vesenjaka, ki je pravičen, smilen, veren človek i ma odpreto srce za siromake, ar je sam jako siromaškoga roda. V njega lejko z mirnim srcom zavüpamo v sobočkom srezi, kak v dr. Klara v lendavskem. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Martinje. Prosim, ka bi nam svetüvali v sledečoj zadevi? V našoj vesi so skoro sami dvovlastniki; ništerni majo goščo, drügi travnike, ništerni pa celo njive na Vogrskom. Že prvle nas je dosta koštalo, vsako leto pravice, zdaj so nam pa ešče carino navrgli na uvoz od svojega lastnoga pridelka. Moramo plačüvati carino i to brez izjeme od vsega, od žita, od sena, od drv i štele, to je pa že krivica, ka se od lastnoga pridelka more plačüvati carina. Pa te šče to, ka ništerni majo par minut na svoje posestvo, pa morejo na dve vöri daleč pelati po carinskoj cesti, pa to bi ešče šlo, samo da ne bi trbelo carine plačüvati. To je že preveč za naše, že itak siromaško lüdstvo. Prosim, kam se naj obrnemo za pomoč, da bi se nam carina odpravila ? — Jurij Kozar. — To je edna keleča rana i se mora zvračiti. Oblast je prva dužna to veliko rano pokazati v Ljubljani i Beogradi. Zato plačüjemo oblast. Nadale bi dužni bili tü pomagati poslanci. Celi gorički svet naj javi to veliko „Šolski stolci. . .ˮ I. To je bilo v tistih starih časaj, kda so išče kotrige „šolskoga stolca" volite vučitele. Dnes je na onkraj meje tista vés, v šteroj so razpisali mesto razrednoga vučitela. Šola je samo nikelko stopajov od železniške postaje; zveza proti Lendavi i Zalaegersegi je bila naravnost odlična; dece je bilo malo; šola je bila občinska; notaroša ne bilo v vési, fare tüdi ne .•.. gde bi želo bolše mesto mladi človek ? Zato sem se odločo, da sprobam svojo srečo i napišem tüdi sam prošnjo na slavni „šolski stolecˮ, šteromi je oblastne, ali z vučenostjov ne jako za-ložen Predsedüvao Čárdáš Miška báči. Prle pa, kak bi napisao prošnjo, sem se odločo za obisk v vési, v šteroj je samevala kre blatne ceste šola, kraj mojega prišestnoga kulturnoga delovanja____ Poleg postaje je krčma, tam sem začno svoj obisk. Krčmar, okrogeo, vinskomi tagvi spodoben dedec, je gosto klumao, kda je poslüšao moje naročilo: „Dve mehko kühani jajci i šalico vročega mleka mi dajte!“ Na šörkom i mastnom remeni je za nikelko lükenj naprej postavo železno klüko, tak je napravo možak vekši prostor za svoj več kak okrogeo blek, .potem se seo proti mene k stoli i čemerno zakričao: „Žena, pokaži se že, če ešče ne dremleš!ˮ Nikelkokrat se je zadro moj poštüvanja vredni krčmár i samo te se je pokazala gospa, ponizna ženica; na mene je ravnotak zijala, kak pile mož, oča krčmár, odgovarjala pa je moži. „Dve samo na pol skühani domačivi kobasi i šalico vročega čaja prineseš gospoduˮ „Z rumom, ali s slivovicov?" „Slivovico njim vlej, dvojno porcijo !ˮ Ponizno sem se brano i ponavlao, ka moj žalodec ne prenese močno prprane domače kolbase, da žganice nikdar ne pijem, čaja pa ešče menje, ar mi je zabrano zdravnik, gospod Jóža v Lendavi. Pa vse vküper nikaj ne pomagalo. Krčmar je ostao pri svojem, krčmarica je moža bogala i jaz, tak mi je nasvetovala zdrava pamet, če se neščem zameriti že pri prvoj hiži, sem tüdi morao bogati. Gospod krčmar je sam ne vem odkec spravo na stol svoj oster biček, te vekši par klobas je zdigno iz tanjera; konec klobase je zastavo pod razkuštrane mustače... Njegove močne celüsti so grizle meso, oči so pa gosto sekale i se pasle po mojoj postavi, štero je vidno precenjavao, kak mašetar na senji teličko. „Jejte!“ mi je pravo, kda je vido, ka se ne vüpam lotiti kolbase, 7. aprila 1935. NOVINE 3 rano Jevtiči, min. predsedniki i povdarja, ka če se tü nede pomagalo, de državni ugled na meji dosta trpo. To se tiče tüdi drügih dvovlastnikov v Slov. krajini. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 28. februara do 20. marca 231 moškov i 220 žensk. Sobota. Na sestanki, šteri bi določo kandidate za volitve, je bio veliki nemir. Priglasili so se štirje kandidatje: Džuban vučiteo z Križavec, Vezer gostilničar i poštar z Martjanec, Kühar, kmet, zdaj banski svetnik z Püconec, vsi trije evangeličanci i Hartner, veleposestnik, zdaj sobočki župan, ki je katoličanske vöre. Da li bo vlada vse sprejela, ali ne, ali koga bo sprejela, se ešče ne ve. Na sirotišnico Deteta Martike v Turnišči je darüvao: Doma Štefan iz Trnja 2 stojala za rože i 1 obešalnik za obleko, Dom sv. Frančiška v Črensovcih pa kolje za plot i vreče krumplov.V imeni sirot Bog plačaj. Šivalni i krpalni tečaj v Soboti pri sestraj, Križova 4. se odpre, gda se prijavi zadosta vučenk, ki so lejko ledične i oženjene. Tečaj je brezplačen. Sv. Jürij. Naš gornji kot se redko oglasi. To pa zato, ka dobroga nemamo, slaboga pa od sebe neščemo pisati. Gda se nam pa modrijá ništerni lüdi že prevelka vidi, te jo ščemo tüdi drügim povedati. Samo se zato preveč ne čüdivajte, gda te to šteli. Kaj takšega se samo pri Jürji lejko zgodi. Tam, gde vsakšega agenta s štrumflami i žajfov lepše gori primejo, kak svojega škofa, gda pride firmat njihovo deco. Na Jožefovo so se naši modrijašje vküp zbrali i zadnjo nedelo je prišla vküp cela fara, prej ka do si plebanoša postavlali. Pošteni i čedni lüdje so se seznatomi deli smejali i nemrejo razmiti, kak morejo ništerni tak slepi biti, ka v svojoj lastivnoj fari ščejo nemir delati. Samo ka smo zvedeli, ka lekar nikak v pismi kandidera za našo faro, pa piše, naj tak püšpeki pišejo, ka či nam toga ne date, te nam nikoga nej trbej. No, na toj seji v nedelo so si postavili-kandidata za plebanoša i zdaj pobirajo podpise. Či nam prej toga ne dajo, kak mi ščemo, te bomo po barate šli. Mi smo cerkev zidali i mi smo patroni našoj cerkvi. Mi davlemo plebanoši dohodke, zato si ga sami postavimo. Gospod urednik, ka pravite na to? So že gde indri tüdi lüdje postavili plebanoša? Tak se vidi, ka ma to Prednost samo Sv. Jürij. Pa ešče nekaj Vam moremo povedati. Na tom zborovanji so vsi kričali, ka se more z novim plebanošom pogodba napraviti. Lüdje njemi več nikaj ne dajo. Ma grünt, pa tam lejko pripova ka nüca. Či pa je s tem nej zadovolen, naj k nam ne hodi. Vej do baratje z menšim zadovolni. Dozdaj so delavce davali, zdaj v to več ne privolijo. Po takšem si bo mogo novi jürjanski plebanoš rokave gori zasükati, pa si sam orati pa — poštenje Vam dam — gnoj voziti. Vgojdno v štali opravi, pa de te šo v cerkev, sledi pa na njive. Či pa tak nešče, te bomo šli po barate. Samo kak je meni znano, baratje tüdi nücajo jesti, ka so nej tak stvorjeni, ka bi se pasli. Bog zna, ka si zdaj mislite, gda to štete od naše fare. Znajte, ka mamo tüdi dobre, pa čedne lüdi. Nimacke pa nindri ne falijo. V našoj fari je na žalost teh malo preveč, pa velke lampe majo. Romanje na Trsat. Za občni zbor, „Svete vojskeˮ, ki bo na Trsati 19. maja, je polovična vožnja s posebnim vlakom zogotovlena. Ob toj priliki bo tüdi običajno romanje k Materi Božoj na Trsat, zdrüženo z izletom po morji na otok Krk. Stroški za voznino i romarsko izkaznico znašajo 155 Din (20 Din menje kak lani). Vodstvo „Svete vojskeˮ pa vüpa dobiti letos šče vekše vugodnosti za romanje. Podrobna pojasnila v romarskom listi dobi vsakši brezplačno, če sporoči svoj naslov upravi lista „Po božjem svetuˮ, Ljubljana, Vrazov trg 4. Navuk za tretjired je na Cvetno nedelo v Črensovcih po večernici. Večernice so ob 2 vöri. Turnišče. Naš gospod dekan so zbetežali. Vužgala se njim mrena v vühi. Par dni so ležali. Zdaj so že bolši. Naj nam jih dobro Srce Jezušovo v zdravji obdrži. Naročnino Poberte Širitelje. Frtao leta je minolo, silno plačilo mamo v tiskarni. Marijikine Ogračeke za mesec marc ki ne bi dobo, naj to javi uredništvi v Črensovce. Kanadsko podgan je zgrabo v Stanjovcih Smodiš Ludvik z svojim psom. Pred vnogimi leti je prinešena iz Canade na Češko i se je tü jako razširila pa dela dosta kvara. Kre vode se rada drži i je vekša od naše podgane. V našoj državi je ta stvar, hvala Bogi, ešče jako redka. Narod njej pravi „kiticaˮ. Ognji. Na Goričkom rado gori, to je že stara stvar. Proti konci meseca marca so v Ivanovci pogoreli Trplan Janoš, Zrinski Franc i Koltaj Jožef. V Kuštanovci je pa pogorela Filo Terezija. Pri ciganaj v Borejci i Vančavesi so tišinski žandarje najšli dosta vkradjenoga blaga, kak bicikline, leder, revolve i drüge reči. Za lastnike teh vkradjenih reči ešče zdaj ne vemo, gda to pišemo, bo se pa že zvedilo. Sto kandidira od Dr. Mačekove liste pri nas? Tak se čüje, ka na dr. Mačkovoj listi bo kandidirao čakovski fiškališ, dr. Odič. Novine so naraste za komadov : 2 v Borejci, 4 v Kuzdoblanji, 1 v Črensovcih, 1 v Trnji, 1 v Franciji, 1 v Sloveniji. Odpadnole so 1 v Satahovcih, 1 v Črensovcih, 1 na Tišini. — Uprava. Naročnikom Marijikinoga Ograček a. Pretežna večina naročnikov za Marijin List je naročena za Marijikin Ograček, na posamezni naslov pa niti 30 Ogračekov ne hodi. Zato damo odsehmao za M Ograček v M. Listi 8 velikih strani, šteri do posvečeni mladini. Marijin list bo tak meo 28 strani. Ograček pride v M. List i se plača kak dozdaj, 4 Din. letno na sküpni naslov, na posameznoga pa 5 Din. — Vredništvo. Na podporo naših listov je darüvao Vrban Jožef v Franciji 15 D. Bog plačaj! „Novineˮ i „Slov. Gospodarˮ na trej Bistrica j: Slov. Gospodar je javo 20. marca, da je Novin na Gor. Bistrici 30, na Srednjoj 16, na Dolnjoj 36, sküpno 82; Slov. Gospodara je pa na G. Bistrici 45, na Srednjoj 22, i na Dolnjoj 18, sküpno 83. Mi smo to štatistiko dnes tjeden popravili. Ta Statistika najmre kaže, ka je Novin menje, kak Gospodara. V istini je pa v časi, kda se je ta Statistika objavlala, bilo Novin na G. Bistrici 31, na Srednjoj 19, na Dolnjoj 38, to je na vsakoj več, kak se je javilo. Trditev v Gospodari je bila zato neistinita, a istinita pa naša, da smo meli več Novin, kak Gospodara. Kak bo odsehmao, visi od Bistričancov. Mi smo priporačali Slov. Gospodara i ga priporačamo, a samo poleg Novin. Novine so prvi list, ki si ga moramo naročiti i podpirati. Mi bi se proti lastnim Novinam, to je proti izrazito katoličanskomi listi borili, če bi samo Gospodara priporačali. Kaj takšega pa po düšnoj vesti ne smemo včiniti, ar bi teški račun davali Bogi zakaj smo samo eden kat. list priporačali na škodo drügoga. To so sveti Oča jasno povedali, ka se kaj takšega zgoditi ne sme. Naš katoličanski list so Novine, vsaki naj si je naroči, ki ma občem, poleg njih pa tüdi drüge kat. liste, kak Gospodara, Domoljuba, Slovenca. To je pravo krščansko stališče, štero mi zavzememo i štero so dužno gledoč na Novine tüdi drügi zavzeti. — Vredništvo. Sv. Jürij. Polek vnogoga kričanja i kreganja zadnjo nedelo, smo meli tüdi nekaj lepšega i bole veseloga. Gospod oskrbnik Varga so sprijali v Marijino drüžbo okoli štirideset novih drüžbenk. Skuze so polevale človeka, gda je vido, kak naša mladina darüje svoja srca Mariji. Hvaležni smo g. oskrbniki, šteri se tak lepo skrbijo za našo mladino, čeravno ka so zdaj sami na težavnoj fari, štera ma 4700 düš, pet šol i kde se gučita dva jezika. Zahvalni smo jim tüdi, ar so s svojim delüvanjom spravili v našo razburkano faro zaželjeni mir. Škoda, ka te mir ništerne osebe zdaj, gda Čakamo novoga plebanoša, rüšijo. Škoda tüdi to, ka so g. oskrbnik ešče tak mladi, osvedočeni smo, ka bi oni najlepše vodili našo faro i skoro cela fara žele, da bi ostali med nami. Pred kratkim smo po dugom časi dobili tüdi novoga kantora, šteri si je že osvojo srca, celo tistih, šteri so prle kričali, ka kantora ne nücajo več. Spoznali so v novom kanton dobroga organista i poštenoga človeka. Želemo obema mladima gospodoma, ka bi ostala dugo pri nas i ka bi vsigdar tak navdüšeno delala, kak sta začnola. — Jürjanski farnik. Gomilica. Na Jožefovo smo meli lepo slovesnost. Naš veleč, gospod dekan so ob asistenci domačega g. kaplana slovesno blagoslovili, že lansko leto postavleni Balažov križ. Procesija je šle iz naše kapelice h križi, ge. se je izvršila blagoslovitev. Po bla- goslovitvi pa se je med spevanjom vrnila v cerkev k slovesnim litanijam i „Te Deumiˮ. Zahvala. Vsem, ki so se spomnili v bolezni in ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta in gostilničara, gospoda Kreslin Jožefa, kakor tudi vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu poklonili prekrasne vence, najlepša in najiskrenejša Zahvala. Posebno zahvalo pa še izrekam naši beltinski dühovščini za tolažile besede, g. Ferdo Spragerju za prekrasno slovo pred hišo žalosti, prost, gasilski četi i. t. d. Žalujoča Irma Kreslin. Črensovci. Prosvetno drüštvo v Črensovcih ima svoj redni občni zbor 7. aprila po večernici v Našem Domi. Vdeležba za člane strogo obvezna. — Odbor. Turnišče. V nedelo po ranoj meši smo meli volitve v cerkveni odbor, ki bo v kratkom začeo rešavati vse prevažne zadeve naše fare, ki že več let čakajo na rešitev. Izvoljeni je 20 članov v odbor in 12 namestnikom. Pripomnimo, da so se volitve zvršile v najlepšem redi. — Naš farni zvonar Horvat Štefan so zadnje dni pred cerkvijov nekaj gostane klestili pa njim je debela vejka, ki je doli spadnola, lestvico potrla i njih doli vrgla. Na srečo so se zato nej preveč skukli. Lipa. Gospod Joško Matjašec, salezijanski klerik je prišeo domo iz Italije. Dobo je poziv, da more k vojakom, kama je že tüdi odišo. Naj se dobro počüti v vojaškoj süknji! Kratke novosti. Nova iznajdba. Na Nemškom so iznajšli napravo, s šterov bo mogoče gledati lüdi i stvari, šteri so Bog zna gde od nas. Kak po radiji poslüšamo igranje i spevanje s šte-rogašte kraja, ravnotak bomo odzdaj lehko zednim gledali tüdi tistoga, šteri igra ali spevle. Sloveči nemški letalec stotnik Köhl je prevzeo vodstvo učnih tečajov za novo misijonsko prometno drüžbo. Z letalom „Sv. Peterˮ je odleto v Rim gde je bio sprejeti pri sv. Oči. Iz slovečega letalca je postano zdaj letalec — misijonar. V Kanadi raste broj katoličanov, ar jih je že od 10,377 000 vsega prebivalstva narastle 4,285.000 ali 41.30%, dokeč je l. 1921 bilo samo 38.57%. Ponarejüvanje penez jako kaznivo. Nedavno so na ljubljanskom sodišči obsodili šest lüdi zavolo po-narejüvanja penez od 1 do 6 let voze. Maribor je plačao lansko leto 57 milijonov Din. dače. Na vsakoga prebivalca v Maribori pride letno tak 1131 Din, v okolici pa 166 Din dače. „Moj žalodec ne prenese takše jestvine...“ »Ka pa iščete potem v našoj vesi ?“ se je čemerio i zadreo dedec. „Mislite, ka za vašo volo postavimo hotel i nastavimo francoskoga kühara? Što bi rad dobo mesto vučitela v našoj vesi, naj je to, kaj jemo mi, naj pije to, kaj pijemo mi. Kda bomo za angela, naj postane angel i kda bomo slüžili — pa ne zamerite — šatani, bo naš vučiteo z nami slüžo. Eden za vse, vsi za ednoga, tak je pri nas navada.ˮ Mož me je prestrašo. „Kak pa znate gospod, ka bi rad prišeo v vašo ves za vučitela?ˮ Neodločen smehek se je naselo pod razkuštrane mustače, kda mi je oča krčmár razlagao: „Samo slepi ne vidijo što ste... Oblekli ste to najbolšo obleko; včeraj ste sedeli pri brivci; mate čisto spucane punčule; tak ste napravleni, kak mladoženec, da se odpravla k svojoj zaročenki. Dnes je samo četrtek, grdi, blatni jesenski den, što bi prišeo v našo vés novo oblečeni, če ne mladi gospod, šteri bi rad dobo mesto vučitela?ˮ Morao sem priznati, ka moj krčmar ma zvün okrogloga črva tüdi okroglo pamet. Dale mi je razlagao svojo vučenost. „Mehko kühane belice prosite i mleko za zajtrk...? Zakaj ? Samo zato, da bi lüdje mislili, to je pameten i trezen gospod. Pameten, ar zna, ka se z mlekom i jajci prlej naje, kak s kolbasami i s čajom ... Pa pozabite, dragi gospod, da krčmar ne mara jako pametne vučitele, vés pa ešče menje takšega dečkeca, šteri se strosi, če njemi vtisnejo v roko flašo slivovice. Naš bodoči vučiteo naj troši, zato ma plačo i naj pije, kak mi pijemo, ar što ne pije, je dündek. Amen.ˮ Rad bi razlagao gospodi, ka je vučitelska plača mala, ta se potroši, če ešče tak sediš na krajcari, — nadale, ka vučiteo ne pride zato v ves, ka bi pokrivao grehe odraščenih, nego, da bi celo ves spravo na pot poštenoga i pametnoga živlenja. Vse to bi lepo mirno, tüdi dnes čütim, ka tüdi vučeno razložo gospodi krčmari, če bi me püsto do sape. Pa me je ne . . . On je včio mené: „Glejte gospodˮ, je pripovedavao možak, „na dobro mesto ste trofili. Notaroš me je ne postavo med kotrige šolskoga stolca, to je istina, ali meni je to samo na hasek. Zdaj me najmre ne veže uradna tajnost... Jaz lejko vse povem tak kak je, vam i kotrigam šolskoga stolca tüdi. Vam lejko zavüpam, ka proti mojoj voli ne bo nišče vučiteo v našoj vési; kotrigam šolskoga stolca pa, šteri so vsi, ali moji sorodniki, ali pa dužniki, da ali toga gospoda zvolite, šteroga jaz priporačam, ali pa nete meli vučitela. V našoj vesi najmre samo upravitela i moja žena kühata obed. Pri upraviteli ne morete dobiti hrane, ar če ste moški, te gospod trepeče, če ste ženska, te pa gospa . . ˮ „To se pravi, da indri ne morem dobiti hrane, samo pri vas?ˮ „To se pravi, ka me dobro razmite gospod. To je prvi znak, šteri kaže, ka ste na pravoj poti, štera pela v našoj vesi do vučitelske slüžbe.ˮ „Kaj pa, če bi se oženo i bi mi moja žena kühala obed?ˮ V odgovor se mi je na široko zarežao gospod krčmár v obraz, da je to popunoma izklüčeno. „Naš novi vučiteo ma tri metre dugo, dva metra široko sobo i nikaj več,ˮ mi je zabrüso v obraz oča krčmár. „Vse drügo lejko ešče prizida občina. V Lendavi je zdaj cigeo jako poceni . . .“ Zdaj sem jaz sedo na konjički... Oča krčmár je zgreznjeno klumao, trüdo se je, istina, ali zakriti ne mogeo, ka so moje reči zadele v živo meso. Zamišleno je odkorakao proti omarici, si natočo kupico žganice i tak iz primerne razdalje modrüvao: „Naj sem vrag, če sem mislo na kaj takšega . . .“ Dva štamprla je sprazno zapo- redoma oča krčmár i samo te je meo primerno zbrane misli. »Gospod, ne trüdite se. Če mislite na Zidanje novoga vučitelskoga stanovanja, te v našoj vési ne bo mesta za vas. Mi smo Siromaki, komaj živimo (zdaj si je dedec natočo trétjo kupico žganice) — mi ne moremo povekšati dače, brez te pa ne bi šlo. Vi ste prepameten človik za nas, lepo prosim, probajte srečo v drügoj vési.ˮ Plačao sem obe kolbasi, tüdi tisto, štero je oča krčmár spravo s toga sveta; plačao sem čaj, šteroga sem se niti dotekno ne i se odpravo k drugomi veljaki te slavne občine, k predsedniki šolskoga stolca. Mož, že omenjeni Čárdáš Miška báči, je meo novo, ali od zvünaj ešče ne zrajhano hižo. Ostanki plota so me opominali na lego stare hiže; blato, nesnaga i nered okoli hiže pa sem meo za svedoke, ka te moj Čárdáš Miška báči ne morejo biti prijateo po nedelsko oblečenih mladih vučitelov. Pred dverami me je čaren pes pozdravlao i silo na vse štiri proti mojemi novomi zimskomi kaputi. Zobston sem razlagao, ka ne prihajam s slabim namenom, ka sem ne od sodnije, ne od davkarijo. Glasno sem pozdrávlao, naj opaziji domači, ka sem k njim namenjen. Domači hlapec je oblastno korakao po blatnom dvorišči, 4 NOVINE 7. aprila 1935. Kak se je pisalo od Štrigove pod Madjari? Preteklost, sedanjost in bodočnost Štrigove. III. Narod je veren. Madžarskimi pokretu ne nasprotüje, celo rad poslüša madžarske besedo. Je marljiv, delaven in skromen v vsem. To so osnovne točke, na katere mora zidati svoje delo vodilna inteligenca v Štrigovi. Za svoj cilj naj imajo pred očmi: Štrigova mora postati v prosvetnom in gospodarskem oziru vzgled celemu gornjemu Medžimurju. Da se pa to doseže, je treba pred vsem urediti cerkvene in šolske zadeve. Ker je cerkev premajhna, gre vsako nedeljo veliko ljudi k službi božji v sosedni Ljutomer. Ljudi je treba na vsak način od tega od vrniti! Tam ne samo da poslüšajo besedo božjo, nego tudi kupujejo in prihajajo v stik s tistimi, ki so našemu madžarskemu duhu nasprotni. Tega ne smemo dovoliti. Komur je pri srcu prosveta in gmotna sréča Medžimurcev, ta si mora prizadevati, da ostane Medžimurje neodvisno in brez vsakega tujega vpliva. Zato bi pa trebalo namesto sedanje tesne cerkve, postaviti drugo, res veliko in veličastno. Za novo šolo so se že storili potrebni koraki. Zato trdno upamo, da se bo kmalu pričelo z delom. Potem naši otroci ne bodo več hodili v Štajerske šole, ampak sem v našo, kjer se bodo naučili madžarskega jezika in madžarske kulture. Ako bomo imeli večjo šolo, bo prišlo več učnih moči. V tem bo pa še druga vesela posledica, da se namreč poveča število ljudskih voditeljev, Štrigova je vložila prošnjo za telefonsko postajo. Žal, da že več let čaka rešitve ta zadeva. In vendar bi ta napredek zelo veliko pripomogel k splošnemu razvoju. Ravnotako je obtičal tudi načrt za olepševalno drüštvo. Bilo bi jako potrebno in bi imelo lepo delovanje. Ako bo Štrigova dobila lepo novo cerkev in šolo, ako narase število učiteljev in drugih, sposobnih za Vodstvo, ako se utrdi mladinsko drüštvo vsaj za zimski čas in končno, ako dobimo telefon, tedaj bodo dani vsi pogoji za to, da Štrigova postane res važno kulturno središče gornjega Medžimurja. In za vse to je tudi skrajna sila, ker smo ob štajerski meji. Kar se še posebej tiče gospodarskega razvoja, povdarjam zopet, da je neobhodno potreben telefon. Potrebno je tudi, da se združi obrt za postavljanje hiš iz lesa in ilovice, da se ista vodi po neki do- ločbi in se dela za njo reklama. Za dekleta bi trebalo ustanoviti tečaje za pletenje, ker bi z veseljem nadaljevala, kar so se v šoli naučile. Želeti je, da male obrtnike vodijo in zastopajo za to sposobni ljudje. Preteklost je bila viharna, sedanjost ni zadovoljiva, bodočnost je lepa. — Tak je pisao v listi „Muraköz és vidéke“, vučiteo Imre, leta 1912 pred svetovnov bojnov. Človek se more lüštno nasmejati, gda vidi, ka so vsi stari načrti splavaii po Müri. Štrigovčarje, ne samo, ka hodijo v Lotmerk, ka se njim je branilo, nego celo pod Lotmerk spadajo. Pač zgodovina čeravno kesno, a ednok vendar vse krivice popravi. Uspeh vinskega sejma in razstave v Ljutomeru. Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru je priredila dne 12. marca t. 1. krasno uspelo vinsko razstavo in vinski sejem v kavarni g. Resnika. Že pri otvoritvi je bila prostorna dvorana polna domačih in tujih gostov. Predsednik g. Žemljič Fric je ob 9. uri otvoril vinsko razstavo, pozdravil navzoče imenoma, g. sreskega načelnika Dr. Farčnika, kot zastopnika g. bana in podbana, nadalje g. šefa kmet. oddelka ing. Trampuža, g. ing. Gorjupa, g. Gombača, g. Zabavnika, g. župana Kühariča in vse kmetijske strokovnjake. Gosp. sreski načelnik je v imenu g. bana vse prisrčno pozdravil in naglašal upanje, da težave v vinogradniku ne bodo trajale dolgo, da je torej treba vstrajati. S tem, da je razstavljeno nad 160 vzorcev vina, je dokazana Zavednost vinogradnikov. Gosp. župan Kuharič je pozdravil v imenu mestne občine vse navzoče in želel prireditvi vsestranski lep Uspeh. Gosp. predsednik Žemljič je naglašal sloves ljutomerskega vina. Ob tej priliki izražamo udanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. s skupnim kličem: Živijo! Gosp. ing. Gorjup je v dalj- Sem poučnem govoru pohvalil korist vinske razstave, ki je nekaka praktična šola za vinogradnike. Omenja, da je obseg naših vinogradnikov ca. 24000 ha., a pridelek je bil lani le 7.5 hl. do 10 hl. na ha. Letos se obeta mnogo boljša vinska letina. Priporočal je pravo izbiro trt, da si ustvarimo naše enotne tipe vina. Končno je opozoril na dve novi in nevarni trtni bolezni in sicer na arikanozo ali pršico in bolezen stržena. Po govorih se je potem na otvorjeni razstavi pričela poizkuš-nja vina. Točilke in točilci so imeli celi dan do 7. ure. zvečer obilo posla s postrežbo gostom. Z vsakim vlakom je prišla truma obiskovalcev, med temi je bilo tudi zelo mnogo inozemcev. Prodano je bilo mnogo vina po 7, 7.50 in 8 Din za liter. Splošna sodba je bila, da toliko kupčij ni bilo sklenjeno na vinski razstavi že par let. Računa se na 500 hl. proda-nega vina. Kupci so pokupili po nájveč sladka vina. Ker je letošnje vino zelo dobro, je to vplivalo tudi na veselo razpoloženje. Razstava je dosegla popoln Uspeh v praktičnem in gospodarskem oziru. Ker je bila razstava tudi vsestransko poučna, so se udeleženci zelo pohvalno izražali o prireditvi in bodrili prireditelje, da vsako leto priredijo tak vinogradniški praznik. Pripomniti je treba, da je tudi letos vso razstavljeno vino že Prejšnji dan ocenila komisija strokovnjakov in bode lepo število razstavljalcev odli-kovanih z lepo priznanico. Za diplomo to leto ni zaprošeno, ker nam kmetijsko ministerstvo še ni doposlan diplom za lansko razstavo, kakor je bilo obljübljeno. Podporo je naklonila Kr. banska uprava, Sresko kmetijska odbora v Ljutomeru in v Ptuju ter Okrajna posojilnica v Ljutomeru. Ob-ljubljena je pa tudi podpora od Združenja trgovcev v Ljutomeru. Za vse te zneske najlepša hvala. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu vinske razstave. Odbor. PREKOSNICE. Žena: Moj Bog, da sem trüdna. Celi den sem šivala. Mož: Ali šivanje je ne delo. Moj prijateo je pravo, ka pri ženskaj je šivanje telko, kak pri moškaj füč-kanje. Žena: Tak, te pa to máš Fran-cekove hlače, pa sfüčkaj na njé tri krpe. * Mož (po sprevodi svoje žene ide k plebanoši): Prosim ponižno gospoda plebanoša, jeli bi me šteli taki zütra zapisati, da sem se zaročo z dovicov Magdov? Plebanoš : Ali človek — tak naglo, pa smo komaj zakopali Vašo ženo. Mož: Ravno zato, gospod plebanoš, ar če sem se zdaj k miri privado, bi se sledkar tem žmetnej prev-čio k novomi kreganji. Preselitev trgovine. Cenj. odjemalcom dam na znanje, da sem preselo s t. APRILOM 1935 svojo filijalke trgovino z ledrom iz Beltinec v TURNIŠČE vhš. 112 (Karikova hiša). Z ednim naznanjam vsem gg cevla-rom, remenarom, lastnikom mlinov i mlatilnic, da sem svojo zalogo ledra, čevlarskih potrebščin, strojnih i šival-nih remenov ešče bole izpopuno ino je davam vse falej. t. odličnim spoštovanjem BADER HERMAN trgovina ledra DOLN1A LENDAVA. Pošta. Andrejek Vendelin, Martinje. Pošlite po širiteli Kozar jilrji. — Šeruga Jožef, Pečarovci. Višešnje Novine, MI. i MO. pošlite k sestram v M. Soboto. - Horvat Marika, Ruše. Žalostno, čislo dobite pri frančiškana v Maribori. — Frumen Janoš, Otovci.. Kalendar smo Vam ponovno poslali. Ednoga smo vam poslali včasi kak ste plačali zaostalo naročnino, zdaj pa drügoga. Tak je ne naša krivda, če ste ga ne dobili. Otvoritev trgovine. Dne 31. marca, dnes tjeden sem odpro trgovino z mešanim blagom i usnjom (ledrom) na mesti bivšega trgovca gosp. Bader Emanuela. JOŠKO KLEPEC trgovina z mešanim blagom Turnišče. Banque S. Baruch et Cie, U, Rue Auber 11, P A RIS — 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ün po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Hollandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. - 24—20 Preje trg Svobode, sedaj Vetrinjska ul. št. 30. SEMENA vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v naküp staroznana tvrdka PESO M. BERDAJS Ustanovljena 1869. MARIBOR CENIKI NA RAZPOLAGO! Tei. 23—51 (interur.) zagrinjala so se sümlivo gibala na okni, — vse je kazalo, ka me vidijo, ali neščejo opaziti. Vse je kazalo, ka je pot do slavnoga predsednika šolskoga stolca, zapreta. Med tem je Čarna zverina navdüšeno lajala okoli mene, napadala zdaj od naprej, zdaj od strani i kda sem jo zadeo z nosom svojih novih, ali več ne čistih punčulov med mršava rebra, te je navdüšeni čuvaj čordašove hiže prestrašeno zacvilo i se skrio med kukoršče za štalami. Tak sem prišeo do dvér, potem v komaj razsvetleni preklet, iz preklet pa po dobroj sreči v sobo, gde so domači mirno i nedužno vživali dobrote domače sklede. „Hvalen bodi Jezuš Kristušˮ Nišče ne odgovori. „Gospodara iščem.ˮ „Zakaj bi ga iskali, ve se je ne zgüboˮ, je zamrmrao nikak za pečjov. Moj razžaljeni krčmár ... „Ja gospod, ví ste pa lekaj skoz dimnik prišli v to sobo,ˮ mi je vujšlo začüdenje. Rad bi dale tüdi povedao svoje, pa prekino me je gospodar hiže, slavni predsednik šolskoga stolca. Dugovati brez kaputa, samo v prusleki sedeč, je odložo plehnate žlico i me poslani gledao. „Vi ste predsednik, gospod Čár-dáš?ˮ „Tak mi pravijoˮ. Pri stoli sedeči so nemoteno potaplali žlice v jelo. „Rad bi zvedo to i ono, kak je pri vašoj šoli.ˮ Gospod predsednik se je zdigno s klopi i s trüdnimi, počasnimi koraki prišeo bliže. „To lejko zvejo.ˮ „Kak bi bilo zavolo hrane, če bi prišeo k vam za vučitela?ˮ „V krčmi se morate pogoditi. „Gospod upraviteo me ne vzeme na hrano?ˮ „Pri nas upravitelova žena küha. Upraviteo se ne spozna v toj umetnosti.ˮ „Ve ne mislim tak, ka bi upraviteo kühao. On je vendar gospodar.ˮ Oča krčmár je zino zdaj svoje: „Lejko se oženite, pa mate sami svojo hrano.ˮ „Ne mislim na ženitev.ˮ Vertinja je zbrisala s küklom förtoja stolec i mi ponüdila, naj sedem. „Hvala, ne motim rad lüdi pri jeli ...“ Moja šolska vučenost je odpovedala na celoj črti. Kak nerodno dete sem stao sred sobe i onemoglo gledao, kak pasejo na meni radovednost nenaklonjene kmečke oči. Samo vö iz te hiže, se je rodila v meni tiha miseo i na pot gladke rešitve sem najšeo, kda je gospod Čárdáš, slavni predsednik šolskoga stolca, oblekeo kaput, nastavo pipo i spüsto v zrak nikelko ostrih oblákov. „Bi prišli z menov v šolo, k u-praviteli ?“ „Lejkoˮ. Krčmari je samo z očmi kimao, naj se pripravi na odhod. Tak smo prišli srečno iz „prijazne hižeˮ gospoda predsednika i šli tihi, kak sprevodniki do šole. Gospa upravitelova nas je sprejela v vidnoj zadregi. Mene bi že rada spravila v sobo, ali blatni škornji spremlevalcov so jo opominali, ka to ne bi bilo priporočlivo. V kühinji smo sedeli vsi trije, gospod predsednik pa je razlagao: „— To bi bio naš novi vučiteoˮ. Krčmar je nadalüvao: „Ne potrebüje hrane. Dozidali njemi moramo novo stanovanje. Oženi se i sam bo skrbo za hrano.ˮ Med tem je prišeo gospod upraviteo, mož najlepših let, lepoga, pa-metnoga obraza. Vlüdno me je pozdravo, pitao, če sem ešče brez zajtra i spitavao, kak kaj živemo v Lendavi. Vse je kazalo, ka ne v krčmi, v šoli bi mogeo začnoti obisk. Bog pomagaj, pokvarjeno je vse, tű samo sréča pomaga. „Gospod tovariš, povejte mi odkrito, mate že resnoga kandidata?ˮ Mož me je pogledao, prijazno, vlüdno, ali očitajoče, rekoč: „Mladenec, od mene pitaš, če mam kandidata? Moraš znati, ka ne jaz, tej drügi majo pri tom dugovanji to glavno reč ...“ Etak mi je odgovoro: „Predlagali smo oblasti, naj nam dovoli zvolitev vučitelice. Pri nas je: najmre težko zavolo hrane, Jaz ne: moram nikoga na hrani meti, v gostilni pa poleti nemajo časa, da bi kühali za edno osebo. Mislili smo, da bi bila najbolša rešitev, če zvolimo mojo ne-čakinjo, ona bi bila doma zadovolna z vsem in pomagala ženi, če bi bila žena preveč zaposlena." Moža sta debelo gledala, jaz tüdi. Samo zdaj sta zvedila, kakše načrte ma gospod upraviteo. Upravitelova gospa je natočila kupice, prinesla slaščice in vlüdno ponüdila, naj se poslüžimo. „Boter, kak doma!ˮ je čevkala gospodi predsedniki. „Stric, nikdar se ne hranite,ˮ je porinila kupico pred krčmara. „Prava domača žganica jeˮ, se je nasmejala proti meni. „A tak je!ˮ — sem spoznao v ednom hipi prave razmere. Predsednik je boter, gostilničar — stric ... I nečakinja upravitelove gospe je vučitelica? . . . Istina je, razpisali so mesto vučitela, ali šolski stolec je itak soglasno zvolo upravitelovo nečakinjo za vučitelico i oblast v Zalaegersegi je zvolitev, štera se je vršila po zakoni i s pogledom na krajevne potrebe — gladko odobrila. — Tinček. Novine izhsjsjoo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Bakányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in uredniki Klekl Jožef, župnik v pok.