Ste?. 218._? Ljubljani, v soboto,.?3. septembra IMI. _LetO XXXIX.
žSr??"	flfe V M V BB II ■■ Jft	r^s^zr
::S	W7 ■ ^^ ■ ■ Al ^^ ^^	i!S,:::
za ostalo inozemstvo	^^^ H ■ ^H Hf Sm H	" V6Žkr»{ primero« poput.
V	Ljubljani na	^^ H ^ H H WLB H H^H ^^^ H	Poslano lnrekL notice:
Za celo leto napre] . E 24--	W H m H EH U0 B	H	BD	H	Mostolpna peUtrrst« (T2 mm)
:it	ullill W L11LL	—
V	opravi prejeman mesečno K 1*90	^P^ W PfflS Al H m	SS£f'SSS£
EšT Uredništvo ]o v Kopitarjevi nliol Itev. 6/III. Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Uprralštro |e v Kopitarjevi nliol štev. S. -sa Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrsko poštna hran. račnn ŠL 28.511. — Upravnlškega teleiona št.188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Hribarjev jubilej Jo ljubljanska obrtna šola.
V političnem življenju išče človek zastonj primere za moža, ki bi bil v tako kratkem času z višine politiške vsegamogočnosti v svojem krogu padel tako nizko, kakor je Ivan Hribar. Bolje črva, ki ga grize, ni bilo mogoče pokazati, kakor ga je sam v znani svoji izjavi. In ni čudno. Vse Hribarjevo delo, kar ga je zapustil Ljubljani, ima skoz-inskoz značaj površnosti, diletantizma, ki mu je edini namen, cla se zablesti na tej ali oni napravi znani napis: »Ko je bil . . .«
Regulačni načrt mesta Ljubljane je n. pr. skrpucalo, ki mu ga kmalu ni para. Najbridkejše razočaranje pa so doživeli Ivan Hribar in njegovi z državno obrtno šolo. Koliko hrupa smo doživeli, ko je svoj čas došla vest, da je Bilinski odpustil ljubljanskemu mestu znanih 900.000 kron potresnega posojila, kar pa pomenja pravzaprav mnogo manjšo vsoto. Stavba se je sezidala. Vsled njene neugodne lege se jc proračun zvišal za lepo vsoto, ki jo naj plača ljubljanska mestna občina. In danes?
Šola bi se imela otvoriti baje po Hribarjevem dogovoru s početkom šolskega leta 1911/12. Kar poči kakor nalašč za Hribarjev jubilej glas, da z otvoritvijo ni nič, ker financielno vprašanje glede oprave delavnic (132.000 kron) ter vzdrževanja celega obrata (letnih 20 do 30.000 kron) ni urejeno. »Narod« sicer piše o razkrinkanih atentatorjih, med katere šteje finančno ministrstvo in seveda tudi »klerikalno stranko«. Razkrinkan pa ni v resnici nihče drugi, kakor Ivan Hribar sam, ki je — kakor to občuti sedaj tako bridko mesto Ljubljana in naša dežela — nasul javnosti v tem vprašanju peska v oči. Obrtna šola, s katero se je toliko ponašal, je danes po njegovi krivdi stavba na lončenih nogah. Zdi ,se, kakor da bi se držalo prekletstvo tistih Hribarjevih kronic, ki jih je dobil od Bilinskega za svoje glasovanje glede bosanske agrarne banke. Hribar in Ploj sta imela vso istvar v rokah, sama sta napravila kravjo kupčijo z vlado,
LISTEK.
Moj prvi Umi uspeh.
Napisala Julija Closison Kenley.
Poslovenil Jaklič.
Napisala sem celo kopico, toda tiskati niso hoteli ničesar. Uredniki so mi pošiljali rokopise nazaj z dobrim nasvetom, da naj kupujem njihove časopise in pridno prebiram njihove listke. Res sem kupila sedem številk in prečitala sem vse zgodbe skrbno in pazljivo. Doma v svoji družini sem bila sitna kot čmerika.
Naučila sem se, kako se morajo pisati povesti; imeti morajo junaka in junakinjo v ljubezni. V začetku junak navadno sovraži deklico — zakaj, to mi ni bilo nikdar jasno; na koncu jo pa prične ljubiti. To dejstvo razkrije tako, da »njegovo srce umira«, ko ga ona zapušča. To sc pa nc sme smatrati za kak življenju nevaren pojav; ker pri tem se on ne počuti prav nič slabo. Včasih sta ti dve osebi stara znanca — a to nič ne de, če se odštejejo vse okoliščine; ne govorita za las pametnejše.
Rabila sem denar, to jc moja navadna potreba, in raditega sem sc odločila, da napišem zgodbo po okusu širše mase. Pisala sem na surov papir in s srebrnim peresnikom. Prepričana sem bila, da je to edino prava pot, če hočem napisati povest, s katero mi bode moči prodreti.
poslancev S. L. S., ki bi bili radi sodelovali pri tako važnem vprašanju, nista vprašala prav nič. Danes se pa odpirajo oči Ljubljančanom in kranjski deželi, kako je bil stari lisjak Bilinski zvitejši kakor Hribar, ki je bil tisto tre-notje udarjen s slepoto političnega izdajalca! Ne poznamo natančno dogovora Hribarjevega z vlado, ali kar či-tamo v »Narodu« o tem, je popolen dokaz njegovega političnega šarlatan-stva. Hribar se je dogovoril kakor kaže, za trdno samo o primeroma malih zvišanjih (v proračunu za 1. 1911. so pač postojanke za učiteljsko osobje primerno zvišane ocl 1. septembra dalje, dalje jc ustavljenih 5500 kron kot I. obrok za opravo glavnega poslopja od vsote 33.000 kron), o tem pa., kdo bo plačal opravo delavnic (132.000 kron) in kdo vzdrževanje obrata (letnih 20 do 30.000 kron), ne stoji v proračunu niti. besedice. Hribar se izgovarja, da mu je takratni minister za javna dela obljubil, da pridejo tc postavke v proračun za leto 1912. Sedanji finančni minister pa ne ve ničesar o tej obljubi in se opira na dostavek v pogodbi med ljubljansko mestno občino in erarjem, cla se na državo ne bo stavil noben nadaljni zahtevek. Za leto 1912. je tudi skorai izključeno, da bi prišla ta vsota v proračun, ker je ta že v posameznih ministrstvih zaključen.
»Narod« zvrača krivdo zato na »Volksrat« in klerikalce. V koliko je pri tem prizadet »Volksrat<fc: o tem se naj pomenita Hribar in Tavčar s svojimi prijatelji, S. L. S. ima pa roke čiste in odklanja sleherno odgovornost, ker Hribar v svoji znani politični nadutosti sploh ni hotel njenega sodelovanja, tisti Ivan Hribar, ki je sam glavni krivec, ker je sklenil tako no vršen dogovor z vlado. Gotovo se mu je zanj mudilo, ker bi si bil sicer Bilinski stvar lahko premislil! In to njegovo ponesrečeno politično izdajalsko kupčijo naj plačamo sedaj ljubljanski davkoplačevalci! Radovedni srno, doklej bodo še trpeli na-rodno-napredni voiilci " take politične kozle prve vrste od strani svojih voditeljev. Enkrat za vselej pribijemo danes dejstvo, cla bi sc bila vsa akcija izvršila lahko popolnoma drugače, ako je ne bi bila izrabila Hribar in Ploj v znane svoje namene.
Prva ženska vloga je dobila ime »Grace«, in glavni junak je bil »Jurij«. Jurij je spoznal Grace pri lav tenisu, »ko so ptički žvrgoleli nad njunimi glavami«. Sicer dobro vem, da na dobrih igriščih ne stoje nikdar drevesa — ali ptiči so še vedno žvrgoleli v vsaki povesti, katero sem kedaj čitala in smatrala sem za potrebno pustiti to žvrgo-lenje. Jurij je dejal:
»Mis Silverthorn, rad bi vam nekaj povedal, nekaj tako velikega, da pomenja zame življenje ali smrt.« Spominjam se clobro, da jo jc dobil na samem.
Hotela sem izrek spremeniti, čeprav sem ga — o ti ljuba stara lajna! — samo prepisala; glasil sc je pravzaprav takole:
»Mis Silverthorn, rad bi vam nekaj povedal, nekaj tako velikega, da pomenja zame življenje in smrt. Ali radi jeste gibanice?«
Pustila sem ga reči to, ker si nisem mogla misliti, da bi bil kaj drugega v stanu povedati, sklepala sem: čc jaz nič drugega, nc vem, kako naj šele tepec Jurij kaj ve!
Potem sem opisovala, kako sta stopala po hribu do neke poletne ute. Sama sebi sem sc zdela oslovskemu gonjaču podobna. Hrib sem napravila zelo strm, cla jc Jurij čutil »mehak, neprisiljen pritisk njenih prstov, ki so tičali v finih rokavicah.« Uta je bila »poletu o bivališče z razgledom na. mrmrajoče reko in na zibajoče se rženo polje«, Kako so ie zibala rž, si ne nio-
Ako pogledamo proračun ministrstva za javna dela in proračun za nove stavbe za leto 1911., vidimo celo vrsto postavk za zgradbo novih obrtnih šol in za njih notranjo opravo in vzdrževanje, plačano popolnoma iz državne blagajne.
Naj navedemo le nekatere:
Dunaj, umetno-obrtna šola, za razširjenje (3. obrok) 95.000 kron;
Bielitz, nova stavba državne obrtne šole (3. obrok) 206.800 kron (prej se je že izplačalo 1. 1909. 425.000 K in 1. 1910. 268.200 K);
Krakov, nova stavba obrtne šole (8. obrok) 324.000 K (prej proračunjenih 499.937 K);
Lvov, nova stavba obrtne šole (5. in zadnji obrok) 565.000 K (prej proračunjenih 435.000 kron).
Kar je doseglo mesto Bielitz v Šleziji, bi bila lahko dosegla tudi Ljubljana, da bi namreč državaplačalavse stroške za gradnjo nove obrtne šole!
Ali vzemi postavko: učne potrebščine in režijski stroški. Tam je proračunjenih v ta namen izredno 258.080 kron, redno pa 1,288.001 kron, od česar odpade na ljubljansko obrtno šolo — ki je nova in i m a zato neprimerno večjo izredno potrebščino — le rednih 9840 K, izredno pa nič, dočim dobi n. pr. linška obrtna šola zadnji obrok 8719 K, izrednega kredita za ureditev elektrotehničnega oddelka v skupnem znesku 128.000 kron, državna rokodelska šola v Celovcu, ki se izpremeni v obrtno, izredno 72.000 kron itd.
Tem številkam ni treba ničeisar dostaviti. D ržavni proračun je bil v rokah poslancev že v jeseni leta 1910. Hribar ni storil ocl takrat ničesar, cla omogoči otvoritev in obrat nove obrtne šole, njemu je šlo le za prazno raketo, ki naj bi oslepila nezadovoljne volivce. S. L. S. je bila zanj v vsem tako vele-važnem vprašanju — ničla, On sam — vse. Odtod to grozno razočaranje, ta grozni bankerot njegov in njegove stranke v vprašanju ljubljanske državne obrtne šole! Po vsem tem mora izpregledati celo političen slepec!
rem predstavljati, ker Jurij je dejal proti Grace, cla ne čuti najmanjšega ve-triča. Mogoče se jc rž priklanjala na čast Juriju, ker sta bila že stara znanca.
V nadaljevanju moje povesti jc postajal razvoj brezupen. »Veter je pihal v njene kodre, ki so ji padali po tilniku.« Do vsega je prišlo, samo poreden veter se ni hotel prikazati, in k temu se je še to pridružilo, da so Jurijeve ustne segale samo do njenega tilnika, a vendar sem preje opisala, da je Jurij »visoko vzraščen s fino oblikovanim obličjem,« in da je bila Grace mala in nežna kot pomladanska roža.« Vseeno, sklenila, sem, da se stvar razvija svojim potom, da bi videla, kaj bode pričel opisovalec. Znal si jc pomagati iz zadrege; dal je Juriju polno braclo. Jaz sem mol čad a, ker poznam risarje; bila sem vesela, cla Jurij ni dobil na sliki kozje brade.
Dolgo časa nista bila na hribu, kar si je Jurij zlomil nogo. Sicer jc bilo prehudo, da se je to zgodilo — ali vendar je morala Grace 'dobiti priliko, »da je poljubovala njegovo nezavestno obličje z vso strastjo prve ljubezni.«
Ko sc jc zavedel, jo je pogledal in ji zaklical: »Rešili ste mi življenje. Kako naj vam to povrnem?«
Nisem vedela, kaj se na to navadno odgovori, pa sem pripravila dve slani ir i za žreb. Potegnila sem daljšo. Dejala je torej, gledajoč proč in s solzami v njenih velikih očeh:
■ Drani \VcathcnsRoon, to naj nič ne
Ni vse temno.
Po dolgem času je treba zopet nekaj izpregovoriti o katoličanstvu na Francoskem.
Katoličanstvo je bilo odnekdaj najmogočnejši kulturni faktor na Francoskem in je kljub separaciji in popolni laizaciji države še danes.
Le poglejmo!
V	16. in 17. stoletju, ko se je Nemčija vila v bolečinah reformacije in po krvavi tridesetletni vojski vednobolj propadala, je v Franciji kultura v znamenju katolicizma slavila svoje največje triumfe. Bila je to doba Sv. Fran-, čiš>ka Šaleškega, Bossoueta, Fenelona, Corneilla, Racina, Pascala, Bourda-loue-a, Boileau-a, La Bruyera. Do danes ni svobodomiselstvo ne v znanstvu, ne v lepih vedah, ne v politiki kaj več-jega vstvarilo kakor katoliški duhovi v onem stoletju, ki se na Francoskem imenuje popravici »veliko«.
V	18. stoletju se pojavi Voltaire in za njim enciklopedisti, ki so se šolali pri Angležih. Njihovo delo je revolu-. cija, globljih duhov pa ta frivolna, plitva in dekadentna dražba ni nikoli za-dovoljila. Finemu francoskemu okusu ta mrzli in površni racionalizem trajno ni ugajal; čudno, a resnično je, da je enciklopcclizem zlasti po Rosseauu globlje posegel med Nemce (Kant) ka-, kor pa v francosko kulturno življenje
Le tako je umljivo dejstvo, da kruta prva revolucija katoličanstva ni mogla uničiti niti kaj oslabiti, čeprav so duhovnike in cerkev preganjali kakor v Neronovi dobi. Že prvi konzul je bil primoran s cerkvijo kompromis skleniti. Pokazal pa se je pri tej priliki zelo kvaren pojav — duhovščina je postala od vlade tako odvisna, da so bili višji duhovniki le nekaki »vijodetni pre-fekti«, kakor so jim rekli. Tako pod Napoleonom, kakor v dobi »restavra-cije« pod Burboni, tako pod meščanskim kraljem Luis Filipom kakor pod drugim Napoleonom in celo v prvih časih pod tretjo republiko.
Po prvi revoluciji se je začela, naslanjajoč se na tradicije prejšnjega stoletja katoliška renesanca, ki jo je začel Cliateaubriand s svojim »Genijem krščanstva«. In za njim vidimo vstajati po vrsti velike katoliške može: de Bo-nalda, de Maistrc-ja, Lammenaisa, La-cordaira, Montalemberta, ustvaritelja
pomenja, ne mislite nič več na to.« Si-ccr j c bil to nesrečen preobrat , a kriva je bila samo daljša slamica.
Jurij si je zakril obraz in vzdihoval je: »Gorje mi! Grace Silverthorn, moje srce, ah, moje srce je strto!«
Grace je bila pametnejša — njo sem imela žc od začetka povesti rada. Dejala je:
»Bodite mož, Jurij Weatherspoon!«
Poročila ste se, in »nevesta je bila vitka in bleda kot pomladna lilija,«
Jurij se je v resnici vedel kot mož — bila sem navdušena za Jurija. »Ko je stopal k altarju, jc bila njegova hoja ponosna in trda,,« njegova noga je ozdravela v štirinajstih dneh.
In zadnje, kar som slišala, je bilo, ko je dejal, gledaje v Gracine oči:
»Ljuba ženica, glejva, da bodeva vedno srečna v ljubezni na igrišču življenja.«
Lepa zgodba je bila — tako življen-sko resnična, kakor jo ljubi občinstvo. Podpisala sem se: »Anthony Trollope«. Urednik, kateremu sem poslala zgodbo, mi je hitro odpisal, čc sem v sorodu z angleškim novelistom Trollope. Odgovorila sem: Ne, toda moja stara teta je nekdaj Trollopeju sobe čistila.
Takoj nato mi je nakazal trideset dolarjev. Priobčil je mojo zgodbo s pripombo, cla se v meni obeta šc plodo^ vita angleška novolistinja.
V noči nato som sanjala, da stojim pred nagrobnim spomenikom z napisom:
»Tukaj počivata Jurij in Grace.«
katoliškega parlamentarizma in "druge. Rodil se je krščanski socializem v uprav ženialnih sestavih. Malo je, kar bi svobodomiselstvo moglo tem možem in njihovemu delu postaviti enakega nasproti! In duh teh jpož še danes deluje dalje v Franciji.
Tucli v javnem življenju jo katoli-fianstvo igralo veliko in pomembno vlogo. Dočim so leta 1830. vstaši v Parizu rušili cerkve in razbijali kruci-fikse, so leta 1848., ko je Montalember-tovo delo vzcvetelo, delavci pustili svoje zastave od nadškofa blagosloviti. Če bi bila cerkev za časa Napoleonov in Bourboncev imela tisto svobodo, ki ji gre, bi še danes vladala Francijo.
Velika senca, ki je v tej dobi ležala nad kulturnim življenjem v Franciji, jc bil tudi od Renana oživljeni racionalizem. Renan je oče današnjega frama-zonstva v Galiji. Vendar so se pa katoličani kljub temu politično tik do tretje republike vrlo držali in so v šolskem vprašanju s Fallouxovo postavo zmagali. Tako so do najnovejše proticer-kvene gonje v francoskem šolstvu prevladovali. —
Renanovega duha so se pa Francozi kmalu naveličali. In tako je prišlo, da smo že v tretji, sedanji republiki doživeli vnovič povzdigo katoliškega mišljenja in življenja! Po vojski leta 1870./71. je desnica prevladovala v parlamentu in vlada je zgradila Montmar-trsko baziliko v znamenju pokore in sprave celega naroda z Bogom. Odločen katolik, knez de Broglie, je bil ministrski predsednik. Zdi se, cia so pristaši prejšnjega režima, zlasti Burboni, struno preveč napeli, to se pravi, svoje karte prejasno pokazali in tako je z Jules Ferryjem zavladalo zopet svobodomiselstvo, oficielen ateizem, ki jc pod Gombesom slavil svoje največje tri-umfe.
Toda sredi tega brezbožnega toka se je prav v zadnjih letih katoliška struja zopet pojavila. Začelo se je v letih 1880. in 1890. Najprej v literaturi: E. M. de VogUe, Bourget, Brunctiere, Barres tja do najnovejših, zelo pa je prodrl krščanski duh med znanstvenike, kojih eden je bil pred kratkim zopet sprejet v akademijo znanosti, na visokih šolah je veliko katoliških učenjakov, vidno se zlasti med inteligenco širi ta nova renesanca. Vodilne francoske revije — Rcvue des dcux mon-des, Revue de Pariš, Revue hebdoma-daire — so katoličanstvu prijazne, da celo veliko vplivnih listov kakor Fi-garo, Echo de Pariš in Journal des De-bats, ki pustijo katoličane večkrat do besede, da ne omenjamo izrečno katoliškega in desničarskega časopisja: Univers, La Croix, Gaulois, Libre Parole. Prve bukvarniške firme Perrin, Plon-Nourrit, Blond & C. in celo Ha-chette za.lagajo v množinah katoliške publikacije. Estucles, revija jezuitov, in Revue du Clerge francais, glasilo klera, imata zelo veliko veljavo v vseh krogih.
Med razumništvom je katoliški tok s kljub naravnost blaznemu prizadevanju ateizma zelo močan. Manjka le še v politiki. Največja težava je tukaj ta,
enkrat sajnu:
En maček je stavu, al bulš rečen: čepou dol pud Prešernuva kavarna zraven kanalu in čaku, kdaj u kašna pudgana vn iz kanala pukukala, de ja u zgrabu in ji za večn sapa zaperu. Ta druh Maček jc stavu mejčken bi naprej, pr en glih pucl štarija »pr Fajmc-štre«, al pu ta noum: »pr Luftbalone« iz ribnea u rok in stregu ribam iz trn-kam pu žeulejn. Ta treega mačka, in ta je biu ta nar bi krvaločen, sm mou pa jest, ke sm se ga nakopu na glava preh ta dan u Hribarjuvem gaj iz cvič-kam, ke sa ga predajale narodne dame pu šedeset krajcerju liter, če nis tou dat več zanjga.
Iz tem krvaločnem mačkam, ke je pihu kokr gad iz mene, slonu sm tam a šulskem drevured brez drenja na ranta.h in ubčudvou putrpežlivast uneh dveh mačku, ke sta se ub un stran
da Francija nI dempkra>li-ška država! Republika fiinfa niti občinske avtonomije, ki je predpogoj resničnega demokratičnega življenja! Zupan je vladni hlapec kakor žandar, sploh ni na Francoskem nobene decentralizacije. Gospodar je klika poslancev v parlamentu, ki se z vladnim m-itiskom izvolijo; ufadništvo je vsegamogočno, za Rusijo ima pran-cija najbolj oblastno birokracijo v celi Evropi. Zato je razvoj močne krščanske demokracije jako otežen. Sicer pa se tudi v tem oziru ne malo dela. Action liberale od Pioua in Association de la jeunesse catholiquc od grofa de Muna marljivo delata, slednja ima že 100.000 članov, med njimi veliko akademikov. Zdaj so se začele porajati celo krščanske strokovne organizacije. Socialni tedni tudi veliko dobrega ustvarjajo, francoski katoliki imajo po nemškem zgledu tudi v zelo velikem stilu organizirano socialno-izobražcvalno centralo — Action popu-laire.
Treba je tudi pribiti, da je ločitvena postava poleg mnogega zla tudi marsikaj dobrega prinesla, tako da zdaj duhovščina saj neovirano dušno-pastinsko in socialno med maso dela. Mase cerkvi tudi niso več tako sovražne. Znano jc. kako se je o tem voditelj sindikata elektrarniških delavcev, Pa-taud, na javnem shodu izrazil. Dejal je, da je delavstvo proticerkvene gonje sito, ker je vsaka proticer-kvena gonja vedno le vladajoči buržoaziji koristila.
Kako je zdaj s katoličani? Da kulturno veliko pomenijo, smo žo rekli. Pa tudi kar sc verskega življenja samega tiče, so se razmere po mnogih krajih cclo izboljšale. Pariz je od časa ločitve dobil 23 n o v i h župnij. Tudi drugod se poroča o povzdigi pobož-nosti.
Politično je boj zoper cerkev zaradi Maroka utihnil. Ministrstvo Caillou* ima sicer pripravljene tri drakonične zakone zoper katolike glede na šolo. Rad bi preprečil vsakršen odpor proti obligatni ateistični državni šoli in zatrl zasebne katoliške šole. Toda mož ima dosti drugih skrbi na glavi: zakon zoper sabotažo, volivno reformo, vprašanje odpuščenih železniških delavcev itd., kar ga bo zapletlo v obupen boj s socialisti. Tudi Cailloux bo šel, katoli-čanstvo bo pa ostalo.
Žalosten konec metih teroristov.
Gradec, 21. septembra.
Ravno petnajst tednov je minilo pretekle dni, ko so soc. demokraški mizarji v Gradcu stopili v stavko z namenom, da za vedno preprečijo krščanskim mizarjem delo v Gradcu. Kratko-vidneži, ki so gledali umetno korajžo in predrznost, s katero so nastopali rdeči svobodoljubi, so mislili da je je res nekaj. Kdor je pa trezno presodil vzroke stavke in gledal njen razvoj, si je lahko napravil zanesljivo sodbo o njenem koncu. Oglasilo se je več modrih mož in še o pravem čaisu svetovalo
Iblance putikala iz murilnem name-nam, kc m pride na uhu en upitje in špeterajne tam ud brajnuk, kc preda-jaja use sorte sladkarije:
»Tu ni za nč! Tu je še nazrel in trdu ket kamen!« upou je placrešpehtar gespud Ribnkar in premetavu brajnuk urehe pu korb.
»Al, gespud, nej s daja dupuvedat: urehi sa zrneri tku trdi, pa če jh pesteja dve let na drevese. Urehi morja bt trdi, jm rečem.«
»Vi nimate nč za. rečt! Vi mate držat ježek za zubmi! Na plač mam za guvort jest, pa nubccln druh; zamerki-tc s tu, če ne vas um oncajgu, pa ute sedel, de ute stari ratal.«
»Eh, gespud placrešpehtar; stara sm zadost, kokr vidja, in b bla že lohka nhna stara mat, al melikeh urehu pa še nism vidla. Nej m verjameja, al pa ne; mehkeh urehu ja ni in jh na u nekol.«
»Kdu prau, de ni mehkeh urehu? Jest sem unkat u šišk ke sma kumarja deri, jedu pr Kankarat urehuve štruk-le, pa sa bli urehi in štrukli mehki, dc sa se m kar u ušteli stajal. Če b take urehe deval u štrukle, kokr jh predajate vi, b se mogu use zube pulomt.«
»Ja, gespud placrešpehtar; u štrukle al pa u putice pa na deuleja urehu iz lešinam, ampak jh r>red steroja in jederce, ke sa u sred, smeleja pol sa pa štrukli dobr in mehki. Lešine urehuve sa pa za nč.«
»Kua pa pol predajate ena reč, če veste, de je za nč? Tu je gulfija in za-služte, de se vas štrafa.«
»I, sej glih za nč tud urehuve lešine nisa. Če maja kerkat nahud, lohka iz urchuvem lešinam pukadeja, pa uja nahud pregnal, de u zginu ket kaf-
sodrugom, naj bodo pametni, ker s takim postopanjem sami sebi grob kopljejo. Tudi »Slovenec« je že naprej povedal, da bo tako in če bi rdeči graški modrijani nekoliko upoštevali naše nasvete, bi se jim danes ne smejal cel svet. Toda ujeli so se vsled svoje brezmejne ošabnosti, misleč, da se bo svet podrl, če oni nočejo delati. Mislili so, da bo cel Gradec trepetal, če se bo 300 nahujiskanih revežev zadiralo po graš-kih ulicah. Danes, ob koncu stavke stoje potrti ^red javnostjo, z razbito strokovno skupino in s prazno blaeajno.
Po našem mnenju štrajk ni igrača, ki naj bi služil raznim hujskačem, da sc proslavijo ali da se njihova stranka poživi. Strajk je orožje, katerega naj bi se posluževalo delavstvo v skrajni sili, da si pribori nostavne pravice, če to ne gre drugače. Soc. demokracija pa, ki najvažnejša ljudska vprašanja izrablja za svojo agitacijo, zlorablja tudi štrajk. Slučaj, ki se je odigral v Gradcu, je vtisnil tej stranki na čelo pečat sramote. Nič ni ostudnejšega, kakor pognati delavstvo v boj proti sodelavcu, da so mu odjč košček kruha samo zato, ker je organiziran tam, kjer se mu zdi primernejše.
Delavstvo, ki si potom štrajka misli izboljšati svoj gmotni položaj najde zaslombe pri občinstvu. Klic po pravici, najde odmeva v ljudski duši in uspeh je tukaj. V Gradcu tega ni bilo. Pričel sc je štrajk na besedo od delavstva plačanega hujskača in štrajkarje v boju ni vodila druga misel, kot sovraštvo proti krščanskim mizarjem. Bilo jih je med njimi precej, ki jim je to presedalo in zato so imeli dan na dan boje s svojimi somišljeniki. Tekla je kri, ko so št raj kar j i napadli treznejše elemente, ki se niso hoteli pokoriti bedasti komandi. Da štrajk s takimi sredstvi ni mogel roditi uspehov, je jasno. Petnajst tednov so štrajkali in polovica sodru-gov jim je ušla iz njihove strokovne organizacije, kjer se tako spoštuje svoboda, enakost in bratstvo. Veljal jih je ta štrajk 80.000 K, kar smo izvedeli iz zanesljivega vira. In uspehi? Zadnje dni so hodili nekdanji levi vsi skesani okrog mojstrov in jih vabili k obravnavi. Mojstrom se ni nič mudilo, ker škoda, ki so jo zaradi štrajka imeli, ni posebna, vendar so se udali in jim predložili svoje zahteve.
Mojstri so dovolili, da smejo štraj-karji zopet na delo tja, kjer je prostor; zahtevali pa so odločno odslej mir v svojih delavnicah in na cesti. Vsak mizar naj bo organiziran tam, kjer sam hoče in tudi glede bolniške blagajne se sodrugom prepov^ terorizem. Ker so se pa mojstri naučili, koliko veljajo pogodbe na »častno besedo« pri rdečkarjili, so vso stvar tako uredili, da bo imela sodnija besedo pri vsaki kršitvi pogodbe. Rdeči junaki so vse podpisali in Bog ve, če se ne bodo sedaj še bahali z uspehom.
Udarec, ki si ga jc zadala graška rdečkarija s to stavko je tako hud, da bo imel trojne posledice. Kaj ie 80 tisočakov; saj je prav, da so jih dobili delavci nazaj, a moralna zguba je
ra. Al pa če težku hodja, pa kar u usak čevel ene dve urehuve lešine, pa uja teki ket. zaje.«
»Zakaj m pa teea niste že preh pu-vedal? Če b jest tu vedu, de urehuve lešine u čeule pumagaja, de člouk loži teče, b s marskašna bridka urca pršpa-ru tekat, ke sm pu ukolc ageteru za vulitve. No, pa tu m znia še zmeri prou pridet zatu, ke kelur ma douh ježek, more mt tud ume nuge, drgač jc zajn falen. Za tega vola vam jest dons vaša pregreha udpestim in przanesem, de vas na um oncajgu in vas pustu štra-fat, ampak---«
»Še enkat nej m prideja h moj korb, pa jm um korba iz češplam ured u betica zagnala,« zaslišem naenkat spet upit, ena brajnuka mal naprej ud placrešpehtarja.
Na, kua se je ^a- *pet tle zgudl? Dons je pa ceu plaC rebeliš, sm s mislu in stopu mal naprej pugledat, za kua in kumu ublebuje brajnuka cela korba češpl. Pa sm biu že prepozn. Tist, ke je brajnuka tku zjezu. ja je že naprej ud-kuru; sam ena hlačnea sm še vidu izza lemenatuga vogla.
»Kua pa je biu?« prašu sm zatu tista ta zjezena brajnuka.
»Kua je biu? Tist, iz ta zavihanem nusam, ke prauja de na umkoštenge drugeh tist »Jutr« vn daje, hod že ene par jutru tkula ukul deseteh tlela pu plač, stika pu korbah in pukuša sadje ud ta perve brajnuke pa du ta zaclnri, kupu pa ni še nekol za en fick. Tku se lepu usak jutr zastojn sadja na-fruštka, mi morma pa tlela štontgeld in druge dauke plačvat, pa sekirenge prenašat, takele balamute pa lepu lenoba in sebe paseja.«
»Pa veste, de jo tist ud »Jutra«?« '<
hujša. Mi pa imamo sočutje z njimi, ker vemo, da so bili povečini zaslepi ljenci, ki so verjeli in računali na drugačen konec. Kaj bo rekel »Sloven. ski Narod« sedaj, ki je tudi pomagal hujskati, ne vemo. Vemo pa, da si bo odslej marsikateri Slovenec, ki je mis. lil da je našel v graški soc. demokraciji zvezdo - rešiteljico, dobro premislil, predno bo šel zopet v boj s temi ljudmi proti nekaterim Slovencem, ki so odločili to pot zmago krščanski stvari.
ObCinske volitve v Spodnji SiSKi.
Bum, bum trara! Halo ljudje! Hej Šiškarji! Oglejte si cirkus! Liberal. ni politični cirkus! še nikdar kaj tacega! Halo skupaj v soboto zve. čer! Predstavijo se Vam kan. clidati narodne napredne stranke! Občudovanja vred. n i ljudje! Šiška še ni videla kaj ta. kega! Pi-edstavijo se Vam ljudje zvest* ga narodnega prepričanja! Ljud> je, možje svetovno znani in nepre, k o s 1 j i v i na gospodarskem polju, Bum bum trara! Ali niso ti možje velikega pomena za sloven, s k i n a r o d ? Ali se še spominjate njihovega vrlega dela na narodnem po. lju, ko so imeli pred tremi leti občinsko upravo v Spodnji Šiški v svojih rokah? Ali si niso neminljivo slave pridobili? Glejte, saj vendar to so oni mož, j e , kateri so vodili občinsko upravo po. polnoma v nemškem cluhu, pri kojih je bilovse uradovanje nemško, kojih nemški v 1 o ž. ni zapisnik šc danes jasno dokazuje, da so bili »Slovenci«. Ljudje, možje, če bode kdo rešil slovensko narodnost in če jo je sploh mogoče rešiti, je gotovo to, da jo bodo rešili ti možje, pristaši narodno napredne stranke po domače liberalci. Bum, bum trara! Oni so pa tudi veliki gospodarji, kojih gospodar, stvo je bilo tako čisto, da so pustili čisto prazno blagajno. Ti možje zidali so Vam šolo; šolo prei veliko, tako, da so jo mora, li danes napraviti za eno nadstropje m a n j š o. In vse to ne stane nič. Bili so pa tudi pametni gle. de vodovodnega vprašanja, oni so bili proti vodovodu. In tako je prav! Kaj bodo šiškarji pili vodo, saj je vina zadosti. Kaj bi pa potem bilo iz gostila pri Moharju, Štepicu, AnčnU k u ? Kdo drugi podpira še to obrt, kakor edino kandidati narodno napredne stranke, ko rešujejo svojo visoko polk tiko pri rujnem vincu. Kdo jc naredil Šiškarjem velike ceste, kdo je svet drago plačal za razširjenje cest, kdo je dotični denar vtaknil v žep? Vse to storili so naši napredni kandidati in njihovi pri, staši. Možje, volilci, rcciteče to ni gospodarstvol
Tako je in tako bi se moralo glasiti iz ust napredne stranke, ko postavlja svoje kandidate. ZgorajŠnje priporočilo bilo bi edino pravo. Ljudje, koji so svojedobno vladali v občinskem zasto-
»Kaj na um vedla? Sej že del časa; najnga aufposam, kuku hod ud korbe du korbe in natepava sadje, kokor de b ga me zastonj duble. Učaseh pa še en mejčken čluveček iz enmo psičkam iz nim prkreula in uba tku sadje natepa-vata, kokr de b že šternajst dni nč na jedla. No, h men že vem, de jh več na bo. Dons sm mu že puvedala, kar mu gre.«
»Tok, en mejčken praute, iz enmo psičkam hod iz nim? Tu je pa gvišn
Amba---«
»Ja, ja; maja prou! Amba, Amba; sa mu reki tistrnu!«
»šlište; tu ste s pa ene dva hedu navama čluveka nakupal za souražn-lce. Jutr vas uja mel že u »Jutre« in vas uja tku strgal, de se ute sami seb smi-led.«	g
»Prava reč! Sej se je že zadnč tud enkat tist ta prsmojen »Jutr« zagajnu u Trnoučanke zatu, ke ga je ena pu rok krcnla, ke ji jc tou tucl use pu korb prebrklat; pa kua se pa Trnoučanke brigaja za »Jutr«. Kedr sc »Jutr« al pa »Narud« kej ubregata ub nas, jest lepu primem uba, jh lepu skp zraunam in se najne usedehi; zraven s pa mislem: zdej se pa pumenma, če se mata kej iz mana za pument.«
»Brava! Ta je pa dobra! Tu je res ta nar bulš prpumuček, de se takem sapa zapre, čc se na.jne usede.«
»No, vidja!« m je rekla brajnuka, ke me je unikala, kokr kašnga dohtar-ja. »Pa nej še uni tku nardeja, kedr so u »Jutr« al pa »Narud« na nh spravu.«
»Um puskusu. Scer pa iz prpumoč-kem za sapa zaperat kašnmo maulmo-liari ni nekol u zadreg
Boltatu Pena i? Kudeluga,
pu v Sp. Šiški, koji nosijo neizbrisen pečat, protinarodnosti, ko jili krivci a je, da se je ustanovila š u 1 v e r a n j s k a šola, kojih krivda je, da je vodovod prišel v roko zasebnikov, si upajo po njihovih glasilih ape-lovati mi občane, sklicujoč se na svoje narodno srce in izborilo gospodarstvo. Taki ljudje, ako nosijo le šc količkaj čuta poštenosti, morali bi se skriti in ne hoditi na solnce. Žalostno bi bilo, ako bi Siškarji verjeli ljudem te strn je. In kakor kaže je tudi še šišenski občan toliko zaveden, da ne bo šel dne 21. t. m. ko se vrše občinske volitve, volit te ljudi.
Šišenski volilci, vsaj oni, ki imajo zdravo pamet in bister um, kateri imajo ljubezen do svoje občine, kateri res slovensko mislijo in kateri imajo pred očmi blagor občine z gospodarskega stališča, oddali bodo nedeljo dne 24. t. m. vsaj v I. razredu svoje glasove nastopnim neodvisnim samostojnim kandidatom: Janez Zor man, posestnik ; Alojzij Zaje, posestnik; Fran Zaje, c. kr. fin. svetnik; Karol Javor še k, učitelj; Fran B o r š t n a r , adjunkt. južne železnice; Anton Pogačnik, posestnik; Ivan Petek, nadrevident južne železnice ; Peter K o s 1 e r , posestnik; I v a n K1 e m e n č i č , posestnik; Jernej Štele, posestnik. — Namestniki: T v a. n K r a 1 j i č , telegrafist državne žel. v p.; Vaclav Ilole-ček, strojevodja; Andrej Golar, nadsprevodnik; A n ton Javoršek, nadučitelj v p.; J o s i p II a j n e r, posestnik.
Volilci, možje, to so kandidati, katerih naloga bode, delati pametno gospodarsko politiko v Sp. Šiški. Zato glasujte za nje I
Idriiske novice.
i Dekanijski shod so imele naše Marijine dekliške družbe v nedeljo 17. septembra. Vkljub najneugodnejšemu vremenu za tako priliko, so poslale vse kongregacije v dekaniji in gomjeloga-ška Marijina družba številna zastopstva. Za kongregacijsko gibanje v naši dekaniji je bila ta nedelja zelo pomenljiva. Vršil se je sestanek za sestankom, čas je bil prekratek. Popoldne je idrijska kongregacija priredila v Didi-čevi dvorani majhno, a krasno zabavo s petjem, dekla,macijami in lepo igro »Marijin otrok sem«, ki se bode gotovo tudi drugod udomačila Med odmorom se je oglasil tudi naš organizator gosp. Janez Kalan ter s kratkim zabavnim govorom spravil vse v najboljšo voljo. Lepe nedelje smo se veselili, tudi uspeh bode imela, ker so se kongreganistinje ločile nanovo poživljene za sveto stvar.
i Občinska seja dne 20. septembra je hila deloma burna. Poglavitne točke dnevnega reda so bile podpore dijakom - visokošolcem, pritožba bivšega župana Josipa Šepetavca v zadevi povračila. občini v znesku 8193 K 62 v in ponudba Matevža. Moravca, za nakup stavbišča za mestno klavnico. Začetkom seje je naznanil župan Štravs, da ne bo nič z nasvetovano poštno zvezo Idrija—Črni vrh—Ajdovščina. Ko so prišle na vnsto prošnje idrijskih dijakov za podporo na visokih šolah, sta stavila, občinska odbornika Kristan in Ivan Kavčič umesten predlog, naj se o prošnjah razpravlja v tajni seji. Večina je mislila., da se hote odborniki S. L. S. s tem odtegniti javni kritiki. Spoznali so pa hitro, cla se motijo. Občinski odbornik, nadoskrbnik Vitouš, namreč izjavi, naj se le javno razpravlja, če večina odbornikov to zahteva, kdo je vreden podpore iz občinskega denarja. Predloži naj se torej spričevala o študijah prosilcev, dosedaj podpiranih, ker se podpore dajejo dijakom le tedaj, če se kažejo uspehi v študijah. Sedaj jc bila večina v zadregi in marsikdo jc želel, da bi se ta razprava vendarle tajno vršila, kakor so predlagali odborniki S. L. S. Denarja je na razpolago še 380 K, prosilcev pa je 14. Končno je bilo sprejeto, da se razdeli letos okoli 850 kron, čez proračun torej okoli 500 K.
i Bivši župan Josip Šepetavec ni bil zadovoljen, ker je sedanji župan zahteval, da on poravna znanih 8193 K 62 h, ki jih jc neopravičeno pod njegovim vodstvom izdalo županstvo za hišo št. 509. Zato se je pritožil na občinski odbor. Notar Pogan je predlagal, da sc gre preko te stvari v dnevnem redu. Razprava je bila o tem predmetu dolga. Videti jc bilo, da nauprednjaki še vedno žele, oziroma obžalujejo, cla jim ni šlo po sreči s čitalnico na občinske stroške.
i Naprodaj ima. Mat. Moravec parcelo štev. 433 svojega zemljišča. Napreduj ak i žele na tem mestu novo klavnico. Župan je naznanil občinskemu odboru, da je do novega leta na ponudbo m3 po 2 K 50 h, po novem letu Pa da sc bo svet podražil. Kakšnega
mnenja je velik" del občinarjev glede klavnice, je že znano. l)o pravega sklepa glede nakupa ni prišlo, sklenilo se je lc, da županstvo sporoči deželnemu odboru, po čim cla ie Moravčeva njiva, ker o tem župan ni poročal v zadnji seji.
i Glede draginje se jc odbor posvetoval pri »slučajnostih«. Sklenilo se je, da dobi mestna blagajna na razpolago gotov znesek, s katerim nakupi v večjih množinah najpotrebnejša živila, kakor krompir, fižol in drugo in jih potem za lastno ceno oddaja občin-ccm. To poslovanje naj bi nekako nadzoroval poseben odsek 6 odbornikov, ki so bili izvoljeni iz vseli strank. Sklenilo se je tudi poslati deputacijo 3 odbornikov vseh strank pod županovim vodstvom k c. kr. rudniškemu ravnateljstvu, ki naj prosi, cla dobe dolavci dra-ginjsko cloklado.
i Tudi pri nas so v nedeljo napravili shod in obhod proti draginji. Shod je bil dovoljen, obhod po mestu pa prepovedan. Po govorih razpaljena množica se pa za to ni zmenila, zato so korakali skupno po ulicah. Žandarme-rija, je storila svojo dolžnost, in ker nekateri niso marali slišati zopet nega opomina za razhod, bodo najbrž še posledice nastale. — Da. je res draginja, to občuti vsak. Saj so obrtniki v zadnjih 10 letih za tretjino poskočili v cenah, enako tudi delavci. Zidarji so delali za 3 krone na dan, sedaj zahtevajo 5 kron. Da se kmetu še slabše godi, je znano. Zato hite ljudje iz dežele v mesta ali Ameriko. Da se draginjo lažje prenese, štedi vsak in dvakrat kronco obrne, predno jo izda za potrebno stvar. Pri nas je to v javnosti drugače. Dra^ ginjo si sami napravljajo, potem pa protestirajo proti njej. Naj par zgledov osvetli. Leta 1909. bi bili imeli lahko osmi dekliški razred, a se združeni liberalci in demokrati niso ganili. Otvo-ril se jc pouk pri uršulinkah 1. 1910., a so protestirali in ga uničili. Sedaj pa pošiljajo k nunam na Koroško svoje hčere in plačujejo več stotakov letno za njih šolanje. A to niso kaki »klerikalci«, temveč socialni demokrati in liberalci. Naj imena govore. Anton Ko-gej je gostilničar. Pri njem se vrše shodi in diskusije soc. demokratov, on sam je z dušo in telesom njih pristaš, a je to jesen poslal svojo hčer k nunam v Maria. Saal. — Josip Rupnik, usnjarski mojster, je bil njega dni liberalni mestni odbornik, če je on glasoval proti nunam v Idriji, ni znano, a da je pristen naprednjak od nog do glave, je še vselej priznal, in vendar ima že več let hčerke pri nunah. Če še omenjamo čevljarja Bratuša in bukvoveza Cini-burka, oba naprednjaškega mišljenja, ki sta tudi oba poslala hčerke na Koroško, menimo, da. dovolj kaže nezna-čajnost naših vodilnih glav in da se osmešijo, ko vpijejo proti draginji. Saj bi bil vsakteri od navedenih prihranil najmanj 400 kron na leto, ko bi bila hčerka k nunam v Idriji hodila k pouku. Pa imenitno se je zdelo njih voditeljem protestirati proti nunam v našem mestu, zato so sedaj posledice, katere povzročajo hudo draginjo. A naj-brž boclo navedeni pri kakih volitvah zopet glasovali za one, ki so jim draginjo napravili in sedaj pa shode in obhode prirejajo.
Drugi markantni zgled, kako se draginja odpravlja, imamo z mestno hišo št. 509. Ravno sedaj pritiskajo na naše odbornike v občinskem svetu, naj dovolijo, da se zida v pritličju velika krasna, dvorana.. Zatrjuje se, da bode vsem pristopna, a imamo žalostne izkušnje z obljubami naših nasprotnikov. Na istem mestu se je zidala prej na občinske stroške lepa. prostorna dvorana, a, si jo je z notarskim pismom kar Čitalnica vzela za 25 let proti mali odškodnini. Druge stranke tja niso imele dostopa. — Ali res tako manjka v Idriji dvoran za veselice ali za sliotlc? Poglejmo malo naokrog. Znana jc pi-varna pri Črnem orlu, tam zborujejo večinoma soc. demokrati. V telovadnici naše realke prirejajo redko svoje veselice liberalci. Na prošnjo rudarjev se jim staro gledališče prepušča za. razna shajati ja. Štraus jo pred nekaj loti zidal svoj »salon«, a. večinoma, prazen stoji, ker v petih letih je bil komaj enkrat tam shod. Didič je v hotelu omislil elegantno in prostorno dvorano z gledališkim odrom. Ker je tu javna gostilna, imajo dostop vse stranke; jim je še na razpolago lepa. veranda in galerija ter še več postranskih sob, ako bi se le preveč ljudstva nabralo. Zunaj Idrije jo zidal Murovee veliko dvorano, a komaj enkrat na leto prirede socialni demokrati ondi svojo veselico. Toraj primeroma za Idrijo dvoran več kot preveč; razun Didičeve. skoraj vse prazne stoje. Iu vendar hočejo na občinske stroške, z žulji rudarjev, zidati novo dvorano, ln ti ljudje vpijejo, da jc draginja! Stotakc in tisočake proč
mečejo in tožijo, da. je vse predrago, da
ni niouočo shajati. Na eni strani kažemo, da gladu uirjemo, na drugi strani sinamo denar kakor bogataši, katerega nam kakor kaže, ne bo še zlepa zmanjkalo. Vedno je tu kak višji uradnik od ministrstva. Ta sove povpraša tudi po socialnem stanju. A ko sliši, kako se gospodari in denar proč meče, no bode kaj ugodno poročal o našem bednem stanju. Mislil si bode, da jc v Idriji kakor na Dunaju. Tam so v nedeljo vdrli v prodajalno revnega branjevca, pa mu raznesli in uničili vso njegovo drobnarijo, a veletrgovcev Judov kar mrgoli, lam pa niso napravili nobene škode. Rotšildovim palačam niso pobili nobene šipe, medtem ko so drugod napravili obilno škodo. Stvar jo naročena od višjo strani tudi v Idriji, si bode mislil referent, kakor na Dunaju. In zadnjič je še naš župan predlagal, naj se vele-tržce obdavči, da se draginja, prenreči; kakor kažejo a- dejanju sodrugi, bode vse drugače, kakor naši voditelji tu rudarjem govore.
i Mesečna predavanja in zabavo
pričenja Katol. delavska družba prihodnji mesec. V nedeljo 1. oktobra bode ob 7. uri zvečer v Didičevi dvorani predaval gosp. dekan o drugi invaziji Francozov v Idrijo leta 1805. Gradivo do seda.j še ni bilo nikjer obelodanjeno, ker se črpa počasi iz arhiva v gradu in župnišču. Že ko je prvikrat predaval o tvarini »Francozi v Idriji leta 1797.«, je bilo zanimanje splošno in se je prosilo, naj se gotovo razglasi, kadar se bode o tem predmetu nadaljevalo. Zato se teden prej razglasi, cla. se u streže tudi onim, ki ravno niso člani Kat. del. družbe. Najbrž bode tudi kratka igra in petje. Vstop je prost.
Tržiš ke novice.
Društveno. Režiserskega tečaja v ljubljanskem Ljudskem domu so se udeležili mi-noli teden dva člana in dve članici izobraževalnega društva sv. Jožefa.
Protestantske brošure je prodajal po tržiškem okraju te dni nek agent. V veliki zalogi je imel brošure »življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa" po evangelistu Lukežu. Prodajal jih jc po 8 v. Govoril je kot pridigar, češ da se mu gre za zveli-čanje duš. Na ta način se mu je posrečilo prodati več knjižur, katere je spisal znani češki protestantovski pastor Chraska. Povedati je treba ljudstvu, da bodo pokazali takim protikatoliškim raznašalcem vrata.
Občinske volitve v Tržiča. Pod tem
naslovom je prinesel »Slovenski Narod" z dne 14. t. m. nek dopis, v katerem se zaletava v škofa in tržiškega župnika. Iz najzanesljivejšega vira smo izvedeli, da je do-tični dopis v kolikor se tiče imenovanih dveh gg. popolnoma izmišljen in neresničen. »Neznani" dopisnik naj se o vsaki stvari naj-prvo dobro prepriča in potem šele piše v časnike. Z neresnico se pač ne koristi dobri, narodni stvari. To v pojasnilo tistim, ki preradi verujejo raznim liberalnim časopisom.
Odpadel je od vere strojevodja tržiške železnice Boškovič. Mož je štajerski Slovenec, pa se je ponemčil. Že pri ljudskem štetju je označil sebe in svojo rodbino za nemško. Sedaj bo našel pravo srečo in mir vesti v protestantizmu. Katoliška cerkev ne bo pretakala solz po njem, luteranski pastor dr. Hegeman se pa lahko veseli svoje nove »zveste" ovčice.
Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo 1. oktobra v društvenih prostorih sv. Jožefa veselico s petjem ln splošno priljubljeno veselo igro v treh dejanjih »Občinski tepček". Začetek bo ob pol osmih zvečer. Vstopnice se bodo prodajale v trgovini g. P. Gregorec na trgu. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Po svetu.
Rudar zadel glavni dobitek. IZ
Prage poročajo: Glavni dobitek srbskih tobačnih srečk v znesku 75.000 frankov jc zadel nek nemški rudar iz Dobr-zana. Banka, pri kateri je kupil srečko na obroke, je poslala svojega uradnika v Dobrzan, da bi obvestil rudarja o nepričakovani sreči. Dobil ga jo, ko se je ravno vračal z dela. Še isti večer sta odpotovala v Prago, cla je podpisal razna pooblastila za dvignjenje dobitka. Omenjeni uradnik je nastanil rudarja v nekom hotelu, kjer pa ni spal na postelji, ki se mu je zdela, prelepa, temveč na predposteljni preprogi. Drugi dan se je vrnil domov s predujemom 5000 K.
Ne kopiji jame drugim, da ne padeš sam vanjo. Poroča so o smešnem dogodku z žalostne krvave nedelje na Dunaju. Nek čevljar iz Oltakringa., ki pa jo že davno zrastel nad mladoniškn, lota,' jc preteklo nedeljo načeloval neki tolpi, ki je razbijala in pustošila po dunajskih u lira h. Ko se je čevljar vrnil s svojega »zmagoslavnega« nohoda do-
mov .je našel svojo ženo v obupnem
joku, kajti njegovo lastno delavnico sa mu ljubi sodrugi popolnoma opust/ošilj in močno poškodovali.
Škof — rešitelj, škof v Rodezu, msg. Ligonnes, je videl, ko jc šel na iz* prehod z dvema učiteljema, kako drvi po ccsti »plašen konj z vozom, na kate. rein ste bili dve ženski. Pogumno jfl skočil konju nasproti, ko je drvil proti nekemu bregu, zgrabil ga je za uzdo tei ga končno obvladal, ko ga je povlekel konj še kakih 30 metrov naprej. PriMi telo občinstvo je pogumnemu škofu priredilo burne ovacije.
Zračna pošta med Parizom in Lon« donom. Kapitan VVindham namerava uvesti zračno pošto med Parizom in Londonom.
Velik dobitek v loteriji. Nenavaid« no velik dobitek je zadel v mali loteriji na Dunaju pri zadnjem vlečenju 16. t m. nek igralec, ki je na številke 6, 32 ifl 42 stavil terno - secco 20 K. Dobitek znaša 4800krat večjo vsoto od vložka^ to je 96.000 K brez odtegnjenih davkov( Ti znašajo 14.400 K. torej je čisti dobitek 81.400 K, ki ga je srečni igralec žfl dvignil.
Milijonska dedščina v vinarjih. V
neki mali ogrski vasi je pred dnevi umrla neka vdova, ki je zapustila pr©. moženje k"og milijon kron v dvavinarv skih in dvajsetvinarskih novcih. Njeni sorodniki niso imeli nobenega pojma a njenem bogastvu, ker je živela zel« zmerno.
Z letalnim stroiem okoli sveta.
Francoski aviatik Manet, namerava s svojim prijateljem Millionom poleteti z letalnim strojem okoli sveta .S poleti hočeta pričeti v severni Francoski in jih nadaljevati preko Španske v Alžil ter preko Tu niša v Egipt, od kode! hoče dospeti v Indijo. Tu bosta prire< jala polete ter polagoma preko otokom dospela v Avstralijo. Konec potovanja bi tvorili poleti v južni Ameriki in v Evropi. Namen tega potovanja okoli sveta je, pokazati uspehe francoska aviatike vsemu svetu.
Tiskarske napake. Pavel Adam, eden najduhovitejših francoskih pisateljev, je napisal o tiskarskih napakah to-lc: »Tiskarske napake so pogrešiko ki jih ne najde niti stavec, niti korek« tor, marveč saimo čitatelj. Narodi trpe za pregrehe svojih vlad, a uredniki trpe za napake, ki jih niso zakrivili. Tii skarske napake spadajo med neizogil* ne posebnosti vsakega tiskovnega pro* izvoda, ki mora biti hitro gotov. Marši« katera vest, ki bi je vobče nihče ne či« tal, postane šele vsled tiskarske napak« vredna čitanja. Dokler bo obstojala godba, bodo obstojali tudi neharmo. nični zvoki in dokler se bo tiskalo, bodo na svetu tudi tiskarske napake. Dragi čitatelj, ne išči tiskarskih pogreškov in vedi, da ni povsem brez napake niti list, ki ga čitaš, niti tisti, ki ga je na* pisal, ali niti tisti, ki ga — čita!«
Izredna zbirka. V Gentu je umr] nek bogataš, ki je zapustil svojim dedi« čem zelo redko zbirko, namreč zbirko gumbov. Možakar je zbiral k nenavad« no pridnostjo vsakovrstne gumbe ia vseh časov od 9. stoletja, do zadnjih let* Zbirko cenijo na 200.000 frankov, go, tovo pa je nabiratelja veljala še enkrat več. V tej zbirki so gumbi polkov vseh evropskih držav, gumbi z obleke Ka. rola. Velikega do gumbov z uniform Napoleona I., gumbi iz lesa, slonove kosti, stekla, bakra, cinka, srebra, zlata in diamantov. Res originalna zbirka, ki čaka. sedaj enakega čudaka.
Čebele — vremenski preroki. Prit morski čebelarji poročajo, cla so opustile letos čebelfe nenavadno zgodaj svoje redno letno delo. Ustanovile so se že večinoma v panje, katere so že sedaj skrbno zalile s smolo in voskom, Izkušeni čebelarji trdijo, da slutijo če« bele letos zgodnjo in hudo zimo.
Nenavadna posledica letošnje vročine. Iz Vladivostoka poročajo: Nenavadna vest je prinesla ameriška ladja »Beard*, lei se je pred dnevi s svojega potovanja vrnila v New Vork, da se namreč taja led v Beringovem prelivu. Izredna vročina mi« nulega poletja se je čutila tudi v Beringovem prelivu, ki je navadno vedno na debelo zamrznjen, in z začudenjem je videlo moštvo ladje »Bread", da je namesto prejšnjih ledenih mas na morju prosta vožnja. Nek« druga ladja amerikanske vlade to vest po* polnoma potrjuje. Gre za neko križarko, ki je v polarnih vodah prevozila na potovanji! skoro 10.000 morskih milj in je našla po« vsod izredno talenje ledu. Kako daleč do tečaja je vplivalo gorko poletje, se seveda ne ve; vsekakor pa bi bila za polarne raziskovalce ugodna prilika za potovanje skozi Beringov preliv dalje proti severu.
Poškodovane dunajske šole. Na Dunaju bi se imel pričeti pouk v Ljudski šoli na Hoferjevem trgu v sredo. Ker pa poškodbe v šoli izza zadnjih nedeljskih izgredov, še niso popravljene, je bil začetek šolskega leta v iej šoli vnovič preiožen. Tudi v raznih drugih šolah, ki jih je m
nedeljo napadel dunajski soclalno-demokrat-
ski mob, se še ni pričel pouk, ker repa-nture še niso izvršene. V nekaterih šolah je začetek šolskega leta preložen na nedoločen čas. Kolikor se je dognalo so izgred-ciki povzročili na šolah v 16. dunajskem okraju za 20.000 K škode. Kdo jih bo plačal? Ali ne dunajski davkoplačevalci? Draginja bo po mnenju socialnih demokratov zaradi tega seveda manjša.
Poidnevni šolski poduk v New i~or*u. Poduk v newyorških elementarnih šolah se je pričel 11. septembra. Nad 80.000 šolskih otrok bo imelo samo poidnevni poduk, ker so šole prenapolnjene in za nova šolska poslopja nimajo denarja.
Mednarodna brzojavna tekma. V zadnjem tednu meseca avgusta se je vršila v Turinu mednarodna tekma v praktičnem brzojavljenju. Pri tekmi so bile zastopane vse evropske države; bilo je nad 300 tekmecev. Tudi avstrijska brzojavna uprava je bila zastopana z 20 udeleženci. Poleg tega je k tekmi tudi železniško ministrstvo poslalo svoje zastopnike. Uspeh pri tekmi je bil za Avstrijce izredno ugoden. Od 20 uradnikov avstrijske brzojavne uprave jih je bilo odlikovanih 5 z zlatimi, 2 s srebrnimi in 3 z bronastimi svetinjami. Poleg tega so pa i)rejeli skupno v denarju 1100 frankov kot nagrade. Ta uspeh je še tembolj vreden vpošteva-11 ja, ker je za časa tekme vladala naravnost tropična vročina, dostikrat do 38 stopinj Celzija.
Živinska kuga na Zgornjem Avstrijskem. Na Zgor. Avstrijskem se vedno bolj širi živinska kuga na gobcu in parkljih. Doslej je obolelo na kugi 4300 glav goveje živine, od katerih jih je 15 do 20 odstotkov podleglo bolezni, medtem ko je zopet na drugi strani produkcija mleka za več mesecev skoro jjopolnoma nemogoča. Vsaka kupčija z živino jo prepovedana in ne sme se vršiti noben živinski semenj.
Velika poneverjenja. Iz Avgsburga poročajo, da je prokurist bavarske dis-kontne banke, lletzler, poneveril nad milijon mark. Pri neki banki v Bru-selju je naložil defravdant, ki je pobegnil, 500.000 mark zase, a so vsoto oblasti zaplenile.
Družinska drama. Iz Hanovra poročajo, da je na gradu Ricklingen ustrelil graščak in slikar Huver vsled financielne stisko svojo ženo in Dietnega sina, nakar se je obesil.
Zverinski oče. V Dobrin ju je povila kmetica Hrisekica trojčke. To je pa moža tako razjarilo, da je ubil s sekiro ženo in dva novorojenčka, tretjega je rešila babica, ki jo je zverinski oče nevarno ranil, sam. pa pobegnil in skočil v Dravo, kjer je utonil.
Izbruh Etne. Iz Katanije poročajo: Udeleženci ekspedicije za rešitev prebivalcev v observatoriju na Etni pripovedujejo o svojem pohodu na bruhajoči vuikan sledeče: »Morali smo se boriti z velikimi težavami ter smo bili včasih v veliki nevarnosti. Ko smo prišli v bližino glavnega žrela ,so začeli naenkrat puhteti nasproti strupeni plini iz odprtine. Zgubili smo že vse upanje na rešitev, ko je močan vihar odgnal strupene pline na nasprotno stran. Došli smo k observatoriju, kjer smo našli profesorja Zaccara nezavestnega.« Zadnja poročila trdijo, da se lava izliva iz ognjenika z novo silo. Velika vodna kotanja v Linguaglossi je popolnoma napolnjena z lavo. Park in gozdovi mar-quia di Majorana so opustošeni. Pepel-nati dež pada v velikem okrožju na zemljo. Samo ciklon je napravil v nasadih citron nad milijon lir škode. Prebivalstvo je zelo razburjeno.
Umor pri igri. V Aradu je kavar-nar Ludevik Frankel ustrelil trgovskega nastavljenca Trajana Bogdana, ki je komaril, ko je kavarnar igral na karte. Pri igri so se sprli; Bogdan je potegnil nož, a kavarnar revolver. Tako je bila nesreča gotova, ker se ni upošteval predpis: »Kibic, jezik za zobmi!«
Kolera. Na ogrski pusti Sinatelep jo obolela na koleri ena oseba, ki je umrla. Nadalje so obolele na Ogrskem za kolero še tri osebe, ena v stolici Mo-son, druga v Faiszu, tretja pa v Novi Pošti. V Dragi in na Sušaku traja kolera naprej. Dozdaj je obolelo na koleri 15 oseb, med njimi jih je umrlo 9. V tr-satski bolnišnici opazujejo zdravniki 40 oseb. Občino Drago so popolnoma izolirali. Iz Zagreba »o poslali v Drago na nomoč 5 zdravnikov. Tvorniški delavci i7. Drago in Sušaka, ki delajo na Reki, m pot dni kontumaeirani.
Poznanjskim Poljakom se obečajo boljši časi? Za višjega predsednika v Poznanju je imenovan državni podtaj-nik Schwarlzkopff, čegar politična načela so daleč od hakatistov. »Berliner fageblatt« piše, da jc sedaj v Poznanju pričakovati spravljive politiko.
Podraženje Čokolade in sladkornih izdelkov. Z ozirom na podraženje sladkorja, kakor tudi vseh druerih surovin.
je sklenil v nedeljo 17. t. m. v Pragi občni zbor osrednjega društva avstro-ogrskih tovarnarjev čokolade ih 'silad-kornih izdelkov, da podraže zaenkrat svoje izdelke za 20 v. pri kilogramtl. To podraženje stopi takoj v veljavo.
Potres v Castarici. Potres jo razrušil Toro Garillo. Ognjenik Poas bljuje. Boje se za Panama-prekop.
Podraženje mila. Tvorničarji mila napovedujejo, da podraže milo za 2 do 3 K in da nameravajo še bolj jiodražiti milo.
Sedemletna dečka spekla petletno deklico. Iz Halle ob S. poročajo: V Nie-derodeleben sta dva sedemletna dečka napravila ogenj na polju, da bi pekla krompir. Neko petletno deklico, ki je bila v njuni družbi, sta pa držala blizu ognja, da so ji lasje popolnoma pogoreli. To sta ponavljala tako dolgo, dokler ni ubogi otrok utihnil. Ko so končno prišli zraven odrastli, je imela deklica že tako hude opekline, da je kmalu nato umrla.
801etnica uglednega italijanskega škofa. Iz Milana poročajo: Italijansko časopisje se spominja v dolgih Člankih SOlotnice škofa msgr. Bonomelli, ki jo je praznoval 21. t. m. in ki je znan vsled svojih naprav za izseljence. Kra-Ijica-vdova je poslala škofu ob 80. rojstnem dnevu zlat kelih.
Cel grad bodo prepeljali preko morja iz Angleškega v Ameriko. Iz Londona namreč poročajo, da je grad Tatterschall, najlepšo angleško stavbo, ki je bila sezidana leta 1440, kupil nek amerikanski milijarder, ki namerava grad dvigniti iz tal ter ga prepeljati s posebno ladjo v severoameriške Združene države.
Koliko bi veljala italijanska eks-pedicija v Tripolis? Iz Milana poročajo, da je poslanec Delissont proračunal stroške eventuelne italijanske ekspedicije v Tripolis na eno milijardo lir. Italija bi rabila za ekspedicijo nad 100 tisoč mož in 20.000 mož kolonialnih čet.
Tizianova slika odkrita. Iz Edin-burga poročajo, da so tam zasledili Ti-zianovo sliko Karola V., o kateri že sedem let ni bilo nobene sledi. Ponudili so jo na prodaj ameriškemu milijarderju Morganu.
Tovarna razstreliv zletela v zrak. Iz Brescie poročajo, da je pri Montichi-arijo zletela v zrak velika tovarna razstreliv. Pet oseb je bilo ubitih, 12 težko ranjenih. Med mrtveci je tudi iz-najditelj razstreliva »Imperial< ki ga je italijanska vlada rabila za polnjenje granat.
Fotografiranje v spanju je najnovejša moda. ki je naenkrat našla mnogo odmeva med londonskimi ekscentričnimi ljudmi. Čudna ta ideja ima svoj izvor v Ameriki, po kateri tudi močno diši in kjer se je kmalu udomačila. V spanju se pustiti fotografirati je baje tako privlačno, da se tenru ni mogel ustavljati drugače zelo konzervativni London, in vsak dandj, vsaka boljša dama, smatra za veliko potrebo, da se pusti fotografirati v naročju Morfeja. V izložbah odličnih fotografov se vidijo posnetki spavajočih lepotic in otrok. Vsekakor podpira novo modo radovednost, ker vsakdo hoče videti, kako izgleda v spanju. Zagovorniki teh vrsi fotografij branijo svoje mnenje z važnimi razlogi. Resnica jc, da pri fotografiji speče osebe odpade izrazitost oči, in s temi odpadejo pri mnogih osebah tudi take podrobnosti v izrazu lica, katerim se vsakdo rad odreče. Je pa zopet neštevilno ljudi, ki nosijo celo svoje življenje krinko in to sprva premišljeno, pozneje pa morda vsled navade. Spanje pa izbriše z obličja vsako pozo in iz fotografije speče osebe dobimo vtis pravega neu-metnega človeka. Kot poročajo, so se angleški listi obrnili ze tozadevno mnenje na razne kiparje in umetnike in vsi so se izjavili, da so nove vrste fotografije vsekakor zelo zanimive.
Duhovniki na pozorišču, a župani na begu. Iz Milana poročajo : Oddar je izbruhnila epidemija kolere v Berzoliju, genovskem okraju, so strahopetno pobegnili župan in vsi občinski uradniki, kot poroča list „Avvenire." Duša občinske uprave in zdravstvene oskrbe je nato postal sivi župnik Ardisone. Oblaati so mu izrekle popolno priznanje in njemu se je tudi zahvaliti, ako se je posrečilo omejiti epidemijo.
V	Lingueglietti so istotako pobegnili vsi občinski uradniki, tako da je ministrski predsednik Giolitti predlagal kralju, naj razpusti strahopetni občinski svet. Tudi tu je ostal župnik na svojem mestu, da vzdržuje red v občini, v kateri se je v velikem obsegu pojavila kolera, in da streže bolnikom.
V	mnogih drugih občinah se je organizacija bolniške oskrbe in desinfekcijske službe izročila duhovščini, ker ni hotel nihče sodelovati pri delu za bližnjega.
Služba božja na izseljeniškenl parniku. Ako se pomisli, da putuje vsako leto nad 300.000 oseb iz avstro-ogrske monarhije preko oceana, potem je vsekakor "jasno, da je velikega pomena, ako se more avstrijskim katolikom za čas prevoza ' nuditi duhovno tolažbo. Radi raznih težkoč, do-
sedaj niso mogli potujoči duhovniki služiti
na parnikih sv. maše tako, da bi ji mogli prisostvovati tudi potniki. Sedaj pa je dunajsko društvo sv. Rafaela pričelo pogajanja z izseljeniškimi družbami, da se omogoči potnikom na parnikih, biti pri sv. maši. Najprej je nato pristal severonemški Lloyd v Bremenu, lei je nabavil več mašnih kov-čekov ter naročil kapitanom, da preskrbe na parnikih dostojne prostore, kjer bi se lahko brale sv. maše in pridigovalo. Društvo sv. Rafaela je pridobilo za to stvar tudi avstrijsko parobrodno družbo »Avstro Ame-rikana", da se je odločila, napraviti na svojem velikem prekomorskem parniku „Cesar Franc Jožef I." oltar za sv. mašo. Nadalje namerava društvo sv. Rafaela nabaviti več mašnih kovčegov za uporabo onim duhovnikom, ki potujejo s pamiki iz Trsta, ter je v to svrho daroval dunajski nadškof 400 kron.
Italijanski škofi in katoliški tisk.
Škofi pokrajine Ankona so skupno izdali na svoje duhovništvo in katoliško ljudstvo pastirski list o potrebi katoliškega tiska, osobito v naši dobi, ko mrgoli javnih in skrivnih napadov na vero, cerkev in papeža. »Časopisje je katoliku tako potrebno", pišejo italijanski škofi", „da se ne more to drugače povedati kot z besedami, da zna priti čas, ako se ne bo podpiralo časopisje, ki ima varovati oltar, ko se ne bo mogel varovati niti oltar". .
Nov narod. V Ne\v York so došle vesti o naučni ekspediciji, ki ji načeluje Stephanson in ki je odpotovala aprila 1. 1908., da preiskuje arktične pokrajine na severu od angleške Kolumbije. Stephanson poroča, da je ekspedicija odkrila nov polarni narod evropskega tipa, ki še nikoli ni videl belcev. Pismo je naslovljeno na tajnika newyorškega geografskega kluba in datirano od 5. novembra I. 1910. Med drugim piše tudi sledeče: „V pokrajini, o kateri se je doslej mislilo, da ni obljudena, smo našli ljudi, ki doslej še nikoli niso videli belcev niti Indijancev. Po govoru in načinu življenja so slični Eskimom, a po fizičnem sestavu Skandinavceni. Vseh skupaj smo našli 40 takih ljudi, a dalje proti severu jih je bržkone še več. To odkritje daje povod k rešitvi dveh vprašanj: 1. Kaj se je zgodilo z ekspedicijo Johna Franklina, in 2. kaj se je zgodilo z onimi 3000 Skan-dinavci, ki so zapustili v XV. stoletju Grčn-landsko ter izginili brez sledu. Ako se to odkritje ne bo moglo spraviti v sklad z no-nim teh dveh slučajev, potem nastaja novo vprašanje: Zakaj se del prebivalcev dežele ,Viktoria" razlikuje od ostalih urojencev in odkod je njihov* evropski tip".
Znamenit poulični pevec. Veliki in znameniti pevci so bili pogosto tudi poulični pevci. Ali so pred svojo kariero peli po ulicah za milodare ali pa pozneje. Tako se pripoveduje, da je ob neki priliki znameniti španski pevec Gayarre, slavljen kot umetnik, pel na ulici za milodare. Nekega jutra je sedel Gayarre v neki gostilni v Barceloni pri zajutreku, ko je opazil na cesti dva starca, ki se jima je čitala z lica velika beda. Eden izmed njiju je s tresočimi rokami godel na gosli, drugi pa je s slabim glasom pel nekaj iz „Fausta". Glas mu je znesel kot razbita posoda, toda njegovo predavanje je dokazovalo, da se je bavil mnogo s študijem. Od mimo hodečih ljudi pa se ni nikdo nanju ozrl, še manj pa, da bi jima vrgel kdo v nastavljeni klobuk kak novec. Končno sta prenehala peti in preko njunih upadlih lic so se pokazale solze. Gay-arre je spoznal, da sta starčka umetnika, ki ju je nesreča pripeljala tako daleč, da morata beračiti. Pomislil je nekoliko, nato pa je vstal, šel k njima ter ju vprašal za njun reportoir, nakar je pričel sam peti neko arijo iz „Traviate". Komaj pa so se začuli prvi glasovi, se je začelo zbirati okoli njega občinstvo. „To je on! To je Gayarre!" Ime slavnega pevca je učinkovalo na ljudi kot magnet. Čez nekoliko je prenehal ves promet na ulici vsled silnega navala občinstva. Ko je bila pesem končana, jc Gayarre pobiral s klobukom v roki in padal je denar, zlat in srbrn. .. Gayarre je zapel še arijo iz „Seviljskega brivca", na koncu pa dodal neko špansko ljudsko popevko. Navdušenje med občinstvom je postalo nepopisno. Klobuk je bil mahoma do vrha poln, starca pa sta dobila 874 frankov.
Koliko bi veljala nemško-francoska vojna? Izračunal je to francozki častnik Lauth ter priobčil tozadevne podatke v Journalu des Sciences militaires." Mobilizacija francozke vojske bi veljala dnevno 30,652.500 frankov, a mobilizacija nemške vojske nekoliko več in sicer 36,630.000 fran. na dan. V to pa niso vračunane niti rezerve. Nemčija bi imela, ako bi pozvala pod orožje tudi črno vojsko, na dan 76.900.000 frankov izdatkov. Vojna med Francozko in Nemčijo, ako bi trajala samo mesec dni, bi povzročila Francozki 918,375.000 frankov stroškov, torej skoro eno milijardo. Ako pa bi vojna trajala celo leto, bi porabila Francozka 11,920.500.000 frankovi medtem ko bi imela Nemčija brez črne vojske mesečnih stroškov 1098,900.000, s črno vojsko pa 2.307,000,000 a letni stroški bi vnašali 13.186,800.000 ali s črno vojsko 27.684,000.000 frankov. Voina bi torej po-
polnoma izčrpala bojujoči državi, niti bi ne bilo sredstev za opomne stroške. Pri tem pa moramo šteti tudi človeške žrtve iz rasta-nek cele narodne ekonomije.
Znaki zgodnje zime. Iz Curiha se poroča: Švicarske gore je nenadoma zaj)adel sneg.
Na sledi tatov Mone Lize. Tajna pariška policija je zasledila v Bruslju tatinsko družbo, o kateri sodijo, da je udeležena pri tatvini Mone Lize, Zaprlj so že nekaj oseb.
PARLAMENTARNE ZADEVE.
Zvršilni odbor nemških svobodo, miselnih strank je sklenil, da se bo pe-čal z izpremembo vojnega ministrstva v posebni seji. Izdali so komunike, ki izvaja, da so razpravljali o vseh perečih zadevali, o draginji in o železničarskem vprašanju in o sestavi postave proti kartelom. Popoldne so konferirali načelniki z Gautschem, ki je izjavil, da se intenzivno peča z draginjskim in z želozničarskim vprašanjem in da upa na uspeh pogajanj z Ogrsko.
NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR
ni imel v svoji včerajšnji seji nič nuj-nejšega posla, kakor da je protestiral proti otvoritvi nove zasebne češke Ko-menskyjeve šole v XX. okraju in pa, da je nemški svobodomiselni poslanec Hofbauer napadel uradnika nižjeavi strijske deželne hipotečne banke Friderika Redel, ker je inseriral prodajo svojega posestva v čeških listih. Višji kurator Steiner je pismeno obvestil višjega deželnega maršala, da je kupil posestvo neki Nemec in da kuratorij obžaluje, ker je inseriral Redel v čeških listih. Za deželnega odbornika je bil namesto Gessmanna izvoljen Riei nossl.
BODOČE VELIKE VAJE V BOSNI.
Budimpeštanski vojaški krogi za-trjajo, da bodo 1. 1912. velike vaje v Bosni. Ob tej priliki obišče prestolonaslednik Franc Ferdinand prvič Bosno in Hercegovino.
OGRSKA OBSTRUKCIJA SE NADA* LJUJE.
Obe neodvisni ogrski stranki sta včeraj v skupni seji sklenili, da bodo toliko časa obstruirali, dokler ne umakne vlada z dnevnega reda brambene postave.
DRAGINJSKI IZGREDI V AVSTRIJI Po dunajskih izgredih.
Socialnodemokraška sodrga je ni* pravila v nedeljo na Dunaju velikansko škodo. Rdeče barabe in njih pobje so napravili v Ottakringu 100.000, v I. okraju in v Josefstadtu pa po 40.000 K škode. Med aretiranci so jih 245 izročili deželnemu, 15 okrajnemu sodišču, 21 jih je kaznovala policija, 35 jih je pa na prostih nogah. Pri aretovanih so našli zelo kompromitujoče stvari. Pri nekeni možu so dobili 13 zavojev vžigalic, vrv in bombaž, pri nekem zasebnem uradi niku nabit revolver, pri nekem drugem izstreljen revolver. Pri drugih so zopet dobili bodala, kamne, železne kose in podobne metalne stvari. S smrtjo se borita ranjenca Wogerbauer in Afrat.
Poulične demonstracije v Kraljevem Dvoru.
V Kraljevem Dvoru so se tudi dne 20. t. m. nadaljevale poulično demon* stracije. Približno tisoč delavcev Chla-zarjeve tvornicc je ustavilo nekaj časa delo, češ da hočejo oprostiti aretirance, Pridružili so se jim tudi drugi delavci. Razgrajali so po cestah, a okrajno sodišče so zasedli vojaki. Medtem so delavci zborovali, po shodu so pa pričeli metati kamne na orožnike in vojake. Dva vojaka sta ranjena, eden precej nevarno. Pozvali so 1 bataljon vojakov iz Kraljevega Gradca, ker je bilo v mestu zgolj pol bataljona in 62 orožnikov. Došlih vojakov niso napadli, samo kričali so, ne streljati. S pomočjo došlih vojaških ojačenj so zastražlli vse tovarne in važnejša poslopja. Vojaki so patrulirali celo noč po mestu. Ob 11. uri zvečer je vladal popoln mir. Aretovanih je bilo 25 oseb. V četrtek se je po vseh tovarnah zopet vršilo redno delo.
Prepovedan socialnodemokraški shod.
Lvovska policija je prepovedala socialnim demokratom shod, ker bi se po shodu lahko pripetili izgredi.
KIJEVSKI NAPAD.
Bagrov hotel usmrtiti carja.
Dognali so, da -je nameraval Bagrov prvotno usmrtiti carja. Malo je manjkalo, da se mu ni posrečil njegov načrt. Posrečilo se mu je, da je že prišel do dvorne lože in pritisnil na kljuko, a neki častnik, ki je poznal policijskega konfidenta Bagrova, je stopil k; njemu in ga vprašal, kaj da išče in kaj da hoče. Bagrov je odgovoril, da mora nekaj . ažnega izporočiti Stolypinu; Častnik mu je pojasnil, da Stolypina ni v dvorni loži, marveč da sedi v parketu
in je spodil Bagrova od dvome lože.
Bagrov so jo nato podal v parket in ustrelil Stolypina, ko jo izpre videl, da ne more usmrtiti carja.
gako da car ni videl napada na Stoly-pina.
V ruskih dvornih krogih sc pripoveduje, da se jc carjeva najstarejša hčerka po drugem dejanju zelo preplašila in prosila carja, da naj zapusti ž njo gledališče, češ, da jo je strah. Car hčerke ni poslušal, marveč umaknil se je ž njo v mali salon dvorne lože. Tako car ni videl napada na Stolypina. Šele, ko se je začul strel, je hitel car nazaj v dvorno ložo.
Bagrovov sokrivec.
Revolucionar Muravjev, ki se je en dan pred Stolypinovim dohodom v Kijev ustrelil, je bil Bagrovov sokrivec. Muravjev ni bil dovolj srčen, izvesti napad, nato šele je stopil Bagrov v ospredje. Vojno sodišče, ki bo sodilo Bagrova, je že sestavljeno. Po celi Rusiji se vrše hišne preiskave in se zapirajo osumljenci. Preosnovati nameravajo popolnoma politično policijo.
»JEANNE B' ARC.a
»Echo de Pariš« objavlja o najnovejši francoski oklopnici »Jeanne d' Are« obširnejše poročilo, po katerem prekaša ladja po svoji mogočnosti prve angleške dreadnoughte. »Jeanne d' Are« so izpustili v morje v Brestu, danes pa izpuste v morje enako močno ladjo »Courbet«.
NEMCI IN FRANCOZI.
Uradni brzojav poroča, da je bistveno že doseženo sporazumljenje med Nemci in Francozi. Gre zgolj še za to, da se dogovore za obliko, nakar so prično pogajati o kompenzacijah Nemčiji ob Kongu.
DEMONSTRACIJA V HOSTOVICU.
Neki češki hišni*'posestnik v Hosto-vicu je dal v najem svojo hišo češkemu šolskemu društvu, kar je seveda Nemce zelo razjezilo, ker se je baje obvezal, da se hiša ne bo rabila za šolo. Zupan dr. Fiedler je protestiral proti otvoritvi šole, češ, da se boji otročjih bolezni in je postavil dva stražnika pred hišo, da odganjata češke otroke. Zvečer so pa priredili češki delavci demonstracijo županu Fiedlerju in groze, da bodo še naprej demonstrirali.
ITALIJANI IN TRIPOLIS.
»Giornale d' Italia« poroča, da je bpozoril Giolitti italijanskega kralja, da če zasede Italija Tripolis brez turškega dovoljenja, se mora en mesec skrbno pripravljati. Vojakov bi morali odposlati 40.000 mož, kar bi toliko stalo, da je ugodnejše, če se pogode s Turčijo in ji plačajo odškodnino. Turška vlada pa namerava odposlati v Tripolis častnike in 400 sposobnih podčastnikov, da izvežbajo turške vojake. Za poveljnika turških vojakov v Tripolisu je imenovan polkovnik Ahmed.
Rimski politični in družabni krogi Čisto nič ne prikrivajo, da nameravajo easesti Tripolis. V Južno Italijo in na Sicilijo se vozijo vojaki. Odkrito priznavajo, da zasedejo Tripolis takoj, ko Be končajo pogajanja med Francosko ln Italijo. Časopisje podpihava vojno razpoloženje in zahteva, da naj se odpošljejo bojne ladje v Bospor. »Tribu-na« odklanja ugovor Turčije, češ da če je Turčija izpremenila vladarja, lc še ni postala kulturna država.
STAVKA IRSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Vsled poziva na splošno stavko železničarjev je pričelo stavkati polovica delavcev «Great Northern Compagnie« v Dublinu. V Quensto\vnu je položaj resen. Mesto nima zveze z Dublinom in Londonom. V Dublinu so se pričeli izgredi. StavkujoČi železničarji so napadli stanovanja nestavkujočih. Radi stavke so poskočile cene živilom v Londonu.
REVOLUCIJA NA ŠPANSKEM.
Španska vlada je zaplenila v Sara-gossi papirje, ki dokazujejo, da so Francozi nakazali španskim socialno-demokraškim izdajalcem svoje domovine za to, da vprizore revolucijo, 500.000 kron. V Madridu stavkajo zgolj se izvoščeki. Madriško časopisje je izšlo. Stavka se zgolj še v Gjionu in v rudarskem okrožju Pueblo Nuevo-Telde-rible, v Mataru so pa proglasili splošno stavko. Ker položaj v Španski ni več nevaren, odpotuje kralj Alfonz v Sau Sebastian.
Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6.
Dnevne novice.
'+ Hrvatsko-slovenski klub je poslal min. predsedniku bar. Gautschu sledečo brzojavko: Ekscelenca baron Gautsch, ministrski predsednik, Dunaj: Jugoslovanska javnost jc skrajno vznemirjena vsled časniških vesti, da se nekateri avstrijski pogajavei nagibajo k temu, da Ogrski drugi tir na Kašov-Oderberški progi priznajo. Vzlic temu, da ta vest tako neverjetno zveni, se smatramo za dolžne, cla proti taki eventualni nameri kakšnega pogajav-ca vložimo najostrejši protest in odločnosti Vaše ekscelcnce zaupamo, da boste, ako bi ji ogrski pogajavei kaj takega prisodili, vsako diskusijo že vnaprej odklonili. Z odkritim spoštovanjem Ilrvaško-slovenski klub. Šusteršič, načelnik. Dulibič, Korošec, Spinčič, načelnikovi namestniki.
Katoliško narodne abiturijente,
ki se nameravajo posvetiti vseučiiiškim študijam, opozarjamo, da si preskrbe pravočasno vse potrebno za vpisovanje na visokih šolah. Vsakdo prinesi seboj: Poleg originala vsaj en od sodnije potrjen in s kolkom l K kolkovan prepis zrelostnega spričevala, več ubožnih listov (za visoke šole je predpisan poseben forrnular, naroči se lahko pri tajništvu S. D. Z. v Ljubljani, cena izvodu 5 v) potrjenih od župnega, občinskega in zemljeknjižnega urada in dve sliki brez kartona, ki se rabita za indeks in legitimacijo. V vseučiiiška mesta priporočamo, da pridejo kmalu, že okoli 1. oktobra, da dobe lahko primerna stanovanja. Poiščejo naj jih v čimvečji bližini naših akademičnih društev. Naslovi društev so: Dunaj, »Danica", Vili. SchOnborngasse 9, Parterre 4., Gradec, »Zarja", Prokopigasse 12, II., Praga, »Dan*, Voršilski ul. 1. Tam dobe podrobna navodila za vpisovanje. — Dobra pojasnila glede študij in podpor daje »Koledarček slovenskega katoliško narodnega dijaštva za leto 1911./12." Dobi se v »Katoliški bukvami", Ljubljana za ceno K 140. — Za polovično vožnjo se prosi na ravnateljstvo južne oziroma državnih železnic v Trstu. Priložiti treba potrdilo gimnazijskega ravnateljstva, da je bil prosilec na gimnaziji oproščen šolnine, in zavitek z lastnim naslovom in frankiran z znamko 10 vin.
Ježica. Vkljub silnemu oviranju peščice nasprotnikov se je dne 19. septembra pri nas izvršila volitev župana in svetovalcev. Za župana je izvoljen naš vrli gospod Anton Vilfan, za svetovalce pa sledeči gg: dež. posl. Mihael Dimnik, Vinko Ahiin, Franc Plevnik, Franc Sitar, Jožef Škrlep in Lovro Kos. Vsi so zvesti in odločni pristaši S. L S. Bog jih živi! Smešno je bilo, kako se je peščica nasprotnikov na vse mogoče načine trudila, da bi preprečila volitev župana. Ker so s svojim neutemeljenim rekurzom pri deželni vladi pogoreli, so dan pred volitvijo poslali ii modrijani nekoga k okrajnem glavarstvu z naročilom, da se ne sme vršiti volitev župana, ker bo šla pritožba na upravno sodišče. Gospodje so sc mu smejali in ga potolažili, da naj se ie lepo pritožijo, če imajo preveč denarja, a volitev župana da se bo vkljub temu vršila. Ker niso pri glavarstvu ničesar dosegli, so v svoji onemogli jezi sklenili, da se mora na vsak način doseči, da bo v zadnjem hipu prišla brzojavna prepoved od samega cesarja. Ali so poskušali to doseči, ali ne, nam ni znano. Kako pa so nameravali to doseči, to skrivnost bodo menda nesli seboj v grob. Posebno »kunštna" glava si je morala to izmisliti. Kar se tiče pritožbe na upravno sodišče, bodo menda dotični učeni gospodje ja toliko pošteni, da bodo na svoje stroške naredili pritožbo, menda ne bodo zopet par nevednežev vjeli za podpise, kakor se je zgodilo pri rekurzu. Ubogi reveži, koliko nepotrebnega dela so vam dale volitve 1 Je pač hudo, kaj ne, če jo človek dobi po grbi, kakor se je vam zgodilo pri občinskih volitvah. Kandidatov za županski stolec ste imeli toliko, kolikor je bilo vaših volilcev. Pa so prišli ti prešmen-tani Posavci in so pomedli z Vami kot s s staro šaro. Prav vam je! Vedite namreč, da naše verno slovensko ljudstvo ne mara nikogar, kdor zasramuje njegove svetinje in se druži z njegovimi sovražniki.
-j- Socialnodemokraška plemenitost. Človek, ki prebira socialnodemo-kraške liste in premišljuje t,o ginljivo pisanje, v katerem se na tako krvav način opisuje delavska beda, bi mislil, da gre ta pisava sodrugom res od srca, in da nima noben človek na svetu večje ljubezni in sočutja do revežev, kakor socialni demokratie. Ampak temu ni tako. Na Dunaju sc je nedavno zgodil slučaj, ki jasno kaže, kako malo usmiljenja je pri tistih, ki čez neusmiljenost drugih zabavljajo. Dne 5. septembra so pripeljali kočijaževo ženo Ano Muntuch vso onemoglo in oslabljeno v dunajsko stražnico. Ko jo po okropoi-lih, ki jih jc zavžila, zopet nekoliko k sobi prišla, jo jokaje pripovedovala, da jc brez strehe in da žc štiri dni okoli tava in stanovanja išče, a kljub temu,
da mož tedensko HO K zasluži, ne more stancnanja dobiti. Ta dogodek jo tudi soc.ialnodemokratični list »Arbeilorzei-tuhg« krvavo opisal in ga dobro zabelil, češ, vsega tega so mestni očetje krivi in usmiljenost in pomoč se najde samo pri sodrugih. Ali kakor nalašč, usoda je ravno hotela, da se v tem slučaju izkaže vsa socialnodemokraška ljubezen do revežev kot velika farbarija. Mož omenjene Ane. Muntuch, Jurij Muntuch, je služil za kočijaža v tovarni Inzingor, kjer so sami socialnodemokraški mizarji. Ker je bil brez stanovanja, je prosil vodjo tovarne, ako bi smel svoje pohištvo za nekaj časa na praznih tleh v tovarni shraniti. Vodja tovarne mu je to dovolil. Toda ko je to socialnodemokraški delovodja Alojzij Dobek zvedel, jc ukazal, da mora pohištvo takoj proč in je sam od magistrata zahteval, da mora oblast pohištvo proč spraviti. Zastonj so bile prošnje zakonskih Muntuch, zastonj prigovarjanje, da se gre samo za par ur časa, da pride njihov naročeni voz in pohištvo proč odpelje v stanovanje, ki sta ga med tem dobila. Prišel je oblastveni voz in Muntuch sta morala gledati, kako so njih čedno s prihranjenimi novci kupljeno pohištvo zmetali, polomili in tramsporfcirali/Kočijaževa žena ni motri a te trdosrčnosti mirno prenesti, zato je delovodji nekaj grenkih povedala. Drugo jutro je bil njeri mož brez vsakega vzroka od dela odpuščen. Na ta način socialna demokracija pomaga. V Času, ko socialna demokracija pod pretvezo draginje svojo strankarsko politiko uganja in ljudi k demonstracijam hujska, pač zasluži ta dogodek. da ga pribijemo. Gorje revežem, ko bi bili na socialnodemokrašiko usmiljenost, navezani! Socialni demokrat je, ki toliko o bedi govore, pa nobenemu revežu nič ne pomagajo, raz ven tistim, ki sami v njih blagajne plačujejo. Ko bi se toga načela ves svet držal, potem bi bilo še slabo na svetu. In vendar sc stavijo socialni demokratje sami sebe kot vzor ljubezni.
+ Koliko plača kranjska dežela za oskrbo ubogih? Deželni odbor jo sestavil ja,ko težavno statistiko, o tem, koliko izdajo kranjske občine za oskrbo ubogih. Številke so zanimive: V letih 1906! 1907 in 1908 so izdale vse občine za gorenji namen nič manj kot 1,450.777 kron 92 v, tako da pride povprečno na leto 351.592 K 64 v. To pa še ni vse; kajti tukaj ni všteto kar dajejo občine za vzdrževanje poslopij kjer so ubožci nastanjeni (ubožne hiše), daljo ni tukaj všteta vrednost stanovanj po ubožnih hišah in konečno tudi ne bremena, ki jih imajo občine z gostači. -— Največ izda. v ubožne namene glavno mesto Ljubljana. Za njo pride precej Idrija, potom po vrsti Vrhnika, Postojna, Stara Loka, Kamnik, Planina (okraj Logatec), Dobrunje, Trnovo na Notranjskem, Kranj, Hrenovicc, Selce nad Škofjo Loko, Novo mesto, Jesenice, Bled, Škofja Loka. Št. Rupert, Tržič, Cerknica, Radeče pri Zidanem mostu, Slavina, Šl. Jernej na Dolenjskem, Vipava., Cerklje pri Kranju, Stari trg pri Ložu, Žužemberk Gorje, Bohinjska Bistrica, Št. Peter na Notranjskem, Zagorje, šmihel, Radovljica, Šenčur nad Kranjem. Najbolj srečne so pač občine v Lažah na Notranjskem, kjer so v treh letih izdali za oskrbo ubogih 5 K, v Na-sovčah pa v istem času 8 K.
+ Iz Spodnje ŠiSke. Volilni lokal neodvisnih volilcev je jutri za časa volitev v gostilni gosp. Alojzija Zajca v Spodnji Šiški. — Volilci, predno greste na volilni prostor, zglasite se v volilnem lokalu. — Vse nerodnosti in nepo-stavna dejanja, naj se takoj v volilnem lokalu naznanijo.
—	Ljudski oder v Kranju otvori svojo letošnjo sezono z dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Predstava bo v nedeljo, dno 24. t. m. ob osmi uri zvečer v dvorani Ljudskega, doma. Vstopnice se dobijo v knjigarni »Ilirija« in zvečer pri blaga in i. Cene sedežev od I. do III. vrste 1 K, ocl III. do VIII. vrste 80 v, od VIII. do XII. vrsto 40 v; stojišča 20 vinarjev. Člani plačajo polovico.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič — Gllnce vabi k gledališki predstavi, katero priredi v nedeljo, dne 24. septembra 1911 v Društvenem domu. Spored: I. Nagovor. 2. »Mi-klova Zala.« Ljudska igra v štirih dejanjih in petih slikah. -- Po dr. Ske-tovi povesti dramatiziral Ivan Jezer-šek. Med odmori igra. društveni orkester. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrsto 1 K, II. vrste 70 v, III. vrste 50 v, stojišča :10 v. Vstopnice se dobivajo v nedeljo od 6. do 7. ure zvečer pri blagajni.
—	Našim somišljenikom in somiš-ljenicam. V nedeljo dno 24. septombra v Št. Viti! Blaž Potočnikova, čitalnica in Orel priredita, javno telovadbo in veselico. Telovadba se \ rši nasproti Ceha va, na, travniku jj. Lovrenc Škofa s
sledečim sporedom: Ob 1. uri sprejem
došlih društev pred telovadnico Orla. Ob 2. uri služba božja. Ob 3. uri javna telovadba. Po telovadbi velika vrtna veselica na vrtu gostilne pri Cebavu, s pet jem, aročolovom in šaljivo pošto. Pri veselici sodeluje slavna Orlovska godba iz Kamnika. Gostom v postrežbo bodo na vrtu razni paviljoni, kakor ab-stinenčna gostilna, turška kavarna itd. Za gorka, mrzla jedila in dobro pijačo bode tudi dobro oskrbljeno. Kdor torej želi dobre in neprisiljene zabave, bode išcl v nedeljo gotovo v Št. Vid. Vstopnina k veselici je 30 v. Orli v kroju so vstopnine prosti. Torej na svidenje v nedeljo! — Na zdar!
Postojna. Prihodnjo sredo, dne 27. t. m. priredi dekan, odbor izobraž. društev javen shod za može in fante na Planinski gori; po slovesni sv. maši ob 9. uri se vrši zborovanje na prostem, Ta dan bo za nas društven praznik, za-* to pa prijatelji naših društev v sredo vsi na Goro, ne bo nam žal.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval prov* učiteljico na Zg. Sušici, Angelo Gradi-šar, za učitel jico na dvorazrednici v Dolenji Nemški vasi. — Okrajni šolski svet v Radovljici je imenoval za suplen-» 1injo na trirazrednici v Breznici izprašano učiteljsko kandidatinjo Julijano Rotar na mesto nadučitelja Jožefa Ažn mana, ki je zaradi bolezni na dopustu, — Dež. šolski svet jo dovolil izprašani učiteljski kandidaitinji Ani Mandelj, poučevanje na ljudski šoli v D. M. v Polju kot voionterki in istotako izpran šani učiteljski kandidatinji Jožefi Pav* nikar na ljudski šoli na Viču.
—	Stoletnica slovaškega rodoljuba.
Včeraj dne 22. t. m. je obhajal slovaški narod stoletnico rojstva znamenitega slovaškega rodoljuba, narodnega bu-. ditelja in pisatelja Mihaela Miloslaval Hodže, ki je bil drug dr. Ilurbanu in Ljndevitu Št,ura v borbi za kulturno in politično osvobojenje slovaškega naroda. Iloclža se je rodil v Rakši. Slovaki .so se pripravljali, da. odkrijejo ob stoletnici svojega prvoboritelja spominsko ploščo na njegovem rojstnem domu ter prirodo obenem svečanost.no akademik jo, a politična oblast v Štubnjanskihi toplicah je to slavnost. prepovedala. Te* zadevni odlok politično oblasti motivi-, ra nrepoved s sledečimi besedami: »De« Javnost Mihaela Hodže v naši domovini je bila tako nepatriotična, da se njegovo slavljenje ne samo no moro dovoliti, temveč .se tudi strogo prepoveduje. Ide* ja sama o proslavi takega človeka vzbuja bojazen, da, se je izgubila v slovaškem narodu ljubezen do domovine.« Da, ta. ljuba »mažarska domovina« je ros skrbna mati! Priredil olji proslave so se proti odloku pritožili, a že naprej vedo, kak bo — uspeh.
—	Resno gibanje med železničarji.
Po štiridnevnem posvetovanju narodnih organizacij železničarjev se ja predstavila deputacija, žolozničarskih organizacij včeraj ob 12. uri voditelju železniškega, ministrstva, sokčnemu načelniku dr. Rollu, ki pa ni hotel spre* joti deputacije, ki so jo vodili poslanci, češ, da sprejme le deputacijo, v kateri so zgolj aktivni uslužbenci državnih železnic. Deputacija, osobito poslanci, je bila. zato zelo razjarjena. Med pogajanji so se. dogovorili, da se snidejo popoldne, a voditel ji koalicije so odklonili pogoje železniškega ministrstva in iz-* javili, da je organizacijam prosto do-i ločiti zastopnike. Načelniki nemško-narodnih organizacij so pozneje Rollu izjavili, da drugače ne morejo postopati in da. so se zastopniki slovanskih organizacij že odstranili in da se vrnejo šele 30. septembra. Položaj je zato ja.ko kritičen. Gautschu so izročili spomenico. Zaradi stališča, ki ga zavzema vlada., jo mogoča, pasivna rezistenca ali pa celo štrajk. Vlada sc boji stavke in se pripravlja na odpor. RolI se je posvetoval z ogrskim honvednim ministrom Hnsayom o položaju, ker hoče vi sluča ju stavke pritegniti na pomoč tudi na Ogrskem nastanjene vojake. Popoldne je pa konferiral s predsednikoma dveh nemških organizacij in se izjavil za moderniziranje, a 1. okt. trdi, da. ne more še izvesti sprememb. Narodne železu, organizacije so osobito zato razburjene, ker je Roll pozneje sprejel socialno - dcmokraško deputacijo, ki sta jo vodila poslanca Tomschik in Ellenbogcn.
Afere v hrvaškem gledališču. 11
Zagreba poročajo: Osobju hrvaškega gledališča se je zagotovilo, da bo organizacija članov gledališča kmalu potrjena. Zahtevam tehniškega osobja se v glavnem ugodi. Zadeva odpuščenega tajnika organizacijo igralca Gerašiča ostane nerešena, do sodnijske razprave, ker Gerašič toži intendanta Treščeca, češ. da ga jo nepravilno odpustil. Spo-| razum med intendanco in igralci je do-I vršen,
—	Otrokovo trnplo v škatlji. Dne
5. t. m. so našli ob železniški progi Zi-danmost — Zagreb na polju med koruzo pri postaji Videm—Krško, kakih 50 korakov od proge in 600 do 800 korakov od okrajne ceste Stara vas—Videm, v 70 cm dolgi in 40 cm visoki škatlji truplo tri do štiri leta starega ženskega otroka, ki je bilo zavito v vrečo. Otrok je bil zadavljen; truplo je imelo okoli vrata zadrgnjeno vrvico. Truplo je ležalo gotovo več dni na polju med koruzo, ker je bilo že močno strohnjeno. Zločinec je neznan in bržkone ni iz bližine kraja, kjer so našli truplo otroka. Domneva se, da se je pripeljal z vlakom na postajo Videm—Krško, kjer je izstopil ter odložil truplo na polju, nato pa se odpeljal s prihodnjim vlakom.
—	Ljudje usmrtili človeka, ker so mislili, da je požiglec. V hrvaških vaseh Pravotina in Zaloka ob kranjski meji ob Kolpi je bilo zadnje čase večkrat zažgano. Dne 19. t. m. so vaščani zapazili sumljivega tujca, ki je bežal pred njimi. Ujeli so ga in dasi niso imeli dokazov, da je on požigalec, so ga večkrat prebodli in obstrelili, nanosili na kup slame in smrtnoranj enega na slami sežgali. Ubožec je brezupno klical, da je oče šestih otrok, da je nedolžen in da je Čeh Došan iz Prage.
—	Kruh v Zagrebu se je sedaj zopet pocenil. Zagrebški peki so namreč kmalo spoznali nevzdržnost podražitve in so z včerajšnjim dnem nastavili prejšnc redne cene.
—	Umrl je v Predtrgu pri Radovljici g. Natalis della Schiava.
—	Radi goljniive tehtnice je bil te dni v Osjeku obsojen mesar Gjoko La-zič na dva meseca ječe, poostrene s štirimi posti. Tako se bo mož nekoliko spokoril za onih 5 dek, za katere je ku-povalce pri vagi opeharjal.
—	Vlak razklal delaven glavo. Dne 15. t. m. je pri vhodu na osješki kolodvor skočil z vlaka zavirač Antal Ne-meth. V tistem hipu pridrvi za njim drug vlak, čegar stroj je dosegel njegovo glavo in jo razklal na dvoje.
—	Nekaj zanimivega iz npravnega odbora zavarovalnice proti nezgodam.
V	zadnji seji upravnega odbora zavarovalnice proti nezgodam je član tega odbora gospod Vitaševič iz Pulja predlagal, naj bi na zavodu napravili tudi slovenske napise in da naj bi zavod najel zdravnika, ki razume tudi slovensko. Proti temu predlogu g. Vitaševiča so govorili socijalisti: g. Cozzi, ki je rekel, da zavod obstoji že toliko let, ljudje da so ga našli vedno tudi brez slovenskih napisov, najdejo ga tudi v bodoče; g. Paulik, ki je rekel, da je to politično Vprašanje. Tu da se ima razpravljati o koristih zavoda, a ne o takih delavskih malenkostih; g. Mulon je bil mnenja, da bi to bilo izzivanje, ker je Trst čisto italijansko mesto. Socialna demokracija je tu na usta goriomenjenih svojih zastopnikov v zavarovalnici proti nezgodam zopet enkrat pokazala, koliko velja njen internacionalizem.
—	Iz Kamnika. O priliki imenovanja novega vojnega ministra bodi omenjeno, da ima njegov svak g. nadporočnik Maurer za soprogo hčerko velerodne in splošno spoštovane g. Marije Fischer iz Kamnika.
—	Sin zabodel očeta. V Selnici pri Zagrebu je kmet Andrija Krznec pozabil na to, da je mož in oče ter živel z neko babnico v grešnem razmerju. Kupil ji je malo posestvo in sploh izmeta-val zanjo denar, svojo ženo pa na vse načine mučil in živinsko pretepal. Ko je nesrečnica njegovo priležnico ozmerjala, je slednji plačal odvetnika in uboga žena je bila obsojena na 20 Iv globe oziroma dva dni zapora. Ob takih razmerah ni čudno, da je bil večen prepir v hiši. 20. t. m. je prišlo zopet do burnih prizorov; Krznec je začel ženo takoj biti in pretepati kakor živino. Navzočemu sinu je zavrela kri, zgrabil je za nož in ga zabodel očetu v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v bolnišnico, sina pa zaprli.
—	Nove vojaške čete v Bosni - Hercegovini. Nova brambna postava za Bosno-Hercegovino določa zvišanje dosedanjega kontingenta novincev ter se isto deloma porabi za osnutje divizije deželnih strelcev na konjih, slično onim na Tirolskem in v Dalmaciji.
—	Ponarejevalci denarja v Osjeku.
V	Osjeku so prišli na sled ponarejenim 10- in 20^inarskim novcem ter zasačili kot krivce tri mladoletne delavce v tamkajšnji tovarni sladkorja, ki so ponarejali denar s pomočjo nekega stroja v tovarni.
—	Zgradba mostu v Ncvokračini se je oddala ponudniku tvrdki Zajec & Horn iz Ljubljane. Z delom se prične takoj.
—	V ljubljanskem semenišču so se
popravilna dela nekoliko zakasnila. Zato javlja vodstvo tem potom, da se bodo predavanja začela šele 10. oktobra. Oglasiti se je bogoslovcem dan poprej, t. j. ponedeljek, 9. oktobra.
—	Drniba sv. Mohorja šteje letos 84.855 udov.
— Zdravišče Toplice Dolenjsko. Kopališka sezija se bliža h koncu. Dasi je še vedno nekaj gostov v kopališč^, vendar moremo že sedaj končno sklepati, da je bila letošnja sezija na vrhuncu vseh dosedanjih sezij. Število gostov raste od leta do leta. Saj se pa tudi naše kopališče odlikuje po izvrstnem vplivu vode, mirnosti in ljubkosti kraja ter krasni okolici. S tem končamo naša poročila o letošnji seziji ter kličemo vsem obiskovalcem našega kopališča: Na veselo svidenje prihodnje leto!
—'Mrtvega so našli delavca v kamniški smodnišnici J. Kregar ja iz Stranj. Napil se je žiganja, padel in se zadušil.
Ljudski oder, Ljubljana.
Začetek ob >/j8h.	Konec ob i/,ll h.
Drugič I	Predstava: 3.	Drugič!
Predprodaja vstopnic v „Kat. Bukvami". V nedeljo dne 24. septembra 19111
DIVJI LOVEC
Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Flnžgar. vrši se leta 1848. na Gorenjskem. Med III. in IV. dejanjem je 20 minut odmora. Sodeluje slavno Glasbeno društvo »Ljubljana«. CENE:
Parter: I., II. vrsta a 3 — K — m., IV., V. vrsta a 2 — K _ VI., VII vrsta k 1-50 K — VIII., IX., X., XI. vrsta a 1-— K — Zofe v parterju a 1-50 K.
Galerija: I. vrsta k 2'— K — II. vrsta k 1-50 K
III., IV., V. vrsta k 1— K. Balkon & T— K.	Stojišče 40 vin.
Dijaško stojišče 30 vin. Oglase za abonement Je sprejela Kat. Bukvama. Vstopnice se dobivajo tudi zvečer pred predstavo pri blagajni. — Blagajna se odpre ob 1/27. Med posameznimi dejanji zakasnelo došlim je
vstop v dvorano zabranjen. Prihodnja predstava je v nedeljo 1. oktobra ob „	>/28. uri zvečer:
Rosegger: „Pred porotniki".
izpred sodišča.
ANTON HOČEVAR PRED DEŽELNIM SODIŠČEM.
Splošno začudenje je vzbudil v celi Dolenjski gospodarski polom Antona Hočevarja, posestnika in trgovca v Ru-dolfovem. Mož, ki je veljal kot eden najbogatejših na Dolenjskem, je s svojimi nesrečnimi špekulacijami in neizkušenostjo prišel ob svoje lepo premoženje. Leta 1893 mu je umrl oče, po katerem je podedoval premoženje in gostilno na Rašici. Prišel je nato k precej imovitemu stricu v Novo mesto, ki mu je izročil del svojega posestva vrednega okoli 60.000 K. Njegova žena mu je prinesla 16.000 K dote v zakon in nato mu je pa še stric podaril svoje ve-leposestvo pri Sv. Joštu. To posestvo je na drobno prodal za 70.000 K. Prevzel je tudi usnjarijo po svojem stricu. Umevno je, da je začel gospodariti pod jako ugodnimi pogoji. Kmalu je pa začelo iti njegovo gosnodarstvo rakovo pot. Razširil je strojarno, postavil v tovarno dragocene stroje, a. sam je nadzorstvo dela v strojarni zanemarjal, in se pečal z drugimi podjetji, pri katerih si je mislil veliko zaslužiti. Leta 1909 je stopil v družbo prekupčevalcev zemljišč, katera špekulacija je končala z izdatno izgubo. Izrabljal je lahkomiš-ljeno kredit, katerega mu ni manjkalo in tako je prišlo, da je imel že leta 1906 200.000 K dolga. Nato je začel v družbi Rudolfa Smole in Josipa Ogoreutza novo podjetje; ustanovili so v Žabjivasi opekarno. Tu je vtaknil mnogo svojega denarja in dosegel da je imelo podjetje obilo kredita. Leta 1908 je obdolženec porabil skupaj izposojenih 20.000 K za svoja podjetja, katera bi bil moral vsled uistmene pogodbe s svojima tovarišema v opekarno vtakniti. Odslej se ni več brigal za strojarno, temveč le za opekarno, katera pa tudi ni vspeva-la. Leta 1910 so pa začeli upniki na njega pritiskati. Da bi se rešil svojih najnujnejših dolgov, je jemal denar na menice ter pokrival s temi stari dolgove .. novimi. Do 10. svečana t. 1. je napravil 69.629 K meničnih dolgov.
Kako lahkomišljeno jc Hočevar s svojim imetjem ravnal, dokazuje dejstvo, da ni voditelj trgovskih knjig in ni naoravljal bilance. Obdolženec bi moral vedeti za svoje pasivno stanje, vendar rii napovedal konkurza, marveč delal nove dolgove.
Svojemu bratu dr. Jankotu Hočevarju i c izdal zastavno listino rrlede 128.000 K, za katere se je ta,na podlagi te listino na obdolženčevih pokritjih zastavno pravno zavaroval, ker ie ob-dolžencc jamčil za več meničnih dolgov enakomerne visokosti. Dognalo se je, da je obdolženčev dolg znašal 346.^88 K, po odbitku pokritja pa znaša deficit nad 200.000 K.
Sredi meseca svečana je postal premoženjski položai obupen, ker ni ma-
ral biti navzoč pri katastrofi, je sklenil v Ameriko oditi. Ker ni imel zato sredstev, je prodal svojo kočijo, vredno 800 kron za 360 K. V Zagrebu je pa pri tvrdki Bemstcin na račun svojega zaslužka prejel 400 K. S tem denarjem se je odpeljal v Bremen da bi se odpeljal v Ameriko; a je bil prijet in izročen avstrijskim oblastim. V njegovi posesti se je našlo le okoli 160 mark.
Obdolženec skuša svojo krivdo z raznimi nezgodami in nesrečami onra-ti, a sodišče je vsled neovrgljivih dokazil bilo prepričano o njegovi krivdi ter ga je na podlagi teh obsodilo na tri mesece zapora.
Štajerske novice.
š Braslovče. V nedeljo, 24. septembra, priredi braslovška mladina izlet v Skele pri Velenju k g. Stergarju. Vabimo uljudno vse cenjene prijatelje rujne kapljice, posebno gg. pevce, k obilni udeležbi. Odhod ob pol dveh popoldne z vlakom iz Polzele.
iš Zanimiva stava. V sredo dne 20. t. m. popoldne se je izbojevala na mariborskem dirkališču zanimiva stava. Gostilničar g. Kirbiš je stavil z mesarjem g. Fricem 200 K, da predirka njegov konj Antal 1000 metrov v 1 minuti in 40 sekundah. Prvič je g. Kirbiš zgubil za 1 sekundo, drugič je dobil s 4 sekundarni.
š Poročil se bo dne 10. oktobra na Dunaju g. Franc Rakovi«, bivši urednik »Slov. Gospodarja«, sedaj nadzornik Nizozemske zavarovalnice v Celju, z gospico Lojziko D o 1 i n a r. Naše čestitke.
š Mariborsko državno pravdništvo je dne 21. septembra 1911 popoldne zaplenilo prilogo »Slov. Gospodarja« radi gospodarskega članka, v katerem se je baje enkrat glasilo ime nemškutarji, sicer pa je članek govoril le o neki važni zadevi v vsaki kmečki hiši.
š Ujet cerkveni ropar. Ponovno zaradi tatvine in sleparij kaznovanega 37letnega Andreja Drevenška iz Dolene v ptujskem okraju, ki je 18. avgusta t. 1. popoldne vlomil v podružnično cerkev v Št. Juriju, župnija Dol pri Celju, ter ukradel v zakristiji več denarja in se hotel polastiti tudi dveh denarnih nabiralnikov, pri tem ga je zasačil cerkovnik Jakob Peklar, pred katerim je pobegnil, je te dni aretoval v Mariboru na Tržaški cesti nek policijski stražnik. Našli so pri njem več orodja za vlamljanje ter večjo vsoto denarja, samih dvavinarskih novcev, kar je znamenje, da je moral vlomiti v več cerkvenih nabiralnikov. Drevenšek se je legitimiral na policiji kot agent neke tovarne za žaluzije na Češkem, kar pa mu ni pomagalo. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Mariboru.
š Smrt v Savi. Iz Laškega poročajo, da so 18. t. m. pri Vrbovem potegnili iz Save truplo rudarjeve žene Marije Ivankovič, ki je živela v vednem prepiru s svojim možem. Bržkone je tudi zaradi družinskih razmer izvršila samoumor.
Lliilenske novice,
lj Ljudski oder priredi jutri ob pol 8. uri F. S. Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec«. Sodeluje društvo »Ljubljana«. Vseh oseb bo na odru nastopilo do 60. Blagajna se odpre že ob pol sedmih, tako da si lahko vsak celo uro pred pričetkom igre kupi karte. Danes se dobe vstopnice v predprodaji še cel dan v »Katoliški bukvami«. Ker je čez 200 sedežev po 1 K na razpolago, bo lahko vsakdo za majhen denar videl res lepo igro in se en večer pošteno zabaval. Opozarjamo občinstvo, da je v vseh prostorih »Ljudskega Doma« kajenje prepovedano.
lj Vse naše somišljenike in somiš-ljenice prosimo tem potom, da sc ob priiiki naprednega cvetličnega dne spomnijo z darovi »Leonovega starešinstva« (blagajnik prof, K, Dermastija). Ljubljana, Hrvatski trg 3), ki podpira samo katoliške narodne akademike in slovenskih podpornih društev, ki dele podpore prosilcem brez razlike mišljenja (Dunaj, J. Lužar, nadrevident v p., III./3, Reisnerstrasse 27, I., Gradec, dr. J. Žižek, Technikergasse 7, za slovensko podporno društvo v Pragi na naslov našega upravništva, ki odpošlje darove, kakor hitro zve naslov).
lj Naše somišljenice pevke in naše somišljenike pevce opozarjamo, naj vsi pribite k pevskim skušnjam slov. glasbenega društva »Ljubljana«. Z združenimi močmi okrepimo to našo pevsko organizacijo S. K. S. Z.! Prihodnja pevska vaja ženskega zbora je v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer, prihodnja pevska vaja moškega zbora pa v sredo ob 8. uri zvcčei*. Nove pevke, novi pevci dobrodošli! Vsi, ki ste naši, k. »Ljubljani«!
lj Opozarjamo Se nekrat na vinsk« trgatev, ki se vrši jutri pri g. Weissu ^ Konjušnj ulici in katero priredi Izobra-ževalno in gospodarsko društvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani. ZaČe-tek ob 3. uri pop. Vstopnina 20 vin. za osebo. Cenjene somišljenike in somiš. ljenice vljudno prosimo, da v velikem številu posetijo to prireditev, ki je vse-stransko prav skrbno pripravljena in bo dobil vsakdo prav obilo zabave. Ju. tri vsi k VVeissu na vinsko trgatev!
lj Na Žalostno goro pohiti v slučaju ugodnega vremena jutri popoldne ob 1. uri križevniška moška Marijina družba. Povratek zvečer ob 6. uri. Ket radi nestalnega vremena ni mogoče na gori naročiti za popoldanski prigrizek, naj vsak udeležnik vzame kako maW kost seboj. V slučaju deževnega vreme, na izlet seveda izostane.
lj »Klerikalno gospodarstvo«. Ra, čunski zaključek dunajske mestne ob-čine za leto 1910 izkazuje 8-3 milijone kron prebitka. Preračunalo se je 184.000 kron primanjkljaja, dejanski efekt pa kaže 8 5 milijonov ugodnejši uspeh. Ta. ko se gospodari v dunajski občini, ki ima tako ogromno gospodarstvo. »Na. rod« ni dolgo imel nobenega drugega opravka, kakor da je zabavljal zoper krščanskosocialno gospodarstvo, zdaj naj si pa te številke ogleda! Samo mestna podjetja nesejo 29 milijonov K, leta 1910 3-65 milijonov kron več kot leta 1909. In kar se krščanskosocialne-ga deželnega gospodarstva v Nižji Avstriji tiče, je pravtako ugodno. jPomi-slimo: velikanska blaznica »Steinhof« ima že danes 292.000 K čistega dobičikal Liberalci naj pa zdaj svojo Ljubljano pogledajo, koje gospodarstvo je deficit-no in popolnoma zavoženo. Seveda, če se n. pr. že na šolskem polju tako iz-borno gospodari, da 11. pr. dekliški licej občino vsako leto stane 50.000 K, nova obrtna šola pa ravno toliko, če ostane pri famozni Hribar-Bilinskijevi pogodbi. Če mesto samo za dve šoli na leto izdaja 100.000 K režijskih stroškov, ni čuda, da so ljubljanske mestne blagajne prazne.
lj VII. umetniška razstava v pavi-ljonu R. Jakopiča se otvori prve dni meseca oktobra. Obsegala bo v glavnem dela kiparja A. Štefica, ki nastopa zdaj prvič v slovenski javnosti z veliko kolekcijo svojih proizvodov. Dalje bodo zastopani na tej razstavi kipar A, Dolinar in slikarja P. Gustiničič in Mi Rašica.
lj Naknp c. kr. nančnega ministr stva Iz umetniških razstav na Bledn ii v Ljubljani. C. kr. naučno ministrstvo je nakupilo sledeče umotvore: Iv. Gro har »Sejalec II.«, »Na hribčku« in »Pri delu«, R. Jakopič »Breze« in »Poletje« M. Jama »Cvetlice na oknu«, Iv. Vavpo tič »V zgodnji pomladi«.
lj Cvetlični dan za liberalno dlja< štvo. Glede te izključno liberalne prireditve v zadnjem hipu omenjamo s svoje strani le to, kar smo izpočetka ? vso odločnostjo naglašali, da se mon vsako usiljevanje cvetlic in nadlegova nje občinstva opustiti. Govori se, da j< prepovedano cvetlice prodajati po tr igovinah in prodajalnah sploh, na kri žišču pred glavno pošto, pred cerkva mi, koder se ljudje vračajo z maše, i nekaterih kavarnah in restavracijah ir pred javnimi poslopji, koder bi se mo glo smatrati za provokacijo. Čujemo da ima policija nalog strogo paziti ni to, da se ne bo cvetlic usiljevalo al koga, ki odkloni, kaj nadlegovalo. Ne kateri se na narodne dame zelo jeze ker so vso stvar tako aranžirale, da e< bo hitro lahko spoznalo, kdo je libera lec. V zadnjem hipu so liberalci začel zatrjevati, da pi'odaja cvetlic služi ne starnkarskim namenom. Tisti, ki t( verjamejo, morajo biti zelo kratkovidni ljudje, saj je vendar jasno bilo rečeno da dobi skupiček strankarsko liberalne društvo »Radogoj«. S tem je dano stališče.
lj Poročil se bo jutri Makso Gostin-čar, uradnik tvrdke. Greinitz v Trstu z gdč. Emilijo Mohorčič iz Trsta. Čestitamo!
lj Umor. Kakor je konstatirala so>d nijska komisija, je bil knjigovodja Šibe n i k , katerega so našli pri črnučal mrtvega, u m o r j e n. Napadalec g£ je udaril no glavi s takozvanim kavče kom tako, da se rane ni od zunaj tako poznalo. Storilec je sedaj še javnost nepoznan vendar se obrača sum ni neko osebo.
lj Srednješolsko imenovanje. Kranj ski deželni šolski svet je imenoval uči tel ja petja na višji realki v Verseczi Jožefa Bervarja za leto 1911/12 za uči telja petja na I. državni gimnaziji 1 Ljubljani.
lj Ljubljanska davčna administra cija pred upravnim sodiščem. Prejel smo: Z ozirom na notico med dnevnim novicami v štev. 213. »Slovenca« z dn 18. t. m. pod naslovom »Ljubljanski davčna administracija pred upravnin
lodiščem«, prosi podpisano finančno •avnateljstvo, da blagovoli si. uredni-itvo vzeti na znanje in priobčiti glede e notice naslednje pojasnilo: Poročilo » predmetnem slučaju ne odgovarja domskemu položaju, ker se dr. Furlan ia upravno sodišče ni pritožil proti kali razsodbi tukajšnje davčne admini-itracije, marveč proti razsodbi deželne )ridobninske komisije za Kran jsko, ka-;era prizivu dr. Furlana proti odmeri >bčne pridobnine za dobo 1910/11 ni agodila. Šlo se je tedaj za občno pri-lobnino in ne za osebno dohodnino. — Priredba občne pridobnine je kontin-gentirana, vsled česar nima davčna oblast interesa na visočini odkazanih Javčnih postavkov. Davčne postavke .loločijo pridobninske komisije in ne davčne oblasti. Davčne oblasti imajo jamo pripraviti ves material, dočim je po zakonu z dne 25. oktobra 1896, drž. eak, štev. 220, pridobninska kakor tudi senilna komisija popolnoma samostoj-aa, tako da predsednik ali referent, ako ni ta tudi član komisije, nimata niti ?lasu pri določitvi davčnega postavka. Ker je tedaj v zmislu navedenega za-Kona glede odmere občne pridobnine in asebne dohodnine pristojna edino le pridobninska oziroma cenilna komisija, posamezni finančni uradniki ne morejo biti odgovorni za visokost davčnim zavezancem prirejanih davčnih postavkov. — C. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj: Kliment.
lj III. mestno deško ljudsko šolo nameravajo nekateri liberalni učitelji glede obrtno-nadaljevalne šole oškodovati. Šolski oclbor obrtno - nadaljevalne šole je namreč sklenil, da se namestijo oddelki vajencev nem. ljudske šole na Prule, oddelki slovenske III. m. d. ljudske šole pa ostanejo, kjer so bili. Sedaj pa skušajo nekateri učitelji z napačnimi informacijami vodilne faktorje pregovoi*iti, da bi odvzeli III. mestni šoli vajence, ki »o zavezani obiskovati risanje; ostali naj bi le vajenci, ki obiskujejo samo trg.-obrtne predmete, vsi drugi naj bi šli na Prule. Ker bi bilo vsled tega učiteljstvo III. mestne šole oškodovano, prosimo in zahtevamo, da ostane tudi nadalje vse pri starem.
lj Izlet tržaških socialnih demo-kratov v Ljubljano je deželna vlada po posredovanju ministrstva dovolila. Socialni demokratje imajo jutri obhod po mestu.
lj Pozor pred nakupom! Črevljar-ski mojstri, zlasti prodajalci, se prosijo, naj naznanijo takoj policiji ali pa črevljarskemu mojstru Šolarju, Flori-janske ulice št. 3, ako bo skušal pri njih prodajati neki Anton Brajer otročje ali ženske črevlje.
lj Najboljši odgovor. Jutro" je v zadnji torkovi številki prineslo sledeči napad: „Kaj je najvažnejše za obrtniške vajence. Dosedaj so vsi obrtniki in trgovci stali na stališču, da je najvažnejša stvar za obrtniške vajence, da se izuče svojega obrta. Tega prepričanja so menda tudi vajenci sami. Od njih samih je namreč odvisno, kako si bodo v poznejšem življenju služili kruh, oziroma zboljšall gmoten položaj. Popolnoma drugega prepričanja ozir. naziranja pa je ljubljanski ključavničar Weibl. Ta možakar misli, da imajo njegovi vajenci za izučitev obrta vedno dovolj časa, ma-gari če se uče do sodnega dne. Glavna stvar je, da gredo vsak mesec k spovedi in še k obhajilu in blagoslov božji jim je zagotovljen. Weibl zahteva od svojih vajencev, da mu morajo pokazati vsak mesec spovedni listek in potem je stvar končana. Ne vemo sicer, koliko uspeha ima pri svojem bogoljubnem delu, a najbrže nič." O. losip Weibl je na ta napad najbolje odgovoril > tem, da je daroval za Rokodelski dom 10 K. Posnemanja vredno.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Oblak, rejenec, 4 mesece. — Ivan Uršič, delavec 63 let. - Marija MOrth, železniškega kurjača vdova, 50 let. — Fran Rohtar, sin bančnega uradnika, 14 let. — Alojzij Ivec, rejenec, 13 let. — Anton Zaletelj, bivši delavec, 44 let. — Ivan Lukanc, dninar, 48 let. —• Franjo Stegnar, dninarica, 36 let.
lj S kostanja padel. lOletni šolski učenec Leopold Kaučič je splezal vče raj popoldne na sejmišču na kostanj Ko je bil že kakih 5 m visoko, mu spodrsne in dečko je padel na tla ter se pri padcu na vratu tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Na potu v bolnišnico obnemogla. Ko je šla včeraj zasebnica Neža Preskerjeva iz Viča v deželno bolnišnico je na Tržaški cesti obnemogla in obležala, nakar so poklicali rešilni voz s katerim so jo odpeljali v bolnišnico.
lj Nove razglednice o grozovitem požaru v Mokronogu so ravnokar izšle ter se dobivajo v trgovini Vaso Petričič nasl. v Ljubljani, Mestni trg.
— Zapiranje bančnih uradov. V sporazumu z vsemi tukajšnjimi bančnimi zavodi naznanja se, da ostanejo kakor do sedaj tudi nadalje ob sobotah
in dnevih pred prazniki blagajne bank odprte samo do 1. ure popoldne, kar naj izvoli p. n. občinstvo vpoštevati.
DALMATINSKI NAMESTNIK NARDELLI ODSTOPIL.
Iz Zadra poročajo, da je dalmatinski namestnik Nardelli podal svojo de-misijo. Baje je to storil v znak protesta, ker je bil dvorni svetnik grof Attems proti Nardellijevi volji imenovan za njegovega namestnika.
INTRONIZACIJA DUNAJSKEGA KNEZONADŠKOFA DR. NAGLA.
Jutri ob 8. uri dopoludne se bo vršila v metropolitanski cerkvi sv. Štefana na Dunaju intronizacija novega knezonadškofa dr. Nagla.
OPERNI PEVEC SLEZAK.
Ravnatelj dunajske dvorne opere ima veliko smolo s svojim osobjem. Ko so se mu polagoma uprle vse primado-ne, ki so bile zelo priljubljene med dunajskim občinstvom, mu je končno odpovedal pogodbo tudi Ivaruso dunajske dvorne opere, Leon Slezak, ker mu ni
hotel dovoliti zahtevane gaže 4000 K za en večer. Da je Slezak zahteval tako veliko vsoto za en nastop, je razumljivo, ako pomislimo, da je že večkrat pel v Ameriki, kjer je spravljal v žep še veliko višje vsote. Slezak namerava prirejati v Ameriki koncerte, ko poteče kontrakt z dunajsko dvorno opero. Leon Slezak je rojen Moravec, star je 36. let ter je avstrijski in rumunski komorni pevec.
Važna razstavo.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani najvljudneje vabi Vaše blagorodje k otvoritvi razstave izdelkov, izvršenih v društvenih strokovnih tečajih, ki bo v nedeljo, dne 24. septembra 1911, ob 11. uri dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica štev. 12 (l. nadstropje). Pred otvoritvijo razstave poje društveni pevski zbor kantato „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo" (besedilo zložil dr. Jan. Ev. Krek, uglasbil Fr. Fer-jančič). Na razstavi bodo izdelki, izvršeni v knjigoveškem tečaju (učitelj Ivan Dežman, poslovodja), v krojaškem tečaju (učitelj Jernej Ložar, svetnik trgovske in obrtne zbornice), v čevljarskem tečaju (učitelj Ivan Pobeška, delovodja) in v tečaju za obrtno knjigovodstvo (učitelj Franc Železnik, slovenske trgovske šole učitelj). Razstava bo olvorjenado 1. oktobra t. 1. vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
Telefonska in brzojavna poročilo.
DR. LIČAN NEVARNO OBOLEL.
Gorica, 23. septembra. Sinoči je nevarno obolel predsednik Zveze profesor dr. Ličan. Danes se mu je obrnilo na bolje.
IZPREMEMBA BRAMBNE REFORME.
Dunaj, 24. sept. Glasom lista „Zeit" se namerava brambno reformo v tem zmislu izpopolniti, da se število moštva pri stotniji poveča in ustvari poseben zbor podčastnikov po poklicu, kar bi povzročilo na leto 20 milijonov več rednega izdatka.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 23. septembra. Danes se vrši druga seja deželnega zbora. Na dnevnem redu jc branje predloge za regulacijo učiteljskih plač.
PASIVNA REZISTENCA?
Dunaj, 23. septembra. Železničarji izjavljajo, da začno s pasivno rezisten-co, eventualno s štrajkom, ako se njihovim zahtevam nc ugodi do 1. oktobra. Vlada je za vojaško azistcnco žc preskrbela.
PREPOVEDANE SOCIALNODEMO-
KRAŠKE DRAGINJSKE DEMONSTRACIJE.
Lvov, 23. septembra. Policija je vse za jutri napovedane socialnodemokra-ške shode proti podraženju živil prepovedala, da bi ne došlo po shodih do pocestnih demonstracij, kot je bilo za pričakovati.
j "	> POTRES.
r ! ReCKemet, 23. septembra. Tu se jc danes ponoči Čutil dve sekundi trajajoč precej močan tresljaj, ki je bil spremljan od podzemskega bobnenja.
KOLERA PRI REKI.
Reka, 23. septembra. V baraki na Trsatu je umrl na koleri 54 let stari črevljar Božo Senjan z Drage. Včeraj je v Dragi na sumljivih znakih obolela delavka v tovarni A. JuraniČ.
Z AEROPLANOM IZ BENETK V TRST.
Trst, 23. septembra. Jutri poleti zra-koplovec Vidmer na svojem letalnem stroju iz Benetk v Trst. Vidmer upa, da bo 112 kilometrov dolgo progo preletel v eno in četrt uri.
BOJKOT PLZENSKEGA PIVA.
Most, 23. septembra. Gostilničarji, ki točijo pfcensko pivo, so sklenili na nekem zborovanju, da se pridružijo bojkotu plzemskega piva, ki so ga napovedale deželne in državne zveze go-stilničarskih zadrug, ako se podraži.
RADI UMORA MOŽA NA SMRT OBSOJENA.
Gradec, 23. septembra. Pred gra-škimi porotniki jc bila obsojena v smrt na vešalih 41 let stara Ana Schellauf, posestnica v Urši, okraj Gleisdorf, ker ;je svojega moža zastrupila' z arzeni-kom.
BAN TOMAŠIČ ODSTOPI?
Budimpešta 23. septemabra. Stališče hrv. bana Tomašiča je baje popolnoma omajano in bo moral ban v kratkem odstopiti. Kot njegovega naslednika imenujejo grofa Teodorja Pejačeviča.
ATENTAT NA STOLPINA.
Kijev, 23. septembra. Vojno sodišče je obsodilo Stolypinovega morilca Ba-grova na vislice.
Kiev, 23. septembra. Atentator Bagrov jc, ko se mu je smrtna obsodba prebrala, ostal popolnoma miren in le zahteval jesti, ker da je lačen. Usmrčenje se izvrši v ponedeljek.
Kiev, 23. septembra. Na spomenik Stolypina bodo vklesali njegove besede v dumi: „Vi rabite velikih prevratvv, nam pa je potreba velike Rusije."
Kijev, 23. septembra'. Včeraj popoldne se je vršil pogreb umorjenega ministrskega predsednika Stolypina zelo slovesno.
SPORAZUM MED NEMČIJO IN
FRANCIJO. Pariz, 23. septembra. Tukaj se splošno zatrja, da se bo sporazum med Francijo in Nemčijo glede Maroka v par dneh de-finitivno sklenil.
ITALIJA HOČE ZASESTI TRIPOLIS.
Turin, 23. septembra. »Stampa« javlja iz dunajskih vplivnih krogov, da se Avstrija nameri Italije zasesti Tri-polis ne ustavlja, ampak to akcijo zelo simpatično spremlja. Avstro - ogrska monarhija je izi"azila le en pomislek, da ne bi se vsled aneksije Tripolisa balkanske razmere zmedle in bi se motil status quo. Sicer pa je monarhija na strani Italije.
Rim, 23. septembra. Od avtentične strani se o nameravani ekspediciji v Tripolis naglaša, da se bo najprej uprizorila demonstracija brodovja, da se Turčijo prisili, da privoli mirno okupacijo. Ako se bo Turčija temu upirala, bo Italija zasedla otok Mytilene ali pa vsa tripoličanska pristanišča. Laške ladje že plovejo proti Tripolisu.
Turin, 23. septembra. »Stampa« poroča, da se je razun poslanca De Fe-lice tudi poslanec Trapanese izrazil za okupacijo. Oba sta socialista.
Neapolj, 23. septembra. Poveljnik armadnega zbora v Neapolju general Canerda d i Salasco je včeraj zonet prevzel poveljstvo in konferiral z generaloma Goggia in Palizzardi. D i Salasco je, kakor se govori, določen za poveljnika ekspedicijc v Tripolis. Prvi oddelki čet, namenjenih v Tripolis, odide baje iz Sicilije 26. t. m. in bo spremljan od druge divizije sredozemskega brodovja pod poveljstvom viceadmirala Faravelli. Vrhovni pomorski poveljnik bojnega brodovja bo pa viceadmi-rai Aubry, ki je zdaj v Rimu, a odide danes ali jutri v Spezijo. Častniki smejo iz Neapolja le, čc naznanijo karabi-nijerom. Mornariško ministrstvo časopisja o gibanju brodovja nič več ne obvešča.
ODKRITJA REVOLUCIONARJA BUR-CEVA O NAPADU BAGROVA.
Varšava, 23. septembra. Ruski revolucionar je napovedal v nekem pismu, da bo v prihodnjih dneh objavil senzacijska odkritja o napadu Ragro-va na Stolypina. Bagrov je prišel pred kratkim v Pariz, da bi se pred revolucionarji oprostil suma, da je v službi ruske državne policije. Kazal sc je za strastnega anarhista. Kiievski noly;ii-
ski šef je eden najbrezvestnejsin pro-vokaterjev, ki je sam pomagal pobegniti političnim jetnikom iz ječ ter potem vsakokratne odgovorne uradnike denunciral.
VREMENSKE NEZGODE V OKOLICI VEZUVA.
Neapolj, 23. septembra. Vsled obilnega deževja je voda naplavila z Vezuva velike množine pepela v nižino. Mnogo vrtov pri Resini je preplavilo pepelnato blato. Ceste v Resini so popolnoma izginile pod blatom. MnJogo prebivalcev je pobegnilo iz stanovanj.
V	Portici so narastle tekoče -^nelnate množine dva metra visoko. Ravnotako tudi v Via Casaconte. Torre del Greco je deloma preplavljen. Na stotino kmečkih družin jo blokiranih v svojih hfSah. V Resini, v Torre del Greco, kakor tudi v sosednjih krajih so doslej našteli 20 mrtvecev. Pet najlepših vil, last neapoljskih aristokratov, je razrušenih. Železniški promet z Ncapo-ljem je prekinjen, ker je železniška proga v obsegu več kilometrov poškodovana. Iz Neapolja so odšli ognjegasci in ženijski vojaki ponesrečencem na pomoč.
NOVA SLED MONE LISE.
Pariz, 23. septembra. Tajni policisti so baje izsledili v Bruselj u člane neko tatinske družbe ,ki je na Francoskem dobro znana, in ki so na sumu, tla so se udeležili tatvine Morie Lise. Baje je od-< rejenih že več aretacij.
SNEG V ŠVICI.
Curih, 23. septembra. NenričaJco-t vano zgodaj je zapadel v švicarskih gorah sneg. V Appenzeliu sega novoza-t padli sneg do 1300 ni v nižino. Vrh Santis pokriva sneg 40 cm na debelo.
V	St. Moritzu pada snen- ki grozi tudi sadnemu drevju v Vaeltisu.
PAROPLOVBA NA LABI.
Ustje, 23. septembra. Od 25. iulijai prekinjena vožnja s parniki po Lahi, bo je z včerajšnjim dnem zopet pričela v, omejenem obsegu, kot naznanjajo pa-
robrodue družbe. -*-—
Razne slvari.
Kdor hoče iz Trsta potovati v Tripolis, mora imeti pravilno izstavljen potni list, ki ga vidira turški konzul v Trstu. Kdor tega ne stori, bo plačal 40 piastrov globe in bo izgnan iz Tripolisa.
Zastrupljena pašteta. V Chuionesu je obolelo 50 oseb, ki so jedle zastrupljeno pašteto, med njimi jih je pet umrlo.
Grozen čin matere. V Rigi je neka; mati usmrtila celo rodbino in sebe.
Obsojena požigalka. Požigalko Marijo Schmautzer je obsodilo celovško porotno sodišče v petletno ječo.
Oblak se je utrgal v dolini pri Bo-logni. Vsa dolina jc poplavljena. Po tvornicah toji vodi dva mestra visoko. Boje se, da so utonili tudi ljudje.
Nesreča proticerkvenega hujskača. Izdajatelj italijanskega barabskega proticerkvenega lista »Asino«, italii janski socialnodemokratični poslanec Po—drecca, je pred kratkim potoval v Sardinijo, da bi tamošnje prebivalstvo hujskal proti Cerkvi. Njegova namera pa se še ni nikjer tako ponesrečila, ka-> kor v glavnem mestu otoka Cagliariju. Napovedal je v tem mestu predavanje, toda dan prej je proti napovedanemu hujskanju Podrecce protestiralo pa mestu 20.000 katolikov v javnem sprevodu, v katerem so nosili italijansko narodno zastavo ter peli kraljevo in' papeževo himno. Z ozirom na to demonstracijo Podrecca v Cagliariju ni predaval ter je s prvo ladjo zopet odpoi toval.
Hčerka g. O. Bernatoviča sc mudi v Parizu, kamor je odpotovala, da na-i kupi najnovejše damske konfekcije.
Mrzenje do zavživanja hrane, kol-canje in klejast okns kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali, da '/2 kozarca naravne Frano Jožef-ove grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno tudi zboljša tek. 7
leseniSKe novice.
j Sezono za leto 1911./12. začne naše delavsko društvo jutri, v nedeljo zvečer s predstavo „Krivoprisežnik". Naše društveno delo in življenje se vrši v okviru, kakoi lansko leto. Vsako nedeljo zvečer je kaka prireditev, ako ni predstave, je predavanje bodisi skioptično ali navadno. Ob sredal. so večeri za ženski odsek s predavanjem ip. ročnimi deli. Ob četrtkih pa so večer, za moške, za Orle in druee moške člane
»
ASOVIH JE, PIANINE in HARMONIJE
pronaia G. F. Jurdsek, Poljanska c. 13, Lf Biblična.
U-t" Glej Inseral! '»JI
riruštva. Upamo vedno živahne udeležbe. To bo vse drugo delo in življenje, kakor je socialnodemokraško „rumlanje"!
j Javno telovadbo na Javorniku je
17. t. m. priredilo jeseniško okrožje Orla. Vsled slabega vremena je izostalo več telovadnih odsekov. Dopoldan so se Orli udeležili sv. maše na Koroški Beli. Popoldan se jc vreme v toliko zboljšalo, da je zanioglo '16 Orlov telovaditi. Telovadba jc prav izvrstno izpadla, posebno moreška je izvabila šumeli plosk in priznanje. Akoravno jc bilo vreme mnogo škodovalo, vendar je bil izid cele prireditve končno povoljen.
j Katoliško delavsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo dne 24. t. m. v »Delavskem domu« na Savi igro »Krivoprisežnik«. Narodna igra s petjem v treh dejanjih (7 slikah). Pri igri sodeluje društveni orkester. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Po igri prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. do III. vrste 1 K, IV. do VI. vrste 80 v, od VII. vrste dalje 60 v. Stojišča 30 v. Otroci plačajo na stojiščih polovično vstopnino. Vstopnice se dobe pri blagajni zadnjo uro pred začetkom.
j Rdeča .,Zarja" se jezi in jeze peni, ker se je tako lepo dovršilo novo poslopje prvega delavskega konsumnega društva na Savi. Župnika napada kot „Madchen filr alles", zata ker je novo poslopje blagoslovil in imel ob tej priliki kratek nagovor. Bi bil menda moral rdeče brate za to dovoljenja prositi! Zidarskega mojstra g. Re-govca vsem priporočamo kot poštenega in solidnega mojstra. Zavist pa prihaja odtod, ker naše kons. društvo stoji na trdnih tleh; kako pa stoji socialnodemokraško društvo, bodo vedeli povedati tisti, ki se vanj vpisujejo. Hvala Bogu, da jih ni mnogo !
Sokoli so za novo sezono zopet poiskali nože. Enega so oklanega privedli v bolnico, drugega pa zaprli v občinsko ječo „pod sv. Florijanom". Lepa družba za mlade
fante!
j Gospodična Suša, učiteljica na Jesenicah. je odšla na Dunaj v višje šole. Bila je priznano izvrstna učiteljica, katere požrtvovalno delo so krasili tudi najlepši uspehi. Šola ji ni bila samo cimpermanski stol, ampak srčna stvar. Zalo je žela tudi ljubezen. Gospodični Suši želijo ljudstvo in otroci najlepših uspehov!
j Shod. Jutri, v nedeljo ob 4 uri popoldne priredi krščansko socialno delavsko politično društvo javen shed pri „Vodičarju" na Javornikn. Govori gospod poslanec Pi ber in drugi. Naši somišljeniki vsi na shodi
j Mihael Čop, posestnik v Plavškem tfovtu, mož-poštenjak, vrl naš somišljenik je bil pokopan dne 15. septembra. Tovarniška godba ga je kot bivšega rudarja spremljala na zadnji poti. Ž njim je legel v zemljo zopet eden onih mož, ki so se vedno veselili našega napredka in naših zmag, ki pa se tudi ne boje bojev za prava načeta. Še na smrtni postelji se je vrlo zanimal za našo pravično stvar. Bodi mu Bog bogat plačnik!
mm Tesla io eieKirotehDlKo.
Spisi Nikolc Tesle o novih iznajdbah na elektro-tehničnem polju, ki so izšli v tedniku »English Mechanic«, so tako senzacionelni, da se mora čuditi ves naobraženi svet. Cujmo, kaj Nikola Tesla, ki jc rodom Hrvat, torej naš ožji rojak, pravi o tej automatični umetnosti, kakor imenuje svojo tajnost. Tcle-automatična umetnost pomeni po njegovem izreku rezultat dela, da sc zgradi automat, ki sc bo premikal in delal, kakor če bi bil inteligenten. Ta automat je, tako pravi Tesla, tremodinami-čen stroj, ki je sestavljen iz različnih delov, in sicer iz sprejemalca, spremi-njevalca in oddajalca energije, dalje iz aparata za premikanje in drugega mehaničnega sodelovanja, tretjič iz organov, ki določajo smer in četrtič iz aparatov, ki so občutljivi za zunanje pojave. Da se to ložje razume, primerja Tesla svoj stroj s človekom, katerega tudi imenuje automat. Po izjavah Tesle in njegovih skušnjah se lahko mehanične zakone živega automata prenese na mrtev stroj. Tesla je svojo idejo najpr-vo poskusil na motor-čolnu, katerega je opremil z aparatom za sprejem električnih valov, da ga je vodil s pomočjo brezžičnega prenosa. Ta poskušnja sc jc po njegovi izpovedi dobro obnesla, tako, da jc mehanizem čolna zvršil vsako gibanje, kakor sc mu je s posrc-dovanjem električnih valov zapoveda-lo. Tudi tukaj je izdelal vse po živem automalu in njegovem živčnem sistemu za signalizacijo in naredil je aparat, ki je občutil različna nihanja, kakor n. pr. občuti človeško uho različne glasove. Na ta način se je različnost prenosa volje z oddajalne postaje pomnožila izdatno. Ali Tesla obljubil je še mnogo več, kakor ic do sedaj po lastni
izpovedi, že iznašel. On sedaj izdeluje mehanizem, ki bo, ne da bi bil nadzorovan, tako delal, kakor če bi imel svojo lastno inteligenco. Ubogal bo na naj-rahlejši vpliv od zunaj in potem tudi delal in sicer tako, kakor če bi posedoval logiko in pamet, sploh bo izpolnjeval svoje dolžnosti, kakor pameten sluga. Nadalje opisuje kako bo njegov tel-automat kot bojni stroj na suhem, pod morjem ali v zraku in na ladji, na kateri ne bo žive duše, nositelj neomejene razrušcvalne in vničevalne sile. Stoletja sem se ljudje trudijo izumiti in poboljšati vničevalne stroje. In do danes je priznan lop kot najvažnejši vniče-valni stroj. Top 30 cm kal., ako je nabasan s korditom, požene 850 funtov težko krogljo 7. 900 m začet Al- hitrosti v sekundi in 20 milijonov nieterkilogra-mov sile. Ako bi zrak ne delal opore, tedaj bi krogla preletela 80 km, preden bi padla na tla. Vse to je pa za Teslo nič. On pravi, cla se lahko toliko elektrike zbere v obliki eksplozivne elektrike, da bi bila korditeksplozija potem le še toliko silna, kakor če bi človek dihnil. On pripoveduje, da sedaj izdeluje stroj, ki bo imel eksplozivno moč 800 milijonov konjskih sil, ali 20-krat, toliko, kot cela stran 30 cm topov na ladji »Dreadnought«. Teslu sc tudi pošiljanje signalov na planet Mars dozdeva za igračo. On smatra rešitev te naloge le še za problem, katerega lahko inženir reši potom računov. Po njegovem mnenju se bodo ljudje v prihodnje vojskovali le še z vodo in električno silo, če se bodo sploh še vojskovali. Tesla pravi, da se bavi tudi z iznajdbo male in hitre ladje, ki bo slabo oborožena, pač bo pa imela veliko vničevalno silo, katera bo v primeri z veliko ladjo, kakor David v primeri z Goljatom. S tem tclautomatom hoče tesla provzro-čiti velikanski val, za kar ne rabi drugega. kot 20 ton cenene razstrelivne snovi. S to podmorsko razstrelilo hoče provzročiti 20.000 atmosfer plinovega pritiska in z valom, ki bo nastal vsled te razstrelbe, pa. potopiti vse brodovje. Valu bi sledila 200 m globoka dolina. In nepotrebno je o tem razmišljati, pravi Tesla kakšna bo osoda ladje, ki naj bo še tako velika, ako jo zgrabi tak val. Tako Tesla o svojih iznajdbah. Ali bodo vojne še sploh mogoče, če Tesla dovrši svoje iznajdbe? Ali ni pri takih vničevalnih sredstvih vsaka vojna nemogoča? Ali bodo ljudje res tako neumni, ko ne bo treba v boj drugega pošiljati kot stroje opremljene s silno včinkujočo vničevalno silo? Ako Tesla uresniči, kar obljubuje, potem se mora spremeniti do cela tudi produkcija in gospodarstvo, spremeniti se morajo današnje družabne razmere. Po izjavi Tesla bo delal stroj, človek bo pa njegov gospodar.
Tako dobro in zdravilno
kot je neoporečno navadno ribje olje samo na sebi, se vendar ne da tajiti, da večina ljudi, in sicer otroci kakor odrasli, isto vsled duha in okusa enostavno ne morejo zavžiti. Scott-ovo ribjeoljno emulzijo, v kateri se lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki še zboljšajo, pa večina ljudi brez ugovora rada zavživa in tudi pri daljSem vpo-rabljanju lahko prenese.
Trikrat na dan dalje časa pravilno
Pristna: aTO s to znainko -- ribičem — kot garancijskim znakom Scott-ovega ravnanja,
zavžila
S00TT-
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
naravna
alkalična kislina
ter je posuhno pripravna zaradi ovojega iiiiSoga vpliva in jo toraj zapisujejo prt želodčni kislini fikrofeljnlh, krvloah, otoku fllez itd, in tavno tako pri kat&ru sapnika in oslovem kaši,ju. (Dvornega svetnika Ldschnerm onom-grafija o Giegshtlbl Sauerbrunn.
spremeni blede in take otroke, ki nimajo pre-vega veselja do jedi, v čvrsto, veselo deco.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka ,,Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek.
Cena izvirni steklenici K 2-50. 260".	Dobi se v vseh lekarnah.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
23
C os opazovanji	Stanje barometra v mm	Tempe-ratura po Celziju	Vetrovi	Nebo	n s ■m i-: ~ > im
9. zveč.	727-2	15'0	sl. sever	dež.	
7. zjulr.	7260	153	sr. vzh.	a	36 6
2. pop.	729 5	175	sr. jug.	9	
Srednja včerajšnja temo, 15 81 norm. 1391-
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Kurzi efektov in menjic.
dne 22. septembra 1911.
Skupna 4konv. renta, maj—november ...........	91-75
Skupna 4% konv. renta, januvar —julij..........	91-76
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........	94-80
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober....... .	9485
Avstrijska zlata renta ....	115-10
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	91-75
Avstrijska investic. renta 3 «/j°/o •	80-20
Ogrska zlata renta 4% ....	110'80
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	90-60
Ogrska investicijska renta 3 1/2 °/o	79-70
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-96
Kreditne delnice.......	642-75
London vista . .......	241-321/2
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-97'/, 23-55
	
20 frankov.........	19-19
Italijanski bankovci......	94-80
Rublji...........	2-5l3/4

AVTOMOBILI
LRURIh & KLEMENT
priznano naHi izdeleH LAMIN S KLEMENI
akc. dr. Mladaboleslav
Podražil.: Trst, Acoucdotto St.45. — Zastop. : Rikodem A Wctzka, Gradec,

Zahvala.
Povodom nenadotnestne izgube našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda
Franca Černivca
poštarja ln učitelja v pokoju
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se moremo zanje le tem potom primerno zahvaliti.
Prav posebno se zahvaljujemo prečastitemu g. domačemu župniku V. Vondrašku, čast., gosp.kaplanu A. Gole tu za duhovno tolažbo in spremstvo pri pogrebu, veleč. gosp. župniku Greg. Šlibarju iz Rudnika za daritev sv. maše, blagor, g. dr. O. Havlina, zdravniku v Tržiču, za ves trud in požrtvovalnost, blag. gg. c. kr. davkarju v p. .1. Jegliču, c. kr. nadpoštarju R. Schrey-u, gosp. Pavlinu iz Tržiča, vcletržcu Antonu Trevnu z Jesenic, domačemu gosp. učitelju za udeležbo pogreba s šolskimi otroci, vsem ostalim gg. učiteljem, sploh vsem drugim številnim udolcžencem pogreba in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku.
Bog povrni vsem stotero!
Podbrezje, 25.septembra 1911.
2666	Žalujoči ostali.
Izvirek: ižiesshubl Sauerbruniv
Jelen. pesiala, zdravilno kopatlšsSo pri Karlovih varil Prospekti Mastoni in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih proilajalmcah in trgovinah i je-stvinattr n vinom.
Zaloge pri Mihael Kaatnzr fu, Peter Lassnlkii in Andrej sarabonu, Uuhliana,	1H52--49
vešč tudi kletarskih del, z dobrimi in večletnimi spričevali, trezen,miroljuben in pošten, se sprejme takoj v vinski trgovini: Karol L en če, Laverca pri
Ljubljani. Predstaviti sc mora osebne. 287i
2861
Vsem, ki so nam izkazali odkrita sočutja in zadnjo čast prerano preseljeni hčerki, sestri, teti, svakinji, gospodični
Marici SchiHer
izrekamo najtoplejo, prisrčno zahvalo! Prav prisrčno se zahvaljujemo preč. g. o. Placidu in gospodom pevcem!
Žalujoči ostali.
O/er
m?,
železnato J{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanja in častni diplom k ziati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
fmkm.
i«aro»3ii3cvr^r5meK5!Ki aoKnenaroe
Večkrat odlikovano.
[j30 7003 zdravniškin spričeval.
, g. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje.--
začne ordinirati 25. septembra 1.1.
5wigmeaMaMi
2857
dobi službo
v Zaplani, pošta Vrhnika.
Nastop 15. oktobra. 2870
ob Martinovi cesti, v bližini tovarne za klej (iim-fabrike) ležeči. Merite skupno blizu 5 orale in spadati pod Ljubljano. Kdor želi eno ali obe v najem vzeti, naj se zglasi pri posestnici Heleni Bavdek-ovi po domače Ulčarjevi na ZaloSki c. 6. 2869
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni '1000 komadov tpkozvanih
vojaških kicev za tale
za ceno le K U'^0 komad in K 8*60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEINER-jcvo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 D.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja«
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Kotnornu iti Brody-ju, župnika Kolarja Tutz-u, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbcrgerja Ilosva, Grilmvalda, Zor-kovak, Rottcr Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-star.y, Rosenauerja Zg.Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 2856	Foliringerja in dr.	(1)
Proda se nova
2860
pritlična hiša
v predmestju Ljubljane. Pri hiši je okoli .300 sežnjev sveta. Cena 0400 K. Naslov nove upravništvo -Slovenca'*
Izčrpani premooovnlkl.
Novo izvoljeni predsednik British As&ociation, profesor sir William Ram-say, je na 81. letnem zborovanju navedene družbe, ki je te dni zborovala v Portsmouthu, razpravljal v svojem nastopnem govoru »o virih energije« ter pri tem govoril o izčrpanju angleških premogovnikov, kar se lahko zgodi v relativno kratkem času. Tozadevni govor je vzbudil v angleški industrijski državi popolnoma umljivo zanimanje, zlasti ker je sir Ramsay svetovno znan znanstvenik.
Dotični odstavek govora angleškega učenjaka se glasi:
»Imamo v nam poznanem svetu samo omejeno zalogo nakopičene energije, na britskih otokih pa celo zelo omejeno, namreč naša premogovna polja. Letna množina premoga, za katero se zmanjšuje zaloga, jc v zadnjih iO letih zelo enakomerno rastla, o čemur se vsakdo lahko prepriča iz poročil kraljeve komisije o pridobivanju premoga. Leta 1870. so na Angleškem izkopali 110 milijonov ton premoga in od onega časa se je množina pridobljenega premoga zvišala za 3'/a milijona ton vsako leto. Uporabna množina premoga v sedaj otvor jenih premogovnikih znaša približno 100.000 milijonov ton. Lahko je izračunati, da bo premoga, ako bo pridobivanje rastlo v sedanjem razmerju, popolnoma zmanjkalo v 175 letih. Toda, sc mi bo odgovorilo, odstotni narastek pridobljenega premoga l>o postal manjši! Zakaj? V teku zadnjih 40 lot se ni pokazalo nobeno znamenje kakega popusta. Pozneje nekoč seveda bo postala uporaba premoga manjša, to pa zato, ker bo postal premog vsled bližnjega izčrpanja dražji. No, sam sem poznaj nekega moža, čegar oče se je boril v 45letni vojski na strani pretendenta približno pred 170 leti. V življenju posameznega naroda pa je 175 let kratka doba.
Uporaba premoga se veča celo vediio hitrejše. Od leta 1905. do 1907. je narastla množina z Združenem kraljestvu pridobljenega premoga od 236 dp 268 milijonov ton, kar je enako 6 tonam na posameznega prebivalca, medtem ko se je pridobilo v Belgiji okoli 31/j tone na posameznika, v Nemčiji tone in v Francoski 1 tono. Naša premoč v trgovini in naša moč v svetovni tekmi z drugimi evropskimi narodi je, v kolikor moremo spoznati, neoporečno odvisna od vsakokratne cene našega premoga. In ako se ta cena na podlagi bližnjega izčrpanja tnaših premogovnikov zviša, potem moramo pričakovati tudi prihoda lakote in uboštva.«
V nadaljnem govoru je izjavil sir Ramsay, da sc je na njegovo iniciativo osnoval v angleški znanstveni družbi poseben odbor, ki ima nalogo izkazati nove vire energije in ki smatra za nadomestilo sledeče vire kot primerne: plima in oseka, notranja gorkota zemlje, veter, solnčna toplota, vodna moč, razširjenje gozdov in poraba lesa in šote za kurivo itd.
Glasbo.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča cerkvenim zborom za mesec oktober posvečen Kraljici presv. rožnega venca, sledeče skladbe: Foerster Ant.: In me gratia, offerto-rium in festo s. Rosarii (ofertorij za rožnivenško nedeljo) za dva glasova in orgije, part. 30 h. Sattner p. Hugolin: Marijine pesmi za mešani zbor in orgije. Part. 1 K 80 h, glasovi po 40 h. Griesbacher: Misša Rosa mystica za en glas in orgije. Part. 1 K 68 h, glasovi po 30 h.
Premrl Stanko: Marijine pesmi za mešani zbor in orgije. Part. 1 K 80 h, posamezni glasovi po 40 h. Foerster Ant.: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgije. II zbirka. Part. 1 K 80 h, pos. glasovi 40 h. Sattner p. Hugolin: Missa Seranhica za mešani zbor in orgije, tudi za orkester. Part. 3 K 20 h, glasovi po 50 h.
(Instrumentalni glasovi so v zalogi.)
Hribar - Premrl: Slava Brezmadežni; zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. (Marijine, evharistične in druge pesmi.) Druga izboljšana izdaja. — Mehko vezan izvod 1 K 20 h, v platno vezan 1 K 80 h.
Foerster Ant.: 12 pange lingua za mešan zbor in orgije; part. 1 Iv 80 h, glasovi po 50 h.
Za godovni dan našega presvitlega cesarja dne i. oktobra (praznik sv. Frančiška Serafinskega).
Foerst er Ant.: Praeludium et postlu-
dium super hvmnum austriacum auetoris Josephi Haydn pro organo.
Foerster Ant.: Cecilija I. in II. del posamezna dela po 2 K 20 h, oba dela skupaj vezana 4 K. V prvem delu sc nahaja avstrijska himna, v drugem delu pa pesem sv. Frančiška Serafinskega.
Književnost.
* Nova pomenljiva knjiga. — »Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol — Tretja knjiga: Življenje po katoliški veri. Spisal Gregorij Pečjak, doktor bogoslovja, katehet. V Ljubljani 1911. V založbi »Katoliške Bukvarne«. Natisnila »Katoliška Tiskarna«. — Opozarjamo gg. duhovnike in izobražene laike, naj n e naročajo te šolske izdaje, ker je zanje posebe prirejena bolj porabna izdaja z imenom »katoliška etika«. Pisatelj ji je dodal obširno stvarno kazalo, ki človeka o vsakem važnejšem nauku iz vseh treh vero-učnih knjig hitro orientira. Zlasti za pridigarje in katehete ima ta izdaja več ko podvojeno vrednost. Cena lepo vezani knjigi je ista, t. j. 2 K 80 vin. — Za tiste, ki še nimajo druge veroučne knjige: »Resnice katoliške vere«, je še bolj priporočljivo, da si omislijo obe dr. Pečjakovi knjigi, ki se medseboj dopolnjujeta, v skupni vezavi pod imenom: »Katoliška dogmatika in etika«. Cena 5 K 30 vin. Priporočljiva je skupna knjiga ne le zavoljo razmemo nižje cenc, ampak mnogobolj zavoljo skupnega stvarnega kazala.
Tehnični učni zavod
pa vzorcu tehničnih iol Nemčije za stro]. obr. in dektrotehn., železobeton. visoke stavbe In podzemeljske gradbe, kurjavo In zraibo. 566 Vstop: Januar, april, julij, oktober. 20
lodenbach na I^abi,
Kppi pa prijatelj?
v Vižmarje št. 61. Tam prodaja "G. PODRF.KAR prav prijazno 2701
hišo z vrtom
f kg Sivega sUubljencga K boljjena K 21P, pol belega prima K •-'•80 belega K 1- -, finei;n mehkega puha K 6, prvovrstnega K 7'—, 8'— in 9-fto Siverni puha K o -, V- ■ belega finega K lo--, prsnega pulia"li. ir—, od pet kg naprej franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudečega, modrega ali belega inlet (nanklng) blaga. 1 pernica 180 cm dolga; 120 cm široka, z 2 vzglavnicania, vsaka, 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 -, s pol puhom K 20 -, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10.-, 12.—, 14-—, 16—. Posamezne vzglavnice K 3'—, 3-5», 4--- Pernice 200X140 cm velike K 13, •5'—, 18 -, 20--. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4'50, 5--, ili £-od- l)ernicc najbolj, gradla za postelje l80XU6cni velike K 13.-, 15-—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu	2427
Maks Berger Dešenica 343/a Češki les
Nlkak riziko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Stalni krajevni agenti
zmožni nemškega jezika se sprejmo ali nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Nova ul. 20.
Plahte za vozove
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z že-leznino, LJubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822
^ " vino, v prijetnem kraju ljubljanske okolice želi v svrho ženitve spoznati gospodično, primerne starosti, ki bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva.
2aieljeno bi bilo nekaj premoženja, vendar ni pogoj. ■Resni dopisi ako možno s sliko pod „£ajnost" do
1. oktobra t. 1. na upravništvo tega lista.	2826 2
MšmmMmmmmmim
Priznano najoečja, resnično domača, že 25 let obstoječa ekspertna tordka.
Franc Čuden, nrar
Ljubljana, PreSernoua ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on torej lahko po originalno tooarniSkih cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
Hlpina ure
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
prodaja. 637 i
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Najboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
1	kg sivega, dobro skubljenega 2 K; boljšega 2 K 40; prima polbelega
2	K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; 1 kg Izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, 8 K; 1 kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K-
najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene postelje	2779
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica. 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 00 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; s polpuhom 20 K; s puhom 24 K ; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 10 K; blazine 3 K, a K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, 4 K50, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasastoga gradla, 180 cm dolge, 116 cm široko, 12 K 80, 14 K 8o! Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Genih zastonj in franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. češko. Csnik zastonj in franko.
Izobražena gospica
želi službe kot družabnica ali vzgoji« teljica pri boljši rodbini. Izurjena ja tudi v gospodinjstvu. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »J. P.« na uprav« ništvo »Slovenca«.	28311
Dobre
vinske sode
Iz hrastovega lesa, prav močne ln nekatere skoraj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600—1000 „
proda po nizki ceni
Fran Cascio 784 1
oinski trgooec
Lingerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča sc tudi na|tlnc|šl vcrmoulh po zelo ugodni cent.
želi službe v kakem župnišču. Služila je že šest let v župnišCu s pohvalnim vspehom. Zmožna je vrtnih del in poslov pri gospodarstvu. Starost 35 let,
Cenjene ponudbe pod naslovom: »Kuharica" post.-rest. Skocijan pri Mokronoqu, Dolenjsko.
2650
z vodno silo in tovarna za umetno in stavbinsko mizarstvo se da takoj v najem. Vse leži blizu trga in kolodvora. Več pove Fr. Hanzmann, Guštanj, Koroško.	2781
POZOR KOLESARJI!
Mesto 110, samo po 80 K s »Torpedo" prostim tekom po K95-— prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka »Sti-rian-Graz" modeli 1911 s 3 letnim jamstvom, sveže, močne pnevmatike po K 5--, 6--, !■-■ cevi po K 3*50, 4--, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje poceni. Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni!
Cenik zastonj in franko!	1185
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev
H. WeissK>erg, Dunaj II.,
Ontere Donanstrafie 23/111.
Planino
popolnoma nov iz naravnega orehovega lesa, s tremi pedali in modulatorjem, moderno konstrukcijo, krasnim glasom in vnanjostjo, osobito pripraven za izobraževalna društva ali gg. učitelje, se takoj proda pod tovarniško ceno. — Naslov pove uprava ,,Slovenca".	2854
ŽIMA
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
SODI
dobro ohranjeni, stari in novi so na prodaj pri J. Buggenig, Cesta na Ru-dolfovo železnico 5, Ljubljana. 2776
Velika lepa
2601
¥ILA
s sadnim in zelenjadnim vrtom v najlepši legi Maribora so ceno proda« Pojasnila daje gospa ADELA KOŠMELJ v Ljubljani, Elizabetna cesta 8, II. nadstr., kjer je na vpogled tudi slika
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
/i
Telefon Ž*. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej 1. C. Mayer
Centrala na Dnnajn, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic.
Sfrifarfeua ulica St. G.
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	2094
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje. deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognje varno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno.
katera želi pripraviti dobro Kavo, uporablja najraje „pra-ve g a :francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
1554
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
mm*
(poprej Henrik Kora)
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ler inslalaler vodovodov
LjDHjana, Poljanska cesto 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
it-cementni
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ln poštnine prosto.

pred kratkim nova, enonadstropna, s 6 stanovanji, ki se dajo izpremeniti v tri večja stanovanja, v lepem in mirnem kraju, 10 minut od Ljubljane. — Prijeten bi bil ta prostor za kake letovičarje.
Naslov se izve pri upravi lista pod šifro 1000' Posredovalci izključeni. 2562 (6)
Podpirajte domačo industrijo!
Ljubljana.
Sodna nllca.
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za povrSne n spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroji patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov so cene veliko nižje.	164
Stare noaovlce se ceno podpletnjejol
E
na Mestnem trgu št, 22, v drugem nadstr., obstoječe iz več lepih sob s pritiklinami vred, se takoj ali za novembrov termin odda. Poizve se Ključavničarska ulica 2, lil. nadstr. 2728
parno opekarna
u Mi!h Gomeljnih ™ pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2
priporoča svojo izborno zarezano strešno (falc) in zidno opeko na stroj v vsaki množini.
Izborne, preizkušene in od šolskih oblastev priporočene in dovoljene
peči za šoje
Moderna
sledilna ognjišča
in za privatna stanovanja
izvirne Meidin-gerjeve štedilne peči uHELlON"
dobavlja najbolje
Prva hofoviška tovarna za special. peči in parilnike za krmo, livarna in izdelovalnlca emajlov
Oton Hofmann v Horovici. S
Ceniki na zahtevo zastonj.
Solidni zastopniki se iščejo,
pralni stroji, likalniki za perilo, sloviti brzoparilniki za krmo, uni-vers. Sdmeiderjeve peči (patent. Virk) kakor tudi različne potrebščine za stavbe
- Absolutno zajamčeno -
pristno vino
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1910 po 57 do 60 K za hektoliter postavljeno na kolodvor v Ajdovščino.
Sortirano vino rizling je po 62 K, beli burgundec po 70 K in „Zelen" po 80 K. Manj kot 56 ltr. se ne odpošilja.
Buteljke a 3/4 ltr. iz 1.1908 so po 2 K. in „Zelen" 1. 1908 po 2-40 K.
Kleti nadzoruje dekan vipavski.
3305
Kmetijsko društvo
v Vipavi
365 (35)
Svoj izdelek ostro žgane »
strojne, zidne in zarezane strešne I
Mani.
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikom
duokoleso
3 in 4 |-p dvocilindrska
3	-P 640 kron
4	H> 680 kron
pripraven za priprei vol na obroke! V. VondHch
I Jnset: 1, nam.
Tvrdka:
V. Vondfich
Praga L, Josefske nam. Pošljite mi cenik motornih dvokoles
Laurin & Klement
z naznanilom plačilnih pogojev na obroke.
Ime: Naslov:
j
2586 3
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter	. fc, . . fc
na debelo in drobno.
manufakturnega blaga. Ljubljana,
[flnufakfurno trgovina
ul.