106. številka, Ljubljana, v sredo 9. maja 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo ;pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št, 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Državni zbor. (Češka obstrukcija. — Kdrberjeva grožnja. — Stranke in čeSka obstrokcija. — Gospodska zbornica. — Razpust poslanske zbornice ?) Češka obstrukcija je torej začela in že včerajšnja prva seja je dokazala, da parlament v tacih okolnostih ne more dolgo zborovati; da bode začetku zasedanj a sledil prav kmalu konec. V včerajšnji seji poslanske zbornice so Cehi obstruirali na ta način, da so predlagali po dvakratno glasovanje o vsaki peticiji, katero so njih poslanci izročili. Teh peticij so že v prvi seji predložili blizu 3000 in oglasilo se je še pred sejo kacih 50 čeških govornikov, da bodo pri teh peticijah govorili. Že samo s predlaganjem, da se glasuje o peticijah, preprečijo Čehi lahko vsako drugo obravnavanje več tednov. V včerajšnji seji so stavili samo sedem takih predlogov, in seja je bila pri kraju. Predsednik Fuchs je pokazal, da ima nekaj humorja, naznanivši, da se bo v današnji seji nadaljevalo z dnevnim redom, to je z glasovanji o peticijah. * Vlada je včeraj predložila svoje načrte glede uredbe jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem. Ministrski predsednik jih je utemeljeval z daljšim govorom, a predsednik Fuchs mu je dal besedo, še predno je začel naznanjati došle peticije, ker bi sicer dr. Korber sploh ne bil prišel do besede. Ministrski predsednik je rekel, da je vlada predložila svoje načrte v namen, da zagotovi mir v državi. Pojasnil je vsebino zakonov in potem ob živahnem ugovarjanju Čehov — „Reichsraths Correspondenz" je zamolčala vse češke medklice — poudarjal, da je financialni položaj države, ker so porabljeni prihranki izza prejšnjih časov, postal jako kritičen. Ako se potrebna sredstva ne dovolijo pravočasno — je rekel dr. Korber — odklanja vlada v naprej vsako odgovornost za posledice, ki morajo iz tega nastati. Zbornica naj začne o vladnih predlogah čim prej razpravljati, da se odpro vrata narodnostnemu miru. Končal je Korber : .Zbornica ima pravico vprašati, kaj se zgodi, če bi vladne predloge ne bile sprejete. Odgovarjam na to že sedaj: S svojimi skromnimi sredstvi bomo skušali obstoječo ustavo ohraniti in se vladi pristoječih pooblastil poslužili le v toliko, v kolikor je to za ohranitev države in za upravo neizogibno potrebno. Meni se zdi, da je tudi najbolj pobijani konstitu-cionalizem še vedno veliko več vreden, kakor povratek h kaki taki obliki zakono-dajstva, ki izključuje sodelovanje narodov. Vlada ni in ne bo dala takega povoda, da bi bilo opravičeno, onemogočiti parlamentarno delo in vzlic vsem težavam upa, da se zbornica loti dela. * Govor ministrskega predsednika ni vzlic grožnji, da se bo vladalo s § 14. napravil nikacega vtisa na Čehe, kakor ga niso napravile od krščanskih socialistov vprizorjene demostracije. Krščanski socialisti bi radi s terorizmom prisilili Čehe, da odnehajo od obstrukcije ali da zapuste parlament. To je jako nevarna igra. Če dvignejo krščanski socialisti dunajsko ulico proti Čehom, sledil bode temu takoj odgovor v Pragi in v drugih čeških mestih. Sicer pa uvažujejo Čehi že, če bi ne kazalo v slučaju, ako bi se omejevala njih poslanska svoboda, sprožiti predlog, da se prenese državni zbor z Dunaja v kako drugo mesto, kateremu predlogu bi morali pritrditi vsi pošteni poslanci. * V klubih se je razvilo jako živahno življenje. Češki klub je sklenil obstrukcijo z vsemi proti 18 glasom. Načelnik Engel je bil baje proti obstrukciji, a ker je propadel, se je baje odpovedal načelstvu. Stališče Poljakov je bilo pojasnjeno že na shodu v Lvovu. Včeraj so nemški klerikalci se odločno izrekli proti obstrukciji. Zvečer je imela Slovanska zveza sejo, a njen sklep glede češke obstrukcije še ni znan Pričakuje se z veliko radovednostjo. Slovenski poslanci so jedni, več drugi manj odločno proti Čehom in stoje na strani vlade. Dalmatinski narodnjaki in Malorusi so proti temu, da bi klub podpiral češko obstrukcijo. Za podpiranje Čehov so prav za prav samo hrvatski pravaši, katerih je pa premalo v klubu, da bi mogli v katerem koli oziru odločevati. Nemške stranke so z vladnim načrtom jezikovnega zakona zadovoljne, a da to prikrijejo, hočejo načrtu navidezno nasprotovati, ker ne določa nemškega državnega jezika * * Gospodska zbornica je imela včeraj sejo, v kateri pa je samo kvotno deputacijo volila, potem pa se hitro razšla. * * * V parlamentarnih krogih se je včeraj govorilo, da je postal razpust parlamenta neizogiben. Vlada hoče baje državni zbor razpustiti takoj, ko bo končano delegacij sko zasedanje. Verjetno to ni, zakaj nove volitve bi spravile še veliko več radikalnih elementov, nemških, čeških in poljskih v zbornico, kakor jih je sedaj, ter bi bila vlada v še težavnejših razmerah, zlasti ker preti največja izguba mandatov ravno najboljšim njenim prijateljem, nemškim klerikalcem in nemški napredni stranki. Vinska klavzula. (Govor posl. Ivana Božiča v deželnem zboru kranjskem.) Leta 1891- nastal je bil po vseh vinorodnih krajih Avstro - Ogrske, zlasti pa po njenih južnih krajih, na Tirolskem, Slovenskem in tudi v Dalmaciji precej velik vihar zaradi takozvane vinske klavzule, katero je nameravala naša država v trgovinsko in brodarsko pogodbo z Italijo sprejeti. Ta razburjenost je umevna, ako se pomisli, da je pretila od sprejetja te klavzule našim vinogradnikom velika katastrofa in udarec, katerega ne bi lahko prenesli. Tega mnenja pa ni bil dunajski par lament, ki je ostal gluh in slep za vse prošnje in peticije, s katerimi so ga društva in dežele preplavljale, in je v dotično trgovinsko in brodarsko pogodbo z Italijo sprejel določilo , ki se tako le glasi; (čita). Naša centralna vlada tolažila je avstrijsko vinogradništvo s tem, da Italija ne bo izkoristila tega določila, saj je že prej tako določilo obstajalo, ne da bi ga bila Italija proti Avstriji izkoriščala. Toda ta obljuba se je, kakor bom pozneje dokazal, temeljito izjalovila, in jako optimistično je bilo od strani vlade, pa tudi od strani vinogradnikov, ki so njenim obljubam verjeli, kajti položaj je bil takrat tak, da je bila Italija prisiljena, iskati v Avstriji druzega trga za svoja vina, katerih ni mogla več izvažati na Francosko. V pojasnilo bodo najboljše služile nastopne številke: Od leta 1878.—1887. izvažala je Italija na Francosko, kamor je imela do tedaj še odprto mejo, vsa svoja vina v približni množini do 3 milijonov q. Naravno je, da takrat Italija še ni silila v Avstrijo, da je imela že takrat izgovorjeno dotično klavzulo, ki velja še dandanes. Naravno pa je tudi, da se te pravice do takrat še ni posluževala, prvič, ker je producirala približno le za 20 milijonov hektolitrov vina, kar se da tolmačiti s tem da so ji pridelek uničevale ra&lične trsne bolezni, zlasti grozdna plesnoba, in drugič zaradi tega ne, ker je imela, kakor sem že omenil, odprt trg na Francoskem, kamor je vso svojo nadprodukcijo izvažala. Od leta 1887.—1891. pa so se razmere precej pre-menile. V tem času se je namreč po jedni strani produkcija italijanskih vin na dvojno mero pomnožila, namreč na okroglo 40 milijonov hI., na drugi strani pa je začela Italija izgubljati francoski trg, kajti leta 1888. je Francija zaprla svoje meje za uvoz italijanskih vin, vsled česar je bila zdaj s svojo dvojno produkcijo 40 milijonov hI vina najedenkrat brez svetovnega trga. Posledica temu bila je ta, da je italijansko LISTEK. Naša Talija. (Konec) Toda blagajničar ugovarja. „Kadar igramo »Od stopnje do stjpnje", mora policija ljudi odganjati od blagajne, kadar je na repertoarju „Sin", je parter na pol prazen* . . . Dobro. To dokazuje, da je v Ljubljani dosti gledališkega občinstva, ali premalo umetniško čutečega. In to jezi „Dramatično društvo0. Za boga, saj jezi pisatelje in umetnike tudi! Ali je morda užitek, pol leta ali še dalje zastavljati svoje najboljše moči, da se spiše dramo in potem že pri premijeri videti prazne sedeže in lože? Ali je za igralca vzpodbuje-valno, z vso marljivostjo študirati ulogo, poglobiti se v karakter njen, z navdušenjem nastopiti, potem pa igrati pred napol praznim domom ? . . . Gotovo ne, kakor bi blagajni koristilo, da pride toliko občinstva gledati „Izmajlova", kakor „To dekle*, tako bi bilo to tudi pisateljem in igralcem všeč. „Dramatično društvo* in umetniki, oziroma literati imajo tora j skupen interes, in tedaj je logično, da bi morali tudi skupno delovati. Menim, da to ne bi bilo pretežko, odkar imajo tudi poslednji svojo organizacijo v »Umetniškem društvu". Da je v ljubljanskem občinstvu jako malo zanimanja za višjo umetnost, je pač naravno. Naše gledališče je še mlado, naša literatura tudi, druge umetnosti so se tako rekoč šele porodile. Bujnega umetniškega življenja na Slovenskem sploh še ni; odkod naj pride globoko zanimanje ? Kdo je doslej umetniško vplival na Ljubljančane? Kje imamo višje izobrazbe? Celo med inteligencijo je primanjkuje, za gotovo pa v širših plasteh ljudstva. Razstav, muzejev, velikih umetniških produkcij, popularnih koncertov itd. nimamo; celo trivijalna iz obrazba je nezadostna. Javnih bibliotek, javnih predavanj in podobnih priredeb ne poznamo. Za boga, odkod pa naj se vzame to umetniško izobraženo, umetniško čuteče, kritično občinstvo? Nimamo ga, ali občinstvo samo ni krivo, da ga nimamo, ker ni imelo nikdar prave priložnosti, da se vsaj nekoliko umetniško omika. Ali gledališče, ako hoče biti „Bildungsanstalt", potrebuje take publike, in ker je še ni, mora gledati, da si je pridobi. Ker mora tudi umetniško društvo iti za tistim ciljem, je najbolj logično, da se dogovorita za skupno delovanje na osnovi skupnega, pomno izdelanega načrta. In ker njih lastna moč vendar še ne zado stuje, da izvedeta ogromno delo, naj bi naredila kakšno akcijo, da tudi mestna občina, dežela, eventuvalno država kaj stori za povzdigo splošne izobrazbe z ustanovitvijo velike javne knjižnice, s tem, da brezplačno prepuste potrebne prostore za javna predavanja itd. Izdajati bi bilo treba popularne, jako cenene spise, pojačati kontakt umetnikov in pisateljev z občinstvom, pridobiti časopisje za to, da bi se bolj intenzivno pečalo z umetniškimi vprašanji, odpreti kritiki široko polje, potem pa jo, kjer se pokaže objektivno, tudi uvaževati. Ne mislim, da sem s tem povedal vse, kar bi se dalo storiti. Kadar bi se delo začelo, bi se obzorje bolj in bolj raz širjalo in pokazalo bi se sto novih sredstev. To bi bil apel na občinstvo, ki bi gotovo več zalegel, kakor apel na pisatelje, ki ne bi bili pisatelji-umetni ki, ako bi se udali takim svetom in vstvarjali, ne po svoji umetniški moči, nego po željah drugih. Gotovo vpliva občinstvo na umetnost; s svojim življenjem, s svojim mišljenjem, čuvstvovanjem, delovanjem, s svojimi solnčnimi in senčnimi stranmi ji podaje snovi, ki jih umetnik itak ne more najti drugje, kakor v življenju. Dalje pa ne sme segati upliv družbe. Pa tudi ne more, ker pisatelj ako bi hotel, se ne bi mogel udati zahtevam, ki bi ne bile v skladu z njegovimi močmi, z njegovim mišljenjem in čuvstvovanjem. Ako abstrahiramo od proizvodov dvojbene vrednosti a la .Tri pare črevljev", .Ali je to dekle* in „Od stopnje do stopnje", je vendar nemogoče ustrezati onim specialnim zahtevam. „Rokovnjači* so se posrečili Govćkarju, Ganglu se morda ne bi bili in zato je bolje, da je napisal „Sina". Nihče ne bode zameril „Dramatičnemu društvu", ako bode negovalo dobro narodno igro, ali zato bi bilo krivično, izključiti pisatelje, ki znajo vstvariti lepo salonsko dramo, tragedijo iz moderne družbe ali kaj druzega, ali ne morejo uspešno tekmovati z avtorji ljudskih glum. Končno pa se ne varajmo. Tudi veliki publikum ima okus, ki pa ravna po istih fizioloških pravilih, kakor okus posameznika. Toujour perdrix! Tudi najboljših ljudskih iger bi se občinstvo nasitilo, ako bi ne dobilo druge hrane. Uniformovanje torej ne bi samo ubijalo umetnosti, temveč bi kmalu tudi v blagajni postalo občutljivo. Sicer pa je brez obzira na to „ Dramatičnemu društvu" naloga, pospeševati in gojiti umetnost, v prvi vrsti domačo umetnost in te svoje naloge ne sme zamenjati s sredstvi. Kar se tiče domače umetnosti, mora se postaviti celo na najširšo podlago. Med tujimi literaturami lahko izbira, ali domače proizvode mora vzeti kakršni so, edini pogoj je, da so umetniški. Smešno bi bilo zahtevati, da mora priti vse na Ijub-lanski oder, ako je le slovensko napisano; ali ako ima literarne in dramatične vrednosti, tedaj mora biti delu pozorišče odprto, naj si je to socialna ali ljudska ali salonska igra, naj si je romatična, realistična ali pa dekadentna. Drugače se nam umetnost nikdar ne more razviti. E. K. vino tuđi doma popolnoma vso ceno izgubilo, ker sploh ni bilo za nadprodukcijo kupca. Umevno je torej, da je Italija vse svoje sile napela, da si pribori drug trg in vrgla je oko v Avstro-Ogrsko. Ker se je imela 1. 1891. trgovinska in brodarska pogodba z Avstrijo ponoviti, napela je Italija vse sile, da se sprejme v pogodbo vinska klavzula, katero sem uvodoma omenil in prečital, katera klavzula pa je našemu vinogradništvu prizadela občuten udarec. Nasledki so se takoj pokazali, kajti čim je bila klavzula sprejeta in pogodba odobrena, znižala je Italija takoj svoje ca rine na 5'77 frankov, in temu dosledno morala so avstrijska ministrstva za finance, trgovino in poljedelstvo z ukazom z dne 10. avgusta 1892. znižati carino za uvoz italijanskih vin od 20 gld. na 3 20 gld. S tem je seveda pala pri nas cena italijanskim vinom od 30 gld. na okroglo 10—11 gold. Posledice so pokazale, da je bil s tem oni jez, ki je do takrat obstal med Avstro-Ogrsko in Italijo z vinsko klavzulo podrt, kar se posebno jasno kaže v številkah o izvozu in UVOZU. (Konec prih.) V B Jubljuni, 9 maja Češki radikalci. V poslednji seji češkega deželnega zbora sta govorila tudi češka radikalca, posl. dr. Baxa in posl. Prašek. Dr.Baxa je razpravljal . zde '-vprašanje ter navedel besede, ki jih je govoril cesar v tej zadevi napram dr. Stranskemu med zadnjim zasedanjem delegacij. Potem je dejal dr. Baxa: Češki narod misli vedno na besede, katere je rekel cesar dr. Stranskemu. Ako se najvišja glava izpozabi do takih izrekov ter nam zagrozi s prekim sodom, ki zakonito nikakor ni utemeljen, potem ne moremo reči ničesar drugega, kakor da je to izraz cesarjevega srca, da je to njegovo staro sovraštvo do češkega naroda, in ne moremo si pomagati, ako je preverjen ves češki narod, da se je pojavilo v tistih besedah staro s o vraž niš t vo proti Čehom. Takisto se je cesar izpozabil ter zagrozil, da ne pozna v tej (.zde") zadevi nobene amnestije. Kdor je v poslednjih letih videl, za kakšne zločine in prestopke so se dajale amnestije, in kdor se spominja pri tej priliki cesarjevih besed, si stvari ne more razlagati drugače, kakor sem rekel prej. Vladajoči cesar ne daje amnestije, in češki narod je doživel slučaj, da je bil monarh vsaj enkrat mož beseda. Dr. Baxa je na to razpravljal državnopravno vprašanje in vprašanje samostojnosti češkega naroda, ter dejal, da se Nemci ne čutijo dovolj močne, da bi uresničili svoje velikonemške načrte. V Bero linu se morda odloČi usoda habsburške dinastije, nikakor pa ne usoda češke države, in če bo kaj razpadlo, bo razpadla Avstrija, ne pa kraljestvo češko. Posl. Prašek pa je dejal: Mi vemo, da sedi na prestolu vladar, ki je Nemec in ki noče, da bi bili mi z Nemci enakopravni. To moramo narodu povedati, da izve, kje je korenina zla. Govoriti ne smemo vedno, kako dobri in lojalni smo. To ni resnica! Ne lazimo! Povejmo tja gori, da so bili sicer časi, ko je zlasti preprosti kmet, delavec in rokodelec s svetim spoštovanjem izrekal besedo .gospod cesar", da je s svetim spoštovanjem zrl na njegovo sliko ter si obljubljal od njega pravico in pomoč. A kaj vidimo danes? Danes ni več tistega svetega spoštovanja, zaupanja in cesarjeve slike so izginile nekam, na njihovo mesto pa so prišle slike naših rodoljubov Husa in Žiške. Prejšnjih čutov ni več med češkim narodom Kakšno bi bilo pač srce naroda, ki bi poljubljal roko onega, ki ga tepe z bičem! Mej narodom vre in mu treba le pripovedovati, da se v Avstriji z lepa ne doseže ničesar, in verjemite mi, da pride čas, ko se pokaže, da ima ta narod še nekaj krvi iz husitskih časov! (Vyborne-klici). — Ta dva govora sta priobčila tudi „Bone m i a" in .Neue Freie Presse", od koder smo ju prevedli doslovno. Kulturno napredovanje bosenskih Moha-medancev. Te dni nam je došla 1. štev. „Bena rja", lista za zabavo in pouk, katerega izdajajo bosenski Mohamedanci. List je leposloven in znanstven ter mu je urednik veleugledni hrvatski pesnik Safvet beg Bašagič, sourednika pa pisatelja Osman Nuri Hadžič in Edhem effendi Mulabdić. Protektorja sta duševna vodje bosenskih Mohamedancev učeni hadzi Mehmed Ijpvfik effendi Azabajid in veleodlični essad effenđi Kulo vi d. To je prvo odločno narodno glasilo bosenskih Mohamedancev, ki stremijo za tem, da si ohranijo vzlic moderni omiki in prosveti svoj narodni značaj in svojo narodno vero. .Islam i prosvjeta — to budi naš program, naše geslo, cilj i svrha našega rada, a taj program mora biti islamski program, naš rad islamski rad, rad vjerskog osvedočenja i ljubavi, rad za vjerski odgoj i prosvjetni preporod našega naroda", piše .Behar" v članku .Načela Islama i naš zadatak" Osmana Nuri Hadžida. Program sarajevskega „Be-harja" je odločno hrvatski ter bode imel nedvomno najlepše kulturno uspehe, katere mora pozdravljati vsak Slovan. Mohamedanci v Bosni se pridobe tako za narodno delo, in narodna zavest se zanese z ,Be-harjem" v najširše sloje. — Pevsko društvo .Prebevid" blagoslovi na Binkošti svojo za stavo. Slavnosti se udeleže Hrvati iz vseh krajev ter obnove s tem bratstvo z moha-medanskimi brati v Bosni. Vojna v Južni Afriki. Maršal Roberts je poročal 6. t. m. iz Smaldeela: Danes zjutraj smo prekoračili Vetriver in imamo sedaj svoje taborišče v Smaldeelu. Sovražnik se umika na vsej črti proti Zandriverju in Kroonstadu. Burom smo vzeli maksimovski top in ujeli 25 mož. Na naši strani smo imeli 15 ranjencev in enega mrtvega; 3 se pogrešajo. Reuterjev Office pa javlja, da so imeli Buri 40 mrtvih. V Smaldeelu so našli Angleži mnogo želez niškega materiala, krmo za živino in žita. Most preko reke Zand je baje porušen. Londonski vojaški strokovnjaki menijo, da se bodo ustavili Buri pred Kroonstadom, k večjemu še pri Gene vi, 51 milj severno od Smaldeela, kjer so hribi, ter potem ostavili Kroonstad in se umaknili končno za reko Vaal, kjer se bodo poskušali v defenzivi kakor ob Tugeli. Med VVinburgom in Thabanehujem je še nekaj barskih Čet, katere bodo Angleži poskusili ujeti. General Hunter se je pri Watringtonu združil z generalom Pagetom. Pozicije Burov pri Tha-banehuju je zasedel general Rundle. Tudi operacije proti Mafekingu se nadaljujejo. Buri so se morali umakniti iz svoje pozicije pri Fourteenstreamsu. Angleži tabore na severnem obrežju reke Vaal. Brigada Hunter pa namerava baje že v kratkem zasesti Klerksdop in Potchefastroom ter s tem tudi vdreti v transvaalsko ozemlje. Tako bi stali Angleži že na se verno vshod nji in severni strani na tleh Trans vaala. Buri imajo pred Mafekingom okoli 3000 mož. Angleški general Plumer, ki vodi vso rešilno akcijo, je stopil z obleganim Mafekingom baje potom golobov v zvezo. — Iz Rusije odrine te dni večji oddelek prostovoljcev Burom na pomoč. Stroški ekspedicije so z 12.000 rublji že pokriti ter so jih žrtvovali meščani Orla. V Kron s tad tu je blagoslovil protohierej odhajajoče prostovoljce z besedami: „Pojdite z Bogom in branita s svojimi prsi nesrečne, krivično preganjane Bure. Naj vam nakloni Bog, da se vrnete s častjo in veseljem iz boja, ali pa da junaško pa-dete ter si priborite nevenljiv venec slave!" Dopisi Od Drave, 5. maja (Ptujske ra z-mere in župan Ornig.) Ti ubogi, Josip Ornig! Kako se Ti meni smiliš! Kako globoko sočutje in sožalje vzbuja Tvoj sedanji britki, nestrpni, pereči položaj! Tvoji krasni lepaki z napisom .Jožef Ornig — Ptuj — parno pekarstvo, trgovina s soljo, moko in z drugimi drobnimi rečmi", in Tvoj krasni podpis na teh lepakih: .Za mnogobrojni obisk prosi ter beleži s spoštovanjem Jožef Ornig", niso našli milosti pred strogim tribunalom gospoda Wolfal V tisočerih izvodih si jih dal raztrositi med slovenske ptujske okoličane, ki se še niso potopili v grmečih valovih germanskega morja; hotel si ž njimi, temi krasnimi pla-vimi, žoltimi, rudečimi lepaki ugonobiti in zdrobiti neprijetnega Ti konkurenta, gosp. Petra Majdiča v Celju! Hudobni duh maščevanja se Te je polotil; srd, osveta, peklenska zavist Ti je omamila Tvoje blago srce, Tvoj bister pogled, Tvojo kipečo dušo, Tvoj nedosežen razum! In sedaj pride — pride angelj z ognjenim mečem v osebi g. Hermana Wolfa, razkrinka Tvoj obraz, Ti dokaze, da si slepar. Te dvigne kvisko, ka zajoč razgretemu občinstva v Mariboru Tvojo nagoto in goloto, pijane TI v obraa in urnebesni .pfui' iz tisoč germanskih grl zadoni proti Tvoji vzvišeni, častitljivi osebi! Sam večni Wotan v svoji neskončni dobroti in njegov prorok g. Hermanu Wolf. imejta usmiljenje z ubogim, pomilovanja vrednim „ Jožefom Ornigom"! „Lasst, Hermann, genug sein, des grausamen Spiels!" Glejta, kako se ta črviček zvija pred Vama; kako se peha in v potu svojega obraza trudi, da Vama dokaže svojo pristno .nemško nacionalnost" — seveda, saj je rojen v Hra-stovcu v Slovenskih goricah —; kako švigajo telegrami v Gradec in nazaj, zahtevajoč .Stellungnahme" in .Vertrauensfrage"; kako se napenja in moleduje, da bi dokazal, da je iz .gospodarskih ozirov" storil tisti glavni smrtni greh z nesrečnimi slovenskimi lepaki in krasnim podpisom .Jožef Ornig" — na nekem listu bil je baje podpisan celo z .Ornik" — sam Bog bodi milosten sodnik njegovi potrti, do smrti žalostni duši. V svetem evangeliju se poroča, da vlada v nebesih večje veselje nad jednim spokor-jencem, kakor nad 99 pravičnimi. Če se bode g. Hermann Wolf po tem svetopisemskem načelu ravnal, in če se bode on s tem potolažiti dal, da bodo gosp. Orniku zveste ptujske ovčice votirale neskaljeno zaupanje in udanost, je po vsem tem, kar pišejo .Tagespost" in .Tagblatt", prav in resnobno dvomljivo. Kdor nevpogljivost in neukrotljivost generalissimusa \Volfa pozna, sme osvedočen biti, da bode vkljubu vsem kratkim in ponižnim basedam .spokorje-nega" Omika zagrmel nad njim blizo tako-le: Da bi bil mrzel ali gorek, bilo bi prav; tako pa, ker si mlačen in popustljiv (— ti šmen-tani gospodarski oziri in slovenski lepaki —) Ti pljunem v obraz in Te izobčim iz srede svojih izvoljenih. In mi ptujski Slovenci moramo pritrditi tej sodbi, dasi tudi je kruta, drakonična in neizprosna. Slovenski renegat, slovenski odpadnik, slovenska izdajica ne zasluži druge usode. Na sramotni oder ž njim! Naši vrli okoličani, ki se vendarle polagoma začenjajo dramiti, se prav srčno smejejo „Ornikovim" lepakom. Pa ne samo g. Ornig zasluži to kazen, to sramoto, to nečast. Tudi naši Sadniki, Sellinschegi, Kollenzi, Slavitschi, Straschilli, Muchitschi, Leposchi et tutti quanti niso nič boljši, nič vrednejši, nič poštenejši od g. Omika. To so vsi jednih gor list brati med seboj, po krvi, po duhu, po mišljenju; tudi ti čislajo slovenski jezik iz .gospodarskih ozirov". Da bi ga v mestno šolo uvedli kot učni jezik — Bog ne daj; to bi bil greh in sramota. Ker pa ti nesrečni .gospodarski oziri' vendar zahtevajo, da se slovenski odjemalci v domačem jeziku nagovarjajo in obdelujejo, pa ti modrijani semtertje pošiljajo otroke v slovensko okoliško šolo. Glej slučaj Blanke. In „ narodni" nadučitelj jih z veseljem v svojo zaščito in vzgojo sprejme. Tužna nam majka 1 Mi si pa za te junake a la Sadnik, SeHJnschegg, Kollenz, Slavitsch, Straschill, Leposcha, Muchitsch in druge njim sorodne klaverne viteze ter ultragermanske Tevtone ne želimo ničesar drugega, kakor veliko število Petrov Majdičev. Bog jih živi! Samodržec Wolf naj uporablja Orni-kove in Straschillove slovenske lepake za prvi steber mostu do — A dr i je. Ta bo držal bolj nego kri in železo. Dravus. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. maja. — Osebne vesti. Trgovinsko ministrstvo imenovalo je višja poštna oficijala gg. Leopolda Verhovca m Jerneja Grošelja c. kr. poštnima kontrolorjema v Ljubljani. — Ali zopet po stari praksi? Višji državni pravdnik v Gradcu, g. Steiner, je te dni umrl, in justična uprava ima nalogo, da mu poišče primernega naslednika. Ali bo tudi v tem slučaju obveljala stara navada pri oddajanju najvažnejših služeb, ali se bo tudi v tem slučaju postopalo po stari praksi, da se uvažujeta samo le protekcija in politiško mišljenje, prezira pa sposobnost? Z obžalovanjem moramo konstatovati, da se je zlasti v zadnjem desetletju zgodilo mnogo slu* čajev, da se je pri imenovanju višjih, pa tudi nižjih sodnih uradnikov jemalo v prvi vrsti v poštev politiško mišljenje in sploh vse drago, samo ne sposobnost, kar je silno oškodovalo ugled ju&tice. Stavili bi slavo, da m bo tudi v tem slučaju poskušalo, postaviti na mesto višjega drž' pravdnika kakega trdega Nemca, tudi če v jezikovnem oziru ne bo sposoben za to važno službo. Pokojni Steiner je znal vsaj za silo, četudi prav slabo slovenski, a že pod njim je urad trpel, že pod njim se je pokazalo, da je absolutno potrebno, da mora višji državni pravdnik slovenski prav tako dobro znati, kakor nemški. Višji državni pravdnik mora revidirati vse akte in tudi če hoče, ne more tega dela vestno in pošteno opraviti, ako ni jezika popolnoma zmožen. Koliko je slovenskih aktov, to vedo gospodje v Gradcu najbolje! Zato pa bi bil že čas, da poneha tista stara praksa pri imenovanju uradnikov, ki je pro-vzročila že toliko zla. Ponehala bi toliko laglje, ker je dandanes dovolj v vsakem oziru sposobnih, politiško popolnoma nekompromitiranih kandidatov, ki so zmožni obeh jezikov. Ako je justični upravi sploh kaj na d o b r i j u s t i c i, postavila bo na mesto višjega državnega pravdnika moža, ki uživa splošno zaupanje in je zmožen obeh jezikov, naj bo potem že Nemec ali Slovenec, v nasprotnem slučaju bomo vedeli, da vladi ni nič na dobri justici, na poštenem pravosodju, nego da ima tudi pri imenovanju tacih sodnih funkcionarjev samo politične namene pred očmi. — Plagiati ..Slovenskega Lista". V 17. številki »Slovenskega Lista" je urednik g. A. Koblar priznal, da so bile v 16 št. .Slovenskega Lista" priobčeue štiri pripovedke res ukradene iz „Vrtca" (1. 1892.). S tem je uredništvo priznalo, da se je zgodila literarna tatvina v smislu § 467. kaz. zak., in bi imel avtor, gosp. Fr. Govčkar pravico to tatvino ovaditi ter zahtevati, da se urednik kaznuje, in da razen tega plača odškodbo, kakor jo določa omenjeni paragraf. Govekar pa tatvine doslej ni ovadil in tudi ni zahteval odškodnine, — dasi bi bilo uredništvo »Slovenskega Lista" to nedvomno storilo, ako bi storil tako tatvino n. pr. kak sotrudnik .Slovenskega Naroda" — nego se je zadovoljil le z neovržnim dokazom (št 96. .Slovenskega Naroda"), da je .Slovenski List' plagiral. G. A Koblar zvrača sedaj krivdo na nekega anonimnega ižanskega kmeta. Vsakemu je na prosto dano, da veijame, ali živi na Igu res kak tak .kmet", ki je stilistično tako spreten, da bi znal Govekarjeve dijaške literarne poskuse tako prirediti in deloma celo izboljšati, kakor je bilo videti iz sporedno prijavljenih pripovedk (v .Slovenskem Narodu" št. 96) Tak .kmet" je vsekakor bela vrana, in čuditi se je, da že davno ne sedi v uredništvu .Slovenskega Lista". Toda če je tudi res kak .kmet" iz .Vrtca" uzmal rečene povesti, je vendar zato odgovoren list, zakaj šele s tem, da je list priobčil povesti, je bila tatvina izvršena. Koliko pa je g. A. Koblar odgovoren za .Slovenski List" ? Dejstvo je, da je g. A. Koblar glavni urednik in glavci lastnik .Slov. Lista', ter da brez njegove vednosti ne pride v list nobena stvar. Zategadelj pa je g. A. Koblar, če res ni vedel, da so tiste pripovedke ukradene — o čemer pa ima seveda lahko vsak svoje mnenje — kot glavni urednik nasproti javnosti moralno in kot lastnik materialno odgovoren. Če bi bil g. Govekar tožil .Slovenski List", kakor ima po § 467. kaz. z. popolno pravico, bi bilo uredništvo, ki je v 16. štev. svojega lista tatvino priznalo, nedvomno obsojeno, in plačati bi moralo tudi odškodnino. Taka je resnica, katere vse jezuitsko zavijanje g. A Koblarja ne spravi več s sveta List, ki .plonka" sam, naj ne bo nesramen lažnjivec ter naj ne krade — razen feljtonov — še časti poštenim literatom! — „Dramatično društvo". Na včerajšnjem nadaljevalnem občnem zboru so bili izvoljeni v odbor gg.: dr. vitez Blei-weis, prof. Hubad, sodni adjunkt Mil-činsky, blag. kontrolor Rozman in dež. tajnik dr. Z basni k. Gosp. Hubad je izjavil, da sprejme vodstvo gledališča samo zajedno leto. Obžaloval je, da je pri nas toliko ljudi, ki samo razdirajo, a kadar treba zidati se odtegujejo, in izjavil, da takoj odstopi, če se bo zopet .ščuvalo z neutemeljenim zaba\ ljanjem." — Na ces. kr. moikem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se začno pismeni zrelostni izpiti za ljudske šole dne 28. maja, vsposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice dne 11. junija, za ženska ročna dela pa dne 18. junija. — „Ljubljansko učiteljsko društvo" priredi jutri, 10. t m. izlet na Vrhniko s popoldanskim vlakom (155). ^Gostje dobro došli! — Jour-fixe „slovenskoga umetniškega društva" bo nocoj V*9- uri. Vspo red: predavanje o grofu Tolstem, glasba in petje. — Državno podporo v znesku 1400 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo za napravo vodovoda v občini Studenec pri Hrenovicah. — škrlatica na Viču razsaja zadnji čas med otroci jako hudo. V kratkem jih je umrlo 9. Predvčerajšnjim so bili trije mrliči. Z načinom kakor se .ogledujejo" mrliči, pa Vičani niso zadovoljni. — Iz litijskega okraja se je v mesecu aprilu izselilo v Ameriko 28 oseb. — Županom v Celju je zopet izvoljen znani S t i g e r, podžupanom pa še bolj znani Rakusch Izvoljena sta bila soglasno. Bržčas je obč. svet celjski s to izvolitvijo hotel pokazati, da odobrava, kar sta ta dva moža počenjala za časa obiska čeških visokošolcev v Celju. — Učiteljsko društvo za Ptujski okraj priredi v četrtek, dne 17. ms j a 1900 svoj letošnji majniški izlet v Gornjo Polskavo, kjer se kot gost udeleži zborovanja slovenjebistriškega društva. P. n. udeležniki se zbirajo zjutraj do 9. ure na Pragerskem, potem pa skupno odidejo, oziroma se odpeljejo v Gornjo Polskavo. Podrobni dnevni red objavi imenovano bratsko društvo. Kdor se udeleži skupnega obeda, ali se želi s Prageskega peljati, naj blagovoli to naznaniti gosp. Josipu Sabatiju, nadučitelju v Gornji Polskavi najpozneje do 15. maja. Tudi mariborsko učiteljsko društvo se na Pragerskem pridruži. Odbor vabi p. n. društ-venike in druge šolske prijatelje prav vljudno na ta izlet. — Zopet italijanska šola v Podgori. Dne 3. t m. se je pri goriškem okrajnem šolskem svetu, in sicer na ukaz deželnega šolskega sveta komisionalno razpravljalo o nebodijetreba italijanski šoli v Podgori, — ne glede na utok up no lega leta pomnoženega okrajnega šolskega sveta na upravno sodišče. Šolska uprava ima pač mnogo skrbi za to šolo, katero hoče po vsej sili zopet sklicati v življenje, vkljub neštetokrat dokazanemu dejstvu, da v celi Podgori ni za obstanek te šole postavno število italijanskih otrok. Deželni šolski svet hoče vstreči italijanskim nestrpnežem, katerim je s šolo združen političen smoter poitalijančevanja slovenske mladine, in jim oskrbeti z nova italijansko šolo v naši slovenski Podgori, — a nuj nišo potrebo slovenske šole v Gorici pa popolnoma prezira in dopušča, da si morajo Slovenci v mestu na lastne stroške vzdrževati svojo šolo, ako hočejo, da ne ostanejo njihovi otroci brez šolskega pouka! V Podgori štejejo in štejejo slovenske otroke in šteli so jih že šestkrat z namenom, da bi našteli dovolj — odpadnikov menda in zaslišavajo slovenske stariše, da je že gorje, — v Gorici pa, ko imajo živ dokaz, da je slovenskih otrok dvajsetkrat več nego v Podgori italijanskih, pa ne štejejo in nočejo Šteti! Ali ni že davno potekel obrok (osem tednov), v katerem bi morala mestna uprava preskrbeti Slovencem šolo v mestu? Kako naj imenujemo tako postopanje ? — Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 28. aprila do 4. maja je dela iskalo 20 moških delavcev in 56 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno za 12 moških delavcev in 42 ženskih delavk. 119 delavcem se je nakazalo 77 odprtih mest in v 51 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 14 moških in 37 ženskih delavkah. Od 4. januvurja do 4. maja je došlo 1247 prošenj za delo in 990 deloponudeb, ter se je skupno 1736 delavcem nakazalo 1125 odprtih mest in je bilo v 651 slučajih delo tudi sprejeto. Delo ali službe dobe takoj 1 galanterijski klepar, 1 mizarski pomočnik, 1 mesarski pomočnik, 5 konjskih hlapcev, 1 volovski hlapec, 2 kravarja, 3 trgovske prodajalke, 2 učenki za šivilje, 5 gostilniških kuharic, 3 navadne kuharice, 2 sobarici, 5 deklic za vsako delo, 1 žena k otrokom 3 natakarice na račun 2 navadni natakarici, 5 dekel za domača dela. Vajenci za razne trgovine in obrte. — Glas iz občinstva. V nedeljo je bil v Zvezdi promenadni koncert. Tu se je zopet pokazalo, kako dobro bi bilo, če bi kdo postavil stole v Zvezdo. V drugih me- stih je to že davno uvedeno. Tam se plačuje od stola nekaj krajcarjev, a podjetnik ima vender čeden dobiček. Kaj ni nikogar, ki bi se pri nas tega lotil? — izpred sodišča. Danes se je pri dež. sodniji izvršila obravnava proti oženje-nemu tercijalou Fr. Pikužu, o katerem smo svoječasno poročali, da je zlorabil učence, ki so bili pri njem na stanovanju. Obtoženec je na učence vplival z grožnjami in celo z brahialno silo. Nesramnik je bil v tajni obravnavi obsojen na tri leta težke ječe, poostrene z jednim postom vsak mesec, dočim so bili učenci, ki so bili tudi obtoženi, po izvrstnem govoru zagovornika g. dr. Tekavčiča oproščeni. — Velik prepir. Prejeli smo naslednji dopis: Prosim, izvolite včerajšnjo notico, priobčeno pod tem zaglavjem, popraviti v toliko, da jaz nisem pretepal hišne posest-niče gospe Josipine Lokarjeve, kar potrjuje že okolnost, da ni bila podana nikaka ovadba. Vnel se je bil pač prepir mej njo in menoj, a ljudje so napravili iz tega komarja celega slona. — Francesco C ase i o. — Ženć, nikar ne hodite po moža v gostilno! Neka huda Trnovčanka je šla včeraj popoludne v neko trnovsko gostilno po svojega moža, ki je že cel ljubi dan popival, in ga je hotela spraviti domov. Prigovarjala mu je na vse mogoče načine, naj bode pameten in naj pusti pijačo, katere ima tako dovolj, a vse je bilo zastonj. Mož se ni premaknil od mize in od li-terčka. Sedaj je žena začela biti huda in je moža pošteno psovala in se je menda tudi zakadila v njega, tako da je moral priti gostilničar na pomoč, ki je ženico prijel za vrat in jo vrgel pri vratih ven, da je padla in se pobila. Gostilničar pa je nahujskal še moža, da je prišel in dal ženi brco in par zaušnic, potem pa se je vrnil in pil naprej. Lep mož, lep gostilničar ! — „Oče naš" ga je učil moliti. Dva razposajena fantiča — Franc Hribar, stanujoč v Prečnih ulicah št. 8, in Ivan Kolesa, mehanikarski vajenec, stanujoč v Hrenovih ulicah št. 18 — sta se včeraj na Sv. Petra nasipu ob bregu Ljubljanice lovila in ravsala. Kolesa je ujel Hribarja in ga vlekel po bregu k vodi velevajoč mu: »Oče naš moli." Hribar pa ni znal ali ni hotel Oče naša moliti in zato ga je Kolesa vrgel v Ljubljanico, da je bil do vratu ves moker. — Fijakar-kolesar. Anton Godec, fljakar na Zaloški cesti št. 7, se je vozil včeraj zvečer z bicikelnom po Sv. Petra cesti tako naglo in neprevidno, da je pred Bončarjevo hišo zadel v hrbet Petra Koma-tarja, krojaškega vajenca na Poljanski cesti št. 66 in ga podrl na tla, fljakar sam pa se je prevrnil s kolesa. — Polirja napadel je včeraj popoldne pri stavbi Slovševe hiše na Poljanski cesti zidar Avg. Jevnikar iz Hradeckega predmestja št. 25 in ga je hotel pretepati z volovsko žilo. Polir — Franc Mekinc — mu je ušel in se umaknil pretepu. — Zgubil je včeraj med polu 9. in 9. uro dopoldne Anton Osredkar, posestnik v Polhovem gradcu, na poti od Viča do tobačne tovarne tujavo usnjato denarnico, v kateri je bilo 65 gld. (dva desetaka in 9 petakov). _ * Trpinčenje vojakov. V soboto se je v Libercah na Češkem nadomestni rezervist Josip Novotnv med vežbanjem umoril. Radi trpinčenja je obupal, vrgel nakrat puško proč, potegnil bajonet ter si ga zabodel v prsi. Potem je potegnil bajonet iz prs ter ga vrgel korporalu pod noge ter se zgrud'1 mrtev. To je tekom treh tednov že četrti samomor vojaka v Libercah. * Izdajalska slama. Pred tedni je prinesla z ledenimi ploščami pokrita Neva do Peterburga truplo okoli 601etnega moža, ki je imel s sekiro razsekano glavo ter je bil zadavljen z jermenom, ki ga je imel še okoli vratu. Ko so jermen odstranili, je padlo od vratu nekaj bilk slame. Te je mlad policist, Ivan Nikolajevič Preskov, pobral in spravil. Preiskava je dognala, da se piše umorjenec Jefren Ivanovič Šudakov, da je bil bogat kovač, ter da je bil na romanju. Njegova vdova je dejala, da ga je umoril bržčas kak romar. In res so našli nekega delavca, ki je bil vsled epilepsije za delo nesposoben ter je zategadelj jako zanemarjen. Ta delavec Georgij Leontjev je spremljal kovača tja in nazaj. Razen tega so našli pri njem v cunjo zavit zlatnik za deset rabljev, kakoršnih je nesel kovač seboj sto. Jasno je bilo, da je Leontjev ko vača umoril, oropal in vrgel v Nevo. Toda delavec je tajil ter dejal da sta se ločila s kovačem kot prijatelja. Kovač mu je dal zlatnik, ker mu je vso pot stregel in služil. Seveda ni Leontjevu nihče verjel, pač pa mu je verjel mladi policist Preskov. Ta je šel k ženi kovačevi ter jo vprašal, kje je njen umorjeni mož navadno spal. Pokazala mu je slamnato ležišče. Tedaj pa je vzel policist iz žepa tiste bilke, ki so se držale vratu umorjenega kovača, ko so mu vzeli tisti jermen, ter pokazal to slamo ženi, rekoč: .Ko si moža umorila, si pozabila na to-le slamo. Držala se je pod jermenom njegovega vratu Ana Šudakova, v imenu carja te prijemljem kot morilko Jefrena Ivanoviča." Kovačica je vstrepetala in zaklicala: .Usmili se me, res sem ga ubila!" ter se onesvestila. V preiskavi pa je povedala, da je ubila moža tisto noč, ko se je bil vrnil z romanja, ker ji je postal .dolgočasen". Tako je bil Georgij Leontjev oproščen. * Oporoka po fonografu. V Ne\v Yorku izhajajoči list »Araldo Italiano" poroča, da je v Rochesterju umrl nedavno elektrik in inžener Putman, ki je napravil par dni pred smrtjo svojo oporoko fona grafskim potom. Vpričo svojih sorodnikov in notarjev je govoril v fonograf svojo zadnjo voljo. Potem je napisal na vosek vrtečega se vala besede: .To je moja zadnja volja" ter se podpisal. Podpisali pa so se tudi priče. Tako imajo njegovi dediči sedaj govorečo oporoko. Ali se ta moda tudi v korenini ? Književnost. — Spise Antona Kosa-Cestnikova hoče zbrati in izdati gosp. Stjep. Franjin B a u e r v Slatini. Vvod knjige bo natančen životopis tega pokojnega feljtonista .Slov. Naroda". Cena knjigi je 1 K 30 vin. ter bo obsegala 10 tiskovnih pol. Kdor naroči 10 iztisov, dobi iztis brezplačno. Izdajatelj poživlja rodoljubno občinstvo slovensko in hrvatsko, da se naroči na knjigo nemudoma, da se izdaja omogoči. — „Slovansky Prehlad". Vsebina 8. zvezka: Jaromir Borecky: Z nejmladši poesie slovinskć. Dragotin Kette. Vzpominkv I.—V. — Tam venku je snfh. — Oton Zupančič. (S sliko.) Albertina. — Parek. — Verfte. — Hi! — Nemočne* ruže. — Gini. — Stary Kiš. Aureli Wiszar: Aleks. Swietocho\vaki. Fr. Ilešić: Prešeren — Aškerc. (1800—1900). Jos. Ruda: Emanuel Tonner. Dr. O. Wagner: „Ephraims Breite". Z Lužice. (Lužičan). Z Krakova (R. B) Z K r a j i n y. (A. D e r m o t a) C nor vatska (Jos. Milaković). Adolf. Černy: Jubileum H. Sien-kiewicze. Posudky a oznamy. Slovane se-verozapadni. Itd. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 9. maja. Tudi današnja seja poslanske zbornice je bila viharna. Herold in Stranskv sta ogorčeno protestirala, da hoče od krščanskih socialistov najeta sodrga na galeriji terorizovati poslance. Krščanski socialisti so hoteli Stranskega prevpiti in so razgrajali, kar se je dalo. Polemi-zujoč s Kaiserjem je Pacak v daljšem govoru razjasnil, kako je postopala nemška obstrukcija Predsednik Fuchs je rekel, da nima sredstev, varovati poslance pred galerijo. Zbornica je začela potem po predlogih raznih čeških poslancev zopet z glasovanji po imenih o raznih peticijah. S Čehi sta glasovala tudi dr. La-ginja in Baljak, katerima so Čehi pod vodstvom dr. Gregra priredili prisrčno ovacijo. Krščanski socialisti so mej glasovanji vprizorili več škandalov. Bielohlavvek je nakrat zahteval, da mora zapisnikar posl. Hofica pri čitanju imen stati. Ker predsedujoči Prade tega ni zavrnil, kar je bila njegova dolžnost, je Hofica vrgel imenik poslancev proč in ni hotel več citati. Mesto njega je vstopil drug zapisnikar. Glasovanja se nadaljujejo. Dunaj 9. maja Ministrski predsednik Korber je dU danes zjutraj ob 8. uri v avdijenci pri cesarju. Ob 9. uri je imel ministrski svet sejo, po- tem pa se je Korber jako dolgo pogajal z voditeljem čeških veleposestnikov grofom Palffijem. Dunaj 9. maja. .Slovanska zveza" je izdala komunike, v katerem pravi, da se je sinoči posvetovala o položaju, zlasti z ozirom na češko ob-strukcijo, in sklenila posredovati, da se čim prej skliče parlamentarna komisija desnice. Dva načelnika zveze sta bila danes pri Jaworskem in sta ga vprašala, če hoče sklicati parlamentarno komisijo desnice, in če bi Poljaki bili pripravljeni, pripomoči v tako premembo vladnega jezikovnega načrta, da bi Čehi zamogli obstrukcijo opustiti. Javvorski je obljubil, da skliče parlamentarno komisijo desnice za jutri na sejo. Dunaj 9 maja. Danes ob 8/*2. popoludne so imeli zaupniki jugoslovanskih in nemških klerikalnih, dalje poljskih in čeških veleposestniških poslancev skupno posvetovanje, katerega se je udeležil tudi ministrski predsednik Korber. Dunaj 9. maja. Danes zvečer ima češki klub sejo, katere se udeleže tudi zastopniki kluba veleposestnikov. Dunaj 9. maja Poroča se, da je cesar dovolil nadvojvodi Franu Ferdinandu d' Este poročiti se s komteso Chotek. Bruselj 9. maja. Tu se govori, da bo Amerika posredovala mej Angleži in Buri. London 9. maja. Iz Mafekinga se poroča, da vlada tamkaj veliko pomanjkanje živil. London 9. maja. Roberts javlja, da je jeden del angleške armade prišel do Zandriverja, kjer je naletel na Bure. Narodno gospodarstva Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči v Krškem. (Dalje.) Veliko jih je Še, ki o uspehu dvomijo, med temi tudi nekateri meteorologi, kajti prvič se prav za gotovo ne ve, kako se toča tvori in drugič mislijo nekateri, da se toča dela v višini kakih 2 do 3 km nad nami, drugi in tudi jaz sam sem opazil, da se ista dela v višini kakih 800 do 1400 rr in to ozračje pretresejo streli tako, da preprečijo tvorjenje toče. Glavno je, da imajo topiči nastavke, ter da se pravočasno strelja, to je, kakor hitro se pokažejo sumljivi oblaki, ali kadar prične v daljavi grometi. ker ti oblaki se pomikajo z veliko silo naprej. Za streljanje naj se porabijo bolj zanesljivi ljudje. Na Laškem je napravila toča samo v enem letu za 35,000 C00 lir Škode in pri nas provzroči tudi velikansko škodo. Zato priporočam, da se tega vprašanja tesno oprimemo. (Odobravanje.) G. vodja R. Dolenc pravi, da so v novomeškem okraju istotako prepričani o dobrem uspehu, prosi pa g. drja Vošnjaka pojasnila, kako je vrejeno streljanje na Štajerskem, ker strelci na Kranjskem po nekod neradi streljajo. G. dr. Vošnjak pravi, da streljajo nekateri vincarji zastonj, drugim pa se plača po 30—60 kr. na dan. Sedaj pa bo vlada drugače uredila, tako da bodo nastavljeni v tem vešči ljudje. G. dr. Romih piavi, da v krški občini, kjer je že 17 postaj, kmetje sami stre-; ljajo; občina jim preskrbuje smodnik in stroški za tega se potem pokrijejo z nakladami na davke. G. Žmavc, nadučitelj v Grižah na Štajerskem, prosi g. drja. Vošnjaka pojasnila, kako naj si občine omislijo potreben denar za te naprave. Ali naj se snujejo zadruge. G. dr. Vošnjak pravi, da se je v bistriški okolici zavezalo 40 posestnikov kupovati smodnik ter druge reči, in da vsak plača svoj delež; v Krškem se pa to dela z nakladami in nihče ne čuti posebne obremenitve s tem, ker pride na vsakega le nekaj krajcarjev. G. Kur al t, zastopnik hrvaške vlade, pravi, da so napravili tam 80 postaj in porazdelili stroške naprav med posamezne, vinogradnike. Vsak je plačal 80 krajo., sedaj pa pride na vsakega komaj 20 kraje, stoji pa 80 dobro urejenih stacij. Znesek 20 kraje, za osebo ni pač veliko. (Dalje prih.) Ceneno domač« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praSka", ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoCe prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K a. v. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (11—7) Umrli so v Ljubljani: Dne 6. maja: Gregor Wizjak, mestni ubogi, 79 let, Cesta na Loko 5t. 15, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 4. maja: Alojzij Lozar, dninar 48 let, bula. — Peter KavSek, dninar, 55 let, jetika. — Fran PraSnikar, mizar, 29 let, jetika. — Franja Zarnik, gostija, 66 let, blaznost. Dne 5. maja: Ana Okorn, hiSina, 25 let, prisad. Meteorologično poročilo. Viiin* nad morjem 806 8 m. Srednji Bračni tlak 736'0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra t mm. Vetrovi Nebo 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7268' 1201 sr. jug del.oblač.S I i B 727*7 I 9'7 8r.8zahod pol. oblač. 727 5 i 16*7 sr. jzahod'del. jasno _„ Srednja včerajšnja temperatura 151°, nor-male: 131°. ZDvL3aa.jslsa« boiza dne 9. maja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 98 K 80 h Skkpni državni dolg v srebru ... 98 „ 35 . Avstrijska zlata renta...... 117 „ — „ Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 98 „ — „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 116 » 95 » Ogrska kronska renta 4°/, .... 92 „ 45 m Avstro-ogreke bančne delnice ... 17 „ 76 a Kreditne delnice........ 727 , 50 . London vista......... 242 „ 75 „ Nemfiki drž.bankovc aa 100 mark . 118 „ 30 n 20 mark........... 23 „ 68 „ 20 frankov.......... 19 „ 26 „ italijanski bankovci....... 90 „ 95 n C. kr. cekini.......... 11 .88 . čenec (871-4) vsprejme se takoj v špecerijsko in delikatesno trgovino Kli a m đs 9Iurnik. posebno pripravna za mizarja ali kolarja, z dvema sobama in kuhinjo, se odda za avgustov termin. (920—2) Več se izve v gostilni Gradišče št. 6. Najboljše in najcenejše pleskarsko olje in les vzdržujoče sredstvo *VI je in ostane (632—4) že nad 20 let preizkušeni GARBOLINEUM patent Avenarius. Prea ponaredbami se svari! ,Carbolineum4-tovarna R. Avenarius ^ msrt»#0»gMa Dol. Avslr. Pisarna: Dunaj, III./1, Hauptstrasse 84. V LJubljani ga prodaja J. Spolarle. Jako fini, prve vrste piščanci za orretl In peči, kakor tudi zajamčeno sveža kurja jajca v poljubnih množinah se dobivajo mak dan pri tvrdki (933-1) H. Fajdiga v 1Jubijani, na Dolenjski cesti. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gid. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simUi-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni moSnjiček, par finih nogovic, 1 iako elegantna damska broSa najnovejše fazone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manSetnih, zavrat-niSkih in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim cesalom in Se nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Buchbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (938—1) Najboljši bosenski iev karbid kalcij po srlđ. sa tOO kg., vsaki kg daja zajamčeno 290 —320 litrov plina. Cailu-tnu zalogat Edgardo Priester v Trstu, Acquedotto 8. —(854—6) Zastopnik za Kranjsko in Spod. Štajersko Ivan Gorup Ljubljana, Šelenburgove ulice 1. G-otov uspeli imajo splošno priznane Kaiser-jeve karamele iz poprove mete proti nedostaan u apetita, želodčnemu bol«, Mlademu In pokvar-enemu želo dru. Pristne v zavojih po «4 vin. pri Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju in v deželni lekarni Milana Leu-steka v Ljubljani. b (1919—12) Novost! Motorni voz Novost! prevozi v eni uri lahko 35—40 km. in praktičnemu vozniku izborno funkci-jonira ter porabi Jako malo gonilnega materijala. Motorni voz se lahko razdere in premeni v drugo obliko. Konstrukcijo vsakdo hitro razume ter se navadi varno voziti. Motorni voz je jako po ceni, da si ga nabavi lahko vsakdo, kdor ga potrebuje za trgovska pota in va sprehod. Za trpežnost in dobro funkcioniranje jamčim ter lahko izvršim vsa najtežja popravila v svoji z električno silo po najnovejši modi opremljeni delavnici. Kdor kupi motorni voz, se brezplačno pouči, kako ravnati in voziti ž njim. Z velespoštovanjem (932—1) Glavni trg 9. jq£JX£* SOSCaAH Glavni trg 9. Preklic. S tem preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril proti Josipi nI Lavrrnole. prodajalki otrobov v Ljub- U«ni. (934-1) Anton Sternad. Idče so dober pomočnik sobnega slikarstva. Zaslužek po dogovoru. Pismena zglasila sprejema Janez Turile (916-2) sobni slikar v Cerknici pri Rakeku. 1 graščini Radelstaju pošta Bučka na Dolenjskem je na prodaj l8BM) 18 teških, pitanih ol o v. Staroslavno žveplano kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovee). Železniška postaja — pošta in brzojav. Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud w i g u 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvep-leno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd. Pitno zdravljenje j^HU^" želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Elektrika. — Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto (746-4) oskrbništvo kopališča. Prošnja! Častito občinstvo ponižno prosim, ako bi mi moglo kaj pomagati, ker ležim že leto dni bolan; poleg tega imam pa še 4 nepresrbljene otroke živiti in oblačiti, star sem pa že 76 let. Zato bi prosil častito občinstvo za pomoč! Spoštovanjem Anton T7"olč (935) Stranska pot št. 11. Kdor želi kupiti pristna || istrska vina iz najboljših krajev po lokalnih cenah od 15—18 kr., naj se zanesljivo obrne pod šifro „Strogo pošteno" poste restante Pulj 2. Postrežba točna in le po uzorcih. P i ti i m Cafe-Restavrant S?icarija (Tivoli). V četrtek, dne 10. maja 1.1. vojaški koncert. Iz7aja godba c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev štev. 27. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. Vsako nedeljo in praznik od 8, do 11. ure zjutraj zjutrajDi koncert. (Vojaška f|odba.| Vstopnina 10 kr. Otroci prosti. Ob jednem si usojam najuljudneje opozarjati, da se cene jedil in pijač povodom koncertov ne povišajo. Jedila in pijače v največji izberi po najzmernejših cenah. Za mnogobrojen obisk prosi z velespoštovanjem Fric Novak -3) restavrat6r. Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago je samo pri firmi (468—19) Jakob Theumann Brno, Rotovžka ulica 12. Bogato a8ortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. = Vzore! gratis ln franko. = Benifna ponudba. (895-2) Trgovec, kfistijan, 30 let star v nekem glavnem mestu, lastnik jedne femej največjih in najbolje poslujočih špecerijskih trgovin, je več let na tem mestu, se Šeli sarad možitve seznaniti s gospodično is dobre hiše s primerno doto 8000—tOOOO gld. Jfesne ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Jv aro da" pod naslovom: J^esno mišljeno (Srnstgemeint) Ar. 36. t t »*• aje »-j* «f» *f* ^3- Podpisana tvrdka opozarja svoje p. n. naročnike na to, da gosp. Fran ni več njen agent in da torej tudi ni več opravičen v njenem imenu stavljati prodajnih ponudeb. Zaloga ostane ravno ista kakor poprej, torej kdir si želi kak stroj naba viti, naj se obrne direktno na tvrdko. Karol Kavšek-a nasl. Schneider de trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta št. 18. (936-n Oddelek za sukno firme Kastner & Ohler v Gradcu ima največji sortimont (426—20) Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. Vzorci franko. iBdajatalj in odgovorni uradnik: Josip NollL Lastnina in tisk .Narodne Tiskarna".