Leto LXTV Polfnln« plačana v gotovini ' V Ljubljani, v torek, dne 3. novembra 1936 Stev. 253 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno P l>iu. za možem-■Ivo *0 Din - nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ntfc/UI SEOVENEC Cek- račun: Ljubljana š L 10.650 ia 10.349 za inseratei Sarajevo Str. 7563. Zagreb štv. 39.01», Praga-Dunaj 24.797 Telefoni nrednlitvai dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 ln 205» Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2991 Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po prazniku Mussolinijev govor Predsednik Halijsnske vlade H eni to Mussolini je imel v nedeljo dopoldne v Milanu — ki ga imenujejo rojstno mesto fašizma — velik govor, ki ga jc vsa Evropa nestrpno pričakovala prvič zato, ker je italijanski ministrski predsednik v svojih izjavah v primeru z drugimi državniki vedno originalen, drugič pa tudi zaradi tega, ker položaj v Evropi potrebuje razjasnitve po tolikih diploma-ličnih obiskih in sestankih, ki iim nikdo, nc državniki in ne priprosti človek, niso vedeli prisoditi pravega pomena. Tisti, ki so od Mussolinija pričakovali originalnih senzacij in tudi oni, ki so si želeli jasnega vpogleda v sedanji politični položaj v Evropi, so bili z milanskim govorom postrežem'. Mussolini že dolgo ni bil tako nov in tudi dolgo že ne tako jasen. Ker ie očividno zunanjepolitična »nicijativnost v Evropi za enkrat prešla v italijanske odnosno nemške roke, sedaj pač ne bo pre-ostajalo drugega, kakor storili edino to, kar je v sedanjem trenutku mogoče — zavzeti stališče. Mussolinijev govor, o katerem je sam uvodoma dejal, da ie v njem sleherna beseda premišljena. ie treba deliti v dva dela. Prvi del ie posvečen ideološkim načelom sodobne evropske politike, drugi del pa razpravlja o odnošajih med Italijo in drugimi državami, sosedami in nesosedami. Tako bomo tudi mi razdelili svojo oceno tega govora, ki brez vsakega dvoma spada med zgodovinske izjave, izrečene na zgodovinskem ovinku povojne dobe. V prvem delu svojega govora je šef italijanske vlade povedal svoje iskreno mnenje o raznih načelih, okrog katerih se ic vrtela in se še vrti vsa evropska politika. Znamo jih na pamet, saj beremo o njih sedaj že polnih 15 let. To so vprašanja razorožitve, nadalje vprašanje, kako naj se organizira kolektivna varnost, odnosno — če se po-služimo slovenščine — kalko pripraviti vse evropske narode do tega, da se obvežejo, da bodo skupno čuvali drug drugega varnost in končno vprašanje vloge, ki naj io v življenju narodov igra Zveza narodov, ustanovljena ob priliki miro\Tie konference v Parizu I. 1919. Glede vseh imenovanih treh vprašanj si ie naše javno mnenje že ustvarilo svoje naziranje. Kadar se je pisalo o razorožitvenih konferencah, smo dobivali ganljive prošnje, naj o tem nič ne pišemo več, češ, da to nikogar ne zanima, kadar smo spregovorili kaj o Zvezi narodov, je vse skomizalo z ramami, češ, kaj nas s tem dolgočasite. Resnici na ljubo je treba priznati, da so istega mnenja tudi vsi državniki, ki v razorožitev nikoli verovali niso, v Zvezo narodov pa so spričo lanskih in letošnjih izkušeni popolnoma obupali. Toda čast, da je to, kar vsi mislijo, tudi javno izpovedal, gre šefu italijanske vlade, ki je z brutalno iskrenostjo potegnil krinko raz obraz evropske politike m razgalil resnico v vsei njeni grozoti. Po 15 letih razorožitvenih konfcrenc ie danes Evropa trikrat tako oborožena, kot je bila leta 1914, po 17 letih zasedanj Zveze narodov so države — njene članice — popolnoma brez vsake zaščite, in po 17 letih truda, da se narode prepriča o potrebi skupnih obveznosti za zaščito drug drugega, smo razdeljeni v tabore, ki se smrtno sovražijo in ki menda komaj čakajo, da drug drugega naskočijo. Kla-vern rezultat, ki opravičuje Mussolinija, da ie brez usmiljenja razodel lo hinavščino. S tem ni rečeno, da sc moramo veseliti, da ie tako. Prav bi bilo, če bi se bili li ideali uresničili in bi se ne bili spremenili v spake, ki jih zaman oblačimo v lepe fraze, v kalerc niti sami več nc verjamemo. Uresničili sc pa niso, na žalost, niti smemo upati, da se bodo v v današnjih okoliščinah sploh kdaj uresničili. Zato je zdravnik naredil prav, da je bolezen imenoval s pravim imenom. Morda bo strah pred končno katastrofo iztreznil glave, da se Evropa šc v zadnjem usodnem trenutku vnese. Obžalovati pa moramo, da šef italijanske vlade, potem ko je stri vse lažnjive vzore, ni dal novih, ki bi na.m prinesli odrešenje. Geslo: »Mir z vsemi, toda oborožen miri« namreč se nam ne zdi s človečanskega stališča, da ne govorimo o krščanskem, tako strašno, do ga ne moremo smatrati za zdravilo marveč za strup, ki bo končnove.ljavno razdejal sleherno človeško občestvo. V drugem delu govora je Mussolini v jedrnatih besedah opisal odnošaje Italije do drugih držav v Evropi. Tudi tukaj je bil nov, v nekaterih točkah celo presentljivo nov. Oznanil je preokretc v zunanji poliiiki, ki jih je zmožen samo človek, ki ima absolutno oblast v svoji državi. Semkaj spadajo besede prijateljstva, ki jih je naslovil na Jugoslavijo, češ »da obstojajo sedaj vsi potrebni in zadostni pogoji: moralni, gospodarski kakor politični, da vzpostavimo resnično in konkretno prijateljstvo med obema državama na nove osnove«. Te prijateljske besede bodo svojstveno odmevale po naši državi in lahko rečemo, da z nestrpnostjo pričakujemo povraitek predsednika vlade dr. Stojadinoviča, da tolmači v imenu jugoslovanske države vtis, ki ga jc napravila ta zgodovinska izjava v Milanu ter nakaže osnovne smernice za način, kako naj se to prijateljstvo dejansko oživotvori. lasne so bile ludi besede, s katerimi ie Mussolini orisal odnošaje z velesilami. Franciji Italija zomerja, da še vedno ni priznata osvojitve Abe-sinije in novega italijanskega imperija, m stavlja to tudi kot predpogoj za obnovo prijateljstva. To ie huda beseda. Se hujša pa je ona, naslovljena na Anglijo, ko proglaša Mussolini Sredozemsko nvoric ne za italijansko last, marveč za italijansko življenje in zahteva od Anglije, da lo novo dejstvo pripozna in to hitro, kajti sicer grozi nevarnost, »tla bo italijanski narod planil na noge ter bo pripravljen na boj z odločnostjo, ki ji zgodovina ne pozna primera«. Zdi se nam — čeravno šc ne vemo, kakšen odmev jc imel ta odstavek v Londonu, da se rva Sredozemskem morju pripravljajo veliki dogodki, kalcrih končno poglavje sc bo odigralo morda že v nekaj letih. Prob boljševizmu pa dviga šef italijanske vlade zastavo saj ie to »stara zastava, s katero ic fašizem v Itolrii zmagal,« in saj ie to, »kar se bolišcvi/cm in komunizem imenuje, Ic državni su-pei kapitalizem,« ki ga ic treba streli Ker ie v Mussoltniicvcm govoru »sleherna beseda premišljena«, ie treba ugotoviti, da pade v oči, da Italija nc dviga zastave proti sovjetski vladi, marveč 5amn proti boljševizmu r da se tukai razhaja protiboljševiška borbenost med Itnliio m Nemčijo, ki ima v tem pogledu torej boli široke pojme, kot Nemška roka v Ozadja arabskega nacionalizma v Iraku London, 2. novembra. TG. Dogodki v Iraku so povzročili v vse) Angliji veliko razburjenje. Še le danes je bilo razglašeno po časopisju, da je bil pri državnem udaru, ki sta ga izvedla dva arabska voditelja Hikmat Sulejman in Sidki Bej s tem, da sta z bombnimi letali pregnala dosedanjo vlado, ubit tudi general Džafar paša, bivši minister in energični podpornik angleške politike. Iz dežele pa sta zbežala dva druga velika prijatelja angleške politike, zunanji minister Nuri Sajd paša ter notranji minister Rašid Ali paša. Državni udar v Iraku je torej naravnost katastrofa za angleško politiko v Mali Aziji in prihaja po palestinskih nemirih kot nadaljnji grozeči oblak, ki oznanja nova neurja veljavi britanskemu imperiju v arabskih deželah. Angleški interesi v Iraku so ogromni. Ne samo da je zamljepisni položaj Iraka takšen, da je Irak nekak razgledni stolp, s katerega ie mogoče nadzirati vso Malo Azijo, to je Turčijo, Perzijo in male arabske države dol do Ibn Saudove Arabije, marveč predstavlja Irak tudi v gospodarskem pogledu eno najvažnejših angleških posestev. Skoraj vse angleško vojno brodovje se napaja s petrolejem, ki izvira v Iraku (Mosul) in se odvaja po posebnih vodih v palestinsko pristanišče Hajfo. Potres, ki se je začel v Iraku, je torej silno neprijetna stvar za Anglijo, ki se z začudenjem sprašuje, od kod neki vso to rovarenje, ki ji dela neprestane težave, enkrat v Egiptu, drugič v Palestini in sedaj zopet v Iraku. Irak je pričakoval, da se bo razvil v neodvisno državo. Na zunaj je to tudi postal, toda s pogodbami je to državo Anglija tako navezala nase in si jo tako podvrgla, da je postala lako rekoč angleška kolonija. Arabski nacionalisti so to le težko prenašali. Nastalo je gibanje »Istiklal«, to je neke vrste iraško-arabski narodni socializem, ki sta mu načelovala zmagovalca pri sedanjem puču in mu je pripadal tudi sedanji kralj Ghazi. Istiklal je imela velike uspehe za časa abesinskega spora in je takrat angleška diplomacija morala korak nazaj, kar je arabske nacionaliste še bolj spodbudilo. V Londonu pa se šele danes zavedajo, kako pogrešno je bilo, da so dopustili, da se je zadnja leta nemški vpliv tako razbohotil v vsem Iraku in na dvoru v Bagdadu, kjer narodni socializem naravnost obožavajo. Odnošaji med Berlinom in Bagdadom so postali naravnost tesni in je to nemško propagando stalo ogromne denarje. Stare sanje o zvezi »Belin-Bagdad« so se zopet pojavile v vsej svoji privlačnosti. V Bagdadu je čedalje več nemških svetovalcev, v Berlinu čedalje več iraških dijakov. London sc zaveda, da vodi vso nacionalno gibanie v Aziji ali nemški narodni socializem ali pa italijanski fašizem. Tukajšnji »Evening Star« jc danes celo zapisal, da stremi Nemčija za tem, da ustvari angleški židovski Palestini za hrbtom narodno socialistično državo, ki bo stalna nadloga za vso angleško im-perijalno politiko v Aziji in izhodišče vsearabske-ga gibanja. Treba je torej pričakovati nove koncentracije angleških čet v Mezopotamiji (Iraku), ki bodo zaustavila protižidovski in protinngleški tok Istiklal stranke, ki si je stavila nalogo, da Irak iztrga Angležem popolnoma iz rok in je svojim ciliem prišla bliže, ko ji je sedanji državni udar tako sijajne uspel. London, 2. novembra. AA. Današnji »Daily Telegraph<' poroča, da so v Jaruzalemu prepričani, da se je prevrat v Iraku izvršil z nemško pomočjo. Ugledni palestinski prvak je izjavil, da mu iz Bagdada poročajo, da tudi tam prevladuje to prepričanje. Ataturk o Jugoslaviji Vezi med Turčijo in Jugoslavijo - vezi bratstva Ankara. 2. novembra. AA. Anatolska agencija poroča: Včeraj se je začelo redno zasedanje turškega parlamenta z govorom predsednika republike g. Kemala Ataturka. V svojem govoru se je dotaknil vseh problemov turške kulturne, gospodarske in mednarodne politike V tem delu svojega govora je g. Kemal Ataturk posebno pod-črtaval odnošaje Turčije s sovjetsko Rusijo, Anglijo, Jugoslavijo in Afganistanom Govoreč o Balkanu je rekel g. Keinal Ataturk: Posebno se veselim z vami, ker jc tekom svečanosti bival med nami odlični ministrski predsednik naše prijateljice in zaveznice Jugoslavije. Okrepitev balkanskega bratstva je liila zmeraj naša glavna želja. Vezi med Jugoslavijo iu Turčijo so bistven izraz tega bratstva. Ohranitev miru med balkanskimi državami, med državami za-nadno Azije in vzhodnega Sredozemlja je danes liolj zavarovana kot v mnogih družili (letih sveta. Mussolinijev odmev Uradna razlaga Rima Rim, 2. nov. AA. (Havas) Rinski politični krogi smatrajo, da je Mussolinijev govor v Milanu dopolnitev bolognskega govora o miru. Govor je važen zaradi konference držav rimskega protokola, ki bo v kratkem na Dunaju. V govoru predsednika italijanske vlade poudarjajo tele tri točke: 1. Mussolini ni govoril v imenu prijateljstva Italije in Nemčije in ui predlagal nobenega načrta, ki hi pomenil skupni načrt italijanske in nemško politike. Njegov govor pomeni samo nadaljoanje dosedanjih smernic italijanske politike. V tem oziru bi bil ta govor mogoč tudi pred berlinskim sestankom. 2. Mussolinijev nasvet za mir je namenjen predvsem Veliki Britaniji. V tej zvezi je Mussolini popolnoma jasno očrtal sredozemsko politiko Italije, ki zahteva italijan-sko-angleški dogovor, da prepreči luide nevarnosti. 3. Mussolini ne oznanja nobene križarske vojne zoper S oi V j e t e na način Nemčije. Povedal je, da je Italija nasprotnica komunizma, da pa Italija ve sedaj, kakor je vedela tudi prej, da bremene isti procesi komunizem na gospodarskem in socialnem področju, kakor kapitalizem. 4. Vrhu tega je zanimivo, da Mussolini sploh ni govoril o Sovjetski Rusiji, Španiji in Mali zvezi. V Parizu Pariz, 2. novembra. AA. Havas: Pariški jutranjiki kritizirajo Mussolinijev govor o kolektivni Zemunska vremenska napoved: Večinoma oblačno. Nekaj dežja v severozapadnih krajih. Dunajska vrem. napoved: nobenih bistvenih izprememb obstoječega vremena. pa njena zaveznica Italija. Zveza z Nemčijo ic novo osišče, okrog katerega naj se zberejo vse druge evropske države, ki hočejo delati za mir, tako sc glasi milansko povabilo, o katerem bomo šele zvedeli, če »n v koliko ic Evropa zanj navdušena. V svojem govoru jc šef italijanske vlade, govoreč o Madžarski tudi dejal, da »dokler nc bo zadoščeno njenim pravičnim zahtevam, ni mogoče misliti na dokončno ureditev Podonavja« in da jc »Madžarska s svojimi 4 milijoni sona-rodnjakov, ki žive izven meja, pravi pohabljenec«. Ker uradno besedilo Mussolinijcvcga govora, kot ga jc priobčila agcncija Štefani, tega odlomka ducejcvcgo govora ne prinaša, smemo trditi, da jc bil namcnicn samo za ušesa milanskih zboro-mednarodni politiki Italije pa da nc varnosti, o razorožitvi in o ZN. »Ordre« piše, dn je na ta način Mussolini nalašč podčrtal polrebo za čim večjim oboroževanjem. Pisec članka pravi, da bi to moglo zvezi z zadnjim govorom Goringa samo še pospešiti tekmo v oboroževanju. »Erho de Pariš« omenji Mussolinijevo stališče o kolektivni varnosti in pravi, da je Mussolini sprejel večinoma nemško tezo o tem vprašanju. »Popu-laire« piše, da Mussolini sedaj zanika načela, ki so se v povojni politiki smatrala za splošno sprejeta. List meni. da je organizacija kolektivne varnosti še zmeraj potrebna. »Figuro« objavlja članek d'Orniessona, ki pravi, da se je treba veselili besed, ki jih je o Jugoslaviji izrekel Mussolini. Sicer pa kritizira nekatera druga poglavja iz govora. >Ami du peuple« meni, da bi ta govor lahko znatno pomiril Evropo. »Petit Parisien« omenja tiste besede, češ dn se lahko okoli sporazuma med Berlinom in Rimom zberejo vse države, ki imajo dobi o voljo. List meni, da te besede ne bodo ugodno sprejete, ker je Mussolini napadel načela o kolektivni varnosti in načelo o nedeljivosti miru. Ob koncu članka se pravi, da se bosta Anglija in Francija še naprej držali teh načel v svoji zunanji politiki. »Oeuvre« piše, da je precej podobnosti med Hitlerjevim in Mussoli-nijevim stališčem. Člankat zaključuje, da se l>o sodelovanje med Francijo in Anglijo še l>olj utrdilo. V Berlinu Berlin. 2. nov AA. (Havas). Nemško časopisje pozdravlja Mussolinijev govor. »Montag« povdarja v naslovu, da jo Mussolini rekel Ženevi Z Bogom I in da so berlinski razgovori dali Evropi nauk. »Monlagpost« pravi, da nastaja |>o vsej priliki fronta civilizacije proti boljševišksinu barbarstvu. »Kiilnische Zeiluiig« smatra, du je Mussolinijev govor razčistil mednarodno ozračje. Mussolini je govoril priprosto ir, ni bolel obremeniti svojega govora z diplomatskimi obrazci in z vprašanji dnevne politike. Razbil je štiri usodne in velike iluzije, na koncu pa je jasno povedal, v čem je italijanska politika do drugih držav. V Londonu Iiondon, 2. nov. AA. Angleški uradni krogi ne marajo še komentirati govora .Mussolinija in pravijo, da bodo zevzeli stališče tedaj, ko bodo imeli v rokah uradno besedilo lega govora. »Times« pišejo, da bo angleška javnost sprejela z veseljem na znanje vest, da Mussolini želi, da bi se zlioljšnii od no? nji med Anglijo in Italijo. Vkljub težavam zadnjih časov imajo tradicije prijateljstva med Italijo in Anglijo še zmeraj globoke korenine v angleškem narodu. Lisi pravi, da predstavlja svoboda plovbe na Sredozemskem morju eno izmed glavnih točk angleške zunanje politike. >I)aily Telegrapli« piše o izjavi Mussolinija o kolektivni varnosti in pravi, da skupni interesi na Sredozemskem morju narekujejo mnogo bolj sklenitev iskrenega spoja/.uinu kot pa pogoj na nesporazum. Na Dunaju Dunaj. 2. nov. AA. Avstrijski uradni krogi doslej še niso izderi nobenega komentarja o včerajšnjem Mussolinijeveni govoru. V političnih krogih pozdravljajo zlasti odstavek tega govora, v katerem je Mussolini potrdil dogovor od II. julija in povdaril, da je dogovor ena izmed osnov za ohranitev avstrijske neodvisnosti. O Mussolinijc-vih besedah, posvečenih Društvu narodov, izražajo današnji jutranjiki upanje, da ga bo mogoče vendarle preurediti Poluradni »Montagblatt« ugotavlja, da je sedaj načeta razprava o tej preureditvi in da zapadne sile v načelu soglašajo z Mus-solinijem, da je treba v Društvu narodov napraviti gotove izprememhe. Konferenca rimskega Moka Italija—Madjarska—AvsSrija valccv, v igra nobene vloge. Evropa bo tc ugotovitve vc-scln, ker bo vplivala olajševalno na uresničitev z državami rimskega sporazuma popolnoma zrelo; ideala o iskrenem sodelovanju vseh podonavskih Po informacijah italijanskih listov verujejo tudi Rim, 2. novembra, b. Bodoči ilalijansko-av-strijsko-madžarski konferenci pripisujejo velik pomen ter v zvezi s tem vsi italijanski listi pišejo z največjimi simpatijami o včerajšnjem govoru šefa italijanske vlade Mussolinija, ki je pokazal veliko razumevanje za Avstrijo, posebno pa še za Madžarsko. Italijanski zunanji minister grof Ciano pride na Dunaj drugi teden 8. novembra. Konferenca držav rimskega sporazuma bo v času od 11. do 13. novembra. Grof Ciano bo odpotoval na Dunaj že tri do štiri dni poprej ler bo napravil uradni obisk avstrijskemu kanclerju dr. Schusch-niggu in zunanjemu ministru dr. Schmidtu. Razen tega bo grof Ciano aktivno sodeloval tudi v pripravah za konferenco rimskega sporazuma. Italijanski listi pri tej priliki poudarjajo pomen zadnjih češkoslovaško-romunskih posvetovanj v Pragi. Ta pogajanja so, kakor trdijo v Rimu, olajšala približanje Male zveze z državami rimskega bloka. V zvezi s tem beležijo vsi fašistični listi vest pariškega »L'0euvra«, da je sedaj češkoslovaška vlada mnogo bolj pripravljena za zbližanje z Italijo, kakor je bila v preteklosti in je zaradi tega postalo tudi zbližanje Male zveze držav, nai pripadajo rimskemu bloku ali Mali zvezi. Kakor torei vidimo, jc bil Mussolinijev govor v Milanu potreben in dobrodošel Marsikaj bo sedaj boli iasno. Nc bo sc treba lovili za utvare oli za prazne fraze. Marsikaj bo sedaj lažje v urejevanju evropskega sožitja Rcsnica, četudi v oči bode, je boljša kot laž. In Milan nam jc povedal resnico. francoski uradni krogi v možnost gospodarskega sporazuma v Podonavju, zelo skeptično pa opazujejo poskus, da se med podonavsk;mi državami, Italijo in Nemčijo sklene političen sporazum. Isto- da se srednjeevropska politika in tudi jadranska politika realizirata, pri Čemer je Italija že dosegla gotove uspehe. Volitve v LISA JJcwyvrk, 2. nov l>. Borba za predsedniške volitve je dosegla danes svoi višek in jo ameriška zgodovina še ni zabeležila. V akciji so vsa sredstva, agitatorji, tisk, radio in korupcija, kakršno je mogoče zamislili samo v Združenih državah. Kljub vsem naporom opozicije pa ima največ izgledov za izvolitev zopet Roosevelt. Vsa newyorškn policija je mobilizirana. Ta skle|> je bil izvršen zaradi tega, da se preprečijo prt jutrišnjih predsedniških volitvah neredi. Policija je s pomočjo oklopnili avtomobilov, tankov in motoriziranih oddelkov pregledala vsa sumljiva poslopja, zlasti v lukah in je aretirala na stotine sumljivih oseb, ki so znani ekslremisti. Policija je vse odpeljala v začasni preventivni zapor in jih bo izpustila šele po volitvah. Portugalska proli komttn'zmu Lishonn. 2. nov. b. Včeraj je bila v Lishoni prirejena velika manifestacija za režim Sa';>zaria in proli komunizmu. V manifestaciji je sodelovalo nad 50.000 oseb. Ogromni sjirevod je šel po ulicah in burno protestiral proti zločinskemu posto- tako gledajo v Parizu zelo skeptično na vsak po- | panju komunistov iu zahteval proti njim najlrii-e skus za sklenitev novega jadranskega sporazuma. kazni in iziione na samotne oloke. Salazar je, Italijanski listi na pariške komentarje precej I burno pozdravljen, govoril matiife -tnntom in po- ostro reagirajo in poudarjajo, da gre Italiji za to, ' udaril, da je borba proti komunizmu niiinu Kako Slovenca pišemo svoto zgodovino 99 Cankarja so ukradli..." Vsled strankarske zagrizenost. Cankar ne dobi spomenika v Ameriki Nemcem, Francozom, Angležem. Cehom, Italijanom ali tudi Hrvatom se kaj takega ne bi moglo pripetiti kar se je pripetilo Slovencem: Družba naprednjakov je ukradla Cankarjev spomenik, da ga družba »klerikalcev« ne bi postavila in ga pokazala svetu. Vse je bilo že lepo pripravljeno za veliko slavnost, ob kateri bi naši izseljenci v »Jugoslovanskem kulturnem vrtu; v Clevelandu odkrili spominek pesnika S. Gregorčiča in pisatelja Iv. Cankarja, pa so morali pred kratkim spoznali, da je Cankarjev kip izginil brez sledu in da ga je vzela neka družba Slovencev, da bi ga postavila drugam, v dvorano nekega doma, kjer f »i ga mogli videti samo listi, ki tja pridejo, in ne v park. kjer bi bil vsemu velikemu mestu pred očmi. Ali pa ga sploh nikamor ne namerava postaviti in ga je izmaknila za to. da ga ne bi postavil kdo drugi, ki morda zasebno nekoliko drugače gleda na svet. — Kateri narod se na tako smešen način puli za svoje može? Pri katerem narodu si ena stranka aH celo posamezno društvo prilasti velikega pisatelja, kakor da je živel in delal samo za majhno družbo in ne za ves narod? Pri katerem narodu gre politična opredelitev tako daleč, da tudi rajnkim narodnim delavcem ne dovoli, da bi stopiii na nevtralna, vsemu narodu skupna tla? Tako abderitski razdor more razdvajati samo slovenski narod, ki je prav zaradi tega — majhen. Videti pa je, da to zgodovinsko usodno breme vlačijo Slovenci s seboj tudi čez lužo, kjer se je ob Cankarju pokazalo v vsej sramotni luči. Tam daleč v Ameriki, v Clevelandu, so se dobili slovenski ljudje, ki so dejali: Cankar je bil naše stranke, mi mu bomo odkrivali spominek ali pa nobeden!« »Jugoslovanski kulturni vrt" Vsa zadeva je precej dolga, ves čas pa je potekala v razprtijah, podtikanju in obrekovanju in zahrhtnostih. Clevelandska mestna občina je posameznim narodnostim odkazala določene dele svojih parkov, da jih urede po svojem okusu in opremijo s svojimi znamenji. Prostor, ki je bil določen Jugoslovanom, so prevzeli Slovenci, ker so od vseh Jugoslovanov v največjem številu in najbolj strnjeno naseljeni, pa ga je bilo treba še hitro sprejeti, ker so se zanj potegovale tudi druge narodnosti. Za opremo in oskrbovanje tega prostora se je ustanovila posebna družba ali društvo »Jugoslovanski kulturni vrt«, katerega glavni tajnik je sedaj g. Jože Grdina, in ki je dne 2. decembra 1932. prostor slovesno prevzelo v svojo last. Vsej slovesnosti je bil pokrovitelj tedanji jugoslovanski poslanik za USA dr. Leonid Pitamic, ki je zasadil prvo lopato. Dela za pre-urejevanje, zasajanje in okraševanje prostora pa so se nadaljevala in so v posameznostih trajala prav do zadnjih dni, v končnih podrobnostih naj l>i bila končana prve dni novembra letošnjega leta. Prvi spomenik, ki so ga ameriški Slovenci postavili v ta vrt in s tem pokazali, da že ima svojega gospodarja v smislu namenov cleveland-ske mestne občine, je bil spomenik Škotu in misijonarju Frideriku treneju Baragi, ki po svojem svetniškem življenju in velikem kulturnem poslanstvu ni vreden samo časti oltarja, ampak tudi častnega mesta v kulturnem vrtu. Že takoj ob ustvanovilvi Jugoslovanskega kulturnega vrta pa so ameriški Slovenci mislili še na druge spomenike, ki jih bodo postavili na tem prostoru. Iiačunali so zlasti s spomenikom Ivana Cankarja, Simona Gregorčiča in spomenikom Njegoša, pesnika »Gorskega venca«. Boj za Cankarja Spomenik Ivana Cankarja, delo Petra Lobode, ki ga jim je v ta namen poslala ljubljanska mestna občina, je prišel v Ameriko prve dni meseca aprila 1. 1933. Ko so nekateri prenapeteži izvedeli, da bo najprej postavljen spomenik Škotu Baragi, so se takoj spustili v borbo za kip Ivana Cankarja. Zlasti delovno je bilo »Slovensko dramsko društvo Ivan Cankar«, ki ima svoj sedež v Clevelandu in ki je »ustanovljeno izključno za vzgojo in procvit slovenske in angleške dramske umetnosti ter temelji v vseh ozirih na popolnoma nepristranski podlagi« (iz 1. člena pravil). To društvo se je že 1. 1934. obrnilo na odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta, naj bi mu pripustilo kip Ivana Cankarja, da ga postavi v svojih prostorih. Odbor pa mu ie v dopisu dne 10. tnaia 1934 po svojem predsedniku Johnu L. Michelichu odgovoril, da bodo poleg kipa škofa Rarage postavili tudi kip Ivana Cankarja, ker je v parku prostora najmanj za 12 spomenikov. Povabil je tudi »Slovensko dramsko društvo Ivan Cankar«, naj so po svoji popolnoma nepristranski podlagi pridruži nepristranski akciji Jugoslovanskega kulturnega vita, da bo moglo odkritje izvesti v čim sloves-nejši obliki. Na ta odgovor se je »Slovensko dramsko društvo Ivan Cankar« 30. avgusta 1. 1934. obrnilo naravnost na mestni svet v Ljubljani s prošnjo, naj ta posreduje, da bo dobilo podarjeni kip Ivana Cankarja, češ, da je »to edino društvo v Ameriki, ki je bilo ustanovljeno v njegov spomin in ki edino nosi njegovo ime.s: Ko je ljubljanski mestni svet odgovoril. da je kip namenjen našemu narodnemu parku v Clevelandu in naj se ameriški Slovenci sami pomenijo, kdo ga bo postavil in odkril, mu je dramsko društvo še enkrat razložilo vse »okoliščine« in ponovno prosilo, da se njemu prepusti Cankarjev kip. češ, da »uradniki kulturnega vrta kipa Ivana Cankarja nc marajo. V Clevelandu vsi vemo. da uradniki kulturnega vrta predstavljajo le eno stran naroda in ta je skrajno klerika'na. Vemo tudi, da se uradniki kulturnega vrta niso nikdar udeleževali iger, katere je spisal Ivan Cankar Naše mnenje je, da je bil pri naročju Kipa pri vas nekak nesporazum. Klerikalci so pričakovali, da jim pošljete nekakšnega škofa, pa če tega ne, vs;ij kakšnega duhovnika, pa ste posilili kip Ivana Cankarji (za katerega so klerikalci izrecno prosili — op. ur.) — ljudem, ki ga v srcu inrzijo, ki niso bili nikdar v skladu s Cankarjevimi idejami. Da, v Clevelandu je mnogo Cankarjevih pristašev (Cankar nikdar ni zbiral »pristašev« — op. ur.), vendar odkrilo rečeno, smo v manjšini. O kipu Ivana Cankarja pravijo, da ga bodo postavili enkrat pozneje, kdaj, tega uiliče ne ve. Vemo le toliko, da kadar in kier bo.lo uradniki kulturnega vrta. katerega predsednik je g Anton Grdina. postavili spomenik Ivanu Cankarju, bodo tn izvedli na tak način, da Im 1» sramotili njegova dela in ves napreden slovenski element v Clevelandu.« Tako je to slovensko dramsko društvo razlagalo ljubljanskemu mestnemu svetu kulturno in narodno propagandne namene Jugoslovanskega kulturnega vrla«. V na-dnijiiem pa dramsko društvo Ivana Cankarja prosi naj ljubljanski mestni svet ta kip podari njemu da ga bo postavilo v slovenskem narodnem doiiiu v Clevelandu. Svojo prošnjo je utemelulo s temi dokazi: »Gotovi smo, da ko bodo sedanji uradniki kulturnega vrta postavljali Cankarjev kip, mu bodo postavili neznaten kamen. Uredili hudo tako, da hodu ponižali vse, ki smo Cankarjevega smisla. Vorujte, da Slovenci, katere predstavlja dramsko društvo Ivan Cankar, so iskreni, zavedno misleči in napredni ter vredni to časti, da postavimo v naš kulturni hram S. N. Dom njegov kip, kip Ivana Cankarja. Dramsko društvo Ivan Cankar je bilo ustanovljeno v njegov spomin in je do danes edino društvo v Ameriki, ki nosi njegovo ime. Če nam dovolile, bomo vse do pičice izvedli v najkrajšem času. Anton Grdina naj postavlja Baraga, mi bomo pa Ivana Cankarja, če nam dovolite.« Sicer »napredni« ljubljanski mestni svet pa se je zavedal, da Cankar pač ni last samo enega društva in je odgovoril, da še vedno vztraja na tem, da naj se kip postavi tja, kamor je bil prvotno namenjen. Vse drugo pa jo notranja zadeva ameriških Slovencev. Dramsko društvo »Ivan Cankar« se je potem obrnilo naravnost na ravnatelja elevelandskih parkov, g. Huga Vargo, ki pa je prošnjo prepustil predsedniku lige kulturnih vrtov g. Wolframu. Liga kulturnih vrlov pa je vso zadevo odstopila Jugoslovanskemu kulturnemu vrtu. Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta je na svoji seji ponovil sklep, da bo postavil podarjeno soho pisatelja Ivana Cankarja pač v Jugoslovanskem kulturnem vrtu in da se bo to izvedlo čimprej. Obenem je zopet povabil dramsko društvo »Ivan Cankar« k sodelovanju. Baraga do pasu - Cankar do vratu Po vsem tem je društvo »Ivan Cankar« zopet poslalo pismo ljubljanskemu mestnemu svetu, naslovljeno na dr. Vladimirja Ravniharja, v katerem se ponovno pritožuje, da ne more priti do Cankarjevega kipa. V tem pismu — z dne 5. marca 1936 — pravi, da ima Jugoslovanski kulturni vrt sedaj sicer drug odbor, »ki je manj razvpit, na šc vedno istega strogo klerikalnega kalibra.« ker je medtem »Ameriška domovina« že objavila, da bo obenem s Cankarjevim spomenikom odkrit tudi spomenik Simona Gregorčiča, je dramsko društvo »Ivan Cankar« tudi o tem povedalo svoje mnenje, in sicer na kaj grob način: »Oni dobro vedo, da njih pristaši ne bodo dali denarja za postavitev sohe Ivana Cankarja, ra Gregorčiča pa se ho dalo nekaj dohiti, zato ker je bil duhovnik. Gre se jim enostavno za to, da kar bodo postavili, mora biti duhovnik če že ne škof. Ti ljudje niso nikdar brali Cankarjevih spisov, pa tudi nc Gregorčičevih poezij, ker sploh nič literarnega nc berejo. Sedaj zopet vidimo, da bodo nabirali denar za obe sohi, postavili pa bodo le spominek Simona Gregorčiča z izgovorom, da za Cankarja ni bilo dovolj dohodkov. Clevelandska napredna društva se iz navedenih razlogov nočejo pridružiti klerikalni skupini, ker ostanemo dosledno izigrani.« V istem pismu pa to društvo pove, da bi se mogla napredna društva tudi zediniti in nekdanji sklep glede postavitve Cankarjevega spominka"' v dvorani narodnega doma izpremeniti v toliko, da hi ga postavili v Jugoslovanski kulturni vrt. za kar je bil prvotno namenjen, samo dovoli naj se jim, da ga oni postavijo. Tudi mere Baragovega in Cankarjevega spomenika jim niso bile všeč: »V našem slučaju bi tudi radi imeli večjega Ivana Cankarja, da bi vsaj nc bil manjši oil Barage. Baragova solia jc do pasu s celim oprsjem. Naše napredno društvo hi bilo pripravljeno nekaj plačati, če nam morete preskrbeti večjo soho Ivana Cankarja, ki naj bi bila cela glava z oprsjem. Misel naprednih ljudi je taka. da če se že postavi spomenik Ivanu Cankarju v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. naj bo ta spomenik velik (morda na konju z vihrajočim repom — op. ur.), da bo v skladu t njegovimi deli.« Kulturni oddelek mestnega poglavarstva jim je dne 9. aprila 1936 odgovoril, da se v nesporazume ameriških Slovencev pač ne mara vtikati in da vedno stoji na stališču, naj Cankarjev spominek čimprej pride na dostojno mesto, da se ne bo valjal v zaprašeni garaži mestne vrtnarije v Clevelandu, kamor ga je clevelandska mestna občina deponirala do odkritja. Obenem pa jim je tudi povedal, da se umetniška' dela pač ne merijo na komolce in da vrednost spomenikov tudi ni odvisna od njihovih mer, ampak od umetnostnega izraza. Cankar ukraden Mod temi razprtijami in zahrbtno borbo, ki kaže vso plitvost naprednega elementa, pa je odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta pridno delal in pripravljal vse podrobnosti za slavnostno odkritje Gregorčičevega in Cankarjevega spomenika. ki naj bi bilo na »zahvalni dan« Združenih držav Severne Amerike dne 26. nov. tesa leta. Časopisje ameriških Slovencev je bilo o tem že obveščeno in vse se je pridno pripravljalo na veliko narodno slovesnost med ameriškimi Slovenci. Odbor kulturnega vrta je za to priliko nameraval izdali lepo spominsko knjigo, za katero je napisal nekaj vzpodbudnih besed tudi ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič. K slavnosti so povabili tudi pisatelja Finžgarja, da hi pri tej priliki zastopal ljubljansko mesto. V zadnjih dneh pa so se med Slovenci v Clevelandu razširile govorice. da Cankarjevega spomenika ni. Zastopniki Jugoslovanskega kulturnega vrta so šli gledat v skladišče mestne vrtnariie, kamor ga je clevelandska mestna občina položila in kier ie bil shranien ves ta čas, (da so si Slovenci prihranili veliko carino), pa so tnorali ugotoviti, da ga res ni več. Iz zaslišania elevelandskih mestnih delavcev so šele izvedeli, da sta letos koncem maja ali pa začetkom junija prišla dva Slovenca v skladišče in se izkazala s pismi (— vsekakor ponarejenimi —) Jugoslovanskega kulturnega vrta, nnj se jima izroči kip Ivana Cankarja, češ, da ga bodo postavili v dvorano slovenskega narodnega doma in ne v park. Kdo sta bila ta dva moža in kdo ju je poslal. Se ni bilo mogoče ugotoviti, žalostno pa jo, da se je ta zgodba, ki ni nič kaj lepo potekala, na tako čuden način zaključila. Nimamo še podatkov. kaj bo s slovesnostjo dne 2(1. novembra. Prepričani pa smo. da tudi ta dogodek ne bo ubil delavnosti pravih Slovencev v Ameriki In da bodo tudi ta madež, ki je radi nepojmltive nestrpnosti padel na slovenske izseljence v očeh drugih narodnosti. skušali oprati z živahnim prosvetnim in narodnovzgojnim delovanjem. ¥ Zagreti. 2. nov. b V noči od nedelje na ponedeljek ob 11.35 so čutili v 7nročevalce turških listov. Pri sprejemu so bili zastopani vsi veliki turški listi in tuje agencije. Poročevalcem je predsednik dr. Stojadinovič dal' tole izjavo: Ponudila se mi je redka priložnot, da obiščem zavezniško in prijateljsko Turčijo za časa neod-vistnostnega praznika. Tako sem mogel videti Turčijo v trenutku, ko zbira svoje moči in beleži doseženi napredek. Občudujem uspehe, ki ste jih pokazali v tako kratkem času pod vodstvom tako velikega dinamičnega duha, kakor je njegova ekse-lenca predsednik republike Ataturk. Dosegli ste več kakor drugi v destih in celo v stoletjih drugačnih časov. Predsednik Ataturk je ustvaril tisto, kar pomeni v vašem jeziku njegovo ime: postal je cče nove Turčije. Ankara, popolnoma nova, bela in ponosna, predstavlja nov in nenavaden tip delovanja. Dosegla je že in bo celo prekosila tiste kulture, ki so bile pred njo na njenih tleh in v njeni neposredni okolici. Današnja kemalistična Ankara, lahko že zdaj s ponosom pteda na svoje uspehe. Na vojaški paradi sem videl vašo oboroženo silo: iz nje izhaja dinamizem in ista volja po delu, kakor se opaža v Ankari. Ni treba poudarjati, kako se prijateljska in zavezniška Jugoslavija veseli, ko vidi turško armado, tako disciplinirano in tako navdušeno kakor jc vaša. Vse enote, od letalstva pa do mornarice, so imele na svojih licih zapisano vero v svoje poslanstvo in svojo moč. Poleg vojske pa ne bi smel pozabiti stranke ljudstva, ki je pozdravila s ponosom svojega velikega poglavarja. To je državljan nove Turčije, na katerem temelji red in mir in delo. Kratko bivanje v Ankari mi je dokazalo, da vaša nacionalna stavba temelji na kar najčvrstejših osnovah. Povsod se vidi načrtno delo in temn načrtu je arhitekt vaš veliki poglavar in reallzator predsednika Izmet Ineni. ki sem z njim imel dolge, prisrčne in iskrene pogovore. Ko sem predvčerajšnjim zapustil Ankaro iu danes vaš lepi Carigrad in z njim Turčijo, si ne morem kaj, da ne bi poudaril zaslug vas novinarjev. Mnogo ste že storili za ibližanjc iu medsebojno seznanjanje na tej poti. Izrabim to priložnost, da preko vas izrečem prijateljskemu iu zavezniškemu turškemu narodu moje najiskrcnejše želje za njegovo odločnost in blagostanje. Drago mi je, da sem med vami, in da sem vas spoznal. Bil sem v Ankari, kjer sem doživel odličen sprejem. Sestal sem se s turškimi državniki; sprejel me je predsednik republike Kemal Ataturk. Ta pozornost pa ni veljala samo meni, temveč je tudi dokaz prijateljstva, ki ga Turčija goji do vsega našega naroda in do Jugoslavije. Naša zgodovina s Turki je dolga. Borili smo se kot junaki in gentlemani in zato bo naše prijateljstvo danes čvrsto, ker dobro poznamo in cenimo drug drugega. Ne vem, ali ste bili pred kratkim v naši državi, reči vam pa smem, da je ugled Jugoslavije zrasel. Ne pozabite, da je v slogi rešitev. Zato vas pozivam, bodite složni, kajti poleg konzulata predstavljate vi vso državo. Po vas dobiva Turčija sliko o vsej Jugoslaviji. Verujem v vaš patriotizem in s to željo po složnem delu in ljubezni do naše države vas pozdravljam: Živeli! Člani kolonije so viharno pozdravili dr. Stojadinoviča s trikratnim Živio in Živela Jugoslavija! Nato sla konzul Vukotič in njegova gospa priredila zakusko na čast predsedniku vlade in njegovi gospe. Na zakuski so bili tudi člani jugoslovanske kolonije. Predsednik vlade je nocoj odpotoval s sim-plonskim ekspresom ob 21.40 iz Carigrada. Z njim sta se odpeljala tudi kabinetna šefa dr. Protič in dr. Gašič. Do postaje spremljajo dr. Stojadinoviča jugoslovanski poslanik v Ankari Branko Lazare-vič in zastopniki predsedstva turške vlade in turškega zunanjega ministrstva. Beli tik pred Madridom Letališče Getaie so rdeči že izprazniti Lizbona, 2. novembra, c. General Franco je objavil uradno poročilo, da so njegove čete ž e prišle na razdaljo poldrugega kilometra od letališča Getaie pri Madridu. Njegove patrole so že vkorakale na letališče. Madrid, 2. novembra, b. Iz zanesljivega vira se čuje, da je madridska vlada že včeraj izpraznila vse predmestje pred letališčem Getafe, ki šteje okrog 4500 prebivalcev. Po vsem, kar je znanega, se trdi, da je bil ta korak storjen zato, da se omogoči svoboden manever velikim modernim tankom in drugemu motoriziranemu orožju na predvečer najhujšega protinapada, ki ga pripravljajo komunistične čete v obrambo španske prestolnice. Pariz, 2. novembra, b Po zadnjih vesteh iz Španije so v teku včerajšn ega dne nacionalne če'e na celotnem bojišču prešle zopet v ofenzivo in zavzele vse položaje, ki so bili določeni koč cilj novega napada. Pred vralmi Madrida je bilo vče-rej ves dan zelo živo na vseh sektorjih, zlasti pa na južnem, kjer so nacionalisti po marksističnem udaru zopet postali gospodarji položaja in je ini-cljatlva v njihovih rokah. Tu so nacionalisti prodrli še nekaj kilometrov dalje proti španski prestolnici In takoj montirali svoje težke baterije, ki sicer danes še molčijo, toda že v teku jutrišnjega dne lahko prično bruhati smrtonosni in uničevalni ogenj na madridska predmestja, kjer imajo prejšnji miličniki svojo zadnjo bojno črto. Na sektorju Guadaleare se je včeraj vodila nekaj ur krvava borba, v teku katere je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih. Na tem bojišču se v velikem številu borijo inozemski plačanci, največ je Rusov. Fran-cove čete so našle 10 mrtvih trupel. Ofenziva madridske vlade se je torej končala s popolnim neuspehom. Te vesti ne potrjujejo samo iz glavnega štaba nacionalnih sil v Salamanci, temveč tudi iz Barcelone in Madrida. Armada generala Varelle je zagospodarila na cesti južno od glavnega mesta, ki pelje čez Degato in Pinta p.rpti Madridu Motorizirane čete generala Varetlo , napredujejo trenutno od Aranhueza severoif^cdno proti San Martinu de la Vega in se jim ie posrečilo presekati zvezo med Madridom in Valencijo. V borbi so madridske čete povsod doživele hud poraz, zlasti mnogo izgub pa so imele pri vasi Tarla južno od Madrida. Tu je izgubilo življenje mnogo inozemcev, ki so igrali močno vlogo v obrambi. Snoči je madridska vlada objavila svoja vojna poročila, v katerih neposredno priznava uspehe nacionalnih čet na jugu, ker ta poročila govore o borbah pri Fuela Brada, vasi, ki leži 5 km južno-zapadno od madridskega letališča Getafe. Domači odmevi Ne hod'te na sonce...! Sobotno »Jutro« je v svoji onemoglosti šlo tako daleč, da je zapisalo, kako naiš list hujska, obrekuje in zavija ter da so za tak način pisanja odgovo.ni duhovniki, ki sede v odboru Katoliškega tiskovnega društva s škofom dr. Rožtnanom na čelu. Ugotavljamo, da niti eden niti drugi teh gospodov ne more biti odgovoren za »obrekovanja«, ki izhajajo v »Slovencu«, ker teh obrekovanj sploh ni. Pač pa je »Slovenec« jx> svoji Časnikarski dolžnosti ob zadnjih volitvah moral resnici na ljubo f>o-vedati, kako je bilo tedaj, ko je monoptol vsakega političnega delovanja imela na Slovenskem jutrov-ska JNS. Ako smo torej v teku volivnega boja morali zapisati kaj takega, kar je v resnici bilo grdo, ni to naša krivda, ampak so tega krivi tisti gos!X)dje, kaieri so celih 6 let nad slovenskim narodom delali grehe. Kaka logika je to? Ako bi »Jutro« obsojalo požigalce. ubijalce, sleparje, ne bo nikomur prišlo na misel, da bi zaradi tega »Jutru« kaj očital. Ce pa mi obsojamo delovanje političnih požigalcev, ki so nam uničili toliko narodnega j>remožeiija in moralnega bogastva v našem narodu ter ubili toliko značajev s svojo nemoralno jx>liti-ko, pa »Jutro« meče kamenje na nas, češ da grdo pišemo. Damo vam besedo, gospodje od »Jutra«, da bomo mi najbolj veseli, kadar o grehih vaših jx>litičnih jnsarskih velmož ne bo treba več pisati. Dokler pa ti hodijo na božje sonce z vsemi svojimi političnimi in gospodarskimi uspehi, naj se nikari ne pretožujejo, da jih sonce žgel Lista za volitve v TOl Ljubljana, 2. novembra. Na svojih sejah dne 31. oktobra t. 1. je Glavni volilni odbor potrdil sledeče kandidatne liste za volitve v Zbornico za TOl: Za obrtno volilno to'n: 1. 1. vol. okrožje (Ljubljana mesto): z nosilcem Ivanom Ogrinom, stavbenikom iz Ljubljane; 2. 3. vol. okrožje (okraj Kranj): z nosilcem Francem Čamcrnikom, ključavničarskim mojstrom iz Cerkelj pri Kranju; 3. 7. vol. okrožje (okraja Novo mesto in Črnomelj): z nosilcem Alojzijem Midoferjem, kroj. mojstrom, Novo mesto; 4. 7. vol. okrožje z nosilcem Grilcem Alojzijem, sedlarskim mojstrom, Novo mesto: 5. 8. vol. okrožje (okraj Brežice); z nosilcem Klobučarjem Henrikom, kle|>urskini mojstrom iz Brežic; 6. 11. vol. okrožje (Celje mesto In okraj): z nosilcem Hohnjereni Milošem, kiparskim mojstrom iz Celja; 7. 1(1. vol. okrožje (Ptuj mesto in srez: z nosilcem Jakobom Zadravcem, lastnikom paromlina v Središču ob Dravi; 8. 18. vol. okrožje (okraj Murska Sobota): z nosilcem Kavko Karlom, tes. mojstrom iz Ljubljane. Za gostinsko vol. telo: 9. 1. vol. okrožje (mesto Ljubljana): z nosilcem Majcnom Cirilom, restavraterjem iz Ljubljane; 10. 2. vol. okrožje (območje zbornice izven Ljubljane): z nosilcem Še rečem Josipom, kavar-narjem iz Maribora. Danes popoldne se je zopet sestal Glavni volilni odbor za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Glavni volilni odbor je potrdil še dve listi za obrtni odsek in sicer za 13. volilno okrožje, ki obsega okraja Konjice in Dravograd, listo, katere nosilec je Koschier Franjo, kovaški mojster v Celju in za 19. volilni okraj, ki obsega okraj Dolnjo Lendavo, listo, katere nosilec je Li-trop Štefan, Čevljarski mojster v Turnišču. S tem je število potrjenih list za obrtni odsek narastlo na 10, poleg tega so potrjene ludi vložene liste za gostinski odsek. Glavni volilni odbor je več kandidatnih list zaradi formalnih pogrešk zavrnil. V torek bo glavni volilni odbor pregledal nadalnje vložene liste. „Pteganjanje nacionalnega učitelistva v Sloveniji" Belgrad, 2. novembra, m. Zadnja številka »Učiteljskega glasnika«, glasila opozicije proti tedanjemu vodstvu Jugoslovanskega učiteljskega združenja, med drugim gradivom objavlja tudi članek z naslovom »Preganjanje nacionalnega uči-teljstva v Sloveniji«, s katerim razkrinkuje demagogijo, s katero skuša operirati naše »nacionalno« učiteljstvo med nepoučeno srbsko javnostjo. Prvi del tega članka obravnava položaj slovenskega učiteljstva do svetovne vojne in je dobila s tem srbska in hrvatska javnost prvič resnično sliko o razmerah med učiteljstvom v Sloveniji. Osebne vesli Belgrad, 2. novembra, m. Prestavljena je za sestro pomočnico v bolnišnico za duševne bolezni v Ljubljani s. Štefanija Humek, doslej v šoli za zaščitne sestre v Ljubljani Za administrativnega uradnika državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju je prestavljen Ivan ZdoUek, doslej v splošni ljubljanski bolnišnici. Belgrad, 2. novembra, m. Z odredbo notranjega ministra ie izgubil naše državljanstvo Anton Breznik iz Kamnika, ker je stopil v službo tuje države brez dovoljenja naših oblasti. Belgrad, 2. novembra. AA. Premeščena sta za uradniškega pripravnika pri gozdarski upravi v Konjicah inž. Oton Šušteriič, doslej v Sarajevu, in za uradniškega pripravnika pri gozdarski upravi v Kladniu mž. Anton Fabijan, doslej v Konjicah. Belgrad, 2. nnvnmhr«, m Pravosodni minister ie nakazal »Slovenskemu Pravniku« v Ljubljani podporo v znesku 6000 Din. Delavstvo v Komendi prestopilo iz JSZ v ZZD Vernim dušam . • . ALBUS domače milo Zapuščeni malčki prižigajo na gr obn svojega očeta lučke in sveče. Dobiva se povsod i varuje Vaše perilo! Pazite na ime Albusl Nn programu elektrifikacijskih dol, ki se vrše na Dolenjskem in Posavju, je bila tudi elektrifikacija Mirenske doline. Že delj časa urade Kranjske deželne elektrarne daljnovod iz Grosuplja do Št. Janža, več transformatorskih postaj in obširna omrežja v Mokronogu, Št. Rupertu in okolici Št. Janža. Preteklo soboto je pa bila dovršena napeljava v Tržišču in zvečer ob 6 je bilo Tržišče slovesno prikljopljeno na banovinsko omrežje. O. župnik Karel Supin je blagoslovil električno razsvetljavo v župni cerkvi. Nato so se zbrali vabljeni gostje v gostilni g. Strmoleta k skromni večerji. O. župan Borštnar je napil najprvo gosp. banu ter poudarjal njegove zasluge za'olektrifika-cijo doslej zapostavljene Dolenjske, nato je poudaril zasluge g. inšpektorja inž. Rueha za elektri-kacijo ter g. inž. Gregorčiča, ki je vsa dela vodil. Pozdravil je lastnika kalorične centrale v Krmelju g. Jakila, ki ima za elektrifikacijo Mirenske doline tudi vsega priznanja vredne zaslugo. Za njim jo povzel besedo banovinski tajnik g. dr. Kovačič, ki je prinesel kot osebni tajnik g. bana banove pozdrave Mirenski dolini. Poudarjal je važnost elektrike za razvoj in napredek dravske banovine. Ravnatelj šentjanškega premogovnika g. Červenko je poudaril iniciativo za elektrifikacijo, ki jo jo dni g inž. Zupančič. Nato je kratko orisal zgodovino elektrifikacije Dolenjske v splošnem g. inšpektor inž. Rueh ter izrazil željo, da bi rad videl elektri-ficirano vso dravsko banovino. G. .Jakil je poudaril važnost kaloričnih central z ozirom na zaposlitev premogovnega delavstva. Končno se je g. župan Borštnar zahvalil vsem, ki imajo posredne ali neposredne zasluge za elektrifikacijo Tržišča. Tržišče, ki je postalo nekako središče prometa pri gradnji železnice Št. .lan/.—Sevnica, kajti tu so vse obširne pisarne železniške sekcije in pod- I je tja inž. Dukiča, je dobilo tako potrebno električno razsvetljavo. Kmalu pa bodo deležni te dobrote tudi ostali bližnji kraji. V morju lučk je ležal ves velikanski božji vrt pri St. Križu, potem ko je padel mrak. Slika nam kaže, kakšen je bil zvečer pogled z zvonika pri Sv. Križu na del pokopališča na levi. 190 letnica novomeške gimnazije Letos je minulo 190 let, odkar je bila 1. 1746 ustanovljena novomeška šestrazredna gimnazija očetov frančiškanov. Prvo šolsko leto se je začelo 3. , novembra 1746 s slovesno službo božjo. Novo-'tnei$.ahom se je izpolnila že dolgo gojena želja. Gimnazija je imela tedaj razen prefekta ravnatelja profesorje in 66 dijakov, in sicer v I. razredu 30, v II. razr. 9, v III. razr. 4, v IV. razr. 11, v V. razr. 5 in v VI. razr. 4 dijake. Od vseh 66 dijakov jih je bilo samo 16 iz Novega mesta; saj tudi tedanjim Novomeščanom gimnazija ni bila toliko mar zaradi njihovih otrok kakor zato, ker so pričakovali od nje gmotnega dobička. Tudi dijaki, ki so prve čase obiskovali gimnazijo, niso bili najboljši in so dajali mnogo opravka prefektu ravnatelju. Ze v drugem šolskem letu so morali zaradi slabega vedenja zapustiti gimnazijo 3 šesto-šolci in 1 petošolec, ki so bili pritepenci z drugih gimnazij. Do 1. 1776 je imela gimnazija 6 razredov, od 1. 1777 do 1. 1819 večinoma 5 razredov, l. 1811 in 1812 celo samo 2 razreda, 1. 1813 in 1814 3 razrede, 1. 1815 4 razrede, od 1. 1820 do 1. 1853 zopet 6 razredov. L. 1854 se je otvoril VII., 1. 1855 pa VIII. razred. L. 1855 se je vršila prva matura na novomeški gimnaziji, katero sta izmed 8 učencev delala in napravila samo dva, in sicer neki Fabiani Jože iz Novega mesta in Planinšek Jože iz Stične. Po učnem načrtu iz 1. 1735, ki je veljal tudi za novomeško gimnazijo, se je zahteval sprejemni izpit. Na gimnaziji so se prvotno poučevali sledeči učni predmeti: verouk, latinščina, grščina, nemščina, zemljepis in zgodovina, od 1. 1764 tudi računstvo, od 1. 1776 do I. 1808 in od 1. 1850 dalje tudi prirodopis, od 1. 1848-49 slovenščina, od leta 1851 fizika in od 1. 1855 tudi filozofija. Leta 1870 se je zavod podržavil in dobil 1. 1872 značaj realne gimnazije z obligatnim risanjem od I. do IV. razr. Od 1. 1872 je ostala grščina v III. in IV. razredu obvezna samo za učence gimnazijske smeri. Na zavodu so poučevali od 1. 1870 večinoma posvetni profesorji, zadnji frančiškani-profesorji na novomeški gimnaziji so bili p. Bernard Vovk, p. Rafael Klemenčič in p. Ladislav Hrovat, ki je učil do 1. 1890 na novomeški gimnaziji. L. 1878 se je zavod pretvoril v humanistično gimnazijo z obligatnim risaniem na nižji gimnaziji. L. 1882 je postala slovenščina obligatni predmet za Slovence, obenem se je slovenščina vpeljala kot učni jezik za večino predmetov na nižji gimnaziji. L. 1908 se je vpeljal slovenski učni jezik za verouk od V. razreda dalje, hkrati za grščino v III. in IV. razredu. Postopoma so prišli na vrsto še ostali predmeti, razen latinščine, zemljepisa in zgodovine v višji gimnaziji. V Jugoslaviji je bila gimnazija popolnoma poslovenjena in 1. 1920 preosnovana v realno gimnazijo, na kateri se sedaj poučujejo sledeči obligatni predmeti: veronauk, slovenski, srbohrvatski, francoski, nemški in latinski jezik, zemljepis, zgodovina, prirodopis, fizika, kemija, matematika, temelji filozofije, higijena, risanje, telovadba, petje in ročno delo. V 18. stoletju je imela gimnazija največ dijakov 1. 1767, in sicer v začetku francoske revolucije 1. 1789 jih je bilo samo 38, leta 1812 36 dijakov v dveh razredih. Potem je število dijakov zopet rastlo, tako da je gimnazija 1. 1827 imela že 200 dijakov. Ker je bil naval na šole velik, se je uvedla šolnina in se je pri izpitih kolikor mogoče strogo postopalo. Število dijakov je zopet padlo na polovico. L. 1835 jih je bilo samo 109, od 1. 1&51 do I. 1854 manj kot 100, 1. 1&54 v 7 razredih 82, I. 1855 v 8 razredih 102. Odslej je bilo zopet vedno več dijakov, od 1. 1895 dalje jih je bilo zopet več kot 200. samo med svetovno vojno od 1. 1916 do 1. 1918 jih je bilo manj kot 200. Ob koncu šol. leta 1925-26 jih je bilo prvič več kot 300. in sicer 250 učencev in 57 učenk, 1. 1931 jih je bilo prvič več kot 400, in sicer 319 učencev in 121 učenk, 1. t936 pa 415, in sicer 284. učencev in 131 učenk L, 1008-09 *n ie vpisala prva učenka na novomeško gimnazijo, f. 1914-15 je bilo že 7 učenk, istega leta je maturirala tudi prva učenka Mira Ro- gina z odličnim uspehom, 1. 1918-19 je bilo 22 učenk, 1. 1925-26 že 57 učenk, 1. 1935-36 pa 131 učenk. Od 1. 1855 do 1936 jih je maturiralo približno 1200 učencev in učenk, izmed katerih jih je mnogo doseglo različna odlična mesta. Od 1. 1820 so izhajala letna poročila v latinskem jeziku pod naslovom »Iuventus gymnasii Rudolfswertensis ex moribus et progressu in litte-ris censac (Mladina novomeške gimnazije, ocenjena po vedenju in znanstvenem napredku). Od 1. 1855 dalje so izhajala nemška letna poročila do 1. 1917-1918. Leta 1918-19 je izšlo prvo slovensko izvestje. 1. 1919-20 drugo. Za šolska leta 1920-21 do 1928-29 »Izvestjac niso izšla. Od 1. 1929-30 izhajajo zopel redna »Izvestjac. Novomeška gimnazija je velikega pomena ne samo za Novo mesto in Dolenjsko, ampak za vso Slovenijo, saj so na tej gimnaziji študirali dijaki iz vse Slovenije. Dolenjska metropola se lahko ponaša s svojim zavodom, ki spada med najstarejše gimnazije v Dravski banovini. Izmed današnjih gimnazij v Dravski banovini sta starejši samo 1. 1563 ustanovljena humanistična gimnazija v Ljubljani in humanistična gimnazija v Rušah, oziroma v Mariboru, ki je bila ustanovljena 1. 1645, oziroma 1757. Dr. V. T. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Ogrl. rcg. S. br. 50474/35. Poiasnito h odstavljenim JNS-arshim županom Dne 24. oktobra je »Slovenec« prinesel poročilo, da je bilo odstavljenih in sodišču izročenih 21 JNS-arskih županov, ki so nepravilno gospodarili z občinskim premoženjem. Med tistimi 21 pa je bil naštet tudi bivši župan občine Hinje g. Angel Pečjak, ki pa v resnici ni bil nikdar JNSarski župan, ampak je bil leta 1933 izvoljen na listi opozicije bivše SLS proti režimskemu kandidatu. Zaradi tega je bil od tedanjega JNS-arskega režima celo preganjan in z globami kaznovan. Pač pa je sedaj res bil odstavljen, a ne zato, ker bi bil morda svojo občino kaj oškodoval, ampak zato, ker je nekoč kot trgovec kovaču prodal za 240 dinarjev železja za okenske mreže v občinski pisarni, kar je bilo treba nujno narediti, železa pa v daljavi 3 ur ne prodaja noben drug trgovec. Drugič pa je prodal pooblaščenemu občinskemu odborniku za 500 Din čevljev, perila in eno obleko za občinskega reveža, katerega je morala občina obleči. Omeniti je treba, da tudi čevljev nobena druga trgovina daleč okoli ne prodaja. Občina je celo sklenila, da je treba revežu kupiti dve obleki, g. Pečjak pa je kot župan pristal le na to, da se revežu kupi samo ena obleka, da ne bo občina preveč obtežena, drugo obleko pa je siromaku g. Pečjak sam daroval, da je občini tako prihranil stroške. Vendar pa v smislu zakonitih določb župan občini ne sme nič prodajati in je pri teh kupčijah bil kršen zakon. Sicer pa tistih 500 Din za siromakovo obleko g. Pečjak od občine še ni dobil, ker občina pač nima denarja. G. Pečjak se je kot župan odpovedal vsaki županski plači, iz cesar jasno sledi, da občine ni nikjer niti za en vinar oškodoval. Toliko moramo stvar pojasniti resnici na ljubo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzcmilr ziutroi no praien želodec ko/orec naravne »Fran/ losef grenčice«. Komenda. 1. novembra. Danes se je izvršil v Komendi važen dogodek v katoliškem slovenskem delavskem gibanju. Kakor smo svojčas brali v j Delavski pravici«, se je pri podjetju Belcijan Boštjan osnovala letos poleti nova skupina JSZ. Delavstvo te starodavne župnije in njene okolice se pa radi svojega zdravega pojmovanja katoliškega javnega življenja ni čutilo zadovoljno v ohčestvu JSZ. Mnogi so imeli priliko opaziti, da so zašli nekam, kamor pristni Komenčar.i ne spadajo. Skrbno so zasledovali novo krščansko delavsko gibanje v Sloveniji pod streho mlade ZZD (Zveze združenih delavcev). Ob koncu meseca oktobra so prišli na jasno. Odločili so se, da izstopijo iz Jugoslovanske strokovne zveze in pristopijo v ZZD. Sestanek, ki ga je sklicala JSZ za 1. november, so odpovedali in sklicali za isti dan, na istem prostoru in v istem času sestanek ZZD. Na sestanku sta tovariša Piriha iz centrale objasnila smernice ZZD. Tovariš Osolnik iz Domžal je poročal, da se je pri podjetju Vrečar v Domžalah letos poleti osnovala organizacija ZZD. Delavstvo je z organizacijo v vsakem oziru zadovoljno. Pokazal je tudi na uspeh, ki ga je dosegla organizacija. Poudaril je, da slovensko katoliško delavstvo spada samo v to novo organizacijo. Navzoči so podpisali pristopnice za ZZD. Izvolil se je pripravljalni odbor za ustanovitev nove po- družnice ZZD. Odbor je v glavnem isti, kot je bil pri JSZ: predsednik Zobavnik Franc, tajnik Belcijan Lojze, blagajnik Bigles Kristijan ter 3 odborniki. Takoj na sestanku so se podpisali predlagatelji za nova pravila. Prepričani smo, da bo mlada komenska podružnica ena najagllnejših, ki bo zbrala vse zavedno slovensko katoliško delavstvo iz župnijo in okolice v svoje vrste. Stala bo trdno na braniku krščanskih in slovenskih idej Ier odločno zastopala delavske interese. Zagorje Smrt rudarja. Na praznik Vseli svetnikov so pokopali v Ljubljani 35 letnega rudarja Puha Matevža iz Potoške vasi pri Zagorju. Puh je delal svoj čas pri zagorskem rudniku, kjer pa je bil pred leti reduciran in je šele pred par meseci dobil zopel zaposlitev pri Dukiču v Trbovljah. Ko se je pred M dnevi ponoči vračal po še nedograjeni banovinski cesti skozi Slačnik domov, je v temi zašel pod mejo in padel v obcestni jarek. Dobil je težke poškodbe po glavi iu vsem telesu, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer je po štirinajstih dneh za poškodbami umrl. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naj počiva v miru I polnem razmahu „Mi si ne moremo privoščiti 40 urnega tedna .. Železarska industrija v Dorlmundu Dortmund, v oktobru. Nemška težka industrija preživlja danes eno svojih najboljših delovnih dob — Jo je prvi vtis. ki ga dobi vsak, komur se le malo odprejo vrata v obrate nemških tvornic. Povsod enake ugotovitve o prezaposlenosti, povsod preveč naročil, da jih obrati ne morejo zmagovali. Tako zatrjuje največja eleklrotvornica v Berlinu s svojimi 70.000 delavci, tako .zatrjujejo tudi tvornice težke železarske industrije v Porurju in v Porenju. Poslovni ljudje se pritožujejo, ker jim tvornice naročil ne morejo dobaviti pravočasno, vsa manjša naročila pa sploh odklanjajo tudi za celoletne termine. Res je, nemška industrija je danes zaposlena, pa če so vzroki te zaposlitve taki ali drugačni. Vsa Nemčija priznava Hitlerju, da je ni samo poklical k močnemu nacionalnemu gibanju, nego, da je dal Nemcem tudi kruh in delo. Tega splošnega prepričanja se težko ubrani ludi nevtralni opazovalec, saj je v Nemčiji s Hitlerjem zvezan vsak hip. Ne pomaga nobeno odmigavanje z glavo in nobeno omalovaževanje, narodni socializem je Nemčiji pognal novo kri po žilah. O tem se človek prepriča tu vsak dan, o tem govori niz novih dovršenih velezgradb, o tem govore tekoča dela in to izpričujejo novi načrti. Gradbena podjetnost je v zadnjem času zgradila ogromne ceste, kanale, kolodvore, železnice, stadione, stanovanjske kolonije, socialne, kulturne in prosvetne domove, kopališča, šole, poslovne zgradbe, prometni park itd. itd. Tudi danes se gradi vsepovsod, istočasno pa se že pripravljajo novi gradbeni načrti. Nemčija tudi ne skriva težnje po vojaško-obrainbnih objektih, ki imajo gotovo veliko zaslug na polni zapo slitvi železarske industrije v Porurju. Obisk v obratih težke železarske industrije v Porurju in v okolici je ob teli novih prilikah posebnost zase. Samo združene jeklo-tvornice zaposlujejo nad 160.000 delavcev, poleg teh pa je tu Se kup drugih obratov. Železarska središča Diissel-dorf, Hamboru, Dorlmund, Kssen, MUlhelm, Bo-chum, Gelsenkirchen, Duisburg so prava vele- mesta, saj imata Dortmund in Diisseldorf vsak okrog pol milijona prebivalcev. Značilen je odgovor Nemca 1111 vprašanje o delavskih gibanjih v tako ogromnih železarnah v teh mestih. Nemec pravi, da so tisti časi, ko je nemški delavec nasedel judovski agitaciji in zapravljal svoj dragoceni čas, ki bi ga moral porabili za delo, z raznimi škodljivim judovsko-boljševiškimi evangeliji — minil. Danes nemški delavec dela za svojo koristi, za koristi Nemca sočloveka. Komunistov ni — ali pa le malo po judovskih gnezdih. Sreča za državo, da se je pravočasno zavarovala pred judovsko-bolejšivškim prevratom iu pred klanjem, kakršno je v Španiji. Nemški delavec je danes ustvarjajoč člen velikega nemškega dela. Tudi odgovor glede uvedbe 40 urnega delavnika je zanimiv. Nemec pravi, da si nemški naroil ne more v teh težkih časih privoščiti preveč komodnostt — on mora delati. Na lenobo naj misli listi, ki lahko od lenobo živi, nemški narod tega ne more. Nemški narod dela ne bo nikdar zanemarjal nn račun udobnosti posameznika, nego bo delal za svojo narodno bodočnost. Nemec smatra za časi, da je komunizem njegov največji sovražnik. Svojega narodnega socializma ne bo nikdar prodajni kot ekspertno blago. Vsa mnenja so zaključena kot povelja. O kakih delavskih protestih pri industriji Nemec ne ve, pravi, da so židovskega porekla; v Nemčiji se samo dela zase, za družino in za skupnost. Značilna in za nas važen opomin jo racionalizacija dela v nemških železarskih tvornicah. Vse so samo minute in sekunde. Celo pometanje tovarne je izvedeno v akordu in je izračunan čas, kako dolgo potrebuje človek, da pomete 1 m* prostora. To je delo in vsako delo ima samo svojo vrednost. Nemec mora delati kar najbolj ekonomsko. Racionalizacija in poceni produkcija v nemških železarskih tvornicah nas presenetita in nastaja važno vprašanje, kdaj bodo te cenene vele-tvornice tnko rekoč požrle nas male obrate, ki Id radi komodnl ostali na zastarelih delovnih lue-todah. A. Kuhar. Drobne novice Koledar Torek. 3.' novembra: Viktorin, škof; Vene-trida, devica; Hubert. — Mednarodni kongres duhovniške misijonske zveze (U. C. M.) bo v Rimu od 11. do 13. novembra t. 1. s sledečim sporedom: Dne 11. novembra : ob 9 slovesna maša v cerkvi dei SS. Apostoli (Kardinal Pietro Fumassoni-Biondi, pre-fekt propagande). Ob 10: zborovanje s sledečimi referati: 1. Navodila papežev za misijonsko udej-stvovanje duhovnikov (kardinal Snlotti). 2. Dvajsetletno delovanje U. C. M. (Mons. Boucher, predsednik U. C. M. v Franciji), Ob 15.30: obisk late-ranskega muzeja. — Dne 12. n o v e m b r a : Ob 9.30: zborovanje z referati: 1. Naloga U. C. M. v sedanji dobi (P. Manna, ustanovitelj UCM). 2. U. C. M. oblikuje misijonsko miselnost duhovnik (Mons. NeuhŠusler, predsednik U. C. M. na Bavarskem). Ob 16: Slovesno zahvalno opravilo o priliki osemdesetletnice sv. očeta papeža Pija X. — Dne 13. n o v e m b r a : Ob 9.30 zborovanje 7, referati: 1. UCM in misijonsko časopisje (mons. De Unzalu, urednik Agenzie Fides). 2. Zaključek kongresa: Duc in altum (mons. Celso Constantini, tajnik propagande). Avdijenca pri sv. očetu. Predavanja kongresa bodo na Gregorijanski univerzi, cerkvene funkcije pa v cerkvi svetih apostolov. — Avtomobilska nesreča v Spuhlji pri Ptuju. V nedeljo, 1. t. m., okrog 7 zjutraj se je zgodila na državni cesti, ki vodi skozi vas Spuhlja avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrlev. Tovorni avto, last tvrdke Reinchard, je privozil iz Koprivnice proti Ptuju. V navedeni vasi pa mu je privozil nasproti osebni avto, last Dragotina Cekada iz Slovenjgradca. Obadva avtomobila sta vozila pravilno po desni strani in dajala tudi potrebne znake. Radi ovinka in velikega blata pa je zgubil Cekada oblast nad krmilom svojega avtomobila ter ga je vrglo z desne strani ceste naravnost v lovorni avto. Sunek je bil tako silen, da je osebni avto popolnoma razbilo. V osebnem avtu so bile 3 osebe, ki so pa ostale nepoškodovane razen Maksa Pilka iz Slovenjgradca, ki je dobil precej hude poškodbe na glavi. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Blanke iz Ptuja. Tovorni avto je dobil le neznatne poškodbe in so ostali tudi potniki, ki so bili na vozilu nepoškodovani. — Pozdravi iz Argentino. Vsem prijateljem in znancem pošiljam iz novega sveta iskrene pozdrave. Moj začasni naslov je: Buenos Aires. Con darco 545. — B. Aires, dne 6. X. 1936. — David Doktorič. Advokat DR. V. KISOVEC v BEOGRADU je preselil svojo pisarno v Kralja Ferdinanda ulico St. 8/1. — Zavedne slovenske fante vabimo, da se udeleže prosvetno socialnega tečaja, ki ga priredi Prosvetno društvo v S v. Juriju ob j. ž. v dvorani Katoliškega doma v dneh od 13. do 15. novembra 1936 Spored tečaja je sledeči: V petek, dne 13. novembra, bo ob 16 otvoritev tečaja, nato i prvi govor o namenu tečaja, in drugi govor o Kreku in njegovem prosvetnem delu. Sledili bodo pozdravi in poročila delegatov. V soboto, dne 14. novembra, so na sporedu sledeča predavanja: 1. Katoličan — zaveden narodnjak in najboljši državljan; 2. Stanovska zavest in stanovsko zdru- ževanje; 3. O socialnem vprašanju in 4. Slovenski katoliški tant. Po vsakem predavanju sledi kore-ferat. Ob 20 bodo domači igralci vprizorili igro »Kadar se utrga oblak«. V nedeljo, dne 15. novembra, bo ob 8.30 sv. maša in govor, ob 10 slavnostno zborovanje, na katero so vabljeni tudi možje. Spored slavnostnega zborovanja je sledeči: 1. Otvoritev, 2. Izpoved, 3. Naša katoliška prosveta, 4. Slovenski problemi in 5. Himna Hej Slovenci. Popoldne ponovitev igre >Kadar se utrga oblak«:. Priporočamo fantom z južne Štajerske, da se v obilnem številu udeleže tega prosvetno-socialnega tečaja. — Zdravniška služba. Razpisana je služba šefa odseka za ftizeologijo v banovinski bolnišnici v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje za imenovanje za asistenta odnosno primarija v VIL—V. položajni skupim banovinskih uradnikov. Biti morajo specialisti za ftizeologijo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. novembra 1936. — Kralj z neba — božična igra. sedem znamenj oh času rojstva Kristusa Kralja — na podlagi evangelija in tistega časa napisal Edvard Gregorin, cena nevezanemu izvodu 15 din, naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Delo je izredno posrečeno, polno silnih dramatičnih prizorov, ki Ik) nedvomno obogatelo našo odrsko književnost. Odobreno je tudi od tukajšnjega knezoškofijskega ordinarijata in je primerno poleg tega še kol čtivo, ker prikazuje — liogato na notranji (»oglobitvi čas, razmere in ljudi tiste dobe, ko je svet pričakoval našega Odre-šenika. Jasno sta izoblikovana — kraljestvo sveta in kraljestvo nebes. Snov je izoblikovana v moč-tiihj pretresljivih prizorih polnih ustvarjajoče domišljije, ki tvorijo veliko dramatično zaokroženost (Marijino oznanjenje, Slepi gluhec in Herod, Plesavka in Herod, Stari paslir, Oznanjenje Kristusovega rojslva, Kronanje Heroda, Zvezda, Modri molijo Kralja, Umor olročicev, Prikaz be-tlohemskih mater, Marija, Herodova smrt, Dvanajstletni Jezus v templju). Gledališki odri bodo sprejeli to božično igro gotovo nadvse dobrodošlo, ker je njena uprizoritev na vsakem večjem odru lahko izvedljiva. Priporočamo — Požar na Dravskem polju. Preteklo soboto zvečer so imeli na Dravskem polju v Šikolah zopet požar. Posestniku Francu Fakinu so zgorela gospodarska poslopja do tal: žrtev požara pa je ludi nad 10.000 kg sena in slame. Domači gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, škoda znaša okrog 25.000 Din. Vzrok požara še ni dognali. — Žalostna smrt božjastnega dekleta. Iz Zagorja nam poročajo: V soboto je nn zelo tragičen način umrla 35 letna Angela Koritnik iz Toplic pri Zagorju. Koritnikova je že dolga leta bolehala na epilepsi, ker se je nekoč, ko jo še delala pri bivši steklarni, prestrašila psa in je od takrat imela stalno božjastne napade. Kljub veliki revščini je kot hči upokojenega rudarja prenašala ponižno in voljno svoje veliko trpljenje. V soboto zjutraj jo je zopet napadla božjast in jo vrgla na tla. Pri tem pa je padla tako nesrečno, da si je zlomila tilnik in bila v par minutah mrtva. Ko je mati začula ropot, je takoj hitela na pomoč, toda bilo je že prepozno; na tleh je ležala njena hči že mrtva. Ubogo nesrečnico so pokopali v ponedeljek popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujo-gim naše sožnlje' — Nevarna nesreča v gozdu. Iz vasi Mali vrh v občini Šmarje pod Ljubljano so včeraj pripe- ljali v ljubljansko bolnišnico 67 letnega Matevža Puša. Puš je delni v gozdu ter je med delom padel in se nevarno poškodoval. Pretresli so se mu možgani; njegovo stanje je zelo nevarno. — Jurčičev pranečak se ponesrečil. Včeraj so v ljubljansko bolnih-ni o pripeljali 8 letnega Slavka Jurčiča, kočatjevega sina z Muljave. Jurčičevi so sedaj zelo revni ljudje ter le za silo životarijo. Mali Slavko, ki je pranečak pisatelja Josipa Jurčiča, je našel doma steklenico z živini apnom. Prilil je vode, ne sluteč, da slopja je strmoglavila po nerazsvetljenih stopnicah ter obležala nezavestna. Capudrova si je prebila lobanjo ter dobila pretres možganov. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. 0 Šc en padec. V soboto se je nn neki stavbi na Tyrševi cesti ponesrečil 31 letni delavec Štefan Kralj z Opekarske ceste 18. Pod njim se je zlomila deska tako, da je padel na tla. Občutno si je poškodoval levo nogo ter ga je moral reševalni avlo prepeljali v bolnišnico . 0 Nesreči dveh otrok. V Novih Jaršah pri Ljubljani je padla včerai |)o stopnicah 3 letnn Darinka Mihovič hč' snažilke Pri padcu se je otrok Doškodoval na glavi ter so se mu pretresli možgani. — V Vižmarjih pri Ljubljani je včeraj okoli poldne povozil neznan ljubljanski avlomo-bilist 6 letno Justino Zevnikovo, hčerko kočarlce. Deklica je dobila poškodbe na glavi in po telesu. Značilno pa je, da se avtomobilist za deklico ni zmenil ter je naglo odpeljal proti mestu. Stanje obeh otrok je zelo nevarno. 0 Mesarija in prekajevalnica Jože Musar ima v svoji podružnici na Celovški cesti 43 telefonsko številko 20-33 in ne 20-23, kakor Je pomotoma bilo natisnjeno v nedeljskem naznanilu med oglasi. 0 Kino Kodcljevo igra danes, jutri in v petek ob 8 po znižanih cenah: »Svet se spreminja«:. Maribor n Verne duše. Na Vernih duš dan so Mariborčani zopet pohiteli na grobove. Zjutraj je bilo zlasti veliko ljudi na starem mestnem pokopališču, kjer 60 bile v kapelici nad Slomškovim grobom sv. maše. Tudi zvečer so gorele na grobovih zopet luči ter je bilo na pokopališčih -skoraj živahnejše kakor v nedeljo na Vseh svetih dan. — K poročilu o nedeljskih slovesnostih na grobovih moramo omeniti še Maistrove borce, ki so se ginljivo spomnili svojega pokojnega poveljnika in tovarišev, ki počivajo v Mariboru, ter so iim okrasili grobove z lepimi venci. □ Veliko jugoslovansko fotografsko razstavo pripravlja mariborski Folo-klub meseca decembra v Mariboru. S to razstavo se bo zanimanje za fotografsko umetnost v Mariboru gotovo zelo povečalo. □ Za zgradbo azila jetičnim so izven dinarske akcije darovali v oktobru: poštni uslužbenci 100 Din, neimenovani 20 Din, delavstvo tovarne Tho-ina 100 Din, odvetniška pisarna dr. Kieserja iz sodne poravnave 100 Din in Narodno gledališče 140 Din. Fond za zgradbo azila ie z oktobrsko zbirko narasel na 248.955 Din. □ Pazniški izpit s prav dobrim uspehom je napravila Emilija Chleboun, paznica mariborske ietnišnice. □ Strokovni izpit za učitelja kmetijsko nadaljevalne šole je opravil v Mnriboru na sadjarski in vinarski šoli tudi g. Janko Horvat, šolski upravitelj v Kapci pri Lendavi, čegar ime je zadnjič v našem tozadevnem poročilu pomoloma izostalo □ Labkoatleti SSK Maratona se opozarjajo na prvi skupni trening v telovadnici jutri, v sredo, ob 19. Ob tej priliki bo tudi razgovor zaradi nedeljskega nastopa v Ptuju.' □ Veliko priznanje mariborskim in okoliškim kurjerejrem ie izšlo te dni v strokovnih nemških časopisih, ki ocenjujejo letošnjo svetovno razstavo perutnine v Leipzigu. Štajerska kokoš, ki so jo razstavili na tej prireditvi mariborsiki in okoliški kurjerejci, je prejela odlično oceno ter je v ocenitvi na četrtem mestu za ameriško, angleško in nemško perutnino. Nemci so štajersko kokoš sprejeli tudi v svoj Herdbuchzucht« ter jo bodo začeli gojiti v Nemčiji. □ Mariborski klub SKAS. V sredo sestanek vseh članov pri »Zamorcu«. □ Nebo žari. V mariborski okolici so bili te dni veliki požari. V Zgornji Bistrici ie v noči na ponedeljek uničil požar gospodarsko poslopje po-sestnice Ozimič. Ogenj je bil tako velik, da so mislili ljudje, da gori bistriška tovarna. — V Št. Vidu pri Vuzetiici je zgorela hiša posestnika Mihe Pačnika. Uničena je tudi zavarovalna polica, škoda pa se ceni na 24.000 Din. Pri Sv. Primožu nad Vu-zenico je ogenj upepelil hišo in hlev posestniku Francu Lorenciju ter je škode 32.000 Din. V Bukovcu pri Pragerskem je zgorela shramba za 6adje posestniku Jožefu Vrečku in je uničenih nad 1000 kg jabolk. □ Smrt — posledica nesreče. Pred nekaj dnevi s« je pripetila v tovarni Ježek v Melju huda nesreča. Razletel se je emirkov brusilni kamen zaradi prevelike brzine in kos kamna je zadel z veliko 6ilo v glavo 21 letnega ključavničarskega vajenca Martina Kranjca. Prebil mu je lobamo in so Kranjca nezavestnega prepeljali v bolnišnico, kjer je lebdel nekaj dni med življenjem in smrtjo, sedaj pa je poškodbi podlegel. □ Prekmurski cigani na vlomilskih izletih. V mariborski okolici se zadnje čase dogajajo številni drzni vlomi v trgovine in zasebne hiše. V več-ini primerov se je ugotovilo, da so bili vlomilci cigani iz Prekmurja. Tudi vlom v Lorberjevo trgovino v št. Petru pri Mariboru so sedaj oblasti pojasnile. Izvršili so ga štirje cigani, katerim se je pridružil še 32 letni Franc Kamenar iz Merhatovcev v Prek-murju. Pri njem so našli del plena, ki ga ie raz-prodajal po okolici. □ V zlato svobodo je bilo včeraj pogojno odpuščenih iz mariborske kaznilnice 14 kaznjencev, obsojenih na iečo od 4 do 10 let. Med temi je bil samo eden obsojen zaradi umora, vsi ostali pa so bili fantje »aufbiksarji«, ki so sedeli zaradi ubojev, izvršenih v pijanosti in pretepu. Celie 0 Celje spominu mrtvih. Za praznike Vseh svetnikov so Celjani tudi letos lepo okrasili grobove svojih rajnkih. V nedeljo so kljub slabemu /retnotiu romale množice na vsa pokopališča. Tako okoliško kakor mestno pokopališče je bilo ta dan vse v cvetju in zelenju. Ob 3 popoldne so združeni pevski zbori pod vodstvom pevovodje Oljke g. Vi-dečnika zapeli žalostinke najprej na okoliškem, nato pa na mestnem in vojaškem pokopališču Vojaške grobove je tudi letos za ta dan lepo očistila mestna občina. Najbolj zapuščeno je bilo bolnišnično pokopališče. Na tem, kakor tudi na ostalih pokopališčih so rajnim v slovo zapeli žalostinke ludi člani Delavskega pevskega društva. 0 Štetje obiskovalcev na obeh pokopališčih. Vincencijeva konferenca in Rdeči križ sta na praznik Vseh svetnikov priredila na obeh pokopališčih štetje obiskovalcev grobov. Obiskovalci so darovali za obe dobrodelni organizaciji 2068.7.) dinarjev. 0 Godbeno društvo poštnih nameščencev v Celju, ki je bilo nedavno ustanovljeno «e zp'o lepo razvija. Pri godbenem društvu sodeluje dosedaj 35 godbenikov. Prvi koncert bo društvo priredilo v soboto, dne 14. novembra v Narodnem domu. 0 Predavanje o naši državi in Sredozemskem problemu bo v četrtek, dne 5. t. m., ob 8 zvečer. 0 Nekoliko celjske statistike. Meseca oktobra je umrlo v Celju 32 oseb, 22 v bolnišnici in 10 v mestu. — Tujski promet za mesec oktober izkazuje, da je obiskalo Celje v tem mesecu 1188 oseb. Napram septembru, ko se je mudilo v Celju 1459 tujcev, in lanskem oktobru, ko je obiskalo Celje 1260 oseb, vidimo, da je tujski promet precej padel, — Borza dela izkazuje po zadnjem seznamu zopet malenkosten porast brezposelnosti. Sedaj je v evidenci 419 brezposelnih delovnih moči napram 414 z dne 20. oktobra. Med brezposelnimi je tudi 181 žensk. 0 Umrla je Vrečar Julijana, 65 let, posestnica iz Lise pri Celju. Naj počiva v miru. 0 Kino Metropol. Danes nh 1815, 20.30 ?De-klica iz Schwamwalda« in najnovejši Foxov tednik. Ptui Vseh Svctulkov dan. Vkljub slabemu vremenu je bilo na ptujskih pokopališčih zelo živahno. Opaziti je bilo mnogo tujcev, ki so prišli na grobove svojcev. Na mestnem pokopališču je opravil cerkvene obrede g. prošt Ivan Greli, na okoliškem pokopališču pa g. župnik Svet. Vlomi in tatvine v Halozah. V zadnjem času so bili vlomi in tatvine v Halozah na dnevnem redu, ne da bi prišli tatovom na sled. Končno pa se je orožnikom v Leskovcu in onim pri Sv. Barbari v Halozah posrečilo izslediti tolpo, ki je ogrožala ondotno prebivalstvo. Tri osebe in sicer: 30 letni Rudolt Hrženjak, 69 letni Franc Haberka in 28 letna Bara Veit, vsi trije iz Maruševca na Hrvatskem, so že pod ključem pri okrajnem sodišču v Ptuju. Vodja te vlomilske tolpe 36 letni Štefan Prasniški, tudi iz Maruševca, pa je pobegnil in se še skriva. Sodražica Prosvetno društvo priredi 15. novembra predstavo krasnega filma »Carski selc (po znani istoimenski povesti). Volitve. Medtem ko so drugod volitve že minule in je ogromna večina ljudstva že pokazala zvestobo našemu voditelju dr. Korošču, se je pri nas volilni boj komaj dobro pričel. Volitve bodo proti koncu novembra ali začetek decembra. Prepričani smo. da bodo tudi naši volilci volili v občinski odbor može, ki hočejo delati po smernicah sedanje vlade v splošno korist vse občine. V neomajni složnosti, ki je ne sme nihče kršiti, bomo oddali svoje glasove za listo JRZ. Loški potok Naše ozemlje je visoka planota, zato je po navadi le pičel poljski pridelek. Koruze, ajde sploh ne poznamo, pšenica pogosto niti semena ne da nazaj. Letos je pa letina docela za nič, tako da so cele družine že sedaj brez živeža. Nastalo je splošno uboštvo kakor že davno ne tako. Poleg slabe letine pripomore k tej revščini še brezposelnost. Več javnih del Je banovina vršila, kar je bila naravnost rešitev, sedaj pa je vse pošlo. Nekaj stotin fantov in mož je odšlo v hrvatske šume, odkoder pa prihajajo slabe vesti glede zaslužka. Družinam se pozna telesno propadanje vsled nezadostne in slabe hrane. Ljudje popri me io za vsako delo. da je le zaslužek. V srce segajoči so prizori, ko gre oče mnogoštevilne družine v svet za zaslužkom, pa se vrača praznili rok h gladni družini. Če ni za v lonec ničesar že sedaj, kaj bo za v zemljo spomladi. Naš človek ni nasilen s prošnjami, njegov značaj mu tega ne dopušča — trpi, molči in propada. Tega pa naša javnost ne sme pustiti in tudi naše oblasti ne. Posebno prosimo podjetja, da poprašajo za delavce pri našem županstvu. Olfenbach s Hollmannove pripovedke Gostovanje g. Marjana Rusa. Po enoletnem popolnem premoru ie v fekoči sezoni zopet vstopila v spored ljubljanskega opernega gledališča Oftenbachova opera »Hot-fmarnove pripovedke«. To pa bTez bistvenih sprememb; ima tedaj v glavnem iste potenc, kot jih ie pred dvoje leti zarisal dirigent Niko stritof v režijskem in glasbenem oziru ter isto značilno inscenacijo, kol jo je prav tedaj izdelal slikar božidar jakac. V tej operi ustvarjena Offenba-cltova glasba ima toliko življenjske sile in toliko prislne,lepote, da ni ravno odveč, če io človek ponovno sliši. Pa hidi uprizoritev sama obenem z vsemi igralskimi stvaritvami je toliko vredna, da si io človek rad ponovno ogleda. Zdi se pa, da ta ponoviiev vendar oima dovolj močnega notranjega vzpona, da bi dosegla kak poseben učinek; predstava ie bila kot daljni spomin, ki po času zopet zaživi v duši, pa kljub svoji morebitni lepoti ne more več privabili nekdanjega duševnega vzgiba, ker je pač le spomin na nekdanjo resničnost, a ne več resničnost sama Nekako v lem smislu je izvenela vsa predstava, ki jo manjše prezasedbe vlog tudi niso mogle dovolj poživiti. V predstavo je vstopil to pot kot gost iz zagrebškega opernega gledališča basist Mar. Rus in upodobil po vsebini simbolno v eno osebo položene like Lindorfa, Coppeliusa, Dappertutta in Mirakla. V bistvenem pogledu se njegova stvaritev od nekdanje ni razlikovala. Pač pa je imela na sebi več zrelosti in več širine; to pa v igri in v pelju, le da je slednje na račun te prednosti zapadlo kot se zdi v tem času večji neenotnosti in se v njem javljajo poleg basovske izrazite bariton-ske, da celo tenorske značilnosti, kar petju rti ravno v prid. Sicer pa mu ie zanositi nastop prinesel lep umetniški uspeh. V. U. Sa oznanil a Ljubljana 1 Pevski zbor Glasbene Matice. Prihodnja »kupna vaja vsega zbora se vrši v četrtek, dne 5. novembra ob 20. i Prosvetno druStvo Trnovo priredi v sredo 4. novembra ob at v dvorani Prosvetnega doma v Kuru-novt ulici 14, II. proa.etnl večor na katerem 1» imel zanimivo skioptlftno predavanje prot Janko Mlakar O tirolskih gorah Predavanje bodo pojasnjevale Številne skioplične slike. Vabimo vse 61ane im priJat»Uo k obilni udeležbi. Odlmr. t Ženski odsek Salezljanske prosvete na Kode-Uovom ima drevi ob 8 redni sost-annk, na katerom predava šol. upr goep Grad: O vzgoji. 1 Kino Kodeljevo igra danos, jutri tn v petek ob 8 po mižuuih cenah S vrl so spi eminja. 1 Notno službo imajo lekarne: mr. T.oustok, T?osli eva cesta 1; mr. Baboveo, Kongresni trg 13 in mr. Komolar, Vič. flubKaniKo olnlaUiU DRAMA - Začetek ob 20. Torek, 3. novembra: Kvadratura kropa. Proml«r*ki abonma Sreda, 4. novembra: Tudi Lela bo nosila klobuk Rt*I Sreda. Ce-ti-tek, i. novembra: KonjenlUka patrola. Rcl Četrtek. Potek. 6. novembra oh 15: Kralj Lear. D-lijuško prelistava. Cono od 5 do 14 Din. Izven. Sobota, 7 novembra: Kvadratura kroga. Izvcu. OPKRA - Začetek ob 20. Torok, 5. novembra. Ple r maskah. Bed A. Sroda, 4. novembra: Hollmannove pripovedke. Goetojc g. Marjan Iius. član zagTdteko oporo. Premiernkl abonma. Cot r lok, S. novemrhv. Pod to goro zeleno ... Red B. Petek. B. novembra: Zaprto. Sobota, 7. novembra: llotra smrt. Premlorski abonma. Marlbccskc nUmimi •mHHMMtNNHHINIIIIIMlitllll" Miiiiilltll ........................................• Torek. S. novemhrn oh 9n- Prva legija Red A. Sreda 4. novembra: Zaprlo, Četrtek, V novembra ob 2U: Pohujianje v dolini leni-llorjanski. Red B. Pravilnik za izvrševanje ** uredbe o likvidaciji kmečke zaščite Ze v nedeljski številki smo na kratko poročali o pravilniku za izvrševanje Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Pravilnik obsega 49 členov, dočim obsega sama uredbo 57 členov, je pa pravilnik obsežnejša kot sama uredba, kar ie deloma razumljivo. V naslednjem prinašamo tz pravilnika nekaj važnejših uredb. Kdo |e kmet? Pravilnik ugotavlja, da trgovci in obrtniki, (razen vaških), industrija, drž. in samoupravni uradniki, aktivni in vpokojeni duhovniki, odvetnik«, zdravniki, inženjerji, poobl. geometri, lekarnarji upravniki kmet. posestev in slično, torej so vsi taki poklici glavni poklici in da se ne morejo okoristili z uredbo. Nadalje se ne smatrajo za kmeite osebe, ki kupujejo in pasejo živino v svrho preprodaje. Zato, kdo je kmet, je merodajno, če obdeluje zemljo, ne pa, da je na njej tudi naseljen. Oseba, ki daje zemljo v zakup, ni kmet, razen če daje manj kot polovico svoje zemlje v zakup. Dohodki kmetovih gozdov se smatrajo kot dohodki od kmetijstva. V davčne osnove, ki veljajo za kmete, ne pride davek na poslovni promet. Kako se ugotovi davčna osnova pred letom 1928. V kraijih, kjer je obstojal kat. čisti dohodek, je treba ta dohodek pomnožiti s količino, določeno v čl. 20 ir 21 zakona o neposrednih davkih od 8. febr. 1928. Kot obdavčeni dohodek prihaija v poštev tudd dohodek, ki ima davčno osnovo, toda je z zakonskimi predpisi oproščen plačila davkov. Pod orno zemljo se razumejo njive, vrtovi in sadovnjaki, vinogradi in travniki, kakor tudi ona zemljišča, ki se ne obdelujejo, pa bi se jih dalo obdelovati (n. pr. zapuščeni vinogradi itd.). Pašniki se ne smatrajo za orno zemljo. Med pašniki pa je šteti samo ona zemljišča, ki se stalno izkoriščajo za pašo Za površino orne zemlje je mero-duino stanje v drž. katastru, če pa to ne drži, je občinska uprava dolžna to potrditi s posebnim potrdilom, obenem pa obvestili o tem katastrsko upravo. To bo služilo tudi za izpremembo katastra. Obdavčeni dohodek od hiše, v kalor ij kmet sam stanuje ali s svojo rodbino, se nanaša na hišo, brez ozira na to, ali se nahaja v vasi, mestu, letovišču, kopališču ali v kakršnemkoli drugem kraju. Obdavčeni dohodek od onih prostorov take hiše, ki se izdaja v zakup, se bo vpošteval pri oceni velikosti obdavčenega dohodka. Dolžnik mora v svoji prošnji za izdajo potrdila javiti, da njegov skupni dolg znaša več kot 250, pa mem kot 500.000 Din in da je bil v času svoje zadolžitve kmet. Občine morajo podatke zahtevati od katastrskih in davčnih uprav, ki jih morajo izdati v osmih dneh. Ce interesent osporava dolžniku, da je bil kmet za časa zadolžitve, mora doprinesti dokaze dolžnik. Če dolžnik tega ne sloci, potem mu oblast ne da potrdila. -tciu- . d'?; • formular za potrdilo: v'i'-,i.Potrdilo, s katerim se podrjuje, da je (rodbinsko, očetovo in krstno ime, poklic, hišna številko X, iz vasi X, občine (mesta) X, okraja X, banovine X), bil kmet dne 26. septembra 1936 v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, kar se potrjuje z naslednjimi deistvi: I. Imenovanemu je kmetijstvo bilo glavni poklic; II. Imenovani je: Obdeloval svojo zemljo — več kot polovico svoje zemlje sam ali s člani svoje rodbine, v primeru potrebe tudi z najeto delovno močjo; obdeloval je tujo zemljo — kot uživalec rodu, zakupnik itd., ima pa — nima svoje zemlje; zaradi bolezni ali naslednjih neuki on ljrvhi zadržkov... ni mogel sam obdelovati svoje zemlje; obdeloval je tujo zemljo sam ali s člani svoje rodbine, po ni plačal razen uskižbenskega davka in zgradarine nobenega drugega davka; živel je v rodbinski skupnosti itd. HI. Posestvo imenovanega je znašalo orne zemlje X ha, posestvo njegove žene X ha itd, površina skupne orne, za obdelovanje sposobne. IV. poglavje navaja obdavčenje ter se mora sklicevati na akte davčnih uprav. Nadalje se mora navesli višina posameznih davčnih osnov, za zemljarino, zgradarino, pridobnino, samostojnih poklicev, rentnime, nesamostojnega dela itd. Nato sledi izjava dolžnika koliko je dolgoval dne 26. septembra posameznim upnikom in zneske posameznih dolgovanj. Občinske oblasto bodo samo prečrtale v obrazcu za to potrdilo one, kar se ne nanaša na doličnega dolžnika. Onim osebami, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev uredbe občinske oblasti ne bodo izdajale potrdil, ampak iim bodo v poku 14 dni izdale odlok, do dotični ni kmet v smislu uredbe in navedbe v tem odloku stvarne razloge za to. Čl 10 Pravilnika odreja, da veljajo določila samo za obveznosti, ki se glase na denar Terjatve v zlatu m tujih veljavah se preačunavajo na dinarje po tečaju, ki je obstojal v trenutku ugotavljanja višine dolga po predpisih te uredbe. Pri meničnih dolgovih se smatra akceptant za glavnega dolžnika, pri drugih bolniških dokazilih se smatra za glavnega dolžnika oni, ki je v njih označen kot glavni dolžnik, odn. kot prvi dolžnik. V primeru suma je smatrali za glavnega dolžnika. Zmanjšanje dolga in druge olajšave po uredbi veljajo tudi za poroke, odm. solidarne dolžnike kakor za glavnega dolžnika tudi v primeru, če porok ali solidarni dolžnik ni kmet. Obresti od 20. aprila 1932 do 15. novembra 1936 se imajo obrečunoii na nezmanjšano glavnico. Denarnim zavodom pa bo dala navodila za obračunavanje obresti Priv. agrarna benko. Z dolgove po čl. 5 (za posestva nad 50 ha) obsega pravilnik dve tabeli za plačilo, prva je za plačilo v 15. letih, druga pa za plačilo v 10. letih pri 4.5% obrestih. Dolžniki denarnih zavodov, katere ti izročijo Priv. agrarni banki, morajo izpolniti posebne for-mularje, katere predpiše ta banka. Tudi za prevzem od denarnih zavodov bodo izdani po omenjeni banki posebni formularji. Priznane terjatve den. zavodom v tek. računih pri Priv. agrarni banki se izplačajo denarnim zavodom po 3% v 14 letih, počenši s 16. novembrom 1936. S tom dnem začno teči obresti. Priv. agrarna banka bo zahtevala od pristojnih sodišč izvršitev prenosa v zemljiških knjigah nanjo. Prošnjam za zmenjšanje dolga dolžnikov na 25.000 Din, ki se morajo vložiti do 1. jan. 1937 na sodišča, ni treba priložili prilog, katere lahko predloži kasneje v roku, katerega mu odredi sodišče. Za te dolžnike je določen odplačilni načrt, ki pa vsebuje pri rubriki ostanek dolga tiskovne napake, kar ie razvidno iz prejšnjih dveh rubrik: obresti in odplačilo. Denarni zavodi morajo v 20 dneh od uveljav-Ijenia tega pravilnika pozvati vse svoje dolžnike v smislu uredbe, da dostavijo takoj in neposredno Prrv. agrarni b<:nki svojo prvo anuiteto v smislu čl. 28 , 29 m 30 uredbe. To so glavna določila pravilnika. Niso pa vsa, katera bi bila potrebna za pravilno izvrševanje uredbe. Pričakovati ie, da bodo sfcdila še druga določila, ki bodo rešila tudi šc nadaljna številna sporna vprašanja. Kaj je potrebno za naše zadruge Tako pravilnik ne vsebuje določil glede porabe rezervnih londov, glede katerih zahtevajo zadruge in regulativne hranilnice, da se jemljejo v poštev posebne rezerve. Tudi zahtevajo nadalje naši denarni zavodi, da naj sc točno določi besedilo obveznic iz čl. 10 tn pa, da jih lombar-dira Narodna banka in druge državne denarne ustanove po 3% in sicer po nominalni vrednosti. Podobno zahtevajo tudi zo bone, katere bo izdala Priv. agrarna banka po čl. 18. Poleg tega bi bilo potrebno tudi, da so lombardna posojila na podlagi bonov in obveznic prosto takse za lombardna posojila. Težavno vprašanje je tudi vprašanje deležev pri zadrugah. Treba bo najti poseben način za dopolnilo polovico zmanjšanih deležev za zadruge. Končno bo treba ponovno odrediti obrestno mero za vloge, ker se po novi uredbi kmečke obresti zelo zmanjšane. Naša industrija kupuje italijansko predira. • Belgrajski »Jugoslovanski kurir« poroča, da so italijanski trgovci že začeli ponujati italijansko bombažno predivo za našo tekstilno industrijo. V zadnjih 20 dneh so napravili zaključkov za 40 vagonov bombažnega prediva ter znašajo eene okoli 10 lir za kg. Zaključki so za november in za december. Razstava živine v Glini. V soboto je bila v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, finančnega ministra dr. Letice in bana savske banovine odprta razstava živine itd. v Glini. Za to razstavo je vlada dala 300.000 din, banovini pa 100.000 dinarjev. Opozorilo iivotnikom živine, proizvodov in iidelkov. Urad za kontrolo izvoza živine, proizvodov in izdelkov objavlja, da se morajo ti izvozniki, ki izvažajo v Italijo, Nemčijo in v levantske države registrirati pri omenjenem uradu v Belgradu. V ta namen morajo najkasneje do 4. novembra vključno predložiti omenjenemu uradu netaksirano prošnjo, podkrepljeno z naslednjimi dokumenti: 1. Dokaz o protokolaciji izvozniške tvrdke (od pristojnega sodišča v overjenem prepisu); 2. Dovoljenje Izvozniškega dela po obrtnem zakonu iz leta 1931 (v overjenem prepisu); 3. Dokaz, da se je prosilec najmanj tri leta ba-vil z izvozom živine, živ. proizvodov in izdelkov v inozemstvo na lasten račun, to se mora dokazati s potrdilom davčne uprave, da ;e za tri leta plačal davek za dotični izvoz; 4. V kolikor prosilec ni delal samostojno, ampak se prijavlja kot nova tvrdka, mora s potrdilom pristojne trgovske zbornice dokazati, da je bil tri leta zaposlen pri izvozniški tvrdki bilo kot Član tvrdke, ali kot poslovodja na praktičnem dolu in da je sjiosoben za izvoz živine. — Oni izvozniki, ki so že registrirani pri uradu za izvoz živine, morajo predložiti uradu samo one dokumente, ki jim manjkajo po gornjih točkah pogojev za registracijo. Istočasno morajo prosilci predložiti tudi prijave z označijo količine in vrednosti goved, katere nameravajo izvoziti do konca leta 1936. I* hrvatskega zadružništva. — V reviji »Zadružna svijest«, skupnem glasilu velikega števila hrvatskih zadružnih organizacij, je objavljeno prvo poslovno poročilo Glavne zveze hrvatskih gospodarskih zadrug za 1935. Ta zveza je bila ustanovljena leta 1£§4 v namen preporoda hrvatskega zadružništva. Izvedena je taka organizacija zveze, da so v njem včlanjene strokovne zveze zadrug. V bodoče pa namerava zveza biti samo revizijska, organizacijska in propagandistična idejna zveza zadrug. V članstvu zveze so: Zveza hrvatskih gospodarskih zadrug, predvsem za blagovni promet, Zveza hrvatskih zadružnih hranilnic in Zveza mlekarskih zadrug (hoče organizirati Napredkove zavarovalne zadruge, nadalje dela na ustanovitvi Zveze sladkovodnih ribarskih zadrug itd.). V prvem poslovnem letu 1934 je imela zveza včlanjenih 22 zadrug, na koncu 1905 pn že 70 Slanic. Ker je med tem število včlanjenih zadrug naraslo že na 100, je Zveza zaprosila za članstvo v Glavni zadružni zvezi. Zveza se nahaja v konzorciju revije »Zadružna svijeslc, ki jo izdajajo tele hrvatske zadružne organizacije:. Zadružno zveze v Zagrebu, Glavna zveza hrvatskih gospodarskih zadrug v Zagrebu, Zadružna matica v Splitu, Zadružne gospodarske zveze v Zagrebu, Zveze hrvatskih zadružnih hranilnic v Zagrebu in Zveze hrvatskih gospodarskih zadrug v Zagrebu. Glavna skupščina bo 19. novembra v Zagrebu. Normalni nakladalni in razkladalni roki na železnicah. Glavno železniško ravnateljstvo je ukinilo omejitve nakladalnih in razkladalriih rokov nu vseh postajah drž. žcleznic. Letošnji pridelek mošta v Beli Krajini je zelo kvaliteten in je doseglo že grozdje pred deževjem, ob koncu meseca septembra sledeče odstotke sladkorja in promile kisline: Kraljevina Zlahtnina Laški rizling Traminec Silvanec Belina 19 odst. sladkorja, 17 20 22 20 16 Portugalka 19-20 9 prom. 7 » kislino 8.5 8 85 10 7 Tudi glede količine se ni kaj pritožiti. Nabava cevi za vodovod v Beli Krajini. Ra- čunsko-ekonomski odsek ministrstva za gradbe v Belgradu razpisuje za 18. november prvo otertno licitacijo za nabavo jeklenih cevi s fasonskimi komadi in armaturami za vodovod v Beli Krajini, okraj Metlika. Proračunska vsota znaša 201.483 din. — Nadalje je za 17. november pri istem oddelku razpisana v proračunski vsoti 123.779.30 din prva licitacija za nabavo litoželeznih cevi s fasonskimi komadi in armaturami za isti vodovod. — Dobave: Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. novembra ponud- be za dobavo 8.000 kg kalcinirane sode, 20 komadov električnih žarnic in trde medene žice. — Licitacije: Dne 4. novembra bo pri Dravski stalni vojni bolnišnici v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo ljudske hrane (marmelade, limon, suhih sliv, rozin, cikorije, kakava). — Dne 5. novembra bo'v intendanturt štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za nabavo 5.000 parov planinsko-smučarskih čevljev. — Dno 5. novembra bo v pisarni referenta inženje-rijo štaba dravsko divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za napravo električne instalacije in električnega zvonca v V', objektu vojašnice »Vojvode Mišifat v Ljubljani. — Dne 10. novembra bo v komandi mesta Žkofja Loka direktna pogodba za oddajo kantine i. planinskega peSadijskega polka v Škofji Loki za čas do 31. marca 1939. leta v zakup. Borza Dne 2. novembra Denar V zasebnem kliringu je London danes na ljubljanski borzi narastel na 241.50 denar, v Zagrebu je narastel na 240.87 —242.47, v Belgradu pa na £10.70—242.30. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi popustil na 8.92—9.02, na zagrebški borzi na 8.S7— 8.97, na belgrajski pa na 8.80—8.90 Grški boni so beležili v Zagrebu 32.15 —32.85, v Belgradu 32.55 - 33.65. Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 3.05, v Belgradu pa po 3.08. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na It.36 —14.56, v Zagrebu na 14.27—14.47, za sredo novembra 13.78 - 13.98, za konec novembra pn na 13.7950—13.9950, za konec decembra nn 13.70— 13.90. V Belgradu so beležili 14.30—14.50. Ljubljana — Tečaji s primom Amsterdam 100 b. gold. . . . 2349.15—2363.75 Berlin 100 mark...... 1743.03—1756.91 Bruselj 100 belg...... 732.20— 737.2« Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......211.69— 213.74 Newyork 100 dolarjev .... 4304.76—4341.07 Pariz 100 frankov..... 201.55— 202.99 Praga 100 kron...... 153.44— 151.54 Trst 100 lir........ 227.70- 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 3,638.255 din. Promet na belgrajski borzi jc znašal brez kompenzacij 1,000.000 din. Turih. — Belgrad 10, Pariz 20.2325, London 21.2725, Newyork 435.125, Bruselj 73.35 Milan 22.925. Amsterdam 236.65, Berlin 175, Dunaj 76.25. Stockholrn 109.675, Oslo 106.875, Koponhagon »4.975, Praga 15.40. Varšava 81.80, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.385, Buenos Aires 1.21. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 8-1 85, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 374—377, begluške obveznice 68—69, 8% Blerovo posojilo 85—87, 7% Blerovo posojilo 76 -76.75, 7% posojilo Drl hip. banke 88—90. Trboveljska 180—190. Zagreb, državni papirji" 7% investicijsko posojilo 85—88, agrarii 48—49.25. voj. škoda promptna 378—379 (377, 380), 11. 375 denar, 12. 376 —377 (376.50, 377), begluške obveznico 69—69.50, 8% Blerovo posojilo »5—85.50 (85, 85.50). 7% Ble-rovo posojilo 76.50 denar, 7% posojilo Drž hip. banke 89—92, 7% stab. posojilo 84.50-86 (86). — Delnice: Priv. agrarna banka 196—200, Trboveljska 170—190, Isis 12.50—17.50 (15), Osj. sladk. tov. 135—150, Dubrovniška 200 denar. Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 85 denar, agrarji 49 49.25 (49), vojna škoda promptna 377 —37S, (377, 376), 12. 375.50—377 (375.50), begluške obvoznice 69 -«9.25 (69.15); 67.15—67.25, 8% Blerovo posojilo 85.75—86.50, 7% Blerovo posojilo 76—76.50 (70.25. 76.15). 7% stab. pos. 83.50 denar — Delnice: Narodna banka (5950—7000, Priv. agrarna banka 192- |91. Žitni trg Novi Sad. Fižol: bč., srem. beli brez vroč 190 1(6, bč. boli z vrečami 200 - 205. Vse ostalo neizprem. Tendenca noodrejena. Promet srednji. Kulturni obzornik Obisk pri Alfi Rachmanovi Odkar sem uvrstila Solnograd med mesta, ki jim je veljalo moje počitniško potovanje, mi ni dala miru misel, da moram obiskati slavno pisateljico Aljo Rachmanovo, ki je tudi nam Sloven cem splosno znana iz »Slovenčevih« podlistkov. Odkar sem črtala njena dela, ki so zbudila toliko zanimanja v najširših slojih, sem si vroče želela spoznati to čudovito ženo, ki 6 tako goboko ljubeznijo opisuje svojo domovino, navzlic strašnim dogodkom, ki jim je bila priča v Rusiji ob ča6u najhujšega rdečega terorja. Komaj sem prispela v Solnograd, je bila troja Frrva skrb, da ugotovim naslov velike pisateljice, zvedela sem ga pn založbi, ki izdaja njena dela v desetih svetovnih jezikih. Vendar pa niso bili tam kaj navdušeni za moj načrt bali so se, da bi io mogel obisk preveč odvračati od njenega dela. Prihodnja njena knjiga bo namreč izšia okoli Božiča. Nazadnje je pa le zmagala moja vztrajnost in vsa srečna sem odšla, da iščem ulico, ki so mi jo označili. Spraševala sem ljudi za pot in končno našla ulico svojih želja v prijazni predmestni četrti Gospa Rachmanova biva v lepi moderni vili. ki stoji sredi prijetnega vrtička; tudi garaža ne manjka. Tu je bil torej njen dom in njena nova domovina. Na moje zvonenje je odprla prijazna služkima in — kolika sreča! — toli iska na gospa Rachmanova je bila takoj pripravljena sprejeti obi kovalko. V lepi sobi z obsežno knjižnico ob steni sem čakala njenega prihoda. Zabaval me je njen sinček Jurko, oni Jurko ki ga vsi dobro poznamo iz njenih slovitih dnevnikov, in ki se mi je zato zdel kakor kak ljubi znanec. Končno so se odprla vrata in vstopila je gospa Alia. Res, da sem jo že poznala po številnih foto gralijah in drugih reprodukcijah, vendar pa je bil Ervi vtis presenetljiv. Nisem pričakovala, da bi iila toliko mladostna. Njena sloka postava je bila odeta s svilenim kimonom modre barve, temni, rdečkasto blesteči se lasje so obdali eksotično oblikovani obraz in njegova temna, bronasta barva je nenavadni vtis še poglobila. Gospa Alja me je pev zdravila kakor ljubo staro znanko in ko 6em ji povedala, da sem iz Ljubljane, se je podrobno zanimala za mojo domovino. Opisati sem ji morala naše ljudstvo, naše kraje kulturne in splošne razmere, sploh vse najvažnejše, kolikor je pač mogoče obravnavati v kratkem pogovoru tako obširna vprašanja. Nazadnje sem ji morala govoriti nekaj slovenskih 6tavkov in zvok našega jezika ji je bil zelo všeč. — Ljubeznjivo je izpolnila mojo željo in mi poklonila svojo sliko s prijaznim spominom in pod pisom. Pomemben je bil njen odgovor, ko sem jo med drugim vprašala, kakšno je njeno mnenje o komunistični nevarnosti: '•Ne zdi se mi verjetno, da nam preti še toliko zla, kakor ga jc doživela Rusija. Saj vsakdo vidi. da so Rusi na lastni koži preiz ktisili. da komunistični nauki niso izpolnili, kar so obetali! Slabe izkušnje so od nekdaj najboljši nauk za življenjel« Nisem hotela predolgo motiti gospe Alje pri njenem delu in poslovila sem se hvaležnega srca. Ko sem prišla do vrat, sem opazila napis »Pozor, hud pes!« Na moje zaskrbljeno vprašanje so mi odgovorili, da je »hudi« f»cs najprijaznejši kuža. ki si ga je mogoče misliti. Kako bi se pač moglo kako bitje v domačiji gospe Rarhmanove odtegniti njenemu blagodejnemu in dobrohotnemu vplivu, pa naisi bo to celo cerberus pred hišnimi vrati!... Obisk pri gospe Rachmanovi in pogovor s to privlačno in duhovito ženo me je vso poživljal. Njene besede mi bodo vedno otale v spominu. Ko sem v duhu še enkrat doživljala svoje srečanje s plemenito borilko za človeško in predvsem žensko dostojanstvo, sem se prisrčno razveselila pri misli, da je gosra Alja r»° dolgih letih trpljenja m krutega boja za obstanek, končno našla srečen j in miren pristan in da svet splošno priznava njen i talent. Naj ji Bog ohrani srečo in zadovoljstvo v novi domovini, ki je tako daleč od njene ljubljene in nesrečne Rusijel A. P. S srbsko-hrvatsko književnega trga. V Bel-giradu priprvljajo kup novih slovarjev. Omenil bom tri najvažnejše. Znani prevajalec Sv. pisma dr. Lujo Bakotič sestavlja Slovar srbohrvaškega | jezika, ki bo vsekakor zanimiva novost. Na njem dela že dvanajst let. Zato bo delo tudi obsežno, saj je preračunano na 80 tiskovnih pol in bo obsegalo okrog 50.000 besedi. Uporabljal je pisec vse dosedanje znane slovarje, tako Vuka, Rečnik Jugoslovanske akademije v Zagrebu, dalje BrozTveko-; viča, Parčica, Rističa i>n Kangrgo itd. Slovar bo izšel v kratkem pri založbi Rajkovič v Belgradu in bo sorazmerno poceni (200 Din). — Znana za ložba »Nolit« bi morala že poslati na trg »Rusko-srbohrvaški slovar«, ki ga je sestavil dr. Dimitrije j Djurovič, Obseg okrog 1000 strani, 00.000 besedi. Cena 150 Din. Kot tretjega omenjani »Nemško-srbohrvaški slovar« dr Svetislava Rističa in Jo-i vana Kangrgc, ki jc te dni izšel na 1804 straneh I velike osmine in tolmači okrog 145000 besedi. Cena l 450 Din. Samo omenjam, da so Srbi pred kratkim j dobili tudi večji »Latin?ko-srbski slovar«. V par besedah se bom pomudil pri prepiru, 1 ki je te dni nastal v Društvu belgrajskili likovnih umetnikov. Stvar je po svojem korenu že 6tarega datuma. Mladi so se namreč dvignili zoper stare. Vprašanje pa se v glavnem suče okrog Umetniškega paviljona, ki ga je zgradilo in ga oskrbuje in tudi umetnikom za razstave oddaja društvo »Cvijeta Zuzorič«. Mlajši umetniki, ki iih je v Belgradu zelo mnogo, sc namreč ne nahajajo v posebno rožnatih gmotnih razmerah, pa se pritožujejo, da radi vi;oke najemnine ne morejo raz stavi jati iti imeti stika z občinstvom. Njihove pri tožbe so deloma resnične in vsega tivaževanja vredne, res je pa tudi, da leži na Umetniškem paviljonu oziroma »Cvijeti Zuzorovič« lepo število stotisočev dolga. Pojavlja se celo želja, da bi Paviljon vzela občina v svoje roke. Radi teh razprtij je nastala sprememba tudi v odboru Društva likovnih umetnikov, pa je mesto starega predsednika kiparja Sretena Stojanoviča izvoljen sicer neznan profesor Grdan. Čez trideset mladih umetnikov ic na občnem zboru predložilo memorandum iti pretijo z abstinenco na udomačeni jesenski umetniški razstavi, ki se pravkar pripravlja. Kako se bo stvar razvijala, bomo še videli. Zaenkrat ni lahko zavzeti primernega stališča ker stvar še ni dovolj razčiščena. Znani publicist dr. Aleksije Jelačič, ki je do«lcj med drugim napisal tudi znani knjigi o zgodovini Rusije in Češkoslovaške, je pripravil za serijo »S nalivnerom po Evropi« študijo o današnji češkoslovaški, kjer razmotriva v prvi vrsti njeno socij.il-no in politično življenje. V Temišvaru v Romuniji, kjer živi lepo število srbskega življa, je začel izhajati pred kratkim književni iis-t »Život« s podnaslovom mesečnik za znanost in umetnost. Urejuje ga nekaj mladih srbskih kulturnih delavcev iz Temišvaira. Časnikar Kosta Krajšumovič je prevedel in kot 14. zv. Zadružne biblioteke v Belgradu izdal zanimivo študijo bolgarkega zadružnega pisatelja dr. Ilije Papazova z naslovom »Zadrugarslvo« u Bugarskoj«. Knjiga ima 05 strani in stane 15 Din T. P. Recitacija novejših čeških pesmi. Danes ob 6 bo v okviru predavanj o češkolovaški knjigi sledil večer moderne češke poezije Uvodno besedo bo govoril urednik dr. Tine Debcljak, nakar bodo sledile recitacije iz del pesnikov Btezme, Sove. Bezruča, WolkeT.i, flore, cabka, Nezvala v prevodih F. Albreclrta. M. Klopčiča, B. Faturja. O. Berkopca in Tineta Debeljnka Opozarjamo občinstvo na ta večer. Svetilne ladje Svetilne ladje so stare 200 let. Več ko 2000 Jet ie poznala morska plovba samo svetimke. Leta 1674 je neki Anglež predlagal, da bi bile ob obalah zasidrane luči. Njegovemu predlogu so se rogali in ga zavrgli, češ, da je norost brez primere. Toda čez 50 let, 1. 1731, so ob ustju Themze, kjer je bilo že tedaj veliko svetovno pristanišče, zasidrali ladjo, ki je bila ponoči razsvetljena Ccz 40 let nato so Nemci dobili- prvo svetilno ladjo na Labi, ki je bila prababica nedavno, radi orkana ponesrečene, potopljene svetilne ladje »Elbe 1.« (Laba I.) Odtlej je bilo vedino več in vedno boli izpopolnjenih svetilnih ladtj Spočetka so gorele na njih sveče, nato luči iz repinega olja, noto iz petroleja, dandanes je pa elektrika, oziroma žarometi, ki mečejo šope raznobarvnih svetlobnih trakov po morju. Žarometi tucJ.i mežikajo, drhtijo, se vrtijo — brezštevilne so naprave, da z njimi tem bolje opozarjalo ladie nase. Naloge svetilne ladje. V Severnem nemškem morju je 70 svetiViih ladij (med njimi 20 nemških) Najbolj znana jc bila »Elbe I.« Stala je ondi, kjer ie že od 1. 156« na-značeno, kjer se Laba izliva v rfiorjc. Tu namreč izgublja sladka voda reke svojo barvo in dobiva barvo morske vode. Svetilne ladje pa ne stoje kar tako m le zato, da kot svetilnik opozarjajo parnike, marveč so te ladie tudi rešilne in signalne postaje. Velike in mnogostrnnske so naloge poveljnika svetilne ladje. Predvsem jc treba zei-pisati ime sleherne ladje, ki se prikaže toliko blizu, da je je moči spoznati po zastavi. Na leto ie plulo mimo »Elbe I « po 30.000 večjih in manjših pomikov Svetilna ladja vsebuje signale za meglo iz zraka in meglo iz vode; dalje sirene, radio, br-zojav. Razen tega ima še čolne in druge priprave za prvo pomoč ponesrečenih ladij Le tega ne sme storiti svetilna ladja: nikdar se ne sme premaknili s prostora, zakaj, čc bi se le zganila drugam, bi to pomenilo nevarnost za druge ladje Le če bi pretila najhujša nezgoda, če bi se potapljala, sme tudi odpluti s svojega mesta. Veriga svetilne ladje. Veriga je »življenje« svetilnih ladij, saij morajo biti z verigo pritrjene na sidro tako močno, da jih tudi oikani ne premaknejo Zato najprej preizkusijo trdnost verig na razne načine. Mimo tega je na svetilni ladji posebno pero v zvezi z verigo, da omili sunke verige na ladji Po predpisu jc treba ob času hudih orkanov spustiti še zasilno sidro v morje »n motorji morajo začeti delovati, če grozi nevarnost, da sc pretrga veriga, dasi ima po 5 cm debele člene brez dvoma je orkan s tako naglico prihrumel nad »Elbe L«, da si niso mogli več pomagati z varnostnimi napravami. Svetilne boje kot nadomestilo za svetilne ladje. Služba na svetilnih ladjah ni lahka, a kdor sc ji vdinja, je z vso dušo združen z njo Predvsem je treba natančno tn zvesto izpolnjevati dolžnosti, pa če je še tako hudo. Mogoče ne bo dolgo trajalo, pa svetilnih ladij ne bo več na morju Nadomestile iih bodo svetilne boje, ki so jako zanesljive in ki gorijo noč in dan in iih je treba le na toliko in toliko mesecev pregledati pa je vse v redu in nc potrebujejo ne poveljnika ne posadke. Najdaljši evropski most Kincardine na Angleškem, ki bo skrajšal pol med Edinburghom in Glas- gowom. Krčmarsko živalstvo V nekem šaljivem listu je bil tale dogodek: Neki popotnik stopi s kolodvora in osuplo obstane: gruča mož, ki razburjeno mahajo z rokami, kričijo nanj in kličejo sama živalska imena, ki so radi različnih glasov še bolj čudno slišati: »Rdeči voli«, »Črni kozel!«, »Beli konji«, »Sivi medvedi«. Popotnik je ves prestrašen pobegnil. V resnici pa ti razburjeni ljudje niso imeli slabih namenov, saj so bili le uslužbenci raznih gostišč in vsakdo je klical ime svojega gostišča. Čudno jc, zares, da imajo krčme, gostišča tako ljubezen do irnen zverin. Na gostilniških napisnih tablah kar mrgoli raznih žfvalakiih imen. Naipniljubljenetša sta pač medved in lev. Leva častijo gostilničarji pač zato, ker je kralj živali. Tej njegovi časti ustreza tudi to, da se navadno blesti kot »Zlati« lev na tabli, bolj poredko kot »rdeči« ali »zeleni«. Lev je navadno zlat, a medved se košati v črni ali sivi barvi. Pri tem se spomnimo, da pozna tudi živalstvo črnega in sivega medveda. Sivi medved živalstva pa je vprav najbolj divji in ni kar nič vabljivo, če ima gostilna tako ime. Sploh je medved neprimeren za ta poklic, zakaj medvedi vedno godrnjajo, a godrnja-vega krčmarja nihče ne mara. Volka in lisice na toliko videti na krčmarskih napisnih tablah, prav tako jc maJokje kak tiger, panter, leopard. Malo je pa gostiln, ki bi častile v napisu mačko ali psa, dasi imajo oba pri hiši. Skoraj po vseh krajih pa najdeš v tem poklicu konja in siccr je ta konj zmeraj bel. _A ni pisano »Pri belcu«, marveč »Pri belem konjičku«, redkokdaj »Pri belem konju«. Črnega ali drugačnega konja nimajo- jelenov je v gostilniških ime- nih prav dosti. Navadno so rjavi, a so tudi zlati, malokdaj pa beli. Sc števi'nejši so jagnjeta in ko-šlruni, bele ali zlale barve. Vola najdemo pa samo v rdeči barvi. • Medtem ko vprav gorske krčme nimajo koze »No, in kako jc z vašim ljubkim, nežnim sinčkom?« ne zajcev v svojih imenih, pa imajo slona in ježa. lmatmo gostilne z imenom »Pri rdečem ježu« in tudi »Pri modrem ježu«. Celo po kita je šla noka krčma in se je imenovalo »Pri črnem kritu«. Pa ptiči! Tudi tu je čudno, da imajo krčmarji najrajši roparice na svojih iablah in sicer vidimo Leteči avto. Na starem letališču Hounelovv pri Londonu, kjer se vadijo gojenci vojVke šole. o df'.:' preizkuse z novim avtožirojem. Španski iznaiditelj. Juan de la Cierva je prepričan, da bodo v dveli letih že imeli take avtomobile. Ce bo voznik hotel, bo vozil po cesti s fiilr« stjo 50 km, če bo pa gneča bo priklopil krila in bo nadaljeval vožnjo po zraku s hitrostjo 145 ktn na uro. največkrat orla. Nobenega ptiča ne dobiš tolikokrat na izveskih krčem, ko orla. Glede na njegovo barvo ie pač imenovana največkrat črna barva, boli redka je zlata ali rdeča. Pomembno ie, da je krčmarjem najbolj všeč orel, ne pa njegov sorodnik jastreb; večkrat pa dobimo sokola. Poleg orla pa jc petelin, ki ga na lem mestu večkii.l srečamo m ie večinoma bel ala zlat, malokdaj črn ali rdeč Zakai je na napisih krčem zmerai petelin, a nc kokoš, je pač skrivnost, čeprav daie krčmi kokoš največ dobiot Da ne manjkala ne gos ne raca, je umitivo, saj sta obe za-želijeni za na mizo. |ako čudno je, da ni fazanov olii jerebic v teh naslovih, a je mnogo krokarjev m tudi inozemski noj se česio baha v zlati uni- formi na izveskih Imamo pa tudi krčme, ki se no-zivajo po golobu, puranu, pavu, štorklji. Izmed plazilcev se tu pa tam blešči na krč-marski tabli kak »zlat« krokodil ali bel salaman-der. jako v rabi pa so ribe. Dobimo krčme z imeni: modra poslrv, zlata jegulja, srebrna ščuka, rdeči rak. Zal, niso v tem oziru prav nič priljubljeni metulji, dasi bi bilo za kak nočni lokal pi rmeren naziv »Pri nočnem metulju« ali »Pri vešči«. Sploh ni nikjer žuželk in tudi mrčesa ne, vendar bi se tako lepo prilegalo kakemu hotelu ime »Pri rdeči stenici« ali »Pri rjavi bolhi«. Toda — krčmarji so večinoma taktni ljudje in ne roznašajo skrivnosti svoje hiše ... Novi nemški poslanik v Londonu, Ribbenfrop, se je pripeljal pred buckinghamsko palačo, da ga sprejme angleški kralj. Kaj storiš, ho je napad z letali? Nikdar ne opazuj letal! Nevarnost preti le, če le strah zapeljuje v zbegano in napačno ravnanje. Zato moraš vedno ostati hladnokrven! Saj imaš skoraj čelrt ure časa. Doma. a) S kepo ilovice hiti na podstrešje oblastveno odrejeni čuvaj, odpre line, zaboje s peskom porine v dosegljivo sredino, prime za lopato ni jo dobro namaže z ilovico b) Zapri m zamaši tudi vezna vrata in skrajna okna, zastore spusti. Potem pa vsa okna in vežo znotraj zagrni z mokrimi odejami. c) V pečeh pogasi ogenj, v kleti zapri glavni dovod plina in izključi električni lok! Vodovoda nc zapiraj! d) Niti lesk se ne sne videti od zunaj. Redke vnanje luči, katere so neobhodno potrebne celo zelo omejenemu prometu morajo bih obrnjene navzdol in pod senčnikom prevlečene z vrečo iz modrega organtina. Robnike hodnikov belijo z apnom. c) Z masko na licu in s kruhom v žepu pohiti v odrejeno zaklonišče — ali pa le v primerno zavarovano in oblastveno odobreno kletno zavetišče; če tega ni vsaj v 1. nadstropje, stran od oken v zapeček (nikakor v navadno kleti; sicer pa na grič (ali na vrt). Z doma. A Masko na lice. Pohiti v bližnije zakonišče —siccr pa, če si v javnem lokalu, kinu, gledališču, ostani v zgradbi in poišči višje ležeče hodnike. Ce si na ulici, trgu, v cestni železnici, se skrij v najbližjo vežo oz. hišo. Ce si na poliu, cesti, ob železniški progi, lezi v jarek, (grapo jamo). Na kolodvoru pohitite v zaklonišče pod peron ali tik postaje. Med vožnjo v vlaku pojdi stran od vhodne ploskve vrat in oken! Sedi mirno na mestu. Vozove v dvorišča. — Ako si brez maske ali celo zašel v zastrupljeno ozračje — takoj moker robec pred nos in usta tiščeč, pojdi mirno stran iz vetra oz. proti njemu! Nikar ne teci niti ne kliči na pomoč — sicer poplavljaš pliuča in se zadušiš. Potem lezi. Na reševalno posta.jo pa naj te nosijo. Oškropljen s tekočim strupom, obriši brez Hrrrnienin kožo z robcem in oa vrzi proč. O škropljenj del zgornje obleke nli obutev tako zavrzi. Kožo umii s (toplol vodo (in milom). Peš poišči rešilno postajo. Po napadu. 1. Na določeno znamenje, da so odletela letala, še ni minula nevarnost za stanovalce — dokler niso strupi uničeni in ni zrak čist Zato nikar ne odpiraj oken ali hišnih vrat, zaklonišče pa smeš zapustiti le oprezno, z masko na licu. 2.) Ne dotikaj se pretrganih žic elektr vodov, niti ničesar na tleh, koder so padale bombe, niti bombe, ki se ni razletela. O najdbi obvesti oblasti! General Franco v glavnem stanu. General Franco s svojim adjutantom. Na desni podpol. Franchisco Franco, generalov bratranec, na levi podpolkovnik V a r e I a v Caceresu, glavnem stanu armade belih. Nekoč V poslednjem času je bilo večkrat slišati ime kraja P a s a j e s na baskiški obali. Za ta kraj se je pred več ko sto letd zanimal tudi Napoleon, ko je brval leta 1808 in 1809 za nekaj dni v Ba-vonncu in je dejal, da kani ondi napraviti pristanišče prve vrste. Na njegovo povelje je tedanji podkomisar mornarice, Depoge, sestavil spomenico, ki je zdaj v narodnem francoskem arhivu in ki ima datum 12. aprila 1808. List »Temps« poroča, da so v spomenici podatki o tehniških, političnih in vojaških dognanjih v pristanišču Pasajes in o baskiških pokrajinah. Pisatelj Victor Hugo omenja v svojih spominih o potovenju po alpskih in pirenejskih pokrajinah to spomenico in pravi: »Zaliv pri Pasajcsu, ki jc tako na varnem pred vetrovi, bi bilo krasno pristanišče. Napoleon jc mislil na to in ker jc bil tudi izvrsten inženier, je tudi žc napravil načrt o takem pristanišču.« Zgodovina pove, da so dogodki preprečili fo namero saj je od leto 1810 dalje začelo ugašati Napoleonova zvezda. Zaliv je ostal takšen, kakršnega jc tedaj videl Napoleon. Za načrt se ni nihče več zmenil, mogoče tudi zato ne, ker bi radi poznejše iznajdbe parnega stroja in parmkov, nc bil več tako potreben. Zaliv leži zapuščeno in osamljeno. Ribiči ždijo pri svojih čolnih in s skrbjo črtkajo na izid bratomornih bojev Bržkone bo ostal zaliv še dalje tak, kakršen je Da se je Napoleon tako zavzel zanj je pa le dokaz, kakšen oster vojaški in inžcnicrski pogled ic imel veliki Korzičan, ki ni poznal brezdelja in če je imel kako tiho uro, jo je uporabil za duševno dcio-vanje. Ce hočete vedeti Najmodernejšo bolnišnico za živali — 60 nedavno oivorili v Los Angelesu. Tu je prostora za 200 živali. Bolnišnica je opremljena z najmodernejšimi pripomočki živinozdravništva. V bolnišnici je za zdaj največ mačk. psov in kanarčkov. A v njej sta tudi kača in tiger. Ladja puščave ni več moderna, to je kamela, ki jo je zdaj premagala moderna tehnika Starodavna amcla se je morala umakniti motorju in dandanašnji jo uporabljajo le še domačini V Sahari bo prihodnjo zimo že otvorjena avtomobilska. 5000 km dolga cesta, ki drži od Aižira do Cadskega jezera. Lc »Gospodična, zobotrebec, prosim!« »Za trenutek, prosim! Je pravkar zaseden!« 60.000 beračev pri kronanju Edvarda VIII. Iz Londona poročajo: Čeprav bo kronanje angleškega kralja šele čez pol leta. vendar prihajajo berači m pustolovci iz najrazličnejših delov Angleške, iz dominionov in tudi iz inozemstva v London. Policijske oblasti menijo, da bo v maju ko bo kronanje, najmanj 60.0U0 beračev v Londonu. Nemogoče pa je preprečiti ta prosjaški naval. Edino to more storiti Scolland Yard, da posvari tujce in turiste, ki bodo tedaj v velemestu, naj se varujejo žeparjev. Londonska policija bo med slavnostnimi dnevi segla no učinkovitih sredstvih zoper množico nostopačev. Izgnala bo pač iz Londona kolikor ji bo uspelo, vse tiste postopače, ki niso pristojni v London. On in ona. Na vratih nekega čevljarja je bilo s kredo napisano: »Počakajte - sem zraven, v krt mi!« Spodaj pa je bilo napisano z žensko pisavo: »Samo malo počakajte — sem šla jaz ponj!« Kapelnik: »Pst.. pst! Lepo vas prosim, to vendar ni pian;ssimo! To morate samo hukati, da se kar šipe orosijo!« Hotel v župnišču na Jezerskem V roke sem dobil tiskan letak, ki so ga pred volitvami politični nasprotniki širili po Kranjskem in baie tudi po Štajerskem, v katerem je tudi ta-Ie stavek: »V dobi najhujše gospodarske krize se pritiska na občine, da popravljajo in razkošno pre-urejuijejo župnišča in grade nove kaplanijc. Na Jezerskem no pr. rma župnik v župnišče že cel hotel, v katerem stanuje v dobi sezone do 60 oseb. Da bi mogel priti do še večjega dobička na račun občanov, katerim dela s svojim hotelom grdo konkurenco, zahteva od občine, da mu preuredi in razširi župnišče, čeprav ie že pred kratkim dal napeljati na račun občine električno razsvetljavo, vodovod ter naprave za toplo in mrzlo vodo po vseh sobah za tujce. To je veljalo občino 130.000 Din. Na novo zahtevane gradil i e bodo občino obremenile za nadalnjih poldrug milijon dinariev Na tem primeru se najjasneje vidi, kaj čaka to in mnoge druge naše občine, v katerih bodo zagospodovali po občinskih volitvah pristaši |RZ.« Na to moram odgovoriti sledeče: Vem, da so tik pred volitvami naši jezerski JNS-arji, ki so doslej nemoteno gospodarili pri občini, gospodu Pirkmajerju, ki je prišel pomagat na jezersko sestavljat |NS-arsko listo, tarnali, da bom občino spravil na boben in da so na ta način tovilj podpise za svojo listo in so tudi oni pravi povzročitelja imenovanega letaka. Koliko pa je na tem resnice, so pokazali jezerski volivci, ki so »v trudu Ln znoju« in s pomočjo samega generala )NS-arjev sestavljeni listi dati pri volitvah 0 glasov 0. — Naj pa še pojasnim tole: Uradna odločba okr. načelstva z dne 29 9. t. L, št. 8423 ima tudi sledeči odstavek: Župnišče (na Jezerskem) sestoji iz sledečih prostorov: v pritličju veža, kuhinja, pisarna, jedilnica, družinska soba; v prvem nadstropni 4 sobe in kopalnica, v kleti 2 približno 12 m* velika prostora — Ker je zi-dovje zloženo iz kamna, so prostori v pritličju vlažni. Kuhinja ie dovoli prostorna, vendar nima dovoline ventilacije. Vrata v vsem poslopju so velika 100x190 cm in so v zelo slabem stanju; okna so stare konstrukcije ter sc ne zapirajo, zaradi česar ne nudijo dovolj zaščite proti vremenskim, predvsem temperaturnim neprilikam. — Polovico prostorov se na da kuriti, ker ali nima peči, ali pa imaio le železne peči, pri katerih se dimniške železne cevi skoraj dotikajo lesenih delov zgradbe Tla v prostorih so navadna in že zelo obrabljena ter polna grč. Stopnice, ki peljejo iz pritličja v L nadstropje so strme 18/23 centimetrov (1) in ne ustrezajo predpisom gradbenega zakona. Proti vetrovni strani, t. j. proti za-padu poslopje ni dovoli zavarovano, zaradi česar zamaka dež skozi zid m okna na tej strani. Klet fe slabo osvetljena in prezračena, rad« česaT ni sposobna za shranjevanje okopin. Podstrešje jc prenapolnjeno z raznimi predmeti, za katere ni prostora v župnišču (župnijska k nožnica) in ki zaradi tega razpadajo. Razen tega so te stvari izpostavljene nevarnosti požara, ker ostrešje ni napravljeno po predpisih umnega tesarstva Leseni deti glavnega povezia so oprti na dimnik, mesto, da bi buli povezrnki samostojm. — Tako uradni odlok, ki omenja ,da se je to ugotovilo pri uradnem komi sij on el nem ogledu dne 23. 5. t 1. fjpila zapisnik so tudi s svojimi podpisi potrdili VSI bivši jNS-arski odborniki. Kako naj se v te 'prostore v župnišču spravi do 60 oseb na stanovanje, kot trdi letak, to bo najbrže JNS-arski tajni patent. In če kljub takemu stanju v župnišču čutijo jezerski hotelirji, da jim dela »grdo konkurenco«, je to za njih dostii slabo znamenje, kako imajo udobno prirejena stanovanja za tujce. — Poudarjam pa posebno, da doslej za električne m vodovodne naprave v župnišču ni občina plačala doslej še niti pare Posebno važno pa je, da na Jezerskem farani niso samo prosti vsakih dajatev v biri, bodisi za cerkev, orgaroista, župnika alii kaplana, ampak so prosti tudi vsakih stroškov za gradnjo cerkvenih župnijskih in celo šolskih poslopij, ker obstoja zato dovolj velik fond, namreč gozd, ki ga je leta 1847 cerkev izročila v last občini, po pogodbi, ki io občina priznava in v kateri je bistven tale odstavek: »Občina Zg. in Spodnje Jezersko se zaveže cerkev in župnišče na Zg. Jezerskem, kakor tudi cerkev in žiupnišče pri Sv. Ožbaltu na Sp. Jezerskem in morebitno šolsko poslopje in druge stavbe te vrste sezidati in vzdrževati na laslne stroške, v to svrho uporabljati zgoraj navedeni gozd in pašnik, a le pod nadzorstvom okrajne oblasti in morebiti izkazajoči večji donos uporabljati šele za svrho občine ...t — Ta v gornji pogodbi omenjeni gozd, meri preko 300 ha, tako da občina iz dohodkov tega gozda krije ne samo stroške za vzdrževanje cerkve, župnišča in šole, ampak krije iz preostanka še večina drugih občinskih stroškov, sa) je imela do pričetka lešne krize 2% doldad, odkar pa ie cena lesu padla pa samo 20%. — Preko miiliion dinarjev je po vojni občina poleg stroškov za cerkev in župnišče dobila še za druge potrebe občine iz tega gozda, kot sem se moget s ponovnim pogledom v občinske račune sam prepričati, kliub temu, da je z dohodki iz tega gozda iako lahkomišliervo gospodarila, iavna dela oddajala brez razpisov, ki so zato pogoste stala občino preko 100% več, kot bi pa pri pametnem gospodarstvu, kar so mi potrdili tozadevna strtlkovnjaki Občina ie običajno les prodala v gozdu na panju, pogosto so ta les kupili odborniki somii in občini potem deske po potrebi nazaj prodajali z lepim dobičkom. Kako so bivši JNS-arski odborniki izpolnjevali dolžnost, ki so io prevzeli po omenjeni pogodbi, dokazuje naibo>li farna kronika, kjer ie na strani 14 napisano, da ic že svetniški škof Slomšek zagrozil, da bo dal zapreti Zčncmaricno in razpadajočo staro cerkev, in tudi sedanja škof jc zaradi tega, ker so sc odborniki branili plačati stroške za eloktiično luč v cerkvi, poslal potom župnega urada odbornikom opomin, nai pomnijo, »da so v vesla dolžni izpolnjevati pogodbo«. Ne-kaj dm po birmi pa so odborniki poslali uradno pritožbo na barsko upravo zaradi plačila 11000 dinarjev, ki jim iih je naložila odločba okroinega načelstva za sboške električne luči v cerkvi in v tej uradni pritožbi so rabili tudi izraz »nenasilna bisaga« (namreč župnikova), ko se plačilo za elektrifikacijo župnišča niti zahtevalo ni Na strani 30 je nadalic v kroniki napisano: »Sploh se mora reči, da ic bilo župnišče gnila podrtija, zato ic tudi vsak duhovnik odtod bežal. Občina ni hotela ničesar popravljati, čakali so Ic na priložnost, da bi Korno in Mali vrh (t i cerkveni gozd) največ dkorisIH seveda le magnate«. — To ie napisal župnik DruncckY in pripomnim k temu, da jc že lela 1921 župnik 2ak zahteval, da sc zgradi novo župnišče, o so sc mil magnalie, ki so takrat komandir ali občino, uprli, iu ko ic bila leta 1931 fara razpisana, sem bil edini prosilec in sem pri svojem prihodu na Jezersko ugotovil, da občina še ni izvršila niti listih nujnih del, ki ii iih ic naložila konkurenčna obravnava leta 1923 (torej po 7 letih), med temi so bila ludi dela, kakor nova tla v eni sobi župnišča, dalie lesena tla za /iim» v cerkvi, ki iih ima vsaka najrevnejša cerkev žc zaradi tngijene, a na Jezerskem mi je t<oldrug milijon dinarjev, pripomnim, da so odborniki s svojimi podpisi priznali vso potrebna dela ki jih je odločba sreskega načelstva z dne 29 IX. t. I. naložila občini, razen dveh sob za kaplana, ene kopalnice za boljšo sobo, ene družinske sobe in pralnice (odborniki so biti mnenja, da za kopalnico zadostuje svinjska kuhinja); sploh pa nisem iaz merodajen ugotoviti potrebe popravil, ampak stavim samo predlog, odločbo pa izda sresko na-čelstvo, kjer sem tudi dne 25. IX. t. 1. podal na zapisnik uradno izjavo, da je župna ngdarbina pripravljena prevzeti vse dolžnosti vz irževanja župnišča, ki jih ima po pogodbi iz leta 1847 občina, če se ji zato odstopi samo polovica v pogodbi omenjenega gozda. Banska uprava jc v podrobnem proračunu izkazala, da bodo stala vsa ta popravila za cerkev, mežnarijo in župnišče 346.000 dinarjev. Kaka nevarnost je, da bi jezerske občane s temi stroška spravil na boben, kot je bil |NS-arski refren pred volitvami, naj pojasni dejstvo, da je na Jezerskem največji davkoplačevalec češka grofica Lamezan, ki ima na Jezerskem ca 2500 ha posesti, na Češkem pa tovari>o Hardinvuth svinčnikov. Za njo sta glavna davkoplačevalca dva večkratna milijonarja, ki »mata preko 1000 ha posesti, a ker je večina zemljišča v Avstriji, zato tudi ne prideta pod agrarno reformo, da ne omenim njihovih žag mlinov, elektrareti, hotelov itd.; poleg njih je na Jezerskem še 12 faranov, ki imajo preko 200 oralov zemljišč. Ti imaio nojveč koristi od cerkvenega gozda, če sc ne porabi za cerkev in župnišče. Kakšna kriza vlada na Jezerskem, naj pojasni tudi dejstvo, da se je tujski promet v zadnjih letih tako dvignil, da izkazuje statistika za leto 1927 nočnim 1299, za leto 1935 pa kar 14.020. — Lesna kriza je dobila dobro nadomestilo. Zanimiva ie pritožba bivših JNS-arskih odbornikov proti odločbi sreskega načelstva zaradi prevzema gori omenjenih stroškov za župnišče, ki so io dne 10. t. m pod št. 1235 poslali na ban-sko upravo. V njej je tudi odstavek: »Očividna potreba v občini pa ie poprava in razširitev ubož-nice, naprava občinske hiše po § 140, napravo vodovoda in tudi ne malo razširitev narodne šole v trirazrednico .« Se to bi morali dostaviti, do doslej v proračun niso zato stavili nili pare, tudi ne v letih, ko je imela občina samo 2% doklade, na vino pa občinske trošarine 10 par (prvih pet odbornikov v bivši občinski upravi jc bilo namreč iz gostilniškega stanu), da bi bila slika njihovega gospodarstva popolna. V. Gostila, župnik na isovo&ti sos pisali®« ©lbWe« Radio Programi Radio Ljubljana i Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. Torek, 3. nnrembra: 11.1111 Šolska ura: Olimpijada nekdaj ln danes (Marjan Trntar) — 12.00 VentSki »ta rili in novih napevov (ploSrc) — 12.45 Vreme, poročil« ki.00 Cas, sporod, obvestila — 13.15 Jožek in Ježek — 14.0(1 Vreme, Wzi. — LK.OO Pester apored (Radijski or-koster) — 18.40 V za socialno mišljenje, čutenj o in dejanjo (g dr. Karel O/.va-hl) 19.00 Cas, vreme, po. ročnila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: MeSlrovičevi kosovski fragmenti (Mafiič ra Zagreba) 19.50 Zabavni zvočni teiluik — 20.00 Skladbe Panln Llnke-ja (izvaja Radijski orkester) 21.0(1 Za oddih n zabavo (so dedujejo: Povski tereet Stritar, g. prof. Marjan i.ipov-Sok, Antonovič (kitara), Haršailng (kitara, oairoma mandolina) — 22.00 Cas, vrani«, poročila, sporod — 22.15 Plesna glasba (Radijski Jjira). Drugi programi t Torek, 3. novembra: Belgrad 1.: 19.30 Dueti — 20.20 Romunski plosi - 20.31 Simfonični koncert — 22.20 KavaiulSka godlin - Belgrad II.: 10.00 Pojransko jozero (Manevič) — Zagreb: 20.00 Violina — 20.30 Majda jjovfetova poje — 21.30 l.alika glasba — 22.20 Jasa — Dunaj: 20.30 Prouos > I.ngana — 22.20 Komorna glasba 23.30 Zabavni koncert - Trst-Mlan: 17.15 Plesna glasba - 31.45 Oiiera — Rim-Bari: 17.15 KomornJ koncert - 20.40 Igra — 22.00 Zbor — Praga: 19.30 Opor« 22.3.1 rio5*n - Brati tiara: 111.10 Vojaška godba - 19.50 OlodaJiiki večur — 20.25 Vokalni koncert - 31.00 Ra 'lijskl orkester — 22.30 SlovaSke narodne — Vratitlava: 20.10 Simfonični koncert - 32.45 Plesna glasba — Berlln.Hamburg: 20 10 Jesenske slike - \'rati*lava-I.ipska: JO.Ifl Peislcr konem-1 — Frani funt: 20.10 Mozartov koncert — Monakovn: 20.10 MiMookerJova opereta "Ubogi Jonatatif — Bukareita: 20.30 Simfoničen koncorl. Uprava »Slovenca« Maribor Koroška centa I Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadaio v delokrog uprav ništva lista ŠPORTNA NAZNANILA. SK Reka. Seja upravnega odbora sc vrfii v torok 3. t. in. »b 20 v gostilni ■ Kon7.mil«. UilcJožbn vseh funkcionarjev atrogo obvezna. S K Reka Ismufartka sekcija) Rnln! članski sc stanek se v.M v četrtek 5. novenihrn oh 20 v garderobi na IgriAču. Vpisovanje novih člnuov. Sinuška gimnastika! Vsi iu poluoitcviluol Načelnik. KDO MORE POVEDATI ZAKAJ SO naše žene v VELIKO LEPŠE danes, kakor pa so bf/eA pred desetimi leti -Kaj pravijo zdravniki -iKaj pravijo kozmetični strokovnjaki Ni Se polnih deset let od tega, ko je večina nagih lena tzprevldela. da je veliko bolj važno prehranjevati In obnavljati kožno tkivo, kakor pa taino uporabila« kakšno kremo. To Je privedlo do splošne uporabe kreme Tokalon. hranila ta kožo. - edine hrane za kožo. ki vsebuje Biocel, pridobljen Iz mladih živali. BelB krem* Tokalon (brez masti) vsebuje fino prečiščeno smetano ln oljčno olje. kar tez dan redi Vašo kožo Ta krema odpravlja razširjene znojnice. TI dve kremi za hrano kože sta naravnost neverjetno po večali lepoto naših že na v zadnjih desetih le tih Tako pravijo zdrav nlkl kakor tudi kozme lični strokovnjaki, ki so proučavall to vprašani« Or. n. DELALANDE Slan parlike medl* •ineke fakultete Te dame so videti Danes lahko uganete, katere dam- uporabljajo kremo Tokalon. Ugane se to po njihovi dlvni sveži polti najmlajše na v • a k e m dancingu. pri večernih -Javnostih, v gledališču ali pri katerikoli drugI pri reditvi. Motrite malo lepe žene. kjerkoli Jih srečava-te, In našli boste oni fini lip lepote, ki ga daje omeniti brezdelje, lenarjenje, temveč je razumeti la počitek tako, da s treningom še nadaljuje; vendar ta trening ne sme biti naporen, ne sme atleta izčrpati, temveč mora biti lako prirejen, da se atlet veseli in giblje s celim svojim telesom, kateremu pridobi novih in svežih moči ter voljo za borbo. S takim treningom je treba krepiti zlasti one mišice, one partije, ki so bile radi atletove specialne panoge zanemarjene. Samo ob sebi se pa seveda tudi razume, da mora skrbeti atlet prav posebno za one dele telesa, ki mu prinašajo uspehe. Nastane sedaj samo vprašanje: kdaj, kako in kje naj treniramo? Iz igrišč se preselimo v telovadnice; naiboljše so one, ki so opremljene z vsem orodjem in skakalnimi napravami ter modernimi gimn&stičnimi napravami. Ce ni ne enega ne drugega, potem se moramo pač zadovoljiti s tem. kar imamo na razpolago. Na vsak način pa rabimo dvorano in če ni opremljena, potem ze treba vaditi dosti gimnastike in talne telovadbe. Iznajdljiv vodja si bo že znal sam pomagati. Dvakrat tedensko se mora vršiti tak trening; ako je trikrat, je seveda boljše. Paziti je pri leni, da je telovadnica (dvorana) čista. Ko izvajamo vaje, naj bodo okna po možnosti odprta. Posamezne vaje morajo izvajati vsi in vsako vedno tudi v nasprotno stran. Izogibati se je odmorov, kajti ti najbolj utrudijo športnike. Zaprt prostor je že sam na seb odbijajoč, športnik pa, ki je vedno v prosti naravi na igrišču, pa ga še bolj mrzi. Zato mora biti prva in najvažnejša naloga vsakega vodje, da napravi tak trening pester in zanimiv. Zadostuje ena ura in pot, z enim kratkim odmorom. Kaj naj pa lahkoatleti prav za prav vadijo v telovadnici? Na kratko povedano: vse. Gimnastiko, talno telovadbo, vaje na orodju in z orodjem, plezanje in skačejo naj, vaje na lestvah in ribslolu; pester in bogat naj bo program vsakega večernega treninga. Ne smemo pa vseh vai izvajati ampak je potrebna strokovna izbira. Izogibati st je zlasti tezmh vaj in drž. Koleb na orodju, preskoki in odskoki, na tleh pa skoki (v višino, daljavo, globino). Spretnostne vaje in vaje, ki zahtevajo nekoliko korajže, ne smejo manjkati pri nobenem treningu. Poleg splošne gimnastike in talne telovadbe, ki naj jo izvaiajo vsi, je polagati zadostno pažnjo na specialno gimnastiko, ki je potrebna specialistom v posameznih panogah. Ne pozabite po vsaki Vaji sprostili mišičevja. Poleg treninga v telovadnici pa ie od časa do časa izvesti tudi kak cross-counlry tek v naravi ali pa na igrišču. Taki teki so za kondicijo »/sakega i^tleta velike važnosti. Telovadnica, katere se poslužtremo pozimi, ima poleg športne vrednosti tudi za disciplino velik pomen. Le-ta pri športu zelo trpi; včasih je tako razrušena v športnih vrstah, da človek hoče ali noče, mora priti do prepričanja, da šport zelo kvari disciplino pri mladini. Pri športu se namreč vzgaja mladina individualno. Nekaj skupnosti ie pri igrah in pri panogah, kjer so predpisana moštva z gotovim številom športnikov in to je vse. Sicer pa dela vsak zase, tu pa lam pod vodstvom trenerjev, ki dajejo skoraj vsakemu druga navodila, pač po pripadnosti športne panoge. To velja v isti meri za lahkoatlete. Zatorej porabimo zimsko dobo za to, da bomo v razrvane atletske vrste vpeljali zopet ono disciplino, ki je za obstoj vsakega kluba m končno za obstoj športa neobhodno potrebna. S povelji, redovnimi in gimnastičnimi vajami se bo to najlažje doseglo. Orodne vaje pa bodo mnogo pripomogle do pravega tovarištva, saj je pri tej panogi dostikrat odvisno tvoje življenje od tovarišev, ki te spodaj love. Z veseljem torej v telovadnice, lahkoatleti, saj boste vsestransko pridobili. I. K—»r. Sporočamo svojim prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati, tašča in teta Marija Dosfal rot.Prosenc danes dopoldan po dolgem bolehanju, v 88. letu zemeljskega potovanja, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Togreb bo v sredo, dne 4. novembra 1036 oh 15. uri iz hiše Slov. 5 oh Sv. Petra cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Sveta maša zadušnira se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v petek 6. novembra lff.16 ob 7. uri. V LJubljani, dno 2. novembra 1936. Rodbine: Dostal, Narbeshuber, Grilc Belo in barvasto blago za perilo flanelo za pidžame in srajce, flanel rjuhe in deke, odeje iz kamelne dlake, prešite odeje dobite v največji izberi in najceneje v novi, Specialni trgovini F. I. Goricar, LjiT Ijana Sv, Petra cesta 30 Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad Din 25—, primerno reklamno darilce! MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka bescla Oin I'—; ženi tovaujski oglasi Din 2 — Najmanjši /.nosek za mali oglas Din 10°—. Mali oglasi se pia ujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se ra čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pc Din 3'aO. Za pismene odgovore gieile malih oglasov treba priložiti znamko. Sliižbodobe Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. Konjar Franc, Zg. Pirnlče, Medvode. (b) II \luzbeucejo Mlad pekovski pomočnik vajen vseh pekovskih del, želi premenltl službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16314. (a) Službo v gostilni Išče dekle. Nastopi takoj. Naslov da »Slovenec« Maribor. (a) Sobo in kuhinjo oddam s 1. decembrom. -Tovarniška ul. 28-1., Moste. (č) Enosobno stanovanje z balkonom se odda s 1 decembrom v VoSnjakovi uitel St. 4. Polzve sc Isto-tam pri hišnici. (C) Skladišča in garaže se oddajo takoj v najem v sredini mesta Ljubljane. Pojasnila daje odvetnik dr. Zlrovnik Janko Ljubljana, Knafljeva 2'11 S U 8F Potom sodne dražbe v konkurzu pok. Franca Pustotnlka sc proda terjatev v znesku 213 819 dinarjev ln v znesku Din S9.9S3, ter 36 prostosledov (cink, baker, antlmon) na dan 6. 11. 1936 ob 9. url pri sreskem sodišču na Brdu. Konkurznl upravitelj : Kornhauser Drago, Tavčarjeva 3, tel. 32-77. llLC Hubertuse nepremočljlve 250 Din, In vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Lepa zimska jabolka na zalogi pri Gospodarski zvezi £ f^ Telefon 2039 /\ PRBMOG KAKBOPA K ISTE DRVA, KOKS „udi Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. pisalni stroji so mojstrovina i 'Hiške tehnike. V vseh cenah, za pisarne in potovanja Plačilo v obrokih. Jamstvo KLEINDIENST& POSCH Maribor, Aleksandrova 44 Fin rek in Tonček v Atlantidi 198. Tinček ne najde miru Komaj je Tinček zaprl oči in malo zadremal, že se je spet prebudil. Pomel si je oči in zagodrnjal: »Hvala Bogu, da ljudje v Ameriki nimajo perotnic. Med spanjem bi jim bile v veliko napoto. Človek se ne more niti udobno zlekniti po tleh.« Ker je ležal v znak, ga je že ves hrbet bolel. »Poskusimo ležati na trebuhu Ic si je rekel. A tudi v, tem položaju ni našel miru in počitka. Na trebuhu človek že leži nekaj minut, dalj časa pa ne. Tinček je srdito planil na noge in premišljeval, kako bi legel, da bi pokojno zaspal. Dolgo je premišljeval, nazadnje se je pa le domislil: »Poskusimo še tako, kot spijo kokoši!« Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi nn JugodneJi-m najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana Zidov ■*ka nllen ln Slarl tri; Ul Prodam razno vozove, konjsko opremo, slamoreznlco ln pohištvo. - Jegllčeva 16 dvorišče. (1) Trgovino z inventarjem na najprometnejSI točk! v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16317. (1) Rečeno — storjeno. Tinček je splezal na skalo in počepnil na njej kot kokoš. In kakor se vam bo čudno zdelo — v tem položaju je kaj kmalu sladko zasmrčal. Medved pa je še vedno vohal po zraku in renčal. Zavohal je pečenko in se poželjivo obliznil. okoli gobca... PRIMERJAJTE SN PREPRIČALI SE BOSTE: PARKER VACUMATIC JE V VSAKEM OZIRU BGLJŠI VpoStevaJte, da PARKER VACUMATIC drtl 102 več črnila, ln da se mu obseg nI poveča) ln sicer zato, ker nima gumijastega rezervarja, ventila, ne aeaalke na vzvod kakor nalivna peresa drugih Izdelkov, ki zaradi tega tekom časa postanejo neuporabna. VACUMATIC Vam vedno pokale, koliko črnila je še v nJem ln torej že več dni naprej veste, kedaj gaje treba znova napolniti, ln zato ni neprijetnih Iznena-denj. Preizkusite končno tudi samo pero, PAR-KER-levo platinasto ln zlato pero, čigar konica Je Izdelana z naivečjo pazljivostjo ter Be nikdar ne zatika ali praska. STANDARD modeli imajo popolno zlato pero. Obiščite najbližjo trgovino PARKER nalivnih peres ln prepričajte se s primer)anlem z drugimi nalivnimi peresi o boljših lastnostih VACUMATIC A-a. ParLer VACUMATIC MAXIMA Din 750'- MAJOR Din 600'- SLENDER Din 500'— STANDARD Din 450'— s prikladnimi svinčniki Din 250'— in 350'— PARKER QUINK-Drugih navadnih črnil NOTTER i DRUG. GUNDULIČEVA ul. 5. ZAGREB. Vsak naročnik »SLOVENCA« je zavarovan! Poravnajte pravočasno naročnino! Posestva Najvarnejša naložba kapitala! Veliko, novo vilo z velikim vrtom prodam. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Rentabilno« St. 16331. (p) ) ■BamraB 0 Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev Izposlulem naj kulantneje takoj v goto vini. AL. PLANINSEK. Ljubljana — Beethovnom ul. 14/1. - Telefon 35-10 Kupimo: parno lokomotivo In dle-sel motor na surovo olje, oboje rabljeno, v dobrem stanju, za Širino modosja 0.60 m, kakor tudi tračnico od 6—7 kgr. Ponudbe na: Ugljenik Stari Go-lubovac. (k) Vsakovrstna zlato kupuie po oaivišiib cenab CEKNE, luvelir, Liubl ana Woliova ulica št. 3, E3HSI Citre prodam za 160 Din. Do-boSok, Karlovška 15. (g) Naznanjam cen j. občinstvu, da sem z današnjim dnem prevzel v lastno režijo kuhinjo v preurejeni RESTAVRACIJI ZVEZDA ter bom nudil cenjenim gostom: Opoldanski menu z močnato . . 10 Din Opoldanski menu brez močnate . 8 Din Večerni menu z močnato ... 6 Din Abonma mesečno z močnato in kruhom 465 Din Abonma mesečno s kruhom, brez močnate 420 Din Za cenjeni obisk se priporoča strokovno izvežbani kuhar KIJ MEJ ANTON A Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišiih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana m w w m ^ w Damske plašče dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste dobite v največji izbiri P5.5 g « s u S « o b q > > r» ro o j 0 o s 1 JU > > o — o « 2 2 a-5 .u B w :-S h* -a C 2 iO -J 0 B o B « n > -a S C o (0 S C a - S v c jJ JN 0 "3 o o — o o x je Z* ».linznalovansko tiskarno« v Ljubljani Karet