čevljar
glasilo tovarne obutve
'JA PLAČANA V GOTOVIIN
POŠT! 64290 TRŽIĆ
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ Bračičeva 4
Letnik: XXII
februar 1992
■ v ■ v
trzic
PODPREDSEDNIK GZS JOSIP SKOBERNE IZROČA MOST SIEGFRIEDU HORSTU	Polo.' Itor ZtpltUl
Priznanje Gospodarske zbornice
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila PRIZNANJE gospodu Siegfriedu Horstu, nemškemu lastniku firme Afis.
V	letošnjem letu bomo praznovali dvajseto obletnico podpisa družabniške pogodbe med firmo AFIS GmbH in PEKOM. Prva pogodba je bila sklenjena že 28. novembra 1969. leta, v februarju leta 1971 pa je bilo dogovorjeno, da Peko vstopi v firmo s svojim kapitalom in sam opravlja vse uvozno-izvozne posle s firmo Afis.
8.	avgusta 1972. leta pa je bila podpisana družabniška pogodba med g. Horstom in g. Schmittom ter Pekom. Ustanovljena je bila koman-ditna družba AFIS, agencija za mednarodne tovarne čevljev KG, v kateri je Peko zastopan kot komanditor z vložnim kapitalom 49 %, nemška lastnika pa v višini 51 %.
Peko je tako uspel s svojo blagovno znamko prodreti na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. V dvajsetih letih smo firmi Afis izvozili nekaj manj kot 22.000.000 parov obutve, ki je bila izdelana v našem podjetju in pri številnih kooperantih.
V	začetku smo se posluževali predvsem možnosti začasnega uvoza materiala.
Afis je odigral odločilno vlogo, saj je to pomenilo tudi finansiranje nakupov reprodukcijskega materiala za našo proizvodnjo, čevljarskih strojev in računalniške opreme v času, ko se je naše gospodarstvo ubadalo z deviznimi problemi.
Začeli smo razmišljati o sklenitvi pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji in jo 6. septembra 1983. leta tudi podpisali.
Zaradi programa proizvodnje, katerega smo kreirali skupaj z nemškima lastnikoma, za izvoz firmi Afis, smo tudi na domačem in tujih trgih postali zanimivejši, tako v pogledu kvalitete naših izdelkov kot mode. Pri kreiranju mode in raziskavi zahodnoevropskega tržišča, ki ga pokriva firma Afis, je največjo vlogo odigral gospod Horst, ki je danes edini nemški lastnik. Leta 1988 se je gospod Schmitt upokojil, g. Horst pa je kupil njegov delež.
V letu 1975 nam je uspelo doseči, da smo kot prvi in edini jugoslovanski proizvajalec obutve začeli nastopati samostojno z imenom PE-
KO-AFIS na največjem sejmu obutve za Evropo, v Düsseldorfs
V teh dvajsetih letih se je Afis razvil v enega največjih uvoznikov obutve v Nemčiji. Za firmo Afis so izdelovale obutev tudi številne druge jugoslovanske firme. Žal se je zaradi politične situacije v zadnjih dveh letih firma Afis morala preusmeriti na druga tržišča, predvsem daljnega vzhoda in južne Amerike.
Za uspešno sodelovanje in dosežene rezultate pri firmi Afis je nesporno najzaslužnejši gospod Siegfried Horst, zato smo Gospodarski zbornici Slovenije poslali predlog za priznanje.
Gospodarska zbornica Slovenije je g. Horstu podelila priznanje na dan, ko je Slovenija tudi uradno postala samostojna.
Tehnične izboljšave
Nove
prijave
Komisija za ugotavljanje ekonomskih učinkov in oblikovanje predlogov za nagrade ima v zadnjem času precej dela. Po nekajletnem zatišju na področju tehnoloških izboljšav je nastopilo obdobje, ko se prijave kar vrstijo. Delavskemu svetu je bil posredovan predlog za izplačilo nagrad za tehnične izboljšave.
Rudi BERLOT, vodja vzdrževanja, je prijavil tehnične izboljšave:
—	oblikovni rezkarji z diamantnim nanosom
—	avtomatski stroj za profilno brušenje robov podplatov
—	stroj za konično brušenje podplatov
—	stroj za brušenje in kosmatenje ravnih površin
V pripravi in izdelavi projekta je skupaj s predlagateljem sodelovalo še devet sodelavcev: Peter Mali, Iztok Ahačič, Martin Pohleven, Marjan Jerman, Vili Zupan, Damjan Golmajer, Rudi Kermelj, Marjan Valjavec in Robert Fiksel. Nagrade so razdeljene tako, da bodo posamezniki dobili od 2 dd'40 %.
Stroji izdelani z upoštevanjem razmišljanja in znanja v domačih delavnicah so v uporabi v proizvodnji. Komisija je izračunala prihranek in pripravila predlog za izplačilo delavskemu svetu.
Primerjava s kolektivno pogodbo
Tarifni razredi po kolektivni pogodbi v primerjavi s plačilnimi razredi po analitični metodi v podjetju PEKO
V	zadnjem času se vse pogosteje pojavljajo vprašanja, kakšen je odnos med tarifnimi razredi po kolektivni pogodbi in plačilnimi razredi v podjetju in kako vpliva na višino plače. Poskušamo odgovoriti in obrazložiti, v čem je razlika.
Izhodiščni osebni dohodki so novost, ki se uveljavlja s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Določeni so za devet tarifnih razredov, s katerimi so označene zahtevane stopnje strokovne usposobljenosti za delo na delovnem mestu.
V	splošni kolektivni pogodbi je opredeljeno devet tarifnih razredov, katerim zelo poenostavljeno ustrezajo naslednje vrste dela:
Tarifni razredi v splošni kolektivni pogodbi
I.	enostavna dela
II.	manj zahtevna dela
III.	srednje zahtevna dela
IV.	zahtevna dela
V.	bolj zahtevna dela
VI.	zelo zahtevna dela
VII.	visoko zahtevna dela
VIII.	najbolj zahtevna dela
IX.	izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela
Izhodiščni osebni dohodki .se tekoče valorizirajo'v skladu z rastjo življenjskih stroškov z uporabo eskalaeijske klavzule, kar bi lahko povedali na drug način, da se izhodiščni osebni dohodki povečujejo nekoliko počasneje, kot pa rastejo življenjski stroški.
Osnovni osebni dohodki, ki se obračunavajo delavcem na podlagi vrste dela (po plačilnem razredu), ki ga opravljajo na delovnem mestu, so lahko le večji, ne pa tudi manjši od izhodiščnega osebnega dohodka, razen v primerih, ki so kot izjemni dopuščeni s kolektivno pogodbo (33. člen Splošne kolektivne pogodbe).
Če bi izplačilo izhodiščnih osebnih dohodkov v višini, ki je določena s kolektivno pogodbo, ogrozilo poslovanje podjetja, se ti lahko izjemoma znižajo do 20 odstotkov na podlagi kriterijev, ki jih v ta namen predpiše kolektivna pogodba dejavnosti.
Prvo razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede po kolektivni pogodbi opravi poslovodni organ. S tem razvrščanjem se delavcu ne more zmanjšati osebnega dohodka. Tako je bila v podjetju Peko narejena sledeča razvrstitev plačilnih razredov v tarifne razrede:
TARIFNI RAZRED PO SKP	RELATIVNO RAZMERJE PO SKP	PLAČILNI RAZRED V PEKO
I.	1,00	11
II.	1,10	12 — 14
III.	1,23	15-16
IV.	1,37	17-19
V.	1,55	20-23
VI.	1,85	24-26
VII.	2,10	27-28
VIII.	2,50	29-31
IX.	3,00	32-38
Iz navedenega je torej razvidne, da osebni dohodek delavca na primer v 15. plačilnem razredu ne sme biti nižji, kot je izhodiščni osebni dohodek v III. tarifnem razredu po kolektivni pogodbi (razen v primeru veljavnosti 33. člena SKP —
V januarski številki se je poigral tiskarski škrat. V prispevku Na kratko o načrtih za leto 1991 bi moralo biti zapisano leto 1992.
Za napako se opravičujemo.
izjemni primeri). Prav tako velja za vse ostale plačilne razrede.
Torej delavcem podjetja Peko se osebni dohodki spreminjajo v primeru, da se jim prevrednoti delovno mesto zaradi objektivnih razlogov (se jim spremeni plačilni razred) ali, da se povečajo obračunske osnove. Eden od razlogov povečanja obračunskih osnov pa je lahko tudi zaradi povišanja izhodiščnih osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi (rasti življenjskih stroškov) z namenom, da ne bi prišlo do zaostajanja ali, da se zaostajanje ne bi povečalo za kolektivno pogodbo.
Darko Gosar
Kucli Herlot je predlagatelj tehničnih izboljšav
Izobraževanje ob delu
DRAGO GUBIČ iz oddelka 301-transport je postal prometni tehnik. Zaključil je šolanje pri Srednji šoli tehničnih strok in osebnih storitev v Ljubljani.
Zaključni izpit na Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli Kranj je uspešno opravilo osem naših sodelavcev in sodelavk:
DRAGICA HEBRLE, STANKA KOREZ, ANA TOMAZIN, DANIJELA KENDA in IRENA ZUPAN iz šivalnice 512
OTO KERŠIČ in ROMAN ZAPLOTNIK iz razvojno pripravljalnega sektorja
ALEKSANDRA LANG iz sekalnice
Čestitamo!
Naprava za likanje mokasinov v montažnem oddelku 520. Iz proizvodnje TEP OVE za proizvodnjo obutve.
Ob delu do znanja
Stroj za spenjanje izdelan v domačih delavnicah. V vzorčni delavnici 501 ga uporabljajo za pripenjanje okraskov.
Delo na domu
Dodaten zaslužek
V jeseni leta 1987 je Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj objavila razpis šolanja ob delu za poklic čevljarski tehnik. Osnova za razpis je bil dogovor s čevljarskimi podjetji na Gorenjskem: Planiko, Alpino in Pekom.
Na interni razpis v našem podjetju se je prijavilo osemnajst kandidatov, pravzaprav jih je toliko bilo sprejetih.
Šola se je začela. Vsak drugi teden so bila predavanja popoldne. Nekaj prijavljenih kandidatov je pokazalo neresnost že v začetku, ali pa je bila mogoče obremeni tev prevelika. Osem jih je vztrajalo do konca. 17.janu arja so šolo zaključili.
Včasih je prišlo tudi do krize. Pravijo, da je bilo naj težje v drugem letniku. Ta krat so kar hrabrili drug drugega in si medsebojno pomagali. Prav medsebojna pomoč jih je pripeljala do konca. Vodeča skupina je šo lo končala skorai v rodnen.
Aleksandra l.ang i/. sekal nice, se je vpisala v solo, ker bi rada več znala. Ko je končala prvi letnik, se je prijavila na razpis za štipendijo iz sklada za štipendiranje mladih delavcev. Uspela je in
štipendijo dobivala do koi, ca. To je bilo sicer dodatn > breme, saj je pri takem štipendiranju obveznost, da ie treba vse izpite opravlja'i redno. Včasih je moral liri učenec odličnjak in član /voze komunistov, danes to ni več potrebno, le vsak izpit u* treba opravljati v prvem roku.
»V šoli smo se veliko naučili. Obravnavali so nas drugače, kot redne učeni e. ker so upoštevali naše praktično predznanje. Če ,e ozrem nazaj si moram pri znati, da so jo splačalo.«
Ana Imiia/in .. s.vulnice o 12
Ob vpisu se je bilo težko ■ 'dločiti za štiri leta naprej in si poleg dela v službi in doma naložiti še eno obveznost. Druga preizkušnja je bila spomladi leta 1989, ko smo morali podpisati novo pogodbo, v kateri je bil izračun stroškov. To je namreč najdražja šola, podpisali pa smo, da bomo stroške vrnili, če ne bi šole dokončali. Sedaj smo se oddahnili, šola je za nami. Priznati pa moramo vsi, da se je splačalo. Šola je dosegla svoj namen. Bolj resno in z več znanja gledamo na delo in delamo.
Za našo proizvodnjo so značilna velika nihanja v zasedenosti kapacitet. Količina vloženega dela je od kolekcije do kolekcije zelo različna. Možne so prezasedenosti, v že razmeroma kratkem času pa dela manjka. Da bi bile razlike čimmanjše, je takrat, kadar so potrebe večje, organizirano delo na domu. V tem času je tako delo šivanje mokasinov. Približno 140 de-
lavcev opravlja to delo doma. Kako dolgo bo to potrebno je težko napovedati v naprej, ker je količina odvisna od naročil.
Za letošnje leto je ocena, da bo do preobremenitev prišlo tudi v sekalnici pri oblačenju peta. To bo spet nova priložnost za tiste, ki bodo pripravljeni dodatno zaslužiti.
Naši petdesetletniki
V januarju in februarju so se, ali pa se bodo, srečali z Abrahamom naši sodelavci in sodelavke:
Janez PRAPROTNIK in Polona DJORDJEVIĆ iz sektorja kontrole,
Milan KRČ in Ivanka GRANDOVEC iz finančno računovodskega sektorja,
Vinko MEGLIČ iz sekalnice 510,
Neža HAFNER, Francka ROVTAR, Dora PRAPROTNIK in Ivanka TELEPEČEK iz šivalnice 512,
Ana ZAJC iz montažnega oddelka 523 in Rajko VLAISEVIČ iz obrata TRBOVLJE
Čestitamo!
Svobodni sindikat
Člani tudi upokojenci
Svobodni sindikat je pripravil novost za upokojence. Tudi upokojeni delavci so lahko člani svobodnega sindikata v podjetju, kjer so bili zaposleni.
Letna članarina znaša 240 SLT. V članstvo se boste vpisali v podjetju, kjer boste dobili tudi člansko izkaznico in koristili vse ugodnosti (nabave) kot redno zaposleni delavci.
Iz muzeja
Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču
Obrtniki so se združevali v zadruge s skupnimi delavnicami in strojnimi obrati predvsem zato, da bi vzdržali konkurenco s strojno, industrijsko izdelavo, ki je ponujala hitro izdelane in cenejše izdelke. Na ta način so obrtniki lahko sprejemali večja naročila, obenem pa so tako združeni lahko nabavljali surovine na veliko, kar je pomenilo za obrtnika znatno cenejši nakup surovin in pocenitev končnega izdelka. Pocenitev izdelka je pospešila tudi prodajo. Tako združeni so obrtniki lahko vnovčevali izdelke na oddaljenejših trgih in prirejali sejme in razstave.
V krajih, kjer število obrtnikov posameznih strok ni zagotavljalo obstoj samostojne zadruge ene stroke, so se obrtniki povezovali v splošne obrtne zadruge. Število obrtnikov in razvitost posamezne obrtne dejavnosti sta pogojevala ustanavljanje zadrug ene stroke.
Predstavila bom zadrugo čevljarjev, ki si je zaradi potrebe po osnovni surovini usnju, osnovala usnjarsko delavnico, medtem ko so čevljarji izdelovali čevlje v svojih delavnicah.
Omenjeno dejstvo kaže na težavno nabavo surovin po prvi svetovni vojni.
Prvi občni zbor »Čevljarske gospodarske zadruge v Tržiču«, v registrirane zadruge z omejeno zvezo, je bil sklical 7. 3. 1919. Na tem občnem zboru so bila sprejeta zadružna pravila. Ministrstvo trgovine in industrije v
Ljubljani je zadružna pravila potrdilo in zadruga je bila vpisana v zadružni register. Zadružna pravila so določala urejenost in delovanje zadruge in njenih članov.
Pravila so vsebovala poimenovanje zadruge s sedežem ter namen, s katerim je bila zadruga ustanovljena. Osnovni namen Čevljarske gospodarske zadruge v Tržiču je bil pospeševanje gospodarstva svojih članov, ki ga je zadruga zagotavljala, da je za svoje člane nabavljala orodje in sploh vse potrebščine za čevljarsko obrt in jih prodajala svojim članom. Po potrebi je bila dolžna svojim članom priskrbeti skupno delavnico. Skrbela naj bi za prodajo čevljarskih izdelkov in za člane in njihovo pomožno osebje nabavljala živež. Zadružna pravila so določala tudi skrb zadruge za strokovno izobraževanje.
Včlanjenje v zadrugo in vplačevanje deležev
Včlanjenje v zadrugo je odobrilo ali zavrnilo načelstvo zadruge. Nečevljarje so sprejemali le ob upoštevanju koristi zadruge. Vsak član je ob pristopu k zadrugi vplačal pristopnino dvajset kron in vsaj sto kron na račun deleža, ki je v celoti predstavljal vsoto petsto kron. Celotni znesek deleža je moral biti vplačan v dveh letih.
Zadružnega člana je lahko izobčilo načelstvo zadruge, če ni izpolnjeval zadružnih dolžnosti ali je škodoval zadrugi (v denarnem ali moral-
nem pogledu). Že vplačani delež je bil izobčencu izplačan po poteku enega poslovnega leta.
Denarna sredstva zadruge
so poleg zadružnih deležev in pristopnine tvorila še zadružna posojila, rezervni sklad in posebne rezerve. Zadruga je oblikovala rezervni sklad za kritje izgub. Vanj se je stekal denar od pristopnin in iz dela čistega dobička, ki so ga ob bilanci namenili rezervnemu skladu. Rezervni sklad je moral doseči vrednost polovice vseh vpisanih zadružnih deležev in se je ob padcu pod to vrednost vsakokrat obnavljal. Presežek v rezervnem skladu so porabili za zadružne stavbe, opremo in v dobrodelne namene.
O snovanju in porabi posebnih rezerv je občni zbor dajal navodila načelstvu zadruge. Porabo dobička so planirali na ta način, da so 5 % obresti od na deleže vplačane vsote, izplačali članom, ki so imeli v celoti vplačane deleže. Članom, ki niso imeli v celoti vplačanega deleža, te obresti niso pripadale, temveč so jih pripisovali že vplačanemu delu deleža. 50 % ostalega dobička so namenili posebnim rezervam. Ostanek dobička so razdelili med zadružne člane, glede na preko zadruge prodane izdelke posameznega člana v tekočem letu.
Uprava in vodstvo zadruge
Zadruga je opravljala svojo delo samostojno v sodelo-
vanju z vsemi zadružnimi člani. Čevljarsko gospodarsko zadrugo v Tržiču, r.z.z.o.z. so sestavljali:
—	načelstvo,
—	nadzorstvo,
—	občni zbor.
Načelstvo zadruge so sestavljali načelnik, tajnik, blagajnik in pet odbornikov. Načelstvo so volili na občnem zboru za dobo dveh let. Prvo načelstvo je bilo potrjeno in imenovano v pravilih zadruge in so ga sestavljali naslednji člani:
Ivan Papov, čevljar v Tržiču,
Karol Golmajer, čevljar v Tržiču,
Peter Gregorc, čevljar v Tržiču,
Josip Klofutar, čevljar v Tržiču
Ivan Erlah, čevljar v Bistrici,
Franc Poljanec, čevljar v Sebenjah,
Ivan Poljanec, čevljar v Sebenjah,
Ivan Jazbec, čevljar v Sebenjah.
Že 14. 2. 1920 je iz načelstva izstopil zadružnik Ivan Erlah, čevljar v Bistrici. Na njegovo mesto je vstopil Franc Močnik, čevljar iz Ži-ganje vasi. Naslednja menjava načelstva sodi v leto 1923, ko Petra Gregorca zamenja novoizvoljeni član načelstva Štefan Srečnik, čevljar v Tržiču.
Po sklepu občnega zbora z dne 17. 5. 1925 so iz zadružnega nadzorstva izbrisali naslednje člane načelstva: Karla Golmajerja, Josipa Klofu-tarja, Ivana Poljanca, Ivana Jazbeca in Franca Močnika. Nanovo vpisani člani pa so bili: Andrej Kralj, Karel Dobrin, Leopold Koprivnik, Ivan Hafner, Maks Stegnar, Ivan Jazbec in Peter Kristan, vsi čevljarski mojstri v Tržiču.
Kakor je videti, se je članstvo načelstva lahko spreminjalo, vendar vedno velja, da ic moralo biti potrjeno v zapisniku o občnem zboru^ ki k' izvolil novo načelstvo. Člane načelstva so morali prijaviti, ker so jih vpisovali v zadružni register.
Načelstvo je podpisovalo v imenu zadruge. Pod polno une zadruge sta se podpisovala po dva člana načelstva. Sestajalo se je na sejah, ki jih je skliceval načelnik ali njegov namestnik. Sej so se morali poleg načelnika ude-
Čevljarska zadruga v Tržiču
ležiti vsaj še trije člani načelstva. Po potrebi so razglasili svoje sklepe na oglasni deski v uradu zadruge.
Med naloge načelstva je sodilo imenovanje in določanje plače zadružnih uradnikov.
Dolžnosti načelnika so bile sledeče:
—	vodenje načelstva,
—	izvajanje sklepov načelstva,
—	podpisovanje pisem, ki niso bila obvezujoča za zadrugo,
—	vsaj tromesečna kontrola stanja v blagajni in ukrepanje v primeru nepravilnosti.
Nadzorstvo je sestavljalo šest članov, voljenih za eno leto. Občni zbor je moral biti sklican enkrat letno in to najkasneje do 30. junija. Na občnih zborih so sklepali o spremembah zadružnih pravil, potrjevanju letnih proračunov, izvolitvi in odstavitvi načelništva in nadzorstva, sprejemanju navodil o snovanju posebnih rezerv, raz-družbi in likvidaciji zadruge in sklepali o pritožbah. Na občnem zboru je smel glasovati vsak zadružnik, tako da je za vsak vplačani delež dobil en glas. Največje možno število glasov posameznega zadružnika je bilo pet. Zadružnik, ki se ni mogel udeležiti občnega zbora, je smel s pismenim pooblastilom pooblastiti drugega člana zadruge, da ga je zastopal. Zadružnik je kot zastopnik s pooblastilom lahko zastopal največ enega zadružnega člana. Sklepanje občnega zbora je bilo veljavno, če je o predlogih sklepala vsaj desetina članstva zadruge. V primeru nesklepčnosti prva pravila določajo rok za po-
Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj.
Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
LOVRA ČADEŽA
se iskreno zahvaljujemo podjetju Peko za denarno pomoč
žena Marija, hči Marta in sin Darko
novni sklic občnega zbora po poteku treh tednov. Po 15. 2. 1920 pa je bil sprejet nov termin za ponovni sklic, določen za uro po prvem neuspelem sklicu.
Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču, r.z.z.o.z., je pričela delovati 15. 6. 1919 in je pristopila k »Zadružni zvezi« v Ljubljani, ki je opravljala revizijo in denarne poravnave. Po sklepu z dne 15. 2. 1920 je v okviru zadruge začela delovati še usnjarska in strojarska delavnica, ki je prodajala izdelano usnje članom zadruge. V usnjarski in strojarski delavnici je bilo zaposlenih deset delavcev. Sprva so imeli svojo delavnico v »Kajži«, kasneje »Pri Ferbarju«. Izdelovali so ovčje in kozje usnje, medtem ko je podplatno usnje zadruga nabavljala drugod. Zadruga je združevala petindvajset čevljarskih mojstrov in je uspešno delovala do leta 1924, ko so cene izdelkov zaradi okrepitve dinarja padle. Temu se je pridružila še zdraha okrog prodaje ovčjih kož s strani uprave, tako da je zadružno članstvo postavilo zahtevo po' likvidaciji.
Po sklepu občnega zbora z dne 28. 6. 1225 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so bili: Franc Poljanec, Ivan Poljanec, Ivan Jazbec, čevljarski mojstri iz Sebenj, Franc Močnik, čevljarski mojster iz Žiganje vasi in člani načelstva Andrej Kralj, Karel Dobrin, Ivan Hafner in Leopold Koprivnik. Po dveh letih je bila likvidacija zaključena in 1. 8. 1927 je bila Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču, r.z.z.o.z., izbrisana iz zadružnega registra.
Kakor na Petrovo vreme kane (21.) tako ves mesec ostane.
Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očeta
STANKA SEDEJA se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu tovarne Peko za darovan venec in izrečeno sožalje.
Žaljujoča žena Ivanka in sin Viktor z družino
Ob izgubi dragega moža ANTONA MLAKARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam RPS za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
Enaka hvala velja tudi podjetju Peko za pismeno sožalje.
žena Marija s hčerkama Matejo in Nino
Ob smrti mojega očeta ALBINA NOVŠAKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka 569 in 103 ter obračunoval-kam za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Hčerka Iris Lupša
Ob smrti mame
KATARINE KOS
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala tudi za denarno pomoč oddelku 512.
Katarina Gros
Ob izgubi ljubljene hčerkice
MANCE BEKŠ
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Peko, sosedom v Pristavi in sostanovalcem v Bistrici za nesebično pomoč v času njene težke bolezni, za vzpodbudne besede, na koncu pa za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Posebna zahvala velja dr. Jožici Anžič in dr. Majdi Dolničar za strokovno pomoč, sestram in ostalemu osebju pa za skrb in nego na hematološkem oddelku Pediatrične bolnice v Ljubljani.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in vsem, ki ste našo Manco pospremili na zadnji poti v njen prerani grobek in ga obsuli s cvetjem.
Žalujoča Nataša in Marko Bekš
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam oddelka 512/4 in režiji šivalnice in prirezoval-nice 512 iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo zelo drag spomin.
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov. Neži Hafner
Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka kontrole kakovosti se lepo zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj.
Želim jim uspešno delo in dobro medsebojno sodelovanje. Anton Praprotnik
Vsem, ki so prispevali za darilo ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem in želim dobro sodelovanje ter veliko uspehov pri delu.
Jurij Ovsenek
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem, ki so mi to omogočili. Posebej se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin na leta, ki smo jih preživeli skupaj.
Vsem želim veliko zdravja in delovnih uspehov.
Ivanka Oman
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem kolektivu PEKO 1. Ljubljana in Vrhnika za darila, ki mi bodo lep spomin.
Elizabeta Žalik
Tovarni obutve Peko Tržič se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem in vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Magda Štilec
Bivšim sodelavkam in sodelavcem iz oddelka plastika 541 se prisrčno zahvaljujem za darilo.
Prav gotovo me bodo na vse sodelavke in sodelavce vezali, včasih manj lepi, včasih pa tudi lepi spomini. Vsem, ki ostajate aktivni, želim veliko delovnih uspehov.
Anton Ribnikar
Pregovori in reki
Zahvale
Novi upokojenci
S sprejemom novega zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju marsikdo ne bi imel več pogojev za upokojitev Zakon sicer še ni sprejet, toda kljub temu so tisti, ki so imeli pogoje za upokojitev, po zdaj še veljavnem zakonu pohiteli.
Na januarskem srečanju je bilo zato kar precej naših, zdaj že bivših sodelavcev.
Referendum in volitve
Delavski svet je na zasedanju 4. 2. 1992 odločil, da bomo o predlogu sprememb statuta, na katerega v času javne razprave ni bilo pripomb, odločili na referendumu dne 5. 3. 1992.
Istočasno z referendumom bomo volili tudi nov delavski svet in disciplinsko komisijo.
V	delavski svet bomo izvolili 23 članov:
TEP Obutev 11 (šivalnice v Tržiču 3, montaže 3, v obratu Trbovlje 2, v obratu Ormož 2 ter Benedikt 1);
TEP »PGP« 3 člane (PUR dva in GUM enega);
TEP »OVE« 2 člana, strokovne službe 4, delavci TEP MREŽA pa bodo izvolili 3 člane (1 z območja Tržiča in 2 iz prodajaln).
V	disciplinsko komisijo bomo vsi delavci podjetja na podlagi enotne kandidatne liste izvolili 15 članov.
Predloge kandidatov bosta pripravili sindikalni organizaciji, kandidate pa bomo potrdili na kandidacijskih konferencah.
čevljar
Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna PEKO — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno.
Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje z dne 1. marca 1991, št. 23 — 91 je glasilo oproščeno plačila temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
Takole prijetno je bilo \ šivalnici 512, ko se je poslovila Nežka Hafner
in prirezovalnici, kjer je bil zadnji dan za Marijo Šober