Št. 134.
V Gorici, dne 19. novembra  1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden r Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ^lipo^m^ ob novem letu vred po po§ti pre-jemana  ali v Gorici   na dom pošiljana:
Vse Jeto.......13 K 20 h, ali gld. 6-
pol leta - , . r.....¦;• «-.*.  S^fio^^^MC
četrt leta.......3 ,40 »   ,    ,    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniltvo v Gosposki ulici štv. 11 ! Gorici v »Goriški TisSarni» A. Gabršček vsak dan od >. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnin« *e ne oziramo
,,PKIMOREX!<*lžhaja neSavisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
^"Čirin~ iPnmorec»" se prodajate v15orTcf v to-~ bakarni Sohwarz ^ Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Irstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra.
(Večerno izdanje.)
Uredniitro
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSlvo se nahaja ? u-.sposki ulici it 11.
Dopisi imij se poSIljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu.                ____
Oglasi In poslanic*
•iB računijo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat * kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vs»čjo črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco (Jerica,
„tiori8ka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in «Primoroa» Se ».Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 po! ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se raSunijo po 20 kr. petit-vrsuoa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Bog In narod!
cGor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ven iz volilne borbe!
"Ljudstvo ho bo zoper Vas, duhovno, vzdignilo, vas 7,1. vrclo, oropalo in prepodilo, ki-r    Rte   f;.m   mafmK.tva   za-
ado/<<
rali-.
po^lavaijov so bo v ti-m zrdinil, vas Poz mejo premimi, ker ste s svojimi mehi iiodoHno .Tamijo od Hol<e prcgnalU.
Sv.   Hildojjiirdo  opomin diitsovnom.
Cerkvena zgodovina nam slika sv. II i I-degardo, ki je bila opatiea samostana na Št. RuperSki gori ob Reni v Nemčiji v dvanajstem stoletju, kol Jako energično žensko. Ni se strašila ne cesarja, ne papeži, ne škofov in ne druge duhovščine, marveč videC korupcijo, ki je prevladovala v duhovščini, je prav odkrito in brez ovinkov povedala temu in onemu, kar mu je tikalo. V nekem opominu, izdanem na duhovščino, pa je isto opozarjala, kakor gori povedano, na posledice, katere jih čakajo, ker so zamudili čas mašništva, ker so omadeževali cerkev in ker so nedolžno J.»gnje od sebe pregnali.
Ako bi živela ta svetnica današnji dan ter bi videla vse to, kar se sedaj godi ob volitvah, kako naša politikujoča duhovščin?. ' zamuja čas mašniStva, kako omadežuje cerkev hi kako nedolžno Jagnje od sebe preganja, brez dvoma bi jej povedala v obraz, da tak posel ne pritiče duhovščini, da tak posel onečaščuje duhovščino in skruni svetišča, v ljudstvu pa vzbuja odpor, kateri mora prej ali slej, in čim kasneje, s toliko večjo in brezobzirnišo silo bruhniti na dan — ljudstvo se vzdigne, ter jih zavrže in prepodi, ker so čas mašništva zamudili; pridejo in vržejo hudobneže iz cerkve, ker so jo omadeževali, in poglavarji se zedinijo, pregnati jih čez mejo, ker so nedolžno Jagnje od sebe pregnali ....
Ali pa se tudi ne izpolnuje prerokovanje te svetnice ? Španijo je izsesala politikujoča duhovščina. Ko je bilo ljudstvo potlačeno k tlom, zadnji hip šele je uvidelo, kako se smeji nad njim črna postava z zavihanim klobukom, in buknilo je na dan, Luknilo s tako silo, da so se pretresle trdno zidane cerkve in samostani v svojih temeljih. Zavreščalo je v državi in ministerski fotelji so se praznili, ljudstvo pa je energično s krvavimi demonstracijami in z ognjem pokazalo, da vlada mora ven   iz  spon   po-
1 i t i k u j o C e duhovščine, ven iz nje —- nazaj k ljudstvu! Vzdignilo se je ljudstvo zoper duhovne, zavrglo jih je in prepodilo, ker so čas mašništva zamudili; prišli so ifr vrgli hudobneže iz cerkve, ker so jo omadeževali.
Na Francoskem se je bila ujedty p politikujoča duhovščina v vse panoge državno' uprave, celo v armado si je znala zacepiti svoj upliv. Pravočasno še so sprevideli modri državniki nevarnost, katera preti, in ker niso hoteli, da postane Francija druga Španija, izšel je zakon proti kongregacijam, in današnji dan romajo politikujoči palres in po-litikujoče matres iz Francijo v druge države. — »Svet poglavarjev se je zedinil, jih čez mejo pregnali, ker so s svojimi grehi nedolžno Jagnje od sebe pregnali".,..
Španija, Francija — Avstrija! Prav v lo vrsto moramo postaviti našo tiržavo, ker klerikalizem se zajeda v njej na kaj izdaten način v telo narodov. Mi Slovenci pa imamo med njimi to Jako dvomljivo čast, da cvete med nami klerikalizem v najbuj-niši obliki. Pri nas, dasi smo najbolj veren katoliški narod, prevladava v politiki geslo: »Vera je v nevarnosti! Vse z a v e r o, dom cesarja", kar srno že označili, da se pravi pravzaprav: Vsa za duhovne, farovž in postavo-inkvizicijo!
Na Kranjskem se je posrečilo tej brezvestni politiki, preslepiti ljudstvo tako, da je izvolilo v državni in v deželni zbor po veliki večini klerikalce, poleg ničel v stranki največje intransigente, ki so v narodnostnem oziru do skrajnosti mlačni, ali imajo za kmeta vse polno obljub, predlogov in gospodarskih načrtov, iz katerih vseh pa, ako se jih malce dotakneš, ti zasija naproU poleg drugih ne-čednostij m a 1 h a klerikalnega boga, dr. Žlindre, in pa ona v nenasitnosti tej jednaka polilikujočih »gospodov".
In tak klerikalizem hočejo uvesti ludi pri nas na Goriškem. Sedanje volitve se jim zde oni teren, na kateri treba vsaditi za trdno kali klenkalizma na Goriškem, da bi se dr. Gregorčič brez »strahu" blestel kot .ljubljenec naroda" visoko nad maso ljudstva na vzvišenem prestolu, in kot tak6 »visoki* gospod bi bil, umevno, najboljši prijatelj drugih visokih gospodov aia Pajer šn sličnih. On bi z Berbučem »francozil* višje kroge, manjši činitelji, vaški kaplani, pa bi »španili*
našega kmete s konsumnimi društvi, krčmami in fiirovfikiml posojilnicami. Njim gre za to, priklopiti goriško deželo kranjski klerikalni organizaciji, ki steza svoje prste po nas, po Štajercih in po Tržačanih. Ob teh volitvah misli, da jej pade Goriška kakor zrelo jabolko v naročje. Naša politikujoča duhovščina, in druge skoro ni več v deželi! — se peha v to svrho noč in dan. Tej duhovščini ni za to, da bi bili izvoljeni zastopniki, ki poznajo kmetijski stan ter bi kot taki mogli najvspeš-nejše zastopati našega kmeta, ne taki, ki poznajo obrt, taki, ki so neodvisni, izobraženi možje ter sposobni izposlovati v deželnem zboru končno tako pozicijo Slovencem, kakor jim glede na število in davke pritiče, ne, njim ni do tega, marveč naši klerikalci so le člen tisto verige, katera hoče ukloniti celo Avstrijo ter napraviti iz nje drugo Španijo. Naši klerikalci trdovratno molče o tem, kako hočejo postopati v dež. zboru, oni so brez vsakega programa za kmeta, trgovca, obrtnika itd., ker jim ni za te, marveč njim je le za to, da vse, kar se sploh stori v dež, zboru, se stori z odobravanjem politikujoče duhovščino. /l'a pa pod vodstvom dr. Gregorčiča, Pajerjevega in kardinalovega hlapca, ne stori niti koraka ne proti Lahom ne proli vladi, pa če bodo nas še tako stiskali.
Gorkev že ima svojega zastopnika v dežalncm zboru, namreč kardinala. Kaj hočejo torej imeti še drugih 10 cerkvenih poslancev ? Ali naj ostane naš kmet na raznih krajih dežele z raznimi potrebami, kakor naš trgovec in tržan itd. brez zastopnika? Ali vse, prav vse naj bi vodili le oni s svojimi brezpogojno poslušnimi pristaši? Saj vendar niso duhovniki za lo po naših sehh nastavljeni? Oni so nastavljeni za službo božjo v cerkvi in zunaj nje, ne pa za to, da vstvarjajo stranke ter dražijo in hujskajo občana na občana. Ako ostanejo duhovniki le duhovniki, ako bodo vestno izvrševali svojo službo ter nastopali kot pravi dušni pastirji po naukih Zveličarja, potem, verujte nam, ne bode vera nikdar v nevarnosti in duhovska suknja bo visoko spoštovana. Ako hočejo torej res biti apostoli miru in sprave, nosi-telji Kristove ljubezni ter pastirji zmaganih in zmagalcev, potem - ven i z v o 1 i 1 n e borbe, nazaj na svoje pravo mesto!
Cerkev ima že svojega zastopnika v deželnem  zboru. Pustite torej tudi sloje ik--
šega prebivalstva, da si izberejo svoje poslance. V našem deželnem zboru ne bode nikdo sklepal zakonov da. naj se cerkve podro in duhovni odpravijo, v deželnem zboru pojde le za zemski dobrobit našega goriškega ljudstva, za dušni njegov dobrobit pa imate skrbeti Vi, katoliški duhovniki. Zato stoje naše cerkve, zato ste postavljeni med ljudstvo! Tako učita ludi blaga škofa Carev in Bonomelli,
Torej ven iz volilne borbe, strani z volišč — pa hipoma postane mir med našimi volilci in soglasno, kakor en mož, bodo izvoljeni kandidatje prave ljudske stranke, kandidatje, kateri imajo nalogo, zastopati vse sloje našega prebivalstva vspešno ter postopati pogumno proti laški objestnosti. ~- Skrbite Vi za dušni blagor ljudstva po naukih Kristovih, držite se, kakor gre, pa nikdar ne bo imel nikdo nič proti Vam, drugače pa pride naj prvo nad Vas v Avstriji — kjer tudi zahrešči po španski, ako ne bo kmalu drugače! — prerokovanje sv. Hildegarde, Ljudstvo pride in vrže Vas iz cerkve, ker sto jo omadeževali, vzdigne se zoper Vas, Vas zavrže in prepodi, ker ste čas mašništva zamudili. —
Volilci! Nevstrašeno v boj! Vsi na volišče! Nikdo ne sme izostati. Dosedanji rezultati volitve volilnih mož nam kažejo jasno, da bo zmaga naša. Zato krepko naprej — črne hujskače, ki Vas nadlegujejo, pa spominjajte na besede svete Hildegarde — in besede svetnice jim morajo biti vendar svete! — da naj ne omadežujejo cerkve in naj ne zamujajo mašništva, ako hočejo, da jih ne zadene prej ali slej prerokovanje sv. Hildegarde.
Volilno "gibanje.-
S Tolminskega. — Na Tolminskem so klerikalci upali, da dobe onih 7 mož župa-nije Grahovo. Tudi vladni organi so tako »sodili*. Toda zmagali smo po hudem boju. Došlo je nad 80% volilcev. Vsi nunci iz cele soseščine so divjali Že več tednov po tej županiji. Obljubovali so hribe in doline, odpustke in »papežev žegen", grozili s hudičem in peklom l — Čast in slava Vam, vrli volilci, da ste se otresli zapeljivcev in obre-kovalcev!
Quo vadiš?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienklewicz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.l                                            j
Večkrat sta se razgovarjala, skrita v senci ko-j Satih dreves, o poprejšnjih, bolečinah in nezgodah, držeča se pri tem za "oke. Ligija mu je dejala, da gaj je Kristus peljal nalašč skozi vse te prebite muke, da je s tem spremenil njegovo dušo, da jo je dvignil k sebi; on pa je čutil, Vi je to resnica, da' v njem ni ostalo uprav ničesar od nekdanjega patricija, kateri ni poznal druge postave, razun svoje volje.
Toda v teh spominih ni bilo nikake trpkosti.
Obema se je zdelo, da so že cela leta prešla nad njiju glavama in da ona strašna minulost je že daleč za njima. Sedaj sta živela v miru, kakoršnega še doslej nista poznala. Nekakšno novo, neizmerno blaženo življenje se njima je bližalo ter vabilo ju k sebi.
V Kimu je mogel cesar vladati ter s strahom na-polnovati svet, ona po čuteča nad seboj varstvo, stokrat močnejšo, se nista bala njegove zlobe, niti znorelosti, uprav kakor bi on nehal biti gospodar nad življenjem in smrtjo. Enkrat pri solnčnem zahodu sta slišala iz oddaljenih vivarijev tuljenje levov in drugih divjih zverin. Nekoč je to tuljenje strašilo Vinicija kot nekaka zlokobna slutnja. Sedaj pa sta samo smehljaje se pogledala drug drugega ter dvignila svoje oči k večernim zvezdam.
Časih je Ligija, ker je bPa še zelo slaba ter ni mogla hoditi brez tuje pomoči, ostala na mestu ter v nočni tišini zaspala, on pa je čul nad njo ter ogledoval njeno zalo ličece in si nehote domisli, da to ni več ona Ligija, s katero se je srečal v Aulovi hiši. Ječa in bolezen sta že močno oglodali njeno lepoto. Takrat, ko jo jo videl v Aulovi rodbini, in pozneje, ko jo je hotel odnesti iz Mirijaminine hiše, je bila tako čarobno zala, kakor nekakšen kip in ob enem kakor cvetka. Sedaj pa jej je polt bila skoro prozorna, roki suhi, telo slabo od vročnice, ustnici bledi, pa tudi oči so bile nekako manj modre nego poprej. Zlatolasa Eu-nika, ki jej je donašala cvetice in dragoceno tkanine, da ji ž njimi pokrije noge, je bila poleg nje kot nekaka ciprijška boginja.
Petronij, estetik, si je zamitn prizadeval, zaslediti v njej njene nekdanje mičnosti ter si jo mislil v svoji duši, da ta senca iz elizejskih poljan ni bila^ vredna onih naporov, bolečin in muk, katere, malo je manjkalo, da niso ugonobile Vinicijevo življenje. Toda Vi-nicij, ki je sedaj ljubil njeno dušo, jo je ljubil še dokaj bolj, in ko je sedaj bdel nad njo, ko je spala, zdelo so mu je, kakor bi bdel nad svetim truplom.
XXVI. Novica o čudoviti rešitvi Ligije se jo urno raznesla med kristijani, ki so bili doslej še ušli mukam. Tudi oni so jeli prihajati, da bi videli njo, nad katero se je očitno pokazala Kristusova milost. Najpoprej je prišel mladi Nazarij z Mirijamo, pri katerih se je doslej skrival apostol Peter, in za njima so prihajali tudi drugi. Vsi so skupno z Vinieijem, Ligijo in Petronij evimi krščenimi sužnji radi poslušali Ursovo pripovedovanje o glasu, ki se je ozval v njegovi  duši
ter mu naroČil, naj se bori z divjo zverino, in vsi so odhajali potolaženi in polni nadeje, da Kristus ne dopusti, da bi bili njegovi spoznavale! naravnost poman-drani raz obličje zemlje, dokler še ne napoči poslednja sodba. In ta nadeja je jačila njihova srca, kajti preganjanja še zmerom ni bilo konec. Kdor je bil v javnosti proglašen za kristijana, tega so mestni vigili takoj vjeli in odgnali v zapor. Žrtev je seveda bilo že mnogo manj, ker je premnogo kristijanov bilo že ujetih in mučenih, thitgi pa so odšli iz Rima, da počakajo v oddaljenih pokrajinah, kedaj mine ta nevarnost, ali pa so se skrbno skrivali, in se niso shajali k molitvi nikjer drugje nego kje v skrivališčih zunaj mesta. Vsekako pa so jih še zmerom preganjali in dasi so bile igre že končane, so jih prihranili za prihodnje, ali pa so se jim prisojevale druge kazni. In dasi rimsko ljudstvo ni več verjelo, da so bili kristijani krivi požara, bili so vendar poslednji razglašeni za sovražnike človeškega rodu in rimske države ter je razglas, izdan proti njim, ostal še nadalje v veljavi.     _
Apostol Peter se dolgo ni smel pokazati v Petro-nijevi hiši, toda nekega večera je Nazarij napovedal njegov prihod. Ligija, ki je že mogla sama hoditi, in Vinicij sta mu šla naproti; objela sta njtjpove noge in on ju je pozdravil tem ganljivejše, ker mu je ostalo le zelo malo ovc od črede, nad katero je bil postavljen po volji Kristusovi in nad katero je sedaj plakalo njegovo veliko srce. In ko mu je Vinicij dejal: »Gospod, Odrešenik mi jo je vrnil na tvojo prošnjo,« mu je odvrnil: »Vrnil ti jo je radi tvoje vere in radi tega, da ne umolknejo vsa usta, ki so poveličevala Njegovo ime.«
(Dalje pride.)
Pri Sv. Luči ji smo bili zmage gotovi, mnogo bolj nego v VolCah. Toda izdani smo bili. Razloček je znašal le 10 volilcev. Od 120 je došlo 100 volilcev! Ako bi storila svojo* dolžnost dva moža vsaj v toliko, da bi povedala, da noCeta nič storiti... bi naša stranka zmagala. Gel6 jeden kandidat za volilnega moža se je doma skril. — Dva učitelja sta volila proti učitelju Vrtovcu, tretji bi tudi, ako bi imel pravico. — Župnik Kocjančičje tudi prišel volit G*heja, katerega je vedno zaničeval za velikega sleparja! O jerum! — Slap in Lom sta naši trdnjavi! Slava vrlim Sokolom!
Na Ljubušnjem smo padli na jako neverjeten način. Še pozno v noči je bilo za nas gotovih: naKamnera 17, v Smasteh 15, v Ladrih 4 možje, klerikalci pa so jih imeli največ 32. Zjutraj pa je bilo zopet drugače. Možje so drug za drugim snedli dano moško besedo. Zvestih je ostalo le.po 6 na Kamnem in v Smasteh in 3 iz Ladrij. — Dva nunca sta obljubovala odpustke in papežev žegen, ki je glave zmešal možakarjem. Ubogo, slepo ljudstvo, kdaj spregledaš take sleparije?!
Na Srpenici in Žagi ni nič izdala vsa klerikalna gonja z vsemi sijajnimi shodi vred! Zmaga je naša, vkljub temu, da je zdaj v svetu veliko naših pohiševalcev. Slava hrabrim zaupnikom in vojščakora — volilcem!
Danes voli Cerkno 12 volilnih mož. Tudi to klerikalno glavno trdnjavo naskaka napredna vojska, ki je ondi čedalje močnejša. Zmaga je že danes mogoča. Ako se to zgodi, je naša zmaga na Tolminskem tako sijajna, da si sijajneje ne želimo 1
Ponikve, 15. novembra 1901. Klerikalna brezstidna agitacija.) — Ljut boj se je bil ob času državnozborskih volitev, ker klerikalci so vporabljali kar naravnost kaznjiva sredstva v dosego svojih namenov, ali vse to je bilo le senca proti temu, kar uganjajo pri sedanjih deželnozbor-skilf volitvah. Sedanja klerikalna agitacija je kar naravnost — grozna, tako grozna, da je ne more nobeden prav uraeti,kdor ne živi v sredi teh zbesnelih klerikalnih korifej! Čuditi se moramo, da je sploh mogoče toliko nasilstvo in toliko nesramnostij od stranke, katera se po krivici naslovlja: .Narodno-katoliška*.
Nehote so mi prišle v spomin besede sv. evangelja: „Vstali bodo krivi Kristusi in krivi preroki*. Res, vstali so krivi Kristusi, krivi preroki, vstali so večinoma vsi duhovniki, njihovi podrepniki in podpodrepniki ter zagnali se v boj proti narodno - napredni stranki s pretvezo, da ščitijo sv. katoliško cerkev itd. Kaj ne, zavedni volilci, kako smešne so te klerikalne babnice v krilih in hlačah? Kajti vsakomur je jasno, kakor beli j dan, da deželni poslanci nimajo nič opraviti i s sv, vero t In vender golčijo pijani klerikalni j podrepniki, da je sv. vera v nevarnosti. »Zdaj je cajt, zdaj se potegnimo za sv. »vira* Kristusova*, tako in enako kriči tisti duševni revež Aplenčer na Pečinah. Pravim .duševni I revež"; ti dve besedi nista brez pomena, kajti temu revežu res manjko dveh kolesec v glavi, kar je tudi sam večkrat potrdil, rekoč: »Kar je naše rodovine, smo vsi nekoliko debeli". v In res, kedor pozna tega reveža, vsak mi mora potrditi, da je temu res tako, kajti gleda tja v svet kakor zabodeni vol ter se vedno smeje kakor cigan, kedar mu pokažeš beii kruh. In vender nahajajo se še taki volilci, kateri gredo na limanice temu nesramnemu podrepniku 1 i • Sramota!                                                         |
Dobro je znano tem božjim volekom, da bo zmagala narodno-napredna stranka, zato pa tudi napenjaje vso svoje nadčloveške moči, ni jim pretežavna nobena strma pot, ne gabi se jim še tako nesramno podlo obrekovanje, kajti za vse bodo dobili onostran groba obilo plačilo ; pa tudi na tem svetu jih časih doleti kak milostni dar iz tolste roke žegnanega nunca. Do sedaj skopi in vedno grabljivi nunci so na široko odprli svoje radodarne ročice, češ: Dajmo jim, saj jih bomo pa pri drugi priliki oskubili. Da pa ne bo kedo mislil, da jaz pišem pretirano, enostransko, naj sledi nekoliko vrstic. Pri tistem Cahejevem shodu na Št. Viški gori je teklo vino na tarški račun kakor nekdaj božja pijača nektar pa deveti deželi. Vsi nunci so dali za sladko vince, najbolje se je pa obnesel ta-mošnji .apotekar*, kajti on je kupil svojim podrepnikom celih 20 litrov vina.
. Iz Rožinja. — ,Ker je v Ročinju vsa agitacija zastonj, lazi naš kurat J are po vaseh ajbske županije ter agilujeza klerikalne trote. —- Ali želi gosp. Jarc, da pokličemo na '
I pomoč ljubušenjske mešelinke, znane mu iz nježne otroške dobe pod 14 letom? Morda ga bodo zopet žgačkale, kjer ga jako rado srbi, da bo — ložji krevsal po onih slabih potih? Ako pojde še enkrat, izvršimo to svojo — grožnjo.* _____
S Krasa. — V .Gorici« štev. 87. od 2. t. m. brblja pisec, baje iz Svetega, neslanosti, zavite po klerikalni budalosti, končujoče z-jerobom.
Da! jeroba je on potreben, da ne bi ubogim čitateljem  .Gorice" vsiljeval po časopisih svojih predrznih izmišljotin. Pisec, ki našega  dičnega in že v tem kratkem času I nam   priljubljenega kandidata  hoče v svoji I prevzeti a žalibog omejeni  domišliji  zaznamovati s 000, prištevamo k onim,  od kojih | slišimo le  ednakomerni  i — a — in kojih majhno številce med nami smemo zaznamo* ' vati z začetnico o...
I V omenjenem članku obljubljeni so nam bili krivi preroki v svojih oblačilih. S strahom smo pričakovali te pošasti. Pač smo j opazili, da bitja v dolgih črnih suknjah kar I naenkrat proti svoji navadi lazijo okrog naših i kolib. Ko bi jim trebalo prinesti sv. popot-i nico, bi gotovo ne podvizali s tisto hitrostjo, ! kojo imamo sedaj priliko občudovati na njih i agitaciji okrog volilcev. Na prižnici nikdar ne ; najdejo prave verske besede, ki bi človeku I tolažilno segle v srce, sedaj je pa kar na-; enkrat tudi najslabši pridigar prejel dar go-i vora. Dragi Kraševci! sami se dan na dan prepričavamo, s kakimi ogretimi, sladkimi a tuintam tudi žugajočimt besedami nas hočejo naši duhovniki ločiti od zdravega razuma, nas naščuvati zoper bližnjega ter to zmedenost uporabiti  pri volitvah v svojo korist.
No, koliko jim mi verjamemo, to je njim le predobro znano. Smoter teh ljubeznivosti že vemo, zato se pa za njih obljube prav nič ne ogrevamo.
Saj se nam bliža g, duhovnik s takim obrazom le za časa bire in ko čuti potrebo naših volilnih glasov, hoteč nas pripraviti do tega, da se bojujemo zoper lasten napredek, na lastno škodo, zlasti pa v škodo naših otrok, iz kojih bi sicer postali zdravi pravieo-Ijubni narodnjaki in bodoči naši napredni voditelji.
Vedno bolj prihajamo do prepričanja, da se sedanji duhovniki protivijo naprednim voditeljem iz zlobne zavisti, ker se čutijo prikrajšane v tem, da diči nar. napredne voditelje in tudi posamezne naprednjake toli višja izobraženost koli požrtvovalni narodnostni čut in odkritosrčnost, koja že sama na sebi privlačuje privržence napredka.
Ker narodno-napredna stranka ne zapoveduje »čez* krive preroke v ovčjih oblekah in tudi nima na prodaj metel, da bi za ju-deževe groše pometale kraška tla; da pa se v .Gorici" oznanjeno prorokovanje vendar le izpolni, za to so klerikalci poskrbeli.
Dne 14. t. m. videli smo na Krasu preroka, ki se je s profetičnem obrazom bližal pozameznim izvoljencem. Dasi je možicelj neznaten, je njegovo agitacijsko vedenje vendar le oblastno. Kar domača duhovščina ne premore, to naj doseže človeče — E. Kiavžar vulgo Gahej.
Vprašamo se, ali je res že vse dobro izginilo iz nasprotnega tabora, da nam pošiljate sedaj v važnem trenotku volitev take osebe na Kras. Mislite li, da spimo z odprtimi očmi ter ne vemo, kdo je to človeče? Ali ne uvidite, da si s tem le škodujete ter dokažete za las na svojcih to, kar neopravičeno podtikavate v svojem umazanem oklicu, razposlanem na Vaše zaupnike, v kojem se naprednjakom zavratno podtika nepoštenost, brezverstvo, sleparstvo itd. Dokažite nam taka nepoštena dejanja, kakoršna bodo od Va-šincev kmalu na dnevu l Da verujemo v božje resnice toliko kot vi, če ne bolj, o tem ste v srcu itak prepričani; da pa ljudem, — ki se intimno družijo s človekom, ki je radi pone-verjenja, goljufije, zakotnega pisaštva itd. v kaz. preiskavi, — razun božje besede v političnem obziru prav nič ne verujemo, je naravna posledica še zdravega razuma.
Prepričan sem sicer, da se je prisotnost Cahejeva z vsemi nadlogami obtežene osebe vsakomur med nami gnjusila, vendar Vam priporočam, da v prihodnje takim prilizunom izrečete v obraz svoje mnenje, ter jim, ne meneč se za njih farizejsko-sladke besede, pokažete vrata, da se Vaša družina nad njimi ne pehujša.
Da bi se upal naprednjak s tako hudo obloženo vestjo spustiti med ljudstvo v agita-cijske namene, svarilo bi se pred njim na prižnicah in vsakdo bi še mu pod smrtnim
| grehom moral ogniti na cesti. Ker pa je mož klerikalec, ga naša  obžalovanja vredna duhovščina še podpira in si z njegovim prekanjenim značajem pomaga do lastnih ciljev. Žalostna nam manjka! Mi smo sicer — kakor i že to v slovenski naravi — celo potrpežljivi [ in Klavžarja ne bodemo obsojali, prepustivši to pristojni oblasti, svetujemo mu pa, da se ne prikaže več med poštene nas Kraševce, ker sicer ne bodemo  več prizanesljivi in si | naj le svoji predrznosti pripiše, ako vpričo njega opišemo peščici nazadnjakov njegovo žalostno in sramotno preteklost. Taki ljudje ne dopadejo tudi  tistim, ki niso popolnoma j našega mišljenja.
|         Volilci Kraševci! ne dajmo se premotiti
j ud silnega navalar klerikalnih agitatorjev. \ Poglejte okrog, kdo so prav za prav ti! Sami i duhovniki, njih očetje in sorodniki. Kdor tem \ nikaj v sorodu bodisi po krvi ali gmotnem j stanju, ta je proti početju te dubovske politike. Otresirao se te uime, proč s prizana-\ šanjem. Ne dajajmo duhovnikom prilike, da bi grešili zoper vero, zoper njih duhovsko obljubo, s kojo so se odpovedali vsemu po- I svetnemu.
Po kaz. zakonu ni kaznovati le hudodelca, ki je kaznjivo dejanje doprinesel, ampak tudi sokrivca.   Sokrivci kakega nepoštenega dejanja pa mi Kraševci nočemo biti in za to volimo ednoglasno naša vrla kandidata gg. dr. Treola in Štreklja  ter s  tem dokažimo politikujočira gg. duhovnikom, da J iste poznamo in spoštujemo le v cerkvi ter zahtevamo, da isti svojo sveto — in od nas vseh  plačano —  dolžnost v   naš in naših otrok prid  tudi  strogo  izpolnujejo,  ako pa tega poklica niso čutili, imeli so shditi notranjemu glasu ter si izvoliti stan primeren njih naravi;  kot duhovnikom pa ne pripuščamo | več, da bi zanemarjali  verske dolžnosti in j opravljali politične službe, ki njih stan ponižujejo in za koje so se slednjič izkazali popol- j noma nesposobne.                                           I
Veren Kraševec.
Iz DatovcIJ, 14. novembra  1901. — Danes se je zvršila tukaj volitev volilnih mož za deželnozborske volitve prav  povoljno za napredno   stranko,  kljub velikim agitacijam tukajšnjega g. nunca, F. Jonke,  in več  njegovih   podrepnikov, kateri   so  porabili   vse svoje   moči,  da bi  njih  klerikalna  stranka zmagala.   Toda dutovljanski  volilci  se niso I dali  zapeljati od g. nunčevih — klerikalnih j agitatorjev.  Volili so neprestrašeno, da se je J čuditi, v navzočnosti g. nunca. kateri je sedel j s povešeno  glavo v volilni   sobi toliko časa, dokler je oddajala njemu njegova klerikalna banda glasove, potem pa se je odslovil z neprimernim izrazom iz volilne sobe. J          Kakor je   znano, je  imel tukajšnji g.
nune več agitatorjev, med temi sta se po-I sebno odlikovala dva, eden izmed teh je tako strastno agitoval s takimi neresničnimi nič vrednimi izrazi, da so ga tukajšnji volilci in dragi spoznali, da je na slabem umu. Drugemu pa, akoravno je agitiral na vse mogoče načine, ni zameriti, ker ta je z g. nuncera v največi prijaznosti, kar se lahko razvidi iz tega, da sta pred malo časom sklenila pogodbo, in vzela v skupno rejo enega prasca, za katerega daja g. nune otrobi in drugo, kar je pretekli teden od ob-činarjev kot nepogojno plačilo svoje službe prijel.
Čuditi se je, da vsled tako velike agitacije od g. nunca in njegovih podrepnikov je tukajšna napredna stranka zmagala in sicer z 2/3 glasov.
Da se je pa volitev tako povoljno za napredno stranko izvršila, se nam je zahvaliti trem tukajšnjim rodoljubom, kateri so voiiice o pravem času na važnost deželnozborske volitve in na zaupnost predloženih kandidatov za deželni zbor opomnili.
i          Iz B1IJ.  — (Dodatek k zadnjemu do-
pisu v »Soči",) Ker je dopisnik opisat našega gosp. nunca samo kot bankrotnega trgovca, naj jaz opišem pa njegovo pobožnost, koja je glavni steber njegovemu stanu. On je tako pobožen — uh — da Vas vseh porine vročih v nebesa v dušnem stanu, v gmotnem pa v
j blato pri   opekarni —• da se nikdar ne zru-jete ven.
Eto Vam njegovo pobožnost-trgovsko.
—  Bil je namreč na najsvetejšem mestu, kar ga svet ima, v Betlehemski .štalci* v Loretu
—  na istem svetem mostu — kjer se vsakemu najhujemu hudobnežu mozeg pretrese ter se vsaki tamkaj skesano Bogu priporoči.
I — Ali on pa ni tega priznal, ampak je stal
i po koncu kakor kak lakaj v gledišču, ter se
I je pričel pomenkovati s svojim drugom prav
i glasno (ker je na pol gluh)  namreč,  koliko
I tisoč je vredna zlatnina pri Božji porodnici,
I koliko so vredni biseri itd. ter se protivil, da
I cena je še mnogo večja, tako, kakor v kakem
j sejmu, da. je še druge motil. Taki gosp. nune
I je prav pravi  trgovec,  vidite  dragi sosedje,
on Vam še v nebesih  (če jih bo videl), kaj
I nakupi in pošlje v Bilje.
j           Na dalje sem ga videl  tudi pri neki
misijonski pridigi, kjer so bili vsi poslušalci
do solz ginjeni, ali on seje djal v eno spo-
I vednico, katera je bila obrnjena ravno proti
I ženskemu spolu, tam je bil lepo nališpan in
nakrišpan, ter je izpostavljal svoje pregrešno
telo na ogleda fee ve,   da je bilo zagrinjalo-------
zraven vratec spovednice, da bi lehko ta škandal ljudstvu preprečil, pa njemu ni ugajalo, ampak sedel je tam kakor kak beneški doze, ali pa kakor b..... našega soseda .tišljerja".
Vsled te pobožnosti ter njegove trgovske nezmožnosti otresimo se ga, sosedje moji, in volimo vsi kot en mož z napredno  stranko. Biljenski,
Domače in razne novice.
T imenik   volilcev  v  veleposestru
so se urinile nekatere pomote. Med veleposestniki v Ajdovščini je pomotno vpisan Leban Anton. Tam ima stati ime: Lokar Alojzij. Pod Bilje je izpuščen Soler Aleks. Jožefov, pod Kobiljoglavo Fabiani Jos. Pod Renče ni Lebana Andreja, marveč je Lasič Andrej pok. Jos.
Volitve volilnih mož. —Na Krasu:
V  Šempolaju je izvoljen naprednjak. .Slovenec* ima iz Gorice brzojavko, da je šempolajski volilni mož klerikalen, kar pa ni res. SI i vn o je volilo tudi naprednjaka.
V   Štjaku sta izvoljena 2 klerikalca. V Lokvah, 2 volilna moža, v Rodikul,v Velikem Repnu 2, vZgoniku3, vsi naprednjaki. V Tomaju je volitev odnesena na 25. — V Naklem, G volilnih mož, zmagali naprednjaki. S tem je zmaga narodno-napredne stranke na Krasu zagotovljena. Ker imamo še celo vrsto zanesljivih občin, je za klerikalce z včerajšnjim dnem na Krasu odklenkalo. Opozarjamo pa somišljenike, da prav v namen sijajne zmage delajo še dalje neumorno ter se ne dajo v ničem presenečiti. — V Komnu so prodrli po silnem terorizmu klerikalci. Drugače bi klerikalna stranka na Krasu niti do sape ne bila prišla. Pogumno naprej.
V  gorah: V soboto so volile občino Grahovo, 8 volilnih mož, Žaga 1, Srpe-nica 1; vsi naprednjaki.
V   goriški okolici so volile občine Podgora, 7 vol. mož, Št. Ferjan 5, Grniče 3, Gojače 1, Trebuša 1, Gepovan 2. V Pod-gori, Št« Ferjanu in Gepovanu izvoljeni klerikalci, drugih poročil še nimamo.
Do tretjega gre rado. — Zopet bi bil rad deželni odbornik. — Prof. Ber-b u č u se je zopet zdahnilo po deželnem od-borništvu. L. 1895. se je dal kandidirati z namenom, da bo dež. odbornik. Odbran pa je bil dr. Turna. Za časa sedanjega razkola je hotel zopet pahniti dr. Turno iz de*:, odbora. Ni šlo, obakrat je mož pogorel. Sedaj pa je zopet prilika, oglasiti se za deželno odborništvo. in res se že oglaša prof. Berbuč v »Gorici*. Pogruntal je, da izmed klerikalnih kandidatov jih prebiva kar 5 v Gorici, in „vsi imajo potrebno zmožnost za deželno odborništvo*. Seveda prof. Berbuč je mislil tu le na se, tako radi lepšega pravi »vsi!* On kandidira le s tem namenom, da postane deželni odbornik ter bo »vlekel* letnih 4000 K. Volilci! Ali ne vidite tu — bi-sage?! Že tretjič se oglaša prof. Berbuč le radi bisage, že tretjič sili v deželni odbor, akoprav je sam dr. Gregorčič svoj čas povedal odkrito, da prof. Berbuč ni sposoben niti za najbolj navadne reči v deželni hiši. Ali mu torej ni vzor le bi saga, katero meče v enomer pod noge naprednim rodoljubom?! Klerikalni boj je res le boj za bi-sago. Kmet jim je deveta briga.
Ali spodletelo je prof. Berbuču že dvakrat. Pregovor pa pravi: Do tretjega gre rado. Ako je spodletelo dvakrat, utegne spodleteti še tretjič. Potem bo prof. Berbuč ozdravljen, ker ne bo imel več prilike koprneti po deželnem odborništvu. G. profesor! Le potolažite se, ker pregovor se izpolni v vsej svoji krutosti!
Tonkli «— veleposestnik ? — Dr. Gregorčič hoče res že vse ljudi za norca imeti, in misli, da sme uganjati burke tudi z našimi veleposestniki. Starega Tonklija je nastanil za past kar v dveh skupinah, v ve-leposestvu in v trgih. In ker ga je kandidiral v veleposestvu, mu je dal tudi naslov veleposestnik. Ali glej seznam volilcev v ve-posestvu, kakor hočeš, dr. Tonklija ni v njem. Dr. Tonkli torej ni veleposestnik. Oba klerikalna lista sta priobčila imenik veleposestnikov, in gotovo sta pogrešala v njem ime dr. Tonklija — saj je vendar njihov kandidat! Toda nobeden teh listov ni niti črhnil, da je kandidat dr. Tonkli izpuščen. Torej  se sme z vso pravico  soditi, da dr.
Tonkli ni veleposestnik. AH res ne vidi g. I doktor, kako neumestno Salo igra ž njim I slavna .Sloga«P!                                             j
Veleposestniki bodo zborovali v četrtek I in takrat postavijo svoje kandidate. Društvo I veleposestnikov jih postavi, in sicer može iz 1 svoje srede, kar je le odobravati. Dr. Tonkli I torej odfrči že tako ali tako iz te skupine, j v trgih ne bo nič, ubogi doktor,; kam potem P! I •'-¦ Iz teg&se zopet vidir ^^-JLU^KBHs.L cana lista klerikalnih kandidatov, -katere je j proglasila .Sloga" le v sili in s težavo, ker J so volilci pritiskali, ali — vraga S — kandi- I datov primernih ni bilo dobiti!                       J
Da si pa išče dr. Tonkli po vsem tem, j ,kar se je zgodilo, naboje stara dni blamaže j po voliščih, da pusti prav drTGregorčiču, da J uganja ž njim politične burke — to je nekaj, J čemur se ni mogoče prečuditi.  —   AH vsa- j
kemu-je prosta^ blamirati sel-------- -----------j
Klerikalna stranka — vladna stranka. I
—  Danes bodo klerikalci triumfirali, ker so j dosegli nekaj vspehov. AH to naj naših so- j mišljenikov prav nič ne straši. V to svrho j jim povemo to-le: Vlada je postavila I za nalašč kot prve tiste občine, ki J so klerikalne ali blizu klerikalcev. I V Istri pa je postavila na prvo J mesto tiste občine, ki so ali laške j ali s l o v a n s k e-lzdaj&ke. Torej naši kie- I rikalci stoje v taki vrsti vkupno z izdajicami I v Istri, ki volijo Lahe! Lepa družba. Vlada I hoče s tem vzeti naprednjakom pogum ter j jih preplašiti, da bi tako zmagali klerikalci, I o katerih vlada ve, da se jej ne bodo zoper- I sUvljali ter ne store niti koraka proti laški J prevladi. — Ali čutite, Slovenci, sramotno I zvezo dr.  Gregorčiča s Pajerjem  in vlado? J
—  Sramota izdajicam!                                    j
Tista vlada, ki Slovence pozna le pri I davku in pri vojaškem naboru, drugače pa I nam nič ne da, tista vlada pomaga dr. Gre- J gorčiču, da bi zmagal s svojimi kandidati, 1 ker ve, da potem Jej ne bo treba še nadalje ničesar dati Slovencem! Volilci, spreglejte!
Pred c. kr. Izpraševalno komisijo za občne ljudske šole v Gorici so napravile izpit učiteljske vsposobljenosti te-le go- J spodične, in sicer: za ljudske šole s slo ven- J skim učnim jezikom Beže k Nežika, St. Mihel, (z odliko), Božič Ana, Kamnagorica, Pav-sič Karolina, Volčo, Ples nič ar Zofija, J Medana, Scheimer Ana, Opčine, Sede v- [ čič Olga, Sv. Ivan, S ko čir firnesta, Lo-kavee, Zajec Ernesta, Zatičina; s slovenskim in nemškim učnim jezikom Eppich Balbina, Sežana, Jeglič Franja, Trnovo, Katnik Cecilija, Dutovlje, Magaj Nežika, Št. Mihel, (za slov. Ijud. šole z odliko), Pada r Evgenija, Poljane; s slovenskim, nemškim in ital. učnim jezikom G r ž i n i č Josipa, Hoč v Istri; s slovenskim in italijanskim učnim jezikom G o din a Marija, Bazovica; z nemškim učnim jezikom Hendrvch Eleonora, Trt, (z odliko) in Pirjevec Ljudmila, Trsi, (z odliko).
Še enkrat dr. Abram, — »Sloga* ga je proglasila za kandidata. Sedaj pa, ko smo jo okrcali, pravi, da ga kandidirajo Kraševci. Ali Kraševci vendar niso »Sloga*. Saj so se je branili že pred šestimi leti. Dr. Abram je izjavil s  častno   besedo,  da mandata   iz rok klerikalcev ne   sprejme.   Pehajo   pa   se vendar le klerikalci za njega, ter ga smatrajo j svojim kandidatom. Torej ako bi bil tudi iz- i voljen   dr.   Abram,    bi    mandata    ne s p rej e 1, ker je v to obvezan s častno besedo. Proti   njegovi   volji  je današnji   dan klerikalni kandidat. — Torej prazno delo, kdor se peha za dr. Abrama! —  Kraševci! Do- j sedanji izid volitev je pokazal, da zmaga na i Krasu narodno-napredna stranka. Stopite za | njo vse ostale občine, ki imate še voliti.
Politiknjoit nune vzrok velike nesreče. — Župnik v Podbrdu je hotel biti na vsak način pravočasno na Grahovem, da bo vodil svoje ovce. Naročil je z Grahovega voz, ki je res odšel ob 4. zjutraj proti Podbrdu. Ž njim se je vozil neki odposlanec podjetnika Gecconija. — Silni naliv je napolnil Bačo tako silno, da je na nekaterih krajih cesto odnesla. Voz je zalezel v tak odplavljeni del in v deročo vodo — ki je odnesla voz in konja. Našli so vse mrtve. —Koso slišali nunci na volišču govorico o nesreči, so začeli takoj pobožno agitovati: .Vidite kazen božjo. Šli so po liberalce v Podbrdo. Prst božji ne počiva P — Ko so pa slišali, da je šel voz po župnika, so seveda vtihnili. V tem slučaju pa ni ta slučaj posledica jeze božje nad — nesramnostjo farovške brezobraznosti. V gorah so razvili nunci nečuven terorizem. Ne da se popisati, kako zlorabljajo vero in cerkev v politične svrhe ter kako izkoriščajo vsako malenkost sebi v prilog. Volilce tišče za vrat ter *sh vlačijo na volišče, obljubujejo jim vse' mogoče ia nemogoče reči, svitle kronice igrajo svojo vlogo, vino teče itd. In kak je njih namen? Njih namen je spraviti v deželni zbor dr. Gregorčiča, ki je vrgel od sebe vsako moštvo ter ni niti senca več nekdanjega Gregorčiča, ker današnji dan mora storiti le ono, kar mu dovolila kardinal in deželni glavar. On je popolnoma odvisen od njih, kar se je pokazalo opetovano v minolem deželnem zboru. Kot tak odvisenec pa ne bi mogel, kakor ni, koristno zastopati gorjane. Lahi in vlada nam niso prijazni in mi smo dobivali doslej le ono v deželni hiši, kar že prav mora biti, drugega nič. Naša stranka pa želi v deželnem zboru resnega  dela  in hoče zastaviti
vse svoje moči v to, da se doseže tudi za ] slovenski del deželi vse, kar je res potreba, ne le ono, kar že prav mora biti. Doseči pa more naša stranka to le, ako bo vseh 10 poslancev enega duha, enega mišljenja, enotnega nastopanja. To pa bi ne bilo, ako bi bil izvoljen dr. Gregorčič. Ni smeti pozabiti, da dr. Gregorčič je dobil mandat za državni zbor iz rok Lahov, daje
Jorejproti njim vezan, radi česar mu gre seHajludl vlaHŽPTIa roke. On je tako na eni strani Pajerjev in* vladni hlapec, na drugi pa strastni sovražnik dr. Turne. Ker hlapčuje in ker sovraži, mu ne bo ostalo časa za kmeta. Njemu je kmet deveta briga; le kadar kaj da deželni zbor, kaj takega, kar priti če- samo po sebi, takrat pa se rad oglaša dr. Gregorčič, češ: to-le sem vam .pridobil !*
Poleg Gregorčiča kandidujejo llerlkalei Klavžarja. Ali veste, kdo je Kiavžar? Ali ne
i veste, da je ta človek prav sedaj v grozni preiskavi radi  poneverjenja  in goljufije? In
[ v tej preiskavi se lahko pripeli, da izgubi pravico voliti in voljen biti.
Njegova kandidatura je naravnost atentat na čast gorjanov. In tako človeče, ki je vedno le pulilo in skubilo, ki je vedno delalo le v prilog Lahom za drag denar, človeče, ki je proti slovenskemu uradovanju v deželni hiši — tak ostanek naj bi volili naši gorjani-poštenjaki za svojega poslanca v deželni zbor !! Kje ste s pametjo ? S —
Narodno-napredna stranka kandidira v gorah Osk. Gabrščeka in Vrtovca. Volile! v tolminskem okraju ju poznajo. Oba sta vrla moža, oba poznata težave kmetskega stanu in oba delata za blagor kmeta že dolgo vrsto let. Ako hočejo torej volilci tolm. okraja imeti dva vrla poslanca, potem naj volijo Gabrščeka in Vrtovca, moža iz njih srede! Ta dva bosta mogla skupno z drugimi poslanci napredne stranke vspešno delali za blagor kmeta, ne pa tako Gregorčič, ki je laški in vladni hlapec, ter Kiavžar, ki išče vedno le svoj žep, in je radi tega v sod-nijski preiskavi.
Ako mislijo volilci   tolminskega  okraja,
I da morajo biti zastopane v deželnem zboru njihove koristi, potem morajo  valiti  edinole
j Gabrščeka in Vrtovca!
j           Na noge! Doslej so sloveli naši gorjani
kot  svobodomiselni   in   samostojno   misleči
j možje, zatorej si tudi sedaj ne nadenejo priimkov farovSkih hlapcev, marveč bodo volili napredne poslance.  Kes, da utegnejo dobiti
j to ali ono občino klerikalci, ali to nič ne de, večina mora biti    - naša!  Le  naprej,  ne-
J v strašno na volišče!
Klerikalna sofistika. —- Pri nas ni soOstike,   pri   nas  je   vse jasno in odkrito. Nasprotno pri klerikalcih. Pisali smo o kan-J didatu V r t o v c u,  da ni dolžan   ne   »Tr-govsko-obrtni zadrugi«   ne »Gor. Ijud. pos." niti   krajcarja.   Na  to je hitro   prihajal sofist   .Gorice", ki hoče reči, da ne   more j biti Vrtovec dolžan krajcarjev, ker jih nimamo j več, marveč  vinarje.  Vsakdo je prav ra-I zumel našo vest, le sofist .Gorice* čuti potrebo, še  vedno  podtikati Vrtovcu  nekaj, o j čemur je prepričan, da ni res.  Sofist je dokazal s tem le to, da le laž je orožje   klerikalcev; le z lažjo so bojujejo.   Kandidat Vrtovec  ni   dolžan  ne   .Gor. Ijud. pos." in j ne »Trg.-obrtni  zadrugi" niti krajcarjev niti j vinarjev, sploh nič. Bomo videli, ,kaj bodo j zdaj  gospodje  rekli*,   kake  sofistike se po-I služijo.
.Slovenec" je lagal o Vrtovcu, da je I dolžan imenovanima zavodoma ter da ga j ima vsled tega dr. Turna na vrvici. Mi smo I to stvar že pojasnili, ali katoliški .Slovenec", i ki ima vedno Boga na jeziku in očita vedno I drugim laži, še ni čutil potrebe, preklicati, kar je lagal o Vrtovcu. Taki so katoliški listi. Iz vseh gleda le laž in obrekovanje.
4000 K. — Gospodje pri .Gorici" hočejo veliko vedeti, in tako se jim  pripeti v J premnogih slučajih, da vedo  celo tisto,  kar ni res!  — Pravijo, da 4000  svillih kronic ima narodno-napredna stranka na razpolago, da s tem denarjem  si  hoče kupiti  ljudsko j voljo, govorijo  o kupčiji  s  slovenskimi  du-1 sami, o podkupili! za odpad od poštene na-I rodne stvari itd.
Smiliti se ti morejo ti gospodje!   Res-I nicoljubnost so zakopali že zdavnaj, zdaj igra j pri njih glavno vlogo — domišljija in izmiš-[ ljotine. Izmislili  so si, ali pa jih je  mogoče tudi kedo nafarbal, povest o 4000 kronicah in kvintal farbarije se je usedel pa je napisal grozovit članek o 4000 kronicah!  He 1 To bo pomagalo, in tak članek pisati, to je kos narodnega mučeništva! Tako si je mislil možak, ravnaje  se pri tem tudi po znanem J klerikalnem geslu: Rečem ti, da mi ne po-1 rečeš! Klerikalna stranka je nabirala že me-I sece in mesece v svoj .sklad*  denar v vo-| lilne svrhe. Morda je nabrala prav ona  pri j gosp. nuncih 4000 K,  katere zdaj  meče  v j obraz narodno-napredni stranki. Politikujoči nunci napajajo  volilce, jim dajejo denar, jih I podkupujejo ter obljubujejo denarne gradove. j Odkod   denar,   ako   ne   iz   »volivnega J sklada*? Tako delajo oni  sami, z vračajo j pa svoje nepošteno  postopanje na  napred-njake. To je že star njihov recept.
4000 K! Saperlot, lep denar! Nič na-
I pačno bi ne bilo, ako bi jih imela naša stranka
na razpolago. Denar se vedno rabi. Zato pa
I prosimo gospode klerikalce pri .Gorici",  naj
bodo tako prijazni, da nam povedo, kje je
i zakopan ta  .napredni šac" 4000 K, da ga
pojdemo dvignit! Povejte, hvaležni Vam bomo j za to. Saj pa vendar ne mislite nas farbati P!
.Narodni inucenikl"! .Gorica* je začela govoriti tudi o narodnih mučenikih. Po njenem mnenju namerava narodno-napredna stranka odrinili od narodnega vodstva može, ki imajo za seboj celo zgodovino narodnega mučeništva in izvršenih narodnih del.
Kateri pa so ti narodni mučeniki? Pa vendar ne lepi--profesor--izpod. Cavna? No, mučil se je mož res dosti s farbanjem o užitnini. Ako misli tiste „muke", potem pa j je že narodni mučenik! Tak strahopetec, I kakor je Berbuč, ki doslej niti z mezincem ni ganil v našem boju za enakopravnost, ki se ni nikjer izpostavljal, ki je skrbel le za svojo »familijo*, kaj tak bo naroden mučenik?! Bežite, kje ste z glavo? — Morda pa se čuti narodnega^mučenika^takfat, kadar" prisloni koncem leta kakemu slovenskemu dijaku ponavljalni izpit, da stariši čudom gledajo, odkod tak izpit ? — Ali pa je bil morda narodni mučenik ta veljunak takrat, ko seje hotel .spozabiti" nad dr. Turno v deželnem zboru ?! Ali pa takrat, ko je bil spustil na znanem občnem zboru v »Gor, Ijud. pos.* oni znani nesramni napad na osebo dr. Turne P Ali pa morda se čuti narodnega mu-čenika — ker muči se v takih slučajih res! — kadar piše za .Gorico" take podle članke a la 4000 K?! Prof. Berbuč sedi v .narodnem vodstvu". Torej v »Gorici* misli gotovo nase, ako govori o mučenikih, in brez-dvomno aspirira mož na mesto »marternika* v veliki pratiki!
Ali jo še kje kak »marternik"! Najbrže bo don Antonio. Res velik mučenik. Od samega mučeništva je postal tako lepo okrogel in rudeč. Dr. Gregorčič se ni nikdar izpostavljal v našem boju za jednakopravnost. Zato je bil edino le Uabrščok, On je vodil boj za veljavo slovenščine po sodnijah in drugih uradih, on se ni strašil iti na go-I riški magistrat med Lahe ter jim povedati, kar jim tiče. Gabršček je delal, Gregorčič, | sedeč lepo na varnem pri Nežiki, je pa žel slavo, Svoj čas si ni upal kot poslanec podpisati znane pritožbe na ministerstvo. Podpisal je Gabrščeka. V sedanjih časih pa je od samega mučeništva zlezel pod komando Pajor-jevo in za ravnopravnost našega jezika je od samega mučeništva tako unot, da si pusti pisati na sodnijah luške zapisnike I Zato pa pride z Berbučem vred v veliko pratiko kot političen »marternik*. -- Celo zgodovino narodnega mučeništva imajo za seboj — kdo le P Povejte jih vendar! Na dan z imeni, — sicer se mora človeku studiti taka igra z narodnim mučeništvom!
Vitez Gregorčič je že obupal na zmago
v gorah. Culi smo, da se je izrazil sani, da
nima prav nikakega upanja, dt bi  prodrl v
{ kmečkih občinah. Mož pač čuti, da gorjani
ne morejo voliti za svojega zastopnika Pajer-
I jevega velikega  hlapca  in »deputata furlan-
I skega". Mož je nemogoč v gorah.
J          Znto pa se suče toliko  pridneje okoli
J veleposestnikov. Njegovi podrepniki jih oble-
I tavajo v enomer ter jih  napravljajo, da bi
j volili kandidate .Sloge", ali pa vsaj dr. Gre-
I gorčica,  ako   propade   v  kmečkih   občinah.
J Tako se vsiljuje dr. Gregorčič veleposestnikom.
I — Prepričani pa smo, da veleposestniki bodo
j volili le može iz svoje srede, kakor jih določi
j njihovo društvo, in ne  propalic iz drugih
I skupin! Veleposestniki so  možje in kot taki
I pač ne bodo  dopuščali  s seboj   take  igre,
kakoršno si dovoljuje ž njimi dr. Gregorčič.
j Saj   vendar ni   veleposestnik, kaj  se  torej
I meša v društvo  veleposestnikov?! Naj jim
torej da mir!
8 Tolminskega je naslov dopisu v »Gorici*, o katerem pa dvomimo, da je bil I pisan res na Tolminskem. Neki človek maha I okoli sebe v tem dopisu kakor kakšen konjski I mešetar, ter govori o »blagomilem" dr. Gre-I gorčiču (kdo se ne smeje ?!), o narodnih sle-I parjih in bogoskruncih, potem pa tudi o I poštenjakih in rodoljubih. Kiavžar mu je po-I šlenjak, na napredni strani pa hoče trium-I firali 1 u m p a r i j a. Tako pravi ta »Tolminec*. J Ima pač pojme o poštenju in lumpariji, no, j take pojme ima o tem', kakoršni se dobe pri jednem kandidatu za gore, kateremu se utegne j pripetiti še nekaj neljubega, predno bodo vo-I litve končane. Ako bi volili gorjani takega I človeka v deželni zbor, nadeli bi si ime nepoštenih ljudij. In naši gorjani vendar drže j na svojo čast in poštenje — zalo ne smejo i voliti Klavžarja! Zato bi radi poznali tiste J volilne može, kateri bi volili Klavžarja, ki je J prav sedaj v sodnijski preiskavi radi pone-I verjenja in goljufije. — Gorjani bodo izvolili j za poslanca Osk. Gabrščeka in Vrtovca, moža j iz njihove srede!
J           PovodenJ. — Pretekli teden smo imeli
J hude nalive,  katerim je sledila velika povo-denj. Že 5 let  —  tako pravijo — ni bila Soča ob Gorici  tako narasla, kakor sedaj, j Glavno pozornost za  Goričane in prizadeto j okolico je vzbujala  seveda gradnja novega j mostu čez Sočo  pri  Barki, o katerem se je že toliko pisalo,  ali   sedaj po povodnji ni o njem več skoro ne duha ne sluha. Pred kakimi 10 dnevi  sta   bila tam 2 izvedenca z namestništva  v Trstu,   včeraj teden  pa je j vladni inženir vstavil delo.   Vozili so samo grušč. Dana je bila naloga, poruvati vsajene j kole, ker baje niso bili prav  vloženi. Ali tega 1 ni bilo treba, ker to je storila narasla voda, I ki je tudi pripravljalni  most odnesla ter vse j drugo, kar je bilo tam. Škoda jev velika. —-
Kakor se vidi, bomo morali čakati še lep čas predno pridemo do tega mostu..                "''•'
V Furlaniji umevno je Soča poplavila vse bližnje kraje ter storila po njivah in poslopjih škodo. Iz Gradišča nam poročajo 17. t. m. to-le:
Včeraj 16. nov. je voda od 2 pop. do 6 zvečer tako naraščala, da je manjkalo le še kakih 10 cm, pa bi prekoračila d igo, katera je nalašč napravljena za slučaj kake povodnji; je kakih 150 korakov oddaljena od brega Soče proti dolenjemu kraju kaznilnice ter se razteza do mosta v Zagradežu.
Zgodila bi se tako velika nesreča, ker se na drugi strani te dige proti mestu nahaja veliko hiš.
Zabranilo se je pa tako: Od dige (Gradišče-Zagrad) se razteza še druga diga odte do; blizu brega Sočerkaterar so vojaki prekopali ter napravili jez, da je voda tako začela odtekati naprej.
Vsako nesrečo se je tako zabranilo, katera je pretila blizu'stoječim hišam, ali zgodilo se je pa nekaj drugega. Lesen most (po katerem se hodi) ter veže Zdravščino in Gradišče, se je polovico porušil od strani Gra-diške. Ta most bi se ne porušil, ko bi istega ne bilo, katerega delajo čez Sočo pri Ločniku, Dotični se je tudi porušil, ter je voda kose istega s tako močjo prignala v tukajšni most, da se je isti porušil. I          škoda se ceni do 40.000 K.
j           ^Narodnogospodarski Vestnlk*  iz-
haja v Ljubljani kot društveno glasilo sloven-I skega trgovskega društva »Merkur* pod spretnim uredništvom tajnika trgovsko-obrtne zbornice za Kranjsko gosp. dr. Murnika. — V dolžnost st štejemo povdarjati z nova, j da je to edini narodno-gospodarski strokovni i list, ki prinaša tik strokovne vsebine razne krajše prometne notice, rešitve važnih vprašanj, ki se tičejo razmerja trgovcev in obrt-I nikov do njihovih uslužbencev, in izborne i humoreske »z peresa najbi'jšega našega humorista Rado Murnika. List je mej trgovskimi krogi na Kranjskem jako razširjen, zbog tega opozarjamo nanj tudi naše trgovce in obrtnike ter vabimo iste k naročbi in inseri-ranju. List stane za celo leto 8 kron, objave za naročbo in hiseriranje naj se pošiljajo »Trgovsko-obrtnemu društvu«, ki rado posreduje tudi v tem oziru. Sveta dolžnost vsakega trgovca in obrtnika, ki razume važnost strokovnega lista, pa je ta, podpirati ta list vsaj z naročbo, ker dobi v njem mnogo zanimive tvarine in jako podučno vsebino, ki se tiče obrti in trgovine na sploh. List se peča z raznimi trgovskimi rečmi ter daje tudi pojasnila na event. vprašanja v tem ali onem pogledu. List je torej umnemu trgovcu in obrtniku neobhodno potreben. Torej naročajte si ga!
Razgled po svetu.
Delo v parlamentu zastaja. Kčrber ne more naprej. Njegovo ljubimkanje z nemškimi strankami ga je spravilo v zagato, iz katere se najbrže ne reši več. Sedanji dnevi so odločilni za vsodo parlamenta, ker tu se pokaže definitivno, ali bo mogel še delati ali ne več.
Državnozborskl opravilnik. — Podpredsednik poslanske zbornice, prof. Avgust Kaiser je bil pri cesarju v avdijenci. Cesar ga je pozdravil s sledečimi besedami: »Veseli me zelo, da vas zopet vidim. Prevzeli ste pač težaven posel. Žalosti me jako, da se najvažnejše stvari ne morejo hitro dognati. Videti je celo, kakor da so se v zadnjem času poostrila nasprostva strank". Podpredsednik je odgovoril, da njegov nalog vsekakor ni lahak ter se važne točke vsled tačasnega opravilnega reda ne dajo urno dognati. Vladar je pripomnil: »Od vseh strani se opaža, da treba opravilnik izpremeniti, toda doslej ni še nihče v tem oziru ničesar storil. Obžalovati je zlasti, da se vsled mnogih nujnih predlogov proračunska debata ne more dovršiti. S tem, da se dožene proračun, bi se spravile razmere v parlamentu zopet v pravi tir in gospodje naj bi se potrudili, da urede v tem oziru razmere zbornice." Kaiser je zagotovil cesarja, da store poslanci gotovo vse, kar bi utegnilo v parlamentu zopet napraviti red. »Tudi jaz mislim, da je možno z nekoliko potrpljenjem razmere zopet urediti". S temi besedami se je poslovil cesar od podpredsednika.
Oče, morilce svojega sina, obsojen na vešala. — V Gradcu se je predkratkim vršila pred porotniki zanimiva obravnava. Pred porotniki je stal 46-letni hlapec Osvald Silly, S plačo 50, 60 ali 70 kr. na dan — po zimi pa cesto ni nič zaslužil — imel je kot vdovec skrbeti za pet otrok. Jeden otrok je bil kretin. -— Vse prošnje, da bi kretina spravil v kako hiralnico, so bile zaman. 2. septembra leta 1900 šel je zopet prosit v Gradec, a bil je zavrnjen k domačemu okr. zdravniku v Deutseh-Landsberg dr. Kanduču. Ta zdravnik ga niti poslušati ni hotel in ga je kar zapodil. Ko je s svojim sinom kre- , tinom šel proti domu, ni imel niti krajcarja v žepu in rodila se mu je v razburjeni glavi grozna misel, naj sina kretina umori. Peljal je sina na skrit prostor, zamašil mu ilovice v usta in ko je bil zadušen, ga je pokopal. Priče so izjavile, da je Sillj sicer jako skrbel za otroke. Porotniki so soglasno potrdili krivdo in sodišče je Osvalda Silivja obsodilo v smrt na vešalih.
Naroki pspeiarsivo.
Streljanje zoper točo na Štajerskem se je v letošnjem letu vecjidel jako izborno obneslo. Letos je peto leto, odkar se je tam uvedlo streljanje in na mnogih krajih so se prepričali o jako ugodnem uspehu tega postopanja. V okolici Slovenje Bistrice so r-trpljali letos ob 32 viharnih dneh, in niti edenkrat ni padala toea. Jako sijajen dokaz c uspešnosti streljanja so imeli dne 20. avg„ ko se je bližala jako huda nevihta od seve-ro-zapada. Ta dan na dveh postajah niso streljali in toCa se je vsula ter uničila tretjino žetve. Pri bližnjih postajah pa, kjt-r so streljali, so imeli samo močen vihar z dežjem. V okolici Slovenje Bistrice se ni letos pri streljanju zgodila nikakšaa nezgoda.
Sibirska železnica. — Gradba' velike sibirske železnice je bila te dni po večini dogotovljena. Ta veseli dogodek je naznani ruski finančni minister WUte carju Nikolaju. Zgradba se je pričela dne 19, maja 1898. v Vladivostoku, in sedaj so dovršena glavna dela tudi že v Mandžuriji, čerfcvno so zadnji nemiri v Kini zelo ovirali znamenito delo. S ia železniško zvezo je dan prvi pogoj za svetovna železniško zvezo, ki bo vezala vso zemsko eelino.
Hennebergova svila
— le pristna, ako se vilobi direkno od mene — za bluze in obleke Črna, bela in barvana od 65 kr. do «ld 14-63 meter. Vsakemu fmnko In carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin.
G. Henneberff, tovarnar svile
(1)    {c. in kr. dvorni zalagate^) v Curihu.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA   .Via Giardino 8
priporoča
pristna bela     .^Jm^     briških, dal
in Črna vina    ^^OS^    »tatinskih in
iz vipavskih,    *0$t&        i«t o r s k 1 h
furlanskih,           t?           vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na
vse   kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih od 50
litrov naprej. Na zahtevo požiija tudi uzorce.
C«n« zmarn*. Pesfrazba poltena.
Ali ste gluh?
Vsaka gluhota aH nUflaha je ozdravljiva z naSo novo iznajdbo; le gluhr> rojeni so neozdravljivi Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporo'i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v IšeiiSfenT^^OTilell^^ležlSn. 3tfe3aaro3nl x»voi za zdravljenje ušes (Internationale Ohrenheil-aastal% 5M la Salle Ate., flfcieago, 111.
Karol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolaCe za
birmance, torte i. t. d.
PriporoCa   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Fran Čufer & B^jt
(prej Fran Cnfer),
krojaška mojstra
v Gorici, ulica St. Antona štev. 7 (v hiši gosp.  Kopača, svečarja).
Priporočata svojim rojakom v mestu in na deželi svojo krojaško delavnico kjer se izdelujejo vsakovrstne obleke po modernih in dobrih krojih za vsak letni čas po jako zmernih cenah. - V zalogi imata haveloke priproslega in finega izdelka.
Postrežba točna, cene zmerne.
Naznanjamo vsem veščakom, častnikom, poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli
edio razprodajo novoiznajdene originalne genfske M-karatne remont, ure zlatega -elektro-^Ia-i(Ue, »sestav glas-hUlte*. Te ure imajo prolimagnetične pre-!             nHr****^ T ~jjfP^        ciziski urni stroj, so
|             ^Bl&SB&gL[^y            najnatančneje rejjuli-
j                 -^j^gi^i^               ranc   jn presj[U5cne
; in (tajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. . Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, I je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo ' iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s »4-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega liea. Sprejeli smo v 6. mesecih lO.OJiO dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le IG kron pcStnina '.n ednina prosta. Vsaki uri je brezplačno piidejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3- - 5-— in 8- - K. Ako ura ne ugaja, ko sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po požtnem povzetju ali predplačilu.
Naročlie je pošiljati na Razpošiljanje ur »Chronos Basat« (Švica). Za pisma v Švico je slaviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stol.
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Schivannen -Apoteke, Frank-fnrt A. M.
Trgov.-obrtna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GOBICI, Semeiiiška ul. št. 1., I. nadstr.
-------&.-------.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 47» % in vloge na Gonto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-Mno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure; od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
mm- Veliko zalogo -»¦ šivalnih strojev, dvokoies in slamoreznic
raznih sistemov prve angleške tovarne ,HelicaI'
SAUNIG & DEKLEVA V GORIGI
ulica Munieipio št. 1
mehanična delavnica Y Nunski ulici št 16
kjer je bila prej i«rodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-•    •   -     - -   -;~,:. -   -          ckerei).
Cene koles so v gotovim od 80 gld. naprej.
Z nami je vvaka konkurenca nomogoca I
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SAUIIIG & DEKLEVA.
Gostilna
„Alia citta tli Burma"
v Gosposki uliei št 19.
toči izvrstna bela  In črna  vina vseh
vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani
Fric Šimenc.
Dobre ure in po eeni!
s 3-lelnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ar ter izvoz zlatnine]
Mast (Češko).
Dobra ura Rent. iz niklja fl. 375
srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna!
verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja
fl. 1-95.                                      '
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate]
in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih
pisem. — Ilnstrovan cenik zastonj!
pisalni stroj   »IDEAL"
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4-6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Glavne zastopstva za Avstro-Ogersko:
M ScM & talil!
Dunaj lll.|3. Heumarfcf 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
Lda 1881. y Gotici ustanovljena tvrdka
E. Biessner, t NMsld niici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih evetlie za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko laTogonagrobiim vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Milijon dam uporablja
„ FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo zi kožo, lase in zobe! NajnečisftejSi obraz in naj^rže roke dobijo bilro aristokratsko Hnost in obliko z nporabo »Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeijiše sestavljeno angleSko milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« Lrez sledu gube in trte na obrazu, zajedee, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin* je tudi najnnravnejže in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane n>J.«d in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Fecolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4. , 12 komadom K 7.-•¦. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 8 komadov navzgor C0 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. FeJth, Dunaj, VIL, SIariahiIfciV>rnsse 88, 1.
filano pnbouStio iz svetovnoznane tovarne dvornega U\d\,H rUKdVICB zalagatelja  J.  E.   Zachariaa   na
Dunaju. MnrloPPO 1Z tovorne Federer & Piesen v Pragi, udli-niUliCIbC kovane na parižki rastavi. fiafflčo jedino prave ruske z znamko »ruski drž. UaiUMi  orei« jz petrograda.
|)62niK6 za dame in gospode po vsaki ceni.
Zimske podobieke KtleKrole'1'*2a dame*
Cenice za otroke, krasno svilnato blago za Muze, posamenterlje, čipke, predpasnike, volnene in svilnate Sorpe za dnine. — Tsakovrstno perilo za gospode, kravate, nogavice, volnene rokavice itd. itd.
Vse potrebščine za g. šivilje in krojače, najceneje, v najlepši in največji izberi najtopleje priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi
nova   tvrdka   modnega   blaga
J. Zornik
t Goric!, Gosposka ullea |tev. 7, tik »Krojaško  zadruge*.
Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzetju.
Lekarna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredifo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. O/crgpe po-
-.Varstvena znr.mkn).   Varjeni  ZOlOiloC
store, da zgine v kratkem času
omotica in životna ienosf (mrtvost).
Te kapljice tudi store, da človek
raji je.
Gena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa j'edino le v lekarni
ČFistofcletti v Gorici.
Mizarska zadruga
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
*
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Fiazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
Solk
i Gor
anu pri bronei
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Cene zmerne. Delo je lično ter dobro osušeno.
©
© 0 0 0
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic <fe ^ajee
(prej G. Darbo)
prod iiadškoiljo Stv. 5. Podružnici konec Kaštela Siv  2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnica! hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato nalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkasta, pocinjen® in medene plo-ščevine, orodja za razne obrti in potočnega, Sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohiifvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr, priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovamh kotlov gosp. Nussbaum>a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
a kcroškega Aeaion in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman -Gementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.