171. številka.
V LiuDljam, v ponedeljek, Z. avgusta 1915.
XLVU1. IBlG.
C
.Slovenski Narod* velja v LJubljani
m dom dostavljen:
leto leto naprej • • • •  K 24-—
pol leta     m m • • •   ■ 12*—
četrt leta   m ■ • . .  . 6'-
aa mesec   „ 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej . , . . K 22*—
pol leta     „ • • • • . 11-—
četrt leta   « • • • • . 5*50
na mesec   - • • • • • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica it. 5 (v pritličju l.vo) telefon Št 34.
Izhaja veak dan svacer imrzenal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat no 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lt d, to je administrativne stvari.
——  Posamezna številka velja 10 vinarjev. ————
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .narodna tiskarna4* telefon st 85.
.Slovenski Narod* velja po posti*
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    • K 25'—
pol leta     „       m    • • m 13"—
četrt leta   m     „   • • ■ 6*50
na mesec   „      *   • • • 2-30
za Nemčijo 5 ">■ celo leto naprej      .  .  .  K 30-za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej  ....  K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Knailova ulica st 5, telefon at.85-
Cesarjevi
zahvala Junakom
na jugozapadni straži.
Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) tz vojnega časnikarskega stana:
Nj. e. in kr. Apostolsko Veličanstvo je premilostljivo izvolilo izdati sledeče lastnoročno pismo na poveljnika južnozapadne fronte Nj. c. in. kr. Visokost najprečastitega prevzviše-nega gospoda generalobersta nadvojvodo Evgena istočasno z armad-nim in brodovnim poveljem:
LJUBI GOSPOD STRIČNIK NADVOJVODA EVGEN!
Izročam Vam Ljubemu Svoje armadno in brodovno povelje z današnjega dne ter Vam, s slavo ven-čanemu voditelju proti Italiji se bore-čih junakov, podeljujem vojaški zaslužni križ L razreda z vojno dekoracijo.
Kakor Ste povsem upravičili zaupanje, s katerim sem Vam izročil poveljstvo nad vsemi hrabrimi bojevniki, tako se Vam je tudi posrečilo si zasigurati brezpogojno vdanost Svojih podložnih.
Tako smotreno vodstvo jamči skupno z odličnimi četami z božjo pomočjo za konečni uspeh.
Na Dunaju, 29. julija 1915.
Francjožefl. r.
MOJIM  PROTI  ITALIJI SE BO-REĆIM BOJNIM SILAM!
Že tedne stojite. Moji vrli, ki prihajate iz vseh delov monarhije, v težkem boju proti sovražniku, ki Vas po številu daleč nadkriijuje. Voditelji in moštva vseh činov, stari možje in mladi borilci, tekmujete v smrtno-pogumni hrabrosti. Na gorskih vrheh, v težavnem kraškem ozemlju in na morju izvršujete čine, vredne Vaših •prednikov, ki so se borili proti istemu sovražniku in ga premagali.
Upropastili ste njegovo blodno misel, da bo s svojimi v boj pripeljanimi masami lahko vdrl v našo ljubljeno domovino.
Še Vas čaka  marsikaj hudega.
Ako pa storijo take izvrstne, odlično poveljevane čete, prožete pravega oduševljenja, vse, kar le premorejo, potem bo tudi najtežja naloga premagana Vam na čast in v blagor očetnjavi.
Hvaležnega srca se spominjam Vaših izbornih vojnih činov, občudujoč zre domovina na svoje junaške sinove na kopnem in na morju, polna zaupanja se ozira na Vas, zvesto stražo na jugozapadu.
Na Dunaju, 29. julija 1915.
Franc Jožef 1. r.
ČESTITKE    VRHOVNEGA POVELJNIKA FELDMARšALA NADVOJVODE FRIDERIKA.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Vrhovni poveljnik ield-maršai nadvojvoda Friderik je poslal zapovedniku na jugozapadni fronti generaloberstu nadvojvodi Evgenu naslednjo brzojavno čestitko:
S ponosnim veseljem zasliši vsa armada in mornarica našega najvišjega vojnega gospoda milostljive besede zvesti straži na jugozapadu. Gi-njenega srca čestitam celokupnim, prot» Italiji se borečim bojnim silam k temu najvišjemu priznanju njihovih občudovanja vrednih činov ter se iskreno veselim, ko vidim, da so bile odlične zasluge Vaše c. in kr. Visokosti kot zmagoslavnega voditelja hrabrih junakov, popfcčane z najmi-lostljivejšo podelitvijo vojaškega zaslužnega križa I. razreda z vojno dekoracijo.
Dne 30. julija 1915. Feldmarša! nadvojvoda Friderik 1. r.
POSAMEZNI SUNKI ITALIJANSKIH CET NA JUŽNO - ZAPADNI FRONTI SO BILI POVSOD! ODBITI.   BOJ  PRI   POLAZZU ŠE
TRAJA.
Dunaj, 1. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Manjši bofi ob tirolskem in koroškem obmejnem OzemJIu so imeli tudi včeraj za na:; ugoden izid. Pri kraju Castell ds Tesino smo napadli dve sovražni kompaniji, ki sta imeli močne izgube. Napadi bersa-gGerjev na naše pozicije nasproti Velikem Triebu (obmejna višina vzhodno od Plockna) so dospeli na r~32niez In mestih do lastnih črt. Juriš naših rezerv pa je zopet odbil sovražnika, kateremu je prizadjal težke izgube naš artiljerijski ogenj.
Na primorski fronti od Krnskega oženila do goriškega mostišča vlada v celoti mir, izvzemši artiljerijski ogenj inpujše sovražne napadalne poskuse. Nasproti temu je Izvršil sovražnik tekem včcriiišn:e.qa dne i n da;?aša?e n*>či opetovane mesne napade na proti zapade eksponirani del naših pozicij. Na robu Kraške planote, zapadno od Fclazza boj Še ni dovršen. En sovražen ponočni napad iz Selca in trite iz Vermčfšsaa so bili odbiti s težkimi italijanskimi izgubami.
Namestnik načelnika generalnega štaba r?f. Hofer. fml.
SOBOTNO URADNO POROČILO
Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Napadi talijanske infanterije so na Goriškem včeraj popotaoma prenehali. Proti našim pozicijam ob robu planote postrelja sovražna artiljerija slej ko prej velike množine mu-nucije.
V koroškem obmejnem ozemlju je prišlo do več bojev. Trije italijanski
bataljoni so napadli po močni artiljerijski pripravi pozicijo naših čet na Malem Palu. Sovražniku se je posrečilo vdreti v eksponiran strelski jarek, toda po trdem boju smo ga z največjimi izgubami zopet popolnoma cdbi!!. Ravnotako smo odbili sunek italijanskih čet pri prelazu Lodinut (severno od Panlaro), katere smo napadli iz najbližje distance z ognjem in ročnimi granatami. Na obmejnem slemenu južno od Naborjeta je zapustil nek naš eksponirani oddelek opazovalno pozicijo pred premočnimi sovražnimi silami.
Na Tirolskem je italijanska artiljerija brezuspešno obstreljevala planoto Folgaria-Lavarone. Napad sia-bejših sovražnih sil v ozemlju Monie Christalfo smo krvavo zavrnili.
Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hofer, mil.
*
PORAZ   ITALIJANOV  OB SOCl.
Dunaj, 31. julija. Vojni poročevalec lista »Neues \V. Journal« poroča s soške fronte: Na Doberdobski planoti so padle hekatombe Italijanov. Dobi se polke, ki so izgubili zlasti pri protinapadih 80 odstotkov svojega moštva. — Italijanska artiljerija je zapravila med bitko cele mase municije, česar vojna zgodovina doslej še ne pozna. Ni mogoče, da bi se to pozneje bridko ne maščevalo. Način bojevanja italijanske artiljerije si je mogoče razlagati le tako, da je hotel Cadorna na vsak način predreti našo fronto. Cadcrnov načrt ni bil slabo mišljen, ali posrečiti se ni mogel, ker je na svetu infanterija, ki vzdrži vsak ogenj: naša infanterija je vzdržala. Italijanska infanterija ne dosega naše, zlasti ne v bližinskem boju. Kako veliko važnost je polagal Cadorna na predretje soške fronte, je razvidno iz tega, da so bojujoče se čete izgubile polovico svojega moštva.
Škoda italijanskega bombardementa.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Pri bombardementu, ki ga
je uprizorilo italijansko brodovje dne 18. junija na Dubrovnik in okolico, je nastala škoda cenjena in znaša vsega skupaj — 30 kron.
posrečen   napad f jansko tabor;
ALI-
Listi poročajo o posrečenem napadu na italijansko vojaško taborišče pri Moši po avstrijskem oklop-nem vlaku. Oklopnemu vlaku se je bilo posrečilo v temni noči priti do Moše, ki je v bližini Krmina. Ko je vlak zagledal italijansko bojišče, je grmelo iz strojnih pušk iz vseh vozov vlaka. Obenem so bile vržene na taborišče vžigalne bombe, kar naenkrat je gorelo celo taborišče. Bežeči Italijani so se obnašali v zmešnjavi kot zbesneli. Kar po vrsti so jih pobile na tla strojne puške. Oklopni vlak se je vrnil v Gorico nepoškodovan.
UNIČENJE   ITALIJANSKEGA LETALA.
Budimpešta, 31. julija. »Magyar! Orszag« poroča: Eena naših baterij je zapazila v torek na Doberdobskr planoti nad našimi pozicijami v višini 2500 m sovražno letalo. Baterija je začela takoj streljati. Letalca sta skušala dobiti primerno točko, da bi megla metati uspešno bombe. Bate-J rija je vstrelila trikrat na letalo. Ko je vstrelila četrtič, je obdal letala gost oblak dima. Ko se je oblak raztegni^ se je videlo, da je letalo zadeto in da leti navzdol z največjo brzino. V višini 500 m je skočil en oficir, iz gorečega aparata, pozneje se je našlo razkosano meso, a častnika ni bilo mogoče spoznati. V aparatu je bil še drugi oficir, ki je bil popolnoma vpepeljen. Aparat je začel goreti radi tega, ker je vsled zadetja naše baterije eksplodirala bomba, katero je ravno hotel vreči letalec.
POT V LJUBLJANO.
Francosko svarilo.
Genf, 30. julija. »Temps« pravi, da je položaj Italijanov tako ugoden, da Rim kmalu vtepe Turčiji rešpekt. Turčija, kakor se zdi, pozablja, da more Italija z lahkoto mobilizirati štiri milijone vojaštva. Nasproti temu izjavlja general Cherfils, da mora Cadorna postopati  z  največjo previd-
LISTEK.
Odntnikoia stalnost.
Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.)
V mesecu juliju sta se sir Rikard in njegova mlada gospa povrnila iz Italije; to je bil Čas, ko je posestvo Roby Chase napravljalo najboljši ivtis. V grofiji prebivajoče rodbine so kmalu potem začele delati svoje obiske. Župnik Bruce je bil sicer siromak, a prištevali so ga vendar odlični družbi cele grofije, ker sta bila on in njegova soproga iz dobre hiše. Zato so ti krogi novo lady Bol-don z vso prijaznostjo sprejeli, kakor svoje dni prvo Boldonovo ženo.
Blagodejne posledice poroke so se najbolj poznale v župnišču, kajti Ada je prepustila svojemu očetu večji del vsega denarja, ki ji ga le bil zagotovil njen soprog z ženitno pogodbo. Marjorija je dobila nove obleke, nove knjige in nove rokavice, ^bratje so odšli v mesto v šolo in — kar je bilo najvažnejše — župnik Je zdaj zmogel stroške za duhovskega pomočnika. Pridobil si je prečasti-.tega Štefana Lvuda.
Novi duhovski pomočnik v iWoodhurstu je bil še mlad mož, a Jjako resnega značaja in bledega, mpadlega obraza. Dolgi črni lasje so
še povečevali bledost njegovega obraza. Imel je lepe črne oči, v katerih je časih zažarel močan plamen. Njegovo mišljenje je bilo strogo cerkveno, ni pa svojih nazorov nikomur vsiljeval in ni ž njimi nikogar nadlegoval. Prebivalstvu župnije mladi propovednik ni ugajal, ker je imelo samo take duhovnike rado, ki jih je brez vseh težav razumelo, pač pa se ie sir Rikard Boldon zelo vnel za mladega mašnika. Izkazoval mu je največje spoštovanje in ga odlikoval pri vsaki priliki; ljudje so govorili, da se klanja Boldon duhovniku, ker se duhovnik neče Boldonu klanjati
Tako je poteklo eno leto. Vsto-pivši v drugo poletje svojega zakona, je lady Boldon opazila, da se njen soprog nekako preminja in da postaja ves drugačen. Mineval je pač čas in z njim je minevalo upanje, da dobi sina, ki naj po njem podeduje Roby Chase; to je na Rikarda čedalje bolj vplivalo in postajal je vse bolj sla-bovoljen in razdražljiv, malobeseden in neprijazen. Obenem so tudi njegove telesne moči nekam hitro pojemale. Polagoma je udarila na dan tudi prirojena surovost in so se za Ado začeli težki dnevi ob strani tega moža. Bridkosti, ki jih je morala premagati, so bile velike, a vendar ni nikomur potožila in še svoji materi ni ničesar omenila. Toda bila je skrajno nesrečna in morala je napenjati vse svoje sile in vso svojo potrpežljivost, da ni obupala.
Poletje je bilo hladno in vlažno. Slučaj ie nanesel, da se je Rikard Boidon prav nekega deževnega dne vtepel v glavo, da mora iti na izpre-hod. Posledica tegn je bila, da se je močno prehladil in ker je bil že star in slab, se je iz prehlajenja razvila pljučnica. Tretji dan svoje bolezni po dolgem molčečem razmišljevanju je Rikard Boldon brzojavil odvetniku Feliksu, naj pride nemudoma k njemu. Lady Boldon ni bila v sobi, ko je njen mož to naročil. Brzojavko je spisala strežnica in je Ada izvedela za odvetnikov prihod šele tedaj, ko ji je njen mož rekel, naj za gospoda Feliksa pripravi sobo. Rekla je, da takoj vse uredi in je mirno odšla iz sobe, kakor bi hotela izpolniti naročilo svojega moža. Prišedši v svojo sobo, jo je pa minila mirnost in ravnodušnost, ki jo je sicer kazala v svojih besedah in v svojih dejanjih.
»Gotovo hoče napraviti novo oporoko in mene razdediniti«, je vzkliknila na glas. Oči so ji zažarele in stiskajoč roke v pesti je razburjeno begala po sobi. »Vem, da me sovraži — že mnogo mesecev. Toda taka krivica se mi ne sme zgoditi. Tega ne prenesem, zlasti ne po vsem tem, kar sem morala prestati.«
Sedla je na zofo in se vdala razmišljevanju. Kdo ji naj pomaga? Kdo ima vpliv na njenega moža? Odvetnik Feliks? Ta ni bil samo pravni zastopnik sira Rikarda Boldona, nego tudi njegov stari prijatelj. Dalje, duhovski pomočnik gospod Lvnd. Sir Rikard Boldon je vedno slušal nie-
gove nasvete. Morda bi ta mogel njenemu možu pojasniti, kako krivično bi bilo, če bi na škodo svoji ženi pre-drugačii oporoko.
Sedla je za pisalno mizico in na-£lo spisala pisemce duhovnemu pomočniku, naj jo pride naslednji dan obiskat. Z odvetnikom Feliksom je nameravala še ta večer govoriti.
Bila je že deveta ura zvečer, ko se je pripeljal odvetnik. Na njegovo zahtevanje so ga takoj peljali v sobo Rikarda Boldona. Ada je ukazala poslom, naj odvetnika, čim zapusti sobo njenega moža, popeljejo v knjižnico, kjer bo zanj pripravljena večerja.
Potrpežljivo je čakala ob kaminu. Dala ga je zakuriti, da bi bilo gostu prijetneje pri večerji. Ob pol desetih so se odprla vrata in vstopil je gospod Feliks, kateremu je sledil domaČi sluga. Lady Bolđon le komaj utegnila gosta pozdraviti, ko se }e že oglasil sluga z besedami: »Gospod prosi, da bi gospa takoj prišli.«
Čim je Ada to sporočilo slišala, jo je spreletela misel: »Preprečil bi rad vsak razgovor med menoj in Feliksom, a to se mu ne posreči.«
»Dobro, Tomaž,« je rekla glasno. »Povejte gospodu, da pridem takoj.«
Čim je sluga zaprl vrata za seboj, se je Ada obrnila do svojega gosta.
»Gospod Feliks, govoriti moram z Vami in še nocoj! Stvar je velike važnosti. Sami vidite, da zdaj ne morem z Vami govoriti. Ali hočete
tukaj name počakati, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo to Čakanje?«
Notar se ni mogel takoj odločiti, kaj bi odgovoril. O čem želi lady Boldon ž njim govoriti, je prav natančno vedel, zavedal.se je pa tudi, da mu njegova stanovska dolžnost brani, se o tem sploh razgovarjati. Toda lepe oči lady Ade Boldon so se tako krasno svetile, da se njihovemu čaru ni mogel ustavljati.
»Ali hočete raje jutri zjutraj z menoj govoriti?« ga je vprašala Ada, in je bila v tem trenutku še lepša, kakor sicer, ker ji je razburjenje pognalo kri v lica.
»Ne, ne,« je hitro izjavil gospod Feliks. »Odpeljati se moram z vlakom ob pol osmi uri in torej jutri zju-i traj ne bo časa za kak pogovor.«
»Hvala,« je rekla Ada mirno. »Vrnem se semkaj, čim prej mi bo mogoče.«
Ko je zapustila sobo, se je go-; spod Feliks* za nekaj časa zatopil y svoje misli; potem se je zganil, stresel glavo, kakor bi hotel pregnati iz nje nadležne misli, ter, sedši za mizo, naglo zaužil večerjo.
Po večerji ni odvetnik pozvonil slugi, da bi pospravil mizo. Računal je, da se bo sluga naveličal čakanja in da pojde spat, ne da bi še pogledal! v knjižnico.
Potekla je cela? ura. Končno so se odprla vrata in vstopila je lady Boldon.
(Dalje prihodnjič.);
CLX
gostjo; pot v Ljubljano nudi Italijanskim krilom smrtonosne napade. Posebno Trentin je najtrši oreh. — fcfo, sedaj menda Italijani niti ne mis-več na Ljubljano, imajo preveč »trte oči od soške fronte.
OBSTRELJEVANJE MALBOR-GETA.
. %lz vojnoporočevalskega stana: jNa trdnjavo Malborget je oddala težka italijanska artiljerija več nego 3000 strelov 21 cm kalibra do sedaj. Štiristo ton železa je padlo okoli trd-|njave in v trdnjavo, ki pa navzlic temu nima nobenih večjih poškodb. m •
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Duna), 31. julija. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: V Kar-niji je podvzel sovražnik v megli lakcijo proti našim pozicijam na Pasko del Caciatore med hribom Ciade-jnis in Avanza, bil pa je odbit. Na-Jsproti temu so napadli nekateri oddelki alpinov nekaj sovražnih strelskih jarkov nasproti našim postojankam na Malem Palu in so zavzeli ivečji del jarkov. Na kraški planoti smo porabili včerajšnji dan za utrje-»je važnih prejšnji dan vzetih pozicij. V središču smo dalje znatno napredovali in vzeli nekaj sovražnih •močno zasedenih strelskih jarkov. •Naša fronta je bila tako bolj izravnana. Po sledečih poizvedbah je na-arastlo število 26 vjetih sovražnih ofi-Icirjev na 102. Na ostali fronti je ostal položaj skoro neizpremenjen. J Vojnoporočevalski stan pripominja: Glede na omenjena podvzetja med hribom Ciadenis in Avanza, kakor tudi na Malem Palu, treba popraviti to-le: V noči od 26. na 27. ob |3. zjutraj smo napadli z ognjem našjh itopov sedlo med hribom Ciadenis in (Avanza, katero je zasedel sovražnik. Po končanem napadu je šlo nekaj patrulj tja, da konstatira učinek. Ena patrulja je videla, ko so nesli proč iokoli 40 mrtvih in ranjenih Italijanov. Ko so pa močno streljali na patrulje, Sso se umaknile, ne da bi bile izgubile le kakega moža. O kakem infanterij-Skem napadu ne more biti govora, ker so šle majhne patrulje. Zavzetje avstro-ogrskih pozicij na Malem Pa-Ju po alpinih je naravnost izmišljeno. jOgnjeni boj se je vršil na tem pro-istoru samo v noči od 25. na 26., ko je bilo neko italijansko oporišče obkoljeno po avstro-ogrskih patruljah pd treh strani. Italijani so nato pritegnili rezerve, ki so streljale nad tri ure y smeri dozdevnih napadalcev. Med jtem pa so se patrulje brez vsake izgube umaknile.
r Rim, 30. julija. Uradno poročilo bd četrtka: V dolini Cordevale je nage napadanje znatno napredovalo. jNaše čete so zasedle obronek, ki vodi od prelaza Lana do kraja Piere di LivmaJlarjgo. V dolini Padela je pro-dtral sovražnik ob Notabile z močnimi silami. Bil pa je odbit in pustil je nam nekaj vjetnikov. Na Koroškem je naša artiljerija nadaljevala svoje (delovanje proti zapiralnim trdnjavam sovražnika. Neki nadaljni oklopni stolp trdnjave liensel je bil sestreljen. Na Krasu je razvijal sovražnik |včeraj zjutraj velike bojne sile, katere je podpiral z močnim artiljerijskim ognjem. Pokušal je prodreti z bČividnim namenom, da nas odbije iz pozicij, katere smo priborili zadnje dni. Energija in hrabrost naših čet so jtnu povsem preprečile to prizadevanje. Sovražnik se je moral umakniti fco precej težkih izgubah, iz izpovedi yjetnikov sledi, da so izvršile napad jsveže čete, ki so baš dospele na boji-Sče. Med temi je bil vsaj en polk deželnih strelcev, ki so bili skoro popolnoma uničeni. Mi nadaljujemo z lahkim prodiranjem. V poteku bojev 27. in 28. julija smo vjeli 1485 mož, tned temi 27 oficirjev. — Cadorna.
Duna}, 2. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Poročilo sovražnih generalnih štabov: Italija, 30. julija. V odseku jTIroIska-Trentin je naznanjena akcija manjših oddlekov z dobrim rezultatom za nas pri Precasini na zadnem i>regu Gardskega jezera severno od Marko v dolini Etsch. V Cadore je hapadel sovražnik zvečer 27. julija z ifanterijo in strojnimi puškami naše Idelkeob izlivu doline Sekst Trave-nante v dolino Boito, bil pa je odbit e Izgubami. V dolini San Pelegrino |e poskušal 28. julija neki drugi so-Ivražni oddelek pretrapiti nas z napadom na naše postojanke pri Costa«-pella. Naše čete so pustile sovražnika'približno 100 m do naših strelskih jarkov, nato so začele nepričakovano streljati, so pognale sovražnika nazaj in vjele nekaj moštva. V do-Hella so zasedli neki oddelki altov po kratki brambi obronke levega slemena doline proti Lužnici. Na kraški planoti se je zadovoljil so-■/rasčnik po neuspehu 28. julija* postaviti se proti našemu prodiranju, ne 3a bi s tem dosegel kaj drugega ne-
Bnas zadrževal. Pod intenzivnim Bajgjnjm, o^iero iz topov in pušk
smo zajeli daljne jarke. V noči na 29. julija so poskusile sovražne patrulje zažgati Kapucinski gozd, v katerem smo se dobro zakopali. Ob čuječnosti naših predstraž se je izjalovilo to prizadevanje. Akoprav včeraj ni bilo nobenih važnih bojev, smo dobili vendar nekaj vjetnikov, namreč 4 oficirje in 120 mož; skupen plen zna-1 ša 638 pušk, 18 municijskih zabojev in drug vojni materijal.
Italijansko brodovno poročilo.
Iz vojnoporočevalskega stana, 31. julija:
Sovražnik je skušal včeraj zopet polastiti se otoka Pelagruž s tem, da je otok bombardiral z dvema lahkima križarkama in šestimi torped-nimi rušilci z morske strani in se je oddelek mornarjev izkrcal. Napadalci so bili odbiti z izgubami in nekateri so bili prisiljeni, da so morali plavati do svojih torpednih čolnov. Mi smo imeli dva ranjenca. Podpisal: TaondeRevel.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Chiasso, 31. julija. Včerajšnji mi-mistrski svet je trajal nad tri ure. Kakor pravi »Corriere della Sera«, je poročal vojni minister o izredno sijajnih vojnih činih italijanske armade, o vojnem zavzetju Pelagruža in kolonijalni minister je poročal o položaju v Tripolisu in vzrokih, zakaj so osredotočili čete na utrjene kraje, da se po končani evropski vojni popolnoma nanovo preuredijo politične in vojaške razmere v Tripolitaniji. Glavni vzrok glede sedanjega položaja zadeva Turčijo, ker je prelomila lausansko pogodbo. 1 O sklepih glede Turčije se ni nič sporočilo javnosti. Gotovo pa je, da se razčisti to razmerje v kratkem.
St# Gallen, 31. julija. »Tagblatt« poroča, da je kanonik katedrale v Luganu, ki je v zvezi z duhovniki iz Milana, izvedel, da znašajo skupne izgube Italijanov v dveh mesecih vojne na mrtvih, ranjenih in pogrešanih 180.000 mož.
Lugano, 31. julija. Neki italijanski vojaški zdravnik, ki je vodil v Cosmo vojaški transport ranjencev, ceni število pešcev, ranjenih v zad-
njih bojih, na 50.000 mož. Ponovni naskoki so zahtevali med oficirji vseh vrst mnogo žrtev.
Dunaj, 31 julija. Iz vojnoporočevalskega stana: V italijanskem vojaškem uradnem listu št 38 z dne 19. junija so obelodanjeni vsi izvršeni tajni vpoklici iz aprila in maja. Odredbe k tem vpoklicem obsegajo stavek: ker ti vpoklici niso služili v svrho iznovačenja, se smatra vsakega, ki pride prekasno, za dezerterja. To se je godilo v onem času, ko se je hotelo ustvariti novo močnejšo podlago za zvezno razmerje z našo državo.
Chiasso, 31. julija. »Corrire della Sera« zahteva od Angležev energičnih odredb proti Senusom, da neha tako tihotapsko dovažanje orožja skozi Egipt v Libijo.
Berolln, 31. julija. »Tageblatt« poroča: Papeževe opomine za mir odklanja italijansko časopisje.
Vojna preskrba sovražnika. Iz vojnoporočevalskega stana: Italijani so dobro preskrbljeni ne samo z artiljerijo in letali, pa tudi s tehničnimi sredstvi tudi za bližinski boj. Imajo obilo ročnih granat in vporabljajo pogostoma smrdljive bombe. Mi imamo tudi primerne aparate za one ljudi, ki so bili že omaljeni po bombah klorovego plina. Zahvaliti se je vojni izkušnji in previdnosti poveljnikovi, da imajo naše čete razmeroma male izgube.
Berolin, 31. julija. Iz Basla brzo-javljajo: General Parro, doslej pod-šet v italijanskem generalnem štabu, dobi baje vodstvo posebne armade, ki pa ne pojde v Dardanele.
*
NAPETOSTI   MED   ITALIJO IN TURČIJO.
Lugana, 31. julija. »Tribuna« poroča iz Soluna, da postopanje turških oblasti z italijan. podaniki se ravna po navodilih porte. Italijane sna-trajo Turki očitno za svoje sovražnike. »Stampa« poroča, da se Italija glede Turčije odloči v najkrajšem času. Dotični ministrski svet bo sklican te dni.
\
NAŠE ČETE ZASLEDUJEJO SOVRAŽNIKA PREKO LUBLINA TER SO SI IZVOJEVALE POT DO NOVE ALEKSANDRUE. — POD AV-STRO-OGRSKIM VRHOVNIM POVELJSTVOM JE BILO VJETIH V JULIJU SKORAJ  127.000 RUSOV.
Dunaj, 1. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Med Vislo in Bugom se ie včeraj na številnih točkah razvnel znova ljut boj. Naši zavezniki so vrgli sovražnika južnozapadno od Dubienke, južno od Holma in južno od Lenczne. Severno od Lublina so zavrnile naše čete močne protisunke in nato nadaljevale s svojim napadom. Pri Kuro-wu je jurišala neka v zavezi armade ! nadvojvode Jožefa Ferdinanda stoje-j ča nemška divizija dve zaporedni i sovražni črti. Avstro-ogrske čete so i si izvojevale pot do Nove Aleksan-j drije . Med tem, ko se je sovražnik ( in na vzhodnem bregu Visle in pri j Lubtfnu upiral, je bolj vzhodno v prostoru do Buga od danes zjutraj nadaljeval svoje umikanje. Nemški polki so, zasledujoč ga, korakali dopoldan skozi Hohn.
V vzhodni Galiciji je položaj neizpremenjen.
Severno od Ivangoroda so nemške čete, ki so bife prodrle na vzhodni breg, iztrgale Rusom važno oporišče.
Pri zavezniških bojnih silah, ki se nahajajo pod avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvom, je bilo v juliju vjetih 527 ruskih častnikov in 126.311 mož ter vplenjenih 60 topov in 202 strojni puški.
Namestnik načelnika generalnega štaba nI. Hofer. fml.
ARMADA NADVOJVODE JOŽEFA FERDINANDA JE ZASEDLA LUB-LIN TER PREKORAČILA BYSTRO.
Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Armada nadvojvode Jožefa Fer« dinanda je včeraj zasedla Lublin. Njeno levo krilo je pri zasledovanju prekoračilo Bvstro.
Nemške čete prodirajo ob Wie-przu navzdol ter se bližajo od jugozapada mestu Holm. Sovražnik se poskuša na raznih točkah v pripravljenih pozicijah znova upirati. Po-vsodi ga napadamo.
Severozapadno od Ivangoroda so zavrnile nemške čete, ki so prodrle na vzhodni breg Visle, ljute na-pa/te. Rusi so imeli velike izgube.
V vzhodni Galiciji je ostal položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
*
NA VZHODNJEM IN JUGOVZHOD. BOJIŠČU SO VJELE NEMŠKE ČETE V JULIJU NAD 171.000 RUSOV TER UGRABILE 51 TOPOV IN 356 STROJNIH PUŠK. — HOLM V NEMŠKIH ROKAH.
Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) Wom*ov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 1. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Vzhodno od Njemena so se vršili krajevni boji. Severo - vzhodno od Rozana smo še napredovali. Sovražne protinapade smo odbili.
Meseca julija smo med Vzhodnim morjem in Pilico vjeli 95.023 Rusov ter vplenili 41 topov, med njimi 2 težka. 4 metalce min in 230 strojnih pušk.
Jugovzhodno bojišče.
Naše Čete, ki so severno od Ivangoroda prodrle preko Visle, so odbile silne sovražne protinapade. Pri protisunku smo zavzeli vrhove pri Podzaniczih in vjeli nad 1000 Rusov.
Med Zgornjo Vislo in Bugom se je sovražnik včeraj znova postavil v bran. Nemške čete so ga vrgle tekom dneva iz njegovih pozicij pri Kurowu (vzhodno od Nove Aleksan-driie), južno od Lenczne, jugozapadno in južno od Holma ter jugozapadno od Dubienke. Sovražnik se je nato nadalje umikal na obeh straneh Buga in na fronti med Bugom in južno od Lenczne. Pri zasledovanju smo že prišli skozi Holm.
Na jugo - vzhodnem bojišču je prišlo v juliju v roke nemških čet: 323 častnikov, 75.719 mož, 10 topov In 126 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 31. julija.   (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Severozapadno od Lomže in ob železnici severno od Goworowa (vzhodno od Rozana) naš napad napreduje. Včeraj smo vjeli 1890 Rusov, ugrabili 3 strojne puške.
Jugovzhodno bojišče. Čete generalobersta von Woyr-$£h*» W *o prešle na desni vlsetski
breg, so med trdovratnimi boji prodrle proti vzhodu. Vsi protinapadi na-gloma pripeljanih ruskih ojačenj so se popolnoma ponesrečili. Število vjetnikov se je zvišalo na 7 častnikov \med njimi 1 polkovni poveljnik) in 11600 mož.
Zasledujočim zavezniškim ar-r adam generala feldmaršala von A ftekensena se hoče sovražnik, kaki: Y se zdi, znova upirati prilično na čr,\ Nova Aleksandrija in na viselski severno od Lublina (ki smo jo vč^-tej popoldne zasedli), tik južno od a \olma. Sovražnika povsod! napade no.
V bojih nemških čet pri Biskup-cah-Piaskih dne 30. julija smo vjeli 4930 mož ter vplenili 5 topov in tri strojne puške.
Vrhovno armadno vodstvo.
POLOŽAJ  NA  SEVERNEM BOJIŠČU.
Lublin in Ivangorod.
Veliki trdnjavi Varšava in Ivangorod bosta kmalu obkoljeni, linija ob Narevu že prebita, Visla je prekoračena in zdaj je tudi linija med Bugom in Wieprzom, katere strategični pomen so listi en-tente vedno posebno poudarjali, prebita in je doseženo zasedenje Lublina.
Lublin je glavno mesto guber-nije in sedež kornega poveljstva. Mesto leži na višini ob Bvstrzvci med griči, malimi jezeri in širnimi močvirji. Lublin je posebno važna postojanka, kajti tu je iztočišče železnice, ki teče v Holm in Ivangorod in ki spada med življenjske žile ruske armade. Avstrijska armada je bila že enkrat tik tega mesta. Po bitki pri Krasniku je namreč armada generala Dankla prodrla do blizu Lublina, a so Rusi s svojo takratno premočjo prodiranje ustavili.
Iz vojnega poročevalskega stana se javlja o pomenu zavzetja Lublina. Zavzetje Lublina spada med najznamenitejše uspehe v sedanji avstrijsko - nemški ofenzivi proti Rusiji. Z Lublinom so Rusi izgubili stra-tegično važno linijo Ivangorod-Lub-lin - Holm in sploh eno najvažnejših poljskih mest.
Ivangorod je obkoljen. To je posebnega pomena za usodo Varšave. Ivangorod čuva namreč Varšavo od južne strani. S tem, da je Ivangorod obkoljen, je Varšava izgubila svojo južno obrambo, severna pa je vsled prekoračenja Nareva po nemški armadi tako ogrožena, da jo bodo Rusi morali ali zapustiti ali pa se tam postaviti za odločilno bitko, kar pa bi znalo po sodbi ententnih listov v slučaju neugodnega izida postati katastrofalnega pomena.
Varšava.
London, 1. avgusta. (Kot. urad.) »Dailv Mail« piše: Nemci se pripravljajo zavzeti prvo postojanko izmed tistih treh — Varšave, Pariza in Ca-laisa — ki jih hočejo dobiti. Mislijo, da je ta postojanka ključ do drugih dveh. Varšava je torej za nas važna. Čutimo izgubo morda bolj, kakor Rusi, ki imajo neranljivo državo in brezmejen prostor, kamor se lahko umaknejo. Prišle so ure, ki so težje kakor vse dosedanje. — »Westminster Ga-zette« pravi*: Zavzetje velikega mesta bo sovražniku olajšalo prenašanje gospodarske težave podaljšane vojne in bo dalo njegovi diplomaciji priložnost, izrabiti ta uspeh. »Dailv Tele-graph« izjavlja, da je izpraznjenje Varšave odličen uspeh nemške strategije in sad velikanskih načrtov, ki so bili v zadnjih treh mesecih z najt-večjo odločnostjo izvedeni.
Anglija pripravlja javnost na izpraznitev ruskih trdnjav ob Visi!.
Kodanj, 2. avgusta (Kor. urad.) Kakor poroča »Politiken«, so angleška poročila iz Petrograda polna skrbi za veliko nevarnost, ki grozi ruski armadi od strani Belowe armade, ki stoji zdaj zunaj trdnjave Kovno ob Njemenu. Angleška poro-jila tudi pravijo, da razpolaga Below z velikimi masami kavalerije. Vsled tega smatrajo za pametno, da namerava ruski general izprazniti trdnjave ob Visli, ki se vendar ne morejo upirati modernim topom.
Italijanska sodba.
Lugana, 31. julija. (Koresp. ur.) Italijansko časopisje že komentira izpraznjenje Varšave in govori, da je rusko umikanje strategično, zvezni armadi pa da čaka usoda Napoleonova. »Corriere della sera« hiti zatrjevati, da se premaganje Rusije ni posrečilo in da si avstrijska in nemška armada tudi ne sme domišljati, da se bo na Poljskem mirno zakopala in brez strahu pred ruskim medvedom, ki je še Jako močan* svoje sile vrgla na druge fronte.
Tolažbe »Ruskega Invalida«.
Iz vojnega poročevalskega stana Javljajo: Rusko y(^^oj^&2. JtRus-
kij Invalid« je dobilo od svojih čita-teljev vse polno pisem, ki zahtevajo jasen odgovor in odkrita pojasnila radi velikih porazov ruske armade. Na ta pisma odgovarja »R. L« s Člankom, v katerem izvaja: Izguba Galicije je le prehodna in ne pomeni ni-kakega poraza. Ruske armade operirajo po načrtu na takozvani notranji liniji, zato je treba, da vabijo slepega sovražnika čim dalje bolj za seboj. Kar so napravile ruske armade v Galiciji, je bila le demonstracija, da spravijo nasprotnika čim najbolj daleč ter ga prisilijo, da se utrudi in po-strelja svojo municijo. Orkanskemu ognju sovražnih avstrijskih mas, ki igrajo va banque, je treba napraviti konec s strategijo upehanja, z »guer-re d' usure«.
Tako »r. I.«, katerega čitatelji pa lahko razvidijo iz samih ruskih uradnih poročil, da se bo v najkrajšem času že pričel boj za Novo Ge-orgijevsk, Varšavo, Ivangorod in Kovno . . *
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI V BELEM MORJU.
Bazel, 31. julija. Kakor poroča »Dailv Mail« so konstatirali dva nemška podmorska čolna v Belem morju. Zavarovalnine za Arhangelsk so tako visoke, da se jih skoro ne more plačati.
* •
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča: Zahodno in južno od Mitave se je vršil 26. julija boj sprednjih straž, ki se je končal za nas ugodno. 26. julija je naša zadnja straža pri vasi Subocz ustavila sovražnika, ko je prodiral od Poniewicza, kjer je ogenj naše artiljerije storil sovražniku velike izgube. Na narevski fronti ljut artiljerijski ogenj. Pri Novgorodu je sovražnik nadaljeval poskuse, prekoračiti reko. Pri izlivu reke Skwe se je sovražniku 27. julija posrečilo, polastiti se naših strelskih jarkov na levem bregu reke, toda s protinapadom smo vrgli sovražnika nazaj čez reko. Na levem bregu Nareva trdovratni boji, ne da bi se izpremenila črta fronte. Na desnem bregu Nareva je pričel sovražnik ofenzivo proti našim četam in je severno od Serozka izvršil protinapad. Pri vasi Budvc-breniskia smo odbili šest napadov.
Na levem bregu Visle, kakor tudi med reko in Wieprzem nobenih važnih izprememb. Med Wieprzem in Bugom se je nadaljeval boj v okolici vasi Rakolupv in Majdan-Ostrowski v noči na 27. julij zelo trdovratno. Naše čete so pričele, ko smo odbili tri trdovratne napade sovražnika proti višinam severno od Majdana in Ostrowskega, ofenzivo ter se polastile prej imenovane vasi, pri čemer so vjele 1500 nasprotnikov. V smeri proti Grubieszow smo z uspehom podvzeli ofenzivo proti napadom. Severno od vasi Stepankowi-ce smo odbili tri ljute sovražnikove poskuse, prebiti našo fronto, ter smo mu povzročili težke izgube. Južno od Sokala smo z uspehom podvzeli ofenzivo proti sovražnim četam, ki so pri Poturzyci prekoračile reko. Zjutraj dne 27. julija so se vrgle naše čete na sovražno višinsko pozicijo ten vjele mnogo nasprotnikov. Sovražnik je poslal v boj nove čete za protinapad. Ljuti boj se nadaljuje. Ob zgornjem Bugu kakor tudi ob zgornji strugi Zlote Lipe ljut artiljerijski ogenj in poskusi slabih sovražnih od^ delkov, da bi prodrli. <
General Rusklj imenovan za .    ruskega višjega armadnega \ poveljnika.
Dunajski listi poročajo, Ruski listi razglašajo uradno, da je imenovan generalni adjutant in general in-fanterije Ruskij za višjega armadnega poveljnika mesto dosedanjega za* povednika generala von der Fleeta.;
Novi vpoklici v Rusiji.
Kopenhagen, 30. julija. (»M. N. N.«) Iz Petrograda javljajo: Carjev ukaz kliče vse leta 1896. rojene mladeniče pod orožje. Prihodnje dni bo odrejena generalna mobilizacija Sibirije.
Odvajanje avstrijskih državljanov.
Dunaj, 30. julija. (Kor. urad.) \t vojnega poročevalskega stana javljajo: Ko so Rusi kratko po tem, ko so naše čete zavojevale Lvov, videli da se njihovo gospodstvo v Galiciji bliža koncu, je izdal ruski predstojnik šokolskega okraja 24. junija sledeči razglas: »Zaukazujem takojšnje izveden je naslednjih odredb: Vsi prebivalci iz mesta in z dežele so dolžni se izseliti v gubernijo Volinj. Vse kmetijsko orodje, vozove in druge premičnine, zlasti vse zaloge kruha, žita in moke, ki jih ni mogoče seboj peljati, je sežgati ali drugače uničiti. Konje m živino je seboj odgnati Županstvo vsakega kraja, ki mora sestaviti imenik vseh oseb, razglasi dan odhoda. Kdor se brani oditi, bo v to z vsemi sredstvi prisiljen; kdor ne.ppjde, bo stmgo k^&vmjL Kfe
kor se kaže, se ta odredba ne vpo-rablja samo pri ruskih državljanih, ampak tudi tudi pri avstrijskih državljanih in njih privatnem imetju. Dokler je Rusija tako barbarsko postopala proti lastnim podanikom, je bila to ruska notranja stvar, ki je bila splošnega interesa le s stališča državljanskih pravic na Ruskem. Ker pa so ruski mogotci svoje odredbe, spominjajoče na vojevanje, ki je veljalo že stoletja za premagano, raztegnili tudi na Avstrijce in njih privatno imetje, bodi pribito, da je nasilno odpeijanje celega prebivalstva enega okraja zasedenega ozemlja in nasilno uničenje velikega dela privatnega imetja teh ljudi, eno najhujših, celo po sedanjem postopanju ruskega vojaštva in ruskih oblasti nepričakovano kršenje mednarodnega prava, ki nasprotuje določnim predpisom na inicijativo ravno najvišjih ruskih krogov sklenjenega haškega reglementa za vojno na kopnem, ki določa osebno svobodo mirnega prebivalstva zasedenega ozemlja in nedotakljivost njegovega privatnega imetja.
Zasedanje nnRe dume.
Petrograd, 2. avgusta. (Kor. ur.) Včeraj ob 1. popoldne se je pričelo zasedanje ruske dume. Predsedoval je Rodzianko. Navzoči so bili vsi ministri. Tribune so natlačeno polne. Predsednik je dejal v svojem otvoritvenem govoru: »Čim strašnejša postaja vojna, tem bolj je prožeta Rusija trdne neomajne volje, izvoje-vati spor do dobrega konca. Ta sklep pa zahteva popolno služnost vseh krogov prebivalstva in čim najdale-kosežnejši razvoj vseh ustvarjajočih narodnih moči.« Predsednik poživlja vse poslance in vlado, da naj pokažejo pot, ki vodi k temu cilju. »Naša armada je sijajno pokazala, kako je treba izpolnjevati dolžnosti, sedaj moramo storiti isto tudi mi: delajmo vsi, noč in dan, da damo tej armadi vse. kar potrebuje: zato pa treba spremeniti razna naziranja, da, treba je celo sprememb v sedanji upravi. Bojujmo se, dokler ne bo sovražnik popolnoma uničen.« (Živahno pritrjevanje.)
Petrograd, 2. avgusta. (Kor. u.) Vojni minister je predložil dumi zakonsko osnovo o ustanovitvi centralnega odbora za vse deželnobrambne ukrepe.
ZAPADNO BOJIŠČE.
ŽIVAHNI BOJI   NA FRANCOSKI IN BELGIJSKI FRONTI.
Berolin, 31. julija. (Kor. urad.) Woiffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 31. julija. Zapadno bojišče.
Včeraj zjutraj smo jurišali hiše na zapadnem robu kraja Hooge vzhodno od Ypresa, ki so bile pri našem napadu dne 3. junija ostale še v angleški posesti, ter neko oporišče južno od ceste v Ypres. Popoldne in ponoči smo odbili sovražne protinapade. Vplenili smo 4 strojne puške, 5 metalcev min ter vjeli nekaj Angležev. Število mrtvecev, ki smo jih našli v sovražnikovih jarkih, dokazuje njegove velike krvave izgube. Francozi so nas pri Souchezu zopet brezuspešno z ročnimi granatami napadli. Ljuti boji na Lingekopfu in Barren-kopfu v Vogezih so ponehali. Francozi imajo del naše pozicije na Lingekopfu še zasedene. Schratzmaeule in Barrenkopf, ki smo ju prehodno izgubili, sta zopet v naši posesti. Da se maščujemo za večkratne francoske bombne napade na Chaunv, Vergnier in druge kraje za našo fronto ob Aisni, smo obstreljevali kolodvor v Compiegne. Na napade francoskih letalskih krdel, ki so včeraj obmetavala Pfalzburg, Zabern severno od Ha-genaua, in Freiburg z bombami, je odgovorilo popoldan naše krdelo z bombardiranjem avijatičnega pristanišča in tovarn v Luneville, kolodvorskih naprav v St. Dieu in avijat-skega pristanišča pri Nancv. Škoda,ki so jo povzročili sovražni letalci, je malenkostna. Eno francosko letalo so naši obrambeni topovi pri Frel-burgu sestrelili.
m
BITKA MED NEMŠKIM IN FRANCOSKIM ZRAČNIM BRODOVJEM NAD  CHATEAU SALINSOM.
Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 1. avgusta.
Zapadno bojišče.
Angleški napad na našo novo pozicijo pri Hooge se je popolnoma ponesreči!. Ravno tako malo uspeha so imeli ponočni francoski sunki pri Souchezu.
V Argonah l?uti artiljerijski boli. Pozno zvečer so bile napadene naše pozicije na Reichsackerkopfu v Vo-jGSzik Sovražnik te bil adUt
Delovanje v zraka ie bilo tudi včeraj živahno. Na angleško letališče St Pol pri Dunkergue smo vrgli 30 bomb. Neka sovražna letalska skupina je brezuspešno napadala nemško letališče pri Douyayu.Eden naših bojnih letalcev je zbil neko sovražno letalo. Vrgli smo danes zjutraj na francosko letališče pri Nancvju 103 bombe. — Opaziti je bilo na šotorih, da smo 18krat zadeli. Sovražna letala, ki so se bila dvignila v obrambo, napada niso mogla preprečiti. 6 nemških let. je nad Chateau Salinsom napadlo 15 francoskih letal. V tričetrt-urnem boju je bilo prisiljenih več sovražnih letal, da so se spustila na tla. Ko je posegla nadaljna sovražna letalska skupina v boj, so se naši letalci brez izgub umaknili. Severno od Saargemunda se je moralo spustiti neko francosko letalo na tla. Letalce smo vjeli. V bojih v Argonih od 20. junija do 20. julija smo vjeli 125 častnikov, 6610 mož in vplenili 52 strojnih pušk ter zelo številen drug materijal.
Vrhovno armadno vc<*'f • o.
Francoska ofenziva.
Iz Londona poročajo: V poslanski zbornici so izjavili, da je francoska ofenziva popolnoma zlomljena, in sicer vsled tega, ker angleška vlada od meseca oktobra do februarja ni poslala nobene municije na fronto.
10.000 culuzamorcev na vserski fronti.
»Dailv Mail« piše: Vročina na bojiščih je grozna, posebno tam, kjer morajo vojaki sami kopati strelske jarke, postanejo vojaki kmalu nesposobni za delo. Na vsersko fronto je prišlo v okrepitev angleške armade 10.000 culuzamorcev.
Sovražni letalci nad Freiburgom.
Berolin, 30. julija. Danes zjutraj ob 6. so pripluli trije sovražni letalci, ki so prišli iz jugo - zahoda, nad Freiburg.Vrgli so sedem bomb, vsled česar je bila usmrćena ena civilna oseba, šest pa deloma težko ranjenih. Vojaška in druga škoda ni velika.
Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) Včeraj okoli 6. zjutraj je priletelo nad Freiburg v Breisgauu zopet 6 sovražnih letalcev. Posrečilo se je, en zrakoplov sestreliti. Dva lahko ranjena letalca sta bila vjeta.
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Kodanj, 30. julija. Danski listi konštatirajo za zadnje dni rekordno delovanje nemških podmorskih čolnov. Od sobote niso nič manj nego 22 angleških ladij potopili, toda tudi mnogo skandinavskih ladij je bilo potopljenih, kar zelo moti skandinavsko trgovino s kbntrebando.
Grimsbv, 30. julija. Ribiški par-nrk »Devey« je neki nemški podmorski čoln v Severnem morju potopil. Najbrže je posadka, broječa devet mož, utonila.
Rotterdam, 30. julija. Jadrnico »Ibo«, s kontrebando na krovu, je neki podmorski čoln v Severnem morju potopil. Posadko so v Lowestoftu izkrcali.
London, 1. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev urad. — Neki nemški podmorski čoln je potopil dve ribiški la-diji. Posadko so izkrcali.
London, 31. julija. (Kor. urad.) Reuterjev urad. — Podmorski čolni so potopili štiri ribiške ladije iz Lo-westofta. Posadke so izkrcali.
London, 31. julija. (Kor. urad.) Reuterjev urad. — Llovds poroča: Pasažirski parnik »Iberian« proge Levi and je neki podmorski Čoln po-tcpil.»lberian* s 5223 registrskimi tonami so najprvo obstreljevali, potem torpedirali ter potopili. Sedem oseb je mrtvih, 61 rešenih.
Amsterdam, 30. julija. Reuter poroča: Belgijski parnik »Prinzessin Marie Joše« je bil torpediran in se je potopil. Štiri možje so bili usmrćeni, 21 pa rešenih.
Kakor poroča Rotterdamsche Courant, so bili po včeraj došlih poročilih potopljeni trije ribiški parniki iz Lowestofta, dve švedski ladiji, tri danske jadrnice, ena norveška barka in en ruski parnik. Posadke so bile rešene.
Nevarnost podmorskih čolnov.
Kakor poročajo iz Mvtilen, so že par dni notranje dardanelske utrdbe, posebno one na maloazijski strani, izpostavljene ogromnemu obstreljevanju od strani brodovja zaveznikov. Angleži in Francozi delajo obupne poskuse, da porušijo utrdbe.
Transporti čet so vsled nevarnosti podmorskih čolnov zelo otež-kočeni. Pri Lemnosu je bil baje pred kratkim torpediran neki parnik s četami na krovu. Ko je dne 28. julija grška oklopnica »Arerov« prepeljala ono sveto sliko, ki so jo vsled bolezni kraljeve prinesli v Atene, zopet mjotokJDrač&J*..Js pejfca angleška
križarka, ki jo je zamenjala z italijansko oklopnico »Piso«, svarila pred nemškimi podmorskimi čolni.
*
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
Francoski generalni štab poroča v četrtek popoldne: V Artois običajno bombardiranje ponoči. V odseku Souchez par bojev z ročnimi granatami in eksplozivnimi žabami. V Argonih boji z bombami in zračnimi torpedi v okolici ceste Bagatelle-Cour-te. Pri St. Hubertu kakor tudi v ma-lancourtskem gozdu smo z minami razstrelili več nemških pozicij. V Vogezih ob Lingekopfu smo pobrali v poziciji, zavzeti 22. julija, 200 mrtvih Nemcev, našli dve strojni puški, 200 pušk in veliko množino streljiva in opreme. Nemške čete so pustile na obronku Barrenkopfa več nego 400 mrtvih. Natančno število v zadnjih dneh 27. in 28. julija vjetih nasprotnikov je 201.
Uradno poročilo od Četrtka zvečer: Od morja pa do Vogez je bil dan precej niiren. Močnejše delovanje je bilo le v odseku Soucheza, okoli Ar-rasa, pri Soisonu. v Argonih pri Marie Therese, pred Fey-en-Haye. V Vogezih se nam je posrečilo zasesti pri Ban de Sapt novo skupino hiš v južnovzhodnem delu Naunoisa. St. Die in Thann sta dobila par granat. Na Barrenkopfu so poskušali Nemci zopet zavzeti pozicije, ki smo jih osvojili. Zelo ljut napad, ki so ga podvzeli, smo odbili. Kar smo zavzeli, smo obdržali. Neko nemško baterijo, ki je podpirala napad, smo pričeli obstreljevati ter jo porušili.
Značilne besede poslanca Bassermanna.
-Vossische Zeitung« poroča: Pri banketu, ki je sledil skupni seji nacijonalno - liberalnih provincijalnih vodstev renske provincije in Vestfalfskega dne 18. julija v Kolinu, je imel poslanec Bassermann govor, v katerem je izvajal: »Ta narod, ki tako stoji na bojišču in ki je znotraj tako prevzet dolžnosti za sveto nemško domovino, ta narod ima tudi trdno voljo, doseči s to vojno, kar naše armade in naša mornarica doseči morejo, in ne mirovati, dokler ni popolnoma vpognjena domišljavost Anglije, da obvlada svet. To hoče naš narod in večja ter močnejša Nemčija mora priti. Mi odklanjamo politiko slabotnega, umikanja in napačnih iluzij, odklanjamo politiko snubljenja in prijateljstev. Danes ie prišel hip, ko mora biti nemška svetovna politika zahteva ure.
BALKANSKO BOJIŠČE.
Neresnična vest.
Dunai, 1. avgusta. (Koresp. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Vest, ki jo je razširil srbski tiskovni urad v Nišu dne 26. julija, da je pri Batarju, južno Janje, srbski oddelek prekoračil Drino in napadel avstro - ogrski oddelek, je izmišljena. Niti tisti dan, niti prej, niti pozneie se niso prikazale ne srbske patrulje, ne kak srbski oddelek to-stran Drine.
Boi za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 29. julija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Dne 28. julija se je vršilo zdajpazdaj slabo infanterij-so in artiljerijsko streljanje z obeh strani. V noči od 27. na 28. julij je napadla poizvedovalna kolona, ki je bila odposlana z našega desnega krila, del sovražnega centruma in je vplenila mnogo pušk in ženijskega materijala. Na ostalih frontah nič važnega.
Carigrad, 31. julija. (Kor. urad.) Poročilo agence telegraphique Milli. — Glavni stan poroča: Na dardanej ski fronti se je dne 30. julija vršilo krajevno običajno streljanje na obeh straneh. Pri Ari Burnu smo z uspehom razstrelili mine, ki smo jih s središča ven proti sovražniku vkopali. Del sovražnikovih strelskih jarkov in žičnih ovir smo porušili. Na ostalih frontah nič važnega.
Ob Dardanelah.
Carigrad, 31. julija. (Kor. urad.) »Agence telegraphkme Milli« javlja: Ob dardanelski fronti je bilo 30. julija običajno streljanje. Pri Ari Burnu smo z dobrim uspehom razstrelili mine, ki smo jih iz našega središča izkopali proti sovražniku. En del sovražnih strelskih jarkov in žičevja je bil uničen. Na drugih frontah se ni nič posebnega zgodilo.
Turki so dobili novo municijo.
Rotterdam, 31. julija. (Kor. ur.) »Times« poročajo, kakor pravi »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, iz Mytilen: Turki so dobili velike zalo-
ge artilerijskega streljiva, to Je razvidno iz trajnega artilerijskega obstreljevanja, ki se je vršilo pred kratkim pri obrambi polotoka Gallipoli. Še pred kratkim so morali hraniti z granatami. Blokada maloazijske obali od Dardanel do Scale Nove nasproti Samosu se strogo izvršuje.
Iz neutralnih ftžau.
Bolgarija in Srbija.
iz Bukarešte poročajo:
Sofijski poročevalec lista »Zi-uva« se je razgovara! s tamošnjim poslanikom neke velesile o možnosti sporazuma med Srbijo in Bolgarijo. Poslanik je dejal: »Čudim se, da se najdejo še resni politiki, ki verjamejo, da se moreta Srbija in Bolgarija sporazumeti. Makedonija je v etnografskem smislu bolgarska in zato hrepene srca vseh Bolgarov po njej. Bolgari zahtevajo ozemlje, ki se pričenja ob levem bregu Vardarja s Skopljem, pa tudi Bitolj, Vodeno, Ohrid, Prilep in Koštur. Brez osvo-jenja teh pokrajin makedonsko vprašanje za Bolgare ne bo rešeno in njihove narodne asuiracije ne bodo uresničene. Posest Bitolja je za Bolgare koristna, Srbe pa bi odrezala od Soluna, oziroma od Sredozemskega morja. Srbija bi potem zopet ne imela izhoda na morje. Jadransko morje za Srbijo ne pomeni tako mnogo. Močnejše države ji Adrijo lahko vsak trenutek zaprejo. Jasno je torej, da bo imel tisti, ki bo obvladal Vardarsko dolino z železnico Solun - Skoplie - Niš, tudi ves vpliv v Albaniji in Solunu. Da se Srbija in Bolgarija sporazumeta, bi bilo torej potrebno, da se Srbija odreče izhodu na Sredozemsko morje, ali pa da resignira Bolgarija na svoje nacijo-nalne aspiracije. Obo;e je nemogoče.
V tem velikem kaosu mora torej Bogarija svoje narodne ideale ali popolnoma pozabiti in se zadovoljiti z ozemljem, ki sega do Vardarja (kar smatram za nemogoče), ali pa se mora pripravljati na novo krvavo vojno. Prijateljici si Srbija in Bolga-nija v Makedoniji nikdar postaneta.
Gunaris in grška zbornica.
Iz Sofije poročajo: V informiranih krogih v Atenah zatrjujejo, da kabinet Gunaris na noben način ne bo pripustil, da bi se število Venize-listov pomnožilo v zbornici, vsled česar se bo, kolikor dolgo mogoče, odlašalo s sklicanjem zbornice. Če bi pn crlasovaniu o vlad. programu dobil Venizelos večino, bo zbornica takoj razpuščena.
ANGIJA VABI NIZOZEMSKO.
List »Nieinve Rotterdamsche Courant« z dne 28. julija ponatisku-je posnetek iz uvodnega članka londonskega »Standarda«, v katerem se Nizozemska nujno prosi, naj se pridruži državam entente ter poseže z orožjem v svetovno volno. Izvaja se, da je to v odločnem interesu Nizozemske, ker pomerila Nemčija veliko- nevarnost za Nizozemsko. Če zrnata Nemčija, teda! ?e nizozemska neodvisnost zelo ogrožena.
Odgovor Nemčife na ameriško raio
Berolin 31. julija. Nastale vesti, da Nemčija na ameriško noto sploh ne bo odgovorila, niso resnične. — Nemčiia bo seveda odgovorila na ameriško noto. vsekakor se pa z odgovorom ne bo nič kaj požurila. Na noben način pa ne bo izpremenila svoje dosedanje politike v pomorskem vojskovanju.
Demisija japonskega kabineta.
Tokio, 31. julija. Ministrstvo Okuma je demisijoniralo, vsled težkih obdolžitev, da je notranji minister Oura pri volitvah goljufal in podkupaval.
Pokriti trg oo vrtni urrcr fptej Corso Verdi, staro ime Via Giardi-no) je prazen. Ženske, ki so tam prodajale sadje in zelenjavo, so odšle potem, ko so začele sredi meseca padati granate na, trg. Nekatere so se preselile na trg sv. Antona, ali tudi tja je treskalo granat in prodajalke so se poskrile. — V stolno cerkev je padla granata in poškodovala precej staro zakristijo. Poprej enkrat že je bila napravila nekaj škode v tej cerkvi bomba, vržena iz sovražnega aeroplana. Cerkve so zaprte. Italijani streljajo v mesto kar tako, zdaj na to stran, zdaj na ono in se nič ne brigajo za znamenja Rdečega križa. Opetovano so letele granate in šrapneli na poslopje centralnega semenišča, kjer je rezervna bolnišnica Rdečega križa in kjer so ležali tudi italijanski ranjenci, granate so poškodovale tudi del mestne ženske bonišnice . . .
Drago je. V ulici Sv. Ivana so bili zopet odprli gostilno S. Briško vino se je točilo tam po 2 K 24 v liter. Voznik zahteva za pot iz Gorice Čez Šempeter do Volčje drage 16 K, prej čez Vrtojbo in Bilje je zahteval 24 K. In če se ga le še dobilo! — Ogromna večina beguncev je pustila v Gorici v svojih stanovanjih skoro vse. Tiha so stanovanja, tihe hiše, prazne ulice, granate in šrapneli pa jih raz-devajo zdaj v tem, zdaj v onem delu mesta. Gorica je izročena vojni usodi.
Tesli iz Driimi M.
—- Čujemo, aa je poklicanih nekaj sodnih uradnikov v Gorico v službovanje !
Gradba kraškega vodovoda odgođena C. kr. primorsko namestni-štvo je izdalo naslednji oglas: »Z ozirom na obstoječe izredne razmere se odgaja rok za začetek gradbe vodovoda v svrho preskrbovanja kraške planote Divača - Komen z vodo do 1. aprila 1916. L, oni za izvršitev gradbe pa do 31. marca 1918. — Postojna, 26. julija 1915.
Umri Je Peter Bedoni, računski uradnik pri goriškem gozdarsem in domenskem ravnateljstvu.
Javno državnemu pravdnlštvu ovaden trgovec v Trstu. »Lavorato-re« ovaja lavno državnemu pravd-ništvu trgovca Rudolfa Godniča v »lici Sv. Ivana, da je prodal 31. julija sladkor po 1 K 12 vinarjev, do-čim ie cena po aprovizacijski komisiji določena na 94 vinarjev. Pod ovadbo sta podpisana Avgust Jurje-vič in Terezija Sirk.
VeOk požar t Trstu. Kakor smo poročali, je nastal minuli teden v papirnici ip graflCnem zavodu Modiano y Trstu velik požar. Sosednje hiše so morali izprazniti. Trgovske knjige hi blagajno; ▼ kateri Je bilo 20.000 kron, so rešili. Škode Je kakih 900 •tisoč kron. Ker Je začela tovarna na /več krajfli goreti, ni dvoma, da Je bila nalalč zažgana. Zaprli to dva 'nočna čuvaja te tovarne, ker sta ha sumu, da sla nšgala, V noririalnih
(fe$ih te MkLA toSMUi »Jmr»Unih
V Pultu se morajo nanovo izkazati, da so založeni z živili za 6 mesecev oni, ki so ostali v mestu na podlagi legitimacije glede šestmesečne preskrbe. Poveljstvo vojne , luke se o tem prepričuje in kdor se ne bo mogel izkazati, izgubi legitimacijo. — Aprovizacijska komisija ima na razpolago precej vina - opo-lo, terana in belega vina za civilno prebivalstvo in potem za kramarje.
Mesto Reka je naročilo pri nekem dunajskem juvelirju srebrno z zlatom obilo plaketo, prestavljajočo avstrijsko - ogrski aeroplan v zraku in pod njim padajočo »Citta di Ferrara« v ognju. Mesto je hotelo podati plaketo linijskemu poročniku Klasingu v znak hvaležnosti za njegov pogumni čin. Plaketa je bila oddana dne 6. julija na Dunaju na poŠti, ali na potu do Reke se je ta pošilja-tev izgubila. Poštna uprava poizveduje že teden dni na celi progi Dunaj - Reka, poizvedeti pa ni mogla še nič.
Za naše ranjene vojake.
Deželno in gospejno pomožno društvo »Rdečega križa« v Ljubljani razglaša naslednja dva
Poziva.
Pri tukajšnjih bolnišnicah obstoja nujna potreba po kuhanem sadju za naše vrle ranjene vojnike.
Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa v Ljubljani se obrača torej na vedno izkazano požrtvovalnost patrijotičnega prebivalstva s prošnjo, da se mu dopošlje v ta plemeniti namen po možnosti mnogo (sirovega ali že vkuhanega) sadja. Tudi že poškodovano, takozvano odpalo sadje se da dobro porabiti in se hvaležno sprejme.
Takšna darila naj se oddajejo v skladišču cesarja Franca Jožefa azilu v Ljubljani.
Na glavnem kolodvoru v Ljubljani ustanovljena pomožna in okrep-čevalna postaja Rdečega križa si je stavila nalogo, ranjenim vojakom, ki se nahajajo na prevozu v bolnišnice, postre*či z raznimi okrepčili, da se jim napore dolge vožnje po možnosti olajša in se jim tako poda mal dokaz hvaležnosti za junaško hranitev domače zemlje.
Da se ta plemeniti namen v potrebnem obsegu doseže, se obrača gori imenovano društvo na trgov-stvo in prebivalstvo Kranjske z nujno prošnjo, podpirati ga po najboljših moč2h v njegovem delu ljubezni z darili v naturalijah, zlasti s kavo, čajem, sladkorjem, rumom in čokolado.
Darila omenjene vrste naj se j oddajajo pri pomožni in okrepčeval-ni postaji Rdečega križa, južni kolodvor, tovorno skladišče II., ali pa pri deželni vladi, Erjavčeva cesta I. nadstropje.
Dnevne vesti.
— Zahvala nadvojvode Evgena deželnemu odboru. Izvršujoč sklep deželnega odbora je deželni glavar dr. Šušteršič izrekel brzojavno vrhovnemu poveljniku južnozapadne fronte Nj. c. in kr. Visokosti general-oberstu nadvojvodi Evgenu in junaški armadi najvdanejo zahvalo in občudovanje naše ožje domovine za zmagovito obrambo kranjske dežele zoper verolomnega sovražnika. Na to je došla deželnemu glavarju sledeča brzojavka: Za patriotični pojav, naklonjen meni in podložnim mi četam, izrekam, radostno ganjen, najtoplejšo zahvalo. — Nadvojvoda Ev-gen. — Izvršujoč isti sklep, se je podal deželni glavar dr. Šušteršič k poveljniku ob Soči se zmagoslavne armade, generalu inftanterije Svetozar pl. Boroeviču, in mu ustmeno predložil izraz hvaležnosti in občudovanja naše ožje domovine.
— Zahvala. Njegova ekscelenca gospod armadni poveljnik Svetozar pl. Boroevič blagovolil je name nasloviti sledeče pismo: »Z bojnega polja, dne 28. julija 1915. Prebivalstvo ljubljansko je na Vaš poziv darovalo 7000 vreč za naše ob Soči vojskujoče se čete. Za ta novi dokaz patriotskega mišljenja ter dejanskega sodelovanja ljubljanskega prebivalstva pri obrambi domovine dovoljujem si imenom svojih čet izreči najtoplejo zahvalo in prosim, da o tej zahvali blagovolite obvestiti vse darovalce.« — Izvršuje ta nalog izrekam tudi s svoje strani iskreno zahvalo vsem darovalcem s ponovno prošnjo, da vsega prebivalstva našega mesta, naj tudi v bodoče vsak-čas in pri vsaki priliki po vseh svojih močeh pomaga, da se našim junaškim četam Čimpreje posreči zavrat-nega sovražnika vreči zmagoslavno nazaj daleč od meje naše domovine.
I — Zaami dr. Ivan Tavčar
— Bitka ob Soči. »Baseler Nachrichten« prijavljajo po poročilu nekega italijanskega nosilca ranjencev zanimive podatke o drugi bitki ob Soči. Ta nosilec je rekel, da je bilo kakih 5000 ranjencev. Na transportu je umrlo razmeroma mnogo težko ranjenih vojakov. Vjetih je mnogo italijanskih oficirjev, tudi višjih. Popolni izkaz bo šele sredi avgusta izdan. Italijanski oficirji so pravili, da so imeli v tej bitki na razpolaganje 600 večjih in manjših topov.
— Na Komenski planoti. Piše se nam iz Komna: Dne 23. julija je naša artiljerija streljala na italijanski aeroplan, ki je plul nad Komensko planoto. Aeroplan je bil v »živo« zadet ter je goreč padel na tla in bil vjet. V aeroplanu nahajajoča letalca sta zgorela in ostalo je le Črnooka-jeno okostje. 2e nad teden dni traja ljuta bitka ob meji. Semkaj so naši pripeljali več sto vjetih Italijanov. Večinoma izražajo svojo nevoljo zaradi vojne, češ, da je neopravičena, omenivši »Salandra - maledetto«. Vjetniki pravijo, da so kot zidarji in delavci dobro živeli v Avstriji. Mnogi govore tudi slovensko in nemško. Med našimi ranjenci se nahaja tudi Al. Selinšek, učitelj pri Sv. Barbari v Halozah na Štajerskem. Zakopala ga je italijanska granata živega, a rešili so ga in ga semkaj poslali, od tod pa v Ljubljano. Okreval bo kmalu.
— Pc^op italijanske vojne ladje »Giuseppe Garibaldi«. Prijatelj našega lista nam piše: Pošiljam vam v spomin drobec potopljene italijanske vojne ladje »Giuseppe Garibaldi«. Naša stotnija tabori v G . . . Naš bataljon sestoji večinoma iz samih Dalmatincev, izvzemši mene, ki sem Slovenec, nekaj Čehov in nekaj Nemcev. Bilo je v nedeljo, 18. julija, ob 3. uri 55 minut zjutraj, ko sem še trdno spal; kar me pride budit službujoči vojak: »Gospodine feldwebel, auf, Taluanac puca!« Čul sem posamezne strele z morja, v taboru je bilo vse vojaštvo na nogah in veselo je klicalo: «Hajdimo sada — Ta-lijanac če izkrcati — kušati če svoju vojsku kazati — vidit će, što znadu Dalmatinci — došao je Pijemontez kušati, kakove imamo puške!« itd. Vse je bilo navdušeno, vsi smo nestrpno čakali, kdaj pride povelje, zasesti naše pozicije. Da vidim Italijane, šel sem brzo na visočino k morju. Bil je grozotnokrasen prizor. Sovražne ladje so bruhale iz vsakovrstnih topov granate na našo železnico. Granate so kakor toča letele nad nami, a zadevale so le v pečine. Železnice niso zadeli niti z enim strelom. Zdelo se je, kakor da hočejo vse skalnato gorovje porušiti. Porabili so silno mnogo municije brez najmanjše škode. Ob 4. uri 25 minut sem čul strahovito detonacijo. Ena sovražnik ladij se je nagnila na stran in se parkrat zazibala. Izbruhnil je plamen in ladja se je začela potapljati. Mornarji so kričaje plavali po morju. Ko so druge ladje zapazile, da je »Giuseppe Garibaldi« izgubljen, so začele iz vseh topov kar brezmiselno in ne da bi videli naše podmorske čolne »Schnellfeuer« streljati po morju. Še danes (27. julija) plava po morju vse polno drobcev ladje in drugih stvari, izmed potopljenih mornarjev smo našli samo enega. Srčne pozdrave vsem rojakom! — Karel M a k o v e c.
— General kavalerije Emil vitez Ziegler, komi poveljnik, je 1. avgusta umrl za kolero. Tako pri njegovem štabu kakor pri njegovem koru se ni zgodil ne en slučaj kolere, vzlic temu, da se je med civilnim prebivalstvom dotičnega ozemlja več slučajev kolere primerilo. General Ziegler je bil edini oficir celega svojega štaba, ki se ni dal cepiti proti koleri.
— Junaške smrti je padel dne 26. rožnika t. I. na severnem bojišču 'črnovojnik Florijan R a j h, brat gg. odvetnikov dr. Jakoba in dr. Štefana Rajha, ki sta tudi oba pod orožjem. Slava padlemu junaku!
— Umrl je na koleri, dne 25. m. m. na severnem bojišču orožniški ritmojster Hadwinger in je pokopan v Haliczu. Pokojnik je služil tudi pri ljubljanskem orožniškem poveljstvu.
— Iz ruskega vjetništva se je oglasil pravnik Anton Dužnik iz Trsta, rezervni kadet pri 3. marš-bataljonu 97. pešpolka. Nahaja se v Tarnbovu. Vsem znancem v beli Ljubljani pošilja sr*čne pozdrave.
— V ruskem vojnem vjetništvu se nahaja sodnik pri ljubljanskem c. kr. okrajnem sodišču Anton KaJ-fež. Oglasil se je iz Moskve, ter piše, da je bil ranjen v nogo, da pa je že okreval.
— Iz vojnega vjetništva. Anton Švigelj je sporočil svojemu bratu Jožetu* da se nahaja živ in zdrav v daljni ruski deželi, od koder mu pošilja srčne pozdrave. — France Vo-dopivec se Je zglasil svoji sestri Marili omoženi Sotler na Gori Sv. Lr>
renca pri Krškem, m piše, da se nahaja daleč v Sibiriji v mestu Tomsku ki leži na sibirski železnici. — Iz vojnega vjetništva v permski gub er ni j i se je zglasil po daljšem mučnem molku Jože Gartner svoji materi Katarini, ki živi v vasi Torki hišna št.
I, pošta Sorica na Gorenjskem. Piše, da je še med živimi in zdrav, in da bo prišel domov, ko bo vojske konec. Od samega veselja so materi silile solze v oči, ko je brala sinovo sporočilo, da je še živ, saj se je splošno mislilo,da je našel Jože svoj grob v Galiciji. — Makso Gostič je sporočil svojcem, ki bivajo v Prvojah pri Lukovici, da je še živ, a vjet na Ruskem. Dotična dopisnica, datirana z dne 24. decembra t. 1. v Rusiji, je prišla v Prvoje po preteku — sedem mesecev, namreč 24. julija. — Anton Štaver se je oglasil svojcem, ki bivajo v Kleniku hišna št. 42 pri Št. Petru na Krasu. Piše, da je vojni vjetnik daleč v ruski deželi, od koder pošilja vsem vkup prisrčne pozdrave. — Rudolf Oswald se je naznanil svojcem v Novem mestu, da biva kakor vojni vjetnik v glavnem mestu neizmerne ruske dežele v Pe-trogradu. Dopisnico, napisano v re-čenem mestu dne 26. sušca, so prejeli njegovi ljudje po preteku več mesecev. Koliko žalosti in skrbi bi bilo njegovim domačim prihranjenih, da je prišlo preveselo poročilo par mesecev prej. — J. *2ust se je oglasil svojcem iz bolnice na Ruskem. Piše sestri Marijanici, vas Vrh hišna štev.
II, pošta Rovte pri Logatcu in pošilja prisrčne pozdrave očetu, materi, prijateljem in znancem. — Primorski Slovenec Anton.Marcola ie sporočil, da se nahaja v vojnem vjetništvu v mestu Penzi sredi evropske Rusije.
— Blaž Škarabot, oženjen v Kanalu na Primorskem, piše da se nahaja v meshi Taškentu z več Slovenci vred v vojnem vjetništvu. Zame je dobro,
— piše — samo vročina nam nekoliko škoduje, ali sile ni. — France Štravs se je oglasil iz Samarkanda. Piše bratu Blažu, ki biva v Cerknem na Primorskem: . . . jaz sem tukaj, kakor vojni vjetnik v daljni Aziji. Kadar bo vojska končana, se bomo še videli. — France Zidanek se je zglasil iz Rjazana, kjer se nahaja v bolnici. Njegovi ljudje bivajo v 2le-beh hišna štev. 12, pošta Št. Peter pri Novem mestu. — Lorenc Sotler je sporočil svojemu prijatelju Antonu Vidmarju, da je bil 19. junija vjet in odveden čez neizmerne ruske ravnine v vojno vjetništvo, od koder se bo ves vesel vrnil domov, ko bode zopet mir med cesarji.
— Značilen slučaj. V vojnem času je povse naravno, da se ljudje mo!čno zanimajo, kako je življenje v sovražnih državah, kako ljudje žive in kako je sploh razpoloženje. Pri nas se mnogo piše o razpoloženju v državah entente, v listih entente pa najbrž zopet o nas. V časih, ko so direktne poizvedbe popolnoma nemogoče in ni nobene kontrole, so take stvari prav lahko fabricirali. Kako se to časih zgodi, priča slučaj falira-nega trgovskega agenta Franca En-keja, ki ga je sodišče v Draždanih na Nemškem obsodilo na dve leti ječe, 300 mark globe in petletno izgubo državljanskih pravic. Ta mož je priobčeval zelo interesantna poročila o vojni s Turčijo. Lepo je popisal, kako se v Egiptu pripravlja revolucija, kako so bili Angleži pri Suecu tepeni, kako se vnema moha-medanski svet za versko vojno in druge take stvari. Franc Enke je seveda rekel, da je pribežal iz Egipta domov in vse na lastne oči videl. Toda, prišlo je na dan, da Enke takrat, ko so ga doma pogrešali, ni bil v Egiptu, ampak v domači kaznilnici in da so vsa njegova poročila izmišljena. Zato je bil obsojen. Mili bože,
— koliko je še takih ljudi, ki poročajo na las natančno, kako je v Rimu in v Parizu, v Londonu in v Moskvi, pa le po tem, kar se jim je
— sanjalo.
— Z gališkega bojišča nam pišejo: Vaš list, katerega vedno željno pričakujemo in vse Ljubljančane pozdravljamo slovenski fantje iz ljubljanske okolice. Bog živi narod! Ivan Habjan, Klanjšček, Kunstel, Šuštar-čič, Jos. Flis, Paliska, Šušmel.
— Kdo ve kaj, kje se nahaja družina Drnovšček Alojzije hišna št. 66 iz Vrtač, občina Auhovo na Goriškem. Prosim obvestilo na naslov: Ignac Drnovšček, k. k. Land. Feld-kan. Div. 22 III. Bat., vojna pošta 220.
— Kdo ka] ve? Joso Kamuščič iz Kožbane v Brdih išče obitelj Justine in Jankota Rejc iz Grahovega na Tolminskem. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov: Joso Kamuščič, Gorica, Via Ponte Isonzo 7.
— Dr. Scheiner, starosta češke Sokolske zveze, se nahaja, kakor poročajo češki listi, še vedno na Dunaju, kjer ie v zadnjih dneh precej Jmdo zbolel.
— Požrtvovalnost naših deklet. Pile. se nam; Cital sem v časopisih
o vrlih goriških Slovenkah, kako prinašajo živila, municijo in druge potrebne stvari našim vojakom. Povsod pa dekleta ne morejo neposredno v vojni pomagati, pač pa skušajo na drug način pomagati do zmage. V nedeljo 18. julija so priredila sevniška dekleta podružnice družbe' sv. Cirila in Metoda igro za naše vojake, ki se je zelo dobro obnesla. Igralo je 13 deklet in sicer dvakrat, jako lepo in dobro. Bodi vsem izrečeno toplo priznanje.
—• Privijanje cen. V zadnjem času se je po časopisju, pa tudi drugod opetovano priporočalo kmečkemu prebivalstvu, naj zato, da se izogne preganjanju radi privijanja cen, za svoje izdelke sploh ne zahteva nobene cene, temver naj kupca samo vpraša, kako ceno je voljan plačati, in naj kupčije ne sklene, ako mu po-nujana cena ni povšeč. Tudi tako postopanje prodajalca, ki blaga ne proda preje, dokler se mu ne ponudi čezmerna cena, ki jo ima v mislih, stori čin prestopka privijanja cen, ter je bilo že mnogo ljudi, ki so tako postopali pri prodajanju, občutno kaznovanih, ne samo z denarjem, temveč tudi z zaporom. Pa tudi tisti, ki iz-podbujajo na povedan način k privi-janju cen, so v nevarnosti, da jih bo kazensko sodišče zasledovalo in da bodo posebno takrat strogo kaznovani, če se obračajo s svojimi nasveti do širših krogov v tiskovinah, okrožnicah ali na zborovanjih. Svariti je treba prav resno, naj se taki nasveti ne dajejo ali ubogajo.
— Dražile! živil. Proti krščansko - socijalni Grosseinkanfsgesell-schaft na Dunaju — to je zadruga, ki na debelo kupuje in prodaja živila — se je začela sodnijska preiskava zaradi oderuštva pri živilih.
— Pozor! Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec julij je zanesljivo vposlati do dne 3. avgusta mestnemu magistratu (Mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Oni obrati, katerim so vprašalne pole že pošle, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu.
— Nove cigarete. Tobačna režija ie pridela s 1. avgustom prodajati nove cigarete »Divia«, ki so iste kakovosti kakor »Mirjam«, pa imajo nastavek. Cena nove cigarete je 5 vinarjev.
— Srebrno poroko, petindvajset-letnico svojega službovanja kot odvetniški in notarski uradnik ter desetletnico kot vodja pisarne g. dr. M. Pirca v Ljubljani, praznuje dne 3. avgusta t. 1. tukajšnji lastnik in ravnatelj oblastveno dovoljenega učnega zavoda, gospod Josip Cristof. — Jubilantu in njegovi soprogi, ki imata Štiri sinove v vojni službi, kličemo: Na mnogo leta!
Letno poročilo gimnazije v Kranju oziroma Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Joseph Gvmnasiums in Krainburg fttr das Schuljahr 1914/15 je izšlo ter obsega 1. Slavnostni govor ob 661etnici cesarjevega vladanja od profesorja Maksa Pirnata, 2. Šestero sintetičnih dokazov kombiniranega Boyle - Mariotte - Gay - Lussacovega z a-kona od prof. dr. Simona Dolarja in 3. Schulnachrichten. Na kranjski gimnaziji je bilo 1. 1914/15 nastavljenih 17 profesorjev in suplentov, od katerih pa se jih nahaja ob zaključku šolskega leta 7 v aktivni vojaški službi. Število dijakov je znašalo začetkom leta 281 + 26, za 9 manj kakor leta 1913/14, v vojaško službo pa jih je odšlo tekom leta: iz III. razreda: 1, iz V. razreda 10, iz VI. 9, iz VII. 22 in iz VIII. 8. Zakaj so ravno šolska naznanila, ki so vendar tudi namenjena staršem po večini nemščine nezmožnim, tiskana v nemškem jeziku, nt moremo razumeti.
Umrl je v Zagorju ob Savi v soboto gospod Ivan M ti 11 e r st, posestnik in trgovec v starosti 72 letj Pokojnik je bil poglavar veleugledne družine in si je za zagorsko oblino pridobil posebne zasluge, zaradi katerih je bil izvoljen za častnega občana. Bodi mu prijazen spomin!
Železniška nesreča na Zidanem mostu se je dogodila v soboto. Trčila sta dva vlaka. Škode ni skoro nobene. Poškodovan ni bil nihče.
Maribor. (Čudno pojmova« nje ekonomije.) Pred par leti je kupilo tukajšnje društvo »Marbur-gerhiitte« na pol pota proti »Roški koči« in »Vili Planinki« od posestnice Kop, vdove z dvema sinovoma, kos zemljišča, da si postavi tam zgoraj planinsko, turistovsko kočo. Posest-nica Kop je kljub ugovarjanja svojih sosedov prodala potrebno parcelo, menda za skupno ceno 9 ali 10.000 K. Pripomnimo še, da si je sezidala na svoji sosednji parceli svojo novo domovje. Ker so ji končno sosedi vendar še ugovarjali in je bila skoro na tem. da se v zadnjem trenotku skesa, ji je omenjeno društvo ponudilo še par izjemnih ugodnosti, med drugimi, da ji pusti novo poslopje pokriti z »Eternit« opeko na društvene stroške, da Ji plača skozi
174. štev._
5 let vsako leto še povrh kupnine po 50 K, torej skupaj 250 K in, da dobi ona kakor tudi oba njena sina vsak novo obleko (Čudno, da ne tudi —s zlato uro.). Posestnica se je končno iala pregovoriti Ko je bila novo poslopje postavila, pa od nikoder ni bi-:o »Eternita«. Še le na grožnje s tožbo, je društvo res naročilo strešno opeko pri založniku Bluinu, a ne na svoje stroške, pač pa na račun po-sestnice Kop, ki se je pa o tem pravočasno informirala in opeko vrnila. Sedaj pa je zahteval založnik Bluni 350 K za dostavi te v opeke in društvo je od Kopove zahtevalo, da ona še to plača ter grozilo s tožbo, česar pa se žena ni vstrašila. Seveda tudi ni dobila ne ona niti ne sinova obljubljene obleke. Sedaj pa bi bila morala dobiti Kopova 1. maja prvi obrok po 50 K. Ko je šla k pravne::*u zastopniku društva, pa jo je ta izkomplimen-tiraL Še le sedaj si je žena prečitala kupno pogodbo in videla, da manjka ravno teh 250 K v kupni pogodbi. Seveda se bo morala tudi zanje obrisati, kakor se je morala za opeko in obleko, kajti težko, da bi ji kaj pomagalo pričevanje četverih svedo-kov. Kupno pogodbo je bila podpisala že pred dvema letoma in kupno pogodbo ji je bil prebral pred podpisom odbornik imenovanega društva, H. Sachs v pričo drugih prič. Treba, da požre kislo jabolko.
Hmelj. Hmeljarsko društvo v Žalcu javi, da se bode obče obiranje hmelja letos pričelo že dne 9. avgusta. Obiravci se vozijo na južni železnici in sicer od Brežic oziroma Zagorja via Zidani most, Celje, Maribor, Marenberk na podlagi legitimacijskih listov, ki se dobe pri občinskih zasto-pih ali pri hmeljarskem društvu v Žalcu, s polovično karto (50%). Za popolno, vsestransko varstvo obiravcev bodo pristojne oblasti skrbele. Žalski hmeljarji so sklenili, da bodo letos plačevalci po 18 v od škafa in da bodo dajali obirav-cem trikrat na dan toplo hrano. — Društveno vodstvo.
Belo pecivo v Zagrebu. Od 3. avgusta naprej smejo peči zagrebški peki mesto dosedanjega »vojnega* kruha bel pšenični kruh. Tudi se bodo od tega dne dobivale pri pekih žemlje in drugo drobno belo pecivo. V petek izdana banska naredba določa, da se sme prodajati moka v Zagrebu po sledečih maksimalnih cenah: „nu-lerca* 78 K, pšenična krušna 42 K 24 v, ržena 42 K 24 v za 100 kg.
»Ideal«. Vidi se danes zadnjič našega zm agovalca generala Boroeviča in še druge senzacionalne vojne aktualnosti. Igra se tudi velika družbena drama v 4 dejanjih „Raztrgane verige". V tej drami nastopi priljubljena, prekrasna igralka Andra Fern. Vrši se tudi krasni naravni posnetek „Katalonska morska obal". Dalje se vrši prekrasni Trikfilm „Marija in dvoje njenih častilcev" pa tudi izborna burka „O te miši" pride samo še danes k pogledu. Jutri novi program v katerem pride velika sen-zacijonalna drama v 4 dejanjih v poštev.
V mestni klavnici so zaklali od 18. do 25. julija 105 volov, 7 bikov, 36 krav, 133 prašičev, 103 teleta, 302 koštruna in 6 kozličev. Vpeljali pa so 72 kg mesa in 62 zaklanih telet.
Meteor, mesečni pregled. Mi-noli mesec mali srpan ali julij je bil prav topel in zadosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 15*9°, ob dveh popoldne 24*4°, ob devetih zvečer 18'6°, tako da znaša srednja zračna toplina tega meseca 19*7°, jednako z normalom; največ, namreč 31*1° je kazal toplomer dne 8., najmanj, namreč 9*Oo dne 20. —-Opazovanja na tlakomeru dado 735*1 milim, kot srednji začni pritisk tega meseca, za 0*8 mm pod normalom; najvišje, namreč do 740*5 je prišlo dne 29. zjutraj, namreč do 728*3 dne 14. opoldne. — Mokrih dni bilo je 11. padlo je pa vsega skupaj 133*8 mm dežja, največ, namreč 30*4 dne 24. — Vreme je bilo zelo ugodno, brez izgredov, držeč se z mirom srednje poti. Vročina ni nikoli dolgo trajala, kajti ob pravem času je prihajal dež ter prinašal prijeten hlad, le okoli ščipa dne 26. je nekoliko več deževalo. Tudi precej močni vetrovi iz raznih stranij, najčešče iz juga, so vročino olajšavah. Zračni pritisk se je držal ozkih mej, do stalnega visokega stanja tudi takrat ni prišlo, kakor tudi ne v prejšnjih mesecih. Neviht je bilo 5, izmed katerih 2 v okolici; hitro bežeča soparna megla je nastopila dne 28. zjutraj.
Izgubila je neka dama v soboto okolo petih popoldne v Prešernovi ulici čez Frančiškanski most pet bankovcev po 20 kron. Pošteni najditelj jih naj proti nagradi odda v uredništvu našega lista.
Spominjajte se
.«Ril@če^a križa81-
Književnost
— Dragan Šanda: Lepa Vida.
Tragedija. V lastni nakladi. Cena 3 krone. V sedanjih časih, ko je toliko nujnega gradiva, da ga ne moremo zmagati — gradiva za sedem in osem strani namreč ni mogoče spraviti na tri aH štiri strani — in ko počivajo muze, je pač naravno, da ne moremo posvetiti literarnim delom posebne pozornosti. Omejujemo se torej na to, da opozarjamo občinstvo na to novo knjigo, ki se naroča naravnost pri pisatelju. Naslov: Dr. Dragan Šanda — Brod, Slavonija. Literatom, ki se za delo zanimajo — in izvirna tragedija pač zasluži vso pozornost — je knjiga brezplačno na razpolaganje, če se pismeno obrnejo do avtorja.
Razne stvori.
8 Pred letom dni. 31. julija. Splošna mobilizacija v Avstriji. — Splošna mobilizacija v Rusiji. — Nemški cesar proklamira popoldan za Nemčijo „stanje vojne nevarnosti". — Italija izjavlja, da ostane nevtralna. — Ponovni spopadi med avstrijtskimi obmejnimi stražami in srbskimi četami. 1. avgusta. Nemški veleposlanik izjavi ruski vladi: Rusija naj takoj ustavi mobilizacijo in poda tekom 12 ur tozadevno obvezno izjavo. — Splošna mobilizacija na Nemškem. Sklicanje nemškega parlamenta na 4. avgust. Ob pol 8. uri zvečer nemška vojna napoved Rusiji. — Mobilizacija na Francoskem in v Belgiji. — Umor Jau-resa v Parizu. — 2. avgusta: Francoski letalci pri Nurnbergu. Proklamiranje obsednega stanja v Franciji. — Mobilizacija v Švici. — Delna mobilizacija v Italiji.
* Kolera v Romuniji. V raznih romunskih krajih je izbruhnila kolera. Smatrajo, da so jo prinesli ruski de-zerterji.
* Mati načelnika našega generalnega štaba Barbara Conrad von Hotzendori je nevarno obolela. Gospa Conradova je že 81 let stara. Zdravniki se boje, da je njeno stanje brezupno.
* Ruski premog na Dunaju. Dunajska občina je sklenila z vojaško upravo zasedenega rusko - poljskega ozemlja pogodbo o dobavi premoga iz dombrowaškega rudokopa. Vsak dan bo prihajalo na Dunaj 40 do 50 vagonov ruskega premoga.
* Ponesrečena vojaška letalca. Iz Sofije poročajo, da je vojaški letalni stroj 28. julija dopoldne krožil nad mestom potem pa vsled poškodbe na motorju padel na tla. Oba letalca, dva poročnika, sta se ubila.
* Nove liturgične knjige za ru-sinsko grško - katoliško cerkev na Ogrskem. Pod predsedstvom nadškofa dr. Csernocha se je sestala ogrska škofovska komisija, ki nadzoruje natis novih liturgičnih knjig za ogrske Rusine. Grško - katoliška cerkev se poslužuje kakor znano sta-roslovanske liturgije in njene knjige so tiskane v cirilici. To dejstvo je pospeševalo, kakor pravijo ogrski listi, med ogrskimi Rusini rusofilsko agitacijo, za to bo sedaj cirilica odpravljena in nadomeščena z latinico.
* Angleške sanje. Angleški list »Financial News« piše, kakor poročajo »M. N. N.«: »Nemčija je posredovanjem Združenih držav ponudila svojim nasprotnicam mir, ker je gospodarsko povsem izkrvavela. Paro-brodna druž a Hamburg - Amerika in državna banka sta bankerotni. Hamburg je pretrgal vse vezi s »potsdamsko družbo< in ne pošilja nobenih vojakov več na fronto. Še resnejši je položaj na Bavarskem, kjer je treba najobupnejšega napora najboljših nemških diplomatov, da se Bavarska ne odtrga od Nemčije.« — Nemški listi se po pravici norca delajo iz tega poročila, ki ga navajajo kot dokaz, kake gorostasne izmišljotine rabijo že Angleži, da bi med ljudstvom, ohranili dobro razpoloženje in nalovili kaj ljudi za armado.
* Framazoni. Od merodajne strani se je pojasnilo, da so prostozidarske lože. Te so zdaj izdale poseb-v največji meri krive sedanje vojne, da so preparirale javno mnenje po svetu proti Avstriji in Nemčiji in da bi pod pretvezo, da se bore za svobodo in pravičnost, radi podrli Avstrijo in Nemčijo. Znano je, da imajo tudi na Nemškem svoje prostozidarske lože. To so zdaj izdale posebno izjavo, v kateri poudarjajo, da zahtevajo od vsakega svojega člana prisego zvestosti do države, da so bili največji nemški državniki in vojskovodje člani Nemških lož in da sta bila tudi oba prva nemška cesarja člana lože. — Temu pripominjajo nemški listi, da je sicer to vse resnično, da pa nemše prostozidarske lože sploh niso resne družbe, nego le nekaka gostilniška omizja, družbe, ki spominjajo na »Šlarafije«, ki niti ne vedo ne, kaj počenjajo italijanski, francoski in angleški framazoni.
Gospodarstvo.
Nabirajte perutninsko pičo za bodočo Y zimo!
Nihče ne more vedeti, kako dolgo bo trajala vojna, eno je gotovo, da moramo novo žito za ljudi hraniti, naj pride kar hoče. Izkušnje preteče-nega leta naj so nam nauk, da moramo za zimo kolikor mogoče zgodaj poskrbeti. Od glavnih krmil za perutnino, t. j. od žita ne pričakujmo preveč, ker so pridelki letošnje žetve zaplenjeni, njih razdelitev bo urejena kakor zahteva človeška poraba. Priporoča se torej zbirati nadomestna krmila, ki smo se jih naučili šeie v vojnem času popolnoma izkoriščati in ki jih je še sedaj dovolj dobiti po nizkih cenah ali celo zastonj. Taka krmila so predvsem razna zele-njad, ki more posušena in zdrobljena (kot rezanica ali moka) in pozimi poparjena kolikor toliko nadomestiti otrobe in žitni zdrob. Taka zelena piča je seno, vse vrste detelje, zlasti domača detelja, bela detelja, rumena deteljica, lucerna (nemška detelja) esparjeta, seradela itd. Taka posušena zelenjad največ učinkuje s svojo veliko vsebino redilnih soli in dišečih snovi enako, kakor pri sveži ze-lenjadi, katere soli in snovi čistijo kri, jo ugodno sestavljajo in so za to izredno zdrava. Ta sušena krmila imajo v sebi toliko beljakovine in tol-ščobe kakor žito, izvzemši ovsa in turščice, so pa seveda veliko ceneja. To velja tudi od senenega droba. — Razen tega se dobi, če kje slučajno ni takih zelenih krmil, še marsikaterih drugih zelenih krmil, zastonj in sicer razne dobro porabne plevelne rastline, ki povsod rastejo na potih, ob mejah, na grobljah, puščah itd. Te rastline je priprosto izruvati ali po-rezati. jih posušiti kakor seno ter jih shraniti za zimo. Najbolje jih je kar zeleno s kako slamoreznico zrezati, potem na zraku in solcu razgrniti in ob deževnem vremenu pod kako streho na zračnem prostoru hraniti in večkrat obračati. Seveda se lahko te plevelne rastline tudi najprvo posuše in potem šele pred porabo raz-režejo ali zdrobijo.
V tem pogledu tvorijo izborno zimsko pičo za perutnino vse vrste kopriv, pirnica, regrat, kislica, ščav-jok. travniška dresna, vrtna lebeda, kurja črevca, kamniščnica, naresk, žegnani koren, gosja trava, kisla deteljica, dišeča rutica, vrbnica, kre-buljica, poljski kumin, mišji trn, kozja noga, pljučnik, brunelica, grenku-ljica. trpotec, marjetica, rman, lapuh, raznovrstni osati, divji regrat, ramšelj, poljska goršica. Enako kakor te plevejne rastline so dobre krmske primesi, ki jih ni podcenjevati, posušeno in zdrobljeno listje, ki se nabira še zeleno od meseca avg. najdlje do sredi meseca septembra od brez, bukev, češminja, ribeza, jagod, malin, šipka, belega trnja, jere-bike. Kdor s paznim očesom okoli hodi vidi veliko množino dragocene zelene krme, ki se navadno zametu-je, ki se pa v vojnem času vsekako mora nabirati, kajti potem niso več upravičene pritožbe o pomanjkanju piče in o previsokih cenah krmil. Na-daljna krma. ki ima isto vrednost kakor žito, sta želod in divji kostanj.
ki sta prav posebno vpoštevati, kjer jih je dobiti. Olušen želod in divji kostanj je več dni v vodi, ki se večkrat premenja, namakati, da se jima odvzame grenkoba, potem ju je dobro posušiti in pred porabo zdrobiti. Za eno kokoš popolnoma zadostuje namesto žita na dan 30 gramov tega zdroba. Končno je skrbno paziti na vse odpadke iz vrta in iz kuhinje in je vse, kar se ne da takoj pokrmiti malim živalim, posušiti, kajti posušeni kuhinjski odpadki od zelenjadi (ravno tako kosti, ostanki mesa, kože, jajčne lupine itd.) so izborno krmilo, ki se posušeno in hranjeno v zračnih prostorih dolgo drži. Kdor torej pridno nabira pičo za perutnino more le sebi in splošnemu blagru koristiti in mu ne bo treba tožiti o pomanjkanju krme ter mu ne bo treba iz tega vzroka perutnino zaklati, kar se je, žal, vsled nevednosti lansko leto godilo.
Darila.
Darila „Rdečemu križu". Koll-mann Franc, veletrgovec 3000 K; uradniki poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, začasno v Ljubljani 300 K; Rudolf grof Hohenwart v Trstu 200 K; dr. O. Schossberger, u. a. stavbni inženir v Žerevnici 100 K, gorski etapni trenski vlak štev. 13 80 kron; gorski trenski vlak 13 80 K; gorska etapna skupina št. 13 150 K; Franc Miklič 50 K; župnija Stara Oselica 40 K; Elza pl. Petrovan, soproga polkovnika 30 K; Jaklitsch Jožefa v Gornjem Lovšinu 25 K; Peter vitez Grasselli 20 K; Hanikam Marija 2 K; Franc Burger od sodne poravnave 30 K; Marija Mrhar na Jezici 2 K; Franc Tome 2 K; Marija Mrhar v Klečah 1 K; neimenovan v bojni črti iz stave 6 K; šolsko vodstvo na Viču zbirko 18 K 80 v; neimenovan 85 v; tretji civilni delavski oddelek g. polkovnika pl. Brunnerja 8 K; Franc Ksaver Steržaj, župnik v Koprivniku pri Ljubljani 10 K; zavod za rekonvalescente na Jesenicah 8 K; direkcija II. drž. gimnazije 7 K; okrajno sodišče v Senožečah U 48/1915 30 K; županstvo Raka 4 K 87 v; Ivan Kilar, finančni oficijal, dobiček iz državne loterije 10 K; Fr. Lukan v Rovtah pri Logatcu (po „Slov. Narodu") 10 K; Štefan Kral, potnik vzajemne zavarovalnice v Ljubljani 8 K; deželnovladni svetnik dr. Robert Praxmarer v spomin na junaško smrt kadeta Herberta Kar-nitsehniga 10 K; od mesečnih plač za julij: konzistorijalni svetnik prof. dr. Franc Perne 82 K 69 v; učno osobje I. drž. gimnazije 24 K 65 v; učno osobje drž., obrtne šole 61 K 50 v; učno osobje učiteljišča 40 K 74 v; konceptni uradniki finančne prokura-ture 15 K 90 v; poštni uslužbenci pri poštnem uradu Ljubljana I. 20 K 55 vin.; okrajni nadkomisar v pokoju Anton Klein za julij 2 K; Tonica Kračman in Zinka Fabjan, učiteljica v Št. Lenartu pri Laškem trgu za julij po 2 K, skupno 4 K; Marija Kune, zadeto srečko z 10 K XXI. državne loterije.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. julija: Juri Mility, pešec 46. pešpolka. — Aleksander Luli-čevič, pešec 3. bos. - herceg, pešpol-
Stran 5.
-■■
ka. — Štefan Grediček, vojaški voznik, vsi trije v rezervni vojaški bolnišnici, Zaloška cesta 2. — Jožefa Leskovec, žena pisarniškega sluge, 33 let, Opekarska cesta 38. — Josip Albreht, delavec, 30 let, Kmetijska ulica 211. — Nives Gruden, uradni-kova hči, 8 mesecev, Vožarski pot 3.
— Maks Schichl, četovodja domobranske havbične divizije št. 45. —■ Matija Grillhofer, deželni brambovec tridentinskega polka. — Pavel Oblak, črnovojnik pešpolka št. 101, vsi trije med transportom v bolnico. — Ivan Albertini, poddesetnik deželno-brambovskega polka Št. 1. v rezervni vojaški bolnici. — Ivan Hofmann, pešec honvedskega pešpolka št. 1. —■ Mihael David, pešec 60. pešpolka, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 30. julija: Gvidon Petek, sin poštnega asistenta,   16 mesecev.
— Andrej Kobal, strojnikov sin, 8 mesecev, oba v Streliški ulici 15. —■ Mihael Kossler, poddesetnik 3./8., 61. marstotnije. — Mustafa Ametan, pešec 1. bos. herc. pešpolka, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Marija Stopar, delavka v tobačni tovarni, 28 let, Kavškova cesta štev. 139.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Zahvala,
J^gubil sem včeraj na -tramvaju denarnico 3 večjo vrednostjo, katero sem vsled poštenosti gg. uslužbencem iramvaja dobil takoj na^aj. J> reketm p. n. osobju svojo iskreno sah* vaio.
J3 g u b i t g l j.
LiiiiskoiDMDo milo s konjKRom
Bergmanna & Ko., Dečin na Labi
je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo I Po 1 K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954
Meteorolosično poročilo.
ViSlo.i nad morjem 306*2
Sreda 1 tračni tlak 736
3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Su S 5 o S H- *—*	Vetrovi	Nebo
31/7 »i	2. pop. 9.2V.	734-5 7355	20-9 154	si. jjzah. brezvetr.	jasno del. oblač.
1/8	7. zj.	736-1	12-1	si. jvzh.	megla
31 *t	2.pop.| 735-3 9. zv. 7357		240 16*6	sr. jjzah. sr. jug	jasno brezoblaČ.
n 4>.	7. zj. i	7363	14-4	si. svzh.	n
Srednja temperatura sobote 16'5°, norm. 19-7, nedelje 17*6°, norm. 197°. Padavina v 24 urah 1-8 mm in 0-0 mm.
Potrtim srcem javljamo v^em sorodnikom in znancem pretužno vest o bridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta, brat?, svaka in strica, gospe da
Ivana Mflller
posestnika, trgovca, častnega občana i. t. d.
katerega je Vsemogočni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, odpoklical danes, dne 31. julija 1915, ob 6. uri popoldne, v 72. letu njegove starosti v boljšo bodočnost
Pogreb blagega nam nepozabnega se vrši v torek, dne 3. avgusta 1915, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče,
Maše zadušnice se bodo brale dne 1. in 8. avgusta v farni cerkvi v Zagorju.
Zagorje ob Savi, dne 31. julija 1915.
1854
Marila Mflller roj. Ivanettc, soproga. Ivan Mflller, trgovec, Viktor Mflller, kadetaspirant, sinova. Mlci Mankorc, Poldl Baberle, Pavla Badlura, Zinka Poelvaviek, Delčl Fistar, Bertica, Minči, hčere. Joa> Mabkovc, trgovec, AL Haberle, trgovec, Janko Badlura, asistent južne železnice, Janko PocJravftek, trgovec, Budolf Fistar, adjunkt južne železnice, zetje. Beti Mullerjeva roj. Podlesnlki
sinaha. Vnuki in vnukinje.
Kroj. pomočnika
in
1864
učenca
sprejme krojač IVAN MAGDI v Ljubljana, hotel Malic, II- nadstr.
Gospodična1
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, korespondence in strojepisja, iell vstopiti v primerno službo. Ponudbe na upravništvo »Slo-vensk. Naroda« pod „Slovenka 1858".
S/MATORIUM • EMONA
} L JUBL JrMSIA • komenskega ulica- <i
5EF-zDR^NK;preM^jC)R- FR. DERGANC
Sprejmeta se takoj
dve koBtorlstiiili
5 prakso, zmožni slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo take, ki so zmožne tudi hrvaščine. Ponudbe na npr. »Slov. Nar« pod „K- A. 1916/1793".
ttčo so dober
1857
krčmar
za mojo gostilno I. Bftokorsf.7 3sm| Dunaj in
s odar
&el vinsko trgovino v Kočevju. Ponudbe
A. Kajfež, Kočevje.
vsako z 3 oziroma 4 parket, sobami z balkonom, event. celo I. nadstropje z 7 do 8 sobami, kuhinjo, verando, kopalnico, shrambo, sobo za služkinjo, drvarnico, podstrešjem, lastnim deležem vrta in skupno pralnico aa oddalo i 1. novembrom t. L ali preje v najem, Več se izve istotam pri lastniku J. TBIBUĆ, na G'incah h. *L 37, ob Tr-iaskl driavnl cesti. 186
Prodajalka
izurjena  papirnate  stroke  M tako)
sprejme, istotam debi tako] službo
blagajni ča r k a.
Fr.l$HUJuMlono, Mestni trm
1859
■K
mEZNATO VINO $ KINO
kkanatja PICCOLhja t Ljubljani
Vrepla traloVmne .m
huja nav»efeno
množino železa.
kar je pri aJičnih
avtih malokdij.
1 steklenica 2 kroni.
1L
j l
3C
10.000 hektolitrov
graščinskega odbranega W I Fl 21 v poljubnih kakovostih prodaja
Albert  Z e r k o w i t z.  Nagykanizsa, Ogrsko.
L.
Zobni atelije
Leopold Weiss
Ljubljana, hotel Malic.
Uljudno naznanjam,  da SOBI S6 ZOpOt VTUll in
poslujem od 8.—12, dopoldne in od pol 2.—6. pop.
nstJi -•'■■na.'
Ravnokar došla
gentg btot
nmctniSkih in drugih vsakovrstnih
razglednic
IttMDHA KNJIGARNA
Prešernova ulica.
Rom trgovina
koles In motorleo.     Selenbursova ulica 6.
Zaloga svetovno znanih „HUMBER" ko.es, ,,PUCH" motorjev novega aiatema in posameznih delov po najnižjih oenah.
Priporočam se za cenjena naročila z vsem spoštovanjem
Fran Florjančič.
dNamiie
vseh vrst za urade, društva,trgovce itd.
tfnton Čeme,
graver in Izdelovatelj kafčnkovih štampilfj
Ljubljana. Solenburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
: TOlil:
JAGER
Ljubljana,
Židovska ita It. 5.
^redilskarija
najnovejših vzorcev
za
in bluze.
Teodor Kom
(poprej Henrik Kom)
ookTivalec strsli in klepar, fpeijalec strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta B. B.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbest-cementoim Skriljem (Eterait) patent Hatahek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
HiSna ii kuhinjska oprm Posfekijana posoda.
Poprave točno in ceno. ProraCnni brezplačno in pošt. prosto.
V
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
V
Vojaške in uradniške & uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
LMIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov In eolnonikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Odda so tako]
delavnica
1841
v najem
na Sr Petra nasipu št. B.
Sprejme so spreten ^26
m ■ e m        1 ti
vojaščine prost. Ponudbe pod „postni prodal štev. 100. LJubljana
i635   išfce so za november
z 2—3 sobami in pripadki za mirno stranko dveh oseb. Najraje v pritličju ali prvem nadstropju male hišice ob kraju mesta. Ponudbe pod november" na uprav. »Slovensk. Naroda«.
Saplm rabljeni dobro obranjen
acetvlenov aparat
žt 3 ali 4. 1855
A, Bersnfak, Zattčlna.
Stalna stranka išče mirno
stanovanje
z eno sobo kuhinjo in pritiklinami za
novembrom termin. Zarnikova ulica 9. II. nad. desno, Ljubljana.
Starejši trgovski
pemocnl*  
1829
1 steklenica 1 krono
odgovarja 10 limonam.
Lekarna Trniicczp,
zraven roiovža v Ljubljani.
galanterist event. manufakturist, kateri bi imel tudi veselje za izložbenega aranžerja so išče proti dobri mesečni plači. Ponudbe na O. BERNA TO VIG, Ljubljana.
Zanesljiva sliinja
Se takoj Sprejme na deželo k rod-b'ni s tremi otroci. Ponudbe pod „8ta-JersftO 1836"  na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1856
sprejme takoj 1811
dr. Florlfan KaikotreCj
odvetnik v Slovenski Bistrici.
V ponatisu je izšel
znameniti roman
AME
(Francoski spisal Pierre de Coutevafn.)
Naročila sprejema:
„Jfaro9ua knjigarna", fitifaljaita, prefsrnova ulica.
Cena d vem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto
3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s pošto 4 K 90 v.
Zaradi izrednih postnih razmer nI mogoče tega dela pošiljati na ogled In ie dobiva le proti vposlltatvi denar ta v naprej sil
pa po poštnem povzetju.
IffafbolJ zaolmta in nafboljšl slo*, ilasirovaal fedalk so 8
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivin slik z boflsč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski romani poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-niča, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K 10-—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
L|nbl|ana, Frančiškanska ulica IO I.
Ljubljansko skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5—6.
Prvi in največji zavod za Utlifortniratlje
storjenih behh, šeukovosivih in poljskozelenih uniform, platnenih in suknenih.
Čez 500 komadov plasČev in pelerin vseh barv od K 15'— naprej do najfinejše kakovosti. Posebne častniške in moitvene kape od K 2*90 naprej.
5000 storjenih moštvenih plasčev iz komisnega sukna
Ščuhovosivega.
Tudi največja izbera moške in damske konfekcije po znanih Čudovito nizkih cenah. 1843
00
3A
D10A