[zgledi za razgovore o Višinam« Izginjalo
Vedno manj upanja je, da bi komunisti pristali na razgovore o končanju vojne v Vietnamu. Rdečo gverilo vodi vodnik kitajskega krila v Hanoju.
SAIGON, J. Viet. — Odkar je predsednik Johnson letošnjo pomlad ponudil Hanoju “brezpogojne”' razgovore o končanju vojne v Vietnamu, je bilo nekaj časa precej upanja, da bo do njih res prišlo. Poročila iz Hanoja in iz Peipinga so namigovala, da bi bili razgovori možni, če bi bili na komunistični strani lahko zastopani tudi rdeči iz Južnega Vietnama. Združene države so to uradno v začetku odklanjale, nato pa so namignile, da to ne bi bila nepremagljiva ovira.
Rdeči so med tem še vedno gledali, če se bo kje pokazala kaka luknja, ki bo omogočila končno zmago brez razgovorov. Nekaj takega so videli v propagandi za umik ameriških oboroženih sil iz Vietnama na ameriških visokih šolah in v levičarskih krogih. Odločni nastop predsednika Johnsona in nove močne vojaške sile, ki jih je poslal v Južni Vietnam, rdečih še niso prepričale, da je Amerika odločena Južni Vietnam braniti tudi za ceno lastne krvi. Kitajski in severnovietnamski . časopisi so prinesli obširna poročila o agitaciji proti vojni v Vietnamu, ki so se vršile koncem preteklega tedna po raznih mestih Združenih držav. Ta poročila naj bi ljudi prepričala, da je velika večina Amerikancev proti vojni, da to vodi le “vojaška klika”.
Komunistično nepopustljivost kaže tudi sam poveljnik rdečih sil v Južnem Vietnamu. Obveščevalni strokovnjaki so sedaj dognali, da je na tem mestu severnovietnamski armadni general Chi Thanh, nekdaj glavni politkomisar v “Ljudski armadi” gen. Giapa, ki je porazila Francoze. Thanh spada med zagovornike “odločnosti” in je vodnik kitajskega krila v Komunistični partiji Vietnama.
Ameriški presojevalci položaja v Južnem Vietnamu ugibajo, da se rdeči ne bodo spustili v nobena pogajanja. V skrajni sili se bodo vrnili k mali gverilski vojni, če pa bo to preveč težavno, bodo pa enostavno “utonili” med domačim prebivalstvom, v kolikor ne bodo odšli v Severni Vietnam.
Novi grobovi
John Sever
Včeraj zjutraj je umrl v Huron Rd. bolnici 72 let stari John Sever z 18023 Hillgrove Avenue, rojen v Malih Lipljanah pri Turjaku (fara Škocijan), od koder je prišel v Ameriko 1. 1910. Zadela ga je srčna kap in v bolnišnici je umrl 12 ur potem, ko je bil pripeljan tja. Zapustil je ženo Ano, roj. Urajnar, hčeri Mrs. Ann Bruss in Miss Rosemary Sever, pet vnukov in vnukinj, brata Jožeta in Alojza, ter sestri Marijo Koprivec in Pepco Virant (zadnje štiri v Jugoslaviji). Pokojni je bil član pevskega zbora Lira pri Sv. Vidu, Catholic Knights of Ohio No. 138, Društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, Podr. št. 5 SMZ (predsednik) in delničar SND na St. Clair Avenue. Do svoje upokojitve 1. 1961 je bil zaposlen kot strojnik pri Gabriel Co. 43 let. Bil je tudi •veteran prve svetovne vojne. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.45 v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., nato na All Souls pokopališče.
Evropski socijalisti ne marajo DeGaullove politike
PARIZ, Fr. — Socijalistične stranke držav, ki so članice Evropske gospodarske skupnosti (EGS) so na svojem zadnjem sestanku sklenile, da zagovarjajo stališče, da naj vlade EGS kar dosledno krepijo sodelovanje v okviru EGS tudi takrat, ako bi Francija bojkotirala take napore. Temu stališču so se pridružili celo francoski socijalisti. To je vsekako huda klofuta za DeGaullovo politiko, kajti socijalisti ne bodo v nobeni EGS tr-žavi nastopali proti sodelovanju v EGS, ne glede na to, ali so v vladi ali ne.
Beg madžarskega diplomata v svobodo
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva Mc-Closkey je potrdil, da je drugi tajnik madžarskega poslaništva v Londonu Laszlo Szabo, star 42 let, zaprosil konec preteklega tedna Združene države za politično zatočišče, pa dodal, da ni v Združenih državah, čeprav je Velika Britanija izjavila, da ga ni več tam.
Pobegli diplomat je pustil v svojem stanovanju v Londonu svojo ženo in 14 let staro hčerko. h	'
Naserjev odgovor na dogodke v Indoneziji
Predsednik Egipta je dal zapreti komuniste, ki podpirajo politiko Peipinga, in povečal ukrepe za osebno varnost.
KAIRO, ZAR. — Naserjeva diktatura v Egiptu ni na tako trdnih nogah kot navadno mislimo. Pred meseci je malo manjkalo, da ga niso prekucnili skrajni desničarji. Naserjeva policija je šele v zadnjem trenutku preprečila nameravani atentat. Naser se je baje zarote tako ustrašil in poostril vse mere za svojo osebno varnost.
Strah pred zarotami ga je tudi nagnal, da je na dogodke v Indoneziji reagiral na svojevrsten način. Dal je takoj poloviti vse tiste domače komuniste, ki simpatizirajo z rdečo Kitajsko, in jih spravil za zapah. Ako so namreč indonezijski komunisti na povelje iz Peipinga vzeli Sukarna “v varstvo”, zakaj ne bi mogli egiptovski na isto povelje primemo “zavarovati” tudi Naserja.
Tistih komunistov, ki držijo z Moskvo, se pa Naser ni dotaknil. Pred svojim obiskom v Moskvi jim je poleti dal ne samo svobodo, ampak jim tudi pustil, da so se vrnili v vladno stranko in zasedli odločilna mesta v Naserjevem časopisju. S teh mest seveda pridno tolčejo po tovariših, ki držijo s Kitajci, in jim o-čitajo, da ne poznajo, nobene lojalnosti do lastne domovine.
Naser je torej v težavnem položaju, kar se tiče domače politike. Desničarjem ne more zaupati, odkar so se mu izneverili “muslimanski bratje”, mora ‘ se torej opirati na levičarje, ki pa tudi niso znani po svoji zanesljivosti in zvestobi.
------o-------
Ameriškim škofom ni do poslanika ZDA pri Vatikanu? CLEVELAND, O. — Znani tednik “The Newsweek” poroča v zadnji številki, da ameriškim katoliškim škofom ni do tega, da bi Združene države dobile poslanika pri Vatikanu. Na eni strani jim je všeč njihova sedanja neodvisnost v odnosih do Vatikana, ki bi utegnila biti o-mejena z uradnim zastopnikom Vatikana v Washingtonu, na drugi pa ima na njihovo stališče močan vpliv ameriško načelo o ločitvi cerkve in države.
Dobili smo novo atomsko “policijsko” postajo!
BILLINGS, Mont. — Nedaleč od cestnega križišča Billings v Montani je tajništvo za narodno obrambo postavilo atomsko policijsko postajo svoje vrste. Tam ni nobenega policaja, ampak so samo strokovnjaki za potrese. Svoje instrumente imajo razmeščene v celi vrsti poslopij.
Njihpva naloga je zelo preprosta. Morajo ugotavljati vse potrese po vsem svetu, posebno pa na Ruskem in Kitajskem, in pri tem dognati, ali so to pravi potresi ali pa samo podzemne a-tomske eksplozije. Dosedanji poskusi so se samo deloma obnesli. Vendar so pa instrumenti tako zanesljivi, da lahko v 50 od 100 znakov potresa ugotovijo, ali je gibanje zemlje prihajalo od potresa ali od atomske eksplozije.
Dosedanje skušnje povedo, da je na Ruskem vsako leto okoli 70 potresov, ki se ne dajo točno opredeliti, ali so resnični potresni sunki ali pa podzemne atomske eksplozije. Z novimi instrumenti v Billingsu bo mogoče tako dobro presojati značaj potresov, da bo samo polovica, torej okoli 35, slučajno ostalo u-ganka.
Prvi uspešni poskus je bil narejen 8. oktobra. Instrumenti so zaznamovali potres blizu Semi-palatinska v Rusiji, obenem pa tudi opredelili potres kot atomsko eksplozijo z učinkovitostjo 20,000 ton navadnega streliva. Poskus se je torej posrečil.
Amerika naj ostane na Japonskem še po I. I97G
TOKIO, Jap. — Tudi na Japonskem ne morejo nacijonali-sti trpeti prisotnosti naših čet in dajejo ob vsaki priliki duška svoji nezadovoljnosti. Njihove manifestacije pa dajejo napačno sliko o razpoloženju japonskega naroda. To je potrdila izjava ministrskega predsednika Sata v japonskem parlamentu, ki je rekel, da je treba, da ostanejo ameriške čete na Japonskem tudi po 1. 1970, ko poteče sedanja pogodba. Japonska bo 1. 1970 še prešibka, da bi mogla braniti svojo neodvisnost.
Vladna večina je to izjavo o-dobrila, socijalistična in komunistična opozicija sta bili seveda proti. Vendar pa temelji so-cijalistično stališče samo na taktiki. Ker so socijalisti v opoziciji, morajo biti proti taki vladni izjavi. Ako bi bili vladna stranka, bi pa izjavo odobravali.
UNIJA PLAČALA $570,396 ZA SODNO OBRAMBO H0FFE
Unija prevoznega delavstva je plačala za obrambo svojega predsednika pred sodišči po svojem uradnem poročilu od leta 1982 $570,396.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je preiskalo izdatke Unije transportnega delavstva v zvezi s pravno obrambo njenega predsednika Jamesa Hoffe pred sodišči od lefa 1962. Dognalo je, da je Unija uradno prijavila $570,396 dolarjev izdatkov v te namene. Do preiskave je prišlo, ker je skupina 16 članov krajevne organizacije unije št. 107 v Philadelphiji vložilo tožbo, v kateri zahteva, da predsednik vse te izdatke vrne v unijsko blagajno, ker da ta v smislu določil Landrum-Griffin zakona iz leta 1959 nima pravice, takih stroškov plačevati. Odvetnik skupine, ki je vložila tožbo, je trdil, da je delavsko tajništvo pogledalo “samo na vrh plavajoče ledene gore, nikdar pa ni šlo pod vodno gladino”.
Boj za defio reke Mekong je v polnem razmahu
SAIGON, J. Viet. — Dnevna poročila o bojih v delti reke Mekong, torej v južni konici dežele, dovoljujejo sklep, da so se vietnamski partizani vrgli rav no na ta košček vietnamske zemlja. Dva razloga govorita, zakaj so se odločili za ta cilj. Delta reke Mekong je najbolj gosto naseljen del dežele, saj cenijo, da živi tam 5.5 milijonov Vietnamcev. To je namreč predel, kjer Vietnam pridela toliko riža, da lahko prehrani ne samo domače prebivalstvo, ampak prebivalstvo cele dežele.
Partizani bi radi pobrali iz delte čim več riža, zato se zanjo tako uporno borilo. Drugi razlog je pa v tem, da v delti še ni ameriških čet, tam se vojskuje s partizani samo saigonska armada, ki pa vsaj do sedaj ni mogla doseči večjih, uspehov.
Zato mislijo nekateri vojaški krogi v Saigonu, da bodo morale v boje v delti poseči tudi a-meriške oborožene sile, drugače bo ta pokrajina ostala pod stalno kontrolo partizanov in teren-cev.
Glavni tajnik-blagajnik Unije transportnega delavstva John F. English je zanikal, da bi bila unije izdala še kaka druga sredstva za sodno obrambo predsednika J. Hoffe. Trdijo, da naj bi se člani glavnega odbora bali, da bi utegnili biti osebno odgovorni za te vrste izdatke, če sodišče odloči v korist tožiteljev na temelju Landrum-Griffin zakona.
Hoffa je vložil prizive proti obsodbi v Chattanoogi, kjer je bil spoznan krivim vplivanja na člane porote, in proti obsodbi v Chicagu, kjer je bil tožen zlorabe unijskih sredstev. V obeh slučajih je zavrnil vsako krivdo in se pritožil na višje sodišče. Te vrste pritožbe so običajno draga stvar. Hoffa je dejal, da je moral najeti posojilo za plačilo svojih odvetnikov, Unija pa mu skuša pomagati s tem, da je napovedala organizacijo večerij po $100 v raznih večjih mestih dežele. Denar od teh večerij naj bi šel v poseben sklad za kritje pravne obrambe Hoffe. Za tako večerjo v New Yorku jutri je bilo baje prodanih že okoli 1,600 vstopnic.
-------O-------
Zahod bo prodajal rdečim atomske reaktorje
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je potrdilo, da je bil dosežen med zahodnimi zavezniki sporazum, po katerem bodo lahko komunistične države vzhodne Evrope kupile na Zahodu atomske reaktorje za pridobivanje električne sile.
Prodaja teh reaktorjev bo dovoljena le, “če bodo dana jamstva”, da jih ne bodo uporabljali za atomsko oboroževanje.
Kitajski kmetje naj zategnejo pasove močnejše
HONG KONG. — Letošnja letina ni bila posebno bogata in vlada je v posebnem pozivu naročila kmetom, naj jedo čim manj, da bo več žita ostalo za drugo prebivalstvo.
Kitajska je kupila že večje količine žita v svobodnem svetu, pa baje ne zadošča za redne potrebe. Ker dežela nima deviz za nove nakupe, bodo morali Kitajci do prihodnje letine zategovati močnejše svoje pasove.
SHOWER&
Oblačno in hladnejše, dež danes in jutri. Naj višja temperatura 65.
Politična igra z novimi votivnimi okraji se nadaljuje
CLEVELAND, O. — Čeprav ni posrečil. V ohajskem senatu
igrajo trenutno glavno vlogo federalna sodišča, ima igra vendarle političen značaj. Republikanci imajo v državni upravi o-blast v rokah, ker imajo v spodnjem domu legislature večino, v gornjem so pa z demokrati na 50:50. Večino pa imajo radi tega, iker sedanji volivni okraji koristijo največ njihovim kandidatom in ne demokratskim. Smolo pa imajo republikanci v tem, da razmejitev volivnih o-krajev v naši državi ne odgovarja duhu federalne ustave, kar so sodnije že večkrat ugotovile.
Republikanski režim v naši državi se mora torej sprijazniti z mislijo, da je treba volivnim okrajem potegniti nove meje. Republikanci bi seveda radi potegnili take meje, da bi vsaj o-hranili sedanjo večino. V ta namen so že lani v legislaturi poskusili z zakonodajo, ki naj bi bila prikrojena njihovim političnim koristim. Poskus se jim
imajo letos demokrat j e polovico senatorjev in so zato preprečili vsak poskus o razmejitvi, ki bi vpošteval samo republikanske koristi. Kako se je takrat razvijala politična igra, smo poročali na tem mestu.
V oktobru se je začelo drugo dejanje te igre. Federalna sodnija, ki ima sedaj razmejitev v rokah, je pozvala vse interesente, naj ji do 15. tega meseca sporočijo svoje predloge in načrte. Demokratje so to storili, nekaj nevtralcev se jim je pridružilo.
Republikanci so šli svojo pot. Porabili so lanski zakon o razmejitvi, ki predvideva poseben odbor, ki naj uredi “podrobnosti” razmejitve. V tem odboru sedijo samo trije vidni republikanci. Odbor je zato sestavil načrt za razmejitev, ki mu republikanci pripisujejo vrednost zakona. Objavil ga je pa kot nalašč ravno zadnji petek, to je 15. oktobra.
Načrtu je bila seveda dodana gornjega odbora takoj vložili močna republikanska propagan-! pritožbe na federalno prizivno da. Kdor si je pa ogledal politi- sodišče. Predsednik sodišča je čen zemljevid ohajske države, (rekel, da bo prav hitro razpisal kot ga je objavil Plain Dealer razpravo. Vkljub vsem politič
tudi v petek, bo lahko hitro spoznal, da je na papirju res zelo
nim potezam republikancev in demokratov bo torej imelo glav-
dober. Okraji, ki jih predlaga no besedo zopet federalno sodi-načrt, se po površini res ne raz- j šče. Lahko odobri republikan-
likujejo dosti, ako vpoštevamo gostoto naseljenega prebivalstva. Če pa pogledamo, koliko prebivalcev imajo posamezni predlagani volivni okraji, pa dobimo velike razlike, vse seveda prikrojene republikanski politiki. Še očitnejše se pokažejo republikanski interesi, ako pogledamo na meje okrajev. So potegnjene tako, da imajo republikanci v čim večjem številu sigurno večino, v drugih pa pomembno manjšino, ki ji ni treba zgubiti upanja na zmago pri volitvah.
Kdo bi zameril demokratom, da jih je republikanska taktika zelo razburila. So proti sklepom
sko stališče, kot je izraženo v načrtu, lahko ga pa tudi odbije. Demokratje pa — tako trdijo — še pričakujejo, da bi sodišče u-tegnilo pristati na republikanski predlog, da za našo državo zadostuje 99 poslancev in 33 državnih senatorjev, da bo pa meje volivnim okrajem potegnilo po svoji preudarnosti. Igra se bo torej še nadaljevala.
Vse to ne velja samo za ohajsko državo. V podobnih prepirih so demokratje in republikanci tudi v ostalih 49 državah. Le malo je med njimi držav, | kjer bi bili vsi zadovoljni s sedanjimi volivnimi okraji.
— Del debri ob “Kačji reki” v Idaho je globlji kot znana “Velika deber” reke Colorado (Grand Canyon).
-----o----
Zadnje vesti
HAYNEVILLE, Ala. — Tu se vrši sodna razprava proti 21 let staremu C. Leroyu Wil-kinsu, ki je obdolžen, da je ustrelil 39 let staro Violo Liuzzo, ženo in mater, ki je prišla iz Chicaga, 111., prevažat udeležence pohoda pristašev boja za civilne pravice iz Selma v Montgomery. Bila je ustreljena na cesti, ko se je vozila iz Selme v Montgomery v družbi 20 let starega črnca Leroya Motona 25. marca letos. Pri prvi sodbi razpravi se porota ni mogla odločiti ne za obsodbo in ne za oprostitev.
WASHINGTON, D.. — Senat je včeraj izglasoval 2.3 bilijone dolarjev za triletni program pomoči visokega šolstva. SINGAPORE, Indonez. — Včeraj je predsednik Sukamo pijvič po preskusu prevrata
koncem preteklega meseca izjavil, da je bila Komunistična partija Indonezije povezana s tem poskusom.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so napadli taborišče “posebnih sil” v osrednjem višavju, pa bili odbiti. Tekom več ur trajajočega napada so imeli rdeči veliko število mrtvih. Podoben neuspeh so doživeli, ko so napadli vladne oddelke nedaleč od meje Južnega in Severnega Vietnama.
Iz Clevelanda in okolice
Na ribe—
Gospodinjski klub na Jutro-vem v SDD na Prince Avenue bo jutri, v petek, od petih popoldne do 8. zvečer postregel s pečenimi ribami.
Zadušnica—
V	soboto ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Karolino Požar ob 12. obletnici smrti.
V	soboto ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Feliksa in pok. Jennie Kramar.
V	torek, 26. okt., ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Prebila na 30. dan njegove smrti.
Sestanek—
Akademsko društvo Sava ima svoj redni sestanek v nedeljo, 24. oktobra 1965. V sestanek bo vključeno predavanje o življenju slovenskih akademikov v Avstriji. Vsak, kdor se zanima, naj bo pred Baragovim domom točno ob 6.30, če mogoče z avtomobilom.
Edini “varni” kandidat—
Cleveland AFL-CIO Federation of Labor je v posebni izjavi opozorila Cleveland na veliko nevarnost, da pride vodstvo mesta v napačne roke. Glavni tajnik Federacije S. Lu-pica je dejal: “Ne maram nikogar strašiti, toda mi smo zaklju-jčili, da je Ralph Locher edini ‘varni" kandidat za župai*^. Federacija bo danes začela odločno in vse mesto obsegajočo kampanjo za izvolitev Locherja za župana.
Ferk: Nobene finančne podpore od GOP!—
“N e o d visni” republikanski kandidat za župana R. Perk, ki je na večerji ob 75-letnici predsednika Eisenhowerja pozival republikance k slogi v boj proti razdeljenim demokratom, je včeraj v hotelu Manger zatrjeval časnikarskemu društvu Sigma Delta Hi, da za svojo kampanjo ni prejel nobenega dearja ne iz glavnega urada republikanske stranke vse dežele, ne iz državnega in ne iz okrajnega. Priznal pa je, da je dobil tako podporo od posameznih republikancev. Res bistvena razlika?
Franco modernizira Madrid
MADRID, šp. — Španski politični centralizem je napravil iz Madrida glavno prometno križišče, koncentriral tam trgovino in ustvaril podlago za razvoj industrije. Po tej poti je španska prestolica prišla do 2.5 milijona prebivalcev. L. 1955 jih je imela milijon manj. Razvoj mesta napreduje s tako hitrostjo, da upa general Franco, da bo v Madridu živelo koncem tega stoletja nad 5 milijonov ljudi.
Franco je radi tega naročil načrt za moderniziranje prestoli-ce. Ni pa to lahek posel. Madrid je namreč prenapolnjen s poslopji zgodovinske vrednosti in znan po svoji lepoti po vsem svetu. Varovati je torej treba sredino mesta, modernizirati pa predmestja in bližnjo okolico. V načelu je načrt že izdelan, so celo izračunali, da bo treba v modernizacijo investirati bilijon dolarjev. Največ stroškov bosta zahtevala razširjeni mestni promet in regulacija mesta.
— V tleh države Missouri naj bi bilo še najmanj 84 bilijonov ton premoga.	_ ____,

AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1965
Hiti; ftmmm* muovim
XX* • l/l
6117 St, Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Združene države:
$14.00 na lete; $8-00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: t $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
^SUBSCRIPTION BATES;
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1G.OO per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 202 Thurs., Oct. 21, 1965
Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov

■rt
-
Jugoslovanski katoliški škofje so izdali za svoje vernike skupno pastirsko pismo, ki ni važno in prav pereče samo za katoličane v Jugoslaviji, ampak je polno dragocenih napotkov tudi za nas, ki živimo v zamejstvu in izseljenstvu. Pismo ima tri dele. Zadnji del, o svobodi kristjanov, je vzbudil pri sedanjih komunističnih oblastnikih veliko nevolje, kar je znamenje, da je zadel v živo. Ker so skoraj vsi škofje odšli v Rim na koncil, so morali težo komunistične reakcije nositi glavni vikarji, ki so bili klicani na zagovor, ter mnogi, kot na primer ljubljanski, sprejeti in odpravljeni v su rovem in grozečem tonu. Tako vsaj poroča goriški “Katoliški glas” v svoji izdaji od 7. oktobra. Po njem tudi ponatiskujemo pastirsko pismo.
katekizem in verski tisk. Nobena hiša ne bi smela biti brez teh vzgojnih pripomočkov!
(Dalje sledi)

'&ez
mm
Miltvauški zapiski

1.
Kristus, učitelj in pastir duš, nam je zaupal sveto in odgovorno dolžnost: “Pojdite in učite vse narode ...” (Mt 28, 19). Sv. Pavel se je zavedal te velike dolžnosti in odgovornosti in vzdihnil: “Gorje mi, če bi evangelija ne ozna njal! ’ (1 Kor 9, 16). Globoko čuteč apostolsko zavest piše svojemu učencu Timoteju: “Rotim te pri Bogu in Jezusu Kristusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovem prihodu in njegovem kraljestvu:	oznanjaj besedo, vztrajaj, bodi
prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem” (Tim 4, 1-2).
Mi, vaši škofje, smo nasledniki apostolskih pravic in dolžnosti. Kristusova beseda: “Učite vse narode...” nas obvezuje in sili, da vam razlagamo evangelijski nauk in po njem uravnavamo vaše življenje k zemeljskemu blagoslovu in blaženi večnosti. Zato vam moramo z vso resnostjo spregovoriti o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih krščanskega življenja, in sicer:
1.	o verski vzgoji naših otrok in mladine;
2.	o varstvu človeškega življenja v družini;
3.	o svobodi kristjanov.
1. Verska vzgoja otrok in mladine
Našo pastirsko dušo prevzema skrb za verski pouk in vzgojo otrok in mladine. To je temeljito vprašanje, ker gre za katoliško usmerjenost in pouk naše mladine, ki je nosi-vec naše prihodnosti. To so srca in duše, ki se same od sebe ne bodo nikoli popolnoma znašle in opredelile, če jim skupaj ne pomagamo. Težko je najti pravo pot v taki množini nasprotnih si nazorov in sistemov, ki si prizadevajo, da mladini ustvarijo življenjski nazor.
Naša mladina se je znašla na usodnem razpotju, brez potrebnega znanja in življenjske skušnje. Kaj vse se ji ponuja kot rešitev življenjskih vprašanj in za pot k sreči! Žal se mlada srca, željna resnice in sreče, oprimejo največkrat tega, kar ne more zadovoljiti njihovih plemenitih nagnjenj in mladostnih nazorov.
Zato smo vsi skupaj, škofje in duhovniki in vi, starši, poklicani, da složno in o pravem času priskočimo in odkritosrčno in z ljubeznijo spregovorimo.
Krščanski starši! Preden otrok doživi svoje prvo zavestno srečanje s Cerkvijo, ga doživlja z vami. Prišel je na svet po vašem sodelovanju z Bogom, ki mu je vdihnil nesmrtno dušo. Dobro vedite, da je vaš otrok prav zaradi božjega sodelovanja pri njegovem nastanku že po naravi določen, da bo večen. Kakor ste vi prvi in neposredni sodelavci pri njegovem rojstvu, tako morate biti tudi prvi sodelavci njegovega posvečenja, ker je otroka Bog ustvaril zase.
^ Naravna zveza staršev z otroki vam nudi najlepšo možnost, da približate Boga duši in življenju svojih otrok, in sicer že v prvi, najzgodnejši dobi. Nikar se ne varajte, češ da je otrok v predšolski dobi še premlad za verski pouk in vzgojo. Prav ta doba in čas zgodnjega doraščanja (pu bertete) pomeni najvažnejši in najusodnejši čas za obliko vanje človekove osebnosti.
Otrok je v vsem navezan na vas. Vsaka vaša beseda in dejanje mu odkriva nepoznan svet. Vse okoli sebe bo gledal tako, kakor to gledate vi, in sodil, kakor sodite vi. Vi ste po božji in naravni postavi prva oblast za otroka in prva zveza z življenjem.
Ali razumete, kako velika dgovornost leži na vas? Ta odgovornost je toliko večja, ker otrok ni rojen samo za ta svet, marveč tudi za posmrtnega. Ravno po vas mora otrok doživeti svoje prvo srečanje z Bogom in s Cerkvijo. Na vaših kolenih se mora naučiti sklepati roke k molitvi Vi ste prvi učitelji krščanskega nauka svojemu otroku, prvi oznanjevalci evangelija, veselega oznanila o božjem kraljestvu in milosti, ki po krstu prebiva v otrokovi duši. Od vas mora otrok zvedeti za veselo resnico, da ga Bog ljubi, in za prijetno dolžnost, da mora tudi on svojemu Stvarniku vračati jubezen. V vaše roke je položena otrokova večnost Cerkev vam nudi nasvete in navodila, kako bi mogli to svojo dolžnost prav izvrševati. -Daje vam v roke molitvenik,
MILWAUKEE, Wis. — Nesreča nikoli ne počiva. Včasih pride tako nenadoma, da vzame nekaj časa, da se človek zave kaj se je pravzaprav zgodilo.
Pri Rifljevih so se priprav Ijali za kosilo. Čakali so Toneta, ki je bil v Triglav parku. Pa pravi Ivan svoji sestri Heleni: Pojdiva malo ven z motorjem Odšla sta. Dobro sta zavila preko par blokov, ko se je neki avto z mladimi ljudmi zadel vanje od zadaj. Heleno je vrglo na cesto, pri čemer se je močno udarila na glavo in si močno poškodovala nogo, Ivan pa je bil ves pretresen. Heleno so morali peljati v bolnišnico. Pri udarcu na glavo je padla v nezavest, vendar si je kmalu opomogla. Celih pet dni je morala biti v bolnišnici. Sedaj je že doma in se veliko boljše počuti. Hvala Bogu, da ni bilo hujšega. Vsa družina je bila iz sebe. Kako tudi ne. Helenci želimo kmalu popolnega okrevanja.
*
Peterlinov oče so zopet v bolnici. Dolgo se je upiral, nazadnje je le moral popustiti in iti pod operacijski nož. V letih kakor so njegova, to ni lahko. Saj jih ima že 86. Operacijo je prav dobro prestal. Le vzelo ga je zelo. Tehta le okrog 120 funtov. Za takega korenjaka kot je bil on je skoraj malo premalo. Vendar ker ima dober apetit, se bo kmalu “poboljšal”. Ima trdno
njal načrte in gledal na to, kaj bi predrugačil, da bi ja cenejše prišlo. Ko je stavba dograjena, pa navadno ugotovijo, da so ga polomili, ker so opustili stvari, Iki bi skoraj morale biti notri a zaradi pomanjkanja sredstev to ni bilo mogoče storiti. Župnik noče, da se mu to primeri, zato želi, dajjudje razumejo položaj in da temu primerno priskočijo na pomoč.
*
Udeležil sem se občnega zbora slovenskega^društva Triglav. Nad vse pričakovanje se je točno začel. Duhovni vodja je začel občni zbor z molitvijo. Tako je tudi prav. Z Bogom začni vsako delo, da bo doker tek imelo, pravi star pregovor.
Predsednik Franjo Mejač je podal program za občni zbor in sicer: 1. čitanje zapisnika zad njega občnega zbora; 2. poročila; 3. članarina in pristopnina; 4. predlogi; 5. poročila nadzornega odbora; 6. volitev novega odbora.
Vsega vam ne morem podajati v podrobnosti. Bi se vam še zmešalo. Je nekaj zanimivih točk, ki jih vam bom opisal. Lepo je bilo poročilo o delu, ki ga je društvo opravilo med letom Društvo je imelo pet sestankov, eno predavanje, ki ga je imel Rev. Pavle Krajnik o Vzhodni Cerkvi, in pet prireditev; med temi je bila materinska proslava, žalna komemoracija za pad-
upanje da bo kma,u dom, I™ limi vnvJZZSf&S.
zmi KohSm » H f ° SklblJ0 miW»vževanje, puSt„a zabava in zanj. Ko sem ga videl, se je rav- ena igra Znamcnj(Si da društvo
no ena izmed hčera pripravlja- m spal0i ampak J,0 krepkr) mi.
la, da ga obrije. Da, ljubezen veliko premore in drži človeka pokonci. Dobremu Johnu želimo skorajšnjega okrevanja in vse dobro.
Obiskal sem prostor, kjer bo stala nova cerkev. Za enkrat še ni veliko spremembe. Vendar sem opazil, da je sedaj tam napis, ki ga prej ni bilo. Napis pravi, da je to kraj, kjer bo stal novi sv. Janez. Podaja imena obeh duhovnikov pri fari in celo telefonsko številko, če kdo hoče poklicati sedanjega sv. Janeza in bi rad več zvedel o bodočnosti ali kakšnih drugih stvareh, ki se tičejo fare. Kar je veliko vredno, podaja oglasna deska tudi meje nove fare sv. Janeza. Ko sem se ustavil, sem opazil, da se tudi drugi ustavljajo in čitajo, kaj je na oglasni deski. Pove jim, da se nekaj pripravlja in da nekdo misli nanje.
*
Nekaj mi je prišlo na uho, da fara sv. Janeza kupuje novo zemljišče, ki se drži sedanjega, da se tako poskrbi za bodočnost. Hudo je, če bi cerkev rada povečala svoj obrat, pa ne more, ker je premalo zemljišča, če ga pa hoče kupiti, je pa tako drago, da je človeka strah. Fara bo dokupila še sedem in pol akrov za-padho od sedanjega zemljišča. Staro pravilo pravi: Bolje drži ga, neko lovi ga. Kdo ve, koliko bi stalo zemljišče, če bi ostalo na razpolago čez eno ali celo pet let. Nikoli ni narobe, če je do-volj prostora, vedno pa človeka muči, če ga je premalo.
*
Župnik pri Mariji Pomočnici kristjanov v West Allisu ima že dolgo v načrtu, da bo zidal novo cerkev. Predno pa bi začel, bi rad imel dosti denarja zbranega. Zadnja vsota, ki smo jo slišali, je bila $175,000. Vendar župnik s tem ni bil zadovoljen. Rekel je ljudem zadnjo nedeljo, dne 10. oktobra, da je to komaj ena tretjina. Zelo je nagovarjal ljudi, da se potrudijo in zares prispevajo v ta namen. Ne bi
galo. Društvo ima 70 rednih in 5 podpornih članov. Kar je posebno zamfriif-o, je to, da so imeli vsi člani plačano članarino, ker je predpogoj, da nekdo voli in da je voljen.
Zanimivo je bilo blagajnikovo poročilo. Društvo je imelo lepe dohodke, kar je seveda pomagalo, da so lahko izboljšali stvari v parku, ki so za življenje društva, potrebne (pot, kuhinja, ograje, igrišče itd..) Celotni dohodki so znašali $3.723.84. Izdatkov pa je bilo $3.024.20. Tako o-stane v blagajni $699.64. Od te ga denarja je namenjeno za kapelico, ki je načrt za prihodnjo leto, $413.07 kot izkupiček zad njeSa piknika v mesecu avgu stu, ki je bil v ta namen prirejen. V blagajni torej ostane $286.75, kar bodo porabili za tekoče stroške in pa za davke. Člani so z veseljem sprejeli tako poročilo.
Gospodar parka je omenjal velik trud posameznih članov, ki stalno prihajajo v park in ga čistijo, preurejajo, gradijo. Vseh delavnih ur, če bi jih šteli, je bi lo opravljenih 933. Hotel je poudariti požrtvovalnost članov za dobrobit in napredek društva in parka. S tem je bila dana pobu da tudi drugim. Tak duh je treba občudovati.
Pri govoru o članarini in pristopnini so prišli novi predlogi. Občni zbor se je postavil na stališče, da bo članarina 10 dolarjev za družino in 5 dolarjev za samce. Pristopnina pa ostane tako kakor je bila.
Duhovni vodja je poudaril velik pomen duhovnosti pri prizadevanju za napredek društva. Duhovna rast bo pomagala materij alni rasti društva. Če ni duhovnosti, ne bo uspeha. Pri du
vzel zopet svoje posle. Torej: predsednik Franjo Mejač, podpredsednik Janez Rifelj (izvoljen v odsotnosti. Bil je zadržan zaradi nesreče svoje hčerke Helene), tajnik Janez Limoni, blagajnik Franc Mernik. V nadzorni odbor so prišli Franc Menčak, Anton Strmšek in Rezika Kotar; v razsodišču so pa Miha Mejač, Jože Smolič in Janez Jakuš. Kuhinjo bosta prevzeli Justi Vesei. in Apolonija Limoni. Športni odsek za fante bo vodil Janez Bombič, za dekleta pa Dari •Strmšek. Seveda se je občni zbor malo zavlekel kakor ponavadi pri takih stvareh. Uspeh je bil popoln, ko je dramatski odsek prevzel znani umetnik slovenskega odra v Milwaukee Vlado Kralj. Njemu bo pomaga' Francel Rozina. Gospodar je o-stal stari in sicer Jože Ornik Mu prav pristoja ta vloga.
S tem je moje poročilo o občnem zboru izčrpano. Upam, da nisem nikogar izpustil. Če sem ga, pa ga bomo dali notri pri hodnjič. Sedaj mi ne pride na pamet. Je vedno tako, ko misliš, da je vse v redu, pa se že nekje kaj zatakne da ni vse ta ko, kakor si računal. Vsem nanovo izvoljenim članom želimo veliko uspeha pri njihovem delu. Kjer je pripravljenost in dobra volja, uspeh nikoli ne izostane.
*
Slovensko društvo Tr i g 1 a v ima poslovilni dan od svojega parka in sicer v nedeljo, dne 24. oktobra. To lepo navado imajo sedaj že nekaj let. Prijatelji in znanci pridejo skupaj in nekako veselem razpoloženju zaklu-čijo sezono za letošnje leto. Potem pride slabo vreme in deževje. V mrzlem se človek zelo nerad potika zunaj. Člani in članice društva so vljudno vabljeni na ta poslovilni dan.
-------o-------
Volivcem v Euclid^
Euclid, O. — Edward V Eckart je kandidat za “councilman at large” v mestu Euclid kot demokrat. Rojen je bil v slovenski naselbini na 1077 E. 66 St. in je star 47 let. Preselil se je in sedaj 'živi s svojo družino v Euclidu na 396 E. 272 St. že sedemnajst let. Njegova žena je hči znane družine Lužar, ki je živela na E. 69. cesti. Eckart ima tri sinove: Dennis je star 15 let, Gary 12 let, najmlajši je Edward. Eckart je obiskoval Addison Road Elementary School Wilson Jr. High School in ab-solviral East Technical High School leta 1936. Kot njegovi pokojni starši je bil tudi on faran Sv. Vida. Bil je vpoklican in je služil v drugi svetovni vojni 58 mesecev. Služil je v Pearl Harborju. Začel je kot prostak in je končal koncem vojne kot prvi poročnik.
Zaposlen je bil pri mestu Euclidu kot 'tehnični risar v inženirskem oddelku. Risal je carte za vodne poti, kanale, rekreacijske prostore in tudi za nove ceste. Zaposlen je bil kot pomožni auditor v letu 1950; čez dve leti je bil pomožni direktor 'inanc in tudi davčni ocenjeva-' ec.
Kot Councilman at Large je oil izvoljen in je služil 1. 1958-1959. Leta 1964 je bil demokratski porotni komisij onar v Euclidu. Je sodeloval v raznih organizacijah. Bil je štirikrat izvo-.jen predsednik Veteranskega kluba in je dosmrtni član Kluba veteranov. Bil je tudi ravnatelj za euclidsko okolico za pobiranje prispevkov za pobijanje raka. Je član odbora YMCA. Bil je nekaj časa tudi direktor Slo
ji, člani North-East Round Table Real Estate in člani Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave.
Spadajo on in njegova družina v faro sv. Viljema.
Zaposlen je kot uradnik (Public Relations) pri Inter-County Title Guaranty and Mortgage Company. Je tudi sam prodajalec zemljišč.
Eckart je odobren za svojo kandidaturo od Euclidskega demokratskega kluba in tudi O-krajnega demokratskega kluba.
Poznam osebno E c k a r t a že nad 25 let.
Je izkušen, sposoben in tudi
iz nmm dežele
IZ ŠKOFIJSKEGA URADA za kanonizacijo škofa Barage v Marquettu:	Nadškof Jožef Po-
gačnik je ustanovil v Ljubljani pomožni urad za zbiranje dokumentov za kanonizacij ski proces škofa Barage. Za to delo je imenoval profesorja dr. Jakoba Šolarja. Ta urad je koordiniran z marquettskim takim škofijskim uradom, ki ga vodi Baragov zgodovinar Jožef Gregorič (v Chicagu) in mu pomaga že tri leta Father Alaric Wolf v Marquettu. Dr. J. Šolar v Ljub-
pošten. Toplo ga priporočam ljani dobiva od zgodovinarja
vsem prijateljem in znancem v Euclidu, da ga volijo za Council-mana at Large na votivni dan, torek, 2. novembra 1965.
Joseph Gornick, 21550 Nicholas Ave. Euclid, Ohio 44123
Brez šol m šolanja
ni napredka
EUCLID, O. — šole so najboljše naložen kapital vsakega naroda, brez šol, brez dobrih šol ni napredka! Vsaka dežela, vsako mesto in vsako naselje se mora potruditi, da so njegove šole najboljše, v kolikor je le mogoče.
Kako važne so šole za duševno rast vaših otrok, za njihovo uspešno bodočnost, vesta dobro Harold W. Graafmeyer in Paul R. Totten, ki kandidirata v šolski odbor in se zavzemata za njegovo čim bolj uspešno delovanje.
Oba dobro poznam kot poštena in delovna človeka in ju volivcem toplo priporočam v izvolitev.
Martin Lokar, 26301 Zeman Ave.
Gregoriča po eno kopijo doku-menltov in jih dopolnjuje z dokumenti iz tamkajšnjih arhivov.
PREDAVANJE S SLIKAMI iz Baragove dežele bo v nedeljo, dne 24. oktobra, ob 3.30 v Baragovem domu v Clevelandu. Father J. Godina, ki je bil imenovan za uradnega poročevalca za Baragov proces, bo predaval o najdeni Baragovi cerkvi ter o procesu za Baragovo uradno svetništvo. To predavanje prireja letos ustanovljeni Baragov klub v Clevelandu. Baragov dom je ponudil za predavanje svojo dvorano brezplačno. Dvorano pripravijo člani mladinskega Baragovega kluba v Clevelandu. Vstop je prost in vsi Baragovi prijatelji vljudno vabljeni.
Belskraiilski khh j@ mml
hovnosti so pa predvsem potreb- venskega doma na Recher Ave.
Dela tudi kot podpredsednik v
ne žrtve. Dokler so posamezniki in društvo voljni doprinašati
žrtve; je uspeh zagotovljeni Drit-štvo je pokazalo svojo pripravljenost v preteklosti in naj ima to za cilj tudi v bodočnosti.
--- — P° poročilih, ki so bila vsa so-
rad delal velikih dolgov. V ta- glasno sprejeta, je bil kratek od-
kem slučaju gre preveč denarja v obresti in je takorekoč zgub-
mor. Po odmoru je bila volitev novega odbora. Po kratkem
a	uuuura. ir o Kratkem o-
Ijen. Tudi noče, da bi spremi- botavljanju je stari odbor pre-
St. Joseph očetovskem klubu. Je tudi še član sledečih organizacij: Euclldski Orli, Knights of Columbus, Euclid Demokratski klub, Euclidski veterani, St. William Booster Club; on in družina pa so člani še sledečih organizacij:	Slovenska dobro-
delna zveza št. 14, Katoliški borštnarji, Samostojni borštnar-
Cleveland, O. — Belokranjcev je v našem mestu in okolici sorazmerno več kot slovenskih rojakov iz kateregakoli predela naše domovine. Že leta 1953 smo se na prizadevanje znanega rojaka Johna Smuka povezali i Belokranjskem klubu in se iz le ta v leto zbirali po nekajkrat! na svojih prireditvah, da smo se spominjali domačih krajev in ljudi, pa tudi obravnavali skupne želje in načrte. Klub je nekaj let lepo uspeval. John Smuk je zadnja leta bolehal, končno pa je letos odšel v Belo Krajino, o kateri se je vedno rad pogovarjal in o njej vedel toliko lepega in zanimivega. Naj se mu tam zdravje okrepi, da bo lah-m v zadovoljstvu preživel leta ki so mu še odmerjena, v svojih domačih goricah in poljih.
John je bil predsednik in du ša Belokranjskega kluba. Z njegovim odhodom kluba ne sme biti konec. Tako smo dejali in se 26. septembra letos zbrali, da se pogovorimo o njegovi obnovi. Vabilu se nas je odzvalo 38. Na sestanku je bil izvoljen nov odbor, v katerem so:	predsednik
Matija Hočevar, 18526 Underwood Ave., Cleveland 19; podpredsednik ga. Vida (Smuk) Rupnik, 1846 Skyline Drive, Richmond Hts.; tajnik Matija Hutar, 21020 Westport Ave.; blagajnik Franček Rupnik, 1846 Skyline Drive; gospodar Maks Traven, 292 Woodmere Drive, Willowick; zapisnikar Milan Do-vič, 370 E. 266 St., Euclid; nadzorniki Olga Mauser, Louis Jurkovič in Louis Staniša.
Klub je sklenil prirediti v soboto, 6. novembra, MARTINOVANJE v Slov. domu na Holmes Avenue. Vse Belokranjce in Belokranjčanke na to domačo prireditev prav prisrčno vabi. Prav tako so seveda vabljeni tudi vsi drugi slovenski rojaki in rojakinje. Beloikranjci smo veseli ljudje, kdor je rad vesel, naj tega ne pozabi in pride k nam!
Na svidenje 6. novembra v
/Z NAŠIH VRST
Bethlehem, Pa. — Spoštovano uredništvo! Tu prilagam ček za enoletno naročnino. Hvala lepa za redno pošiljanje. Brez Ameriške Domovine res ne bi mogel biti. Preberem vse do zadnjega kotička. Posebno Tone s hriba včasih kakšno šaljivo pove, da se od srca nasmejemo. Vedno skušamo, da bi Vam pridobili nove naročnike, pa se mladi rod večkrat samo izgovarja, da ne razume slovensko brati. Najlepše Vas pozdravlja
Stephen Belec *
Williamsfield, O. — Cenjeno uredništvo! Z veseljem pošiljam za enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Saj sem že 55 let naročnik, če bom še toliko let, bo pa že nekaj. Saj me poznate in veste, da sem iz lepega Hubbarda, Madison, O. Tukaj sem sedaj na oddihu za nedoločen čas. Živim v lepem novem stanovanju, ki ga je naš Eddie zgradil prav za mene. Pozdravljam Vas in vse številne prijatelje po svetu.
Frank Leskovic
Tat se je sam obsodil
Zgodilo se je v Sydneyu, velikem pristaniškem mestu na jugovzhodni obali Avstralije. Obtoženec je predlagal sodniku, kakšno kazen naj mu odmeri. Na zatožni klopi je sedel 40-letni pristaniški delavec Frederick Ne-wey, ki je priznal, da je izmaknil šest tablic čokolade.
Sodnik Jack Prior je vprašal obtoženca, kakšno kazen pričakuje. “Takšno, o kakršni misli spoštovano sodišče, da jo zaslužim za svoje kaznivo dejanje,” je odvrnil Newey.
Pravijo, da sem zelo strog,” je rekel sodnik Prior. “To upoštevajte, preden boste sami povedali, kakšno kazen ste zaslužili po vašem mnenju.” “Mislim,” je dejal obtoženec, “da bi bilo šest mesecev zapora za šest tablic Čokolade kar dovolj stroga kazen.”
'V redu, torej šest mesecev,” je rekel sodnik.
Potem je vprašal Neweya, kakšno kazen bi on odmeril svojemu kolegu Barryju Caldwellu, ki je bil obtožen enake tatvine. Newey je prosil za Caldwella milejšo kazen, toda sodnik iz-prva ni maral niti slišati o kakršnikoli razliki. Nazadnje sta se sporazumela: tri mesece zapora za Caldwella, torej polo-
Slov. domu na Holmes Avenue! j vico manj, kot bo moral odsede-M. Hutar • ti Newey.
SMEEIšEa dumuvTnS,
Joliet, 111. — Ko sem pred kratkim stopil k Juretu pogledat, kako se kaj-jesenskega prehlada otepa, sem tam našel sorodnika njegove žene Bare, ki biva že nekaj desetletij nedaleč od mesta Kankakee in prav blizu Bradleyja, kjer živi še vedno par naših starih slovenskih korenin. Naj omenim, da Jure je ob tem mojem obisku že pognal od sebe proč tisti prehlad, ki ga je mučil teden prej. Nalezel se ga je, ko je čistil svoj vrt in o-grajo popravljal. Tako mi je zaupala in povedala njegova dobra boljša polovica Bara. Slučaj mi je opisala takole:
“Veš ti, Tone, vsi moški ste v mnogih slučajih in zadevah trmasti, neposlušni in neubogljivi. Moj Jure bi ne imel tistega prehlada, da bi bil mene poslušal. A ni! Po vrtu je grabil in brskal, ko je bilo malo hladno in je rosil dež. Klicala sem ga, naj pusti tisto listje in drugo in gre v hišo. Saj bi nič ne zamudil. Pa ni ubogal. Ponoči je že začel kašljati. Ob dveh ponoči sem mu šla čaj kuhat, da mu je potolažilo kašelj. Še drugi dan sem ga kuhala in nato je bil boljši. Vsega tega bi ne bilo treba, če bi bil mene poslušal,” je resno pribila Bara.
Imaš prav, Bara, prav! Ampak saj veš, ljudje smo taki, da neradi pustimo dela nedokončana, sem dejal Bari. Smo premnogi pač taki.
Nato sem vprašal Baro, če je Jure doma.
“Doma je, doma. Tam v sprednji sobi se pogovarja z mojim bratrancem in njegovo ženo, ki sta me prišla obiskat iz Bradleyja. Le kar v sprednjo sobo stopi, pa jih boš srečal in dobil.”
Naredil sem tako in res našel Jureta, bratranca in njegovo ženo, ki so lepo v naslonjačih sedeli in se pogovarjali. Jure me je obema predstavil in pozdravil sem se z njima. Takoj zatem mi je Jure pojasnil, da se razgovar-jajo o stavbinskih posojilnicah in hranilnicah ter o raznih vrstah bankah in posojilnicah. Omenil je, da bratranec toži, da še sedaj ni dobil vsega iz neke hranilnice, kateri je zaupal svoje prihranke, dasi je že dve leti, odkar so ji ustavili poslovanje.
To je pa smola, sem pristavil jaz. Nato sem še pripomnil, da jaz ne morem razumeti, kakšno nadzorstvo imajo take hranilnice, ki jih oblasti zapirajo. Zakaj bi preje ne nadzirali, kaj taki zavodi počenjajo z ljudskim denarjem, kako ga posojujejo, ali le na kosmate brade ali na kaj bolj solidnega in kako balanci-rajo dohodke z izdatki? Ali bi ne bilo pametno, da bi se vse prošnje za posojila na hiše, posestva ali kar že, morale predložiti kaki državni ali zvezni komisiji v odobritev, če so prosilci zanje zanesljivi in vredni zaupanja za posojila? Ne pa pustiti proste roke in razsojanje o-nim, ki manipulirajo z ljudskimi prihranki! Meni se zdi, da za vse so zdravila na svetu, tako pravijo — a tu pri nas v Ameriki jih pa ni za razne manipulacije in špekulacije takih vrst. V vodstva kakih takih zavodov se natepejo razni špekulant j e iz mnogoterih sindikatov in potem gospodarijo z ljudskim denarjem kakor svinje z mehom.
Dalje mi tudi ne gre v glavo, kako je mogoče, da se natepejo v vodstva kakih hranilnic taki špekulanti z raznimi nameni, kakršni vodijo kozle, ko zagledajo kje kak zelnik. Kje so vlagatelji in delničarji takih hranilnic? Zgleda marsikje, da se vlagatelji in delničarji v svoji naivnosti kar ponujajo vsake-
mu brivcu, da jih ostriže. Premalo čuječnosti in pazljivosti je vsepovsod! To sem še pripomnil.
Za mojimi pripombami je Jure posegel vmes s svojo besedo.-
“Tone, jaz sam pri sebi se večkrat ukvarjam s takimi vprašanji kakor ti. Zakaj ni nadzorstva, zakaj ni pazljivosti in zakaj toliko nepazljivosti in brezbrižnosti pred takimi dogodki? Potem pa stokanje in tarnanje. Krivde je največ na javnosti, na ljudeh samih! Za opozorila, za nasvete, da je pri vsaki stvari potrebna previdnost, za vse to se javnost, to je ljudstvo, malo meni. Prav tako kakor tisti, ki se ne zmenijo za razne nasvete in napovedi vremenoslovcev, češ kaj pa ti vedo, kakšno bo vreme? Ko jih pa zaloti dež in nevihta, pa lete po dežnike in dežne plašče, kakor da se svet podira. Preje pa ne, a ko jih dež namoči, potem vedo, zakaj so na svetu dežniki! Vidite, tako je tudi pri tem.
“Da bi se dalo take slučaje o-mejevati in nadzirati, je mnogo pripomočkov. Treba jih je le prilagoditi in uveljaviti? V demokratični državi, kjer ima javnost besedo odločevanja, je ona (javnost — ljudstvo) najprva, ki je poklicana za to in v to. Ob takih slučajih je njena dolžnost, da opozori in pritisne na svoje zastopnike, katere ob volitvah izvoli v mestne, okrajne, državne in zvezne urade. Naj še bolj preprosto povem tole: Kdo pa tvori in iz česa pa obstoji javnost? To smo ti in jaz in vsi državljani. Ti, ki to čitaš, tvoj sosed, vsi ljudje. Kot taki imamo v demokratični državi nekaj veljave. Ne v komunističnih in kjer diktatorji vladajo. V demokratičnih deželah ima ljudstvo kolikor toliko besede. In če ljudstva v demokratičnih deželah ne vpoštevajo, tam ljudstvo ob volitvah s takimi predstavniki lahko obračuna na način, da jih ne voli več.
“Še nekaj naj bi poudaril,” je dejal Jure. Javnost bi morala zahtevati tudi strogo kontrolo nad tistimi, ki silijo v vodstva raznih denarnih zavodov, ki o-bratujejo z ljudskim denarjem. To je s hranilnimi vlogami in vsem drugim, kar jim ljudstvo zaupa in prepusti v oskrbo in u-pravljanje. To je obsežno vprašanje, a da se ga rešiti in postaviti pod pravo varnostno streho, samo če se ga hoče.”
“Ni dolgo tega, ko sem čital zanimivo razpravo v nekem či-kaškem dnevniku, kjer je neki komentator razpravljal o tem, zakaj je zadnjih nekaj let precej hranilni in posojilnic prišlo v težave in nekaterim so oblasti morale celo prepovedati poslovanje. Seveda pojasnila pozneje povedo, da so bili preveč liberalni (v teh ozirih neprevidni) s posojili! Preveč so tu in takim nekaterim prosilcem zaupali in posodili in ko slednji niso mogli zadostiti odplačilom in plačilom za obresti, je prišlo, kar pride v takih slučajih, da “zapoje boben” zadnjo pesem. Saj razumete, kaj je to?
Kako to in odkod to? Ali taki “tiči”, kadar posojujejo in odo-brujejo razna posojila, gledajo sko^i druga očala, kakor drugače? To naj vzame in razume kdo, kakor hoče. Resnica pa je, da se je zadnjih deset let silno veliko posodilo na razne stavbe, take in take, v predmestjih o-krog velemest. Nekdo mi je še pred več kot desetimi leti pravil, da ker po zadnji vojni ni bilo večipo vseh delih sveta toliko zanesljivih, odgovornih in vpo-števanja vrednih krajev po svetu za razne investicije, zlasti dolgoročne, je začelo nekaterim zavarovalninskim družbam od prebitkov preostajati toliko kapitala, da niso vedeli kam z njim. Kam ga investirati? Doslej je veljalo in še velja: v zemljišča okrog velemest, kjer kaže, da bodo večje in večje zahteve po stanovanjih in drugim takim. In tako so razni gradbeniki dobili mnogo posojil in začeli so graditi stanovanjske hi-j
še, vse od dveh do šestih, osmih in še večjim številom stanovanj. Posojila za materijal in delo so dobili iz takih virov, kakor sem jih ravnokar omenil. To je eno, ki pove, zakaj je toliko novih apartment poslopij zdaj po predmestjih okrog velemest.
Povsod pa je nekaka tekma. Tako med zavodi, med podjetniki, gradbeniki, prav tako kakor med berači in cigani. To je nam znano še iz pripovedk iz starega kraja.
Razprave pred sodišči so pripovedovale, kako so nekatere posojilnice šle preko mej pri posojilih in v mnogih takih krajih, v 'katere bi ne smele posoditi, namreč gradbenikom brez močnih vknjižb na taka posestva. In tu so privozili na nezaželjena in nesrečna pota. To je, da zgradbe, ki so gradili, ni bilo moč taka j oddati v najem in to ni do-našalo dohodkov, da bi odplačevali na glavnico, marsikje tudi ne niti obresti. Ko so prišli o-krog državni pregledniki in naši kako je, da ni dovolj rezerv za to in ono, so kajpada začeli po svoji dolžnosti “sitnariti” in tu in tam so ukazali takim posojilnicam zapreti vrata, dokler se gospodarsko vreme pri takih zavodih ne spremeni.
Komentator je zraven pripomnil, da največ takih nezgod na tem polju je prišlo odtod, ker so se v vodstva takih zavodov natepli taki gradbeniki ali njihovi zastopniki. Kako? Nakupili so toliko delnic, da so prišli do potrebnega vpliva, zato so imeli precej besede (v nekaterih vso, ker so bili v večini), v glasovanju za razne predloge in vse. To pove vse, kdor razume take zadeve.
Kako temu odpomočči? Težko vprašanje, a se ga da rešiti. U-zakoniti bi bilo treba in uveljaviti določbo in zakon, da vse prošnje za posojila bi morala biti predložena gotovi nadzorni komisiji, ki bi pregledala in pretehtala možnost in odgovornost vsakega posojila v takih slučajih in to predno bi bilo posojilnicam dovoljeno tako nakazilo nakazati v izplačilo prosilcem. To bi bila edina zaščita v takih slučajih pri sedanjih razmerah. Tudi na vodstva posojilnic bi bilo treba obesiti večjo odgovornost. Če bi ravnali tako, bi bilo prav malo slučajev nezmoglji-vosti odplačevanja dolgov na stanovanjska posojila itd.
Dokler do neke take kontrole na tem polju ne pride, se bodo pojavljali slučaji finančnih težav raznih denarnih zavodov in posojilnic. Treba bo resno vzeti na znanje rek: za vse so zdravila (v tem slučaju pa: zakaj bi ne bilo zdravilo tudi za to?). Je, samo najti in uveljaviti ga je treba, pa bo šlo.”
Ko je nam Jure vse to razlagal in tolmačil, sem si mislil: salament, Jure bi spadal kam v zvezni zakladniški urad v Wa-shingtonu. Saj bolj razume vse kakor pa oni tiči, ki bi nas radi učili v raznih zadevah gospodarstva.
Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj o kaki drugi zadevi.
Tone s hriba
-------o-------
Wilsonu ni do volitev
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson ne kaže nobenega z a n i m a nja za predloge o razpustu parlamenta in razglasitvi novih parlamentarnih volitev, čeprav kažejo povpraševanja javnega mnenja, da ima delavska stranka precejšnjo prednost pred konservativno.
Vesti iz krogov vlade trdijo, da bo Wilson vladal s sedanjo večino še vsaj eno leto. Menda mu je kar všeč, ker mu je mogoče na ta način držati trdno na vajetih skrajno levico, ki bi se v slučaju večje večine vlade v parlamentu utegnila javno upirati njegovi politiki, zlasti v pogledu p o d p i ranja ameriškega vojnega napora v Vietnamu.
------£j-----
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE,
postanite še danes!
Od lanskega do letošnjega septembra zračni promet narastel za 19%
WASHINGTON, D.C. — Narodna zveza za zračni promet poroča, da je bil v letošnjem septembru zračni promet v naši deželi za 19% večji od lanskega v istem mesecu. Na prometu je udeleženih 11 letalskih družb za tovorni promet, 13 za osebni promet in 4 letalska društva, ki obratujejo samo s helikopterji.
Helikopterji so prevozili 4.4 bilijone potniških milj. Za vseh 9 mesecev v letošnjem letu je pa promet narastel za 17% na-pram isti dobi 1. 1964. Računajo, da živahnost prometa ne bo popustila tudi do konca leta.
-------o—------
Kanadska volivna kam-janja se ne odlikuje po živahnosti
TORONTO, Kan. — Do 8. novembra ni daleč in ta dan so v Kanadi parlametarne volitve. Prave borbenosti politični opazovalci še niso mogli ugotoviti, je pa to razumljivo, kajti voliv-ni programi se razlikujejo bolj po obliki kot po vsebini. Mislijo, da bo zmagala liberalna stranka, toda njena večina ne bo! ravno ogromna. Vseh poslancev je 265, za sigurno večino potrebuje vladna stranka vsaj 134 glasov. Toliko jih bodo liberalci gotovo dobili, tako jim proroki obetajo, toda ne bodo se mogli bahati z veliko zmago.
Sicer so pa tudi v Kanadi volivci večkrat muhasti, lahko si premislijo tik pred volitvami, kot so to že par krat storili. Zato pričakujeta obe glavni stranki z zaupanjem in celo s samozavestjo izid volitev.
-------O--
Največ starih ljudi
NEW YORK, N.Y. — V državah Nove Anglije živi še vedno največ starih ljudi, čeprav so se v zadnjih letih v večjem številu začeli seliti v Kalifornijo.
V	Senegaliji so kratka krila prepovedana
DAKAR, Senegal. — Policija je objavila, da bodo prijeli vsako ženo ali dekle, katere obleka ne bo pokrivala kolen, in jo izročili sodišču.
V	Senegaliji je kazanje ženskih kolen v javnosti “nespodobno”.
-----o------
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo dekle ali ženo za točilnico v domači družinski okolici z znanjem priprave pijač. Tudi izučimo. Druga izmena. Plača po dogovoru. Kličite AN 1-0182 po 6. uri popoldne.	(x)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
(208)
MALI OGLASI
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo Poizve se v Sornovi restsvra ciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
____________________________ j
V	najem
Tri lepe, čiste sobe, plinski ! cgrev, vse udobnosti v pritličju. Kdor hoče imeti udobno poceni stanovanje, naj se zglasi pri iMrs. Anna Železnik, 8818 St. j Catherine Ave. Tel.: VU 3-8938.
(203)
Grozdje poceni naprodaj
Na 28758 Chardon Rd. imajo poceni naprodaj dobro gr ožje.
(203)
Soba se odda
Pošten moški dobi v Wick-liffe, O., pri samskemu sobo po zmerni ceni, s kuhinjo in vse ugodnosti. Kličite dop. in po 8. zv. 943-0945.	(203)
V najem
4 neopremljene sobe med E. 185 in 200 St. oddam v najem zgoraj mirnim ljudem srednje starosti. Kličite KE 1-0371.
(202)
Naprodaj
Naslonjač, (studio couch) v dobrem stanju, $45.00, omara za posodo, $20.00, zimski gumijev obroč (tire) 670 x 15 in regularni 650 x 15. Kličite 481-5463.
(202)
Hiša naprodaj
Prodajam hišo 5 sob spodaj, 5 zgoraj, 2 peči na plin, 2 garaži, vse v dobrem stanju, Lahko se vselite takoj. Lahko si ogledate na 1273 Norwood Rd., ali kličite 361-5209.	—(203)
Carl Ave.
Dve dvodružinski leseni hiši, $9500.00 vsaka. V izvrstnem stanju. Plinski furnezi; na novo dekorirane hiše.
MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St.	HE 1-8181
(19,21 okt)
V	najem
Štiri sobe, spodaj, vse na novo dekorirane, furnez, z garažo ali brez( blizu cerkve sv. Frančiška. Kličite 881-1560.	(203)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
Pozor — društva — klubi
Naprodaj na St. Clair Ave., in E. 41 St., plesna dvorana, Rathskeller s kuhinjo in stanovanje. CL 1-1675.
UNITED BROKERS HE 1-8500 ________________________(204)
V	najem
Oddamo 5 sob zgoraj, na novo dekorirane na 1364 E. 53 St. $50.00. Na razpolago 1. novembra. IV 6-1977 po 4. uri pop.
—(21,22,28,29 okt)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano dvo-družinsko hišo blizu Holmes Ave. Se lahko takoj vselite. Cena nizka. Kličite PO 1-7583.
(204)
V	najem
Tri sobe in kopalnica se odda poceni mirno stanovanje 1106 E. 64 St. HE 1-4114.
(22,29 okt 5 nov)
Šolski odbor v Euoiidu
Za skupno delo odbora Za obveščanje javnosti Za poklicno izobrazbo Za stalno rast šolstva
VOLITE
X I HflROLDA W. GRAAFMEYER
H. W. Graafmeyer	28050 Gilchrist Drive
Trgovina odprta pond, in čet. od 9:30 zjutraj do 9:00 zvečer — podružnice od 9:30 zjutraj do 9:30 zvečer.
Rabite Eagle znamke kot denar v vseh 6 May Company trgovinah!
____________'-
:	BASEMENTS
’	~ miiJAi IH ti 11 A d
Novo! Revolucijonarno! zkljucno naša laslna "larlelon” znamka
TRAJNO ZLIKANE
boljše srajce
Foselma
cena
3
.99
vsaka
65 C Dacron Polyester in 35% bombažni Broadcloth
Na zalogi imamo srajce, ki nikoli ne rabijo likanja. Navadno razprti ovratnik in dodatni ovratnik, oba b]eščeče bela. Strokovno ukrojeni za vsak okus in mero. V velikostih: redni ovratnik 14(4 do 17; dodatni ovratnik 14% do 16!£. Dolžina rokavov v skupini 32 do 35.
Moške Koralrsi; trajno zlikane kravale
Operite! Kravate mešane iz 50/< bombaževine in 50% For-
Posušite' tre* Polyester- zal°gi enobarvne črne, sive, temno sive, temno modre, zlate ali rdeče z različ-'Vv7%f'i"	• Nesite! nimi barvastimi črtami.
Izvršujemo naročila po pešti in telefonu, dokler traja zaloga ... Kličite CH 1-3070.
Kletni moški oblačilni oddelek v vseh 6 trgovinah vključno GREAT NORTHERN.
1
.50

Lahkega j bil v lase in obleko kakor sirov
koraka je stekla v čoln, mož za njo, držeč jo za roko; ona po ga je svarila: “Nazaj, Leks ... most bodo potegnili v čoln. Otroci, pridni naj bodo. Za vse verne bom spet doma. Ne pozabi, kar si obljubil.” In vesla se potope v vodo, čoln odplava na Veliko Donavo.
Sonce vzhaja počasi, bledo v oblakih, čoln izgine na blesteči se vodi; tresoč se po vsem telesu cd mraza se je vrnil mož domov.
XVI
Čoln je plul po Donavi navzdol v bledi dan; čolnarji so kleli po češko, krmar je lokal žgano vino, da bi pregnal nočni mraz iz svojih udov. V nizki kolibi na čolnu je sedelo pet ali šest mož v dežnih plaščih, na strehi pa so ždeli štirje drugi. Mimo Marije ni bilo v čolnu nobene druge ženske. Možje v koči so vpili in peli. Bili so to trgovci z Ogrskega, vozili so se od Linča v Požun. Zdaj ta zdaj oni je stopil iz prostora in povabil v strahotni nemščini v notranjost ženo, ki je stala na prostem in zmrzovala, toda ona je vedno zopet odmajala z glavo. Da ji je zunaj dovolj dobro.
Stala je z nogami v vodi; vihar je besnel okoli nje in ji gra-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Oenera! Factory
Dependable fulltime men needed. Must have factory experience, must be 21 or over and married. Openings for trainees on: band saw and cranes. Also general labor. Must be prepared to work swing shifts. Company paid benefits include:
BLUE CROSS — BLUE SHIELD VACATION — HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE — RETIREMENT PLAN, ETC.
Apply between. 10 A.M. to 3 P.M.
REGAL TUBE GO.
7401 South Linder, Chicago, 111.
(Bedford Park)
Clearing Industrial District
r	(202)
REAL ESTATE FOR SALE
NORTHBROOK — “Come In” OWNER says: You must see this 3 bdrm. split level, w to w crptg., panld. rec. rm. Redw. fence patio, 1% baths, elec. kit. Wonder buy. $24,500. Call 272-3955.	(203)
BERWYN — 5 Room home with 4 room flat in attic. Cabinets, stove, crptng., 2 car gar. 50 ft. lot. Close to everything. $19,900. 1237 Weno-nah Ave. Open House Sun. 1 to 5.
in nasilen ljubimec. Pa se ni menila za to. S pomodrelimi prsti je držala molek; prosila je Boga, da bi ji šlo vse po sreči. Čoln beži nizdol, mimo. Starega Pechlarna; stolpi in zidovi leže še v megli, cerkvenega zvonika je videti le spodnji del, vrh se gubi v meglenem. Slovesno zvoni; tedaj obide Marijino srce nekaka tolažba. “Jutrnjice vseh svetih! Vsi svetniki mi bodo v pomoč, da otmem podobo... podobo in svojega dragega moža!” Pechlarn se je izgubil v megli; na desni in na levi se razprostirajo ledine; videti so jesensko rdečkaste v mrzlem vzdušju. Vesla ploskajo in ptiči vpijejo ob čolnu in vihar zavija. O da bi mogla čoln napraviti še hitrejši! Da bi mogla sama zgrabiti za veslo in veslati z močjo in silo, sedem milj na uro! Veter, zakaj nam pišeš venomer le v obraz! Napni svoja usta in pihaj nam v hrbet, kolikor moreš, da bomo prej prišli. — “... Kaj je še daleč do Kremsa?”
“Pet dobrih ur,” se je smejal čolnar, “saj si komaj vstopila.— To je Melk.”
Lepo je videti samostan; stotera okna se svetijo v soncu, ki začenja močneje sijati in je pregnalo meglo. Gotski stolpi se dvigajo pošastno, a jasno v čistem zraku. Ko so mimo Schall-Emmersdorfa, je še jasneje, tako da je moči videti na stolpu, koliko je ura; devet in četrt.
Čoln je zavozil v Wachovo in plove hitreje in hitreje, kajti veter s Češkega se je ulegel in povlekel je zapadnik. Čoln plove mimo Schonbuchela, mimo gradu sredi med rdečimi vinogradi; na desni leže gradovi, na levi pobožne samostanske celice, tudi lepe vasi. Ogrom v kolibi je prevroče; prihajajo drug za drugim na zrak. In ko so se privalili vsi na krov, pijejo s čolarji za stavo in pojo:
Macte pie Imperator,
Pacis sapiens curator,
Te Hungaria non temet, Huncznut a nemet,
Hunczut a nemet!
Postajali so vedno bolj pijani in objestni, čim bliže so bili Kremsu. Eden izmed njih, z mogočnimi vojaškimi brki, je slekel plašč in hotel Marijo objeti: “Kerem, lepa devojka;” ona pa ga je odrinila z vso svojo močjo in mu zagrozila, da bo poklicala ženina, če ji ne bo dal miru; nebeškega, si je mislila na tihem; Oger je mislil, da je ljubica divjega in črnega čolnarja in se je ni upal več lotiti.
“Halo, h kraju!” je čuti močni čolnarjev glas. “H kraju v Rossatzu. Ljudje so na bregu.” Ti so prišli v težkih škornjih
Ph. 788-6986.	____________^204^ in rjovejo ko živina. V tem hru-
'
\ NE GRIZE — Oskrbnik kita v Aquarami v Philadel-f phiji pregleduje, če so v redu njegovi zobje. Kit je k sreči zelo krotak in ni nevarnosti, da bi svojega skrbnika ugriz-j* nil.
pu je M-ariji vedno tesneje pri srcu. Od moža in otrok se mora voziti med nemarnimi moškimi, da izterja dolg pri sorodnikih, ki sami nimajo odveč, dolg, ki je že tako star, da že kar res ni več; vse to radi lutrovca, ki je zavedel moža, ki je onesrečil moža in ženo in steguje zdaj svojo zločesto roko celo po svetinji. — Pa če bo tudi s težavo dobila denar in se z njim vrnila domov in odkupila z njim sveto Devico, kdo pa ji more biti porok, da pobalin le ne bo našel poti, kako bi jo dobil v pest. Morda bo nasilen — tak človek je vsega sposoben. — Od strahu, mraza in lakote se ji je stemnilo pred očmi, kajti odšla je, ne da bi zajtrkovala; tedaj ga vidi, tam ga vidi; vozi se po vodi in sprehaja se po bregu, posmehuje se ji kot hudič.
“Le vbadaj se, — le muči se! — Pa bom le dobil podobo in napravil z njo, kar se mi bo ljubilo, — kajti vitez sem, ti pa si — beračica!”
“Stein!”
“Že!” Žena se ozre, si zasloni oči, v katerih ji migota, gleda, ali je res. Je, tu je stara cerkev s strmo streho, tu strahotni, stari stolp in tam na desni med strehami gleda skozi čisto malce Kremsa, Frauenberg in jezuitska cerkev. Zdaj pa pride Krems, pride, bliže, bliže. —
Tvoje rojstno mesto — Marija! V srcu se ji nič ne zgane. “Zlikovec, kako se ga le ubraniti! Kako naj si pomagamo, da bo dal že mir?” tako jo zbada in kolje v srcu.
Tisti trije, ki so vstopili v Rossatzu, kažejo s prstom zdaj tja zdaj sem in rjovejo brez prestanka; tudi Ogri vpijejo za stavo, toda Rosačani so močnejši. — “Ho, jeli! In iz Kotweina jih je bilo baje več.” — “Po večini sami jezuitje.” “Koliko krivovercev so našli?” — “Tri. Dva sta se odpovedala, tretji pa ni hotel.” — “Kaj so napravili z njim?” Izgnali so ga.” Kdo pa je bil tisti? Kaj?” “Prijatelj Leiserjev.” “Lutrovci prekleti!”
Marija se sprva ni menila za njihov pogovor; stala je med moškimi negibno kakor steber in strmela naravnost predse. Zdaj se je zganila — možje se spogledajo in zamajejo — in žena vpraša tistega, ki je zadnji govoril:
“Koga so izgnali? Kaj pa je to z lutrovci?”
“Kaj je ženska z lune padla? Ali nič ne ve o veliki verski
komisiji, ki je bila v Langen-loisu, da poišče krivoverce in jih kaznuje?” je vprašal mož. “Hej, Mautern! — Bliž. Tu je pa moja ljuba doma.”
“Nič ne vem,” je rekla Marija, “sem z gornje strani, pri Pechlarnu doma. — O, povejte mi,” je silila v moža, “kaj več o tej komisiji. Kakšni ljudje pa so to? Ali kaznujejo krivoverce samo pri vas, ali pa gredo tudi drugam?”
“Povsod gredo. Kdor jih pokliče, ta jih dobi.”
“Kdo pa jih pokliče? Prosim vas, le to mi še povejte!”
“To je baba radovedna! — Pokličejo jih vsake vrste ljudje, duhovni in posvetni, včasi kaj pobožni, včasi samo sitneži. Tu pri nas jih je pozval gospod z Brda iz sovraštva do Leiser-jevih; napotil pa jih je prav za prav gospod pater Maury, rektor kremzerskih jezuitov. Ta je tudi predsedoval komisiji skupno z baronom Windhaškim in Kotweinskim opatom. Živeli patri jezuitje, ti bodo hudiča zadavili!”
“Hunczut a nemet,” je divje
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLlD_ KV 1-8187
PODPIRAJTE
Vaše šole v Euclldu. ,
. I
GLASUJTE
za predloga 7 in 8. OBDRŽITE
Paul R. Totten-a
v šolskem odboru.
Paul R. Totten 291 E. 276th, Euclid
The Streh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
Kar napravi ogenj in samo ogenj za Ihrano.., to napravi ogenj za Stroh’s in samo Stroh’s
zgoltal neki Oger in stopil navidezno slučajno pobožnemu Rosačanu na papistične otlače s svojo kalvinsko peto. Mariji pa se je tedaj prečudno posvitalo pred dušo — tako bo pridobila sebi in deželi mir: tja pojde,
kakor hitro bo uredila zadevo z denarjem, in prosila očete jezuite, naj pošljejo v njen kraj versko komisijo. Da, da, da! Tako bo naredila.
(Dalje prihodnjič) t& •
Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno z ognjem. Samo Stroh’s. In zakaj? Vzrok je enostaven. Kar dotik ognja napravi za fino, odlično govedino... to napravi ogenj za fini okus Stroh’s piva. Varjenje nad direktnim ognjem pridobiva boljši okus iz primesi in ga daje pivu. To je
tradicionalni način starega sveta, kako variti fino pivo. Vi lahko okusite razliko. Poskusite Stroh’s. Samo enkrat. Potem, ne glede na to katero pivo ste do sedaj pili, je možno, da boste prešli na Stroh’s. In to zaradi tega, ker je Stroh’s sdino ameriško z ognjem varjeno pivo.
Z OGNJEM - VARJEN OKUS
Model NX
.00
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD
Appliance § Fismifur©
6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK & SONS
-<^«!E2L
Izvolite ponovno žnpana
liVSEGAlljudstva!

RALPH S.
LOCHER
Mož, ki združuje Cleveland-cvetoče mesto - ki služi industriji - delu - ljudem,
ENDORSEMENTS DEMORATIC PARTY Cosmopolitan Democratic League Cleveland AFL-CIO Federation Cleveland Press • Plain Dealer West Side News • West Parker Szabadsag • America • American Home
Cuyahoga County Democratic Executive Committee Albert S. Porter, Chm. Statler Hotel, Cleveland