Aspii acije Italije na Trst in zapaclno jugoslovansko ozemlje. (Dodatek k etnografskemu zemljevidu Trsta, istrskega in soškega ozemlja — po uradnem ljudskem štetju.) Ako si Italija prisvoji jugoslovansko ozemlje pod demarkacijsko črto, je s tem vsajena kal bodočirn sporom in sovražnostim med Jugoslavijo in Italijo. Prilastitev tega ozemlja se ne da opravičiti niti zgodovinsko, ne gospodarsko z ozirom na nacionalno razmerje posesti zemlje in še manj etnografsko. Na zasedenem ozemlju pod demarkacijsko črto prebivajo na nekdanji avstrijski Koroški Jugoslovani, na nekdanji avstrijski Kranjski izključno Jugoslovani, in sicer: v sodnih okrajih Idrija 16.757 Jugoslovanov in 5 Italijanov, Logatec 7293 Jugoslovanov in 4 Italijani, Postojna 13.333 Jugoslovanov in nič Italijanov, Vipava 12.335 Jugoslovanov in 1 Italijan, Ilirska Bistrica 11.856 Jugoslovanov in 2 Italijana, Senožeče 5254 Jugoslovanov in 3 Italijani. (NB.: Za cerkniški sodni okraj je računati le polovico!) V Trstu z okolico imajo Italijani le v 10 okrajih večino, katerih ozemlje znaša 1255 ha, medtem ko imajo Jugoslovani v 20 okrajih večino, in znaša ozemlje teh okrajev 8310 ha, zaledje nad deželno mejo je pa izključno jugoslovansko; na bivši avstrijski Ooriški žive Italijani le v 4 sodnih okrajih, in se da narodna meja natančno določiti, ker žive Italijani tudi v teh okrajih kompaktno skupaj in Jugoslovani zase. OzemIja z italijansko večino je na bivši avstrijski Goriški 56.166 ha, medtem ko znaša ozemlje z jugoslovansko večino 239.034 hektarjev zemlje. Poudarjati je treba še enkrat, da se da tu narodnostna meja natančno ločiti, ker ne živita obe narodnosti nikjer mešano, temveč tudi v skupnih sodnih okrajih kompaktno vsaka zase. Istra je v ogromni večini jugoslovanska, po posestnem stanju ozemlja pa še celo, ker so Italijani povečini kompaktno naseljeni le v obmorskih mestih in znaša ozemlje z italijansko večino v lstri 70.328 ha, medtem ko znaša ozemlje z jugoslovansko večino 338.956 ha zemlje. Po ozemlju se da tudi presoditi, katero narodno pleme je v deželi avtohtono. Proglasitev Trsta kot italijansko mesto je nenaravna, ker ni niti mesto z okolico italijansko in nima italijanskega zaledja; priklopitev jugoslovanskega zaledja k Trstu s 497.069 tam živečimi Jugoslovani zaradi 118.053 v Trstu živečih Italijanov pod savojski križ je pa nasilna in krivična. Pogled na etnografski zemljevid in natančni statistični podatki nam odkrijejo pravo sliko tega ozemlja, ki pa ni italijansko, temveč jugoslovansko. Če so smatrali te kraje za italijanske, so temu krive le napačne in tendenciozne informacije, razširjene v vnanjem svetu. Podlaga štatistiki in etnografskemu zemljevidu je za Trst, sodne okraje, mesto Gorico in Rovinj ljudsko štetje leta 1900, publicirano 1.1906, ker »občinski leksikon« o ljudskem štetju iz 1. 1910 zaradi nastale vojne ni izšel. Vendar ako bi navajali štatistiko iz 1. 1910 tudi pri občinah, bi bila ta Jugoslovanom v prilog in ugodnejša. Vkljub temu, da se je ljudsko štetje v Avstriji vršilo Slovanom vedno krivično, ker se je vršilo pod vplivom slovanofobskih uradnih oseb v smislu protislovanskega kurza v Avstriji ter so falsificirali statistične podatke v prilog nemške in drugih neslovanskih narodnosti, se ne da prikriti jugoslovanske večine v Primorju. Najbolj drastičen primer za to je ljudsko štetje v Trstu 1. 19'iO, pri katerem je bilo našteto najprej le 37.403 Jugoslovanov ia 141.509 Italijanov. Zaradi preočitne krivice in pa na oster protest in pritisk od jugoslovanske strani je blla izsiljena uradna revizija tega Ijudskega štetja v dveh mestnih okrajih, pri katerem je bilo potem naštetih 58.262 Jugpslovanov in 118.035 Italijanov. Falsifikacija je torej dokazana in jasna! Natančna in nepristrano izvedena revizija ljudskega štetja v drugih mestih v Istri in na Goriškem bi govorila le Jugoslovanom v prilog. Pozabiti ne smemo, da je ves pritisk označen že v tem, da niso zapisovali materinskega jezika ali narodnosti, temveč »občevalni jezik«. In kot »občevalni jezik« se je izvajal najhujši pritisk na uradništvo in odvisne uslužbence slovenske narodnosti, ki ni smelo v uradih občevati in poslovati v slovenskem jeziku in so vpisovali kot občevalni jezik nemški, itaIijanski in druge neslovanske jezike. Vkljub temu govore statistični podatki Trsta, Istre, Goriške in po Italiji zasedenega ozemlja Jugoslovanom v prilog, in je razvidno iz etnografskega zemljevida, da je to ozemlje jugoslovansko. Na podlagi teh podatkov in po Wilsonovem načelu samoodločbe in jezikovne ravnopravnosti narodov ne morejo na zasedenem ozemlju prebivajoči Jugoslovani priznati strategičnih mej, ki si jih hoče postaviti Italija na podlago demarkacijske črte. Na podlagi iz vojne prodrlih načel in demokraškega in socialnega javnega mnenja so vsake strategične meje neopravičene in jih imajo nadomeščati etnografske meje. Najmanj pa odgovarja demarkacijska črta načelu osvoboditve zasužnjenih narodov, ker razkosuje in usužnjuje znaten del jugoslovanskega naroda in usužnjuje jugoslovansko ozemlje. Ta meja pa ne odgovarja niti strategični upravičenosti zasedenih točk. Italija, ki je bila v tej vojni sprejeta v krog borilcev za svobodo in ravnopravnost zatiranih narodov, bi morala v tem tienutku dati svobodo v njej živečim b^neškim Jugoslovanom in jih priklopiti njih etnografski celoti Jugoslaviji, ker jih je priklopila k sebi še v času, ko so imeli še imperialistična načela in nazori svojo veljavo. Jugozapadno obmejno ozemlje mora obsegati sledeči teritorij in mejo: jugo slovanski del bivše avstrijske Koroške z dosedanjo državno mejo Italije, kompaktno naseljeni jugoslovanski okraji beneške Slovenije, kjer še prebivajo slovenski Rezijani, Tarčenci, Šempeterčani, Idrijčam, Čedadi in Gorjani; soško ozemlje bivše avstrijske Goriške s sledečimi okraji, občinami in vasmi: Celotni sodni okraji: Kanal, Ajdovščina, Komen, Sežana, Bovec, Kobarid, Cerkno, Tolmin in Gorica brez ozemlja samostojne občine Ločnik v tem okraju. V sodnem okraju Kormin tvorijo obmejno ozemlje celotne občine Biljana, Kožbana, Medana s pripadajočimi vasmi in vaško ozemlje Neblo, v sodnem okraju Tržič celotne občine Devin in Doberdob s pripadajočimi vasmi. Vse pripadajoče vasi imenovanih občin so jugoslovanske, kar je razvidno iz občinskega leksikona. Našteto ozemlje bivše Goriške z jugoslovansko večino znaša 238.034 ha in na njem prebiva 167.679 jugoslovanov (91 %) ter 16.248 Italijanov (9 %); ozemlje z italijansko večino znaša 56.166 ha in na njem prebiva 74.181 (98 %) Italijanov ter 1.303 (2 %) Jugoslovanov. Podrobna štatistika je razvidna iz nasiednjih podatkov: Jugoslovanski kraji in občine na Gori- škem v ital janskih sodnih okrajih (Kor- min, Gradišče, Tržič) z nadpolovično jugoslovansko večino: Jugoslovanov Italijanov ha Bil.jana (občina) . 1.262 (100°/-) — 959 Neblo (vas) ... 386 (84°/o) 74 (16°/o) 321 Kožbana (občina) . 1.194 (98°/,) 23 (2°/,,) 2.077 Medana (obcina) . 967 (!00°/0) — 682 Boschini (vas) . . 25 (100°/n) — 96 Peteano (vas) . . 26 (5O°/o) 26 (50°/o) 262 Devin (občina) . . 833 (91<>/o) 81 (9°/o) 1.776 Doberdob (občina) 664 (100°/0) 2 1.049 Sodni okraji na Goriškem z nad 90 °/0 jugoslovansko večino. (Italijanski kraji so iz okrajev odšteti.) Sod. okr.) Gorica*) Kanal AjdovScina Komen Sezana Bovec Kobarid Cerkno Tolmin Jugoslovanov 41.332 (98°,O) 13.940 (1000/t) 14.691 (100°/0) 14.042 (98"/0) 29.556 (99%) 5.529 (100°/0) 9 064 (100%) 8.132 (100%) 15.168 (1007.) Italijanov 5!7 22 9 250 343 8 —   21 (2%) — (27.) (l°/o)     4 ha 39.111 21.169 16.877 21.612 25.584 36.353 20.285 15.972 31.498 151.454 (99°/,,) 1.170 (1%) 229 461 G°i9io. u?at0 . 10 868 (427°) 14-872 (58W 2 351 _ju-} nsko I i na [ . ;em . Ozemlje _ ju- ¦5&S0 \167 679 (91°/o) 16.248 (9°/_) 238-034 Gorišker *) Mesto je posebe računano in italijanska občina Ločnik odšteta. Italijanski kraji v jugoslovanskih sodnih okrajih na Gortškem. Jugoslavani Italijani ha Ločnik (sam.obg) 98 (4%) 2.217 (96°O) 1.236 98 (4°/o) 2.217 (96">/o) 1.236 Sodni okraji na Goriškem s kompaktno živečo italijansko večino. (Slovenski kraji so iz okrajev odšteti.) Sod. okr. Jugoslovani Italijani ha | Kormin 746 (5%) 13.441 (95°/0) 7.708 Gradišče 252 (27.) 12.699 (98°/0) 6.690 Tržič 158 (l«/o) 17.845 (99«/0) 9.554 Červinjan 49 — 27.979 (100°/,) 30.978 1.205 (27o) 71.964 (98%) 54 930 Ozemlje _ ¦» ———^———————— "^8!0 \ l303 (2°/°> 74-181 (987") 56'166 (Konec prihodnjič.) večino na t GoriSkem )