ANNALES 2/'92
izvirno znanstveno delo	UDK 581.5:632.5
634.8.047(497.12 Koper)
VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA
Mitja KALIGARIČ
asistent, Oddelek za biologijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, 62000 Maribor, Koroška 160, SLO assistente, Catedra di Biología della Facolta di Pedagogía Maribor, SLO
IZVLEČEK
Po triletnih raziskavah plevelne vegetacije v vinogradih v Koprskem primorju smo ugotovili naslednje plevelne in ruderalne fitocenoze: Mercurialetum annuae Krusem. & Vlieg. 39 em. Th. Muller 83, Geranio-Allietum vinnealis Tx. 50, Cynodonto-Sorghetum halepensis (Laban 74) Kojič 79 in Dauco-Picridetum hieracioidis Gors 66.
UVOD
Koprsko primorje obsega del Istre v mejah republike Slovenije. V Istri gojijo vinsko trto neprekinjeno od antike dalje. Ne samo da je vinogradništvo v (stri ena najstarejših dejavnosti, temveč je od kmetijskih prav gotovo še vedno najbolj razširjena. Večina vinogradov je v zasebnih rokah in še vedno je veliko vinogradov na starodavnih terasah. Veliko teras je bilo v času eksodusa (stranov v petdesetih letih opuščenih, nekaj tudi po tem ali prav v zadnjem času.
Po drugi strani pa se zadnjih deset in več let drobno kmetijstvo zopet oživlja in nekdaj opuščene kulture zopet obnavljajo. Od teh je večji del zopet vinogradov. Tako lahko trdimo, da se večtisočletna kontinuiteta nadaljuje, seveda s spremembami v načinu obdelovanja vinogradov in v uporabi zaščitnih sredstev.
Za združbe vinogradnih plevelov, ki so večinoma srednjeevropske narave, je značilno, da so tukajšnji sestoji obogateni z mediteranskimi in submediteranskimi vrstami, ki pa se pojavljajo večinoma le med spremljevalkami.
Seljak (1989) je temeljito raziskal plevelno vegetacijo vinogradov in sadovnjakov na Goriškem. Tako se moje raziskave primerjalno lahko naslanjajo le na njegove raziskave in na posamezne raziskave jugoslovanskih ter-nekaterih srednjeevropskih in južnoevropskih avtorjev.
OBMOČJE RAZISKOVANJA
Geografska opredelitev
Koprsko primorje je območje Slovenije in zajema tri občine - Izola, Koper in Piran (Titi, 1985). Območje občin Izola in Piran je, razen manjših izjem, v celoti iz flišne podlage, območje koprske občine pa na vzhodu preide v apnenec. Območje spada glede na vinogradniško razdelitev v primorski vinorodni rajon in zajema koprski vinorodni okoliš v celoti.
Geološka opredelitev in relief
Kot že omenjeno, je geološka osnova fliš, morski sediment iz zgodnjega terciara - eocena. V dobi, ko je bilo na tem ozemlju morje, so vode s kopnega nanašale v plitve lagune mnogo drobnega materiala. Ker pa je obala zaradi gubanja spreminjala svojo obliko in relief, se je v morju usedal zdaj lapor, zdaj pesek, pa tudi glina. Po umiku morja so se te kamnine sprijele v fliš, ki danes v različno debelih plasteh pokriva spodaj ležeče starejše plasti. Za flišno kamnino je torej značilno izmenjavanje trših lapornatih plasti z mehkejšimi iz peščenjaka. Kamnina razmeroma hitro razpada, tako da erozija intenzivno preobraža površje; poleg tega pa je fliš še vododržna kamnina. O tem pojavu je v zvezi z vegetacijo tega območja pisal M. VVraber (1971).
39
ANNALES 2/'92
Mitja KALIGARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
Tla
Po Stepančičevih raziskavah (Lovrenčak, 1990) se je na flišu v Koprskem primorju v pedogenezi izoblikovalo naslednje zaporedje prsti: regosol, karbonatna rendzina, evtrična rjava prst in izprana (lesivirana), mestoma pse-vdooglejena prst.
Regosol nastaja na strm i h pobočjih Koprskega primor-ja iz lapornega in na položnejših pobočjih iz peščenja-kovega fliša. Deževnica, ki stalno odnaša delce prsti, preprečuje razvoj profila v globino. Zato je regosol slabo razvita prst iz drobcev razpadle matične kamnine, pomešanih z organsko snovjo. Profil regosolaima horizonta (A)-C.
Karbonatna rendzina ima že jasno oblikovanihumus-ni horizont A, profil pa gradijo horizonti A-AC-C. Glinasti delci so enakomerno zastopani v vsem profilu.
S postopnim poglabljanjem profila prsti na flišu in istočasnim izpiranjem karbonatov pri naravni pedogenezi karbonatna rendzina preide v rjavo evtrično prst. Od rendzine se loči po večji globini (87 -100 cm), plitvejšem horizontu A, po zgradbi profila, ki ga sestavljajo horizonti A-(B)-C, težji teksturi (glina) in manjši propustnosti za vodo. Evtrična rjava prst ima nevtralno reakcijo in vsebuje baze, še posebno kalcij.
Poleg te tipične evtrične rjave prsti se na flišu Koprskega pri morja pojavljata še psevdooglejena evtrična rjava prst in koluvialna evtrična rjava prst. Proces psevdo-oglejevanja poteka v globini 45 - 64 cm. Profil gradijo horizonti A-E-B-Bg-C.
Deževnica izpira delce prsti po pobočju in jih natood-laga na vznožju gričev. Na taki matični osnovi je nastala koluvialna evtrična rjava prst, globoka okrog 80 cm, z debelim humusnim horizontom.
Podnebne razmere
Podnebne razmere imajo odločilno vlogo pri oblikovanju vegetacije kakega območja. Koprsko pri morje spada še v območje mediteranskega podnebja, vendar so povprečne mesečne in letne temperature že precej nižje od temperatur v južnejših predelih Jadrana. Čuti se vpliv atlantske in kontinentalne klime. Koprsko primorje je relativno zelo majhno območje, vendar se z oddaljenostjo od morja podnebje hitro spreminja. Padavin v Koprskem primorju sicer ne primanjkuje, le njihova porazdelitev preko leta ni enakomerna. Povprečno pade okrog 1000 mm letno, od tega spomladi in jeseni dve tretjini. Preostala tretjina odpade večinoma na zimske mesece, v času poletne suše pa so padavine v glavnem nevihtnega značaja.
Vegetacija
Koprsko primorje spada po razdelitvi M. Wraberja (Martinčič & Sušnik, 1969) v submediteransko fitogeog-rafsko območje.
Po razdelitvi avtorjev M. Zupančiča, L. Marinčka, A. Seliškarja in I. Puncerja (1987) pa spada raziskovano območje (flišni del Koprskega primorja) v ti. koprsko-šavrinski distrikt jadranske province mediteranske regije.
Vsekakor pa je to v celoti območje listopadnih hrastovih gozdov, v okolici Pregare in Abitantov pa so tudi bukovi gozdovi.
DOSEDANJE RAZISKAVE PRI NAS
Kot smo omenili že v uvodu, se je s plevelno vegetacijo (razen segetalne) pri nas ukvarjal do sedaj le Seljak (1989), ki je temeljito obdelal Goriška Brda (briški vinorodni okoliš), Vipavsko dolino (vipavski vinorodni okoliš) in del Krasa. Delno sta se s plevelno vegetacijo vinogradov ukvarjala tudi Kristančič (1984) v Goriških Brdih in Podgornik (1982) v okviru svojih diplomskih nalog.
Na območje Krasa in Istre segajo delno tudi raziskave Poldinija (1989), ki je v tabelah nekaterih ruderalnih in okopavinskih združb uporabil tudi popise z ozemlja Slovenije.
Na ozemlju drugih republik nekdanje Jugoslavije sta plevelna vegetacija vinogradov in segetalna vegetacija bolje proučeni.
METODE DELA
Vegetacijo plevelov v vinogradih smo proučevali na celotnem flišnem območju Koprskega primorja, več popisov pa je iz predelov bliže morju. Razen v vinogradih na Belvederu nad Izolo so vsi popisi opravljeni na zasebnih parcelah.
Zafitocenološko interpretacijo sem uporabil le dobro razvite plevelne sestoje. Popise sem zbral v letih 1988, 1989 in 1990.
Pri popisih sem uporabljal standardno fitocenološko metodo švicarsko-montpellierske šole (Braun-Blanquet, 1964). Uporabil sem le kombinirano lestvico za ocenjevanje obilnosti (abundance) in pokrovnosti, nisem pa ocenjeval sociabilnosti (družnosti), ker se v novejši literaturi ta lestvica zaradi prevelike subjektivnosti opušča.
Velikost popisne ploskve je bila 10 -100 m2, odvisno odfitocenoz in homogenosti sestoja. Kulture (vinsko trto) v skladu z večino tujih avtorjev nisem vključil v tabelo in jih seveda nisem upošteval v oceni skupne pokrovnosti.
V tabelah je podana tudi stopnja zastopanosti oziroma navzočnosti (N) vsake posamezne vrste v popisih, po lestvici, ki ustreza omenjeni metodi.
Na koncu tabele je za vsako vrsto podana tudi pok-rovna vrednost. To je relativna vrednost, pri izračunu katere upoštevamo vse popise obravnavane združbe. To vrednost izračunamo tako, da iz kombinirane ocene v fitocenološki tabeli za posamezno vrsto priredimo deset-kratnik povprečne vrednosti pokrovnostnega razreda (za + = 5, 1 = 50, 2 = 175, 3 = 375, 4 = 625, 5 = 857).
40
ANNALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
5	pokrovno vrednostjo dobimo relativno mero za ocenitev pokrovnosti posamezne vrste.
V tabelah samih je podana nadmorska višina (m), površina popisne ploskve (m2), pokrovnost (%) in zaporedna številka za vsak popis. Za vsako vrsto je pred imenom tudi oznaka življenjske oblike po Raunkierju. (T = terofit, G = geofit, Ch = hemikriptofit, H = hamefit, P = fanerofit).
Lokalitete posameznih popisov in datumi popisovanja niso vključeni v tabele same, temveč sledijo v tekstu za njo.
REZULTATI IN RAZPRAVA
Sintaksonomski položaj obravnavanih združb
Pri osnovni sintaksonomski opredelitvi vegetacije sem se odločil za sistematiko, ki jo je postavil Tuxen (1950). Ta - v nasprotju z Oberdorferjem (1983) - združuje okopavinsko in segetalno vegetacijo v en sam razred, Stellarietea mediae (Br.-Bl. 32) Tx., Lohm. & Prsg. 50. Razreda Agropyretea intermedii-repentis (Oberd. & al. 67) Muller et Gors 69 in Artemisietea vulgaris Lohm., Prsg. & Tx. in Tx. 50 em. Gors 66 pa obravnavam, kot jih je postavil Oberdorfer (1983).
I	Razred STELIARIETEA MEDIAE(Br.-B\. 32) Tx., Lohm. & Prsg. 50
Red Chenopodietalia albi Tx., Lohm. & Prsg. 50 Zveza Polygorio-Chenopodion polyspermi Koch 26 em. Siss. 46
1.	zdr. Mercurialetum annuuae Krusem. et Vlieg. 39 em. Th. Müller 83
2.	zdr. Geranio-Allietum vinealis Tx. 50
II	Razred AGROPYRETEA INTERMEDII-REPENTIS (Oberd.
6	al. 67) Muller et Gors 69
Red Agropyretalia intermedii-repentis (Oberd. & al. 67) Muller et Gors 69
Zveza Convolvulo-Agropyrion repentis Gors 66
1. zdr. Cynodono-Sorghetum halepensis (Laban 74) Kojič
79
III	Razred ARTEMISIETEA VULGARIS Lohm., Prsg. & Tx. in Tx. 50 em. Gors 66
Pod razred Artemisienea vulgaris Th. Müller 81 in Oberd. 83
Red Onopordetalia acanthii Br.-Bl. & Tx. 43 em. Gors 66 Zveza Dauco-Melilotion Gors 66 1. zdr. Dauco-Picridetum hieracioidis Gors 66
Združbe razreda STELLARIETEA MEDIAE
Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, smo se odločili za Tuxenovosintaksonomsko razdelitev, ki združuje okopavinsko in segetalno vegetacijo v en razred -Stellarietea mediae. Tako obsega ta razred izrazito ple-velno vegetacijo, se pravi, predvsem vegetacijo na redno obdelovanih površinah. Značilnice za razred in značilni-ce nižjih taksonov tega razreda so torej vrste, za katere
so ekološki optimum obdelovane površine. So torej pleveli v ožjem smislu. Velika večina je enoletnic. Posebej to velja za segetalne plevele. Razdelitev tega razreda na nižje sintaksone, ki smo jo upoštevali v pričujočem delu, je sorazmerno preprosta. Red Centauretalia cyani obsega segetalno vegetacijo, red Chenopodietalia albi pa okopavinsko vegetacijo. Temu redu pripadajo tudi sestoji iz vinogradov Koprskega primorja in sicer zvezi Polygono-Chenopodion polyspermi.
Združba Mercurialetum annuae Krusm. & Vlieg. 39 em. Th. Muller 83
Ta okopavinska združba se razvija na rodovitnih, redno obdelanih tleh vrtov in njiv z različnimi kulturami in v vinogradih. V Srednji in Zahodni Evropi je razvita na območjih s toplejšim podnebjem in v nižjih legah. Označujejo jo (Muller in Oberdorfer, 1983) kotsubmedite-ransko-atlantsko subasociacijo. O njeni razširjenosti poročajo na primer v Nemčiji Poročajo npr. o razširjenosti v Nemčiji, predvsem v južni (Muller in Oberdorfer, 1983) in na Nizozemskem (Krusemann & Vlieger, 1939). V Sloveniji jo je na Goriškem zaznamoval Seljak (1989).
V	Koprskem primorju je združba sorazmerno pogosta. Zaradi večjega vpliva Mediteranavflorističnem smislu in zaradi toplejše klime kot npr. v Nemčiji je na obravnavanem območju ta združba med bolj mezofilnimi. Zahteva redno obdelana, bogata tla in uspeva predvsem v dobro negovanih vinogradih. Ker je fliš sorazmerno hladna in vlažna podlaga z bogato prstjo, v danem podnebju ekološke razmere zelo ustrezajo tej asociaciji. Zato spada v Koprskem primorju med okopavinsko vegetacijo med najbolj razširjene. Posebej pa prevladuje v skrbno obdelovanih vinogradih.
Značilni pečat ji daje enoletni golšec (Mercurialis annuua), ki je obilno zastopan in ima tudi veliko pokrovnost. Druga najpomembnejša vrsta v sestoju je sončni mleček (Euphorbia helioscopia), pogoste pa so še naslednje vrste: Veronica persica, Setaria glauca, Amaranthus retroflexus, Senecio vulgaris, Chenopodium album, Stellaria media, Solanum nigrum in S. luteum in druge.
Lahko trdimo, da ima v Koprskem primorju ta združba mezofilen značaj s prevladujočimi enoletnicami. Večina vrst je istih, kot jih srečamo v srednjeevropskem prostoru, le da nekatere od njih tam nakazujejo termo-filno, submediteransko svojstvo. Tak je npr. enoletni golšec, ki na celini označuje termofilne okopavinske fitocenoze, v našem submed¡teranu pa mezofilnejše okopavinske fitocenoze, delno pa uspeva tudi na rude-ralnih rastiščih. S tem je seveda njegova vloga značilne vrste združbe Mercurialetum annuae v submediteran-skem prostoru manj izražena. Isto ugotavlja za Goriško že Seljak (1989). Pri tem meni, da se pri višji temperaturi zmanjšujejo njegove zahteve po rodovitnosti tal.
V	popisih iz Koprskega primorja najdemo nekaj tipičnih mediteranskih vrst, ki jih v srednji Evropi nI: Solanum
41
AN NALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
Tabela 1: Združba MERCURIALETUM ANNUAE Krusem. & Vlieg. 39 em. Th. Müller 83
Nadmorska višina	120	40	100	30	30	200	110		
Površina popisne ploskve (m )	30	80	50	25	80	50	50		
Pokrovnost (%)	70	80	80	75	80	70	90		
Zaporedna številka popisa	W-M		3		5				P
Značilna vrsta združbe MERCURIALETUM ANNUAE Krusem. & Viieg. 39 em. Th. MuIIer									
T Mercurialis annua	2	2 3		3	3	4	4	v	2725
Značilne vrste zveze POLYGONO-CHENOPODION Koch 26 em. Siss. 46									
T Euphorbia helioscopia	2	2	1	*	1	*	*	v	340
T Fumaria officinalis	1	*	*		*			III	65
T Geranium dissectum		*	*			*		III	15
Značilne vrste reda CHENOPODIETALIA ALB I Tx., Lohm. & Prsg. 50									
T Amaranthus retroflexus	*	1	*	*	1	*	*	v	125
T Setaria glauca	*			*	*	1	*	IV	70
T Chenopodium album	*	*		1		1		III	110
T Solanum nigrum	*		*		1	*		III	65
T Solanum luteum		*	*			*		III	115
T Senecio vulgaris		*	*			*	*	III	20
T Polygonum persicaria		*			*		1	III	60
T Sonchus oleraceus	*		*	*				II	15
T Lamium amplexicaule	*	1						II	55
T Lamium purpureum					*		1	II	55
T Diplotaxis mu ral is			*			*		II	10
T Erodium cicutarium			*			1		II	55
T Echinochloa crus galli				*				I	5
T Capsella bursa-pastoris					*			I	5
Značilne vrste razreda STELLARIETEA MEDIAE (Br.-Bl.) Tx., Lohm. & Prsg. 50									
T Stellaria media	1	1	*	1	1	*	2	V	385
T Veronica pérsica	*	1	*	1	*	*	*	V	125
T Anagallis arvensis	1	*	*		*	*	*	v	75
G Cirsium arvense	*			*		*		III	15
T Bilderdykia convolvolus		*		*	*			III	15
T Lactuca serriola			*					I	5
T Picris echioides		*						I	5
T Conyza canadensis		*						I	5
Spremljevalke									
G Convolvolus arvensis	*	1	*		*	1	1	V	165
H Taraxacum officinale		*		*	*		1	III	65
G Calystegia sepium			*	*		*		III	15
T Polygonum aviculare		*	*	*				III	15
H Pastinaca sativa		*	*		*			III	15
H Cichorium intybus		*	*					II	10
H Medicago lupulina	*		*					II	10
H Daucus carota		*		*				II	10
H Aristolochia clematitis		*			1			II	55
T Portulaca oleracea	*		1					II	55
H Cynodon dactylon	*			*				II	10
T Geranium molle			*		*			II	10
H Rumex crispus		*						I	5
H Agropyron repens						*		I	5
H Securigera securidaca						*		I	5
H Coronilla crética							*	I	5
H Trifolium repens						*		I	5
število vrst	17	23	23	16	17	20	13	43	
N = navzočnost P = pokrovnost
42
ANNALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
Tabela 2: Združba GERANIO-ALLIETUM VINEAUS Tx. 50
Nadmorska višina (m)	40	150	30	50	200	190		
Površina popisne ploskve (m2)	50	40	60	50	100	80		
Pokrovnost (%)	60	70	60	60	50	60		
Zaporedna številka popisa			litó 3	¡MMÉBmi	silBÄIs	1111IIÍ6	lllillfl	lilllil;
Značilne vrste združbe GERANIO-ALLIETUM VINEALIS Tx. 50								
G Allium vineale	2	2	*	*	*		V	365
T Geranium rotundifolium	1		1			*	III	105
G Muscari racemosum	1	1	*	*	*	*	V	120
G Ornithogalum divergens		#	#	1	*		IV	65
Značilne vrste zveze POLYGONO-CHENOPODION Koch 26 em. Siss 46								
T Euphorbia helioscopia	*		1	1		1	IV	155
T Mercurialis annua		1	*	*		*	IV	235
T Geranium dissectum			*	*		*	III	15
T Fumaria officinalis	*	*		*	*		IV	20
Značilne vrste reda CHENOPODIETALIA ALBI Tx., Lohm. & Prsg. 50								
TChenopodium álbum	*			1		2	III	130
T Capsella bursa-pastoris	*	*		*	i		IV	65
T Solanum nigrum		*	*	*			il!	15
T Solanum luteum	*	#				*	Ill	15
T Lamium amplexicaule	*		1				II	55
T Senecio vulgaris			*	*		*	III	15
T Sonchus oleraceus				♦	*		II	10
T Setaria glauca			*	♦		*	III	15
T Amaranthus retroflexus			*				I	5
T Erodium cicutarium					*		I	5
Značilne vrste razreda STELLARIETEA MEDIAE (Br.-Bl. 32) Tx., Lohm. & Prsg				. 50				
T Verónica pérsica	2	1	3	3	2	3	V	1525
T Stellaria media	2	3	*	*	2	2	V	910
T Vicia sativa	*		*		*		III	15
T Bilderdykia convolvolus			*		*		II	10
T Anagallis arvensis				*			I	5
T Viola arvensis					*		I	5
Spremljevalke:								
G Convolvolus arvensis		*	1				II	55
H Agropyron repens		1		*			II	55
G Cirsium arvense		*	*	*		*	III	20
T Cerastium glomer., tenoreanum	1	*		*		*	IV	65
H Cynodon dactylon	*		*			*	III	15
T Verónica hederifolia			*		*		II	10
H Vicia angustifolia				*			I	5
G Calystegia sepium					*		I	5
H Ficaria verna					*		I	5
Število vrst	14	14	20	20	15	14	33	
N = navzočnost P = pokrovnost
Lokalitete posameznih popisov so naslednje: 7. Strunjan, vinograd na terasi, 24.3.1991 (0447/4)
2.	Izola, vinograd na terasi, 24. 3. 1991 (0448/3)
3.	Vanganel, vinograd na ravnini, 6. 4. 1991 (0448/4)
4.	Sečovlje, vinograd na ravnini, 24. 3. 1991 (0547/2)
5.	Sared nad Izolo, vinograd na terasi, 6. 4. 1991 (0447/4)
6.	Raven, vinograd na hribu, 24. 3.1991 (0548/1)
43
ANNALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
luteum, Picris echioides, Securigera securidaca in Coronilla cretica.
Združbo Mercurialetum annuae najdemo dobro razvito v poletnem in zgodnjepoletnem času. Res pa je, da zaradi intenzivne obdelave tal v vinogradih, kjer je ta združba razvita, najdemo velikokrat še ne optimalno razvite sestoje.
Združba Geranio-Allietum vineaiis Tx. 50
To je izrazito zgodnjespomladanska združba, saj jo označujejo zgodnjespomladanski geofiti, kot so Allium vineaiis, Ornithogalum divergens, Muscari racemosum, Gage a villosa in Tulipa sylvestris. Zadnjega, divjega tulipana, v vinogradih Koprskega pri morja seveda ne najdemo, saj ga v Sloveniji sploh ni. V zadnjem času pa je tudi na klasičnih nahajališčih združbe v južni Nemčiji že postal redka vrsta.
Tudi vrste Gagea villosa v vinogradih Koprskega pri-morja nismo zasledili, čeprav jo je v isti združbi še na Krasu zaznamoval Seljak (1989).
Združba je razširjena v toplejših legah, na primer v južni Nemčiji in Alzaciji (Oberdorfer, 1983), v Sloveniji pa jo opisuje le Seljak (1989), ki jo je srečeval na Spodnjem Krasu. Označujejo jo kotsubmediteranskofitoce-nozo s termofilnimi vrstami, posebni pečat pa ji dajejo omenjeni spomladanski geofiti. Zanimivo je, da obravnava Poldini (1989) na Tržaškem krasu razširjeno podobno združbo, ki ji pripisuje mediteransko svojstvo. To je združba Cerastio-Geranietum dissecti Poldini 80. Značilna vrsta asociacije je Calepina irregularis, diferencialna vrsta pa Cerastium tenoreanum. Z našimi popisi iz Koprskega primorja jo povezujejo prisotni spomladanski geofiti in velika pokrovnost dveh plevelov (Stellaria media in Veronica persica). Predvsem je za naše sestoje značilno, da se zgodaj spomladi bujno razrasteta obe enoletnici, ki imata v tej združbi izrazito največjo pokrovnost (glej tabelo II). Če si zraven zamislimo še nekaj spomladanskih geofitov, predvsem grozdasto hrušico {Muscari racemosum), ki dajejo združbi odločilen pečat, imamo pred očmi najznačilnejšo obliko te združbe. Verjetno je, da gre pri Poldinijevih popisih združbe Cerastio-Geranietum dissecti za sestoje, zelo podobne našim, nismo pa še ugotovili pravega razmerja med njimi in med našimi popisi, ki smo jih brez težave uvrstili v združbo Geranio-Allietum vineaiis.
Stopnja strojnega obdelovanja, predvsem v starih vinogradih na terasah, še omogoča dokaj popoln razvoj te združbe. Gre preprosto za to, da zgodaj spomladi vinogradov ne rigolajo, dokler se ne začnejo razvijati nadlež-nejši pleveli, predvsem prstasti pesjak (Cynodon dactylon) in plazeča pirnica (Agropyron repens). Tradicionalni način obdelovanja zemlje v vinogradih je usmerjen predvsem k zatiranju obeh omenjenih trav, medtem ko z geofiti bogata zgodnjespomladanska preproga enoletnih plevelov, kot sta Veronica persica in Stellaria media, ne velja za pretirano nadležno.
Če si ogledamo tabelo, vidimo, da so si popisi med seboj sorazmerno podobni in da vsebujejo malo vrst. Vzrok za to je predvsem zgodnjespomladanska doba, saj v tem času večji del plevelnih vrst še ni razvit. Ko smo terase že popisali, smo ugotovili, da sta na njih prisotni dve vrsti iz rodu Cerastium - C. tenoreanum in C. glome-ratum. Ker kasneje nismo mogli določiti, katerim popisom pripada katera vrsta, smo v tabeli obe vrsti napisali skupaj.
Združbe razreda Agropyretea intermedii-repentis MuIIer et Gors 69
Sestoje, v katerih prevladuje plazeča pirnica, so različni avtorji sintaksonomsko različno uvrščali. Večinoma so jih uvrščali v razred Artemisietea vulgaris Lohm., Prsg & Tx. in Tx. 50,vzvezo Onopordion acanthi Br.-BI. 26 in zvezo Agropyro-Rumicion Nordh. 49 em. Tx. 50, ki pripada razredu Agrostidetea stoloniferae Oberd. in Oberd. & al. 67. Avtorji Oberdorfer, MuIIer in Gorsova pa so postavili nov razred Agropyretea intermedii-repen-tis, ki vključuje polruderalne združbe s plazečo in srednjo pirnico (Agropyron repens in A. intermedium). Zveza Artemisio-Agropyrion intermedii MuIIer et Gors 69 naj bi združevala fitocenoze bolj suhih rastišč, s prevladujočo pokrovnostjo srednje pirnice in bolj celinsko razširjenostjo (MuIIer in Oberdorfer, 1983). Zveza Con-volvulo-Agropyrion repentis Gors 66 pa naj bi združevala fitocenoze zmerneje suhih rastišč s prevladujočo plazečo pirnico.
Združbe tega razreda - če sledimo ekologiji same pirnice - torej pripadajo slabo obdelanim sestojem in so ponavadi prehodnega značaja. Naj tudi na tem mestu opozorimo na redno in obilno prisotnost plazeče pirnice v sukcesijskem nizu zaraščajočih se vinogradov, in sicer v fazi tik po opustitvi kulture - preden sestoj začne dobivati značilnosti travnika. Po prenehanju obdelovanja pirnica zaradi svoje močne pionirske sposobnosti -razmnožuje se namreč tudi s pritlikami - hitro in znatno pridobi površino. Na obdelanih površinah jo namreč vztrajno izkoreninjajo.
Kljub temu, da so sestoji s plazečo pirnico v Koprskem primorju pogosti, smo doslej resnično uspeli ugotoviti samo eno združbo tega razreda in zveze Convolvulo-Ag-ropyrion repentis, v kateri pa plazeča pirnica pravzaprav ni prevladujoča vrsta. To je združba Cynodonto-Sorghe-tum halepensis (Laban 74) Kojič 79, ki jo najdemo na relativno suhih in slabše obdelanih, vendar ne opuščenih vinogradih. Fiziognomsko pa je ne označuje plazeča pirnica, pač pa prstasti pesjak (Cynodon dactylon).
Sestoje s plazečo pirnico - ki prevladuje nad srednjo pirnico - pa smo opazovali tako rekoč povsod na robovih obdelovanih vinogradov ali pa na posameznih slabše obdelanih predelih vinograda. Velikokrat so sestoji praktično same pirnice v liniji, kjer je nasajena vinska trta, saj tam zemlje ne morejo strojno obdelovati. Tako je ta
44
ANNALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
ozek trak vegetacije pravzaprav faza zaraščanja, kar se ujema z rezultati, dobljenimi s proučevanjem sukcesije. Podobne so razmere na prostoru med dvema obdelanima terasama. V teh floristično revnih sestojih absolutno prevladuje plazeča pirnica, najdemo pa še vrste razreda Artemisietea vulgaris, manj pa vrste iz razreda Stellarietea mediae. Kljub temu, da smo dobili dovolj dober vpogled v take sestoje, jih na tem mestu nismo uvrstili v nobeno združbo. Seljak (1989) navaja - po ugotovitvah na Goriškem - dve združbi tega razreda s prevladujočo plazečo pirnico, in sicer združbi Cardario drabae-Agropyretum repentis Muller et Gors 69 in Convolvulo arvensis-Agrop-yretum repentis Felf. 43. Sestojev, ki bi lahko pripadali prvi združbi, v Koprskem primorju nismo zasledili, sestoje druge združbe pa smo zasledili po vsem opazovanem območju. Vseeno pa jih zaradi obrobnosti, majhne površine, ki jih zavzemajo, velike heterogenosti rastišč (prostor med terasami, slabo obdelani predeli vinograda, robovi vinogradov, prostori med kulturami, "stezice" ipd.) in floristične revnosti nismo uvrstili v to združbo.
Združba Cynodonto-Sorghetum halepensis (Laban 74) Kojič 79
Prstasti pesjak (Cynodon dactylon) in divji sirek (Sorghum halepense) veljata v celinski srednji Evropi za izrazito termofilni vrsti. Pomembno vlogo v okopavinski in ruderalni vegetaciji pa zavzemata v Sredozemlju, kjer sta pogostejši. Tako najdemo ta dva plevela v obdelanih vinogradih, predvsem velja to za pesjak, ki je v Koprskem primorju zelo pogost in v vinogradih tradicionalno najbolj "nevaren" plevel (domačini ga imenujejo "grana"). Ta združba je v Koprskem primorju razširjena v tistih starih vinogradih, kjer je intenziteta agrotehničnih ukrepov majhna, morda ne dosti večja kot v času tradicionalnega (ročnega) obdelovanja vinogradov. Značilna je za sorazmerno suhe, sončne lege na terasah. Ker je plevel-nih združb s prevladujočim pesjakom v vinogradih južne Evrope več, je nastal rahel dvom ob odločanju, kateri združbi pripadajo taki sestoji iz Koprskega primorja. Vendar smo se zaradi velike podobnosti popisov s Selja-kovimi z Goriškega (1989), pa tudi s popisi s Kosova (Kojič & Pejčinovič, 1982), odločili, da naši popisi pripadajo združbi Cynodonto-Sorghetum halepensis.
Kojič (1985) navaja, da uspeva združba Hibisco-Sor-ghetum halepensis H-ič & Hodak 62 tudi na območju Slovenskega primorja (v Slovenski Istri). Toda zaradi prevelikega primanjkljaja mediteranskih vrst (Euphorbia acuminata, Solanum villosum, Tributus terrestris, Calendula arvensis) in odsotnosti vrste Hibiscus trionum v taki h sestojih (pojavlja se le sem in tja, predvsem na ruderalnih mestih) smo se odločili, da zbrane popise prisodimo združbi Cynodonto-Sorghetum halepensis. Zanimivo pa je, da ugotavlja prisotnost združbe Hibisco-Sorghetum halepensis na Tržaškem krasu tudi Poldini (1989). Vrsta Hibiscus trionum je v njegovih popisih sicer redno zastopana, so pa sestoji te združbe s Krasa zelo osiromašeni
na Škodo mediteranskih vrst. Očitno je tudi, da gre v Poldinijevih popisih združbe Hibisco-Sorghetum halepensis za vlažnejše sestoje, z veliko prisotnostjo vrst iz razreda Stellarietea mediae. Vrsta Cynodon dactylon pa manjka.
Torej gre pri zbranih popisih iz Koprskega Primorja vendarle za nekaj drugega. Ti sestoji so glede na floristično sestavo sintaksonomsko precej na meji z razredoma Artemisietea vulgaris (zveza Onopordion acanthii) in Stellarietea mediae. Pridružujem se Seljakovem mnenju (1989), da taki sestoji še najbolj ustrezajo razredu Agrop-yretea intermedii-repentis. Poleg navadnega pesjaka, ki v sestoju prevladuje, so pogoste vrste še Agropyron repens, Convolvolus arvensis, Daucus carota, Setaria glauca in Sorghum halepense. Pesjak, ki se močno vegetativno razmnožuje s podzemskimi pritlikami, s svojo poleglo rastjo praktično prekrije površino sestoja. Zato je pok-rovnost drugih vrst sorazmerno majhna.
Prevladujejo termofilne celinske vrste, le nekaj vrst je mediteranskih (Solanum luteum, Lolium rigidumjn Secu-rigerasecuridaca). Sestoji te združbe so optimalno razviti v poletnem obdobju.
Razred Artemisietea vulgaris Lohm., Prsg. & Tx. in Tx. 50 em. Gors 66
Iz tega zelo obširnega razreda uspeva v slabo obdelanih in neobdelanih vinogradih le majhen del opisanih asociacij, saj razred obsega različne tipe ruderalne vegetacije, vegetacije rečnih bregov in gozdnih robov. Te asociacije pripadajo podrazredu Artemisienea vulgaris Th. Muli. in Oberd. 83, in sicer redu Onopordetalia acanthii Br.-Bl. & Tx. 43 em. Gors 66, ki združuje termo-filno in kserofilno vegetacijo dvoletnic in enoletnic (Poldini, 1989). Ruderalni sestoji v vinogradih pripadajo zvezi Dauco-Melilotion Gors 66, ki je jedro pripadajočega reda, tako da so značilnice reda hkrati značilnice zveze. Značilni sestoji te vrste uspevajo na odprtih tleh, ki niso preveč bogata z nitrati.
Na obravnavanem območju smo v zanemarjenih, slabo obdelanih ali opuščenih vinogradih zaznamovali le združbo Dauco-Picridetum hieracioidis Gors 66, medtem ko je bila včasih ob takih vinogradih, na revnejših, včasih tudi kamnitih ali drugače "motenih" tleh večkrat razvita tudi združba Echio-Melilotetum Tx. 47, ki je še bolj kserofilna in ima podobno floristično sestavo, le bolj siromašno. Značilni pečat ji dajeta vrsti Melilotus offici-nalis in Melilotus albus, od katerih je prva pogostejša. Sestoji te vrste v bližini kmetijskih kultur so obogateni še z enoletnicami reda Chenopodietalia albi. Ker sestoji te združbe praviloma (razen v fragmentih) ne pokrivajo vinogradov, je v pričujočem delu ne obravnavamo, temveč le na kratko označujemo.
Združba Dauco-Picridetum hieracioidis Gors 66
Ta ruderalnazdružba ni razvita le vopuščenih in slabo obdelanih vinogradih, temveč tudi na suhih robovih njiv,
45
ANNALES 2/'92
Mitja KALIGARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
Tabela 3: Združba CYNODONTO-SORGHETUM HALEPENSIS (Laban 74) Kojič 79
Nadmorska višina	(m)	180	150	180	70	150	100	
Površina popisne ploskve	(m2)	50	60	60	100	80	50	
Pokrovnost	(%)	90	80	90	80	70	60	
Zaporedna številka popisa	¡¡¡llpllf	iSliliii		©lili®	iifilis;	I1Í1SI&-		P
Značilni vrsti združbe CYNODONTO-SORGHETUM HALEPENSIS (Laban 74) Kojič 79								
H Cynodon dactylon	4	3	3	3 2		2	V	2100
H Sorghum halepense			1	*		2	ill	230
Značilne vrste razreda AGROPYRETEAINTERMEDN-REPENTIS (Oberd. & al. 67) Müller et Gors 69								
H Agropyron repens	1	1	*		2	*	V	285
G Convolvolus arvensis	*	1	*	*	1	*	v	120
H Poa compressa				*			I	5
Značilne vrste razreda ARTEMISIETEA VULGARIS Lohm., Prsg. & Tx. in Tx. 50								
H Daucus carota	1	*		1	1		IV	155
H Cichorium intybus	*		*				II	10
H Pastinaca sativa		*	*			*	III	15
H Picris hieracioides				*	*		II	15
H Erigeron annuus	♦	*					II	15
H Linaria vulgaris			*		*		II	15
H Reseda lutea	*						I	5
H Artemisia vulgaris			*				I	5
H Melilotus officinalis				*			I	5
T Polygonum aviculare						*	I	5
Značilne vrste razreda STELLARIETEA MEDIAE (Br.-Bl.) Tx., Lohm. & Prsg. 50								
T Setaria glauca		*	1	1	*		IV	110
T Lactuca serriola	1		*	*			III	60
H Sonchus arvensis	*		*				III	15
G Cirsium arvense		*		*		*	III	15
T Fumaria officinalis		*	*				III	15
H Picris echioides	1			1			II	100
TCapsella bursa-pastoris			*			*	II	10
T Amaranthus retroflexus		*					I	5
T Chenopodium album				*			I	5
TMicrorhinum praetermissimum							I	5
T Solanum luteum						*	i	5
T Senecio vulgaris						*	I	5
T Anthemis arvensis						*	I	5
Spremljevalke:								
G Calystegia sepium	*	1		1			III	105
H Vicia cracca		*	*			*	III	15
H Potentilla reptans	1			*			II	55
H Vicia angustifolia	*		*				II	10
H Trifolium pratense		*	1				II	55
H Medicago lupulina	*						II	10
T Lolium rigidum		*		*			II	10
H Verbena officinalis			*	*			II	10
H Aristolochia clematitis		*					II	10
H Ranunculus repens			♦		#		II	10
T Arenaria serpillyfolia					*	< *	I	5
P Rubus fruticosus					*		I	5
P Clematis vitalba					*		I	5
H Securigerasecuridaca				*			I	5
H Achillea millefolium						*	I	5
H Plantago lanceolata						*	I	5
število vrst	14	15	19	17	15	14	44	
N = navzočnost P = pokrovnost
46
ANNALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
Lokalitete posameznih popisov tabele 3 so naslednje:
1.	Šared nad Izolo - Medljan, star vinograd (refošk) na terasi, 11.7. 1990 (0448/3)
2.	Medljan nad Izolo, vinograd (refošk) na terasi, 11.7. 1990 (0448/3)
3.	Krkavče, vinograd (malvazija) na terasi, 13. 8. 1990 (0548/1)
4.	Strunjan, star vinograd (refošk) na terasi, 12. 8. 1990 (0447/4)
5.	Korte, star vinograd (malvazija), 15. 8. 1990 (0547/2)
6.	nad Krkavčami, star vinograd (refošk), 12. 7. 1990 (0548/1)
Ohranjeni načrt Tartinijevega gledališča - prečni presek odrskega dela in veže (PM"SM"P; foto: D. Podgornik, 1992)
47
AN NALES 2/'9 2
Mitja KALIGARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
Tabela 4: združba DAUCO-PICRIDETUM HIERACIOID1S Gors 66
Nadmorska višina (m)	30	90	20	150	40	130	280	220	30	230		
Površina popisne ploskve (m2)	50	40	40	50	70	60	100	50	60	60		
Pokrovnost (%)	80	90	90	60	70	50	40	60	80	0		
Zaporedna številka popisa	Wm					6	7		9	0		P
Značilne vrste združbe, zveze DAUCO-MELILOTION Gors 66, reda ONOPORDETALIA ACANTHII Br.-Bl. & Tx. em. Gors 66:												
H Daucus carota	3	3	3	1	2	1	1	2	1	1	V	1725
T Picris hieracioides	2	3	2	1	*	1	*	*	1		v	890
H Melilotus officinalis			*	*		1	1	*			in	115
H Cichorium intybus	1			2		*				*	ii	230
H Pastinaca sativa		1	*				*			*	ii	65
H Reseda lutea				*	1						ii	60
H Melilotus alba		*									i	
H Medicago falcata							1				i	10
Diferencialne vrste zveze, reda in značilne vrste razreda ARTEMISIETEA VULGARIS Lohm. Prsg. & Tx. in Tx. 50:												
G Convolvolus arvensis		*	1				*	*		2	in	240
T Conyza canadensis			*		1	*		1			I!	110
H Euphorbia cyparissias	*			1	*				1		ii	65
H Medicago lupulina		*	*				1				ii	60
H Linaria vulgaris	1			*	*						¡I	60
H Dactyl is glomerata						*		1			ii	60
T Lactuca serriola		*									i	5
H Cerinthe minor				*							I	5
H Aristolochia clematitis								*			I	5
H Silene vulgaris											i	5
Spremljevalke:												
H Lotus corniculatus	*	*			1		*	#			III	75
H Agropyron repens			*		1			2	2		iii	780
T Setaria glauca	*		*	1			*		*		iii	70
H Plantago lanceolata	*		*	*		1	1				iii	115
H Trifolium repens		*		*			*	1			iii	70
T Anagallis arvensis	*	*		*		*			*		iii	25
G Calystegia sepium		*		*					*		ii	15
H Sanguisorba minor			*		*			*			ii	20
P Rubus fruticosus	*		1			*		*			II	65
H Lathyrus pratensis		*		*	*						ii	20
H Erigeron annuus	*				1	*					ii	60
P Clematis vitalba		*				*					ii	65
G Cirsium arvense	1		*	1		*					ii	110
T Solanum nigrum	*	*		*		*					ii	20
T Geranium dissectum		*	*	*							ll	20
T Geranium columbinum	*		*	*							ii	15
H Cynodon dactylon	*	1		1	*						ii	110
H Plantago major			*	*	*						ii	20
H Peucedanum venetum								*			ii	15
H Tragopogon orientals								*			ii	15
H Hypericum perforatum								*			ii	15
T Tagetes minuta								*			I	10
H Potentilla reptans									*		i	10
H Scabiosa grammuntia								*	*		I	10
H Lathyrus megalanthus									*	*	I	10
H Lolium perenne					*						i	10
H Sorghum halepense					*			*			I	10
T Amaranthus retroflexus											i	10
H Linum bienne											i	5
T Kickxia spuria											i	5
T Chenopodium album	*										i	5
T Polygonum aviculare		*									I	5
T Senecio vulgaris	*			*							i	10
48
ANNALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
'[zaporedna številka popisa	V 1	: : 2	3	■ ; 4	v : 5	6	: 7	8	9	0	N	
IHSonchus arvensis	*		*								I	10
i! H Centaurea weldeniana									*	*	I	10n
II H Securigera securidaca							*				I	5
j število vrst	19	18	19	22	17	16	18	19	19	11	55	
N = navzočnost p = pokrovnost
Lokalitete posameznih popisov so naslednje:
1.	Izola, slabo obdelovan vinograd na ravnini, 20. 5. 1990 (0448/3)
2.	Ankaran, Jurjev hrib, slabo obdelan vinograd na terasi, 11.8. 1990 (0448/2)
3.	Bertoki - Ankaran, pod Serminom, zapleveljen vinograd, 11.8. 1990 (0448/2)
4.	Hrvatini, istega leta opuščen vinograd na terasi, 11.8. 1990 (0348/3)
5.	Strunjan, opuščen vinograd, 12. 8. 1990 (0447/4)
6.	Prade, opuščen vinograd, 11.8. 1990 (0448/4)
7.	Kavaliči - Marezige, tega leta opuščen vinograd, 10. 7. 1990 (0448/4)
8.	Šmarje - križišče Puče, slabo obdelan vinograd, 20. 5. 1990 (0448/3)
9.	Sečovlje, opuščen vinograd, 12. 7. 1990(0547/2)
10.	Šared nad Izolo, opuščen vinograd, 15. 7. 1990 (0447/4)
robovih cest, nasipih in drugih podobnih površinah. Je termofilna združba, razvita na ustreznih tleh in sončnih legah Srednje Evrope, tudi v Sloveniji (Seljak, 1989).
Spoznamo jo po prevladi dveh vrst - Daucus carota in Picris hieracioides, najzančilnejše pa so še vrste Pastinaca sativa, Melilotus officinalis in Cichorium intybus. Omenili smo že, da se značilnice za red in zvezo pokrivajo. Značilna vrsta asociacije je Picris hieracioides; ker pa so značilnice združbe, zveze in reda maloštevilne, vendar v pokrovnosti prevladujoče, sem te vrste v tabeli združil v eno kategorijo.
Značilne vrste zveze, reda in razreda dajejo tej združbi odločilni pečat in prepoznavnost, vendar obsegajo v njej le okrog tretjino vseh vrst. Številne spremljevalke pa pripadajo raznim sintaksonomskim kategorijam. Če gre za slabo obdelani vinograd ali za vinograd, ki je prvo leto neobdelan, je med spremljevalkami veliko vrst iz reda Chenopodietalia albi. Ta značilnost velja za popise iz Koprskega primorja, ki so uvrščeni v tabelo (tab III), saj je bil cilj pričujočega dela vendarle obravnava vegetacije vinogradnih plevelov. V tabeli pa ni popisov te združbe iz že opuščenih vinogradov, kjer je ta združba tudi še razvita, med spremljevalkami pa najdemo travniške vrste iz redov Arrhenatheretalia elatioris in Brometalia erecti Br.-BI. 36. Taki sestoji združbe Dauco-Picridetum hiera-cioidis so faza sukcesije proti travnikom zveze Scorzone-rion villosae H-ič 49 razreda Festuco-Brometea Br.-BI. & Tx. 43. V nadaljnjih stopnjah ruderalne vrste počasi izgubljajo številčnost in pokrovnost v prid veliko bolj pestrega florističnega sestava vrst iz razreda Festuco-Brometea. Naj tudi na tem mestu poudarim zanimivo dejstvo, da v sukcesijskem nizu proti gozdu ostane najdlje -prav do faze, ko že začnejo prodirati robne in gozdne vrste iz razredov Trifolio-Geranietea Th. Muller 61 in Querco-Fagetea Br.-BI. & Vlieg. in Vlieg. 37 - ravno značilnica asociacije, vrsta Picris hieracioidesl Morda je tudi prisotnost te konkurenčne vrste dokaz za veliko
nestabilnost in dinamiko teh travišč in njihovo sorazmerno hitro spreminjanje.
Tako lahko iz sintetske tabele (tab III) vidimo neenotnost spremljevalnih vrst te združbe po podatkih s treh, med seboj sorazmerno malo oddaljenih območij - s Tržaškega krasa (Poldini, 1989),z Goriškega (Seljak, 1989) in iz Koprskega primorja. Popisi s Tržaškega krasa seveda niso le iz opuščenih kultur, zato vidimo, da spremljevalke pač ne pripadajo razredu Stellarietea mediae, temveč drugim sintaksonom.
Značilnost te združbe na opuščenih in zanemarjenih kulturah je plastnost. V zgornji plasti so najvidnejše vrste Melilotus officinalis in M. albus, Picris hieracioides, Hypericum perforatum, Cychorium intybus in Erigeron annuus. Za spodnjo plast pa so značilne predvsem enoletnice in nekatere druge vrste, kot sta Cynodon dactylon in Con-volvolus arvensis. Ker se po prenehanju obdelovanja zemlje pojavi kar nenadoma velika odprta površina (podobno je na primer na sveže nasuti zemlji), je za to združbo, ki pokriva take površine, značilna bujna razrast rastlin oziroma njihovih skupin.
ZAHVALA
Za strokovno in vsestransko pomoč pri nastajanju tega dela se najlepše zahvaljujem mentorju prof. dr. T. Wra-berju, ki me je spremljal tudi na dveh terenskih ekskurzijah v letih 1988 in 1989.
Za pomoč pri računalniški obdelavi podatkov se najlepše zahvaljujem mag. A. čarniju in D. Tometu, za določitvi vrst Cerastium tenoreanum in C. gfomeratum pa mag. B. Vrešu.
Pričujoče delo ni bilo financirano in ga je avtor opravil na lastne stroške, razen dveh enodnevnih ekskurzij v letu 1988, ki ju je financiral ZRC SAZU, za kar se najlepše zahvaljujem.
49
ANNALES 2/'92
Mitja KALICARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
Tabela 5: Sintetična tabela združbe DAUCO-PICRIDETUM HIERACIOIDIS Gors 66
Nahajališča združbe	T-i		
Značilne vrste združbe, zveze DAUCO-MELILOTION Gors 66			
in reda ONOPORDETALIA ACANTHII Br.-Bl. & Tx. em. Gors 66:			
H Daucus carota	V	V	V
H Picris hieracioides	V	V	V
H Melilotus officinalis	III		III
T Crepis rhoaedifolia	ill	II	
H Medicago sativa	II		
H Reseda lutea	II		II
H Cichorium intybus	II	II	II
H Pastinaca sativa	II	II	II
T Crepis taraxacifolia	Ii		
H Melilotus albus		Iii	1
T Silene alba		II	1
H Medicago falcata	1		1
T Galeopsis angustifolia	1		
H Silene italica	1		
Diferencialne vrste zveze, reda in značilne vrste razreda			
ARTEMISIETEA VULGARIS Lohm., Prsg. & Tx. in Tx. 50			
H Linaria vulgaris	IV		II
T Lepidium campestre	III		
T Lactuca serriola		II	1
T Poa angustifolia			
H Aristolochia clematitis			1
T Conyza canadensis			II
H Artemisia vulgaris		III	
H Medicago luplina			II
H Euphorbia cyparissias			II
H Silene vulgaris			
T Torilis arvensis			
T Dactylis glomerata			II
T Panicum capillare			
Ch Artemisia absinthium		Iii	
H Foeniculum vulgare			
H Arctium minus			
T Artemisia annua			
H Cerinthe minor			1
Spremljevalke			
G Convolvolus arvensis	III		III
H Lotus corniculatus			III
T Setaria viridis			
T Setaria glauca	III		III
H Lathyrus pratensis			II
H Hypericum perforatum	II		II
P Rubus fruticosus	II		II
H Sanguisorba minor	II		II
H Agropyron repens	II		III
TMicrorrhinum praetermissum	II		
T Poa compressa	II		
H Erigeron annus	II		II
G Calystegia sepium	II		II
H Vicia cracca			
H Rumex acetóse IIa			
Nahajališča združbe	"i:	r%2	3
T Myosotis arvensis			
H Viola canina			
H Origanum vulgare			
T Cerastium tenoreanum			
P Clematis vitalba		II	II
T Digitaria sanguinalis			
T Solanum nigrum			11
T Anagalis arvensis			II!
P Rosa arvensis			
T Cardamine hirsuta			
H Galium mollugo			
H Potentilla reptans			1
H Ajuga reptans			
H Salvia pratensis			
H Cardaría draba			
H Scabiosa columbaria			
G Cirsium arvense			II
H Plantago lanceolata		IV	III
H Taraxacum officinale		III	
H Trifolium repens		III	III
h Plantago major		II	11
h Scabiosa gramu ntia		II	1
H Lolium perenne		II	1
H Sorghum halepense		II	1
h Arrhenatherum elatius		II	
h Diplotaxistenuifolia		II	
h Achillea collina		II	
h Trifolium pratense		II	
Ch Satreja montana/variegata		II	
T Avena barbata			
H Centaurea cristata			
T Geranium dissectum			II
T Geranium columbinum			II
H Cynodon dactylon			II
T Tagetes minuta			1
H Peucedanum venetum			II
H Tragopogon pratensis			II
H Lathyrus megalanthus			1
T Amaranthus retroflexus			1
H Linum bienne			1
T Kickxia spuria			1
T Chenopodium album			1
T Polygonum aviculare			1
T Senecio vulgaris			1
h Sonchus arvensis			1
h Centaurea weldeniana			1
h Securigerasecuridaca			1
Število vrst	58	36	54
1	= Goriško (Seljak 1989)
2	= Soški in Tržaški Kras (Poldini 1989)
3	= Koprsko gričevje (Kaligarič 1991)
50
ANNALES 2/'92
Mitja KALICAR1C: VECETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
RIASSUNTO
In base ai risultati di tre anni di ricerche sulla vegetazione sinantropica nei vigneti del litorale capodistriano possiamo rilevare in breve quanto segue:
7. Sotto l'influsso dei fattori climatici e pedologici, in seguito alla posizione geografica del litorale capodistriano e all'influenza antropogenica si è sviluppata una vegetazione sinantropica che puó venir suddivisa nelle seguenti catégorie:
I.classe: STELLARIETA MEDIAE (Br.- B1.32) Tx. Lohm. & prsg.50
ordine Chenopodietalia albi Tx., Lohm & prsg.50
alleanza: Polygono- Chenopodion polyspermi Koch 26 em. Siss. 46
I.	associazione: Mercurialetum annuae Krusem. & Vtieg. 39 em. Th. Muller 83
II.	associazione: Geranio- Allietum vinealis Tx. 50 ordine Centauretalia cyani Tx. 50
II.	classe: ACROPYRETEA INTERMEDIN REPENTIS (Oberd. & al. 67)
Muller & Gors 69 ordine Agropyretalia intermedii- repentis (Oberd. & al. 67) Muller & Gors 69
alleanza: Convulvulo- Agropyrion repentis Gors 66
I. associazione: Cynodonto- Sorghetum halepensis (Laban 74) Kojic 79
III.	classe: ARTEMISIETEA VULGARIS Lohm., prsg. & Tx. in Tx. 50 em. Gors 66 sottoclasse: ARTEMISIENEA VULGARIS Th. Muller 81 in Oberd.83
ordine Onoportedialia acanthii Br.- B1. & Tx. 43 em. Gors 66 riferimento Dauco- Melilotion Gors 66 I. associazione: Dauco- Picridetum hieracioidis Gors 66
2)	Vassociazione Mercurialetum annuae Krusem. & Vlieg. 39 em. Th. Muller 83 è típica dei terreni ricchi nei vigneti coltivati con cura ed è comune nei litorale capodistriano. A differenza delle componenti centro- europee di questa associazione che sono termofili, nei capodistriano esse assumono caratteristiche mesofile. Nella copertura prevale la specie Mercurialis annua, che detta anche la struttura fisiognomica dell'associazione.
3)	L'associazione Geranio- Alietum vinealis Tx. 50 è una fitocenosi che si sviluppa agli inizi délia perimavera ed è caratterizzata da alcune geofite primaverili e da una vasta copertura di piante annue come la Veronica pérsica e la Stellaria media. Nei Litorale capodistriana è molto diffusa e la troviamo ben sviluppata soprattutto nei terreni piu' profond! prima dell'aratura primaverile nei vigneti lavorati con metodi tradizionali e dove non viene fatto uso smodato di sostanze protettive (geofite).
4)	Gli aggruppamenti semiruderali nei quali prevalgono le erbe Cynodon dactylon e Agropyrum repens apparte-nengono all'associazione Cynodonto- Sorghetum halepensis (Laban 74) Kojic 79. Questi aggruppamenti sono frequenti in vigneti lavorati con meno cura o ai margini delle superfici coltivate. Prevalgono le specie termofili.
5)	L'associazione ruderale termofila Dauco- Picridetum hieraciodis è individuabile per la prevalenza dei generi Daucus carota e Picris hieracioides. Se questa associazione è sviluppata nei vigneti (generalmente in quelli meno curati o semi- abbandonati) tra le specie compagne prevalgono per numero (ma non per copertura) numeróse erbe da rincalzatura délia classe Stellarietea mediae.
Nei litorale capodistriano questa associazione è molto diffusa.
51
ANNALES 2/'92
Mitja KALIGARIČ: VEGETACIJA PLEVELOV V VINOGRADIH KOPRSKEGA PRIMORJA, 39-52
LITERATURA
Braun-Blanquet J. (1964): Pflanzensoziologie, 3. Aufl., Wien
Ehrendorfer F. (1973): Liste der Gefasspflanzen Mitteleuropas, 2. Aufl. Stuttgart
Gors S. (1966): Die Pflanzengeselschaften der Rebhange am Spitzberg; In: Der Spitzberg, Natur- und Landschaftsschutzgebiet Baden-Wurttenberg 3, str. 476-534
Hofmeister H. & E. GARVE (1986): Lebensraum Acker. Pflanzen der Acker und ihre Ökologie. Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin
Kristančič A. (1984): Plevelna flora v vinogradih Goriških Brd in poskus njenega zatiranja, Biotehniška fakulteta (diplomska naloga), Ljubljana
Lovrenčak F. (1990): Pedogeografske in vegetacijsko-geografske razmere v Koprskem Primorju, Primorje (Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov), Portorož
Martinčič A. & Sušnik, F. (1969): Mala flora Slovenije, Ljubljana
Melik A. (1960): Slovensko Primorje, Slovenija 2 Oberdorfer E. (1983): Suddeutsche Pflanzengeselschaften, Teil lil, 2. Aufl., Stuttgart
Oberdorfer E. (1990): Pflanzensoziologische Exkursionsflora,6. Aufl., Stuttgart
Podgornik B. (1982): Plevelna flora v vinogradih okolice Maribora in Slovenskih Goric in poskus njenega zatiranja, Biotehniška fakulteta (diplomska naloga), Ljubljana
Poldini L. (1989): La vegetazione del Carso isontino e triestino, Li nt, Trieste
Seljak G. (1989): Plevelna vegetacija vinogradov in sadovnjakov na Goriškem in vpliv večletne rabe nekaterih herbicidov na spremembo dominantnosti plevelnih vrst, Biotehniška fakulteta v Ljubljani (magistrsko delo)
Titi J. (1985): Pripombe in predlogi za poimenovanje Koprske regije, Geografski obzornik 32(4), Ljubljana
Tuxen R. (1950): Grundriss einer Systematik der nit-rophillen Unkrautgesellschaften in der eurosibirischen Region Europas, Mitt. d. flor.-soz. Arbeitsgem., Stolzenau
Wraber M. (1971): Das Flyschgebiet im slowenischen (Strien - ein Schauplatz der Erosions- und Wildbachta-tigkeit Grenzen und Möglichkeiten der Vorbeugung vor Umwetterkatastrophen im alpinen Raum
Zalokar J. (1939): Vegetacija ruderalnih in plevelnatih tal v Ljubljanski kotlini, Ljubljana, (mscr.)
Zupančič M., L. Marinček, A. Seliškar & I. Puncer
(1987): Considerations on the phytogeographic division of Slovenia, Biogeographia 13, 89-98. Udine
52