štev. 44,
tV.ŠKiina plačana v »oioviM.
LJubljana, dne 7» oktobra 1925.
Lsio VIL
Kmet, delausc kt otrinik naj bodo narodu vsdnlk!

iahaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30 — za pol leta . 15-~-za inozemstvo xa celo leto Din 50'— Inseraii po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
l/sakdo užival use sadove svojega dala in marljivosti!
iskega kmetskega ljudstva".
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.368.

Dr. Korošec odklanja skupen nastop slovenskih poslancev proti neznosni davčni praksi v Sloveniji.
Celi Sloveniji znane okrožnice g. finančnega delegata dr. Šavnika in nebroj rubežni za zaostale davke so dale povod splošni ogorčenosti vseh slojev in če ne bo kmalu streznenja na finančni delegaciji in v ministrstvu financ, bo tako postopanje spravilo v grob celokupno slovensko gospodarstvo. Vršilo se je že več zborovanj in protestnih shodov proti davčnemu vijaku. intervenirali so poslanci vseh strank tako pri g. delegatu kakor v finančnem ministrstvu, pa vse zaman. Vedno lepe obljube in izgovarjanje, vedno pa tudi nadaljnje rubežni in še krutejše predpisovanje in izteriavanje davkov. Proti takemu postopanju mora složno nastopiti celokupen slovenski narod in kakor izvemo sklicujejo vso gospodarske korporacije Slovenije veliko zborovanje, na katero bodo povabile tudi finančnega ministra in delegata dr. Šavnika, da si iz oči v oči povedo vsak svoje.
V prvi vrsti pa je dolžnost vseh slovenskih poslancev^ da branijo interese Slovenije. Slovensko ljudstvo je pri zadnjih volitvah izvolilo 20 poslancev SI S, 3 radičevce, ,2 samostojna demokrata in enega SKS.
Pretirano davčno izmozgavanje se vrši v Sloveniji že več kot leto dni; ves ta čas smo čakali, da vodstvo SLS kot najmočnejša politična skupina skliče sestanek vseh slovenskih poslancev, da se dogovore za skupen nastop v Beogradu proti vsem krivicam, ki se goni® v Sloveniji, in čakali smo zastonj. Ker so nam interesi ljudstva bližji kot vse drugo, je poslanec Pucelj poslal dne 25. septembra tajništvu SLS in SDS sledeče pismo;
.»Dosedanja davčna praksa v Sloveniji je izvala stvarno in opravičeno kritiko na vseh straneh. Pri tej priliki se je lahke ugotovilo enotno gledanje vseh tistih naših političnih strank, ki so zastopane v skupščini.
Gospod finančni delegat ne le, da javne kritike ni prav nič upošteval, temveč se je nasprotno zapletel v javno polemiko na način, ki jo politični zastopniki Slovenije ne moremo prezreti. Položaj je postal nevzdržljiv in po mojem mnenju je treba v tem pogledu enotnega nastopa vseh slovenskih poslancev. - Ker pa vsi gospodje, ki smo imeli priliko pobližje se seznaniti s težko-čami naše državne administracije in zato vemo, kako težavno in neprijetno je posameznim strankam nastopiti proti vodilnim osebam državne administracije, ki so formelno-adminislra-tivno neoporečne, nadalje, da se naš skupen odpor proti dosedanji davčni praksi ne smatra kot predmet stran-karsko-politične akcije, ali morda celo kot osebnega nerazpoloženja, temveč da se ji da tista podlaga in tisti pomen, ki ga v resnici ima, sem mnenja, da bi bil umesten skupen in složen nastop vseh slovenskih poslancev pri g. finančnemu ministru.
Prosim Vas uljudno, da mi sporo-
čite, ako s tem mojim predlogom soglašate, odnosno mi sporočite svoje mnenje v tej zadevi.« ,
Na to pisno je 28. septembra 1925 odgovorilo tajništvo SDS, da je SDS večino rada pripravljena sodelovati pri skupnih akcijah radi davčne prakse in zakonodaje. Za SLS pa je odgovoril dr. Korošec dne 27. septembra na shodu SLS v Šmarieti na Dravskem polju, po poročilu »Slovenca« z dne 39. septembra, ko je govoril o enotni slovenski fronti takole: Puc-Ijeva stranka se je javila s posebnim pifrnom, a nekatere druge stranke so se odzvale ustmeno. Čujemo nadalje, da se je celo že začela dirka z/; strankarsko prvenstvo in da je v znamenju enotne slov. frente, a brez znanja nase stranke že bil sklican prvi sestanek. Po naši zamisli mora služili enotna slov. fronta samo in edino dobrobiti slovenskega naroda, sicer je ne bo. Ona ne bo služila za strankarsko dirkanje, še manj pa da bi majhne stranke ob tej priliki lezle po našem hrbtu kvišku in v ospredje ali celo za našim hrbtom v kalnem ribarile in tako našo idealno in nesebično zamisel zlorabile. Tako je odgovorila SLS na gornje pismo poslanca Puclja. Dr. Korošec je skupen nastop proti davčni praksi v Sloveniji odbil, ker se boji, da bi majhne stranke ob tej prilil i lezle po njegovem hrbtu kvišku in v ospredje ali celo v kalnem ribarile. Torej prvo je stranka, petem šele pride IjudbUo...Iz same strankarske strasti i.er ni SLS bila ona, ki bi pozvala na skupen sestanek (dasi je bila to njena dolžnost) naj se neznosno davčno ižtirjevanje in predpisovanje vrši dalje in prav zato ker se Pucelj briga za uboge davkoplačevalce, se ne sme nič storiti. Skoraj se nas loteva sum, da je dr. Korošcu prav in po volji, da se čimveč davkov iztirjava v Sloveniji, ker računa na ljudsko lahkovernost in si misli čimvečje bo nezadovoljstvo, temveč bo krogljic v njegovi skrinjici. Ali taka špekulacija bi bila pravo ljudsko oderuštvo.
Slovensko ljudstvo! SLS si dalo skoro vso politično moč v roke, ne zato, da ž njo špekulira, ampak zato, da ti pomaga. Če bi vsi Slovenci nastopili skupno proti davčnim krivicam, bi gotovo izvojevali pravico, 20 slovenskih poslancev pa je na usta dr. Korošca tebi pomoč odpovedalo.
Ali je po vsem tem res mogoče, da so zborovalci v Šmarjeti na Dravskem polju izražali dr. Korošcu in prof. Ve-senjaku ter klubu SLS zahvalo in zaupanje? Ali ne sprevidite, da ste s tako resolucijo odobrili postopanje dr. Korošca, ki se je izrekel proti skupnemu nastopu v obrambo davkoplačevalcev in da odobravate dosedanjo davčno prakso samo zato, ker čakate na to, da bo zadnja slovenska duša prisegla zvestobo dr. Korošcu? Slovenski davkoplačevalec, če boš hodil tem potom, bo to tvoj in tvojih otrok pogin. Zato se pravočasno otresi po-gubonosne politike SLS!
les. Za živino smo izgubili prejšnje stare trge, a v državi, ki je po večini agrarna si nismo mogli pridobili novih, preko državnih mej pa nismo mogli zaradi vedno menjajoče se carine, železnične tarifne politike in nestalne domače valute. Zato je trgovina z živino in njenimi pridelki ali počivala ali pa bila v rokah grdih špekulantov. Kmet je imel v vsakem slučaju škodo. Vinska trgovina je bila podvržena istim neugodnostim: v notranjosti so jo "ubijali železnicni tarifi, v inozemstvo ni mogla radi carine. Lesna trgovina je trpela pa vsled nestalnosti domaČo in tuje valute, a v notranjosti zaradi visokih železniških tarifov.
To je povedal dr. Korošec. Ni pa povedal, da je sedanja vlada izvozno carino za živino odpravila, razven na prešiče, kar se pa gotovo v kratkem zgodi, on ni povedal, da je sedanja vlada dosegla pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo izvoz do 80.000 hI vina iz Slovenije v Avstrijo, on ni povedal, da je s 1. oktobrom t. 1. sedanja vlada železniške blagovne tarife znatno znižala, in zamolčal je za slovenske vinogradnike važno dejstvo, da je vinsko krizo v Sloveniji jako krepko pospeševala njegova »Gospodarska Zveza«, ki je nr vozila iz Ba-nata in iz Dalmacije za denar slovenskih zadrug toliko banaškega in dalmatinskega vina, da bi se bila lahko cela Slovenija v njem vtop.Ua, namesto da bi bila za slovenski zadružni denar nakupovala slovenski vinski pridelek!
Značilno je, da je dr. Korošec govoril vse v preteklem času. On je rekel, da nismo ii^JjjEi i prodajati živine v inozemstvo, da je bila vinska trgovina p'cdvržena raznim neugodnostim itd. — Ali je hotel morebiti s tem povedati, kako se je kmetom godilo, ko je bil on na vladi?!
Agrarna reforma,
O agrarni reformi je rekel dr. Korošec: Sedanja vlada je pozabila na svoj kmetski program. Tudi agrarno reformo so spravili v popclncma nov tir, da namreč prepusti siromaka samemu sebi, ako si hoče kupili veleposestnikov© zemljo. Toda v resnici
siromaka, ki si kupuje zemljo, ne prepušča samemu sebi, ampak bančnemu kapitalu, ker je pač samoumevno, da si pri sedanjem stanju kmetskih razmer noben nemanič ne more kupiti posestva.«
Počasi, gospod doktor, počasi! Stvar je precej drugačna, kakor ste povedali! Vi namreč niste povedali, da mora vsak nakup veleposestniške, pod agrarno reformo stoječe zemlje odobriti minister za agrarno reformo, in sicer zato, da bodo cene primerne in da se prepreči oderuštvo! Tudi načelo, da je treba veleposestniško zemljo plačati, čeprav-.zmerno, oskrbnikom in gospodarjem grajščine v Gornjem gradu gotovo ne bo nevšeč, prav malo pa jim bo ugajalo načelo, da se veleposestniška zemlja deli za- | stonj! Tudi pošteni kmetje, ki so svojo zemljo včasih prav drago pla- | čali, ne bodo nikdar odobravali za- j s t o n j s k e delitve zemlje, kajti če j zmaga načelo zastonjske delitve, ne bo varen niti stari posestnik, ki je svojo zemljo pošteno kupil, niti novi posestnik, ki je zemljo zastonj dobil, da se tudi on sam ne bo moral danes ali jutri' umakniti novemu »zastonj- i kar ju«! Načelo, da je treba zemljo delfti zastonj, je silno nevarno načelo, nevarno ceio v boljševiški Rusiji, kjer si danes tudi največji boljševik ne upa več izreči besede, da se kmetom lahko poljubno odvzema zemlja - kakor stari žaklji in se jo lahko poljubno deli komurkoli!	;
Zatorej, gospod doktor, opustite raje nevarno demagogijo z agrarno reformo in govorite resnico, da je j baš sedanja vlada agrarno reformo oprostila deniagoških gesel in jo spravila na pravi tir!
* . * *
Naj zadostujeta ta dva primera za dokaz, kako globoko pada dr. Korošec, samo da bi rešil sebe in svojo j stranko grozečega poloma. Politik, j ki ne pozna več dejstev in ki ne zna iz dejstev izvajati potrebnih in nujnih posledic, ni več politik, ampak je vsakdanji — demagog! Z demagogijo pa ni mogoče delati trajne j in uspešne politike. To naj dr. j Korošec pravočasno spozna in naj \ krene na drugo, boljšo pot, če hoče i in če še — more!	!
Tedenski koledar.
11.	oktober:
12.	oktober:
13.	oktober:
14.	oktober:
15.	oktober: 18. oktober: 17. oktober:
Dnevi:
nedelja: Nikazij, pondeljek: Maksirniljan, torek: Koloman sreda: Kalist, četrtek: Terezija, petek Gal, opat, sobota: Hedviga.
Sejmi:
11.	oktober: Radeče.
12.	oktober: Semič, Kranjska gora, Teharje, Sv. Rok pri Mokronogu.
15.	oktober: Kamnik, Planina pri Kozjem.
16.	oktober: Kočevje, Sv. Filip v Ve-
račah.
———BgMM . --"Ter.*?.-	—
Na naslov c. duhovščin?.
Od neresnice do neresnice«
Dr. Korošec je postal v najnovejšem času jako plodovit govornik. Če bi bilo število javnih političnih govorov merodajno za politično sposobnost, bi morali smatrati g. dr. Korošca za jako velikega politika. Ker pa ni merodajno to, koliko kdo govori, ampak je merodajno le to, k a j kdo govori in k daj, moramo politično velikost g. dr. Korošca znatno znižati in reči kar naravnost, da je dr. Korošec politično padel na jako nizko stopinjo.
Od vsakega politika mora javnost zahtevati, da ji razlaga politični položaj tako, k a k o r š e n je! Politik mora poznati in tudi povedati dejstva, in sicer vsa dejstva, da se resnica prav spozna, in ne samo
nekaterih, kajti eno samo zamolčano dejstvo lahko sliko celotnega položaja popolnoma izpremeni. Neresnico govore lahko bedasti demagogi in plačani agitatorji, katerim nihče tudi resnice več ne verjame, ne pa vodilni politiki, za kakoršnega se smatra g. dr. Korošec ali pa ga vsaj prikazujejo ljudem njegovi najožji somišljeniki.
Dne 27. septembra je govoril g. dr. Korošec v v Šmarjeti na Dravskem polju. Kakšen je bil njegov govor, hočemo v kratkem pokazati na nekoliko zgledih.
Zamolčana dejstva.
Dr. Korošec je rekel: »Naši glavni kmetski produkti so živina, vino in
Kot priprost kmet opazujem že od začetka ustanovitve SKS do danes zadržanje slovenske duhovščine do na • Šega kmetskega pokreta. Hvala Bogu, da imamo še precej duhovnikov, ki se zavedajo svojega vzvišenega poklica, so nestrankarski in ne ločijo pristašev SLS od samostojnežev, socialistov in komunistov. Njim so vsi enaki, vsi so jim bratje in prijatelji. Ako koga zadene nesreča, ga tak duhovnik tolaži in z njim vred trpi. On je zdravnik v dušnih in dostikrat tudi v telesnih boleznih. Je posredovalec med sosedi, ako se kaj sporeko med seboj in marsikatero drago pravdo je že prihranil kmetskemu ljudstvu; ob rojstvu sprejema otroka v sveto cerkev, kadar pa se povrne ubogi Zemljan izmučen nazaj v zemljo, ga zopet spremlja do groba; pomaga vzgajati otroke in tako naprej. Stranke ne gleda, vedno vidi le človeka. Razume se, da takega duhovnika tudi kmetsko ljudstvo visoko spoštuje brez razlike strank, vsaj ga vidi, da mu stoji povsod ob strani in mu je skrben oče v težkih preizkušnjah življenja. Da, povsod nam je treba takih duhovnikov in marsikatera težka ura bi bila prihranjena slovenskemu ljudstvu!
Toda žalibog niso vsi taki. Zlasti mlaiša generacija se je izneverila svojemu prevzvišenemu poklicu. Takoj ko se je rodila naša SKS, so navalili na njo z vsemi sredstvi, akoravno so vedeli, da je to zgolj kmetski pokret, ki stremi za tem, da se kmet reši iz strašnega suženjstva, kamor so ga pripeljale gospodske stranke. Lagali so, da je SKS brezverska stranka, ki hoče ljudi spraviti ob vero. Nešteto-
krat smo jih opominjali, prosili, rotili, da naj že nehajo begati preprosto ljudstvo, toda veliko je še duhovnikov, ki tega nočejo razumeti. Le žalostno je, da so to po večini sinovi kmetskih mater. Kmetski oče je bil tisti, ki mu je v potu svojega obraza pridelal kruh, da ga je poslal v šolo v nadi, da bo enkrat koristil kmetskemu stanu ter mu bo v ponos. Toda kmetski oče se je vštel. Šolani sin ne pomaga kmetu osvoboditi se gosposkega jarma, nego ga bega, da kmet ne bi mogel do svojega cilja. Kaj bi vendar rekel oče, ko bi za trenutek zopet vstal k življenju in videl, kako sin-gospod preganja bližnjega po časopisih in v besedi, namesto da bi učil ljubezen do bližnjega in jo tudi sam skazoval! Oče bi se v grobu obrnil od gneva do takega sina, ki je zatajil svojega očeta!
Zapomnite si dobro, da ni več daleč tisti čas, ko se bo združilo vse slovensko kmetsko ljudstvo v Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva od prvega do zadnjega, t akrat bo prišel tudi za Vas hud dan, ako boste še nadaljevali svojo dosedanjo politiko. Zato Vas prosim v Vašem interesu, da prenehate. Ako ne morete z nami, ne bodite vsaj proti nam!
Vsi vemo, da so tisti časi minuli, ko
so nam kmetom rezali naš z našimi žulji pridelani kruh tisti, ki nikdar nič trpeli niso zanj. Ravno svetovna vojna je bila tista, katera je kmetu pokazala vso špekulacijo gosposkih strank do nas ubogih kmetov in delavcev, strank, ki so nas hotele spraviti v še večjo sužnost. Toda Vsemogočni, ki je nad nami in ki vodi tudi naša pota, je dal — nič se brez Njega ne zgodi! — da je kmet začel misliti in sprevideti, da ni samo tisti,, ki naj le dela in gara, ampak da je tisti, ki mu po vseh božjih in človeških postavah gre, da vlada sam nad seboj, kajti le to nam bo garancija, da se grozote svetovne vojne ne povrnejo nikdar več. Po težkih izkušnjah je prišel kmet do prepričanja, da kmet zaupaj najprvo sam sebi. Grda neresnica je, da kmet ne bi bil v stanu vladati samega sebe, kakor je zaklical nek kaplan, pristaš SLS, za časa zadnjih skupščinskih volitev, ko je rekel: »Kmet je prene-umen, da bi vladal sam, zato moramo vladati mi in advokatje!«
Politika je gospodarstvo, zato si bo kmet že sam znal gospodariti. Vi pa pustite svojo brezplodno protikmet-sko politiko. Kajti zgodovina, ki je učiteljica narodov, nam dokazuje, da je vsekdar, kadar so duhovniki zašli predaleč v politiko, bilo to tudi sv. katoliški cerkvi v veliko škodo. Posvetite raje svoje moči v druge bolj koristne namene, n. pr. na prosvetnem polju, pri zadružništvu in pri drugih občekoristnih poslih. Po kmetih leži vse polno bolnikov, ki so zapuščeni sedaj v poletnem času, ko je dela na polju čez glavo. Pojdite in tolažite jih; tukaj boste našli pravo hvaležnost. Pojdite med ljudstvo, ki se pravda včasih za prazen nič in pita nikdar site advokate! Pojdite in učite jih ljubezni do bližnjega, marsikatero drago pravdo lahko preprečite. Seveda morate dober vzgled tudi Vi sami dajati. S tem boste narodu ogromno koristili. Ljudstvo Vam bo hvaležno in Vas bo ljubilo. Nikar se ne bojte revščine, kajti ako boste z ljudstvom, Vas nikdar ne bo pustilo v pomanjkanju. Med ljudstvom bo izginila tista razdvojenost, ki se opaža sedaj, zavladala bo ljubezen in pravica, a kmet ne bo pustil nobenega umirati od lakote.
Zato Vam kličem, častita duhovščina, opustite svojo dosedanjo politiko in pripustite, da se vse kmetsko ljudstvo združi v kmetski stranki, namreč v »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva«. Kmet ima srce do bližnjega in je radi tega v stanu voditi politiko, ki bo osrečila ves jugoslovanski narod. Gg. duhovniki, nikar se ne jezite na Radica, ako je rekel tiste besede, ampak vsak izmed Vas naj skuša, da bo tisti eden izmed sto, ki je dober. Verjemite mi, da Vam bo ves slovenski narod hvaležen.
Kmet iz okolice Kranja.
Drugod in pri nas.
V Severni Ameriki, v Zedinjenih državah, imajo dve veliki politični stranki: republikance in demokrate. Ameriški »republikanci« in ameriški »demokrati« so nekaj čisto drugega,
kakor so naše politične stranke istega imena. To sta namreč dve stranki z različnim gospodarskim programom.
V Ameriki živeči ljudje pripadajo različnim veram. Samo raznih prote-
Razširjajte vselej In povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti I
IIlil1!VMMIMBHRKBHBBBHnMM.	■ffVJMMjM1 A!	1
stantovskih ver je baje okoli dvesto! V Ameriki pa živi tudi mnogo milijonov katoličanov, ki imajo svoje cerkve, šole itd.
Toda nikdar še nismo slišali, da bi zastopniki ene ali druge vere v Ameriki svoje pristaše silili, da morajo iz verskih razlogov biti pristaši te ali one politične stranke! V vrstah ameriških »demokratov« najdemo vnete protestante in prepričane katolike, ravno tako tudi v vrstah ameriških »republikancev«. Duhovniki vseh veroizpovedi, tudi katoliške, se lahko pri volitvah odločijo popolnoma svobodno za eno ali za drugo politično stran, ker njihovo politično delovanje ni stvar vere, ampak je stvar njihovega svobodnega državljanstva in stvar politike.
*
Na Angleškem, kjer je tekla zibelka moderne demokracije, imajo tri velike politične stranke: konservativce ali unioniste, liberalce in delavsko stranko. »Konservativci so stranka plemstva (London), »liberalci« so stranka meščanstva in »delavska stranka« (Labour Party) je stranka socialistično navdahnjenega delavstva, kjer pa opažamo v najnovejšem času že močan vpliv komunistov.
Vse tri velike angleške politične stranke se ločijo med seboj po svojih gospodarskih programih in načelih.
Na Angleškem je razdeljeno prebivalstvo z ozirom na vero na mnogo veroizpovedi. Tudi katolikov je na Angleškem lepo število in sicer za vero zelo vnetih katolikov. Nikdar pa še nismo brali aji slišali, da bi zastopniki ene ali druge vere na Angleškem silili svoje pristaše, da morajo iz verskih razlogov biti pristaši te ali one politične stranke. Politično dobro in temeljito vzgojeni angleški državljani bi se za vsak tak nasvet temeljito zahvalili! Tako najdemo na Angleškem dobre katoličane v vrstah konservativcev ali unionistov, najdemo jih v vrstah »liberalcev« (ki pa jih ne smemo zamenjavati z našimi »liberalci«; op. ur.), v zadnji vladi socialistične delavske stranke pa je bil
veren katolik celo angleški minister!
*
Tudi v nam sosedni Hrvatski imajo veliko število političnih strank, čeprav so skoro vsi Hrvati — katoliki.
Če bi bilo to res, da mora ali da sme katoličan biti pristaš samo ene politične stranke, bi morali imeti na Hrvaškem samo eno politično stranko — katoliško! V resnici pa imamo na Hrvaškem kakih deset političnih strank in strančič, katerih pristaši so sami katoliki, ki so v verskem oziru sicer edini, ločijo pa se med seboj po svojih političnih in gospodarskih načelih. Toda nikdar še ni prišlo nobenemu hrvatskemu škofu ali duhovniku na misel, da bi proglasil kakšnega vernika za »odpadnika« ali »izdajalca«, če slučajno pripada drugi politični
stranki kakor on sam!
*
Zakaj smo napisali te vrstice? Zato, da bodo vsi razumeli, da vera in politika nista isto!
Rimski papež, ki je vrhovni čuvar katoliških verskih resnic, ni preklel in ni iz katoliške CeTkve izobčil angleškega katoličana, ki je bil minister v vladi socialistične delavske stranke!
Rimski papež ni preklel ali iz Cerkve izobčil niti onih hrvatskih duhovnikov, niti onih hrvatskih kmetov, ki so kot skala trdno stali za Radičem in mu dali svoje glasove in tudi hrvaški škofje niso nikdar klicali na odgovor duhovnikov ali kmetov, ki so agitirali za Radiča in njegovo politiko, čeprav obstoji na Hrvaškem tudi takozvana »Hrvatska pučka stranka«, ki je v svojem bistvu nekaka hrvaška SLS!
*
Edina dežela na svetu, kjer si nekateri ljudje domišljajo, da sme veren katoličan pri volitvah oddati svoj glas samo eni sami politični stranki, namreč Slovenski ljudski stranki, če hoče uteči večnemu pogubljenju, je Slovenija! To pa ne zato, kakor da bi bila pri nas res »vera v nevarnosti«, ampak zato, ker so v nevarnosti politični mandati SLS!
In kljub temu se še najdejo pri nas ljudje, ki ne vidijo, na kako grd način se pri nas vera zlorablja, v čisto posvetne politične namene in politične špekulacije nekaterih oseb!
Ne vera, ampak mandati so v nevarnosti — to je resnica! Če bo pri nas trpela vera, bo trpela le vsled popolnoma zahirane in zavožene politike sedanjih voditeljev SLS. Tudi to je resnica!	K. Ž.
Mi smo odločno proti temu, da bi se v gospodarskih zavodih delala politika in smo ponosni na sedanjega predsednika Kmetijske družbe, ker vidimo, da vodi družbo v tem našem duhu. Odklanjamo pa vmešavanje od
strani ljudi, ki bi še blato postavili v službo svoje osebne politike, a ne, da ne bi tega storili tudi s Kmetijsko družbo, če bi jo dobili v svoje kremplje.	Andrej Kelemina.
lažne politične -vest
G. Žerjav in kmetijska družba.
G. Žerjav si drzne v Jutru govoriti o z 1 o r a b i Kmetijske družbe, ker je družba o priliki kmetskega praznika na Krškem polju priredila na prošnjo kmetov v Krškem živinsko razstavo. — Predvsem vprašamo v imenu vseh kmetov g. Žerjava, ali naj v bodoče pri njem vlagamo prošnje, kadar bomo hoteli s pomočjo naše Kmetijske družbe kje prirediti živinsko razstavo? Obenem pa si dovoljujem g. Žerjavu povedati, da bodo o naših gospodarskih zavodih odločevali gospodarski strokovnjaki, ki so v svojem gospodarskem delu pokazali uspeha, ne pa ljudje, za katere ves,narod ve, da so ga v gospodarskem delu polomili. Vi, g. Žerjav,
LISTEK.
Josko Sottler:
Prehodno v Hrvatski in Slavoniji.
(Potopisna črtica.)
(Nadaljevanje.)
V večernih urah smo izmenjali marsikatero misel, deloma v družinskem krogu g. Št., deloma v družbi dveh prečastitih gg. od križevniškega stolnega kapitlja. Škoda, da sam nisem bil tega dne duševno prožnejši; gnjavil me je spanec in le z naporom sem mu kljuboval. Upam, da mi tega velecenjeni gostitelji iz Križevcev ne bodo zamerili.
Menda ob 22.38 v noči sem zasedel novega »lukamatijo« in šlo je proti Osijeku. Vlak je bil poln; potniki so deloma stali. Belovar je ventiliral posamezne oddelke; potem smo dihali svobodnejše. Jaz sem mogel prav kmalu celo leči in sem se prebudil še-le nekje za Našicami. Prebudil me je mraz; kajti v naravi je padla prava, mestoma močna slana. V teh krajih so bili dan prej močni nalivi, ponekod e točo. V noči se je zjasnilo, a sem iz madžarske nižave je pihljala lahna, toda ostra, strupena sapica. Naspal sem se v tej noči nekoliko, toda pre-hladil sem se tako, da sem zrl s strahom na naloge, ki me čakajo 8. septembra.
Pokrajina Našice r Prandanovci -Bel išče - Donji Miholjac (slednji ob
ste iz st r a n k a r s k i h razlogov vodili Agromerkurja in ste ga tam tudi pošteno zavozili, pa nimate niti najmanjše pravice vtikati se danes v naše kmetske gospodarske zavode, ki sijajno uspevajo, kar velja posebno o Kmetijski družbi. Po vseh dosedanjih izkušnjah z Vašim gospodarskim delom bi bila največja nesreča za Kmetijsko družbo, če bi prišla pod Vaš vpliv!
Kar se tiče Bleda, se vsaj malo bolje informirajte! Tam ni družba prirejala živinske razstave, nego g o -renjske podružnice, ki pa Vas tudi ne bodo nič vpraševale, kaj smejo za korist kmeta delati in kaj ne!
madžarski meji) nudi več ali manj monotono sliko. Od Našic, z velikimi gozdovi v ozadju in z vinogradi na obronkih, naprej sama ravan. Njive, travniki, vmes redke, toda kompaktne naselbine. Na njivah vidiš le še koruzo, okoli Našic še dosti ajde, ponekod kulture krompirja, a so redke. Pravih sadonosnikov nisem videl nikjer. Str-nišča zvečine še niso zorana; deževno vreme je to preprečilo. Pri posameznih, že zoranih predelih sem se čudil plitvemu oranju. Neki napredni seljak iz Valpova mi je pojasnjeval, da so to le oranice prav konzervativnih po-jedinih hrvatskih kmetov. Napredni posestniki, potem veleposestva da orjejo globokejše tudi za prahe.
Slavonija je utrpela v tekočem letu znatne elementarne nezgode. Dežev-! je, povodenj, toča — eno je sledilo ! drugemu. Okoli Našic so imeli letos, i če še ne motim, 4 ali 5 krat točo. V tem kraju baje najstarejši ljudje ne i pomnijo nobene toče. V D. Moholjcu ! so listi koruznih stebelc skoraj popolnoma sesekani. Kar bolelo me je, ko sem opazoval žalostno sliko ondot-nih kultur. Koliko jih je, sosebno med siromašnejšimi sloji, kojim je ta ali ona ujma vzela eidini up: skorjico vsakdanjega kruha, da se prežive! ^
Zanimivo je, da so se ljudje spričo velike škode po toči, posebno v letošnjem letu, končno le začeli zanimati za zavarovanje proti toči. To zavarovanje je bilo odsihdob prava redkost predvsem med kmetskim ljudstvom; »ta ne možemo se mi osigurati protiv Boga«, so izvajali na kmetih... Nekatera večja posestva prakticirajo za-
Naš današnji članek na naslov č. duhovščine je napisal tovariš kmet iz okolice Kranja. Članek je najlepši dokaz za to, da naši kmetje duhovnika spoštujejo in so verni, toda zahtevajo, da gg. duhovniki ne smejo nasprotovati pokretu za gospodarsko osamosvojitev kmeta. Kmet že dobro razločuje politiko od vere, to nam dokazuje tudi današnji članek. Iz teh razlogov ga priobčujemo. Če bi kdo dvomil, da je tak članek res napisal kmet, lahko vidi rokopis v našem uredništvu.
G. Žerjava, ki kaže v zadnjem času mnogo volje za pisanje, uljudno vprašamo, kako se je izvršila desekvestra-cija (odprava državne uprave) na ve-leposestvu Lamezan-Salius v Kokri?
Kaj to pomeni? Dr. Korošec je pretekli teden sklical dve zborovanji, eno za duhovnike, eno pa za tako-zvano katoliško akademično starešinstvo. Obe zborovanji sta se vršili v dvorani Akademskega doma v Ljubljani. Na zborovanje duhovnikov niso bili povabljeni vsi duhovniki, ampak samo njegovi absolutno zanesljivi pristaši. To ni brez pomena! Brez pomena tudi nista obe zborovanji. Če se morajo politični voditelji skriti za zaklenjena vrata in tam samo največjim svojim zaupnikom pripovedujejo, kakšen da je položaj, to je dokaz, da nekaj ni v redu! Če namreč stvari tako gredo, kakor morajo iti, ni treba zaprtih vrat, ampak takrat lahko posluša vsa javnost, kako da je. Iz Korošce vih zaupnih shodov smemo po pravici sklepati, da se nekaj pripravlja, kar bo za maso pristašev SLS zelo neprijetno in kar jih bo zelo iznenadilo. Da bi se neprijetnost zmanjšala, je treba ljudi na iz-nenadenje pripraviti in jih primerno obdelovati, da mora biti tako in tako, ker drugače ne gre. Dr. Korošec se namreč pripravlja na vstop v vlado. V vlado mora namreč voditelj SLS zaradi zavožene finančne politike pri nekaterih SLS gospodarskih zavodih, kjer se utegnejo zgoditi j«ko neprijetne reči, če ne bo vladne pomoči. Kdor je v ta-; kih gospodarskih škripcih, ka-. kor so današnji voditelji SLS, ne more zahtevati od vlade nobenih p o -litičnih koncesij, ampak mora ; biti jako ponižen in pohleven in mora j žrtvovati jako obsežen del svojega programa z avtonomijo vred, če hoče , priti do vladnih milijonov. In na žrtvovanje jako važnih točk programa SLS bodo morali pripravljati posvet-! ni in duhovni gospodje pristaše SLS, | da omogočijo dr. Korošcu njegov te-! žavni korak pred Pašičeva vrata. Te-j ga pa voditelji SLS nočejo povedati javno, ker se boje ljudske tožbe in zato sklicujejo tajne sestanke, da bi ljudi počasi pripravili na eno iz-nenadenje za drugim, če bo namreč
varovanje proti toči, dosti pa jih menda ni. Srečni oni, ki letos nanj niso pozabili. Tako mi je neki višji gozdarski funkcionar pripovedoval, da si je dal zavarovati — letos prvikrat — svoje kulture na deputatnem zemljišču. Plačal je okoli 100 dinarjev po oralu, dobil večkratnik — ne povzročene škode, pač pa vrednosti pridelka sploh.
Donji Miholjac v Podravini! Od Prandanovcev me je pripeljala semkaj Podravska vicinalna (ozkotirna) železnica. Odšel sem v hotel »Zagreb«, izvršil najpotrebnejše jutranje posle, ki so pri kulturnem človeku v navadi, in nato na skupščino naših strokovnih kolegov v hotel »Šljuka«! Na srečo se je za 10. uro predpoldne določena skupščina pričela šele ob 11. uri, sicer bi bil pozen.
Skupščine v svojih detajlih ne bom opisoval. V formalnem oziru je slična ena drugi kot na las. Udeležba je bila sicer manjša, nego pri nas v Ljubljani (najbrže radi slabih komunikacij, ki jih ima Donji Miholjac), drugače pa je bila vsekakor predmet mnogo večjega zanimanja v vrsti članstva. Brzojavni pozdravi in opravčila s strani zadržanih so kar deževali. Pri nas je veliko število vabljenih članov (vabljeni so bili vsi člani pismeno) prešlo preko skupščine s popolno ignoranco, kar je zelo značilno. Ignorer, c'est savoir tout, ni vedno na mestu...
Na skupščini v D. Miholjcu so bili zastopani delegati dveh posestrim-j skih organizacij: Udruženja agrono-1 ma iz Zagreba in Društva kmetijskih
sploh še mogoče kakšno iznenadenje in če bo vstop v vlado sploh še mogoč! V Beogradu namreč jako dobro poznajo težave »Gospodarske zveze« in bodo vedeli Koroščevo ponudbo za vstop v vlado tudi temu primerno ceniti!
SLS se nahaja v veliki zadregi. Ne ve, kaj bi in kam bi. Nezadovoljstvo v njenih vrstah je vsled stalnih neuspehov v politiki vedno večje. Posebno značilno je, da se loteva nezadovoljnost duhovščine same. »Slovenec« enkrat napada nezadovoljne duhovnike in govori kot besen o »kulturnem boju«. Naenkrat z napadanjem preneha. Ne vedo, kaj bi! Isto izdaja tudi sam dr. Korošec s svojimi govori. Ne ve, ali bi radikale napadal ali hvalil. Rad bi pa v vlado, toda ne ve kako. Vidi, da je volilstvo nezadovoljno, pa ne ve, kako bi je pomiril. Poskuša z »enotno slovensko fronto«. Vera njemu ni v nevarnosti, pač pa slovenstvo! Potem zopet poskuša s podčrtavanjem kmečkih interesov. Poskuša z delavci. Toda nikjer ni odziva, kar ga spravlja v še večjo nesi-gurnost. K vsemu temu pridejo še težave pri raznih gospodarskih podjetjih Koroščeve stranke. Da je »Odelo« v Ljubljani likvidiralo z izgubo šest milijonv kron, to je še prava malenkost v primeri s težkimi ranami na drugih podjetjih SLS. E, kdor vse to opazuje, vidi, da se SLS nahaja v največjih zadregah, iz katerih se bo mogla izmazati le z največjimi žrtvami in izgubami, na pristaših in na — kapi-talih.
»Teče voda teče ...!« Pod tem naslovom smo zadnjič poročali, da je tajništvo SLS sklicalo duhovnike — »pristaše SLS« — na zaupen sestanek, ki se je vršil v sredo 30. septembra v Ljubljani. Poročali so gg. Korošec, Škulj in Kulovec. Po poročilih, ki smo jih o sestanku prejeli, se je tudi tokrat pokazala velika nezadovoljnost } s politiko SLS. Sreča za sklicatelje je j bila, da so stavili na dnevni red tudi I poročilo o »duhovniškem stanovskem ? vprašnju«, ker so zanimanje gg. ude-s ležencev s tem predmetom takoj od-j vrnili od političnih referatov, ko so vi-! deli, da poročila gg. Korošca in Ku-j lovca niso padla na »dobra« tla. »Te-! če voda teče ...!«
i Neumestna zafrkacija. »Jutro;< je | priobčilo po beograjskih »Novostih« ; vest, da je »Gospodarska Zveza« i imela preteklo leto 30 milijonov di-! narjev izgube in da se dr. Korošec ; zato ponuja vladi, da bi to nesrečo z i vladno pomočjo omilil Na to notico ! odgovarja »Slovenec« z neumestno j zafrkacijo, češ, dobro se mora goditi ! zavodu, ki lahko 30 milijonov dinarjev izgubi! Take zafrkacije so zelo neumestne, ker pri denarju se vsaka šala neha. Kako se godi in kaj se godi 1 pri Gospodarski ali Zadružni zvezi,
strokovnjakov za Slovenijo iz Maribora. Posestrime iz drugih krajev države se, kot pri nas, dasi vabljene, žal niso odzvale. Navzoči delegati so bili toplo, res tovariški sprejeti in posebno piscu teh vrstic so izkazovali tovariši toliko nezaslužene pozornosti, da je bil nad vse prijetno presenečen in v zadregi, kako se za vse to primerno oddolžiti.
Potek skupščine, katero je vodil društveni predsednik, šumarski nadzornik g. Kriškovič, ter razpoloženje udeležnikov je bilo na višku; zato je bil dnevni red tudi uspešno izčrpan.
Društvo gospodarskih i šumarskih činovnika organizira, kot pove to že ime, tovariše iz gospodarske in šu-marske stroke. Je to stanovska organizacija, ki naj ščiti interese javnih in privatnih nameščencev obeh strok, ker so si ti interesi končno enaki. Šu-marji imajo sicer svojo državno organizacijo, toda to je, kot se je poudarjalo, predvsem strokovna organizacija. Zato pa in pa iz solidarnosti do agronomov so sklenili tovariši šumar-ske stroke, organizirani že doslej v tem društvu, tudi tokrat, da bodo šli i naprej z nami ekonomi.
Splošno obiležje skupščine je izsevalo v težnji in tudi jaki volji skup-ščinarjev, da treba sebi ustvariti drugačno socialno pozicijo, boljšo in lepšo od dosedanje. Agrarna država in pionir poljoprivrede se ne moreta izključevati. Iz tega razpoloženja je izšel tudi soglasen sklep, da je ustanoviti čimprej močno stanovsko organizacijo absolventov kmetijskih (gozdarskih) šol za celo državo, Nedvom-
o tem se govori in razpravlja skoro povsod, kamor stopiš. »Slovenec« bi storil prav, če bi stvar vzel nekoliko resnejše v pretres, ker so zafrkacije v tem pogledu neprimerne. Če so gospodje sigurni, naj nastopijo javno in naj rečejo odkrito: Tako-le je, in naj izvajajo iz dejanjsko ugotovljenega položaja posledice, da ne bo takih govoric, ki utegnejo škodovati zadružni misli zelo veliko, a SLS gospodarskim podjetjem najbolj.
Radič v Ženevi. Nikjer se v najnovejšem času ni pokazala umazanost ali pa neumnost slovenskega SLS in samostojnodemokratskega časopisja v večji meri kakor v poročanju o Radi-čevem bivanju v Ženevi in o njegovih govorih. Iz gole strankarske zaslepljenosti niso ti listi pustili niti ene dobre dlake na Radiču, ampak vse in povsod, kjerkoli se je pokazal Radič, je bila sama »polomija«, sramota in neuspeh. Hvala Bogu pa izhajajo na svetu še drugi listi, iz katerih izvemo resnico o Radiču in o njegovem bivanju v Ženevi in o njegovih uspehih, iz primerjave pisanja tujih listov z našimi pa vidimo tudi vso trapanost omenjenega slovenskega časopisja, ki misli, da znajo Slovenci brati samo klerikalne in demokratske liste, drugih pa ne. V zadnji številki smo povedali že, kako sodijo o Radiču veliki italijanski listi. Danes navajamo, kar pišeta dva velika srbska lista, ki imata v Ženevi svoje lastne poročevalce. Tako piše beograjsko »Vreme«, ki je glasilo našega ministra za vnanje zadeve, med drugimi: »G. Radič je imel včeraj v Ateneju (velik znanstven zavod v Ženevi, op. ur.) predavanje, ki je bilo prirejeno od mednarodne vseučiliške organizacije. Radič je stopil na oder pozdravljen s ploskanjem in odobravanjem. Nikdar morda še ni bil veliki hrvatski voditelj pred plemenitejšim in izbranejšim občinstvom kot to pot. Najmanj sto eksce-lenc je bilo pred njim in okoli njega; številni časnikarji iz vseh dežel so stenografirali njegov govor, ki ga je govoril francosko. S poletom in temperamentom človeka, ki je navdušen za svoje prepričanje, nam je govoril Radič o našem kmetu. Govoril je duhovito, umetniško. Razsipal je domi-sleke, pregovore, sijajne primere, vesele spletke, pesniške utrinke, lahke opazke, ostra namigavanja. Morda še nikoli ni videlo ženevsko občinstvo tako prijetnega in simpatičnega predavatelja. Pogosti smeh in ploskanje ga je prekinjalo, da se nato zopet pretvori v mrtvo tišino, da bi se slišalo namerno šepetanje, spremljano s per-fektno gesto mojstra govora. In g. Radič je govoril, govoril je bleščeče, neumorno, brez prestanka in brez vtru-jenosti. Pričaral nam je pred oči lepoto polja in gozda, lepoto našega kmetskega življenja, nežni duh pri-prostih kmetskih duš, lepoto košnje, trgatve, zvonenje ovna-vodnika, pesem seljaka ...« — Glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« pa piše: »Na nekem predavanju pred visoko stoječimi osebami v mednarodni svetovni politiki je govoril Radič s pesniškim zanosom o našem zdravem kmečkem rodu, o njegovi ustvarjajoči moči, o njegovi kulturnosti in moralni
no, da bomo mogli priti le potom take organizacije (po organizaciji) do svojih moralnih in materijelnih pravic, do boljšega priznavanja našega dela in sploh do najmanj onega stanovskega ugleda, ki ga imajo drugi, neso-rodni stanovi. Zato, kolegi, na plan, na okup!
Popoldne se je vršil v hotelu »Šljuka« svečan banket, kojega je priredila na čast skupščinarjem Podravina, d. d. (prejšnje Gutmanovo veleposestvo) v priznavanju važnega dela, ki ga vrše kmetijsko - gospodarski nameščenci. Banket — udeležilo se ga je okoli 50 oseb, proti koncu tudi več dam — je, moram prizanti, prvovrstno uspel. Izgovorjenih je bilo nebroj lepih zdra-vic na naslov tovarištva, vzajemnega dela, bratstva itd. in ob zvokih ciganske godbe so le prehitro potekle popoldanske in večerne ure, ko smo se razšli. Ni bil težak ta razstanek; vsakdo je imel zavest, da smo bili aktivni, da smo zaključili dan dela.
Prenočil sem pri tov. B., upravitelju ekonomata veleposestva v Dol. Miholjcu, čegar družina me je sprejela s pravim slovanskim gostoljubjem v svojo sredo.
Dne 9. septembra sem odrinil po komaj parurnem počitku nekako ob 3. uri zjutraj. Cilj: Lukač. Bilo je mrzlo jutro, slana i tega dne in jaz sem svoj prehlad samo stopnjeval. V načrtu sem imel poleg Lukača, Daru-varja in Zagreba tudi Tkalec, vendar sem moral spričo mojega zdravstvenega stanja Tkalec, ker je preveč ob
strani, nerad opustiti.
(Konec prihodnji«.)
Razšlrjajmo vedno In povsod misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega In srbskega kmeta ?
čistosti. Jezik, ki ga je govoril Radič, je bil za mnoge poslušalce čisto nov po inspiraciji in po zaključkih. Govor g. Radiča se odlikuje po svoji raznovrstnosti. On ni govoril v suhem znanstvenem jeziku in ionu, kakor se na zapadu običajno govori, ampak je dal v svojih besedah sebe samega, svoja pojmovanja in vse to v tonu dobrodušne iskrenosti. Brez dvoma je naredil vtis človeka, ki o všem misli, in ki presoja po svojem plemenskem čustvovanju in to je dalo njegovemu govoru neko posebno prepričevainost.« — Tako poročajo o Radiču in o njegovem nastopu pred velikim svetom v Ženevi ljudje, ki so ga videli iti slišali, in zato je pravzaprav popolnoma brezpomembno, kaj in kajko čvekajo o Radiču razni magarci po Sloveniji. Izmed slovenskih dnevnikov je poročal o Radiču in njegovem nastopu v Ženevi pošteno in pravilno samo »Narodni, dnevnik«, ki ga zato vsem, ki si lahko drže dnevnik, toplo priporočamo.
Žerjav in država. Kdor je tako ubog, da čita edinole »Jutro«, mora verjeti, da se cela Jugoslavija in cela Evropa suče samo okoli Žerjava. Posebno ta Beograd da Žerjavu silno posla. Saj je po »Jutru« prav vse, kar pride dobrega iz Beograda, Žerjavov izum in Žerjavova zasluga. Olajšave pri izvozu kmetijskih pridelkov, podpore štajerskim zadrugam, znižanje železniških prevoznin itd., vse to so si upali beograjski ministri dati le zato in še le potem, ko jim je Žerjav rekel, da naj to store. 0 ta ubogi in obenem pre-zaslužni Žerjav! Ko bi ga nam hotel ljubi Bog ohraniti tako mogočnega, kakor je sedaj, vsaj še 100 let! Slišimo, da je g. Pašič ozdravel tudi samo radi tega, ker je tako nasvetoval g. Žerjav. In tudi domu pride g. Pašič le po zaslugi g. Žerjava. Blažena Jugoslavija, ko jo vodi in ščiti Žerjav!
Samostojno - demokratska stranka naglo propada. Trumoma gredo njeni pristaši v Sloveniji in na Hrvatskem v druge stranke. Zadnje čase so imeli v Ljubljani celo zelo ugledni pristaši te stranke sestanke, na katerih so zagovarjali prestop v druge stranke, predvsem v našo in radikalno. Tudi tukaj teče voda teče ...!
Pozabljivost »Jutra«. Navadno so pozabljivi stari ljudje. »Jutro« pa še ni staro, ker znašajo njegovega življenja mladostni dnevi komaj 5 let. Kljub temu se ga že prijema slarikava pozabljivost, tako da že v drugi vrstici ne ve, kaj je napisalo v prvi. V četrtek 1. oktobra n. pr. je napisalo na uvodnem mestu, da sedanja vlada v dveh in pol mesecih še ni čisto nič naredila, ampak da se gospodje ministri samo okoli vozijo itd. Na isti strani pa poroča, da je finančni minister predložil ministrskemu svetu državni proračun. Potem poroča na drugi strani iste številke, da so stopile s 1. oktobrom v veljavo znižane železniške tarife. Že zdavnaj prej je poročalo, da je nova vlada dosegla izvoz 80.000 hI vina iz Slovenije pri sklepu trgovske pogodbe z Avstrijo in dovolila carine prost izvoz živine. Dalje poroča »Jutro« skoro vsak dan o zgradbi novih cest in mostov ne samo v Srbiji, ampak tudi v Sloveniji. Vse te stvari stanejo mnogo denarja in predno se dovolijo težki tisočaki zanje, je treba nekoliko prevdarjati, odkod se bo vzel denar za pokritje. Da je sestava državnega proračuna ogromno delo, ve tudi »Jutro« prav dobro. A kljub temu piše »Jutro«, da sedanja vlada »nič ne dela«! Pošteni ljudje pa pravijo, da je za dva meseca čisto dovolj in prav lepo, kar je sedanja vlada naredila in tudi v Sloveniji se bo delo sedanje vlade zlasti na gospodarskem polju prav kmalu občutno poznalo, vse drugače, kakor pa delovanje bivše Žerjavo^e vlade, ki ni znala drugega, kakor uradnike in učitelje premetavati iz kota v kot, od česar zlasti kmetje niso imeli prav nič.
Železnica Krapina—Rogatec. Za grebški »Jutarnji list« je objavil dne 30. septembra brzojavko ministra za promet na občinski urad v Hurnu na Sotli, kjer pravi minister, da je za zgradbo- železnice Krapina—Rogatec potrebni znesek že postavil v prihodnji državni proračun in da je treba samo še odobritve te proračunske postavke cd strani parlamenta, da se lahko z delom prične. — 0 tej brzojavki ministra za promet, ki se tiče za Slovenijo, zlasti za Štajersko, tako važne zadeve, niso slovenski demo kratarski in Koroščevi časopisi niti črhnili! Molčali so, ker ne morejo trobiti v svet, da je to železnico »dosegel« dr. Žerjav ali pa Žebot. Tako izgleda »stvarno in nepristransko« poročanje slovenskih »velikih« listov!
Kakor cekin dragoceno priznanje. Žerjavova »Domovina«, ki je zaradi falirane politike SDS prišla v tako žalosten položaj, da prinaša g. Žerjava »kmečke« članke, je v zadnji številki izdala dragoceno skrivnost. Priznala
je, da je tista vlada, v kateri je sedel dr. Žerjav, izdala brzojavno naredbo, da se vsa uvedena dela za podelitev pašnikov gornjegrajskega okraju ustavljajo do rešitve škofovega re-kurza. Navzlic tej tako jasni konsta-taciji, pa zavija in umešava v zadevo radicevce, celo ime tov. Puclja spravlja ta skrahirana »Domovina« v tako zvezo, kakor bi imel pri stvari kaj opravka. Na tov. Puclja se do danes ni obrnil niti en kmet iz tega Okraja, ker je bilo agitatorjem dr. Žerjava uspelo prepričati ljudi, da so samo od tega gospoda pričakovali čudežev. Kmete so prepričali, kakšne dobrote jim bodo podeljene in so za to žrtvovali strašne svote. Nekateri jamrajo, da je nad 70.000 Din izgubljenih. To pot pa se »Domovini« ni posrečilo prevaliti krivde na druge. Zaklepetala se je in gladko priznala, da je to storila vlar!a, v kateri je sedel gosp. Žerjav, veliki »prijatelj« kmetskega ljudstva. To je resnično enkrat pravi cekin in na figo še misliti nečemo!!
»Bivša SKS — delavska stranka.« Pod tem naslovom je »Jutrc« zopet prineslo članek, ki je pisan tako, da se kar čudimo, kam je ta pred leti dober list zašel. Vsi naši pristaši, ki ste ta članek čitali, odgovorite s tem, da Jutru« enkrat za vselej pokažete hrbet.
Vojna Francozov in Špancev proti Abd-el-Krimu v Maroku (Afrika) je v začetku Abd-el-Krimu mnoge več obetala, sedaj pa se je kolo sreče obrnilo in Francozi kakor tudi Španci močno napredujejo. Na več krajih so bile Abd-el-Krimove čete poražene in so prepustile nasprotnikom mnogo ozemlja. Vendar se o pripravljenosti za mirovna pogajanja še nič ne poroča.
velika izbera sukna, velurja, pliša, astra-haua, žameta za manteljne.
Shodi m mm prireditve«
SESTANKI KRAJEVNIH ORGANI- ! ZACIJ.
j
Preserje, v nedeljo dne 11. oktobra ob 8. uri dopoldne pri tov. Jakob Ko- ; vaču.
Tomišelj, v nedeljo dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne.
Trebnje, v nedeljo dne 11. oktobra po prvi maši pri tov. Pavlinu. Poroča posl. Pucelj.
Mirna, v nedeljo dne 11. oktobra ob 11. uri pri Kolencu. Poroča tov. Pucelj.
Srednja Bela. V nedeljo dne 11. oktobra ob pol 5. uri popoldne pri g. "'etru Markiču.
Preddvor isto nedeljo ob pol 3. uri popoldne pri g. Velkavrhu.
Društvo kmetskih fantov in deklet Dob-Beričevo vprizori v nedeljo 11. oktobra ob pol 4. uri popoldne igro: »Navaden človek« in sicer v društveni dvorani v Beričevem.
Beričevo. V nedeljo se je vršil občni zbor okrajne in krajevne organizacije v dvorani Društva kmetskih fantov in deklet. Zborovanje je bilo dobro obiskano, kar je dokaz, da se ljudstvo zanima za javna vprašanja, izvoljena sta oba odbora, o političnem in gospodarskem položaju pa je poročal tov. Bukovec.
Kupujte vse Vaše zimske potrebščine za ženske in moške obleke prt stari domači trgovini.
Tam boste dobro in pošteno postreženi.
V	Borovnici je bil sestanek krajevne organizacije »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« preteklo nedeljo po prvi maši. Udeležili so se tudi pristaši drugih strank in zastopniki borovniškega delavstva. Po poročilu tov. Mravljeta se je oglasil k besedi preč. g. župnik, ki je povdarjal potrebo skupnosti in sloge vsega podeželskega ljudstva in nato predlagal, da se tov. posl. Puclju izroči najnujnejša zahteva kmečkega ljudstva o spremembi, oziroma odpravi dohodninskega davka,' za kar naj na merodaj-nem mestu posreduje. Predlog g. župnika je bil enodušno sprejet. Lahko rečemo, da je >Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« že danes najjač-ja v Borovnici. Krajevna organizacija je krepko na delu. Živela!
V	Kakitni je bil sestanek iste nedelje popoldan. V nabitih prostorih tov. Kihterja je poročal tov. Mravlje. Sestanku je predsedoval tov. I. Suha-dolnik. Poročevalec je vsestransko pojasnil položaj, zlasti pa razmere v domačem kraju. Navzoči so z napetostjo sledili govorniku in splošno odobravali njegove besede. Po govoru so zaporedoma vstajali. Rakičani in povedali svoje mnenje o tolikokrat-nih obljubah zastopnikov SLS za cesto iz Rakitne. V-sakokrat obljube pred volitvami, potem pa do prihodnjih volitev ne duha ne sluha o cesti. Tako zdravo in razsodno, kot zna misliti samo kmečko ljudstvo, so govorili Rakičani o politiki, o postavljanju kandidatov, o kmetskem gospodarstvu itd. Z navdušenimi besedami je tov. Suhadolnik zaključil sestanek.
ŠTAJERSKO.
Iz naših rovt. (Dopis iz Vranskega okraja.) Tam na meji bivše Štajerske in Kranjske^ leže pod Učakom kraji Trojane in Šentgotard, znana po svojem rokovnjaštvu, pod Kozjakom pa Špitaiič — predestiniran za sanatorij za nervozne — in Motnik, slaven po svojih starih tržkih pravicah, rokovnjaštvu in priklenjenem polžu. Časi, ko je bil Motnik bogat kraj vsled svojega usnjarstva in tržkih pravic, Trojane vsled vozovnega prometa, ki je preko Učaka spajal severne dežele s Trstom, so že davno minuli. Danes se o teh krajih zopet čuje, ko so bili vsled svoje geografske lege v območju Boljske in lviotnišnice — območja Savinje — dodeljeni mariborski oblasti. Tradicijonelna pripadnost Kranjski je vzbudila proti temu neuvaže-vane proteste. V teh dneh se vrši v teh krajih nekak plebiscit: ali za Kamnik ali Celje. Kot vse kaže bo zmagal Kamnik, kranjska misel se bo obnesla. Pri tem igra glavno vlogo: oddaljenost Maribora in Celja, splošno nepoznan je obeh, bližina Ljubljane in pa manjša rigorznost davčnih oblasti v Kamniku kot v Celju. Trojane leže približno enako oddaljene od Ljubljane in Celja, ampak kje je potem še Maribor, trgovina, les, gravitira izključno v Domžale in Zagorje, najbližja postaja za Maribor je Zagorje, oddaljeno 3 ure hoda, za Celje Šempeter, oddaljen 5 ur. Špitaiič ima v Kamnik 4 ure, v Šempeter 5 ur, v Zagorje dobre 4 ure. Motnik je Zagorju in Šempetru bližji za tri četrt ure, Kamniku oddaljenejši, ampak tu je že srezki poglavar, davčna oblast, ki je na drugi strani še le v Celju. Bližnja sodnija 2 uri oddaljena na Vranskem pa ne igra nobene vloge — — kajti »s sodnijo nočemo imeti opravka«. Tako se danes govori po teh krajih, kjer bivajo potomci slavnih rokovnjačev. Stvar pa je treba po-
gledati z drugega vidika. Od železnic so ti kraji kot omenjeno tako oddaljeni, da je vsak njih razvoj nemogoč in da vsi ti kraji gospodarsko kot po številu prebivalstva padajo. Bregoviti kraji so bogati lesa, ki pa je vsled oddaljenosti od železnice danes brez vrednosti; vseh 8 žag od Kozjaka do Motnika stoji. Živina pri današnjih razmerah jie nese nič, v kmetskem trgu Motniku ni dobiti mleka. Sadjarstvo vsled visoke lege nima pravega podnebja, je brez vrednosti, in vendar krije dolina Motnišnice zaklade oligocenskega premoga. Že leta 1831 so ga začeli eksploatirati, pozneje večkrat, a vedno so morali obrat, ne vsled premajhne količine in slabe kakovosti, ampak vsled oddaljenosti od prometa ustaviti. Tako tudi leta 1923. Prostosledi dalje proti zahodu kažejo ugodne rezultate, špitališka idilična samota, ostri, čisti zrak na krasnih Trojanah ne morejo razviti ptujskega prometa vsled prometnih razmer. Da o lesu ne govorim. Povojna sekira tu ni napravila katastrofalnih sledov kot drugod. In geografsko spadajo ti kraji k Štajerski, dodeljeni so mariborski oblasti. Pod staro Avstrijo so se izvršili načrti za železnico Polzela—Motnik. Jeseni leta 1914 bi se pričela graditi. In danes bi ta železnica imela gospodarsko prav isto važnost kot tedaj, vojaško pa zlasti če je zvezan Rogatec s Krapino in če bi se proga dogradila do Kamnika, še večjo kot nekdaj, kajti meja italijanska kot avstrijska je bližja. Vprašanje ali k Štajerski ali k Kranjski bi padlo v vodo, današnji propadajoči kraji pa bi bili gospodarsko rešeni. S stališča nedeljene Slovenije pa to itak ni upravni, ampak samo gospodarski problem. V današnjih polževih časih bi bilo, da se ta misel in želja po železnici teh krajev razširi kot prvo potrebno, da kak odbor, sestavljen iz zastopnikov teh krajev začne s propagando za to železnico in z utemeljeva-
njem njene potrebe. Pasti mora nače-j lo: danes tako ni nič. Vztrajno, če tudi po polževo, in bi vsaj naši zanamci imeli lepše dni kot pa današnji ljudje | in to vsled 20 km železnice, radi katere se je svoje čase govorilo in delalo že več kot 20 let. — France Popotnik.
iz bi. Vida pri Ptuju, iukajsnja krajevna organizacija ZSKL jo pm-zvai d tov. pusianca nelemino, a a porota o trenutnem političnem položaju in o perečih gospouarskiii vprašanem. iN a javnem snoau dne iS V. septemoia v prostorni tov. noletnika je odo na-vzocin lepo število nasiii somišljenikov, nekaj pristasev SLS ter par or-junašev. ro jedrnatih uvodniii bese-uali predsednika krajevne organizacije /ibivL tov. Zeuiijaka je tov. ive-ltmina cnsai današnji politični položaj ter pojasnil delovanje raznili go-spodskiii politikov, ki kmetskm teženj ne razumejo in jih tuui ne morejo razumeti. Posebno zanimiva so bila njegova izvajanja o različnih gospodarskih vprašanjih, »lnteligent« učitelj g. Brtoncelj je poskusal motiti govornika z neumestnimi medklici, Kar pa je povzročilo med zborovalci splosno pomilovanje. Vsem je namreč znano, da je revež šele pred nedavnim časom zapustil šolske tintni-ke. V svojo sramoto je dokazal, da ne ve, kdo prideluje nas vsakdanji kruh in kdo ga vzdrzuje. Tov. poslanec je mladeniča seveda primerno poučil. Ivjegova izvajanja so zborovalci odobravali. Zal nas je moral prehitro zapustiti, ker je hotel prisostvovati razstavi sadja v Središču. V njegovem spremstvu smo opazili dva ekonoma, kar je popolnoma prav, kajti šolam kmetje in kmetski sinovi so poklicani v prvi vrsti, da pomagajo kmetskemu stanu do njegovih pravic. — Z nezmanjšanim zanimanjem se je zborovanje nadaljevalo, pri čemer je domačin tov. Stoklas v svojem govoru izčrpno razkrinkal in ožigosal današnjo farizejsko SLS ter SDS, ki živita obe na račun kmeta in delavca. Obširno je govoril tudi o politiki g. St. Radiča ter je na podlagi članka, ki je izšel v 205. številki »Slovenca« leta 1902 dokazal, da je bil g. Radič že pred 23 leti za pravi sporazum med Srbi in Hrvati in kateri začenja takole: »Danes so zaprli Štefana Radiča (v Zagrebu!), ker je miril Srbe in Hrvate«*... itd. Posebno je naglašal eden največjih političnih uspehov Radiča, ki je s svojo politiko zrušil nasilnega Pribičeviča, katerega umetnost v politiki je obstojala v tem, da je hotel po strašni svetovni vojni napraviti iz svobodnih državljanov čredo valpetov in biričev ter milijone hlapcev in sužnjev. Ob splošni napetosti je tov. Stoklas prečital in obrazložil različne druge dokumente hinavske SLS politike. Nato je obravnaval nekatera gospodarska vprašanja ter pozval končno še g. Brtonclja k besedi. Ta pa jo je previdno popihal, da se izogne neizogibni bla-maži. — Naj živi in napreduje prava in poštena kmetska politika!
Gornja Radgona. SLS govorniki po shodih krtačijo Radica, da se kar kadi. Vse seveda v znamenju 8. božje zapovedi. Vsega je ubogi Radič kriv. ulavna gesla teh obupanih krmarjev svoje ladje so seveda davki, katere naprtajo tov. Puclju, Prepetuhu in Keiemini. Seveda: boben poje povsod in to je v lepem skladu z dr. Koroščevo trditvijo, da se davki pod Radičevo vlado izterjavajo na najkru-tejši način. Samo mi smo tudi pismeni, zato vemo, da so se predpisali davki, ki se sedaj izterjavajo — ped ministrovanjem SLS generalov ... Če je prvo resnica, je drugo tudi.
Sv. Andraž v Halozah. Naša »Čitalnica« je sporazumno s prostovoljnim gasilnim društvom iz Št. Vida priredila v nedeljo popoldne, dne 27. septembra t. 1. izvrstno uspelo veselico, združeno z vajo gasilnega društva. Vrli videmski ognjegasci so z leskov-ško godbo na čelu strumno prikorakali v Leskovec, kar je napravilo na gledalce izboren vtis. Namen, da se misel ognjegastva širi, je bil z nato sledečo in precizno izvedeno vajo popolnoma dosežen. Zal, da en del es-elesarjev ni prisostvoval vaji, seveda na komando od zgoraj. Res je tudi, da je g. župnik prošnjo gasilcev za vajo pri cerkvi odbil. Vsi drugi va-ščani so gasilno vajo radevolje dopustili na svojih poslopjih. Radovedni pa smo, ali bi tedaj, če bi v slučaju nesreče gorela cerkev ali farovž (kakor je bilo pri sosednji fari sv. Trojice), župnik tudi prepovedal gasiti!? V Mariboru so bile gasilne vaje, in to ponovno, na stolnici. In kar dovoli sam prevzvišeni škof, mislimo, da bi lahko dovolil tudi leskovški g. župnik! Navzoči so se zgražali radi nasprotovanja g. župnika ter mu stav-ljali za zgled njegovega prednika pokojnega župnika Kralja, kateri ne le
da ni nasprotoval gasilnim društvom, temveč je celo osebno počaščal njih prireditve ter povrh daroval za tedanje čase znatni znesek po 10 do 20 kron. Toda, to samo mimogrede in v informacijo, da vidijo drugi, s kakšnimi ovirami se morajo boriti haleški kmetje za svoj razvoj in napredek! Po vaji ognjegascev se je razvila živahna veselica s pestrim sporedom. Imenom »Čitalnice« je z na-pitnico pozdravil goste tov. E. Stoklas, poudarjajoč pomen gasilnih društev. Za gasilce je odgovoril gosp. Klenovšek. Prireditev se je tudi gmotno dobro završila. Vsem, ki so brez izjeme vsak po svojih močeh pripomogli k lepemu uspehu, gre polna hvala! Vso#čast in priznanje pa so zaslužili požrtvovalni sosedni videmski ognjegasci s svojim sijajnim nastopom. Na svidenje prihodnjič!
Nažo Lah.
Iz savinjske doline. Boj, ki ga SLS tako krčevito vodi za svoj obstanek, zasledujemo tukaj zelo pazljivo. Vsakomur je jasno, da kolovodje Koro-sceve stranke kar trepečejo pred odpadanjem duhovnikov, torej onih, na katere so doslej mogli vedno zanesljivo računati. Čujemo, da je odpadlo od SLS že nad 30 duhovnikov. Ali je to res? (Res je! Op. ur.) Mi samo pravimo: V sa čast takim duhovnikom, ki so spregledali, da je SLS škodljiva narodu in veri! Mezadovoljnost se opaža tudi pri tukajšnjih kmetskih pristaših SLS. Ne morejo pozabiti, da je v naši dolini moral kmet Davorin Kranjc kratkomalo prepustili poslansko mesto mlademu dolitarju liodžar-ju v Celju. iN a tem slučaju se zopet jasno vidi, koliko slov. ljudska stranka da na kmeta. Če ima zbirati med kmetom in advokatom, tedaj dobi advokat prednost! Tako postopanje se bo na Roroščevi stranki bridko maščevalo! — Končno moram še poročati, da je hmelj vrgel letos naši do-iini precej denarja. Skoda le, da nima naša stranka v Celju svojega denarnega zavoda. Ves denar gre danes v nam sovražne zavode, ki naš kmečki denar radi vzamejo, zmiraj pa nas lepo odpravijo, kadar prosimo podpore za kake kmetske kulturne potrebe. Ali bi se ne dalo tu nekako pomagati? (Ne nosite denarja v Celje, ko imate izven Celja dosti posojilnic, ki so v rokah naših pristašev. V Celju kot središču doline pa se da istotako ustanoviti zavod, kjer bodo naši pristaši ( imeli prvo besedo. Samo začeti je treba! Op. ured.).
Ormož. Pri nas se »Kmetski list« zelo pridno čita, ker je pisan stvarno, dostojno in pravično. To splošno ugaja poštenemu ljudstvu, ki je do grla* sito natolcevanj in laži od strani Lselesar-jev, SDSarjev ter duhovitosti g. Bed-janiča. Svetujemo g. Bedjaniču (ker mu hočemo dobro), da se nauči na pamet vsakokratne govore. Na prihodnjem shodu pa naj nam pove g. Bedjanič, kako se imenuje ona žival, ki nima repa, ne glave... Da si ne bo tri glave, mu povemo, da je to zmešana politika slovenske ljudske stranke! — Z udrihanjem po Štefanu Radiču in tovariših ne boste prav nič dosegli, pač pa vam bomo verjeli, če zafurano gospodarstvo v občinah, okrajnih zastopih in zadrugah spravite iz blata. Ce pa grehov SLS ne znate in ne morete popraviti, pa ostanite doma za pečjo!
posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske koče, plahte, porhataste rjuhe.
KRANJSKO.
Iz Doba pri Domžalah. Smrtna kosa ne praznuje nikdar. Tako nam je pobrala dne 15. septembra našega zvestega somišljenika Franceta Jagodica, v starosti 60 let. Bodi mu žemljica lahka. Bil je dober gospodar in zvest pristaš kmetske misli. Obenem je bil tudi član gasilnega društva že nad 28 let ter je sodeloval v društvu vedno marljivo. Letos je imelo naše društvo slavje. Odlikovanih je bilo 9 članov za 251etno delovanje, toda našega Franceta ni bilo med njimi. Zakaj to, najbrže radi politične pripadnosti. Ni lepo to. Kako pa zadnja pot njegova? Kot člana so ga nosili dru-štveniki; do tu še nekako, ko je pa bilo treba narahljati žemljico na njegovo krsto, so člani nosači pustili in odšli. Dolgoletni in marljivi član je zaslužil, da mu člani zakrijejo grob.
Višnja gora. Dne 20. septembra je imela naša županska zveza sejo. Udeležila sta se tudi nek Stanovnik in nek Pire iz Ljubljane. Pri cerkvi je bilo razglašeno, da zveza poživlja ljudi, naj v redu plačajo davke. Ali bi ne bilo bolj pametno, ko bi županaka
PridobivaIte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker ie z njim se širi najuspešnejše naša ideja
■ I imvmi W J	____________ -----------T-rrnTCT---lflriwiTM v MT—Ttn li^-gMt-r	...................
?
"aMacaHKasKrs
zveza najpoprej pozvala davčno oblast, naj pravilno odmerja davke?
Z iga. (uoljat je padel.) Kakor Goljat, ki se je v istem trenutku, ko se je iz svojega nasprotnika najbolj norčeval, zvalil na tla, tako je g. Milavca zadela katastrofa ravno, ko je pisal v »Domoljubu« št. 38, da ga 11 občinskih odbornikov, 6 izpod zelene zastave in 5 iz liberalne trdnjave, ne more ukrotiti. G. kaplan je dne 25. novembra 1924 zahteval ob občinskega urada, naj isti stavi o občinski proračun stroške za popravo kaplani je. Zahteval je, da se popravi: vrtna ograja, hiša od zunaj naj se pobeli, vsa okna in vrata naj se prebarvajo, v spodnji veži in na hodniku naj se stene preslikajo. Ker zahteva ni bila vložena v odprtem roku, je županstvo ni stavilo v proračun. Pač pa je bil odgovor, da županstvo potrebno popravi in vsota 1800 kron, ki jo je obljubil najemnik od proste sobe, naj gre za pripomoček k popravi. Za zakon iz leta 1863 v zadevi vzdrževanja kaplanije se nikdo ni brigal, da bi prišel do jasnega. Občina je skrbela za popravo strehe, plačevala zavarovalnino zoper požar i. dr. Ko je pa g. kaplan izsledil zakon, je takoj izrekel, da županstvo nima pri kapla-niji nobene oblasti in da gre stanarina od sobe njemu. Županstvu je bilo to prav, da nima pri kaplaniji ničesar opraviti. G. kaplan je pa popravo zahteval naprej in se brigal pri knezoškofijskem drdinariatu, da je ta izposloval pri okrajnem glavarstvu, da je odredilo konkurenčno obravnavo v zadevi te poprave. Obravnava se je vršila dne 22. septembra. Vabljenih je bilo pet občinskih za-stopov. Udeležba je bila do malega polna. Kot komisija so bili: G. okrajni glavar, g. okrajni komisar in g. geo-meter. Komisija je pregledala pc| slopje in vrtno ograjo in za vse, kar je g. kaplan zahteval ob občine, spoznala, da spadajo vse te poprave g. kaplanu. Le nove naprave ali poprave večjega obsega je dolžna izvršiti farna cerkev, in če ista nima sredstev, so dolžne podružne cerkve ali kaki patroni, in če nikjer nič ni, potem so dolžne šele cerkvene občine. Le poprava stranišča se ni priznala g. kaplanu, ker bi se moral po izjavi g. geometra prestaviti neki zid. Ta poprava je preračunjena na 600 Din. Pa tudi temu se je uprla večina odbornikov in se bomo v tem držali zako-
na in se prepričali, če res farna cerkev nima nobenega sredstva za to popravo. G. kaplan! Ali bodete sedaj to popravili, za kar ste prej tako vpili, da je potrebno nujne poprave? Bodite mož-beseda, saj ste pisali v »Domoljubu«: »Tudi če sem tu samo en mesec, preskrbel bom, da moj naslednik ne pride v tako, kot sem moral sam priti.« Ali boste še imeli v sobi najemnika zastonj, ko Vam rad plačuje 1800 kron letno? S tem si lahko popravite vrtno ograjo, pa bo še dobra za nekaj let.Vi tudi lahko oddaste še-eno sobo v najem, pa bodo dohodki še večji. To lahko obrnete v popravo, za katero ste Vi dolžni, in v kratkih letih bo kaplanija tako lepa, kot si jo Vi želite. Ko sta prišla župan in občinski svetovalec v kaplanijo zaradi poprave, sta opomnila najemnika za stanarino. Vi ste rekli, da jo Vam plačuje. Tega ne utajite. Pred komisijo dne 22. septembra ste pa rekli, da Vam nič ne plačuje. Torej povejte, g. kaplan, kdaj niste povedali resnice? Na moj izraz, da je hi-| navski človek tisti, ki vprašuje dru-' gega za stvari, katere že sam ve, pravi dopisnik »Domoljuba«, da vprašuje otroke v šoli stvari, katere že sam ve, pa zato ni hinavec. G. kaplan, če bi Vi rekli komu: »Povej mi, kako je izšla konkurenčna obravnava o kaplaniji? Veš, jaz to že sam vem, ampak jaz hočem, da mi ti poveš!« Ali bi ne mislil tisti, da ste zboleli? — Kar se tiče devetih nebes, pa to-le: Mi bomo, če nam Bog da, s svojimi ljudmi ostali kar v prvih nebesih. Kdor ni farizej, ne kaže na grehe in slabosti drugega. Če bi se nahajal ustanovitelj krščanstva sedaj na zemlji, mogoče bi Vi igrali vlogo farizeja, a mi čolnarja. Ali gre opravičen iz templja, kogar sodišče nagajžlja s 4000 kronami kazni radi zlorabe svetišča? Če bi prišel sedaj Kristus na svet, bi farizeje še vse bolj nakoro-bačil. Na druge stavke zadnjih Vaših fletnih treh dopisov bom Vam odgovoril pri drugi priliki.	J. Š.
Me kupuj
preden si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in ulsirov pri
JOS. ROJiHA - LJUBLJANA
Interesente vabimo na ogled!
Novice In razno,
Več smisla za tisk! Pod tem naslovom prinaša »Nar. Dnevnik« lep članek, v katerem opozarja, kako velike važnosti je dober tisk za vsako stranko, ki hoče živeti. To velja tudi za nas. Naši somišljeniki uvidevajo>, da brez dnevnika ne moremo več ostati. Istotako moramo z vso marljivostjo širiti svoj tednik »Kmetski list«. Prihodnje leto mu moramo dobiti toliko naročnikov, da bo stalno mogel izhajati na šestih straneh, a vmes pa večkrat na osmih straneh. Vsi na delo za naš list! Dokler vprašanje dnevnika ni rešeno, pa vsem somišljenikom toplo priporočamo »Narodni Dnevnik«. Mesečno stane 20 Din in se naroča pri upravništvu »Nar. Dnevnika« v Ljubljani.
Nadomestna volitev članov in namestnikov v komisije za priredbo občne pridobnine. Nadomestne volitve komisijskih članov in namestnikov se vrse po vsej Sloveniji razen v Prekmurju v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. Razglas delegacije z dne 29. septembra t. 1. št. I. B 3966 ex 1925 izide te dni v Uradnem listu in se objavi tudi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas vsebuje vse podatke o načinu, kraju in času volitve. Da se izvrše volitve namesto predčasno izločenih in izžrebanih voljenih komisijskih članov in namestnikov, so davčna oblastva I. stopnje sestavila volilne imenike, ki vsebujejo imena vseh pripadnikov posameznih davčnih družb. Ti volilni imeniki bodo v času od 16.—31. oktobra t. 1. v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem. Celotni volilni imeniki za davčne družbe I. in II. razreda bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, oziroma pri davčni administraciji v Ljubljani, pri ostalih davčnih obla-stvih I. stopnje pa le delni volilni imeniki onih pripadnikov teh družb, ki izvršujejo samostojna podjetja in opravila v njih področju. Vpogledati smejo imenike samo pridobnini zavezane osebe dotičnega priredbenega okraja med navadnimi uradnimi urami. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenik. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne 16.—31. oktobra t. 1. Veak davčni zavezanec
sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih 1. stopnje in so proste kolka.
Za Jugosloverisko Matico. Namesto venca na grob svoji tovarišici gdčni Justini Schwingerjevi je zbralo uči-teljstvo osnovne šole na Viču 295 Din za Jugoslovensko Matico. Iskrena hvala!
Kolesarska (športna) loterija Jugo-slovenske Matice. Ponovno obveščamo vse, da je žrebanje te loterije pre-nešeno in se vrši nepreklicno dne 20. decembra t. 1. Dobitki — dve motorni kolesi in 25 navadnih (moških in ženskih) koles — so razstavljeni v izložbah tvrdke O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica, in si jih lahko vsak ogleda. Srečke so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v cšloveniji in v vseh ljubljanskih tra-iikah. Cena srečki 10 Din.
Brat ubil brata. V Sebenji vasi, občina Čatež pri Brežicah, sta v smrtnem sovraštvu živela brata Miha in Anton Soško, kar je končalo z ubojem. Predzadnjo soboto je Anton streljal na brata Mihaela. Ranjeni je bežal domu, kamor je odhitel tudi napadalec. Doma je Anton vzel valjar in ž njim udrihal brata tako dolgo po glavi, da je dobil težke poškodbe in podlegel. Ubijalec je bil takoj spravljen v zapor.
Predrzen roparski napad je bil izvršen v soboto v Rajhenburgu ob Savi. Inženir Porges je nesel, kakor vsako soboto, denar za izplačilo delavcev stavbne tvrdke Dukič. Z njim je bil uradnik Peterca. Denarja sta nosila za 350 tisoč dinarjev. Na potu med Senovem in Raštajnom so stopili pred oba štirje s samokresi oboroženi možje in odvzeli obema ves denar. Nato so roparji bliskoma izginili v gozd. Enega roparjev je Peterca spoznal. Orožniki so roparje kmalu začeli zasledovati. Na zasledovanju so našli več zavitkov papirnatega drobiža in kovanega denarja. To so roparji zavrgli, da bi mogli bolje bežati.
Samomor je izvršil v Mariboru sin g. J. Kejžarja, bivšega narodnega poslanca.
Nič ni tako skrito. Dne 14. septem bra so našli pri Kranju na cesti mrtvega A. Pateja, hlapca v gostilni pri
»Starem tišlerju v Ljubljani. Spočetka se je mislilo, da ga je povozil avtomobil. Predzadnji pondeljek pa se je vršila v Primskovem pri Kranju svatba, na kateri so se fantje stepli. Takrat je eden izmed razgrajačev rekel: »Če ne miruješ, ubijem tudi tebe, kot sem Tišlerjevega hlapca!« Orožniki so razgrajača in njegovega prijatelja takoj prijeli in sta že priznala, da sta ubila Pateja.
Predzadnjo nedeljo je bil v Zemu-nu pri Beogradu velik sejem. Samo iz Beograda se je ta dan prepeljalo 50 tisoč potnikov. Zvečer ko so se ljudje vračali v Beograd, je z neke ladje skočil neki mož v Donavo s klicem: »Z Bogom narod, z Bogom beli svet!« — in utonil.
Podgane na Angleškem napravijo letno baje za 70 milijonov funtov šter-lingov škode. To bi bilo več, kakor znaša v Jugoslaviji državni proračun za celo leto! Srečne podgane!
Smrt za goljufe. Vojaško sodišče v Moskvi (Rusija) je obsodilo na smrt devet trgovcev, ki so pri dobavi vojnega materijala goljufali, 32 takih goljufov pa je bilo obsojenih na 25 let ječe. Tako je prav!
0 velikih povodnjih se poroča iz Južne Amerike in iz Japonske. Mnogo tisoč družin je brez strehe, ker jim je povodenj uničila domove. Na Japonskem je tudi okolica cesarjeve palače deloma pod vodo.
Svojo ieno je irnei dve leti zaprto nelc pariški trgovec. Zaprl jo je v neki vili v bližini Pariza. Policija je"za to zvedela, vdrla v hišo in našla ženo v nekem stolpiču, priklenjeno z močno verigo. Mož jo je zaprl baje radi tega, ker ga ni hotela imenovati za svojega glavnega dediča:
Mesto gostiln je Tokio, glavno mesto Japonske. V tem mestu je namreč 23.000 gostiln in kavarn.
Nemčija šteje 60 milijonov ljudi. Po veroizpovedanju je ena tretjina, t. j. 20 milijonov katoličanov, ostali so skoraj izključno protestanti.
V onem delu Kranjske, ki je padel pod Italijo, je okoli 60.000 prebivalcev. Mislimo na nje, kakor sploh na vse neodrešene brate in sestre!
Dunaj šteje po letošnjem štetju 1,868.3(R) prebivalcev. Pred svetovno vojno je štel že nad 2 milijona ljudi. Mesto torej nazaduje.
Strašne številke. Lani 1. spetembra je bil velikanski potres na Japonskem. Po zaključnih uradnih številkah je potres zahteval 90.000 mrtvih, 50.000 ranjenih in 14.000 jih pogrešajo ter se jih mora prišteti mrtvim. Poslopij je bilo razrušenih 700.000.
Mora ga je tlačila. (Babjeverstvo v dvajsetem stoletju.) V nekem kraju na Madžarskem je v začetku 1. 1'924 nek posestnik odkril, da mu nagajajo zli duhovi, ali kakor pravimo mi, da ga mora tlači. Svoji okolici je razložil, da ga zli duh pretepa. Bolnikova rodbina je z grozo gledala početje nesrečneža in slepo verovala njegovi trditvi, kajti kadar je bolnik tožil, da so ga napadli zli duhovi, takrat so se mu pokazali na roki krvavi ugrizi in na vratu znaki davljenja. Mož je zatrjeval, da prihaja zli duh v osebi stare ženice. Nekega dne so obiskali bolnika štirje znanci, ki so izjavili, da bodo moro pregnali iz hiše. In res! Vsi štirje so sedli k bolnikovi postelji in čakali na duha.Polagoma se je zveče-rilo. Ura je bila baš deset, ko so začu-li na oknu in na vratih trikratno trkanje. Vrata so se odprla in vstopila je postarna ženica, oprta na palico, in odšla v smeri proti bolniku. Vsi štirje junaki so prestrašeno obstali, eden pa se je vendar ojunačil in starko poklical. Odgovora ni dobil. Molk ženice je potrdil domnevo četverice, da imajo opraviti z duhom. Ker pa so bili trdno namenjeni, strašilu napraviti konec, so pograbili za sekire in udrihali po starki, dokler se ni mrtva zgrudila na tla. Truplo so izvlekli iz hiše in ga vrgli preko sosedovega plota. Naslednji dan so na tem mestu našli sosedje starko. Bila je vsa razmesarjena, a spoznali so v njej beračico Sofijo Fabijan. Pri razpravi so se obtoženci zagovarjali s tem, da so dejanje izvršili pod vplivom trditve bolnika in da so bili prepričani, da bodo na ta način trpečega tovariša rešili pred zlim duhom. Sodišče je ugotovilo, da je bila starka gluha in zato ni na stavljeno vprašanje odgovorila. Sodišče je vse štiri »junake« obsodilo, in sicer vsakega na poldrugo leto ječe.
Kako se selijo ptice selivke. Naravoslovci skrbno opazujejo ptice selivke na poletih spomladi in jeseni. Dognati hočejo, kam in čemu se selijo naši poletni gostje in odkod prihajajo zopet, ko je minula zima. V ta namen obstojajo skoraj v vseh večjih državah opazovališča, za Avstrijo n. pr. v Solnogradu, ki delajo poskušnje z majhnimi obročki iz aluminija. Ti obročki imajo označeno ime opazova-
lišča in zaporedno številko, ki se vpiše v poseben kataster. Dado se mladičem, predno izfrčijo iz gnezda, na noge. S temi znaki je mogoče ugotoviti smer selitve za posamezne vrste ptie. Ako je bila namreč ptica z označenim obročkom vjeta, se znak vrne opazovalni postaji, vsled česar so v večjem obsegu izvršeni poizkusi z obročki dognali, da se morejo razločevati tri velike selilne ceste: 1. Za-padna obrežna cesta, ki vodi ob seve-rozapadnem obrežju Evrope preko morske ožine Gibraltar v Afriko. 2. italijansko-španska selilna cesta, katera zbira večinoma ptice selivke iz Rusije in- ki pelje preko Karpatov, Italije in južne Francoske čez Jadransko morje v Afriko. 3. Jadransko-tu-nijska selilna cesta, ki se deli ob Adriji. En del preleti Adrijo in se poda čez Italijo v Tunis (ob severnem obrežju Afrike); drugi sfrči preko dalmatinskega obrežja in se združi ob morski cesti Otranto s prvim. V Afriki se da zasledovati smer ptičjega poleta celo do najbolj južne Burske države.
ža, da si jo more nabaviti vsak prijatelj gob in prirode sploh. Vsled tega je založništvo z današnjim dnem znižalo ceno knjigi »Naše gobe« od 100 na 50 Din. Obenem se je znižala tudi cena obem zložljivim tabelam za šole od 132 na 100 Din, a isti, toda nezložljivi se dobita za 40 Din. Sedaj pač ne bo več izgovora, da si sleherna šola poleg knjige nabavi tudi obe tabeli za nazorni in prirodopisni pouk. Oboje se naroča pri vseh knjigarnah. Naročniki naj se požurijo, ker naklada ni več prevelika.
v
oprema (bališč) za neveste in ženine, perje in puh (samo češki izdelek).
Za prijatelje gob. Marsikdo si je že želel nabaviti praktično knjigo s
likami »Naše gobe«, a mu je bila cena previsoka. Sedaj se je javil plemenit mecen za ljudsko Frosveto ter naklonil založništvu znatno vsoto s pogojeni, da se cena knjigi tako zni-
velika zaloga sukna, itofa, kamgama, dvojnega sukna za suknjiče.
Ribniška. (Svilene nogavice.) Praznikov Luka se je vračal z ženitovanja. Ker pa je pogledal nekoliko pregloboko v kozarec, je sredi pota omagal in zaspal. Na nogah je imel nove čevlje in svilene nogavice. Mimo pride nek popotnik. Ko zagleda spečega Luko, mu sezuje čevlje in nogavice, ne da bi ga zbudil in hiti dalje. Četrt ure pozneje pridrdra po cesti voz. Ko kočijaž vidi sredi ceste ležati človeka, vstavi konja, stopi z voza in mrka in trese pijančka: »Klada, vstani vendar, če ne, pojdejo kolesa ravno preko tvojih nog.« Luka se vzdrami in tiplje po nogah; ko opazi, da so noge brez čevljev in nogavic, zakliče radostno: »Le poženi, kočijaž, saj to niso moje noge, na mojih nogah so bili čevlji in svilene nogavice.«
Pred trgatvijo.
Na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše preiskave grozdnega soka na sladkor in kislino od leta 1921 dalje redno vsake tri dni, počenši vsako leto 24. septembra, urozdje za to določenih vrst se jemlje vselej iz istih parcel. (Pregledni podatki o predmetu so v knjigi »Ziiiavc,
Vrst;
Vinarstvo«, ki jo je letos založila in izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena v platno vezani knjigi po pošti Din 68.—.) Navedeni poizkusi so se letos napravili dvakrat, 24. in 27. septembra. Danes podajem petletne rezultate od navedenih poizkusnih dni v s v rti o primerjave:
24,/iX.	27./IX.
iieii burgundee
išilvanec
Rdeči traminec
Moslavec z višje lege
Laški rizling
Rizling
z višje lege
Letošnje grozdje prerano gnije, ima razmeroma ze precej sladkorju, a žal tudi mnogo preveč takoimenovane si-
leto		%		kisi.
	slad.	kisi.	slad.	
1921	18.8	0.9	22.—	0.9
1922	16 —	0.9	17.—	0.95
1923	17,—	1.26	17.1	1.22
1924	17.—	1.28	17,—	1.22
1925	17.2	1.52	17.4	1.4«
1921	19.8	0.8	19,—	U.88
1922	12.1	1.3	14.—	1.25
1923	12.9	1.27	13.5	1.25
1924	15.6	1.17	17,—	1 —
1925	14.8	1.35	15.5	1.29
1921	20.5	0.9	20.6	0.9
1922	16.1	0.95	16.5	0.9
1923	ltt.3	1.17	16.3	1.17
1924	15.6	1.2	16.6	1.17
1925	15.5	1.5	ltt.5	1.49
1921	15.9	1.05	17.*	1.1
1922	15.8	1.—	13.—	1.15
1923	14.2	1.5	14.6	1.48
1924	11.8	1.56	13.4	1.41
1925	12.4	1.8	13.2	1.6
1921	18.2	0.8	20,—	0.8
1922	16.4	0.9	16.5	0.9
1923	14.2	1.2	14.5	1.2
1924	13.3	1.24	14.4	1.14
1925	10.5	1.6	11.—	1.45
1921	15,—	1.2	20.8	0.8
1922	15.2	1.24	15.2	1.34
1923	15.2	1.46	15.5	1.46
1924	16.1	1.46	17.6	1.3
1925	14.4	1.82	14 —	1.68
rove kisline, za katero je potrebno še ! mnogo toplega solnca, da se omili. Ne prenaglimo se s trgatvijo!
Direktor Andrej Žmavc.
*
Kmetijska dela v mesecu oktobru.
V splošnem in pri živini. V oktobru opravljamo poljske pridelke in različno zimsko sadje, ki septembra še ni bilo zrelo. Pred spravljanjem očistimo shrambe vsakršne nesnage, ki bi mogla pozneje postati vzrok, da bi sadeži segnili. Krompir in korenstvo je treba spraviti v najhladnejše podzemske prostore, ker ga le na ta način moremo ohraniti dolgo časa nepokvarjenega. V toplih kleteh krompir in korenstvo rado gnije, proti pomladi pa hitro kali in poganja. Toplina krompirjeve kleti naj ne presega 6 stopin Celzija. Ako imamo premalo krova za krompir in korenstvo — peso, mrkev in repo — tedaj si od-pomoremo s podsipnicami, ki jih skopljemo na njivi ali pa v bližini hiše. V podsipnicah moremo ohraniti te sveže in zdrave do pozne pomladi. Podsipnice so navadno 25 cm globoke, 2 m široke in poljubno dolge jame, v katere se vlagajo gomolji ali korenstvo v podobi strehe. Čim več imamo sadežev za vlaganje, tem daljša mora biti jama. Dokler ni mrazu,
zasujem ozemljo le ob stranek kupa in sicer za približno 1 dm debelo, da lažje uhaja puh iz kupa. Ko pa pritisne mraz, je kupe do pol metra na debelo pokriti z zemljo, da vloženo korenstvo ali krompir ne zmrzne. Okoli kupa napravimo plitev jarek, da deževnica lahko odteka.
Živino pasemo sirom po travnikih, dokler ni prehude slane. Prehod od zelene krme na suho naj se vrši polagoma, enako kakor od suhe na zeleno, da živali ne zmršavijo. Če hočemo molzno goveda obdržati tudi ob suhi krmi pri dobri molži, dodajemo klaji dnevno po dvakrat nekoliko narezane pese ali repe. Svinje začnemo boljše krmiti že sedaj, da dobimo debelejšo slanino. V oktobru začnejo nesti že mladice (mlade kokoši), ako so dobivale zadosti tečne hrane.
Iz vremena v mesecu oktobru sklepajo stari vremenski prerokovale! na vremenske prilike v aprilu prihodnjega leta, kakor tudi na ostrost predstoječe zime. To potrjujeta sledeča vremenska pregovora:
Naročajte In razširjajte »KMETIJSKO MATICO«!
Vsakokratno vreme vinotoka daje rado za april poroka.
Če hrast v oktobru listje obdrži, hud mraz nastopil bode zimske dni.
V	vinograd«. Grozdje dozoreva in postaja z vsakim dnem slajše. V letošnjem letu neurja in pogostih nalivov je tudi grozdje v zoritvi zaostalo. Ponekod je trtna plesen ali oidij napravil ogromno škodo in so napadene jagode začele pokati ter se sušiti, po-drugod pa je navadna grozdna plesen započela svoje delo na grozdju. V zelo hudih slučajih bo letos takoimenova-no podbiranje zelo na mestu. Sicer pa bo treba počakati s trgatvijo vsaj do druge polovice oktobra, da pridelek ne bo prekisel. Upajmo, da bo vreme v pozni jeseni ugodnejše, nego je bilo v rani. Kdor ima v svojem vinogradu namizne grozdne vrste, kot belo in rudečo žlahtnino, mu-škatno žlahtnino, muškat, muškatni silvanec, silvanec i. dr. bo grozdje vnovčil morda bolje na grozdnem trgu. Tudi pri letošnji trgatvi bomo morali paziti na to, da odstranimo vse suhe in trde jagode, ki so bile napadene po oidiju in peronospori. S tem bomo dosegli boljši in večji pridelek, kajti suhe jagode nam lahko popijejo dokajšnje množine mošta. V večjih vinogradih berejo vsako vrsto zase, da dobijo vina čiste vrste, ki se dražje plačujejo, nego mešana. Pri trgatvi in prešanju grozdja ja največja snaž-nost prvi pogoj za poznejšo kakovost vina. Posodo, ki pride pri trgatvi v uporabo je izmiti z vrelo vodo, kateri smo pridejali 2 odstotka sode. Stiska naj se kolikor mogoče naglo, da ne pride grozdje z zrakom preveč v do-tiko. Zračni kisik kvari mošt in utegne povzročili poznejše rjavenje vina.
—	Po končani trgatvi je misliti na nadomestilo hranilnih snovi, ki smo jih odvzeli zemlji s pridelkom. Gnojimo s hlevskim gnojem, kompostom, me-tuljnicami, umetnimi gnojili, ali pa tudi z zemljo, ki je bogata na hranilnih snoveh. Ponekod gnoje s kamenjem, ki rado razpada. Takšno kamenje je bazalt, škriljavec in lapor. , Gnojenje z laporjem je v Nemčiji že zdavnaj v navadi. Tam kopajo lapor
v času, ko ni drugega dela v lapor-nih jamah ter ga vozijo zdrobljenega v vinograde. — Zelene cepljenke je položiti v zemljo (pogrobati), da jih mraz ne poškoduje. Osipajmo eno ali dveletno trsje v vinogradu do tretjega žlahtnega očesa, da ne pozebe po zimi. Izkrpajmo luknje, ki so nastale v mladih nasadih vsled uporabe slabega-trs ja, z močnimi eno- ali dveletnimi trtami, ki jih obrežemo šele v pomladi. Pri sajenju, ki je boljše od pomladanskega, prikrajšamo samo korenine. Trte, ki so izostale pri sajenju, smejo znašati k večjemu 5 odstotkov vsega posajenega trsja.
V	sadonosniku. Zimsko sadje spravljamo enako, kot poletno. Z roko ali obiračem natrgamo sadje razbiramo v dve vrsti. Najlepše sadove dajemo k prvi vrsti, slabše in drobnejše pri hruškah in tudi kamenite pa k drugi vrsti. Najdebelejše izbrane sadeže ene in iste vrste imenujemo kabinetne sadeže. Sadje, katerega ne maramo shraniti kot namizno sadje, ker je kr-mežljavo in kot takšno manj vredno, posušimo ali pa sprešamo v sadjevec.
—	Razbrano namizno sadje spravimo v hladno shrambo, ki naj bo zračna in ne presuha. Sadne shrambe je treba od časa do časa dobro osnažiti, police pomiti in stene pobeliti. Dobro je tudi prostor večkrat zažveplati, da uničimo glivice, ki povzročajo gnilobo in plesen. V sadni shrambi ne smejo biti predmeti, ki razširjajo oster duh, kakor kislo zelje, repa, ribe itd. V sadni kleti pri 4 stopinji C. se da sadje ohraniti do poletja prihodnjega leta. Fino in občutljivo sadje ne sme biti na kupih. Police se napravijo iz 2 do 3 cm debelih in pol metra širokih desk, ki so postavljene na širokih stebričkih v razdalji 20 do 30 cm vsaksebi in pritrjene ob steni sadne shrambe. Ob robu pribijemo 10 cm široko lato ali remeljc, ki brani, da sadje ne pada na tla. V večjih sadnih shrambah najdemo police, ki so zbite iz samih ozkih remelcev, da lažje prihaja zrak med sadje. Zelo pripravne police napravimo tudi tako, cla nakopičimo v stojalu lese, druga vrh druge. Te posamezne lese se premikajo v stojalu, kakor predali v omari.
—	V drevesnici preglejmo okulante in prerežimo vezi, ki se zajedajo v kožo. Za nove drevesnice je treba pripraviti prostor že sedaj. Ta prostor pognojimo s hlevskim gnojem ter ga rigclamo 50 do 60 cm globoko. Za drevesnice v večjem obsegu moremo zemljišče tudi preorati s pljugom ra-jolnikom. V sejalnici sejemo peške, ki naj izhajajo od bujno rastočih divjakov, da dosežemo močna drevesa. Ob priliki prešanja sadja imamo najlepšo priliko, da dobimo zanesljivo blago za seme. Jesenska setev pešk
je boljša od pomladanske. Peške sejemo v pomladi le tedaj, ako v jeseni nismo imeli za to pripravnega prostora.
Na polju. Dovršujmo setev ozimi-ne. Spravljajmo pozno koruzo in sušimo listje koruznih štricljev (kožu-hovino). Listje od koruznega latovja je zelo pripravno za posteljne slam-nice, ker se ne drobi, je mehko in dovolj prožno. Kmetice, ki si ne morejo nabaviti dragih žimnic in posteljnih vložkov na vzmeteh, naj opremijo svoje postelje s koruzno kožuhovino in zibale se bodo na naravnih vzmeteh prav tako, kot bogate meščanke na umetnih. Žanjimo ajdo ter jo spravljajmo v kozolce, da ne segnije ob deževnem vremenu. Ruvajmo peso, repo in korenje ter shranjujmo te pridelke v hladnih kleteh. Orjimo jesensko praho, ko so druga nujna opravila gotova. Ako hočemo pritegniti spodnje, še neizčrpane zemeljske plasti rastlinam v izkoriščanje, tedaj orjimo v jeseni globoko brazdo. S takšniim oranjem spravimo spodnjo plast zemlje na površje, kjer se bode pod vplivom zraka, vode in toplote spremenila v rahlo in rodovitno plast ter nudila rastlinam nove hrane. Za globoko oranje zelo pripravni so Sackovi rajolni plugi, ki jih ima poleg drugih poljedelskih strojev menda v največji izbiri pri nas češka tvrdka Melichar -Umrath - Bacher. Kdor želi naročiti kakšen plug te ali one vrste, stori najbolje, ako se obrne na generalno zastopstvo zgoraj navedenih tovarn, katerega vodi g. F. Smola v Št. Jurju ob juž. žel. S Sackovim rajolnim plugom se more orati do pol metra globoko. Seveda je treba pripreči dva para čvrste živine. Zorana zemlja se pusti v surovih (debelih) plasteh črez zimo ter se šele v pomladi prevlači ali plitvo preorje. Z globokim jesenskim oranjem zatiramo najlažje nadležni plevel, ki se v nižjih plasteh zemlje vsled pomanjkanja zraka zaduši in polagoma segnije.
Na vrtu. Okopavajmo zimsko zelje, zimsko solato in zimski ohrovt. Tr-gajmo paradižnike ter jih vkuhavaj-mo z dodatkom nekoliko sladkorja. Pri tem ravnajmo takole: Snažne paradižnike pristavimo k ognju brez vode, prekuhamo in nato pretlačimo skozi sito. Lupine in sems zavržemo, mezgo pa pristavimo vnovič k ognju in dodamo sladkor. Če imamo »We-ckove Reform« steklenice za shranjevanje, zadostuje za kuhanje kake pol ure, drugače pa je treba kuhati tako dolgo, da mezga v kepah od kuhlje odpada. Sekajmo zelje in ga denimo kisat v leseno posodo. Prazne grede prekopamo ter jih pustimo ležati čez zimo neporavnane. — Vse občutljive cvetlice spravimo na varno. Potaknimo vzpenjalke, mnogocvetnice, ribez, kosmuljo, divjo trto in kutine. Koncem meseca vzemimo iz zemlje gomolje dalij in čebulice mečkov. Pre-sajajmo lepotično grmičevje in spravljajmo različna semenja.
V	kleti. Pripravimo sode, ki jih rabimo v času trgatve. Pred napolnjevanjem jih žveplajmo z žveplom na platno, papir ali azbest. Žveplo na azbest je najboljši, ker pri gorenju ne odpada. Z žveplanjem uničimo škodljive glivice, ki se nahajajo v notranjosti soda in deloma tudi glivice, ki se nahajajo v moštu samem. Kvas-nim glivicam pa žvepljanje ne škoduje, ampak jih še spodbuja k večji delavnosti. Sode, v katere mislimo natočiti mošt iz močno gnilega grozdja, žveplajmo močneje, nego posodo, katero nalijemo z moštom iz zdravega grozdja. V prvem slučaju damo na polovnjak eno platneno trščico, v drugem pa samo polovico trščice. Sodov ne smemo napolniti do vrha z moštom. Prazen prostor od pilke do površine mošta naj znaša pri polovnjaku 15 do 20 cm. Ko začne mošt vreti, je postaviti na sod kipelno veho, ki za-branjuje pristop zraka do mošta, vendar pa omogoča, da ogljenčeva kislina uhaja iz soda. Pod kipelno veho kipi torej mošt, ne da bi prišel z "zrakom količkaj v dotiko. Kvasnih glivic to nikakor ne ovira v svojem delovanju, temveč samo glivice od plesni, birse in ocetne glivice, ki brez zračnega kisika ne morejo izhajati. Kipelne vehe so iz stekla, gline ali pločevine. Ako mošt v sodih razpošiljamo, tedaj ga moramo močno žveplati (enako kakor mošt iz gnilega grozdja), da vrenje zadržujemo. Vrhu tega je postaviti v pilke kipelne pipice, da nam razvijajoča se ogljikova kislina ne razžene sodov. Toplina kleti za mošt naj znaša 12 do 16 stop. C. Če hočemo, da mošt dobro in hitro pokipi, uporabljamo čistorejene kvasne glivice ali samočiste vinske droži. Naročamo jih pri kmetijsko - kemijskem zavodu v Mariboru ali Ljubljani. Za eno cevko znaša pristojbina 2 Din.
V	čebelnjaku. Začnimo s prezimo-vanjem čebel, kar storimo s skrče-
njem čebelnega prostora in zamaše-njem vseh odprtin s slamo ali vato. Pri tem poslu se prepričajmo o sposobnosti matice, o moči panja, o količini hrane in o velikosti prostora. Matica ne sme biti starejša od dveh let, sicer jo je zamenjati z mlado. Samo močen panj more dobro prezimiti. Stare delavke ne dočakajo pomladi; zato jih je raje uničiti, da ne jedo po nepotrebnem medu. Srednje močen panj mora imeti za zimo približno 10 kilogramov medu. Čebelam pustimo toliko prostora, kolikor ga lahko dobro pokrivajo. Brezmatične panje je treba združiti s takimi, ki imajo dobre matice.
j Koga li branje pač ne veseli, oktobra ta najprijetnejši čas?! Vse staro in mlado v vinograd hiti, da s pridom izkoristi trsni kras.
Ajdo že požele so žanjice:
! repo, peso, zelje in korenje
zdaj še skrbno spravljajo ženice, 5 zakasnelo sejejo semenje.
Vekoslav Štampar.
Dvakratna molža.
Večkratna dnevna molža vpliva ugodno na mlečnost. Zato je trikratna molža boljša kakor dvakratna. Tako se povsod bere in poudarja. V resnici so tudi dosedanji poizkusi pokazali, da se z večkratno molžo več namolze kakor v nasprotnem slučaju. Pri nas je že od nekdaj vpeljana trikratna molža: zjutraj, opoldne in zvečer.
Zanimivo pri tem je to, da molzejo po najbolj naprednih živinorejskih in mlekarskih krajih samo po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. To vidimo v Švici in na Danskem. Po teh krajih nahajamo najbolj mlečne krave z najbolj razvitimi vimeni, kakršnih pri nas sploh ni videti, Kako naj si to razlagamo?
Da imajo krave po teh krajih tako velika vimena, to je pripisovati obilni mlečnosti ondotnih krajev. Pri bogati mlečnosti se tudi vimena bo].j razvijejo. V nekoliko smemo ondotna velika vimena pripisati pa tudi dvakratni molži, kajti pri dvakratni molži se mleko po dalje časa nabira v vimenu, ki se zaradi tega tudi nekoliko bolj razvije. Obilna mlečnost po teh krajih je pa predvsem poslelica ondot-nega močnega krmljenja. Molzne krave dobe po teh krajih, kar jim pripada. Dvakratno krmljenje in dvakratna molža imata pa tudi to dobro, da imajo krave več časa za mirno prežvekovanje in ležanje. Tudi v tem tiči nekoliko tistega vzroka, da se živali bolje počutijo in da nam več molzejo.
Po prej imenovanih deželah ima dvakratna molža še ta namen, da se v ondotne sirarne spravlja mleko le od dveh molž, namreč od jutranje in večerne.
Za naše kraje je trikratna molža bolj učinkovita, tudi iz tega razloga, ker je naša molža vobče slabša kakor je v Švici in na Danskem. In na molži sami je tudi mnogo ležeče, kako se mlečnost obrača.
»Koroški Slovenec«.
* * *
Kisel j ak (grozdni črv, sukač).
Kot sicer malokdaj, nastopil je letos v ogromnem obsegu ta, eden izmed hajnevarnejših živalskih škodljivcev vinske trte. Škoda je letos še posebno občutna, ko imamo trenutno kaj neugodno, deževno vreme in nudijo po kiseljaku napadene jagode odnosno grozdi kaj dober teren grozdni gnilobi. Od vseh strani se ču-jejo tozadevne tožbe, a ponekod — posebno po krajih, kjer vinogradarji tega škodljivca skoro še poznali niso — je tarnjanje splošno. — žalibože ostajamo navadno v takih in enakih slučajih samo ob tarnjanju — brez resne protiakcije — in ne mislimo pri tem., koliko da bomo imeli opraviti s tem škodljivcem šele drugo leto in v bodoče sploh. Izkušnje vino-gradarjev drugih vinorodnih držav nam pričajo, da pomeni razširjenje tega škodljivca resno nevarnost za naše vinogradništvo. Nujnost sama zahteva torej, da ga začnemo brez odlašanja zatirati z vsemi sredstvi.
Kiseljak ali grozdni črv (Conchylis [Tortrix] ambiguella) je pravzaprav gosenica majhnega, rjavkastega metuljčka, ki ima letno po dva zaroda (generaciji) in sicer ob času cvetenja trte in proti jeseni. Prvokrat se pojavi metuljček — zapustivši zimsko bubo — meseca maja ali junija. Čez dan ždi skrit na trti, čez noč pa živa-lica leta. Samica odloži na razcvetje precejšnje število jajčec, iz katerih izlegli črvi razjedajo nežne cvetne dele in onemogočijo tako pravilno cvetenje;, škoda je še posebno velika, ako je v tem času slabo, hladno vreme. Dorasla gosenica zabubi se navadno v uničenem razcvetju. Meseca julija se pojavi iz zapredka metuljček druge
generacije. Iz jajčec, ki jih sedaj odlaga na jagode, izlegle goseničice zavrtajo se v jagode, ter tako nadaljujejo svoje uničevalno delo. Napadene jagode se ob toplem vremenu posuše, ob slabem, deževnem pa začno gniti; z gnilobo okužene jagode okužijo skoro i druge sicer zdrave: pravimo, da grozdje gnije. Popolnoma dorasla gosenica druge generacije spusti se končno po tanki niti navzdol ter se zaprede čez zimo v skrivališčih pod staro skorjo ali v razpokah na trti.
Zatiranje tega škodljivca nikakor ni kaka igrača, temveč zahteva mnogo dobre volje in — sloge. Posebno posameznik — imajoč svoj vinograd obdan krog in krog s sosednjimi — pri zatiranju ne bo dosti opravil, če se pa sicer sosedje za ta »špas« ne zmenijo. Tukaj zopet, kot sicer v premnogih slučajih: organizirano zadružno delo bo želo najpreje uspehe! Najlažje ga je zatreti, seveda, dokler še ni preveč razširjen. — Poleg raznih kemičnih (strupeni preparati) in drugih gred-stev za pokončevanje tega škodljivca, je najizdatnejše pač mehanični, t. j. j ročni način pokončavanja: uničujmo bodisi metulje, črve ali bube, kjerkoli ta mrčes dobimo! V zimi, ko obrezujemo trto, očistimo trto vestno stare skorje, sežgimo odpadle trsne dele, uničujmo bube po razpokah in drugih skrivališčih na trti. Opustimo vendar že enkrat kaj neumestno mnenje, češ, da je tako delo kot nekak privilegij le gotovih »novotarjev«, graščin itd., za nas pa nima pomena. Letno pokonoavanje obstoji poleg lovljenja metuljev, predvsem v iskanju in zatiranju črvov ob času cvetja ter kise-ljaka druge generacije v jagodah ali grozdih. Temu delu posvetimo posebno pozornost.
Ponekod — po potrebi — v navadi takozvano »podbiranje« ali predtrga-tev gnilega grozdja uniči ogromno veliko tega škodljivca. Napaka tukaj je, da se to delo vrši samo navadno vsled tega, da se gnilobo nekako lokalizira, ustavi, ne misli se pa pri tem na prvega in glavnega povzročitelja gnilobe — kiseljaka — ki ga je sicer ob pod-biranju najlažje zasačiti. Paziti je torej pri tem delu, da nam ne uide; vznemirjen se spusti namreč iz grozda hitro navzdol. Posebej še omenjati menda ni treba, da je tako grozdje hitro mastiti in prešati, da se nam mrčes ne razleze. — Tudi splošna rana trgatev bi bila eno izmed najiz-datnejših sredstev v boju s tem škodljivcem, čeprav bi sicer kvaliteta vina trpela.
Ne podcenjujmo torej tega sicer malega sovražnika v vinogradu, ne tolažimo se s praznimi upi, da nam v bodoče izostane, nego spustimo se z njim v resen, neizprosen boj, da nas sicer ne prehiti!
Posavec.
* * *
Odlikovani živinorejci. Veliki župan mariborske oblasti je odlikoval niže navedene posestnike za dobre uspehe v živinoreji s podelitvijo : umetniško izdelane pohvalnice. Na-j šteti so prignali na letošnja pomla-i danska licencovanja prvovrstne bike. i To so naslednji posestniki: I. marija-dvorska pasma. 1. 21/41etni bik žele-: zarne na Muti, srez Dravograd. 2. 4-i letni bik g. Franca Satlerja, Št. Andraž št. 109, občina Golavabuka, srez .. Slovenijgradec. 3. 31etni bik g. Marije ; Štrucelj, Mozirje okolica 29, srez Gor-; nji grad. 4. Spletni bik g. Srečka Ro-
biča, Limbuš, srez Maribor desni breg. 5. 2V2letni bik g. Vincencd Breznika, Ivanjci 12, srez Ljutomer. 6. 4-letni bik drž. vinarske šole — v Mariboru. — II. pomurska pasma. 1. 3V2letpi bik g. Blaža Klanečka, Haj-dina 56, srez Ptuj. 2. 21/£letni bik g. Jurija Zidanška, Tolstivrh, srez Konjice. 3. 3V2letni bik g. grofa Herber-steina, Graščina Ravnopolje, srez Ptuj. 4. 31etni bik g. grofa Herberstei-na, Graščina Ravnopolje, srez Ptuj. 5. 31etni bik g. grofa Herbersteina, Graščina Ravnopolje, srez Ptuj. 6. 21etni bik g. grofa Herbersteina, Graščina Hrastovec, občina Zavrče. 7. 2141etni bik Štajerske hranilnice v Podlehniku, srez Ptuj. 8. Bik g. Ivana Kropeja, Zreče, srez Konjice. 9. 2V2 letni bik g. Hugona kneza Windisch-graetz, Konjice, srez Konjice. 10. 2% letni bik g. Antona Pučnika, Grušov-je. 11. 21etni bik g. Jožefa Mejcena, Dobrava 6, občina Celje okolica, srez Celje. 12. 23/41etni bik drž. kmetijske šole v Št. Jurju ob južni železnici, srez Celje. 13. 4%letni bik g. Irme Jeschounig, Velika Pirešica 1, srez Celje. — III. simodolska pasma. 1. 21etni bik g. Štefana Bakana, Nedoli-ca 105, srez Dolnja Lendava. 2. 21etni bik g. Štefana Kuharja, Markišavci 20, srez Murska Sobota. 3. 21etni bik g. Janeza Kerčmarja, Križevci 39, srez Murska Sobota.
Najboljše krave na svetu. Rekorde, ki so jih dajale ameriške krave, je postavila v senco avstralska krava plemena Milchshorthorn z imenom »Mel-ba XV«. Ta krava se nahaja v državi Novi Južni Vales. Oddala je leta 1923. pod kontrolo izvežbanih uradnikov kmetijskega državnega urada 14.732 kilogramov mleka z 4.97% maščobe. To da 850 kg masla. Največ, kar je dala na dan, je bilo 531/« kg mleka. Tekom osmih mesecev je dala več nego 73 kg maščobe ali 83 kg masla, torej na dan 2V2 kg masla. Seveda je imela tudi temu primerno krmo, najboljšo in strogo predpisano. Najobljša krava Danske je dala v zadnjem kontrolnem letu 12.326 kg mleka s 3.82% maščobe ali 526 kg masla. Najboljša mlečna krava v Avstriji je last zveznega predsednika dr. Hainischa. Dala je lani nad 10.000 litrov mleka.
iurjeva ol.
najnovejše ogrinjalke, ikoSke, svilnate, volnene, žametaste, ženilaste rute in Berpe.
PRAVO GOSPODINJSKO MILO je naše »GAZELA«! Zakaj? Zato ker je
. sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvarijo perila, ampak ga res temeljito j čistijo in belijo.
Priporočamo
olinsko likorijo
Sreča Vas išče I
EFEKTNA LOTERIJA NARODNO - KULTURNEGA DRUŠTVA MALA NEDELJA. 300 dobitkov y vrednosti 15.560 dinarjev. — Žrebanje nepreklieno 15. novembra 1925. Srečka stane samo 5 dinarjev. Kupujte in naročujte srečke takoj skupno pri Narodno-kulturnem društvu Hala Nedelja, Pošljite »namke ▼ pismu I
To ie veselje, taka pena!
Kdor uporablja .GAZELA"-pnilo, ime prijetno delo in je hiiro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor .GAZELA"-milom. Jk
-—/
MitO
Kmet, vedno brani ugled in čast svoje S. E. S.!
, NOVO HESTO, PTUJ, CE, SLOVENJGRADEC
DUNAJSKA CESTA STEtf. 4 Clf LASTNI STAVBI)
Kapital in rezarire preko Oin 19,000.000'—
Izvršuje vse bančne posie najiočneje in najkulanineje
EKSPOZITURA: PRE VALJE Brzojavke: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
BBMMBBBBSBaBBHMMMi
uuim rnniiliii
za navadno le2o £32 6,
ki ima 3C5 dni.
„VE.IWL A PRATIft A « je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil nejbnij vpošievnn
že od naših, pradsdov. Tudi letošnja obširna izdaja se odi-kuje po bogali vsebini, zalo pridy
prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo o dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Biasmka naslednikih tiskarna in liiogrefižni z*vod LJUBLJANA -- BREG ŠTElf. 12.
JAVNA DRAŽBA.
Na dan 25. oktobra prodavati ču se na javnoj dražbi
25 kom. prekobrojnih punokrvnih amerikanskih kasača i 17 komada prekobrojnih konja
punokrvne engleske rase. Konji potiču iz ergela Kamenden i Kulpin, pastuši i kobile starosti od dvije do 14 godina. — Dražba če se održati u
KULPINU NA DAN 25. OKTOBRA U NEDELJI! PRI JE PODNE U 11 SATI.
Reflektanti, koji žele prisustvovati dražbi, neka pravovremeno najave svoj dolazak na Ergela Kulpin, pošta Kulpin (Bačka). Posljednja je Staniča Pašičevo, gdje vozovi stižu iz Novog Sada u 10-4 sat. prije podne, a iz Subotice u 105 sat. prije podne. Na slanici Pašičevo čekati če re-flektante kola za prevoz u Kulpin.
Upravnik Ergela Kamenden i Kulpin.
Trebnjem
za jesen in zimo veliko izbiro
vsakovrstnega manufaktiirnaga fa
pn ^elo nizkih cenah.
Posebno ugodno kupite pri njem Double-štole za moške površne suknje, dilenaste, volnene in svilene naglavne rute, plete, volnene kocke, šlrikane jopce, zimsko moško, žensko in otročje perilo, kovtre
klotaste in kambrikaste, posteljne odeje, konjske koče itd. Velika zaloga vsakovrstnega železja, kakor: šinje za kolesa, osi, palično železo, valjano, podkve za konje, žica. litoželezni kotli (Marijaceljski), žičniki, okrogli brusi, železna in pocinkana pločevina, mreže za ograje itd. — Nadfflje v zalogi: šipe za okna v vseh velikostih (rezanje šip brezplačno), vse vrste steklenic, kozarce, cilindre, viseče in stenske svetiljke, ročne in hlevske svetiljke (laterne). Vedno se dobi po najnižjih dnevnih cenah: sladkor, sol, petrolej, bencin, kolomaz ia cement. — Na novo je upeljano: klobuki od navadne do najboljše vrste
po zelo nizkih cenah. Gospodarji in gospodinje! Ako hočete biti z dobrim in cenenim blagom postreženi, potem se podajte v Trebnje v znano trgovino Grosek.
pletenine, rrsajce, volno, žepne robce, kravate, pa-I ce, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne po-Irebščine za čevljarje, krojače, sedlarje, ši j vilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika.
Na veliko in |tjalol
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
: fsiis i sil niti nMji pg tem a.
Pcsojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.

P^^OTM i ii	mmmmmmmm i	j	1 ................ '»"........."» ........—...../
Jugoslovanski kreditni zavod v Llobliani S
HHiiiiifUHimuftti Marijin tr§j štev. S uuiimiiHimmiiii
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje nafufjodriej??. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, ' trgovske in obrtne, posebno kratkoročne krediie.
Edino najboljSi
šivalni strop m kolesa
Josip
so le
P
i i
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
i
Grltzoer,
Telefon 913
znamkeUl	fBEUillAin
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen Večletna garancija. Delavnica na razpolage.
Došli so vsakovrstni
poljedelski stroji,
katere dobite po najnižji ceni pri tvrdki
FRANC HSTTS, Ljubljana
Martinova cesta 2.
Krojači, šivilje in nešivilje!
S 1. oktobrom pričelek
krojnih tečajev.
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto polom
učnih rizb. Dipl. krojna šola. Židovska 5, Ljubljana.
Sadno drevja i
dobrih in preizkušenih vrst, kakor >Šampanjska
raneta«, »Pisani kardinal« itd. ter nekaj češnjevih črnih in rdečih hrustavk
nudi po 10 Din komad. Peter .šifrer, Žabnica št. 13, P. ŠkoJja Loka.
KDOR KUPUJE BLAGO
asa
ET&ošlke i o ženske obleke
najde dobro, trpežno in v,eliko izbiro po nsjnižji ceni v čeas SO let obstoječi manufakturni trgovini
R. MIKLAUC
„P?i Škofu *. — Ljubljana.
Najcenejše
strešno kritje
Ia usnje za vlago v klobuke (Hutieder)
Raznovrstno usnje in čevljarske potrebščine najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah na tnalo in veliko nudi
Franc Erjavec
trgovina z usnjem v Novem mestu.
COPATE! LOVSKI ŠKORNJU
Pravijo, da bo huda zima, zalo gospodinje in lovci skrbite predvsem za gorke in suhe noge!
Prave volnene copate in nepremočijive lovske škornje
dobile v bogati izbiri in po nizkih cenah v znani trgovini
I. POK nasl. A. JAMNIK
Ljubljana, Stari trg štev. 14.
Copate in škornji se dobavljajo tudi na debelo!
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
\7"RT Džamonia 'n drugovi, V XV 1 dr. z o. ziiv,, Maribor.
' Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno Ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
Klobučarji Črkoslikarji
Podobirji Kamnoseki Knjigovezi
Tapetniki} Sedlarji j
dobe najceneje iz zaloge pri družbi
„ŠARGW, LJUBLJANA, KRALIA PETIJ TRG 3 S
Ia bavarsko zlato in bronze
platno, usnje, papir vseh vrsi, lepenko sivo in rjavo itd.
razno umetno usnje
TISKARNA
»MERKUR"
l!l!lll!l!!!llllillll!limil!ll!imilll!lllililllllllll!lliH!l!U!ll!MI!!!U|!!i!im:
TRG. - INDUSTR. DELNIŠKA DRUŽBA
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica 13
/	J
Telefon §1. 552	Telefon ft. 552
Se priporoča za izdelavo vseh v tiskarsko stroko spadajočih del.
LASTNA KNJIGOVEZNICA

ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z ©no ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
3 ©
O.
a
Priznano nafboljše
za žganjekuho in druge gospodinjske poirebe == izdeluje tvrdka	|f§
,Jugometalija^	jj
r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ul. 18—20. M Konkurenčne cene. - — Točna postrežba. ==
osrednja gospodarska zadruga
Izvoz sadja, krompirja in drugih kmetskih pridelkov preskrba kmetijskih in gospodarskih potrebščin.
Prostori v Meljski ulici 12 na dvorišču
(prej „Orieni").
s
SVOJI K SVOJIM!
Vsakovrstno usnje, kože, gonilna jermena, čevlje od priprostih do najfinejših, žoge in čevlje za nogomet, torbe za orožnike, gamaše itd. Dalje veliko izbiro kopit, čevljarskega orodja in vseh v čevljarsko stroko spadajočih predmetov nudi na drobno in debelo
ANTON MARKUN, Ljubljana, Kolodvorska . ulica 41 (tik glavnega kolodvora), j
„ »v.'; ^.-.v-«— -
up
I Dalmat porlland

SVOJI K SVOJIMI
Kupujte svoje potrebščine samo pri oiiSLia tr^jovcili, ki nudijo svoje isiagro v WKmetskem listu*'I Kdor nas podpira, podplrajmo mi njegra'1
mm**
i » w .11 n-rem^ »v^M—ast*	— i—— — ■ n ■ i i ■■■mmmmmmmmmmmmabmmmmi mi	—<——I....... nmmi1 m.'i« u v i i i i ■ iii i1 i i m ir wmnc*m>«n«ml11 r r
OdgoVMoi nnadatk: IVA* MRATMS. - Z* acmjrtl itotlimi 1Uta*i STAN	nmlsd podane«. - Z« tfshe«*« >Meckmc: ANDMRJ SEVSR.
535323484853235348234853480053230000020102000202010248532353910100020002000000010102000200020002000001010100000100020002000001020000000001