SVOBODNA leto (ano) lxvii (61) • stev. (n°) 44 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 23 de octubre - 23. oktobra 2008 UPANJE PROTI UPANJU DR. ANDREJ FINK _ V številki, ki je izšla prav za volitve, sem misel končal s prispodobo o napornem veslanju čez deročo reko z željo, da bi kar najbolje dospeli na drugo stran. Ob novem dnevu naj bi prišli tja. Z volilnim izidom pa na drugo stran še nismo priveslali niti dočakali novega dne. Takrat sem se skliceval na razumnost slovenskih državljanov. Ob volilnem izidu se mi pojavljajo močni dvomi o tem, ali se je ta resnično izkazala. Glavni vzrok za to je nizka (62-odstotna) volilna udeležba. V deželi, kjer najmanj pol stoletja ni bilo možnosti, da bi se državljani izjavljali na demokratičnih volitvah, bi človek pričakoval, da se bodo množično odpravili na volišča, kot se dogaja v drugih deželah. To se ob tej priložnosti ni zgodilo in menim, da je v tem največja tragedija, ker kaže na neodgovornost. Mnogi državljani so še zasvojeni, menijo kot prej, ,,da se ne da nič napraviti" in da naj potem kar drugi upravljajo z njihovim sedanjim in prihodnjim življenjem, kot so s preteklim. Želel sem tudi, naj izidi domovini Sloveniji omogočijo zrelo napredovanje, rast in odprtost sebi in svetu. Opazovalcu od zunaj se vsiljujeta dve na videz nasprotujoči si misli. Ena pravi, da smo vsi volivci dobili, kar smo hoteli. Idejni spekter je bil širok. To je volilno telo razdrobilo in je vsakdo lahko izbiral med barvami, ki so se mu ponujale v politični izložbi. Tisti številni, ki niso hoteli na volišče, so tudi prejeli svoje in še bodo! Druga misel pa kaže, da nihče ni dobil, kar si je želel, niti pozicijske niti opozicijske stranke. Še najbolj predvidljive deleže sta prejela prva dva (SD in SDS), in zanju ni mogoče reči niti da sta zmagala niti da sta kaj izgubila. Velikokrat se je v zgodovini vojn pripetilo to, da je nekdo čutil posledice, ne ker bi sam izgubil, temveč zaradi izgube, ki jo je utrpel kak zaveznik. Danes je teža vsega na zaveznikih. Politična povolilna scena je, žal in k sreči, tako razdrobljena, da bo od nastopajočih igralcev zahtevala veliko modrosti. Ob tej priložnosti se bo spet pokazalo, komu so mar nacionalni interesi in komu ideološka zadrtost. Na sončni strani Alp so še vedno nazadnjaške sile, ki se nostalgično ozirajo nazaj v ,,lepo preteklost". Nostalgik je navadno tako prisesan nanjo, da se od nje ne more ločiti. Ker pa ne more vnovič doživeti preteklosti, ker je ta dokončno mimo, skuša iz sedanjosti napraviti preteklost. Zato je nostalgija bolestno stanje, ker ne dovoljuje gledanja naprej niti prožne misli za rast in zrelo napredovanje državne skupnosti. Želim upati proti upanju, da bo prevladala modrost! (Po D^^ž^^^) Glasovi iz tujine (OD NAŠEGA DOPISNIKA) V oddaji za Slovence doma in po svetu je Radio Ognjišče poročalo, da je iz tujine prišlo nekaj čez 13.000 glasov, med katerimi sta SDS (J. Janša) in SD (B. Pahor) dobili vsaka po dobrih 3.000 glasov. Pozanimal sem se pri prijatelju Matjažu Merljaku, ki pripravlja te oddaje, če ima podatek, komu so bili namenjeni ostali glasovi. Prijazno mi je odgovoril, da je podatek dobil na POPtv, da pa je prosil Državno volilno komisijo (DVK) za podrobnejše podatke. In prav tako prijazno mi je posredoval tudi te podatke. Iz njih je razvidno, da prvotne številke niso bile najbolj verodostojne. V podatke so vključeni: 1. izid glasovanje na DKP RS, kjer se je ugotavljal izid glasovanja, 2. glasovanje po pošti iz tujine (pošta iz tujine, ki je prispela na sedeže okrajnih volilnih komisij, 3. izid glasovanja, ki ga je ugotovila DVK (pošta iz tujine, ki je prispela na sedež DVK in glasovnice iz DKP, kjer niso ugotavljali izida glasovanja). Na poti soglasja Verjetni mandatar Pahor in predsednika Zaresa in LDS, Gregor Golobič in Katarina Kresal, so se sestali na delovnem kosilu, na katerem so po Pahorjevih besedah ugotovili, da so v tem tednu s pospešitvijo neformalnih pogovor prišli ,,tako rekoč skoraj do konca" pri uskladitvi glede vsebinskega dela pogodbe, uspešno pa so se začeli tudi pogovori o kadrovskih vprašanjih. Ker pa je ena izmed morebitnih koalicijskih partneric, DeSUS, prekinila pogovore, so sklenili, da pustijo osnutek pogodbe tako v vsebinskem kot kadrovskem delu nedokončan. Tako bi se DeSUS, če se bo odločila za nadaljevanje pogajanj, po Pahorjevih besedah vrnila v pogajanja kot enakopraven in enakovreden partner ter skupaj z njimi končala delo na koalicijski pogodbi. Predsednik DeSUS Karel Erjavec je prvotno povedal, da so pogajanja glede vstopa v vlado začasno prekinili zaradi neenakopravnega položaja njegove stranke v pogajanjih. A že v ponedeljek 20. je napovedal vrnitev v pogajanja. Pahor in Erjavec sta sklenila, da se bo DeSUS kot enakopravna partnerica vrnila v prekinjena koalicijska pogajanja, s čimer po Pahorjevih besedah ovir za nadaljevanje pogajanj ni več. Pogajalski skupini strank bosta z usklajevanjem nadaljevali, medtem ko kadrovska vprašanja še ostajajo odprta. Predsednik republike Danilo Türk je v govoru na ustanovni seji novega sklica DZ povedal, da bo v najkrajšem času opravil potrebna posvetovanja s poslanskimi skupinami in predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Novoizvoljenim poslancem pa je tudi dejal, da ni dobro, I in preglasovanje. Pojasnil je, da za uspešno napredovanje potrebujemo dobro vlado. ,,Veseli me, da lahko že danes napovem, da bom v najkrajšem času opravil potrebna posvetovanja s poslanskimi skupinami in predlagal mandatarja za sestavo nove vlade," je zatrdil. „Verjamem v dobro sodelovanje vseh poslanskih skupin in prepričan sem, da bo nadaljnji proces oblikovanja vlade kmalu uspešen," je še dejal Türk. Predsednik republike je v pogovoru za TV Slovenija med drugim spregovoril o sporu, ki naj bi med njim in vlado izbruhnil glede odpoklica dosedanjih in imenovanja nekaterih novih veleposlanikov, vključno z imenovanjem zunanjega ministra Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju. Glede odločitve vlade, da na torkovi zadnji seji, na kateri je še odločala s polnimi pooblastili, imenuje zunanjega ministra Rupla za novega veleposlanika v Avstriji, je Türk dejal, da ni vedel, da se na zadnji seji vlade pripravlja ta sklep, ter ocenil, da ,,se mi zdi ta ihta, ta vnema na koncu nekoliko nenavadna". ,,V vsakem primeru ta postopek ni povsem običajen," je še dejal predsednik, a dejansko ga bo lahko ocenil šele, ko bo prejel predlog vlade in videl, kako si ta predstavlja nadaljevanje postopka. Glede ugibanj o morebitnem imenovanju Kresalove na čelo slovenske diplomacije je predsednik Türk dejal, da ne želi napovedovati izida koalicijskih pogajanj in mandatarju kakorkoli oteževati njegovega dela ter ,,se z nasveti kadar se parlament reducira na mehanizem za glasovanje vključevati takrat, ko to ni primerno". Novi parlament Na prvem rednem zasedanju novega Državnega zbora so poslanke in poslanci na tajnem glasovanju z 69 glasovi za in 13 proti za novega predsednika državnega zbora izvolili Pavla Gantarja. Novoizvoljeni predsednik DZ se je v svojem nagovoru poslancem zahvalil za podporo ter izrazil upanje, da bo to častno in predvsem odgovorno funkcijo opravljal v dobro parlamentarne demokracije v Sloveniji. Kot je dejal Gantar, ni nobenega dvoma, da je parlament tista demokratično izvoljena institucija, ki uresničuje zakonodajno oblast. ,,Naša naloga je, poleg vseh drugih, sprejemati zakone. Ne kakršnih koli zakonov, ampak dobre zakone," pravi Gantar. Po njegovih besedah je osnovni način, do katerega pridejo do odločitev, glasovanje in zato tudi preglasovanje. ,,Je seveda tudi delitev na večino in manjšino. In moja naloga je, da v tem procesu, če je potrebno, zaščitim predvsem manjšino -to je opozicijo." Na nadaljevanju ustanovne seje je parlament izvolil še podpredsednike. Novi podpredsedniki so z veliko podporo poslancev postali Miran Potrč (SD), France Cukjati (SDS) in Vasja Klavora (DeSUS). Potrča je na tajnem glasovanju podprlo 72 poslancev, 13 pa jih je bilo proti. Za Cukjatija je glasovalo 79 poslancev (proti sedem), za Klavoro pa 84 (proti štirje). Državni zbor je na ustanovni seji tudi že oblikoval odbor za zadeve Evropske unije, kar je predlagal dosedanji premier Janez Janša. Za predsednico so poslanke in poslanci imenovali Darjo Lavtižar Bebler (SD), za podpredsednika pa Franca Jurija (Zares) in Bogdana Baroviča (SNS). [ \ I It mE h hU^j^h hMh I.I -^ijm ^s-lh :i ] Poprava krivic Večina članov naše skupnosti je, v eni ali drugi zadevi, vložila zahtevo pred Komisijo za popravo krivic Republike Slovenije. Mnogo jih je že rešenih in tudi prizadeti so dobili zadevno odškodnino. Zanimivo pa je pogledati statistike delovanje te komisije. Sledijo številke, ki smo jih v uredništvu prejeli in jih objavljamo. Stevilo vloženih zahtev po letih: Leto 1996 181 zahtev Leto 1997 723 zahtev Leto 1998 2.794 zahtev Leto 1999 163 zahtev Leto 2000 351 zahtev Leto 2001 2.602 zahtev Leto 2002 545 zahtev Leto 2003 919 zahtev Leto 2004 1.651 zahtev Leto 2005 2.298 zahtev Leto 2006 3.515 zahtev Leto 2007 3.070 zahtev lil : Nl.rt^llV 'lll^lMMI^II •V.D'^^f "M ■. IV-V^IHI.I rti ' ■ 1 1 H MVI SSK.-^ I»MI IKE STKAh K.\ Kli^ 1 Mi'UI.MjlMMiiKH^ll 'Ji" : i7j I.M-I r T..^, I Oil' s ii'H'+KK'i i'niKJ5ii HSTt II.KI \ 1 "BEh.TilA.^ Iji.MllKl::!! IJA ti'Ji h'^Ul 1.1 rn hfj /AHhK M A |I:H 11 ly.-*. .Ml \|ii|l MjJL-LMit . l.iH 'jll I-.M Mil" i r^- ^NtKi 1 [i| \iiiEH "k^Tn .^NK^^ kv;; f. n^l ■■1 ■ l■:l(l,h.■^ .-lAi M?^ h T1 ■ I.I«. 1 1 A ™ *viršl 1ST IM 1 ME ll'l I.llll i-^ 1 h ^ hI 1^HfH . L-:«' iirj l.i'l 'f riiji. ^ i'Tm i'rr«.> v-L>rK i ■|Vr_ " llii' Vbl L-. \ KI 1 ■! If A ;n M h K i, ^11 1 ' HiHlkhX 51 PNAlBl i -M'l ":V li" Hil^j ;i, i itAVhiii , IkUiJ läliui Stevilo rešenih zahtev po letih. Od 01.01.2005 do 31.12.2005 rešenih 3.532 zadev Od 01.01.2006 do 31.12.2006 rešenih 3.302 zadeve Od 01.01.2007 do 31.12.2007 rešenih 3.417 zadev Skupno število vloženih zahtev od začetka delovanja komisije: Vseh vloženih zahtev do 31.08.200820.612 zahtev Stevilo vloženih zahtev za tekoče leto: Od 01.01.2008 do 31.08.2008 1.800 zahtev Rešene zahteve v tekočem letu: Januar 242 zadev Februar 305 zadev Marec 267 zadev April 299 zadev Maj 262 zadev Junij 202 zadev Julij 105 zadev Avgust 373 zadev Zadeve v reševanju: V reševanju je trenutno 1.438 zahtev POGOVOR: ŠKOF ANTON JAMNIK ,Zahvaljujem se vam za zvestobo" IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI V teku svojega kratkega obiska v Buenos Airesu, je msgr dr. Anton Jamnik, pomožni ljubljanski škof in direktor zavoda Katoliški inštitut, ki je začetek bodoče katoliške univerze, našel čas tudi za razgovor za naš tednik. Tukaj naša vprašanja in njegovi odgovori. Kateri je uradni vzrok vašega obiska v Argentini? Pri škofovski konferenci sem zadolžen za šolstvo in sedaj delamo na tem, da ustanovimo katoliško univerzo. Medtem sem dobil povabilo, da bi predaval na Inštitutu Favaloro in še na dveh drugih univerzah, in podpisal tudi pogodbe z različnimi fakultetami po svetu za izmenjavo študentov in profesorjev. Potem, ko je bilo vse to potrjeno, sem rekel, da se želim srečati tudi s Slovenci, da jih spoznam, mašujem zanje, da se pogovorimo. To je moj prvi obisk. Saj sem vas poznal že iz pisanja, a to pot je v živo in je izredno zanimivo. V septembru je bil uradni začetek delovanja zavoda Katoliški inštitut. Napovedano je, da bo prvo delovanje na področju poslovnih ved. Ne bi bila morda bolj potrebna kakšna katoliška fakulteta družbenih ved? To področje smo začeli, ker zakonodaja v Sloveniji določa pogoje, ki jih morajo izpolniti profesorji, da lahko poučujejo na univerzi. Jasno, da moramo imeti primeren profesorski kader. Te priprave za fakulteto so zelo komplicirane, predvsem sedaj, ko je treba upoštevati Bolonjsko reformo in kadrovske pogoje in habilitacije, ker če tega ni, potem to ni ratificirano. Je pa potrebna poslovna fakulteta tudi, ker vidimo, kaj se na poslovnem področju dogaja. Mi bomo dali večji poudarek na etiki, na medsebojnih odnosih. Imamo pa seveda načrt za fakulteto za pedagoško področje, potem za področje socialnega dela. Samega novinarstva kot takega ne bo, ker se nam je zdelo boljše, da usposobimo nekoga za dober poklic. Student konča dobro kvalitetno fakulteto, potem pa imamo razne možnosti: v Rimu in drugod po svetu so fakultete, kjer so specializacije. Tako je nekdo lahko dober strokovnjak na področju sociale ali ekonomije, potem pa lahko naredi to specializacijo za medijsko področje. Kaj bo pomenila katoliška univerza za današnjo Slovenijo, kaj bo spremenila? Katero je bistvo potrebe po katoliški univerzi? Mi želimo celotno vertikalo, da imamo katoliške vrtce, osnovno šolo ^ Hvala Bogu je začela delovat prva katoliška osnovna šola, zavod svetega Stanislava, šola škofa Šuštarja. Potem pa imamo štiri katoliške gimnazije. Naš namen je, da s kvalitetnim študijem, z osebnim pristopom k študentu, z nekimi temeljnimi vrednotami, z inštitutom za etiko, ki bo to posebej preučeval in skušal tudi ustvarjati odnose med študenti in profesorji in to poudarjati. Lahko doprinesemo v slovenski prostor in tudi v Evropsko skupnost, da bi dodatna ponudba prinesla predvsem to zavest, da je študent subjekt študija, da je važen oseben odnos med študentom in profesorjem, da je študij v bistvu privilegij, da se ne študira kar neskončno, in da se pri študentu zares razvijejo njegove veščine, sposobnosti, talenti, ki jih ima. V neki veliki predavalnici, kjer je tristo študentov, in ni tutorstva, ne more biti kvalitetnega študija. Že čisto kratkoročno bo to mnogo pomenilo. Tako, kot se je ob katoliški gimnaziji marsikaj takoj spremenilo v drugih gimnazijah, tako tudi vidimo, da že ko govorimo o ustanavljanju prve fakultete Inštituta in bodoče univerze, se že sedaj začenja marsikaj spreminjati, ker dodatna ponudba vedno pomeni tudi kvaliteto ostalih. Dolgoročno pa seveda želimo vzgajati mlade ljudi k odgovornosti, k temeljnim vrednotam, tudi na verskem področju bomo dajali poudarek, ker se nam zdi to zelo pomembno, in hkrati, da nekdo ob študiju tudi osebnostno raste. Da ga pripravljamo ne samo za neko teorijo, ampak da postaja vedno bolj človek, oseba, nekdo, ki ima vrednote, neko širino in zna ustvarjati tudi na svojem področju pristno, pošteno in da tudi zna upoštevati neke temeljne vrline, ki jih daje Cerkev. Že pred desetletji je bil med nami škof Šuštar, tedanji tajnik evropske škofovske konference. Takrat je za nas kot novost povedal, da se govori o postkrščanski Evropi. Bi danes lahko govorili o postkrščanski Sloveniji? Lahko rečem, da je v Sloveniji marsikaj veliko boljše kot pa je po Evropi. Sam veliko hodim po Evropi in TONE MIZERIT vidim težave. Danes govorimo o novi evangelizaciji Evrope, govorimo o tem, da mora Evropa odkrit svojo dušo, da mora odkrit svoje korenine. Pa vendarle se mi zdi, da je tisto najtežje obdobje morda mimo, ker človek vendarle ugotavlja, da brez vere, brez temeljnih vrednot ne gre. Tako, da nisem prehud pesimist. Stvarnost je kar težka, a vendarle opažam tudi pri mladih veliko iskanja. Zanimanje za versko področje izredno narašča, po drugi strani pa za krščanstvo in za Cerkev ne tako. Neki dominikanec je v svoji knjigi napisal, naj mi kristjani sami razmislimo, kaj je z našim krščanstvom narobe, da ne nagovarja sodobnega človeka. Krščanstvo v Evropi je v krizi. Ampak zakaj je tako? Žato ker je morda postalo preveč utrujeno, preveč naveličano, preveč moralistično, preveč dogmatistično in premalo osvobaja človeka. Zato je za nas bistveno, da to krščanstvo, ki ga imamo, da te korenine poživimo. Brez krščanskih korenin Evrope ni. Je na nek način to krščanstvo v krizi, govorimo o sekularizaciji, po drugi strani pa vendarle se mi zdi, da gre tudi za neka nova iskanja, novo kulturo, nove razmere, ki jih je potrebno ovrednotiti. Iskati in ovrednotiti človeka, ki je v neki situaciji in mu pokazati, da krščanstvo ni neka suhoparna norma, ampak nekaj kar človeka osvobaja. Za to pa smo mi sami odgovorni. In če govorimo o Sloveniji, vidim, da je veliko dobrega med mladimi. Poglejte izredno število mladih, ki se zbere na različnih srečanjih. Tako, da s tega vidika ni težave. V Sloveniji je še marsikaj dobrega, veliko je še tradicije in, hvala Bogu, to tradicijo je treba poživiti, da nudi to osebno razsežnost. Zato se mi zdi, da Slovenija v tem smislu Evropi lahko tudi veliko da. Veliko je bogastva po naših župnijah, veliko prizadevanja med laiki. Doživljamo seveda tudi napade, ki so sad zagrenjenosti. Kako se bo to delo slovenske Cerkve lahko razvijalo v novem političnem kontekstu? Cerkev je ustanova, ki ni vezana na noben politični sistem. Je pa res, da je v različnih sistemih različno reševala vprašanja. Mi želimo profesionalno delati tudi v teh novih razmerah, naj bo to na področju šolstva ali oznanjanja evangelija. Mi tudi vemo, da imajo kristjani pravico svobode, da so v zelo različnih strankah. Zdi se mi, da je potrebno te razmere vzeti zares, tukaj delati, se pogovarjati, pogajati kjer je potrebno in pokazati, da je Cerkev pomemben del civilne družbe, da lahko marsikaj dobrega naredi na družbenem področju, da ji ne gre za nobene privilegije, ampak samo za skupno dobro. In glede na to, da živimo v evropski skupnosti, kakor ima ta evropska skupnost tudi svoje težave, ima pa vendarle določena načela in principe, ki jih mora katerakoli oblast spoštovati. Kako lahko Sloveniji pomagamo Slovenci po svetu? Slovenci po svetu ste že veliko pomagali, še preden je Slovenija postala samostojna, s tem, da ste ohranili zavest jezika, narodnosti, vere. Zbranega je izjemno veliko gradiva, ki kaže na bogastvo, na kar je bilo narejenega. Potem sama osamosvojitev: takrat sem bil tajnik pri nadškofu Šuštarju in videl, kako ste bili Slovenci po svetu naši ambasadorji, kako ste šli na plebiscit, kako ste vplivali na vlade. In tudi kasneje, vsa leta samostojne države. Danes pa mislim, da lahko pomagate na ravni kulture, na ravni vere. V Slovenijo prihajajo razne skupine: abiturien-ti, pevski zbori, razna gostovanja. Pa tudi s profesionalci, ki se iz sveta lahko vrnejo v Slovenijo, da nam priskočijo na pomoč pri naših vzgojnih projektih. Pričakujemo tudi, da bodo prihajali dijaki, študenti, naši sem, vaši tja. Mislim, da res živimo v eni domovini, da smo povezani v eno skupnost. Svet postaja zelo majhen. S to vašo voljo do življenja, ljubeznijo do jezika, do vere, do domovine, pravzaprav opozarjate Slovenijo, da moramo ^biti na to ponosni, posebej še v tem globalnem svetu. Če sami ne bomo na to ponosni, potem nam tega nihče ne bo dal. In s tem naredite izjemno veliko dobrega vsak trenutek za Slovenijo. Gospod škof, še besedo našim bralcem in rojakom. Vse prav lepo pozdravljam. Vesel sem, da sem lahko tukaj med vami. Rad bi se vsem zahvalil za to izredno plemenito delo, ki ga opravljate. Vse pa prav lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem za zvestobo domovini, narodu, veri, Cerkvi, jeziku, kulturi. Želim, da bi ostali še naprej tako povezani. In seveda, vedno dobrodošli v Sloveniji. Pogovarjal se je Tone Mizerit Kriza, ki pretresa svet in Argentino, prinaša tudi nekatere presenetljive posledice. Kako daleč so tisti časi, ko je vlada trdila, da nas potres ne bo prizadel! Zopet pokojnine. Stvar je zelo zapletena in vzroki, ki jih navajajo, niso preveč jasni. Stvarno je le to, da je vlada sklenila, naj se odpravijo privatne pokojnine in naj se vse vloge vrnejo v državni fond. To z drugimi besedami pomeni, da so znova podržavili pokojninski sistem. Zakaj? Vlada trdi, da zato, ker je celoten sistem v nevarnosti spričo svetovne finančne krize. Ogromne vsote vloženega denarja se namreč nahajajo v borznih delnicah in raznih bonih. Med temi je tudi veliko domačih državnih bonov, ki zadnje tedne strmoglavijo, tako da je sistem res izgubil in s tem prizadel bodoče upokojence. A tudi že prej ni bilo vse svetlo. Družbe privatnih pokojnin so, na primer, imele veliko denarja vloženega v brazilskih podjetjih, pa jih je vlada prisilila, da so jih vzele od tam in vložile v domače bone, s čimer so tudi mnogo izgubile. Vlada sedaj trdi, da bo s podržavljenjem zagotovljeno, da bodo upokojenci prejeli pokojnine, kot jim pripadajo. Na to pa se je odzvala opozicija, od levice do desnice, ki trdi, da so razlogi popolnoma drugačni. Vlada naj bi si s tem zagotovila ogromna denarna sredstva v trenutku, ko ni razpoložljivih kreditov in je blagajna precej suha. Opozicija dvomi, da bo vlada ta sredstva pravilno upravljala in sumi, da jih bo uporabljala v drugačne namene. In seveda, da je na vladi glavna krivda zaradi nastalega položaja. Besedilo zakonskega osnutka (za vse to je potreben poseben zakon) je že v parlamentu in vlada je prepričana, da ima zadostno število glasov, da svoj načrt izpelje. Znova so poslušni. V dobi enega tedna sta se pojavili v parlamentu dve važni zadevi. Prva je bila državni proračun za leto 2009, druga pa zgoraj omenjeni zakon o podrža-vitvi pokojninskega sistema. Vlada je z lahkoto podrla s proračunom in bo gotovo tudi s pokojninami. Kaj se je spremenilo od vročih časov kmečkega upora? Po eni strani ni nekega družbenega sloja, ki bi vplival na poslance in senatorje. Po drugi strani pa se pozna roka bivšega predsednika. Kot predsednik peronistične stranke je Nestor Kirchner vestno pregledal zemljevid države in marljivo popravljal zid soglasja. Kjer je bila kakšna razpoka, tam je na en ali drug način dosegel, da so se stvari uredile. Uporni veljaki so dobili priznanje in prejšnji napadi so se sprevrgli v pogajanja in dogovore. Busti v Entre Rios, Reutemann v Santa Fe, celo Schiaretti v Cordo-bi. Če je bilo treba, so poslali denarno pomoč, ali pa izrekli priznanje krajevnemu vodstvu. Dejstvo je, da ,,četa" ponovno koraka v isto smer - smer, ki jo določa vlada. Treba je bilo kar nekaj ponižnosti bivšega predsednika, in tudi smer so spremenili, a visoka cena se je splačala za nagrado enotnega nastopa. Saj opozicija v parlamentu ni dosegla niti, da bi odpravili tako osovražene izredne oblasti (poderes ex-traordinarios), ki so temelj vladne denarne vsemogočnosti. Bo kandidiral? A to še daleč ni vse delo bivšega predsednika. Morda celo bolj kot finančna kriza, vlado skrbijo parlamentarne dopolnilne volitve prihodnjega leta. Premoč v parlamentu še ne pomeni priljubljenosti pri ljudstvu. In vlada ga je zadnje čase dovolj ,,lomila", da je priljubljenost vidno padla. Ta pojav je zlasti zaskrbljujoč v provinci Buenos Aires, ki jo je najtežje obvladati, sama pa prispeva tretjino poslanske zbornice. Če bi bile volitve danes, ni nobene gotovosti, da bi vlada zmagala. Najbolj zanimivo pa je, da peronizem niti nima vidnih in priljubljenih mož, ki bi kandidirali za poslance in za sabo potegnili potrebne glasove. Si mislite, kakšen udarec bi bil vladni poraz v tem volilnem okrožju? Zato se je zadnje tedne pojavilo znotraj peronizma močno gibanje, ki ga imenujejo ,,operativo clamor" (clamor = rotenje, mila prošnja, krik), ki ga uprizarjajo široke plasti strankinih vodij Cilj je, da bi sam Nestor Kirchner načeloval listini kandidatov za poslance v provinci Buenos Aires v letu 2009. Za to pa je seveda potrebno, da se izpolnijo določeni pogoji, in odločitev bodo verjetno sprejeli v zadnjem trenutku. Potrebno je, da res ne najdejo drugega moža, ki bi zagotovil zmago. In potrebno je, da bo zmaga zagotovljena; če bodo ankete tudi Kirchnerju slabo kazale, se ne bo izpostavil sramoti poraza. Že tako je „ponižujoče", da bivši predsednik kandidira za poslanca v provinci, ki mu je tuja, saj je vse njegovo politično življenje potekalo v Santa Cruz. In opozicija? Zaenkrat tako atomizirana kot doslej. A kažejo se vsaj prvi poizkusi pogovorov. Ob tem je važen položaj podpredsednika. Na praznovanju pero-nističnega praznika 17. oktobra (dan zvestobe) ga je Kirchner napadel, ker je ,,bil nezvest". Pa je Cobos bistro odgovoril, da njegova zvestoba ni do neke osebe ali vlade, temveč do ljudstva. Se bo zanimivo. SLOVENCI V ARGENTINI SAN JUSTO 52. obletnica Našega doma Nedeljsko deževno jutro je bilo kot blagoslov za rojstni dan Našega doma. V stolnici svetih Justo in Pastor smo se sanjuščani in drugi prijatelji Doma zbrali, da bi prisostvo- vali maši. Daroval jo je delegat g. dr. Jure Rode ob somaševanju patra Alojzija Kukovice. Veliko število ministrantov in narodnih noš (nad 50!) je bilo znak, da se mladi rodovi, kljub vremenu in drugim zadevam, še vključujejo v dejavnosti, ki so povezane z ljubeznijo do Boga in slovenstva. Mašo je vodila Tatjana Modic Kržišnik, pri oblikovanju daritve pa je sodelovala Irena Poglajen. Med daritvijo je prepeval Mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. V pridigi se je g. Rode nanašal na misijonsko nedeljo. Dejal je, da Bog pričakuje od nas zvestobo, saj po Njegovi neskončni milosti smo pri krstu prišli do vere. Kot kristjani pa lahko opravimo naše misijonsko delo tako, da pokristja-nimo naše okolje in pokažemo pot do Jezusa. Po končani maši smo se zbrali pred podobo Brezjanske Matere božje in se ji priporočili v molitvi. Dežnik v roke in v Dom! Na dvorišču je napovedovalka Ivana Tekavec pozdravila navzoče. Zapeli smo himni in že je predsednik Našega doma, prof. Karel Groz-nik podal nekaj misli o številnih dejavnosti, ki dan za dnem „oživljajo" zidove. Izrazil je tudi hvaležnost prednikom za bogato prejeto dediščino in rekel je, da sedaj je čas, da vsi skupaj razmišljamo in delamo združeno za gradnjo prihodnosti. Prav na ta dan je Naš dom sprejel novo botrico. Mesto, ki ga je dolga leta imela pokojna Anica Indihar, bo sedaj uradno zavzemala Mici Malavašič Casu-llo. V spomin je dobila plaketo in močan aplavz. Nato je p. Kukovica blagoslovil dvigalo, ki bo v veliko pomoč našim starejšim. Spremljali so ga nova botrica, boter Ciril Oblak, predsednik Doma ter predstavnik gradbenega odbora Evgen Urbančič. V sklopu 60-letnice prihoda v Argentino se je razvila v pesmi, besedi in plesu kratka akademija, kot dokaz zavesti in ljubezni slovenskemu svetu skozi toliko let. Zbor zveze mater in žena, ki ga vodi Anica Mehle, je zapel dve pesmi - Predica in Tam kjer teče bistra Zila. Zbor Balantičeve šole je predstavil venček narodnih in Otroci sveta (petje sta vodili Marija Krajnik Štrubelj in Kristina Skvarča Šenk). Za konec je še številčna folklorna skupina Mladika (vodi Mirjam Mehle Javoršek) v belokranjskih nošah zaplesala Kolo. Med točkami sta Aleks Puntar in Vanči Štrubelj recitirala poeziji Vprašanje ter Samo to Franceta Papeža. Pred kratkim je Andrej Selan ugasnil 70 svečk. Ta dogodek je odbor želel poudariti. V priznanje in zahvalo za tolikšno dolgoletno delo v sanjuški družini na raznovrstnih področjih, posebno pa za gojitev slovenske pesmi, mu je Dom izročil plaketo, njegovi ženi Mariji pa šopek rož. Nato se je p. Kukovica zahvalil g. Selanu za požrtvovalno pevsko sodelovanje pri verskih obredih. Prav tako je tudi čestital ustanovi ob 52. obletnici. Slišalo se je, kako je zunaj deževalo. A nič zato! Zajtrk nas je že čakal; deležni smo ga bili kar na dvorišču. Potem pa urno pripraviti prostor, saj prijateljske tekme v odbojki so bile že na vrsti (koordinacija Jure Urbančič). Gibanje, klepet, veselje, šport in še marsikaj drugega je preplašil deževne oblake. Sončni žarki so bili sedaj zvesti spremljevalci slavja. Mmm ... kako lepo diši! Prava ura za kosilo. Pripravljeni strežniki so delili v kleti vsem prijateljem Doma dobrote, ki so jih gospe in gospodje pripravili za praznovanje obletnice. V kuhinji so bile: Nežka Kržišnik, Ani Puntar, Irena Godec, Nadi Indihar, Francka Juhant, Ani Klarreich in Beti Štrubelj. Na žaru pa Fanci Štrubelj, Henrik Bregar in Richard Godec. Za štrudelj so poskrbele Ivanka Zupanc in Francka Miklič s pomočjo Marije Novljan in Mici Casullo. Krofe so pripravile Ani Zakrajšek, Marija Štrubelj in Olga Radoš. Še malo smo lahko poklepetali in že je bil skrajni čas, da se pomaknemo v dvorano. Nekateri z dvigalom, drugi kar po ,,starem" načinu ... Poiščemo sedež ... še nekoga pozdravimo ... in že je napovedovalka Tatjana Modic Kržišnik prisrčno pozdravila prisotne. Prof. Karel Groznik je zopet stopil pred mikrofon in se zahvalil vsem, ki skozi toliko let delajo in sestavljajo sanjuško družino - hvala „duhovnikom, kulturnim delavcem, učiteljicam, materam in ženam, pevskemu zboru, mladini, gledališki družini, upokojencem, mladcem in mladenkam, kuharicam in možem ...". Skupaj se razvijajo v drevo, ki leto za letom z novimi mladikami bogati krošnjo ter budi zavest slovenskih katoliških korenin. Predsednica krovne organizacije Zedinjene Slovenije, Alenka Jenko Godec je nato izrekla čestitke ob jubileju. Sledil je slavnostni govor arh. Jureta Vombergarja, ki je bil objavljen na uvodnem mestu v prejšnji številki tednika. Napovedovalka je povabila publiko na kratek oddih na Gorenjsko, v bližino Blejskega otočka. Zastor se je odprl in začela se je igra ,,Pri belem konjičku" v režiji Blaža Mikliča. Več o igri v drugem članku na tej strani. Akordi Slovenskega inštrumentalnega ansambla so že vabili na dvorišče. Okrogle mize, prostor za ples, slastne dobrote za pod zob ... sestavine, ki med prijatelji zagotavlja čudovito noč. Marta Petelin ,,Ta je pa lepa!" Predstava veseloigre ,,Pri belem konjičku" v Našem domu, ob priliki 52. obletnice Komedija je resna stvar. Morda lažje mislimo na resnost drame ali tragedije, vendar bi bili v zmoti, če bi mislili, da gre pri komediji le za lahkomiselno odrsko delovanje. V principu ni nič manj težav pri oblikovanju vloge, ki ima kot cilj, da nas spravi v smeh, kot pri delovanju tistega, ki nas hoče ganiti do joka. Tudi za režijo ni komedija enostaven izziv. Izbira nastopajočih, ritem predstave, koordinacija zapletov, točnost v pravem tonalnem izgovarjanju, stalni vhodi in izhodi, in še druge „malenkosti" morajo biti pri komediji še posebej upoštevane s strani režiserja. Vse mora delovati ,,kot ur'ca", da predstava uspe. Ponovno priložnost, da uživamo pristno komedijo, pri kateri je bilo za vse to poskrbljeno, smo imeli na 52. obletnici Našega doma v San Justu v nedeljo 12. oktobra, ko je na odru Frida Beznika sanjuška gledališka družina, pod vodstvom Blaža Mikliča, podarila vsem navzočim veseloigro ,,Pri belem konjičku". Igra je v originalu glasbena komedija, oz. operetta, nemškega izvora. Spisala sta jo Oskar Blumenthal in Gustav Kadelburg. Besedilo je bilo že večkrat uporabljeno v filmih, vsaj petkrat v Nemčiji in celo enkrat v Argentini (,,La hoster^a del caballito blanco", v režiji Benita Perojo, l. 1948). Za slovenski oder jo je pa priredil Josip Mazi, ki je zato dogajanje premestil iz avstrijskega \o «Salzkam-mergutČ Salzkammergut na slovenski Bled. Tudi v naši skupnosti so gledalci že kdaj imeli priliko spoznati igro; vem vsaj za dve izvedbi, in sicer v Slovenski vasi l. 1961 v režiji Ludvika Štancerja in druga na odru Slovenske hiše, s ponovitvijo v Lanusu, v izvedbi S.G.B.A. leta 1998, v režiji pokojnega Maksa Borštnika. Predstava se je začela ob 17. uri, ko se je odprl zastor in smo vstopili v gorenjsko pokrajino, s sliko Blejskega jezera v ozadju in s hotelskim vhodom pred njo. Prve besede veseloigre so zapeli, kot da bi šlo za neke vrste uverturo: na odru je skupina desetih deklet zapela pesem z romantičnim besedilom ,,Poljub, poljub, je kakor med sladak..." s poznano melodijo pesmi The sound of music (R. Rodgers in O. Hammerstein II). S tem je gledalec že od prvega začetka dobil vtis, da bodo v teku igre ljubezenske zadeve imele važno vlogo. Ta glasbeni vložek sicer ne spada k originalnemu besedilu, a je bil pravi zadetek v zamisli režiserja, ker je vzbudil razpoloženje za nadaljnje estetke izkušnje. Pesem smo pozneje slišali še trikrat, tako da jo nekako smatramo za glasbeni leit motiv predstave. Ne bomo tukaj ponavljali vsebine igre, ker bi jo s tem osiromašili. Bolje bi bilo, da bi publika po Domovih imela možnost, da osebno doživi predstavo. Zato upam, da jo bodo ponovili v kolikor bo to možno (s tem bi igralci imeli tudi možnost večkrat uresničiti to, kar je brez dvoma zahtevalo veliko tednov truda in dela). Ozrimo se torej na delo nastopajočih, pri čemer spoštujemo vrstni red, ki je v programu. Vloga Mete Klinar, gostilničarke pri ,,Belem konjičku" je bila v skrbi Angelce Podržaj Miklič. Morda je ta izmed najmanj smešnih vlog veseloigre. Je kot ,,resen" steber, okoli katerega se vrtijo ostali zapleti. Zato je Angelci treba priznati, da je to resnost in ostrino vloge izpeljala brez šibkih točk. Vloga je bila podana solidno in trezno, s sigurnostjo pri uporabi glasu in telesa, s pokončno postavo in brez kakega nepotrebnega histrionizma. Zasluži pa čestitke tudi, ker je uspešno dokazala ljubezensko naivnost in notranjo negotovost pod tisto navidezno nepredirljivo zunanjo skorjo, prav tako pa njeno končno spreobrnitev. Skratka, uspešna izvedba vdove, v čigar notranjosti še vedno gori ljubezenski ogenj, a si ne dovoli kar tako, da bi njene šibkosti bile opazne na zunaj. Za Žana, prvega natakarja v hotelu, je igral Ivo Urbančič, ki smo ga letos že večkrat videli na odru. Kot partenaire Metke je tudi on spremljal njeno resnost trezno, preudarno in zmerno. Vsekakor je znal pokazati notranje trpljenje zaradi ljubezni, ki mu ni povrnjena. Osebno sem imel občutek, da se je igralec polagoma bolj sprijaznil z vlogo v teku nastopa, in se sprostil po prvi sliki, v kateri se je moral pokazati malo bolj jeznega in užaljenega. Od tam naprej je bila njegova vloga z vsakim pojavom bolj solidna. Vloga Oroslava Bucka, ena izmed najbolj komičnih vlog, ki jo je režiser sam igral pred desetimi leti, je bila v rokah Tonija Rovana. Brez dvoma se mu je osebnost prilegla, kajti fizično in animično je popolnoma primeren za vlogo veletrgovca in posestnika iz Novega mesta, ki je istočasno svojevrsten bussinesman in rustičen človek. Toni se je ponovno izkazal kot naravni komedijant in očitno je bilo, da se je v koži Bucka zabaval in užival. Tako je mogel užitek posredovati tudi publiki, ki se je z njim pošteno zabavala. Vlogi je podal primerno postavo, pre- (nad. na 4. strani) ,,Ta je pa lepa!" (nad. s 3. strani) prostost, nedolžnost in kmečkost, s katerima si je publiko pridobil že ob vstopu na oder. V določenih trenutkih, je že res, so se mu pojavile kake težave z besedilom, ki pa nikakor niso prekinile poteka dogajanj. Tudi te trenutke je Rovan izrabil in dosegel poseben stik z gledalci. Za njegovo hčerko Tilko je igrala Erika Poglajen, ki je že dolgo nismo videli na odru in mislim, da še nikdar s tako gledališko vlogo. Tudi ona je podala nastop s sigurnostjo in prikazala privlačnost mladega dekleta, ki ima v določenih trenutkih skoraj otroške izraze, v drugih se pa izkaže že kot dozorela gospodična, kateri se odpira ljubezenski svet. Upamo, da jo bomo še naprej videvali na naših odrih. Vlogo Buckine sestre pa je prikazala Ivana Tekavec, to pot v kratki vlogi, ki jo je vsekakor vzela resno in še posebno z dobro izbrano fizično postavo in hojo. Večkrat se v veseloigrah godi, da nekatere vloge zahtevajo prevladujoč realizem, druge pa nudijo možnost izrazitejše karikaturo. Med temi zadnjimi je vloga gimnazijskega profesorja v Gorici, Dr. Karla Koprivarja, ki jo je bolj kot zadovoljivo izpeljal Klavdij Selan. Nič novega ne odkrivamo, če omenimo njegovo posebno sposobnost za take vloge, s katerimi se tudi režiser lahko sprosti in vloži klasične ,,gag-e". Klavdij je pokazal zmožnost igranja se s svojim globokim glasom in s svojim neskončnim telesom, s katerim je uprizoril pohabljenega starejšega akademika. Marta Petelin je pa utelesila Minko, Koprivarjevo hčerko. Njena vloga ima že sama na sebi smešen komponent, kajti gre za šušljajočo deklico; ne ker bi šušljanje bilo samo na sebi smešno, temveč ker je paradoks v tem, da je tista ki šušlja ravno hčerka akademskega filologa. Poleg zadovoljive izvedbe te posebnosti, je Marta dokazala tudi obrazno plastičnost in gestualnost (ki je tudi v tem primeru bila bolj karikaturično uporabljena) in se tako izkazala kot komedijantka, od katere lahko še mnogo pričakujemo. Kontrapunkt Buckove vloge je nedvomno ljubljanski odvetnik dr. Franc Kovač; vlogo je odigral Polde Malalan. V zadnjih letih se je ta igralec vrnil v gledališko delovanje naše skupnosti, kar nas posebej veseli. V tem primeru je uspešno utelesil advokata, kateremu je podal potrebno postavo mestnega bistrega človeka, ki zna z besedami zaplesti drugega in pogovor obrniti kakor njemu bolj koristi. Očitno je bilo advokatovo samozaupanje in doza bahanja, s katero je Malalan zgradil ta (dovolite mi izraz) ,,chamuyerski" značaj. Istočasno je pa Polde znal preprečiti prikaz kake izstopajoče podlosti, ki bi vlogi nepotrebno jemala simpatičnost. Sproščenost rok in njegove posebne tonalne kadence so doprinesle jasnost, eleganco in tudi malo tiste sumljive a zahtevane afektiranosti. Za vlogo plešastega Maksa Jerine je pa preskrbel Gregor Modic, čigar gledališko zorenje sem že kdaj omenil. To pot smo njegovo sproščenost in sigurnost lahko opazili tudi v komediji, kateri je podaril svoj pomemben dodatek in z uspehom izvršil zapletene naloge, kot je na primer, da naravno odigra glasen smeh. Skupaj s temi glavnimi vlogami moramo seveda omeniti tudi tiste, katerih protagonizem je bil bolj omejen, a kljub temu pomemben. Vsak je s svojim delovanjem igri nekaj doprinesel. Tako na primer Martin Uštar, v vlogi Mačka, Marko Bregar in Monika Indihar kot novoporočen-ca dr. Ivan Zaletel in Olga; Stanko Jelen (tudi on naravno sposoben za komedijo), ki je igral za berača Tineta; Veronika Malovrh, v vlogi beračeve nečakinje in prodajalke rož, kateri je režiser dodal še posebno pomembnost z glasbenimi vložki, ki jih je s primerno nežnostjo izvršila s svojim talentiranim in izučenim glasom; Andrej Drenik v vlogi hribolazca; Tatjana Groznik kot raznašalka pisem; Pavel Modic v vlogi natakarja Petra, in Ivo Smrdelj, ki je korajžno izvedel vlogo malega natakarja Picola; Berni Juhant v vlogi hišne Pepce in Viktor Fekonja, v nemi vlogi hlapca Janeza, na katero vsekakor ne bomo pozabili, kajti ravno on nosi kovčke po stopnicah, v prizoru, ki verjetno najbolj leži v kolektivni podzavesti tistih, ki smo igro že poznali in onih, ki so jo prvič spoznali ob tej priliki (,,Kufre, gor!... Kufre, dol!..."). Končno naj še omenim vloge potnikov, za katere so preskrbeli člani Mešanega pevskega zbora San Justo por vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Ni prvič, ko režiser izrabi možnost sodelovanja tega kvalitetnega zbora, kar mu daje priložnost za glasbene vložke v živo. Eko Bariloche 2008 je že v teku Manjkata samo še dva tedna do začetka srečanja in tekmovanja v naravi Eko — Bariloche. Zdaj v SPD-ju s pripravami že vse mrgoli kot v mravljišču. Vsak v svojem določenem poslu pripravlja in prispeva svoj delček k temu velikemu dogodku, ki se bo pričel 30. oktobra. Vpisalo se je 12 moštev, ki predstavljajo vsa krajevna društva v Argentini, domači imamo dva moštva in San Justo ima štiri. Sestava moštev je prinesla kar nekaj preglavic in debat v vsakem društvu, saj so bili pogoji, da mora vsako moštvo imeti tri člane, od katerih je vsaj eden različnega spola ter da so mladi med 16. in 26. letom starosti, ter da je eden srednješolec, drugi višješolski ali univerzitetni študent ter tretji po prosti izbiri glede zaposlitve. Ko so bila že sestavljena moštva je naslednja 'težava' bila izbira imena. Nekateri so potrebovali kar precej časa in šele pod pritiskom, da bodo dobili kazenske točke, če ne predstavijo vse podatke in ime moštva so prišli z besedo na dan. Zdaj pa kar predstavimo kdo so vsi tekmovalci in imena moštev. (V mastnih poševnih črkah so označeni vodje moštev, med oklepajih pa vzdevki vsakega tekmovalca, če ga ima). Gotovo že vsi trenirajo in se pridno pripravljajo. Tekmovalcem svetujemo, da skušajo vsaj enkrat tedensko skupaj trenirat seveda, v kolikor je to možno. Pa še en majhen nasvet tekmovalcem, nič ne bo škodilo, če malo pregledate svoje mape in skripta slovenskega srednješolskega tečaja, da osvežite znanje o slovenskem zemljepisu, zgodovini in književni- kih. Tudi ne pozabite izbrskati tam nekje na dnu police svojo slovensko pesmarico, da boste lahko na polna pljuča prepevali slovenske pesmi ob tabornem kresu ob spremljavi kitare. Zdaj pa še malo o našem organizacijskem odboru, ki mnogo svojega časa žrtvuje za to edinstveno mladinsko srečanje. Glavni vodja tekmovanja in pobudnik ter traser proge je Matjaž Jerman, tajnica je Klavdija Kambič, proge bosta nadzorovala Blaž Razinger in Franci Jerman. Tabor bodo imeli na skrbi Marjan Mavrič, Milan Magister ml in Mihi Klemen. Prevoze opreme in pripomočke za tekmovanje oz. logistiko bosta imela na skrbi Peter Drajzibner in Franci Jerman. Komunikacijski sistem bosta oskrbovala Martin Jerman in Milan Magister (op. Mobilni telefoni v tem kraju so popolnoma neuporabni; le visokovalovni radiji pridejo v poštev). Prehrana je tudi važen del tekmovanja. To bodo imeli na skrbi Danica Jerovšek Mavrič, Anka Golob Drajzibner, Marta Malovrh Jerman Marjan Grohar in Stanko Jelen. Kontrolne točke in redarje bo nadzoroval Ivan Kočar, na kontrolnih točkah pa bodo: Nikolaj Grohar, Zofija Drajzibner, Ljudmila Mavrič, Zofija in Viki Hernandez, Marija Jerman in Anka Draj-zibner. Posebne igre bodo imeli na skrbi Veronika Razinger Grohar, Peter Drajzibner, Bogdan Bertoncelj in Matjaž (Miško) Kambič. Bazni tabor bosta oskrbovala Eva Smersu Hernandez in njen soprog Damian Hernandez. Ostale športe (za zdaj si pridrži-mo katere, da bo malo več skrivnosti) bosta imela na skrbi Ivan Kočar in Andrej Bertoncelj. Zaradi varnosti bo, (nad. na 6. strani) V tehničnem področju je treba (še enkrat) posebno omeniti odlično delo Toneta Oblaka in sodelavcev Našega doma pri izdelavi scene. O tem niti ni potrebno dosti besed, kajti kvaliteta Oblakovih scenskih del je vsem znana. To pot je še posebno hvalevredna uporaba svetlih barv, ki so pripomogle k veselemu vzdušju, v katerem je potekalo dogajanje. Za luči so skrbeli Marko in Luka Strubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar; razsvetljava je bila jasna, kar je tudi pomagalo k omenjenemu vzdušju. Večinoma je bil oder razsvetljen ,,v polno", a primerne in nenasilne so bili trenutne ublažitve v bolj sentimentalnih ter intimnih prizorih. Zvočni efekti so bili na skrbi Marka Strubelja, za zvok je skrbel Lavecchia ter za mikrofone Lučka Bergant Uštar. Naj še omenim šepetalko Nežko Lovšin Kržišnik ter Veroniko Malovrh in Mirjam Oblak, ki sta skrbeli za rekvizite in kostume in imata pri tem zadnjem še posebno zaslugo. Za maskiranje, pri katerem so se izognile pretiravanju, in za pričeske so pa končno poskrbele Danica Malovrh in Veronika Malovrh s pomočnicami. Veliko ljudi je sodelovalo v prid uspešne predstave. A vse posamezne elemente je treba zediniti v eno in končna odgovornost uprizoritve sloni na ramah režiserja. Da Blaž Miklič vzame svojo gledališko delo s veliko resnostjo nam je vsem znano. Plodovitost, s katero se ukvarja z raznimi gledališkimi projekti je znak, da je ta umetnost posebno pomembna v njegovem življenju in v njegovem srcu. Kot gledalec sem imel občutek, da se je pri belem konjičku Blaž počutil popolnoma doma. Besedilo mu je bilo že znano in to mu je morebiti dalo še posebno možnost, da je režiral sproščeno in osvobodil ustvarjalnost, kar se je poznalo v dodatkih in priredbah. V zvezi z I« "'.tB ritmom, je nastop L vedno držal tekoč I tempo, kar je za komedijo izredno pomembno. Pametno je bilo tudi, da ni bilo med dejanji dolgih presledkov. Znal je pa režiser uvesti tudi primerne upočasnitve, ko je bilo potrebno vzdušje malo zresniti ali ustvariti prizor z globljo sentimentalnostjo, predvsem ko je šlo za odnos med hote- lirko in prvim natakarjem, ne da bi zaradi tega prišlo do nadležnosti. V določenih trenutkih si je dovolil tudi kake pavze, še posebno z Metkino vlogo, vendar je igra brez težav pozneje zopet nadaljevala a tempo in povzela veselo atmosfero, ki je prevladovala. Kar se tiče markiranja posameznih vlog, je bilo možno tu in tam opaziti kake Mikličeve značilnosti, a ni bilo videti, da bi režiserjeva navodila omejevala iniciativo nastopajočih; nasprotno, igralci so bili videti povprečno sproščeni, kar pomeni, da so imeli potrebno svobodo, ki omogoča veseloigri bistveno spontanost. Režiser in igralci, v skupnem delovanju, so tako zmogli ustvariti karakterizacije, ne da bi prišli do zoprnih pretiravanj (nič manj smešnega, kot nekdo, ki se trudi, da bi bil komičen in zaradi umetne čezmernosti tega ne doseže). Poleg že omenjenih glasbenih vložkov, je bila pravilna izbira posnete glasbe, ki jo je izbral za kratke trenutke premora; med besedilom je pa dodal ambientalno glasbo le enkrat, in to z zadetkom. Natopi in gibanja po odru so bili jasni, brez „umazanih premikov", in hoja pogumna, kar pomeni, da so bila jasna tudi navodila in da je vsak igralec vedel kam in kako. Izjemno je režiser postavil kakega igralca hrbtno, a tudi to kot estetski priziv, kajti uporabljal je ta rekurz v trenutkih, v katerih je kaka vloga bila bolj ranljiva ali je iskala zavetje svojim čustvom. Skratka, izrekam svoje čestitke sanjuški gledališki družini, režiserju in vsakemu igralcu ter sodelavcu posebej, za tako uspešno predstavo in za lep trenutek, ki smo ga gledalci doživeli v dvorani Našega doma. Obetajoča prihodnost je še pred njimi. Trenutno pa vam želim, da uživate uspeh. Prejmite zahvalo tistih, ki smo po predstavi zapustili dvorano s prenovljenim veseljem. M. S. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RUPEL GRE NA DUNAJ Vlada Janeza Janše je imenovala dosedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za novega slovenskega ve e-poslanika v Avstriji. Vlada je obenem predlagala razrešitev Vojislava Šuca s položaja izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije na Finskem s sedežem v Stockhol-mu, saj bo Slovenija s Finsko vzpostavila diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. KULTURNE TRŽNICE Kulturno ministrstvo je območje Plečnikovih tržnic v Ljubljani začasno razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena in s tem preprečilo načrte ljubljanskega župana Zorana Jankoviža za gradnjo garažne hiše pod tržnico. Po mnenju župana gre za nagajanje odhajajočega ministra Vaska Simontija, ki želi Ljubljani s tem narediti škodo. (Če je samo nagajanje, potem ni nobene skrbi, saj bo novi kulturni minister hitro plačal Jankovižu ,,dolg" za njegovo podporo levemu trojčku in mu dovolil šariti po Ljubjani. Op. p.) CESTNE VINJETE IN EVROPSKA ZVEZA Slovenija je Evropski komisiji poslala prošnjo za podaljšanje roka za odgovor na prvi opomin zaradi vinjet z enega na dva meseca, so za STA potrdili na ministrstvu za promet. Tako bi namreč z odgovorom počakali do sestave nove vlade. V Evropski komisiji so sporočili, da so prošnjo prejeli in da jo še preučujejo. TRUBAR V DANASNJI SLOVENŠČINI Združenje Trubarjev forum je izdalo knjižni prevod Trubarjevega dela Abecednik v sodobno slovenščino. Predsednik združenja Drago Sukič je na predstavitvi knjige za ironično označil dejstvo, da nekoga, ki ga slavimo kot utemeljitelja svojega jezika ter očeta narodne in duhovne zavesti, lahko bere le peščica strokovnjakov. NEZAKONITO Nekdanji premier Anton Rop je bil na nezakonit način seznanjen z izsledki prisluhov predsedniku hrvaške vlade Ivu Sanaderju in takratnemu poslancu SDS Janezu Janši, je v povzetku sklepov vlade ocenila delovna skupina za oceno dela Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) pod vodstvom ministra za pravosodje Lovra Šturma. Zoper poslanca SD Antona Ropa je bila v zvezi s poročilom vladne delovne skupine za oceno dela Sove že decembra lani oziroma januarja 2008 vložena kazenska ovadba zaradi suma kaznivega dejanja izdaje državne tajnosti, so potrdili na vrhovnem državnem tožilstvu. (Verjetno bo tudi o aferi patria ugotovljeno čez dolga leta, da je bilo vse skupaj navadna laž, a koga zdaj briga takratna — in letošnja — laž? Trgovci z lažjo so že naredili svoj ,,kšeft/biznis", ali kakor koli hočete v lepi slovenščini povedati. PO SVETU SVETOVNI FINANČNI VRH Ameriški predsednik George Bush je preteklo nedeljo v Camp Davidu gostil francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Voditelji so se na sestanku dogovorili o pripravi svetovnega vrha o finančni krizi, ki bi mu sledilo več srečanj svetovnih voditeljev. Prvi vrh bi predvidoma novembra gostile Združene države Amerike. UBILI SO HUMANITARNO DELAVKO Talibi so v ponedeljek v afganistanski prestolnici Kabul na ulici ubili humanitarno delavko iz Velike Britanije, ko je odhajala na delo. Britanka je delala za človekoljubno organizacijo Serve. Britanko sta z več streli ubila dva moška na motorju. Talibi njeno organizacijo Serve obtožujejo, da oznanja krščansko vero. Na svoji spletni strani so že prevzeli odgovornost za napad in napisali, da sta njuna borca ustrelila tujko, ki je razširjala krščansko vero. VRH EU-KANADA V kanadskem Montrealu je potekal vrh EU-Kanada. Evropsko stran sta zastopala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, kanadsko pa premier Stephen Harper. Osrednjo pozornost so namenili krepitvi gospodarskega sodelovanja, zaradi svetovne finančne krize pa je beseda tekla tudi o ukrepih za njeno rešitev. Po navedbah francoskega predsedstva Evropski uniji je bil vrh priložnost za nudenje močnega političnega zagona za določitev okvira novega partnerstva, ki bo okrepilo gospodarsko integracijo med EU in Kanado. Pobudnica novega partnerstva je bila Kanada, ki je trenutno močno odvisna od trgovinske menjave z ZDA in si želi diverzifikacije zunanjetrgovinskih partnerjev. PROTI SOLSKIH REFORM Italijanske šole množično protestirajo proti šolski reformi ministrice Mariestelle Gelmini. V znamenje nestrinjanja s predvidenimi ukrepi je po nekaterih mestih potekala tako MOGOČNA PROSLAVA 40. LETNICE OSVOBO-JENJA SLOVENSKEGA NARODA Praznik slovenske edinosti in sloge V letih vojnih strahot in trpljenja je slovenski narod pred 40 leti v slogi in edinosti vodil boj proti skupnemu narodnemu neprijatelju in si po dolgih stoletjih suženjstva priboril svobodo. To se je zgodilo 29. oktobra 1918. Tega zgodovinskega dogodka so se protikomunis-tični Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa spominjali z vso slovesnostjo. Spominu za slovensko osvoboditev zasluženih slovenskih mož so se oddolžili pač najlepše s tem, da so spominsko proslavo pripravili v slogi in edinosti. Prav v taki medsebojni slogi, ki je bila značilna za osvobodilna leta v slovenski narodni zgodovini. Brez ozira na politično ali ideološko opredelitev so sodelovali vsi in vsi s svoje strani pripomogli k tako lepemu uspehu. Bile so to prireditve, kakršnih doslej v Buenos Airesu še nismo imeli. Človek je imel resnično občutek, da prisostvuje nad vse slavnostnemu narodnemu slavju, ki je vse družilo v ljubezni do pod komunizmom trpečega naroda ter jih povezovalo v mogočno fronto neustrašnih borcev proti skupnemu sovražniku tako slovenske, kako sleherne druge svobode. (... ) SLOVENCI V ARGENTINI Poroka. V soboto, 18. oktobra t. l. sta stopila pred oltar v ramoški župni cerkvi g. Karel Svetlin iz Moravč in gdč. Pavla Krušič iz Mengša. Mladi par je poročil g. direktor A. Orehar, za priči sta pa bila nevesti njen stric g. Peter Krušič, ženinu pa njegova sestrična gdč. Tinka Lavrič. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo. Mladinski dnevi v Mendozi Letos so bile prireditve vsakoletnih mladinskih dni raztegnjene na dva dneva. Ves spored je bil pripravljen pod geslom: Bog in Slovenija. V soboto, 4. t. m. so se naši fantje in dekleta posvetili prvemu delu gesla: v farni cerkvi Villa nueva so se zbrali zjutraj k skupni sv. maši, ki so jo v zboru recitirali z dušnim pastirjem g. Hornom. (...) Zborovanje je pričel predsednik mendoške SFZ g. Janez Štrin (...) V treh predavanjih so nato govorniki obravnavali najbolj pereča sodobna verska vprašanja. (... ) Nedeljska slovenska sv. maša je bila posvečena mladini. (...) Pri pogrnjenih mizah je sledila nato otvoritev razstave ročnih del. (...) Ko se je znočilo, se je pa na mladinskem odru pričela zaključna domorodna prireditev. (... ) V dekla-macijah, v recitirani besedi, v naši večno lepi pesmi, ki nam jo je zapel zbor pod vodstvom ravn. M. Bajuka, in v dramatičnih prizorih, smo v duhu obiskali rodne kraje, slišali o domovini besedo naših največjih mož in videli v dramatičnih slikah usto-ličenje koroških vojvod, kralja Matjaža pod goro Peco; sledili smo pesniku Prešernu na obisku v njegovi rojstni hiši, spremljali užaloščeno slovensko mater v gozdu pri njenem izkopavanju ubitega in v neposvečeni zemlji pokopanega sina domobranca ter z bolečim srcem spoznali ob Velikonjevih Amerikan-cih (tudi v dramatičnem prizoru) tragično odmiranje našega človeka v emigraciji. (...) B.B. Svobodna Slovenija, 23. oktobra. 1958 - št. 43 RESUMEN DE ESTA EDICION imenovana bela noč, na številnih šolah pa je odpadel pouk. Samo na enem od rimskih trgov se je po podatkih sindikatov zbralo 10 tisoč ljudi. Starši, učitelji in učenci protestirajo predvsem proti predvidenemu zmanjšanju osebja na šolah, zlasti še proti ukrepu, da bi tri učitelje, ki sedaj poučujejo en italijanski osnovnošolski razred, zamenjal le eden. Skladno s tem ukrepom bi brez dela ostalo približno 200 tisoč učiteljev. Protestniki se prav tako zavzemajo za javno šolstvo. AVANZA LA COALICION Las discusiones para formar un amplio gobierno de izquierda, que lleva adelante el probable futuro presidente de gobierno Borut Pahor, estan dando sus frutos. Conforma-do ya el nuevo parlamento, el gobierno encabezado por los socialdemocratas contara tambien con el apoyo de los liberal democratas, el partido Zares y DeSUS, partido de los jubilados. Eso le asegura el voto de 52 diputados y un simple camino parlamentario de sus proyectos de ley. Ya estan sentadas las bases para un plan de gobierno consen-suado entre todos los partidos. Entre tanto fueron elegidas las nuevas autoridades de la Asamblea Nacional (parlamento), que sera presidida por el Dr. Pavel Gantar. (Pag. 1) ENTREVISTA En este numero dialogamos con el obispo auxiliar de Ljubljana, dr. Anton Jamnik, que estuvo de visita en nuestro pa^s a principios del corriente mes. Entre otras tareas que desarrolla actualmente, ocupa el cargo de director del recien inaugurado Instituto Superior Catolico que comenzo su actividad formal en septiembre pasado. El Instituto, luego de cumplir determinados requisitos, se convertira en la primera Universidad Catolica en Eslovenia. Sobre este tema y otros tales como la posicion del catolicismo y del catolico en la vida eslovena, la actividad de la Iglesia y la importan-cia de la religion en los tiempos actuales respondio gustoso en una entrevista exclusiva. (Pag. 2) 52 VELITAS El pasado domingo 12 de octubre el centro esloveno Naš dom de San Justo celebro sus 52 anos. La misa fue ofrecida por el padre Rode y hubo una gran cantidad de jovenes en trajes t^picos eslovenos. El numero art^stico matinal englobo al canto, la palabra recitada y el baile. Tambien se entregaron plaquetas a la nueva madrina de la institucion Mici Casullo y a Andrej Selan por sus 70 anos de vida. Luego del almuerzo la jornada siguio en el salon con las palabras del arq. Vombergar y la puesta en escena de la comedia "Pri Belem konjičku" que transcurre en un hotel en las cercan^as de Bled. La noche nos encontro en el patio al compas del Slovenski inštrumentalni ansambel. (Pag. 3 y 4) EKO BARILOCHE 2008 Faltan tan solo dos semanas para dar comienzo a la aventura "Eko Bariloche" (del 30/10 al 2/11). Para la competencia se inscribieron doce equipos, que representan a cada centro esloveno en la Argentina, los locales presen-taron 2 equipos y San Justo 4. La conformacion de estos trajo algunos inconvenientes. Las reglas dec^an que un integrante deb^a ser de otro genero; la edad entre 16 y 26 anos; un integrante deb^a ser estudiante secundario y otro universitario o superior. Seguramente, ya estaran entrenando juntos, despues de haber "bautizado" al equipo. La reco-mendacion por parte de los organizadores es revisar las carpetas del "sredno" para repasar algo de geograf^a, historia y literatura eslovenas. El trazado del recorrido estuvo a cargo de Matjaž Jerman, director del proyecto, que contara con un buen numero de colaboradores en todas las actividades (entre ellas la log^stica, comunicacion, puestos de control, deportes a realizar, campamentos, etc.) (Pag. 4) INSCRIPCIÖN PARA EL CURSO DE IDIOMA ESLOVENO Tenemos el agrado de anunciar el inicio del curso de idioma esloveno en la Facultad de Humanidades y Ciencias de la Educacion de la Universidad Nacional de La Plata. Las actividades se desarrollaran los d^as martes de 19 a 22 hs. y comenzaran a partir del 28 de octubre de 2008. El curso es gratuito (los alumnos solamente tendran que abonar para el material de estudio). Para la INSCRIPCIÖN dirigirse al Departamento de Lenguas modernas de la FaHCE, Calle 48 e/ 6 y 7, 1900 La Plata (www.fahce.unlp.edu.ar). No se necesitan conocimientos previos. El curso esta destinado a los adultos: se admiten alumnos que tengan mas de 18 anos o que ya han terminado los estudios secundarios. La profesora a cargo sera Mojca Jesenovec, e-mail: mojca@podgana.net. El curso tendra una carga horaria de 60 horas y la finalizacion del mismo esta prevista para noviembre de 2008. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Martin Sušnik, Marko Vombergar in Klavdija Kambič. Mediji: STA, Radio Ognjišče. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O