KAKO POTEKAJO PRIPRAVE M VOLITVE V vseh občinah so priprave na prihodnje volitve vedno bolj živahne in ljudje se ne pogovarjajo o problematiki samo na konferencah SZDL, tem- več je pojem o evidentiranju, kriterijih, kandidiranju, predstavnikih in volitvah postal del vsakdanjega življenja. Na tej strani poročamo, kako se v posameznih občinah pripravljajo na volitve. RAZGOVOR S SEKRETARJEM Ob O SZDL V CELJU, FRANCKOM KNAFELCEM Letošnja najyeč|a politična naloga Priprave na spomladan- ske volitve v predstavni- ška telesa so v polnem te- ku. O tem pričajo tudi zbo- ri volivcev. Vendar, kako se je občinska organizacija SZDL pripravila na to na- logo? Konec decembra je bil skupni sestanek članov občinske skupšči- ne in občinskega odbora SZDL, na katerem smo se pogovorili o dose- danjem delu skupščine ter se zme- nili za kriterije in merila za volitev poslancev in odbornikov. Tudi vo- lilna komisija pri našem odboru si je postavila svoj program dela. Na tej osnovi predvidevamo, da bi se predvolilna dejavnost v naši obči- ni takole razvijala: Predvsem gre za evidentiranje možnih odborniških in poslanskih kandidatov. To evi- dentiranje noii bi bilo opravljeno do 20. januarja na zborih volivcev. Predvidevamo, da se bo ta akcija v delovnih organizacijah nekoliko za- vlekla, čeprav mora biti tudi tu evi- dentiranje končano do 1. februarja. Med prvim in desetim februarjem pa naj bi se vršilo usklajevanje predlogov za kandidate; kandidacij- ski zbori volivcev pa naj bi bili med 10. in 28. febrarjem. Ali so samo zbori voliv- cev tisto mesto, na katerih lahko občani predlagajo kandidate? Ne, niso samo zbori volivcev. To so samo ena od najbolj množič- nih oblik, kjer se občani pogovarja- jo o bodočiji poslancih in odborni- kih. Sicer pa lahko vsa društva in organizacije ter skupine občanov predlagajo možne kandidate. Koliko odbornikov in po- slancev bo rotiralo letoš- njo pomlad? V naši občini poteče spomladi mapdat 40 odbornikom, po 20 v vsa- kem, zboru občinske skupščine ter šestim poslancem. Od poslancev re- publišikega zbora poteče mandat Magdi Kočarjevi in Mitji Ribičiču. To pa pomeni, da bodo letos volili nova poslanca v republiški zbor v Šmartnem v Rožni dolini, Lokovini, Dobrni, Strmcu, Frankolovem, Voj- niku in Škof j i vasi ter v severnem delu mesta (Gaberje, Hudinja, Dol- go polje, Dobrova, Lokrovec, Ostrož- no in Medlog). Čeprav je še preuranje- no ocenjevati zbore voliv- cev, vendarle vprašanje — kako ste z njimi zadovolj- ni? Ce bi primerjal letošnje evi- dentiranje s tistim pred dvema leto- ma, moram reči, da opažamo kva- liteten in kvantiteten napredek. To predvsem v tem, da se ljudje po globjem in vsestranskem preudarku odločajo za posamezne kandidate; seveda so tudi letos izjeme; toda koi; pravilo bi ta ugotovitev lahko držala. Prav tako opažamo, da se ljudje ne zavzemajo več za veliko število možnih kandidatov, man^eč se največkrat odločijo za dva do tri kandidate, v štorah na primer pa vztrajajo samo pri enem. Kako mislite uskladiti predloge v primerih, ko bo za eno mesto, zlasti poslan- sko, predlaganih več imen? Ta problem se bo zlasti poja- vil pri republiških poslancih, ker obsegajo republiške volilne enote več krajevnih skupnosti. Zato je bi- lo na teh območjih več zborov vo- livcev, na katerih so se seve pojavi- la tudi različna imena. Kjer bo šlo za več kandidatov za ono prosto me- sto, bo treba po evidentiranju in pred kandidacijskimi zbori volivcev uskladiti vse predloge. Zato name- rava volilna komisija pri občin- skem odboru SZDL sklicati posvet predstavnikov iposameznih krajev- nih skupnosti oziroma kraje\'nih organizacij SZDL iz območja posa- meznih volilnih enot. Dokončno be- sedo o njih pa bodo imeli volivci. SLOV. KONJICE: PRVO EVII)E\TmA^JE Prejišnji teden so v občini Sloven- ske Konjice končali s konferenca- mi krajevnih organizacij Socialistič- ne zveze. Ti obračuni dela so bili to- liko bol j pomembni, ker so evidenti- rali tudi že prve kandidate za pred- stavniške organe. Zanimivo pa je, da so občani predlagali za poslance zelo malo ljudi in da se nekaj imen vztrajno ponavlja. To pomeni, da nekateri ljudje uživajo med občani veliko zaupanje. Ker pa bi občinski odbor Socialistične zveze rad v evi- dentiranje zajel čim več občanov, so v teh dneh razposlali tudi poseb- no anketo, v kateri anketirance vprašujejo o tem, katerim ljudem "J-^upali najodgovornejša mesta v občinski skupščini in katere bi iz- brali za svoje republiške in zvezne poslance. Ta anketa bo samo dopol- nilo vsemu ostalemu evidentiranju m nedvomno je posrečena oblika za ugotavljanje mnenj občanov. MOZIRJE: OCE^A NAJ BO VODILO V zvezi s pripravami na volitve so pred kratkim na seji skupščine kot splošnega družbenopolitičnega zbo- ra razpravljali o analizi dela občin- ske skupščine in njenih organov v preteklem obdobju. Analiza je poka- zala, da je struktura skupščine v glavnem zadovoljiva; v njej je 8 žens'k ali 15 odstotkov odbornikov, medtem ko ni nikogar, ki bi bil star manj kot 25 let. Nadaljnje ugotovitve kažejo, da udeležba odbornikov na sejah skup- ščine ni bila zadovoljiva —povpreč- no 86-odstotna, Neupravičenih izo- stankov je bilo več kot opravičenih, redneje so prihajali na seje odbor- niki občinskega zbora (72 odstot- kov) kot pa zbora delovnih skupno- sti (65 odstotkov). Od 54 odborni- kov se jih 9 ni udeležilo niti polo- vice vseh sej. Ker so jih opozarjali na dolžnosti, so storili napako, ko niso predlagali odbornikom, da jih odpokličejo. Na sejah sd največ razpravljali o problemih gospodarstva in financ ter urbanizma in komunale; sodelo- valo je 83 odstotkov vseh odborni- kov. Pri tem so bili odborniki občin- skega zbora bolj aktivni, medtem ko so se odborniki zbora delovnih, skupnosti red!;eje udeleževali raz- prav in niso bili dovolj aktivni pri obravnavanju problemov, sredi ka- terih tako rekoč živi jo. Očitno dolo- čeno število odbornikov ni jemalo svojih odgovornosti dovolj resno. V razpravi v zvezi z delovanjem svetov občinske skupščine je pre- vladalo mnenje, naj bi bilo v pri- hodnje manj svetov z več člani, saj bi številne zadeve lahko reševali upravni organi. Prav tako so tudi menili, da zbori volivcev niiso edina oblika de'javnosti odbornikov, pač pa bi bilo potrebno tudi več drugih posvetovanj, kjer bi prišle zahteve občanov bolj do izraza. Letos bo prenehal mandat 27 od- bornikom Skupščine. Na seji so me- nili, da bi moral biti osnovni krite- rij volivcev pri izbiri kandidatov ta, da kandidatu zaupajo odgovorno dolžnost v skupščini, če so prepri- čani, da bo izvoljeni kandidat zasto- pal interese občanov, delovnih orga- nizacij in skupščine. 37 KANDIDATOV Na konferencah krajevnih orga- nizacij, ki so bile dobro obiskane, so poleg lokalnih problemov obravna- vali tudi priprave na volitve. Evi- dentirali so 37 možnih kandidatov za občinsko sikupščino in 2 poslanca za republiški zbor. Ko so govorili o poslancih, so menili, naj bi bili ti domačini, ki bodo tudi prihajali mednje. Na krajevnih konferencah so izvo- lili tudi 62 članov bodoče občinske konference SZDL, ki se bo sestala v prvd polovici februarja. ZBOR OBČANOV CENTRA O TRGOVINI Potrošniki niso zadovoljni v celjski občini so v tem tednu občani na svojih zborih razprav- ljali o srednjeročnem programu razvoja celjske komune, poslušali so tudi poročila o delu občinske skupščine v zadnjih dveh letih, so pa tudi že evidentirali prve mož ne kandidate za občinske skupščine. Ponekod so bili zbori dobro, drugod slabše obiskani, povsod pa so občani v razpravi govorili o stva reh, ki jih na njihovem terenu naj- bolj zaskrbljujejo. Zbora občanov krajevne skupno- sti Center se je udeležil tudi pod- predsednik celjske občinske skup- ščine Janez Kovačič, ki je najprej razložil, zaikaj je isrednjerOčno pla- niranje sploh potrebno. Dejal je, da je razvoj komune težko utesnjevati v ozko Obdobje nekaj mesecev, v srednjeročnem programu pa je mož- no planirati tudi tiste potrebe, ki jih je potrebno urediti v bližnji per- spektivi. Toda, ker bi bilo nesmisel- no pričakovati, da bo za vse te šte- vilne potrebe dovolj denarja že v občinskem proračunu, bodo za iz- gradnjo objektov, ki so pomembni tudi za širšo družbeno skupnost, morale svoje prispevati tudi delov- ne organizacije. To velja tako za predvideno otroško varstvenovzgoj- no ustanovo na Dolgem polju, kot za halo na atletskem stadionu, do- končanje drsališča in podobno. Občani so se nato v razpravi raz- govorih zlasti o dveh vprašanjih: o usodi celjskega mestnega parka ter o trgovini, ki ne ustreza velikemu povpraševanju. Ko so namreč zve- deli, da bodo v mestnem parku ver- jetno zgradili bife in restavracijo, so prebivalci Centra vprašali, kaj bo pravzaprav s parkom, ki je bil vča- sih žbirališče tistih, ki so iskali mir in počitek. Naj^bolj sprejemljiv je predlog občana tega 'terena, naj bi v parku ohranili vsaj sedanje zelene površine. Toda, ker bo za čedalje bolj naraščajoče število mestnega prebivalstva park veliko premajhen, bo treba nove zelene površine iskati višje, torej proti Lunu, Petričku in tam okoli. Urediti pa bo potrebno tudi Savinjsko nabrežje, ki se je med starodavnim obzidjem in lepim brezovim drevoredom spremenilo v nogometno igrišče, ki sem nikakor ne sodi. Ce lahko z dokajšnjim zadovolj- stvom ugotovimo, da imamo v Celju dobro urejeno trgovino s prehram- benim blagom, pa to ne velja za ti- sti del trgovske mreže, ki posreduje tehnično in tekstilno blago. Izbira je slaba, prostori so prestari in ob- čani Celja hodijo kupovat v Ljublja- no' in Maribor. V razpravi so se vo- livci strinjali z gradnjo nove trgov- ske hiše in razširitvijo poslovnih prostorov sploh, menili pa so, da bi trgovina bila lahko tudi ob doseda- njih pogojih veliko uspešnejša.. Kot povsod drugod, so tudi v Centru že evidentirali prve možne kandidate za občinsko skupščino. Predlagali so Načeta Krumpaka, Branka Vrstovška, Iva Šuligoja, Bo- ža Videnška in Magdo Kočarjevo. I. B. LAŠKO: M KONFERE\CAH SO EVIDENTIRALI Evidentiranje možnih kandida- tov za volitve v zvezno, republiško in občinsko skupščino je v polnem teku. Društva in organizacije so iz- koristiile redne letne občne zbore, da bi poleg drugega govorili tudi o možnih kandidatih. Tako so v laški občini doslej evidentirali že vrsto kandidatov. Zvezni zbor: Viktor AV- BELJ; zvezni gospodarski zbor: Sve- tozar VESNAVER, Tone ZUPANČIČ, Vinko BOŽIC;. zvezni ikultumo-pro>- svetni zbor: prof. Janez PEŠEC; zvezni socialno-zdraV'§tvcni zbor; Lojze LIBNIK; zvezni organizacij- sko-politični zbor; dr. Jože BRILEJ; republiški gospodarski zbor: Stane KRAMER, Tone ZUPANČIČ, Stane POŽUN, Franc SEME, Ivan DI- ACI, Slavko MEDLE, ing. Marko KMECL; republiški kultumo-pro- svetni zbor: Stane KUŽNIK, Ivan PEŠEC, Karlo KRŽAN. Za občinsko skupščino bodo izbra- li kandidate v 28 volilnih enotah. Doslej so predlagali kot možne kan- didate že več ko 40 občanov. T. K. ŽALEC: Samo tri enote še niso evidentirale Na konferencah krajevnih orga- nizacij SZDL v občini Žalec so v mi- nulih dneh evidentirali možne kan- didate za odborniike v občinski skup- ščini. V obeh zborih občinske skup- ščine Žalec poteče spomladi man- dat 36 odbornikom, v vsakem zboru osemnajstim. Tokrat poročamo o evidentiranih za občinski zbor v petnajstih volil- nih enotah, za druge volilne enote in o evidentiranih za zbor delovnih Skupnosti ter republiške kandidate bomo poročali prihodnjič. V prvi volilni enoti, severni del mesta Žalca, poteče mandat Andjeli- ki Gorišek, na konferenci krajevne organizacije SZDL pa so evidentira- li Marjana Premika in Edmunda Božička. V drugi volilni enoti, juž- ni del mesta Žalca, kjer je zdaj od- bornik ing. Andrej Zalkonjšek, iso evidentirali Franca Cagliča in Dra- ga Markoviča. V naseljih Ložnica in Vrbje, volilna enota tri, ki jo zasto- pa Edvard Omladič, so evidentirali Štefana Lešnika, Janka Zagodeta in Franca Klančišarja. V Gotovljah, kjer zdaj zastopa četrto volilno eno- to Vili Ramšak, so evidentirali Stanka Dolarja. Za področje kra- jevne organizacije SZDL F^onikva, kjer poteče mandat Vinku Razdev- šku, so evidentirali Antona Turine- ka in Franca Dražnika. Krajevna organizacija Vinska go- ra je evidentirala Ivana Košana in Jožeta Tominška, ker poteče v šesti volilni enoti mandat Stanislavu Plešniku. V sedmi volilni enoti, pod- ročje krajevne organizacije Galicija, poteče mandat Francu Špegliču, evi- dentirali pa so Dolfeta Naraksa. Na- mesto Ljerke Godicl, ki je v osmi volilni enoti zastopala področje Pe- trovč in Arje vasi, niso evidentirali nobene ženske, temveč Milana Špa- capana in Draga Tržana. Za drugi del Arje vasi, ki tvori volilno enoto devet, so evidentirali Jožeta Brež- nika in Jožeta Kramarja, mandat pa bo potekel Antonu Siterju. V dese- ti volilni enoti bo potekel mandat Konradu Lipovšku, za področje Dre- šinje vasi in Levca pa so zdaj evi- dentirali, Viktorja Gajška in Tinča Kudra. Področje Liboj, Bistrice in Zabu- kovice zastopa zdaj Albin Šanca, a na konferenci sb evidentirali Ivana Toplaka. Ivana Cokla v Kasazah, dvanajsta volilna enota, bo po zdajš- njem evidentiranju zamenjal Stan- ko Lavrinc. Tudi Julijano Cokan, ki ji bo potekel mandat v trinajsti vo- lilni enoti za področje Griže in Mi- gojnice, bo zamenjal moški, saj so evidentirali Ludvika Jurharja. V Za-, bukovici so evidentirali Mira Pet- rovca, ki bi naj zamenjal v štirinajr sti volilni enoti Ivana Pospeha. Kar- la Podvršnika, ki mu v petnajsti vo- lilni enoti, področje Pongraca, pote- če mandat, pa naj bi po evidentira- nju zamenjal v občinski skupščini Kari Gorišek. V šestnajsti volilni enoti, področ- je Šempeter, ki ga zastopa Alojz Žnidaršič, potem Dobrteša vas. Ro- je, kjer je odbornik Franc Cetina dn v naseljih Podlog, Zalog, Kale, Gru- šovlje, kar je osemnajsta volilna enota z odbornikom Francem Ceti- no, pa do trenutka, ko poročamo, še niso imeli evidentiranih možnih no- vih kandidatov. poraja reforma. Ta in podobna vpra- sanja pomagajo reševati stvari in probleme dn le to pomeni reorga- nizacijo Zveze komunistov. Ne pa kakšno pregrupiranje. Tudi to je važno za učinkovitost, a ne pomeni prave reorganizacije Zveze komuni- stov. Prava reorganizacija je dru- gačna. lel c^"^®®"^ ^^^^ razmišljanj bi že- ei sprepvoriti o Zvezi komunistov o nekaterih dosedanjih stališčih. nU?? ^ izoblikovala v javni raz- no i vprašanja so le oseb- Hščn C>snovna načelna sta- Sn^""šele v borbi incni il opredeliti v doku- "ekat^-^^'^"^^'^^ kongresa. Toda ieio ^^ašanja se že ^onfScah m ^^ oo bomo o teh vpra- šanjih razpravljali V nadaljevanju sestavka bi načel le nekatere: 1. O VODILNI VLOGI ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI DRUŽBI V preteklosti je delavski razred realiziral svoje zgodovinske intere- se preko partije in države.' Tudi danes je za naš razvoj potrebno zavestno jedro delovnih ljudi. Toda v preteklem razvoju je to jedro (partija) skijpno s predstavmiškimi organi odločalo v imenu proizvajal- cev in občanov. Današnji nizvoj pa pomeni kvalitetno nekaj novega. Težimo za tem, da delovni ljudje sami neposredno odločajo s pomoč- jo samoupravljanja. Torej gre za neposredno odločanje o rezultatih svojega dela. V takih razmerah mora Z K realizirati vodilno vlo^ v družbi le, če so stališča njenih članov in zveze naj progresivne j ša, če pokažejo njeni člani smelost in sposobnost, da realizirajo dolgoroč- ne interese delovnih ljudi. Vodilno vlogo v družbi je potrebno zaito ne- nehno potrjevati, verificirati. Ta ni dana ZK za »vse večne čase«! 2. O DEMOKRATIČNEM CEN- TRALIZMU IN ENOTNOSTI V ZVEZI KOMUNISTOV Demokratični centralizem je os- novni princip organiziranosti ZK. Tudi v bodoče bo to načelo po- membno. Toda demokratični cen- tralizmom v starem smislu je preži- vel, ker je biilo več poudarka na cen- tralizmu kot na demokratizmu. To je zahteval pretekli razvoj (revolu- cija in povojno obdobje). Sedanji l^goji političnega dela ko uveljav- ljamo najširšo demokracijo in sa- moupravljanje, terjajo nujne spre- membe tudi v ZK. Potrebno je bolj {^udariti demokratizem, zlasti v fazi formiranja stališč in zaključ- kov. Takšen aktiven odnos v času nastajanja bodočih sklepov bistveno spreminja ZK. Ta ni le »transmisi- ja« vodstev (ko je nekdo drug mislil za članstvo!), ampak postaja sub- jekt in aktivni tvorec politike. Prav tako spreminja ZK stališča glede enotnosti. Že nekaj časa (kar demokratiziramo odnose) v ZK ni enotnosti v starem smislu, ko smo težili za tem, da hi celotno članstvo imelo o vseh vprašanjih enaiko mne- nje. Tako enotnost smo v preteklo- sti dosegli, toda pogosto na nede- mokratičen način. Danes pa taka enotnost ni več potrebna. Pravza- prav zaradi samoupravljanja in de- demokratizacije družbe tudi v ZK ni več mogoča. Vendar je za ZK enot- nost njenega članstva ena izmed osno^^nih oblik in pogoj za uspešno delo. Toda danes je Zvezi komuni- stov potrebna enotnost v splošnih in dolgoročnih zgodovinskih intere^ sih delovnih ljudi. Ti pa so praktič- no zelo splošni, a vendar jasni, ZK mora biti enotna v tem, da gradimo samoupravno družbo, da realizira- mo načelo nagrajevanja po dedu,, da želi nio demokratizirati odnose, da smo proti vsakršnemu izkoriščar nju itd. Na teh nekaterih in drugih ni, tudi ni nobene potrebe, da bi od osnovnih postavkah naše ureditve moramo zahtevati brezpogojno enot- nost. (Konec prihodjič) 2C.L1967-št.2