Št. 213. Tr*t, v nedeljo 3. avgusta 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN 8b Mtfsljah In praznikih eb 5-, tb ponedeljkih ek 9. * J utr a J. Siev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih ^•hakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, i>aMrik komsercij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ldinoit". vpisana sadrug. s om.jenira poroftrom v Trsta. ulic. Oiorgi. Gmlatti 3tev. 20. le-hranUnHnl rafun ftev. »41-652. TELEFON It 11-57. Za narodni mir v Avstriji ii. Beseda tega manifesta {e lepa, vzvišena, plemenita. Radovati se moramo na njej ne le radi svo|e usode in bodočnosti države, ki nam Jo je previdnost določila v našo domovino, ampak tudi z vidika vzvišenih ciljev človečanstva: mir med narodi, mir med ljudmi! Bratska ljubav, ki nas spala in druži vse k skupnemu delu za skupni napredek, harmonija v medsebojnem življenju, ki nas usposoblja in vnema k skupnim činom za dosezanje ciljev človeške civilizacije, ki na; ustvarja tudi pogoje in podlage za materijalno blaginjo vseh! Kdo ne bi iz srca pozdravljal njih, ki pogumno razvijajo prapor medsebojnega miru, ki hočejo odpraviti spore, ki so zanikanje življenja med narodi, po zakonih človeške civilizacije, ki so antiteza resnične kulture, ki so najhujši sovražnik materijalne blaginj t ?! Ali na to naše veselje na dejanju samem pada senca Iz — podpisov na tem manifestu. Vrsta nemških vseučlliŠkih profesorjev je položila svoje podpise na ta poziv k pomirjesju narodov, k odrešitvi spon iz sovraštva le radi jez kovnih in plemenskih razlik. In ti podpisi vzbujajo temne spomine na dogodke, ki so se v zadnjih letih redno ponavljali v nsjtesneji okolici istih gospodov profesorjev — na nemških visokih šolah 1 Na teh šolah se odigravajo najgnusneje orgije najbrutalnejega plemenskega sovraštva. Slovanski dijak je preganjan cd razpaljenih nemških šovenov kakor divja zver. Historijat teli orgfj na vseučilišču dunajskem, — v središču torej vseh tistih avstrijskih narodov, ki jih sedaj gg. profesorji poživljajo k pomirjen ju — pripoveduje, kako so tudi pesti, keko je surova brahijalna sila dajala izraza sovraštvu do vsacega drugomlšijenika. Da ta podivjanost je šla tako daleč, da |e siromašnemu In lačnemu slovanskemu dijaku odtegnila celo tudi drobtinfeo kruha 1 Ta historijat pa ne pripoveduje nič, da bi se biii gospoda nemški profesorji kedaj uprli takim orgtjara, ki jim od i sami slikajo sedaj v živih barvah katastrofalne posledice. Nikoli nismo čulF, da bi se bili se svojo avtoritativno obsodbo postavili v boj proti takemu divjanju, da bi bili se svojim vplivom pritisnili na kompetentne akademične oblasti, da bi bile ono z vso energijo zaklicale svoj „Stcj 1* v obrambo njih, ki so preganjani le zato, ker jim mati ni bila Nemka in ker se nočejo odreči najnaravnejemu pravu zvestobe do svojega rojstva. Nič niso storili — četudi je hlla morda kaka posamičsa častna Izjema — ti gospodje nemški profesorji, marveč so ali aktivno, ali raoiče asistirali vsem gonjam proti nenem-škim dijakom, proti orgijam tistega narodnega sovraštva, ki ga sedaj obsojajo s p!am-tečo besedo. Zgodovina bojev nemških dijakov proti nenemškim tovarišem je v vsakem slučaju zabeleži'a dejstvo — za katero pada odgovornost tudi na gespode vseučiiiščne profesorje — dejstvo namreč, da je akade-mična oblast kapitulirala pred vsakim uporom proti svobedi in pravici avstrijskih narodov. A kar se Jo dogajata na vseučiliščih, so bile takorekoč le epizode v skupnem boju avstrijskega Nemštva proti Slovanstvu — v PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. 2z angleščine prevel Ivan Doleneo. — O, vi ste, draga moja I — je rekla. Danes se zopet počutim zelo slabo in se prestrašim vsake malenkosti. — Ootovo bi vas ne bila moiila, gospa, — je odgovorila gospa Trentova, — t:da povedati vam imam nekaj važnega. — Neka ženska je v moji hiš*, ki bi rada govorila z vami. — Pravi, da se imenuje Marija Lescours in — — Marija Lescours! — Je kriknifa gospa Chaliisova in lice jej je smrtno obledelo — Rekla je, da bi jej vi gotovo poma gala, ko bi vedela, da se jej godi slabo. — Ne, ne, ne puščajte je k meni 1 Njeno pripovedovanje je laž, to vam rečem. * Ne puščajte Jo k meni, sicer Jo ubijem. Ha! ha Krčevito je zajokala in se zgrudila na tla Gospa Trentova jo Je položila na divan in jo pomirjevala, dokler si ni zopet opomogla — O bog, silno siaba in nervozna mo ram bitf, — je rekla potem. — Ali sem morda govorila kake nespametaosti ? — Zdi se mi, da ste se prestrašila, ko ssm imenovala Marijo Lescours, — je odgovorila gospa Trentova resno. boju, ki je zastrupil medsebojno življenje avstri|skih narodov, ki je dovel do kaosa na katerem se sedaj zgražajo gospedje pro-esorjl in ki naj ga sedaj rešijo — narod sami! So U ti nemški profesorji kedaj nastopil), ali na katedri, na Javnih govorniških odrih, ali v parlamentu, proti nemški Intole-ranci, proti tej megalomaniji, proti pretenzl aro, ki postavljajo narod nad narod, človeka nad človeka — ki reklamirajo za svoje sleme pravo oligarha z bičem v roki, ki naj mu vsi drugi služijo kakor heloti ? I! Se večji krivec, nego so gospoda pro-esorji in akademične oblasti, ki so iz nem škega plemena zistematičao vzgajali rod narodnih nestrpnežev, ki mečejo baklje sovraštva med narode, bile vse c. k r. vlade Kajti nikakor ne moremo pritrditi mili sedbi v manifestu, da so vlade in politiki le nesposobni za rešitev narodnostnega problema v Avstriji. S tem je premalo rečeno. Se več: glavno ni povedano. Ne, ni toliko manjkalo sposobnosti, kolikor poštene volje pri avstrijskih vladah. Pojasnila za to nam daje dejstvo, da so vse vlade v Avstriji germanizatorične, dajimjepred očmi isti cilj, za kateri dela|o razgrajajoči nemški dijaki & pestmi in surovostmi. Zato so tudi l vso svojo taktiko v parlametu le vzpod bujale vsako nemško parlamentarno revolu cijo, naperjeno proti temu da bi se tudi n nemške narode izvajale avstrijski državni temeljni zakoni. Vlade so raje puščale, da stagnira vse zakonodajno delo, da je parlament posta nesposeben za vsako inicijativno delo, dt mamo v Avstilji le še senco konstitucljal nega Življenja, da je državna ustava vir, ;actl malo ne suspendirana, a na Češkem tudi faktično...! Mari pa ne porečejo gg. profesorji, da bodo iz ogorčenja duhov na Češkem radi ustavitve deželne ustave kliie vejice narodnega miru?! In vse to, ker niso vlade nikdar na stopile proti tem hegemonijskim poželje-njem Nemcev, ker niso nikdar nastopile v obrambo ustavnih zakonov, ki dožočajt; vsem enake pravice In svoboščine. Le tak-so mogli mogočno vzrasti parlamentarci in politiki, o katerih pravi manifest, da so nesposobni za rešitev narodnostnega problema, ki pa so v resnici uporniki proti vsakemu poskusu take rešitve. A zopet moramo vprašati gospode nemške profesorje: kje jim je bila tedaj tista zkrb za usodo te države, tisto hrepenenje po narodnem miru, ki mu sedaj dajejo izraza v svojem pozivu na — narode ?! So-li kedaj nasiovijali take klice nt adreso vlad in nemških politikov, da-si sc videli in vedeli, kako Ie-ti zagrajajo poti k pomirjenju — do tistih visokih, etičnih, kul turnih, socijalnih in gospedarskih ciljev, k jim sedaj po|o svojo veliko pesem?! Spomini na te dogodke in dejstva nair kratijo veselje na lepem manifestu. Kajt reči moramo d?, so tudi gori označeni po skusi za razbremenje avstrijskih vlad od dolžnosti pozitivnega dela za pomirjen|e — za pravično rešitev narodnostnega problem? v Avstriji, ki je pa dosegllivo le po zadovoljen ju zahteve narodov p( enakopravnosti — da so tudi t' poskusi zopet pogreška proti akciji, ki na} donese narodom blagoslove miru! Saj avstri|ski narodi ne zahtevajo dru-zega, nego striktno izvajanje zakonov. Ic vlada naj M smela biti le gledalec, kako narodi popravljajo, kar Je v prvi vrsti skva rila — ona! Anarhija v koroškem deželnem šolskem svetu. , (Dopis iz Koroške>. Žalostno je šolstvo koroških Slovencev ; saj je znano vsled svoje kurijoznostl daleč preko koroških mej 1 Ne dela časti ne Nemcem, ki so je ustvaril^, ne avstrijski vlsdi, ki je vzdržuje in podpira ter dopušča, da se vrše od nemškonacijonalne strani najhujša nasilstva in zakonolomstva nad ubogim slo venskim koroškim ljudstvom. Mnogo ran nam Je že zadalo in nas utegne popolnoma zadušiti to šolstvo, za katero moramo prispevati Slovenci z lastnim denarjem. Na tisoče In tisoče slovenskih otrok nam je že potujčilo In nam vzgojilo na|hujše poturice in sovražnike lastnega naroda. Ta demorali zadja In to raznarodovanje slovenske mladine se vrši s pomočjo podkupljenega in do skrajnosti sfanatiziranega učiteljstva, ki sijih (e znala pridobiti nemškoracijonalna stranka za najzanesljivejše propagatorje nemškonacijonalne politike, da jej danes s epo služijo cakor najzanesljivejša opora za vse protislovensko gibanje. Toda vkljub vsemu temu koroški Slovenci nismo obupavali; stavil smo vse svoje upanje v pravičnost vlade tei smo bili trdno prepričani, da vladni krogi vendar izprevidijo enkrat velike krivice, ki se nam gode in da napravijo za vselej konec neznosnim in naravnost sramotnim razmeram. Posebno sprememba v deželnem predsedstvu nas je navdajala z boljšimi upi. TI naši upi so bili opravičeni tembolj, ker so prihajali ob tej priliki z Dunaja g'asovi, da je novemu deželnemu predsedniku od centralne vlade pover|ena naloga, da ublaži narodnostni boj na Koroškem in doseže sporazum meti Nemci in Slovenci. Tcda hudo smo se motili! Bolj, nego kedaj prej, je zaviadal na Koroškem nemškonacijoaalni terorizem ic človeku se dozdeva, kakor bi hoteli v naglici završiti svoje delo In vreči 100.000 koroških Slovencev v nenasitno germansko žrelo in tako postaviti mostu do Adrije mogočen ittber. Da jim pri tem prizadevanju najbo j služi šolstvo, o tem smo popolnoma prepričani, kakor se tudi ne sramujejo zlGČlnstva, ki je ravno s pomočjo šolstva vršijo nad nami Na to pot ugonobiteljev koroških Slo vencev, posebno še slovenskega učiteljstva, se Je podal tudi deželni šolski svet, ki da-eko ni več, kar bi moral biti vpričo svoje vzvišene naloge, temveč Je postal, — kai jasno kažejo njega zadnji ukrepi — Izvrše-valna institucija nemškega „Volksrata", tako, da o koroškem deželnem šolskem svetu ni možno več govoriti o kakih normalnih raz nerah, temveč Je v nJem zavladala popolna anarhija. Vsi ukrepi, posebno imenovanja In premeičanja učitelj stva stoje pod kontrolo in se vrše po inicijativah „Vo 1 k s r a t a", tako, da je danes nemožno vsako imenovani e, proti kateremu je vložil „Volk s rat* svoj »veto-. — O, da; prestrašila sem se. Upala sem, da ne bom vlc'e'a nikdar več nikogar, ki je bil v zvezi z mojim starim življenjem Uboga Marija ! Pripeljite jo še danes k meni, gospa Trentova. Neka mrzlična nestrpnost se je Je pola stila, da bi videla tujko, in gospa Trentova {e hotela domov, da bi jej sporočila uspeh svojega posredovanja. Enointrideseto poglavje. Nova služkinja. Gospa Trectova ni čute, kaj se Je zgodilo med Marijo Lescours in gospo Challl sovo; odvedli so jo v po selsko sobo, ko je gospa Chaliisova govorila s tujko. Da, — je rekla, ko Je tujka stopila v njeno sobo. — VI ste torej? — Da, in zato se nimam ravno zahvaliti vam, — Je rekla čemerno. — Živim Id sem tu in otrok je tukaj. — Kak otrok? — O al, ki ste ga zapustila na cerkvenih stopnjlcah v Leghornu. Avgust je videl, kako ste napravili to, in mi je prinesel otroka domov. — To nI res. MoJ otrok Je umrl. — O ne, otrok ni umrl. Pogreb, smrtovnica in duhovnik, to vse je bila le ko-neaija. To bo res prijetno darilo za vašega 30oroga, gospa Chaliisova. — O, molčite, za božjo vo!jo ! VI ne pridobite prav nič, če me izdate, Marija. Ne bomo tu na dolgo In široko razpravljali o neznanskih krivicah, ki se nam gode s te strani, temveč puščamo, naj govore dejstva. Za razpisana nadučiteijska mesta v Globasn'ci, v Št. Lenartu pri sedmih Studencih In Grabštanju, razpisana v mesecu januarju, se je priglasilo več prosilcev in sicer za Globasnico trije: dva Slovenca in eden nemškutar, ki v vsakem oziru daleko zaostaja za slovenskimi prosilci. Od 4 kom-petentov za St. Lenart Je imel samo eden (Slovenec) potrebnih Izpitov Iz slovenščine, katere znan(e se Je zantevalo pri razpisu prostih dveh mest, Da-si je bilo pričakovati In bi odgovarjalo pravic*, da bi imenoval dež. šol. svet Slovenca, ker sta bila edina kvalificirana prosilca za razpisana mesta, in to tembolj, ker &te se občina in krajni šol. svet v Globasnfci ter oni v Št. Lenartu cdločno zavzeli za imenovanje slovenskih prosilcev in se lim je tudi na n>e-rodajnem mestu obljubilo, da bo ustreženo njih željam — se je vendar zgodilo drugače. Volksrat je za vsako ceno hotel spraviti na omenjeni mesti nemškutarja ; dasi nobeden njiju ni imel potrebnega izpita iz slovenščine, je imel dež. šol. nadzernik Benda, kot zvest Izvrševatelj Volksratovih žeija, pripravljene že tozadevne pred;cge. Ker se mu pa tako očivldno kršenje zaktna vendar ni posrečilo, si je pomagal iz zadrege na ta način, da je dež. šol. svet po petmesečnem clncanju in farbanju prizrdetih slovenskih krogov — čujte in strmite! — v Globasnico imenoval službenim potom (aus Dienstesfiicksichten), glede St. Len;;rta pa odredil, da se ima mesto v treh mesecih oonovno rozpisati. Med tem časom pa so dubili nemikutarski učitelji od Volksrsta obvestilo, da se naj v jeseni zgksijo k izpitu Iz slovenščine in da z njega pomočjo in na njegov pritisk tudi gotovo pra? dobro poleže ta izpit, da bodo megli biti imenovani pri ponovni kompetenc?. Toda zgedilo se (e še več: Volksrat je — da se za vse sluč. je zaslgura Imenovanje nemškutarja za St. Lenart — ponudil to mesto nemškutarskemu nadučitelju Se mesu v Bilčovsu, ki ima tudi potrebni izpit. Ker pa se je ta protivil, češ, da ima na sedan|om mestu bclj udobno In bi bil tudi materljelno oškodovan (ker je sedaj občinski tajnik), mu je Volksrat obljubil za to „žrtev" precejšnjo .nagrado" ! Ali ni to anarhija v pravem pomenu besede ?! Za nadučltelja v Grabštajnu pa Je bil imenovan Nemec ter so tudi tu prezrli slovenskega kompetenta, g. nadučitel|a Horvata v Pontablju, ki ima celih U službenih let več, nego fmenovanec. O nenjena šola se sicer danes prišteva že k nemškim In tudi v razpisu niso zahtevali znanja slovenščine, dasi je med šolooblskujočimi otroci 234 trdih Slovencev in le 10 Nemcev (od priseljenih staršev). Slovenec ne sme dobiti tega mesta zato, ker bi utegnil tu in tam Izpregovoriti še kako slovensko besedo in bi tako oviral germanizatotični Droces! Pri tej priliki tudi ne smemo zamolčati šikan In preganjanja slovenskega učitel|stva od strani deželnega šolskega sveta in šolskih oblasti sploh. Nadučltelja Horvata, ki te vzoren mož v vsskem oziru in Ima že 30 službenih let, je deželni Šol. svet pred Marija Lescours se je posmeja!a nalahno, tcda bridko in preteče. — Ail morda misli stotnik Challls, d* Je poročil vzor nedolžnosti in čednosti? Kje pa je bil vse svoje življenje, da ni ničesar čul o — — Ot ne imenujte nobenega imena, Marija, če me nočete uničiti. MoJ soprog je človek, ki Je težko kedaj čul kaj o meni ali o čem pedobnem. On me časti in spoštuje. Če bodete molčala, vam bom pomagala, če pa bodete govorila, mi sama odvzamete možnost, da bi mogla kaj storiti za vas. — Na tem je nekaj resnice, — je odvrnila Marija Lescours. — Ka| hočete storit zame, če bom čuvala tajnost, da ste bila nekdaj Fay, plesalka, jaz pa vaša clužkirja ia da |e otrok, ki sem ga prines'a s seboj na Angleško, raš? — Storim vse, kar morem, toda veliko nimam. Moj soprog nI bogataš. Cesa zahte vate od mene? — Kar more zahtevati ženska, kl je brez doma in na tem, da pogine lakote — Jed in slrehe. Prav gotovo ne bo nikomur pa dalo v oči, če vzamete staro služkinjo v svojo hišo. Bila sem prej vaša hišna — to vam poda nekoliko ugleda, če poveste tako. — Toda otrok — vaš otrok ? — O, mrj otrok, — če hočete tako; morda ga vzame gospa Trentova. — Premislila si bom, k*! morem storiti Ta je denar, vse, kar vam sedaj morem da;i Prosite gospo Trentovo, da morete ostati Čez noč pri njej, in pridite zopet jutri dopoldne k meni. Marija Lescours je poklicala gospo Trentovo in odšli ste. Dora pa je lokala nato, kakor še nikdar prej v svojem živl|enju. Ko Je piiiel njen soprog domov, se je prestrašil, ko je zagledal njeno prepadenest, toda povedala mu ]e, da se počuti že bolje. Pripovedovala mu Je, da je prišla k njej stara služkinja iz boljSih časo7 In da lo |e to tako zelo pretreslo, ko jo Je zopet zagledala. — In skoraj sem jej že obljubila, da jo zopet spre|mem, Pavel, — |e dostavila. — Ubožica se nahaja seda| v veliki bedi. Stotnik Challis ni hotel nasprotovati Dorl. Pripisoval je vse razdražlj vosti vsled njenega zdravstvenega stanja. Lord in Lady A!lardyce sta bila še vedno na ženltovanjskem potovanju, in doktor C urtney, ki se Je med tem časom tudi poročil, Je prišel s svojo mlado soprogo v London. Gospa Courtneyeva se Je prav kmalu wživela v svoj novi položaj ter se je pri svojem prvem svidenju s Pavlom pokazala ;elo taktna, da g;- je popclnoma rešila zadrege. Rekel jej je, da upa, da pride v pojete k Dori, ki Je zelo bolehna. Strašno breme je težilo Pavlu srce in to breme se [e zrušilo nanj, kakor strela iz lenega, nekaj tednov po prihodu Marije L^co.irs v njegovo hišo. (Dalje). dvema letoma premestil Iz službenih odrov iz Čaj ae v Zilski dolini v nemški PonUbetj samo radi tega, ker ni trobil v nemSko-nacijonalni rog In Je tu ia tam pokazal tudi svoje slovensko mišljenje. V teku dveh let je bilo to mesto trikrat razpisano (H.>rvat |e vselej prosit za-n]e)f a imenovanje še danes nI izvršeno!! Tako visi nad ubogim, vestnim možem vedno Damo klejev meč in le celo nemSki krajni Šolski svet v ponu-blju, uvideli kri vlce, ki se rau pjvircčajo, energično pro testiral proti takemu post ipan|u, s čimer |e dal pregacjanemu uč'telju najlepše izpričevalo. Ravno pred nedavnim sta bila pre rmščena istotako (iz službenih ozfrov) nad učitelj iz Lipe v Zilsko dolino, in nadučitelj Maršaig od Drave kljub slovenskemu izpitu % dvojezične na nemško šolo v Mai Št. Vid. Tu se je hotel Volksrat iznebiti dveh nadučfteljev, ki se nista hotela pokorili nemškonacijonalni komandi in |u je nadomestil z agilnimi, nemikonacijonalnlmi agitatorji, kakor le to prosluli „štajercijanec* O obelnlk, ki pride v L*po Volksrat pač prav dobro ve, da sta občini Lipa in Vern-berg v slovenskih rokah in zato potrebuje agilnih in zanesljivih agitatorjev, ki bi pri-pravllafi tla za bodoče volitve, da prideta dosle| še slovenski občini (na skrajni Jezikovni meji) v nemške roke I To je bil tore povod deželnemu šolskemu svetu za premestitev „iz službenih ozirov". Mogli b< navesti še več takih slučajev; toda za danes naj zadostuje 1 Tudi ne bomo nadalje komentirali stvari, temveč prepuščamo slovenski javnosti sodbo o tem postopanju koroškega deželnega šolskega sveta. Slovensko delegacijo pa nujno prosimo, da bi v bodoče tem razmeram posvečala več pozornosti, nego je bilo to doslej. Jugoslovanske težnje v italijanskem novinstvu. Boreči se za naše narodno jedinstvo, se znamo mi Hrvatje često navduševati za divna dela italijanskega političnega preporoda in mislimo pri tem, da je stvar naravna, da Italijani sedaj simpatizirajo z našim narodno-politlčnim prizadevanjem. Našim primorskim Hrvatom Je pristopnejša italijanska lepa knjiga in kultura sploh, nego nemška. A če Je želo italijanske politike tanjše (ako tudi mnogo daljše in zastrup ijivejše), nego Je nemško ali madjarsko, ven dar ne čutimo boli njegovega uboda nepo sredno ter pozabljamo kaj pogosto na obrambo pred sovražnikom, ki nam dnevno zagreneva in ogroža življenje. V borbi proti navalu dveh sovražnikov od severa in severozapada, ki hrepenita po Jadranu, se bomo mi morali končno zložiti z Italijani; ali za sedaj, dokler smo mi šibki In je nemška nevarnost še oddaljena cd italijanske narodne posesti, ne smemo računati na nesebično Domoč Italijanov, ker nam ti te prejasno govore, da nas nočejo prijoznati kakor sebi ravnopravne sogospodarje vztočne obali Jadrana, kamo-11 kaSor pretežne gospodarje istel Balkanska vojna ostane za nas bogata šola. Že v n|enem početku, so jo začeli Italijani motriti s stališča svojih narodno-im-perljallstlčnih idealov. Ko je srbska vojska prodrla do morja, Je italijansko novinstvo soglašalo v tem, da Italija ne sme trpeti nove sosedne slovanske države. Postaja |im sumljiva tudi sama Črnogora, ki |o Je Italija vrgla v naročje Dunaja, a katero bi edlnst /o s Srbilo moglo povrniti na slovansko pot, pa kako bi potem dovolili Srbiji Izhod na morje?! Italijansko novinstvo v naših krajih, poklicano, da tudi ono lomi kopie proti Srb JI v Albaniji, Je odgovorilo obupno: PODLISTEK. Vatroslav Holz. K njegovi 70Ietnicl. Menda ga ni skoraj kraja v naši slovenski domovini, ki bi ne poznal že dolga, dclga leta sem moža srednje, krepke postave, z dolgo sivo brado, ki ima za vsakega znanca prijazen nasmehljaj ia toplo pozdravno besedo ; kdo bi ne poznat našega slovenskega .večnega potnika", našega Ahasverja, ki ostaja vsakomur, pri komur obstoji, v najprijetnejšem spominu, posebno če je še posegel v svojo spominsko potno torbo in izvlekel iz nje spomine davnih dni, Iz tistih časov, ko so živeli in delovali slovenskemu narodu najboljši njegovih mož, ali Jurčič ali Gregorčič, Andrej Einspleler ali Davorin Trstenjak, Janez in Jurij Subic dr. Josip Vošnjak, Božidar Ralč in še dolga vrsta drugih naših narodnih veljakov na kulturnem ia političnem polju. Pa pripoveduje naš Ahasver te svoje spomine iz davnih prošlih dni, njegove oči se lesketajo radosti, ko pripoveduje o divnih časih našt narodne probuje in se polnijo s solzami, ko se spcmioja tužnih dni, ko Je ta ali on» vredni sin naroda legel k večnemn počitku, ko }e zadela našo domovino ta ali ona ve lika, fitri ^oiLesifjiva izguba. In on se jt veselil z onimi v tistih divnih časih in pla- »Pustite nas na miru I Mi imamo Slovane na obalah od Tržiča do Kotora, ki nam prov-cročajo dovol| dela". Italijanska namera |e lahko vspeia v svoji nameri, a italijansko novinstvo se bori seda| s podvojenimi silami za zmago italijanske misli od Tržiča do Kotora. Povspešeni razvoj narodne zavesti v Jugoslovanih monarhije, ki ga brez dvoma porodi v nas preobrat na Balkanu, sili *e-laj italijansko inteligenco, da temeljiteje proučuje naše razmere, naše politične st.ujc :n naš j kulturo, ker je prišla do u merjenja, ia se s samim blatenjem našega Jezika, naših svetinj i a našega imena ne da|e več zaustavljati Jugoslovanski napredek. Tako je reški italijanski publicist Anton Battara začel v tržaškem „Piccolu* strokovnjaškl in tzcrpljivo opisovati politična prizadevanja Jugoslovanov v monarhiji, ter prihaja seveda do zaključka, da sta naš napredek, in naša emancipaci|a laperjena proti Italijanom v P r i m o r j u. V članku „Trijalizem in federalizem — Slovanske politične struje in avstro ogrski Italijani", opisuje Battara evolucijo vprašanja trijalizma napram federalizmu ter dokazuje, da Jedro naših teženj osta|a vedno isto: ujedinjenje Hrvatov, Srbov in Slovencev na škodo Italijanov! Battara ]e v velikih skrbeh za Trst, ker mu italijanske zmage povodom zadnjih volitev ne Jamčijo, da bo moglo to mesto tudi nadalje odvračati slovansko povodenj, ki fe poplavila Dalmacijo, razun Zadra, ki preti ia Reki, v Puli in v Gorici in ki je dospela do vrat Pirana. A ker zahtevajo Jugoslovani za svojr državo v državi tudi kraje, ki pripadajo Italijanom, |e trijalizem, oziroma federalizem naperjen proti n|im. — Zato mu morajo biti Italijani neizprosni nasprotniki. Evo, tako spre|emajo naše političae ideale italijanski sosedje in someščani. Nimajo poguma, da bi nam |avno rekli, da se moramo odreči |eziku in sporočilom in take delati za veliko Italijo do Nanosa in Lov-čena, pa nastopalo v obrambo sedanjih razmer, ki Jih pa nič ne motijo, da v Istri manjšina vlada nad večino, da je v Trstu naša velika manjšina usužnjena nasilnim Italijanom. Duh, s katerim |e bila prežeta nedavna volilna borba v Trstu, nove politične for uacijj v deželnem zboru Istre, ki se pripravljajo, da do smrti izmučijo to nesrečno pokrajino, dviganje italijanskih gla7 po dalmatinskih mestih, njihove glavnice v industrijskih podjetjih, vmešavanje itali janske diplomacije v naše domače razmere: vse to nam govori, da se Italijani pripravljalo, da se z vsemi silami upro našemu na rodnemu Jedinstvu in da nam uničijo naše pravo do dežel, ki so bile naše odnekda|. V Trstu smo izpostavljeni najhujšim udarcem italijanskega navala in zato po mamo do podrobnosti način italijanske borbe In njene končne cilje. Radi tega naj Jugoslovani poslušajo nas, ki Jih prosimo in rotimo, na| se ne dajejo zavajati od ltali|anskih lepih besed, na) |ihnevspavaprevelikal|ubezec za italijanske proizvode kul ture, marveč naj se ravnajo po oni znani: Bog nas varu) pred prijatel|i, sovražnikov se obranimo že sami I _ J —wsky. Iz koroškega - vilajeta. Vse kar lazi, nas preganja. Največji šnopsarji, nemčurski gostilničarji, nas , ova ja jo. Kje? Pri Volksratu v Celovcu. Če so sklenili v Volksratu kakšno gonjo proti na šim učiteljem-trpinom, so prvi cb^eščeni c kal ž njimi, ki so žalovali za izgubami. Da. ti njegovi spomini i Naš slovenski Ahasver, naš, Vatroslav Holz Kretanov je dne 1. avgusta 1.1. vsto pil v sedemdeseto leto svoje ttarosti. Vatroslav Holz, ali kakor so ga ime aovali pri krstu, Ignac, rodom Stajerc, je sin kmetskih staršev, ki so mu določili za živ-IJenskl poklic — krojaštvo, ki bi se ga nai oil izučil pri svojem stricu. Toda bistroumnemu dečku ni ugajal ta poklic. Poizkusil te nato z vrvarsUcm, in ker mu tudi ts ;osel ni bil po volji in rau nikakor ni mo gel utešltl hrepenenja po čitanju h znanju, je končno pobegnil v Maribor, kjer ga jt sprejel slkar In pozlatar Kotnik kot vajenca. Pri Kotniku je ostal Holz štiri leta in je \ Um dopolnil svoje dvajseto leto, nak2r je moral k vojakom. Služil Je pri vojni mor narlci in se |e udeležil tudi slavne bitke prr Visu die 20. julija 1866. leta. Vse poznejše njegovo življenje Je bilo posvečeno sarno-aaobrazbi, h kateri ga Je že v mladostnih letih navduševal tedanji profesor v Mariboru, poznejši deželni šolski nadzornik Josip Su-nan. I a ko je Holz vstopil potem v službe jri zavarovalni banki „Slavijl", se je začelo ijegovo ahaiversko potovanje Širom našt domovine, ki je odkrilo toliko njenih nam samim nepoznanih lepot in obenem omogočilo izpoznanje duše in srca toliko naših nož, ki jih Je narod pa? poznal, a jim nI aogel prodreti v njihovo, Širokemu svett sknvano notranjost, ki se odpira le čute tem činu šnopsarskl gostilničarji. Ti rama-šajo potem vest, da se je pričela gonj« proti tej In te| osebi. Lačni Sudmarckinlh podpor, kakor sestradani psi se mečefo na svoj plen. Dan na dan dopisuJe|o, lažejo, kradejo čast mirnim, poštenim učiteljem. To gonjo podpira|o nemški uradniki, ki jih postavlja slavna vlada v slovenske kraje. Tem Je uraden posel deveta briga, tem bolj pa jih biigajo Stidmarkine priprave In obrekovanja naših poštenih ljudi. Ti Nemci se kar gnetijo v posamezna zastopstva, da tem bol) kradejo nam čast in blagor življenja. Naši kmetje pa Izprevldjajo zlo seveda šele prepozno, prepričani, ali pa lahkomiselno sodeči da ima nasprotnik tudi toliko poštenja, ka-sakor ga občutijo sami. Prepozno u vide rajo da [e ošabni Nemec nastavil na naši lepi zemlji turški vilajet. Tako se tudi Lže,'o pri c. kr. oblastih. Ker so večinoma uradniki podvrženi turškemu — pravilno rečeno: nemškemu Volksratu, se tam laži še male pozlačalo In prihajajo tako v vsej gnjilcbi na deželni šolski svet, ki ga drži Volksrato* aparat v krempljlh. Nai deželni predsednik pa sprejema te nemške laži za suho zlato resnico ter ustreza brezpogojno nemškim željam. Olobasnlčarji so bili prepričani, da dobe izvrstnega učitelja Pavla Koširja, a deželni šolski svet jim |e poslal nemčurfa, ki g? odklanjajo. Mi nočemo, da postanejo naši sinovi brezznačajni izdajalci svojega naroda, ki se izgubljajo v blatu Šnopsarske nemšku tarske kulture; mi hočemo imeti svoje si nove poštene I Tako nam |e torej ustregel deželni predsednik, kateremu se sicer ced) prijaznost pri vsaki besedi; tako posluša t* namestnik našega cesarja upravičene prošnje revnega naroda! Slišali smo, da hrepen njegovo srce še po večji časti; hoče skočit' še na višji stolec in zato potrebuje nas; slovenske kmete za — lestvico. Pokazal: ste, ekscelenca Fries-Skene, enkrat svojt ;ravo obilč|e. Hočete boj, — pa ga Imejte! Naša tužna raja, vidrami se! Domače vesti. Himen. Gospod Anton Muha, bla gajnik našega gledališča, se Je poročil včeraj z gospico Antonijo Maver. Iskrene čestitke. Naslov dvornega svetnika Je podelit cesar podpredsedniku deželnega finančnega ravnateljstva v Trstu, g. dr. Olivieru baronu Koberju. Premeščenja. Prefesor na realki v Gorici, dr. Fran HSrburger, Je premeščen v Line, na njegovo mesto pa pride profesor Anton Schčabichler iz Radautza v Bukovini. Dalj menda niso mogli iti ponj. Imenovanja. Računski cficijal Ivan Du| mović je imenovan za rač. revidenta v IX Čin. razredu in rač. asistenta Mari| Petcovich in Ivan Ciblć za rač. cficljala v X. člnovnem razredu. Carinska asistenta Evgen Kastner in Josip Brisco sta imenovana za carinska cficljala v X. člnovnem razredu. Razpisana štipendija. Z začetkom šol skega leta 1913/14 bo prosta štipendija v letnem znesku 400 K za ubožnega Istrskega dijaka, ki pohaja ali namerava pohajati trgovsko šolo v Spljetu. Prošnje do 30. av gusta t. 1. namestnlštvu v Trstu. Natančnejši pogoji v „Os ser va toru* Št. 176, z dne 2 avgusta t. I. Konfiskacija. Včerajšnji naš list Je bit konfisciran in sicer zaradi nekaterih odstavkov v članku „Proti našemu železni č a r s t v u", v katerih smo edino le konstatirali dejstva, ki nasprotujejo v »služ henem ukazu" ravnatelja c. kr. državnih ždeznfc glede današnjega železničarskega iti oda in oostopanja goriškega postaje načelnika Wieseija izraženih trditev. Proti konfiskaciji se pritožimo. čemu srcu prijatelja. In prijateljstvo Holčevc je bilo in je tako toplo, tako nežno, da st nehote cdpira bolno srce njegovi tolažbi. Holz je mnogo potoval tudi izven naše slovenske domovine. Videl je Južne in se-verne slovanske dežele, nemška kulturna sred.šča, videl je Jasno nebo italijansko, one kraje, kamor vleče vsakogar, ki ima smisla za kulturo in umetnost. In Holz ni ogledo v3eh teh lepot In krasot sam zase, temneč Je svoje vtiike s potovanj, prepojene s pristnim, dobredejnim humorjem, priobčevai ? raznih domačih listih. Holza smemo prištevati našim najplo dovitejšlm pisateljem. Svoje prvence nove-Sistične vsebine Je priobčevai že v Zori, ter le sodeloval pri Kresu in pozne|e pri »Ljubljanskem Zvonu", kjer Je izšla cela vrsta njegovih liiičnih In potopisnih pesnitev. SJegove potopisne in spominske črtice p£ io razstreseni v ogromnem številu poleg be (etrističnih zlasti v političnih listih in to pred vsemi v .Edinosti" in „Slov. Narodu." Leta 1392. so izšle v »Edinosti* njegove črtice „Spomini na znamenite mož* »lovenske", ki so bili ponatisnjeni potem v posebni knjižici. Njegove potopisne črtice .Križem domovine" so bile tudi prlobčem v „Edinosti". V našem listu je pisal poci imenom „Samoskok". Poleg tega naj omenimo še „Sprehode po domoviai" in potopisne arabeske." Ogromno kulturnozgodovinsko in polltično-zgodovinsko gradivo pa je zbrano v brezštevilnih njegovih krajših Historični dnevi v juliju. Leto 1S70 je postalo za Napoleona III. kritično. Prestol, ko so se zaletavali vanj valovi narodnega nezadovoljstva, se mu je začel vedno bolj majati, on pa si ga je hotel zopet utrditi s slavno izvojevano vojno. Mislil je namreč, da je zmagovita vojna največja opora prestolu ... In krvava vojna je začela. Prusi so — v začudenje vse Evrope — vrgli v desetih dneh na francosko mejo 600.000 vojakov. Francoski generali, najbolj pa Napoleon HI. sam, so postali konsternirani. Napoleon se je odločil, da s svojo navzočnostjo na bojišču elektrizira svoje čete. Zato je 2 3. j u 1 i j a 1 8 7 0 imenoval svojo soprogo, cesarico Evgenijo, regentom, a sam je zajahal konja in odšel na bojišče. Ali vse zastonj. Najprej so ga vrgli iz sedla Prusi, potem pa lastni narod, ki je moral plačevati njegov lahkomišljeni čin z velikanskimi žrtvami. Dve cvetoči pokrajini in pet milijard frankov, ki jih je moral francoski narod plačati pruskim zmagovalcem, je bila še mala izguba v primeri s tem, kar je Nemčija pridobila. Francija in poleg nje še mnogi drugi, še danes občutijo to. V času, ko so kreposti Rimljanov padle in je zavladala pokvarjenost, korupcija, luk-surijozno razkošje tako, da je numidski kralj Jugurta, ko je zapuščal Rim, mogel za-klicati s polnim pravom : „O podkupljivo mesto, gotovo propadeŠ, če le najdeš kupca,* v tem času je prišel na površje rimske države Gaj Marij. Od priprostega vojaka se je povspel do konzula, da, do poluboga, ker so se žrtvovale žrtve v njegovo s'avo. To slavo si je pridobil z mečem, posebno z zmago nad germanskima plemenoma Cim-bri in Tevtoni, ki so udrli v rimsko državo, a v Rimu samem izzvali strah in obup. Vse nade so polagali Rimljani v Marija, ki so mu pet let zaporedoma podaljšali konzulat. In res. Marij je premagal Cimbre in Tev-tone. Te poslednje leta 102. pred Kristom pri današnjem Aixu v jugovstočni Francoski; Cimbre pa 3 0. julija 101. na ravtijskem polju pri Vercelu v severni Italiji. Razpršivši ene in druge, se je povrnil v Rim, ovenčan s toliko slavo, da ga je rimski senat proglasil „tretjim ustanoviteljem Rima". Prvi je bil Romul, drugi Kamilo, tretji Marij. To pa je že preveč. Na |užni železnici se vrše takoimenovani „cvetlični dnevi* v korist neki po nemškon^cijonalnera želez-aičarsttu nameravani ustanovi. Obe naši jugoslovanski železničarski društvi ste izdali v vseh slovenskih časopisih poziv, na| slovensko občinstvo ne podpira nemškonacijonal-nih hujskač v, ki z vsemi silami delajo na {o, da bi izpodrinili slovensko železnlčarstvo na njegovih domačih slovenskih tleh, in uporno, da se bo slovensko občinstvo tudi strogo držalo tega poziva, vilic temu, da so nemškonacijonahi „cvetličarji* in „cvetliča-fice* tako nesramni, da ne puste n. pr. v Trstu v miru n ti ubogih slovenskih mlekaric Jih silijo, na| Jim dajejo za „cvetlice*. Mislimo, da tako vendar ne gre Izsiljevati denar ljudem, ki noče|o nič vedeti o o uemškonacijonalnih agitatorjih In hujskačih. Kakor čujemo, se tudi železničarji nikakor ali pa le s težavo more|o ubraniti nadlegovanja „cvetličarjev". Ubogi slovenski železničar, ki itak komaj diha, naj bi pa Še plačeval tistim nemškim naci|onalcjm, ki OSTREDNi BANKA ČESKYCH SPORITELEN PODRUŽNICA v Tinti vU del Ponterouo 5. — — vta Nnova 15. Vloge na knjižice 474 »V/0 1 po odpoved-Premijne vloge 5 °/o i nem roku. Stalne vloge tn vloge po tekočem račune po dogovoru najugodnejše. fiDIJE ii KAVCIJE - • - iENJALNICA- Uradna ur« od 9,—12.'/, dop. In 2.l/i-6. pop. spisih, priobčenih v najrazličnejših slovenskih listih. Hol i le celo tudi pisal v nem-šKem Jeziku in to zlasti o oitki pri Visu in ;e te dai zopet izšla nova knjižica .Aus glo.reichen Tagen*, ki se bavi s to bitko. Kakor čujemo, dovršuje Holz sedaj svoj veli d spis „S t o z n a in e n i t i h m o ž", ki oo obsegal življenjepisne črtice cdličnih slovenskih mož, s katerimi je p'satelj občeval osebno, in katere bodo slovenskim siovitvenim in političnim ?godovlnarJem gotovo v najbcl>Šo oporo. Poleg tega pa za-iaga H;Iz Še vedno n.še dje?no in bele-iristično časopisje s spojini jotoplsnimi In podobnimi črticami, neumorno delaven, vedao zbirajoč in vedno podajajoč čitateljstvu nekaj novega, mičnega, zanimivega. Vatro*la7 Holz stopa čvrst ia krepak v sedemdeseto leto svoje starosti; leta mu niso uklonila niti duha niti telesa, in naš narod sme pričakovati od njega gotovo še lepih spomiaov svoje preteklosti. Bog zna kake hvaležnosti naš H^lz ni žel za svoje plodonosno delovanje, marslkaterlkrat so ga Še celo napadali zaradi njegovih odkritih in leustrašenlh besedi, s katerimi je zagovarjal ivo|e mnenje; a to ga ni ustrašilo: delal ia jisal Je, kakor mu Je narekoval njegov oiitri um In njegova moška poštenost, njegov trdni značaj. Zato pa mu ob tel slovesni priliki moremo le najodkritosrčneje čestitati, želeč mu še dolgo vrsto let, v katerih naj bi podal našemu narodu še mnogo svojega duševnega bogastva! mu hočejo odjesti kruh na njegovih domačih tleh. Poleg tega ga nadleguje Se na tej strani socljaliodemokratiki agitator za socialistično veselico, tam zopet za socialistično zastavo itd. Menda bi vsi ti »prijatelji" slovenskega železničarja revežu najraje slekli kožo s telesa. Ne, kar Je preveč, Je preveč! Zato odločno protestiramo proti takemu izžemanju in nadlegovanju! Višje deželno sodišče v Trstu razglaša v uradnem „Osservatoru" (štev. 176.) popolnitev openske zemljiške knjige samo v italijanskem |eziku. Potemtakem ni bilo dovolj, da Je bil pod predsedstvom gospoda dvornega svetnika Jakopiča — tako seje vsaj podpisoval pred leti, kakor kažejo tedanji njegovi podpisi — imenovan za voditelja zemljiškoknjižnega urada v Trstu uradnik, ki zna komaj »dobro Jutro" pozdraviti v hrvaščini, dočim pa je skoraj docela nezmožen slovenskega Jezika, torej tistega deželnega jezika, v katerem se vrši najmanj 35% vseh zemljeknjiž-nih vpisov; temveč Je začelo višje deželno sodišče izdajati v uradnem listu za slovensko katastrsko občino o p e n s k o razglase, podpisane po g. dvornemu svetniku Jakopfgu, samo v italijanskemu Jeziku. Mislimo, da to vendar ne gre. Kako sramote sebe In nas! Ko sem prečital v včerajšnji „Edinosti" pismo, ki Je je pisala neka slovenska nesrečna deklina „svojemu" izvoljencu, mi je prišlo na misel, da napišem tudi jaz par vrstic o sličnih neumnostih, ki J.h uganjajo slovenska dekleta. Na Žagi pri Bovcu Je tudi neka taka neumnica, ki si Je v bila v glavo, da mora pisati svojcem v laškem Jeziku 1 Za danes jo še ne navedem s polnim imenom, ker vem, da dela to iz nevednosti in ker upam, da jo zavedni Žagarji sami pouče primerno, je pa več takih neumnlc, ki, ali pišejo pisma v tujih jezikih, ali pa pačijo samo naslove. Ko pišejo v Trst, stoji običajno na prvem mestu kaka s e n j o r a, a na zadnjem mestu naslova je gotovo kak Tr|este! Proti tem po|avom nezavednosti in nevednosti med našim ljudstvom moramo nastopati, da bo v svojem dopisovanju rabilo le svoj pcStenl materni Jezik. Imam brata v severni Ameriki. Poslal sem mu samo slovenski naslov: Gospod N. N. Trst, ulica in št. — in pismo Je prišlo na dani naslov! Čemu naj bi torej tu doma pačili slovenska pisma s tujimi naslovi?! Bodimo že enkrat pametni in toliko rodoljubni, da ne bomo tujcev v zasmehl Nevedne ž. „Slovenec" ima prav, namreč glede na absolutno večino pri ožjih volitvah na Goriškem. Dotični paragraf v goriškem deželnem volilnem redu se namreč glasi dobesedno : „§ 49. Pri ožji volitvi, ko ima voliti dotična volilna skupina enega samega poslanca, se morajo volilci omejiti na tisti dre osebi, ki sta prejeli pri prvi volitvi relativno večje število glasov; ako se !ma|o voliti v dotič-nem volilnem okraju dva ali več poslancev, morajo se omejiti volilci pri ožji volitvi na tiste osebe, ki so prejele pri prvi volitvi relativno večje število glasov po onih, ki so dosegle nadpolovično večino glasov, in Število oseb, ki se pri vzame jo v ožjo volitev, je v tem sfučaju vedno dvakrat večje nego je števiio poslancev, ki se imajo Se izvoliti. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, — katerega potegne predsednik komisije — koga Je vzeti v ožjo volitev. Vsak glas, ki pride pri ožji volitvi na soške doline. Tudi oni, ki so že bili v Bovcu na letovišču, si niso ogledali izvira Soče, dasi Je ta (in spioh pot od Bovca do Izvira) nekaj veličastnega. Za malo kronlc si v Bovcu morete najeti žardinjero za osem oseb, ki vas v dveh urah prioelje v znožje Triglava, v dlvno Trento. Pot vodi vrdao ob Soči in ped visokimi gorami. Od Trente do izvira pa Je lepa pešpot, dolga par uric. Tudi le le par ur od izvira Soče na divno Kranjsko goro. V enem dnevu moreS videti vse te krasete In ko se zvečer vračaš v Bovec, ne čutiš nikake utrujenosti. Iz Trente na vrh Triglava Je 6 ur. V Trenti, kaker v Bovcu, najdete primerna in ne draga prenočišča. Čemu hoditi v Italijo in drugam, ko imamo doma toliko naravnih krasot ? ! Toliko prilik za užitek in razvedrilo! Poti so lepe, vozne zveze dobre, dasi še ne popolne. Izleti v Log pod Mangartom, na Predil itd. so tudi priporočljivi, ker je tudi tu vse obkroženo z visokim gorovjem in prepreženo s čistimi in mrzlimi vodami. Meščani, ki gredo na izlete za ve£ dni. naj uvažujejo te vrstice in gotov sem, da jim ne bo žal. Svoji k svojim! Nevedne ž. Izlet v Ljubljano. Iz krogov NDO smo prejeli: Samo kratka doba nas še loči od izleta, ki ga priredi NDO v LJubljano. Izlet se bo vršil dne 17. avgusta t. I., in sicer bo odhod okoli 4 zjutraj. Vožnja bo stala sem in tja približno K 6. V Ljubljani se bo vršil obhod po mestu z godbo in zastavo NDO, tako| po obhodu pa manifestacijski shod v „Mestnem domu", na katerem nastopijo zastopniki vseh narodnih strokovnih organizacij iz Kran|ske, Koroške, Štajerske, Primorske, Dalmacije itd., ki bodo ta dan zbrani v Ljubljani, kajti ravno v tem času konča kongres vseh slovenskih narodnih strokovnih organizaci|. Popoldne bo velika veselica, ki jo priredi bratska „Narodno-so-cijalna zveza" kupno s Ciril - Metodovo družbo. Velika manifestacija narodnega delavstva bo ta dan v Ljubljani. Nar.-soc. Zveza, ki priredi kongres in manifestacijo, je izrazila željo, da priredi NDO kot najmočnejša strokovna organiz?cl|a na Slovenskem ta tan izlet iz Trsta v LJubljano. Potrebno je, da Ljubljančanom vrnemo izlete, ki so Jih že parkrat priredili v Trst, tako n. pr. lansko leto o priliki petletnice NDO. Ker pa Je žal le premalo priglašenih, se obračamo ponovno na tržaške Slovence, da se, če se želijo udeležiti izleta, nemudoma priglasijo v uradu NDO, ul. sv. Frančiška St. 2, in sicer ob nedeljah cd 10—12 opoldne, ob delavnikih pa od 10—12 dopoldne in od 4—8 zvečer. Vsak, ki se priglasi mora plačati K 1 vpisnine, ki se, ko dobimo vstopnice od železnice, odračuna. Ker Je vesellčni cdbor, kakor nam poročajo iz LJubllane, sklenil prepustiti 1 šotor na veselici Tržačanom, se obračamo tem potom do cen], slovenskih dam, ki bi bile pripravljene šotor prevzeti. V Ljubljano dospejo tega dne tudi Korošci In o»a|erci. Bo to veliki dan slovenskega narodnega delavstva, ki gre svo|o pot odločno naprej vkljub neštetim težavam, ki se mu zoperstavljajo. Sklepalo se bo v Ljubljani, kako združili vse slov. nar. strok, organizacije v eno veliko falango, ki bo morala vsakemu imponirati, tudi našim sovražnikom. Te manifestacije se moramo udeležiti tudi mi trž. Slovenci, predsem nar. delavci, ki močno občutimo kladivo, ki pada na nas tako od strani narodnih, kakor od strani .gospodarskih tlačlteljev. Zato pohitimo dne 17. avgusta v čim večjem številu med naie IGNRZIO POTOCNIG Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (p*druJ^0c",1r,3B3arrler') Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. OtroSke obleke od K 3'— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se ■ACIjVV V ' —-------O— O ^ . __ - _ izvržnjejo najelegantneje in najsclidneje po najprimernejših cenah. R $ $ $ jfennangito Jrocca Trst, ul. Barrlera veer hi a 8 veliko zdogo mrtvaških p retaetov. V »uri od porcelana In blsnrav vazanih z madeno •MM Žioo, od umetnih evetio • traiov In napisi. Stik« na poroelanaitih ploičan za spomenike. BaJnižja konkurenčne o*ce. Korsano Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIOO trst, vb S. Citcriu Stcv. t ZirwwwSk m aotraaje (sploine) botaflt Ia 2—i Ia Specijalist m Mbm k (spola«) bo leni i 11 V.—I Ia 7—7* FrateUi Rauber Trst, ulica Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika iz bera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Catcrina Not prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perjjiva svila za jopice. Svilenina in osraski zadnje novosti velik izbor izgotovlj enega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. Neverjetno! Krč m ar j i pozor !! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka Ha Furlan Trst, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz kržgev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! osebo, ki Dl povzeta v to volitev, odloči tovarlSe v Ljubljano, žreb, - ki ga pritegne predsednik volilne! Kdor 8e ?e» "beležiti ^ta, naI *e torel komisije, katero izmed teh oseb je smatrati jpemudoma P"8te»-_ za izvoljeno. j — T\ ~ 7" Ako se — s pildržkom tu omenjenega I Da H eS popoldne VSe na Sent-slučaja — ne doseže nadpolovlčna*. . . . večina glasov, nadaljuje se ožja jakobski semenj na vrtu go- volltev, dokler se ne doseže za vse po-i ... n . tt * c » i i . slance, ki se imajo še izvoliti, nadpolovlčna. Stilne „Jadran* pri OV. jaKODU. večina glasov, ali gori označena enakost gla-[-- sov med osebami, privzetimi v ožjo volitev,! Velika skupSčina dražbe sv. Cirila v katerem slednjem slučaju odloči končno in Metoda se bo vrilla leto i v Domžalah žreb, katerega potegne predsednik komi- in sicer dne 8. septembra. Na predvečer sije. : t. |. 7. septembra bo zaupno zborovanje Volilci, ki pri prejšnji volitvi niso gla-; delegatov v Ljubl|anl. sovali, niso radi tega izključeni od izvrše-'- Družbi sv. Cirila in Metoda fe poslala vanja te pravice pri drugem glasovanju pri gca. Olga Kovačičeva pri Sv. Luci|l ob Soči ožji volitvi." 50 K, nabranih na prijateljskem sestanku Stvar se nam je zdela skoraj neverjetna, volilcev o priliki izvolitve narodnega poker takega nesmisla nima noben drug vo« slanca Antona Mikuša. — Družba sv. Cirila lilni red, kajti po tej določbi je namreč mo- in Metoda |e prejela od g. dr. Iv. Dimnika, goča brezkončna vrsta ožiih volitev, dokler odvetnika v Krškem, 25 K in od g. Josipa končno ne dobe kandldatje absolutne večl- Schrey Ja, rest. na Južnem kolodvoru v ne. Ker Je itak potrebno, da se marsikaj iz- Ljubljani, 10 K, ki sta jih darovala mesto premeni v sedanjem goriškem deželnem vo- venca na krsto nepozabnemu, zvestemu liinem redu, naj se pri eventualni izpre- prijatelju dr. Kušarju. Hvala 1 nembi i spremeni tudi ta nesmisel, ki le Danes I Danes vsi na veliki „Šent-otežuje ia zavlačuje končno izvolitev po- Jakobski semeni41 šentjakobske podružnice kancev. CMD pri Sv. Jakobu ob 4 popoldne na Z ozlrom na to določbo popravljamo obširnem vrtu gostilne „Jadran". — „Večni torej svojo trditev v naši petkovi številki, ud", „Kranjski muzikant-, umetalni ognji, pri čemer pa seveda ostaja vsa stvar pri tehtnica, šaljiva ooita; vse to bo na semnju, starem, da je namreč popolnoma vseeno, s a kdor bo notei," bo plesal, ker bo nepre-koltkfmi glasovi relativne absolutne večine nehotna svirala Prva slovenska narodna so zmagali samostojni kandldatje. Zmagati go^ba. — V šotorih se bodo prodajale o, e poraženi so bili klerikalni novostiu- slaščice, pijače, ledila, cvetlice, „narodao jarji in to je glavno in vse. blago" itd. ' — Sladoledar Sladkič bo pro- Oglejte si slovenske naravne kra- dajal sladoled, vse to na korist podružnice sote! P/ejeli smo: Stotiscči slovanskih Pri- CMD pri S?. Jakobu. — „Kolo sreče" se norcev si še mso oglt-.daii Nžnoških vrhov bo vrtelo neprenehoma. Sodelujejo vsa trža-iu krasnih planot, izvita Vipave in dlsne Ška društva. AR TURO M0DRICKY PrtdaJaJalo« aaaaf. blata Ia drabalh predaitiv Trst, al. Bel veder© 32. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Specijalist za sifilitlčne In kožne bolezni ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro Št. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. In od 51/, do 6'/a pop. Čovarna čevljev MODU NG ▼ Trstu 130 fllljalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vls-A-vls ul. Madonna del Mare) FinI čeolll po llDdsklh cenah. izkllDiena usaka konkurenca. PRIMERi Moški čevlji: črni močni........K „ Box......... „ fini Goodjear Welt . . . 9 n amerikanski .... „ „ » najfinejši nizki &evjji črni...... „ zelo fini črni..... „ amerikanski luksua . . Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... „ lakasti „ .... nizki čevlji, močni..... „ „ chevreau .... „ najfinejši Gtoodjear Welt „ amerikanski luksua . . „ 9 v barvah „ „ lakasti . . Čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje. CORSO 27. OL CAOANA 11. K 7*50 9-50 13-50 11'— 17'— 6'— 11'30 16*— 3*20 4'20 5'— 7*50 11 — 13'— 14 — 15'— PORTOR9SE Lužne In peščene kopeljl. Zdravljenje z radijem. 30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil- V najem se oddajaj o stanovanja s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme v plavanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra- vilisČnem kazinu. V „VILI 8. LORENZO u GASINO DES EflTRAHGERS (junij _ september). Vsak dan v Trst In iz Trsta 8 pomorskih voženj. 70.000hektolitrov za eksport popolnoma odležanega češkega bndjejeviškega piva lahkega, aromatične ga f bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan- v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdlrlvo 4. 1 ■1 : Stran IV. „EDINOST" St. 213. V Trstu, dne 3. avgusta 1913. Največja in dobro znana, odlikovana zaloga obuval JOSIP STANTIC Trst m Rosnrio št. z prodaja radi preselitve vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah. Velika izber vsakovrstnih obuval za moSke, ženske in otrokef kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev. Zaloga Ciril-JVTetodovega voščila. Tvrdka ustanovljena leta. 1890. — Zalagatelj čevljev c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c, kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. — Za obilen obisk se priporoča JOSlp StfltltlČ Trst -- kopelj Grljan-Miramar Salonski parni* J OLOSCA" (za 400 nek). Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica Odhodi od pomola St. Karla v Trsta. V tednu: Ob 9 V4 zj., S % in 6 «/4 pop. Povratek iz Grijana: Ob 12 V, 5Va in 9 V4 pop. Ob nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9V4, 11 zj., 2%, 4V4> 6 V4 in 8») pop. Iz Grijana: Ob 10, 12 V4 zjutr., 31/2, 5 i/a, 7 »/.*) in 10 pop. *) — Event. vožnja. CENE: Vožnja tja in nazaj . . K 1"—, m „ „ s kopeljo vred * 1*30. * » n »za otroke „ 1*—, Samo ena vožnja....... —'60, » „„ z a otroke . . . „ —-30, Za naročnike znižane cene. TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI |e preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branSe in elegantne civilne obleke solidno In ceno IzvrSuje po meri Parteder & Rupp ul. G, Carducci (obč. kiosk). 4i> W CMi 19« m Trst, ul. Sorgente 2. Kupuje vole, teleta in koštrune za klajo. — Zahteva dobro blago, katero odkupi dobro. Odlikovani Čevljarski mojster Viktor Schenkl ■alagatelj obuvala o. kr. dci. :: orožcJJkega poveljstva :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljiega voščil« Fredin, Globin, cavalier in Clr. Metodovo mazilo. Trst, Belvedere 321| g§ n u n o s Austro-Američana ===== brza zveza z Ameriko. ===== Trst—Rlew-York Trst — Buenos-Ayres „Alce* 8. avgusta. „Argentina* 9. „ „Belvedere" 12. Trst—Qu ebec—Montreal .Laura" 9. avgusta. „Polonla* 16. „Atlanta" 21. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palm as obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin piooolo št 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohli & C.o, Trst, ulioa Ponterosso it 3, I. n. GIITSEPPE SIEOA manufakturna trgovina Trst, via Barriera vecchia št. II. Bogata izbe? angleškega blaga - batiaiov, perkalov, zefirjev, panama, v vseh barvah zadnje novosti. Konkurenčne cene. Posebnost: potrebščine za krojače. p t* i i Josip Trampuš Trst, ulica Farneto št. 11 priporoča svojo pekari jo. Večkrat aa dan svež kruh. Zaloso moRe vsake vrste Iz — prem mlinov. — Vino in likeri v steklenicah. Sladttiat in bi&kotinL - Postrežba tudi na 4m. Prra kranjska mizarska zadruga v St. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaje Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom ===== na električno silo. ■ Velika zaloga spalnih, jediln h in salonskih oprav, vseh vrBt in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence I Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, eprave za hotele sanitorje in druge javne zgradba. Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano Filijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28. Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti — — — — — brezplačno. — — — — — V dobroznani mesnici Oblastveno dovoljena s razprodaja: PRODAJALNA ČEVLJEV R. NEUMANN: m Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE. TRST — CORSO ŠTV, 29 — TRST likvidira, In se prodajo ysi v zalogi nahajajoči se čevlji po izredno znižanih cenah. Ar 3C3£ ■JO Znano je, da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vrste in je s tem vsakomur dana prilika, da sa preskrbi z dobrimi in finimi čevlji po izredno nizkih cenah. tedenice vsake kakovosti in velikosti za družine, hotele, bolniSnice i. t. d. JfajbolJia Izvršba, nizka temperatura pri mali uporabi leda, prost dotok svežega zraka, Trgovina In Industrija železa delniSko društvo Greinitz - Trst. RESTAVRACIJA flURORA 7r$t, ul Carducci št. 13. Od danes naprej damski tamburaški zbor CARMEN 6 gospic pod vodstvom AVGUSTA KLEPIĆA. Posebno izbran glasbeni narodni program. KONCERT traja vsak večer od 7 do polnoči VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomir&Dega Goessovega piva se toči pivo Reuchel-Brftu iz Kulaabacba. EDINOST" St. 213. * Stran V. Dr. Janez Menclnjer pa njegova Hfllfl na TrlOlnu" .vosiovja. " * Im • Na Dunaju je imel mnogo izvrstnih Za obictnico njegove smrti napisal profesor tovarišev visokošolcev. Posebni prijatelji Makso Pirnat. s0 mu bili. Simon Jenko, Valentin Man Kako bi mogel pozabiti prijaznega dele, Ivan Tušek in Franc Erjavec. Preži-izleta, ki sva ga napravila jaz in moj pri-: vel je ž njimi prelepe ure. jatelj Dragotin Lončar sredi meseca avgu-! V Gradcu je postal doktor pravoslovja sta 1. 1896. na Dolenjsko. Krenila sva iz in vstopil v pisarno odvetnika dr. Jakoba Moravske doline preko Rebri na Vače, kjer. Razlaga v Brežicah. Samostojen odvetnik sva se ustavila za nekaj ur pri prijatelju je postal 1. 1871. in se kot tak naselil v Tonetu Lajovicu. Gostoljubno naji je sprejel t Kranju. in spremil z visokih Vač v globoko Savsko J Kranj se je Mencingerju prikupil ze dolino. V Litiji sva zadela skupaj z nekate- j tedaj, ko je ondi obstajal na svojih vožnjah rimi znanimi učitelji, ki so se baš pripe-!kot dijak. In sedaj se mu je izpolnila želja, Ijali od glavne skupščine družbe sv. Cirila: da se je mogel v Kranju stalno nastaniti, in Metoda, katera se je tisto leto vršila v • Tukaj je preživel najlepša leta svojega Ljubljani. Znanci, v prvi vrsti sošolec Vilko [življenja. Kot izvrsten odvetnik si je takoj Rus, so naji spravili v prijazno in zavedno [ pridobil zaupanje meščanov in okoličanov. Šmartno pri Litiji. Ondi se je v narodni \ Na glasu poštenjaka so ga čislali in spo-gostilni Robavsovi razvila prijetna zabava; \ štovali vsi, ki so imeli opraviti v njegovi peli smo in se razgovarjali, šalili se in i pisarni. Kmalu po prihodu v Kranj so ga kratkočasili. Se se spominjam, kako krasno i izvolili za predsednika Narodne čitalnice; je pri tej priliki prepeval nenavadno na-j načeloval ji je skoro deset let, pošteno se 1 ^ «.1 M n i nAVtn T W rt 1 /4 DrtinA Kl« lr 1 ^ nnlrni Ifpi-I.lil na nian T trni r»roH Q\7:11 nn H ril 51VP- darjeni pevec Leopold Potrebin, ki je nekaj iet potem umrl kot kostanjeviški učitelj v najlepši moški dobi za sušico. V Smartnem sva prenočila in drugo jutro v svežem zraku nadaljevala svojo pot. Ogledala sva si grad Bogenšperk, v prvi vrsti Valvazorjevo sobo. S svetim spoštovanjem sva stopala po njej in se živo spominjala vrlega barona Valvazorja, ki je tako iskreno ljubil deželo kranjsko in v njeno proslavo žrtvoval vse svoje du ševne in gmotne moči. Redek zgled isti-nitega rodoljubja. Pot naji je nadalje vodila mimo Sent Vida proti Trebnjemu, čez Mirno peč v Novo mesto, skozi Šent Jernej na slikovito ležeči Čatež, kjer sva se par dni mudila na gostoljubnem domu prijatelja Toneta Zevnika, Na Veliki šmaren smo skupno šli v bližnje Brežice, kjer je prav tisti dan napravilo Pevsko društvo iz Ptuja velikansko pevsko in narodno slavnost. Vse navzoče nas je očaral koncert, pri katerem se je posebno odlikoval s svojim čistim, izvanredno jasnim tenorjem zdravnik dr. Bela Stuhec. Iz vinorodnih Brežic sva jo mahnila v ljubko mestece Krško. Tam sva ostala dva dni in se izvrstno zabavala s tovariši dijaki. Gostoljubno so se nama povsod odpirala vrata. Pri tej priliki so naji povabili tudi sinovi odvetnika Mencingerja na svoj prijazni dom. Zbrala se nas je ondi lepa dijaška družba, domači so nam stregli, počutili smo se, kakor bi bili prišli v hišo, v kateri smo bili že toli in tolikokrat. Za nekaj časa je prišel v naše sredo hišni gospodar — odvetnik dr. Janez Mencinger. Prav veselilo me je, da sem po obrazu spoznal pisatelja, čigar roman „Abadon" sem bil pred par leti prebral z največjim zanimanjem. Ta orjaška postava, lep obraz, obkrožen z gosto, dolgo brado, to možato, resno ponašanje — vse to je napravilo name mogočen, neizbrisen vtisk. Prisot nost tega izvanrednega moža je nenavadno učinkovala na našo mlado družbo. Utihnili smo, obstali so nam žlobudravi, gostobesedni jeziki in čakali, kedaj bo izpregovo-ril ta modri mož in kaj bo rekel. Spustil se je z nami v neprisiljen pogovor, zlasti s tistimi, katere nas je prvič videl. A skoro nas je zapustil, odšel je v pisarno in nam še želel, naj se le dobro zabavamo. S spoštovanjem smo gledali za njim, ko je ostavljal družbo. Dr. Janeza Mencingerja sem to pot videl prvič in zadnjič. Ko je pa lani umrl, sem začel iznova čitati njegove spise. Čim dalje sem bral, tembolj so mi ugajali, tembolj sem se čudil pisateljevi modrosti, tembolj mi je prijal njegov sveži humor, tembolj me je osvajalo pošteno in živahno življenjsko naziranje, ki ga propoveduje v svojih spisih. Razen tega sem prišel v do-tiko zlasti zadnje čase z možmi, ki so Mencingerja osebno prav dobro poznali. Povedali so mi o Mencingerju toliko lepega, da sem moža še bolj vzljubil. Skromne vrste, ki jih tukajle pišem v njegov spomin, mi narekuje resnično in globoko spoštovanje do tega vrlega moža. Z njimi nočem opozoriti ljube rojake na dr. Janeza Mencingerja in na njegove duhovite spise, zlasti na njegovo izborno knjigo „Moja hoja na Triglav-, iz katere naj slede na koncu dobesedno nekatera značilna mesta in nekateri citati. h Mencingerjevo življenje. Dr, Janez Mencinger se je rodil v Bohinjski dolini dne 2fi. marca 1. 1838. na Brodu h. št. 20. V ljudsko šolo je zahajal dvb leti v Bistrico, kjer je učiteljeval vrli Jakob Mencinger. Ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Kot gimnazijec je nekaj let prebil v dijaškem zavodu Alojzi j evišču, kjer je tedaj ravnatelje val veliki mladino-Ijub in izvrstni vzgojitelj dr. Janez Zlatoust Pogačar. pozneje škof ljubljanski. Z najodličnejsim uspehom je napravil maturo. Na prigovarjanje profesorjev in nadzornika je šel na Dunaj in se vpisali na modroslovno fakulteto. Postati je hotel j profesor. Ker je pa Mencinger videl, kako, vlada slovenske profesorje pošilja na Ko-j roško, v Dalmacijo in med Nemce, ne pa • trudil za njen razvoj, predaval na društve nih sestankih, za veselice prirejal navdušene slavnostne prologe. Poklicali so ga v občinski zastop, kjer je s svojo modro, tehtno in važno besedo mnogo pripomogel h gmotnemu in duševnemu napredku kranjskega mesta. Mencinger je bil duša vsega družabnega življenja; mladi in stari so se zbirali okrog njega in bili veseli, če so se mogli gibati v družbi tega duhovitega moža. Prav zadnji čas njegovega bivanja v Kranju se je pod njegovim vodstvom osnovala nekaka akademija; člani te akademije so imeli redne sestanke, čitali predavanja in se zabavali z govori in petjem. V taki družbi je znal resni Mencinger po stati mladostno razposajen, da ga je bilo yse veselo. Iz Kranja se je preselil v Krško leta 1882. Odličnega moža so tudi tam vsi brez izjeme čislali. Poverili so mu celo župansko čast. Ko je dopolnil sedemdeseto leto, so jele pojemati njegove telesne moči. Dolgo je bolehal in se vestno pripravljal na odhod. Dne 12. aprila 1912. je mirno zaspal. Pokopali so ga slovesno; pogreb je vodil njegov prijatelj Tomo Zupan, poslovil pa se je od njega predsednik Slovenske Matice dr. France llešič z iskrenim obsmrtnim govorom. Mencinger si je za nagrobni spomenik sestavil tale originalni napis : Tukaj vstajenja čaka DR. JANEZ MENCINGER, advokat. Svojega življenja pravdo je začel 26. 3. 1838. in nedovršeno končal 12. 4. 1912. Bodi mu sodba inilostljiva! 2. Doba .Slovenskega Glasnika". Z imenom celovškega profesorja Antona Janežiča je zvezan začetek in razvoj našega pripovedništva. V petdesetih letih je osnovalo leposlovni list „Vedež", ki je prinesel dokaj lepega čtiva v vezani in nevezani besedi. A bil je to le skromen poskus. L. 1854. je izdal zbornik „Glasnik slovenskega slovstva" z jako zanimivo vsebino. Štiri leta pozneje pa je začel objavljati znameniti svoj list „Slovenski Glasnik44, okrog katerega so se združili najboljši tedanji pesniki in pisatelji. Janeži-čev „Slovenski Glasnik" pomeni novo dobo v naši književnosti; v njem je potekla zibel naši novelistiki. V „Glasniku" se je takoj prvo leto oglasil France Levstik, že tedaj pri-poznan pesnik. Zložil je zanj nedosežno balado svojo „Ubežni kralj", prevel mojstrski Državinovo odo „Bog", objavil v njem klasični svoj potopis „Popotovanje iz Litije do Čateža" ter izborno povest „Martin Krpan". „Glasnika" se je oklenil globoki lirik Simon Jenko. Poslal mu je nedosežne „Obraze" in še več drugih svojih najboljših pesmi, kakor so: „Naša zgodovina", „Samo", „Adrijansko morje", „Pobratimija*, .Naprej", „Molitev" in s srčno krvjo pisano „Trojno gorje". MatijaValjavec-Kračmanov je „Glasnik" zalagal z izbornimi svojimi legendami in pravljicami (Legendi o svetem Gregorju in o svetem Mihelu, pravljica v vezani besedi ,Pastir", ki ji ni para v našem slovstvu). France Cegnar je pošiljal v „Glasnik" svoje pesniške in prozaične izdelke, Zaloga moke prve vrste Telefon St. 231 • Biva Grumuia št, 12. - Telefon St. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih Izdelkov yozn*neg* valjčnega mlina VINKO MAJ0I0 v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST » R "mg Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v nI. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM 1 Za birmo in ženitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSCITTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto Mino Min In kolonij, blaga Specijaliteta: kava vseh vrat in cen. BADIOAKTIV1E TBBIUUS TOPLICE toplice na kranjskem £rnesta 7reanan, Trst PnttiU Dolanlika SalamlM Btru« • Tonilo«. w W iP 9 Postaj« DolnOika t«UaalM Str »i a - Topilo«. Akroterma 38 * G, ki daje na dan nad 30.000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, kožnih in žecskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejene sobe zatnjce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopaliSčni upravi Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. ulica S . Lazarja 5tev. 17. Skladišče kož barvane, vseh vrst 'amens in črno za ftevl|sr]e In sedlarja z de-avnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja . Klaoenfurt. fV Stalni zastopnikv Trsta. JjhL - ^ V- ^ Podružnica tovarne v Gradcu, Gogtingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasse 29. Tel. 4144. Reitavr aoij a „BONVECCHIATI" Trst, ulica Carlo Ghega št. 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti ns kosilo in večeijo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči zt vse udobnosti in dobro postrežbo J, VAUPOTIČ. Ante Lisica Trst, uL Lazzaretto vecchlo 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) Iger toči žganje in droge likerje Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo St. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke Giusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske avettljke Po-moda in škatlje ia bele in kam.no-barvne pločevina. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 » (brez zvezave). m Prodajalnica ur In dragocenosti G. Bucher (ox drug Dragotina Vekjeta) Tisi SU'S Cono it 36. Bogati isbov il »tanine, arobmino, dragocenosti In ftopalli u. Kupnjo in mama rtm zlato in tndi mbro s norimi predmeti. — narofcbe in popravlja vaako vratne arobrnino, zlatan in o, kakov tadi lopne mro. DELO SOLflDNO. CENE ZMERNE. ■V Trgovina razna PERUTNINE Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Ciiino 541 (Sv. Ivan) Romano CSimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Pa uli n. Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. - Nova ki ob ač ar na Giorgio de Luisa Trst, ulica Barrlera vecchia štev. 2 Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov i* prvih tovare n. Velikanska tabora angleških Čepic aa može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. ▼ bogati izberi. •LAVNO ZASTOPSTVO l ferdinand furst, £rst ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. Irst, il Campamle št. 15. - Tel. 759. Purani, goako« raoo, plAdanol, itajorokl In domaAI, pouhard. — DIVJAČINI t zajol, orne. {•robloo, skalno JoroOloe (kotornl), fazani. 6a|no mulo In jajoa. Veo po osni, da oa ni bati aikako konkurenoo. Skladište oiljn In dro za gorivo, petroleja in stavb, materijala Josip Miceu Trst, Tla S. Cillino 2- (St. iTan)- Telef. 2832 Erminia Warbinek manufakturna trgovina, Trst, ul. Giuda it 14. Nasteznilri, arajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodile srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali, pepita blago, novosti po K 1*20, križasto po K —'70, platno, kotonina, šifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, predpo steljniki, trojnik in volna za žimnice. Svilenine in predmeti za opremo. NEPROD1RNE PLAHTE mmmmmm za vozove, vagone, blago i. t. d. ** Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. Car IO V. SiVITZ, Trst Telefon st. 18-88. ulica O. Galatti št. 8, Telefon št. 18-83. TRBOTSMRTHA ZADRDBAKST S8K" ul. S. Francesco d'Asisi št. % L nadstr, Poitaa braallal&il rtfion 74.679 Telofoa 16-04. Podpisana si vso j a naznaniti sla vnema občinstvo, Oa oddaja strankam v brezplačni najem = Male hranilne skrinjice . Vsaka drailaa, kakor tadl vsak posaaozalk lahko d«M taks akrlojioo, U os priaorao ia pHhraaJovaojo Balili ta voAJtta ovot. SkrtoJIce ss dobe prt podpisani zadrnfl. Trgov, obrti sadi aga sprejema hranilno vloge od vsakogar, tadi te ni član in jih obrestuje po or Bontnl davok od hraniL vlog plačno udruga Daje poeoj. na rasne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila so dtgejo t urada mod aradnfanl •rami ki so: Ob delavnikih od 9 do U oso dopoladao Ia od S do 5 aro popoldne. Trfovsko-obrtna adrafa w Trsta. oL S. Francooeo stev. 2. L nadstr. | Zaloga: solkanskega \ pobiitva GIOVANNI BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni koal pohištva ta popolna aobe. • Lastna tapetniška delavnic*. - Lahki plafillnl po roji. - Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veinji. — Izbera volnenega blaga Z NA OBROKE ! ln Proti takojšnjemu ♦ Cene zmerne o Adolf Sostoris Trst, ulica S. Giovanni št 16, 1. nad. zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Kim. li. :: Pozor I SkladiSče se nahaja v I. nad. :: EMILIH CEREGRTO mmmm TB8T ■ Campo San Glaoomo Ster. Priporoča cenj. občinstvu svoja trgovino pisarniških in šolskih potrebščin- Prodaja razglednic ln IgraC vseli vrst Prodajajo se tudi moNtveniki v slov. jeziku -i- Siulio Mitm TUST, sllsa Glasit C&rditel «t»v » u rsLKro.N stev. si« ■ u itIV|ia» orodje, ert«pe41tal aparat% Me4eroft« uaetae reke ta »f«, kcrjlJ«, kllal past, eUttllal pasi Ia aofovlo^ oloktretorapovdlae yrlpr»ro, aparati aa lahaiaelje. Artistični fotografični zavoa Ezio de Rota - Trst ulica Barrlera vecchia St. 27 (nasprot lekarne Picoiola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečan]6 vsake slike na nlje akvare ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavo«l je od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografirc se ob kakoršnem si bodi vresianu Novi zobozdravnišHi ambulatorij ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiko, Umetni zobje od K 4— dalje, plombe 2 materijalom najboljše kakovosti po K 2 Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordlnacljske ure: od 8 dopol. do i pop. In od 3 do 7 a rede 1 Ob nedeljah in prasnikih od g do ij. S SI jffaton Žerjal-Trsi priporoča avoje trgovine jestvin □lica Commerciale 18. a podružnico ulica Utr'a 66 CČarbola zgornja). - Prodnja se žito, ovea, koruza i« raznovrstne otrobi ter m^s tudi na debelo. Cafle Knovo wrp (nova kavarna) ctt Trst, Piazza Bat riera Settefontane i Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon IO-8I. Poleg kavarni se nahaja tadi izvrsten B U F F E T, kjer 6e prodajajo mrzla jedila, vino in Dreherjevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča de u dani FRANJO ABRAM, lastnik. 3 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. £ Delniška glavnica K 8.000.000.— Rezervni zaklad: KJ1.000.000'— _* Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Plazza della Borsa fttev. IO, telefon itev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja Tainte, Čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. Obrestuje vloge na tekočI račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. YLOGE Na VLOŽME KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 414 trgovina z nsnjfm iif c?Y)jarskimi predmeti ■ prifelopljeno itdelovalnlco zgornjih dolov *• n preil valnloo ter zalogo napetnlkov tr && 7 ulici Belvedere fttev. 49. IVAN SIMONIČ. Toin« ure prodaja Emilio Muller eajuglednejia la najata-rajla prodajaln)«« ur V Trato, vU N. Aatoato (vogal ulic« S. Nlcold). VELIKA IZBERA variil«, sla tla, iralr. Bih, kakor tadl itw< sklh ar vsak* mta UstaatvLJana lata ISMk FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašan! optik Specijalist za očala in Sčipalnike. Zaloga toplomerov, barometrov daljnogledov (Zeiss) itd. Lastna delavni; a z elek triČrim obraiom. Krasni ceniki brezplačno. Prva slovenska mirodilnica v Tratu Rio]z Saletelj a lisa Carradorl 18, v bližin! Qnstllss ND0. Zaloga barv, ČopiČev, mreŠic sa plint predmetov is gumija, sveč, mila, par« fumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo bs pošiljke petroleja v origi-mh, A nAlnih posodah in drago, matm tpDGŠD QsD IMIIM3 jtolo Cosciancich E—3BI koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nuova §tev. 15 :: Je prevzel svoje delovanje. :: Sprejema 9-12Va in2Vs-7. Ceae zmerne. eri lo-o 1Q7QI rnaae, alovlto Is pHI|«b> il 18 d 1010! IJano damača areirtva. Pri večjlb saročbah znatna znliaat MM. LEKARNARJA ^ 7hierry balsam H»*Uvns zavaravan. — Prltte« *■•• t aaaa kal wri»m ■na Tik«. I-roti ramki fklalflkacljl m bo »frofo |ina>M«|ij m podltgl pravic«. T« balzam J« najbolji« sdrsrlio pijanim la fi»- 'm iiiltahn, kaliju, hripavortl, Uiteon dibaajm, ptfc*. act-u kcuru ln otoDlto proti laflucocl, ilabl probavi, tel«4-aat«a k *u, aaetja Jetal In obiatl, proti oalabakatl, arakla- Ci>ju. tn^obola ln aitclm bolesnim, proti trganja, npolsllaam Uulm buleaolm Itd. »/, ali •/» aU velika ttekloaloa K iH Lekarnarja A.TbleiryJa Stoperesno mazilo •dino prlrtno •anailjlvo le«U- do aa ran«, oteklina, odstranjuje 1« telesa tm lkodi;iT« motI la većlDoma nau.eJtuJ^ mnčn« oparadj«. Cćlukujđ tudi proM §tarll Dve dozi staneta samo 3 krone 60 statlak. Dobiva ae: Lekarna pri Aag*lu varuhu, ADOLF THIERRT, Prćgrada pri Rogatcu Prodaja ae v vseh važnejSih lekarnah. S a debelo se dobiva v Trstu v mirodilsici FRANCESCO MELL. Prva srbsko, slovensko, hrvatske manufakturna trgovina IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barriera vecchia Štev« 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. Krojači: Ifrnia^nina rv^N goruCan, Trat, ulica IVrUJal/IllUa Pasquale Kevoltella ali Chiadino in Monte 3t. 27, I. nad., se priporoča oenj. občinstva za vsakovrstna del h. Solidna postrežba, velika iz bez najnovej&ih angleških vzorcev. Izdeluje po dunajske« j kroja. 77'28 FR AN RllPfcJIk kroja5ki mojster, Trat, rn«n nurniiv, niiCa &ePPa st. 10, i, MESAR Mesarji: ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — ulica Belvedere St. 2. Trat, Riccardo Baldassi, Rojan, ulica Rojaa It. 7, (poleg »Kos« s um nega društva") priporoča svojo mesnico. Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurenee. iiaaiE Josip Štolfa Mizarji: ■ mizarski mojster, Trst, ulioa Belvedere St. 10. — IzvrSuje vsakovrstna mizarska dela. 897 BBaSBBBBBBBBSaSfl g Ljudska uradna P BOGOMIL PIMO |3 Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13 II (nasproii min st. uma ureia) Bogat izbor ar, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd« Konkurenčne cene. Vsakovrstne slamnike od preprostih do najfinejših, cene primerno niske, priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, Fran Cerar, tovarnar slamnikov, — Stob, poŠta Domžale pri Ljubljani. Olje, kis, milo. FR. BIA6GINI, ?™daja1"Sja, drugo. kisa, mila ia 33S Pekarne: IHQIP A7MANN zs°rnj® °reU stev 276 ntmnilll priporoča evojo pekarno Pohištvo NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanile Stev. 15. Zaloga otr. ikih oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moške in ž enake. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene. O B ^^S 2 2 2 s £ ooooooooooeoooooooooooc ooooooooooooooooooooooc O v _________. o oooooooooooooooooo o opppoopoppoopoppo PRIP0R0ČLJIUE TURDKE ° ž ° ° S ° C P o po ° ° ? ? o o 5 c o C O O O 3 O O O O | - - r ! O C C Brivnice : UnaHla lsse kupujem ter izdelujem vsakovrstna l2|laUIU najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIO, nL Acquedoto 20. 1752 Anton Novak, brivec hJTu SS Pohištvo: in iapetartje po že znano n/«-k i h cenah, k*tcre ae ne dobi drugje. Spalne sebe is rsakoTrstnega lesm, rezane od 380 kron naprej. Jedilne mobe od 440 kron naprej. Nora m*loga S. BROD, nI. i Sqnero nuoro I. nadstr. na strani poštne ' palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. 14K8 Prodajalne jestvin: Ifaf lfri Hlllni XrBt> PluM Ponterosso 5. I\ai. 1U, muioj, Trgovina jestvin in kolonialnega blaga, specijalitata: pristao čajno masla, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilaa obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 508S Restavracije. Restavracija „Alia Stazione" TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in za meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kje? se uživa po leti na obfiirnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briško vino. Furlanskj in istrsko za d^oa po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Gene zmerne. — nton Andrijacčič, bi?Si vratar Ho-Balkan. ■ IBBBSBBB1 "bsdbosbbb vedere St. 57, se toplo priporoča cenj. ' slovenskemuob činstvu za mnogoštevilni j 2660 ;obisk« — SVOJI K SVOJIM! A« RIE6ER, KAREL D E L AMI; Ženske lasi po visokem c. kr. namestništvu K3&CESIJ0N1RAN1 Z0B0 TEHNIK Trst, ulica Belvedere St. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. r Ivan Kosmerlj Ivanov Rojan, uL Montorsino St. 7, ptlporoSa o. obSIaatra i»]o trgovino jMtvlnin kolonijalnega blag«. MIRODILMICA ^ Antomo Srsich ^ E ul. Barriera veoohia 14. Zaloga barv, čopičev, firnežev, pečatov, ribj»ga olja, praškov proti mrčesoa aa]fiaajšlli tveč, sahega sadja, vaaka, laka za tlak, ditav In krtač. izčelljane in rezane, kupujem po dobri ceni. A. Š e b e k vlasuljar, Trat, via Oarducci 9. 1862 Brivska dvorana« Slavnemu občinstvu, posebno ia Rojana in okolice, me priporoča brivska dvorana v ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec. Čevljarji: rilin Pllri^ TRST, nlica Molino a vento 11. rill|l lišili priporoča avojo delavnico in prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja noSene Čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim !u Čevljarnica „Alla Sartorella" T..1 ulica Ar ca ta Stv. 5. — Velika izbera obu-I IO I obuvala za goape in goapode. Sprejemajo se narofila ter poprave. Oene zmerne. 1447 A Puha? Trst, ulica Istria št. 67. — Proda-■ ntJUOZ jalna Čevljev vseh vrat v veliki izberi za moike, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri in popravke. Cene smerne. Šivilje. Trst, Via Barriera 33, vrata 13. Daoaaka krojaČnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskaoa kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze aa gledališče itd. Cene zmerne. Trgovine s prekajenlm mesom Ppinnpnnom cenjenemu občinstvu avoj buffet r I l|IUI UOalll Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstneea vina. Trst, ulica Sanitk štev. 24 (nasproti muzeja Kevoltella). Lastnik: JOSIP TOMAZlC. Urarne in zlatarne: Urarna in zlatarna UŽZČTZ, najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti Popravljajo se budilnizi z gan Sguadrani._ garancijo po K 1*—. Oaio 909 Kupujem Wm Mi iz Mm ■ aa obroka ■ Trt, Bika Natfomiliia 5. Popolna aobe, salo ime, eo&daa, dobro taSalana, čvraie, ^^ pohtttvo, Uvalnl stroji, alaaaka a a, mamut. Mago. - lam haMl- >a taa Ba Ino in lianami TrBt> ulica 00X111 gtev- 38-JllOip mdUarill Prodajalna Čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Oene zmerne. Fotografi: Moilillh&i spomini ao artistične fotografije Bf VVajlJUUOl kristalu, porcelanu itd. za priveske nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikeg* podjetja sa reprodukcijo artističnih fotografij j* GIOVANNI PELLZZABI, urar, Trst, ulica Nuo*s It 41 (palača Salem). 149f Fotografa ulica 7. Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 Knjigoveznice: kniinnvP7nina anton repenšek je IVIIjiyUV62lll(i priden in posten dr-llllOHIjUlIlVIll žavni uradnik v pokoja, po- polnoma veSČ arbsko-hrvaSkega jezika t govoru ia pisavi, tudi cirilice, la^ člnJIiio ^^ Hormon Gumbe! - Trst, ulica del Bachi štev. 8 Tel.2403- Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (štaj.) tfoM|*ka M«. ■ JUHI flOVJUt - TRST ivstrijska paroplovna del. družba Jaliatia" vzdržuje sledeče glavne proge: Trst-Metkovl6 A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. ari pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trat-Metković B, (poštna). Odhod iz Trata v četrtek ob 5. uri popoldne. Po v rat ek v torek ob 6 30 uri zjutraj. rrst-MetkovS6 O. (poštna). O d ho d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povrat ek v četrtek ob 6-30 uri zjutraj. rrst-Kordula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 uri zjutraj. rat-ŠIbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v sred o ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj, rrst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povra tek vsaki četrtek ob 7T5 pop. Trat-Vle (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. , Povratek vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne, j Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo J Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji j Vožnji redi se morejo dob ti brezplačno OeB. iT. priv Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica lr reserve 243.000.000 kron). PODRUŽNICA V TRS U Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje Jeklen« varnostne celice :delane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolini, '.ajamčene proti poiarn ia vloma, pohrane Is cpravljanje vrednot, kakor tudi iano po žu-ano zaprtih zavojev, ter di v dotičnih jeklenih celicah v najem varnostne shrambice (safes) :s r&ziičcin velikosti, v katerih se lahko »hranijo vr*d noatal papirji, llatlco, &r*fjuiji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor Btrance vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižica in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 '1.7° Reutni davek plača direktno zavod. Savi ae tadi s vsemi b&nkovnlml posli, tar pri vsakem družbenem zastopništvu. I zavarovanjem proti zgabam na irebanja. (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1913 K 434 367.3S.S-47. — Glavnica za zavarovanje 21 ?-jenja dne SI. decembra 1913 K 1.267.209 »osi-38 — Plačana podvračila od leta 1831 4» 31. decembra 1913 K 1,U3.S1S.131*56. 8 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenaki oddelek nove glavne pogoje police nadarjen« največo kulantnestjo. Pcvdarjati je sledeče ugodnosti polloe : I. Veljavnih takoj od Izdanja : a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj službo, ako je vpisan v polah črne voj&ke. b) ako plača zavarovanec 100/08 od zavarovane Bvote, lahko obnovi polico, ki je izgabila veljavo valed pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrSi v teku 6 mesecev po preteki- roka. XX. Veljavnih po preteka 6 meseoev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vnaire formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kateriiibodi deželi tega sveta (Svetovne police). DruStvo je zaveeano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, Če pade zavarovanac v dvoboju. III. Veljavnih po preteka enega leta po Izdanja polloe : a) zavararovanec se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposDben za delo. XV. Veljavnih po preteka treh let cd Izdanja : a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali posku- c) Senega samomora. Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4'/,% Društvo sprejema zavarovanja tudi zu življenje, požar, prevažanje in ulom. — - .—- • ir ■ . ' v '-** -s--*'- ^-^v s P - § ^SI^Ti: .v • i STAJERSKO SLIVOVKO tropfncvec, brlnjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA ln sicer Štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje Iz šipkovlh Jagod priporoča edina žganjarna v Celju lastnik Robert Diehl,Celje mu zadnji Slovenec Slavogoj pripoveduje oziru postopajo. Razume se, da se tudi vsak zgodovino Slovencev, katere so uničili Azi- pošten človek, ki ima še kaj smisla za svo-iati. Rudovar mu slika novodobno državo, bodo, premisli, preden se izpozabi tako in Duh Iztoka mu pokaže razvaline Pa- daleč, da bo kaj takega denunciral in se na riza. K Samoradu pristopi boljši duh, vodi ta način pokazal bolj reakcijonaren od ga domov, pove mu, da je vse slepilo, kar najreakcijonarnejše oblasti. In čisto nemo-je videl, in mu v svetli barvi riše člo- goče se nam je do sedaj zdelo, da bi se veško prihodnjost. A Veselin se še ne od- mogel najti socijalen demokrat, ah celo so-pove Abadonu. Zmašen v steklenico pri- cijalno-demokratični voditelj, ki vendar ob-sostvuje obravnavi zoper Cvetano, katero stoječi zborovalni zakon pobija, pa bi se odpelje Abadon izpred sodnikov; Samorad mogel ponižati do takega dejanja, ju dohiti pri Niagari, kjer skoči Cvetana Nimamo baš dobrega mnenja o moralnih v prepad. Samorad dobi telo nazaj od kvalitetah raznih vodilnih slovenskih so-Abadona. Zdi se mu, da je na razstavi v drugov, ki to, kar s tolikim gromovniškim Chikagi. Zopet se mu približa duh svari- patosom propovedujejo po shodih, navadno lec in mu prigovarja, naj da slovo Aba- zelo malo smatrajo za resno, vemo da so donu. Samorad sedaj uboga. Prestal je bo- raznim socijalno-demokratskim „voditeljem", lezen, v kateri mu je stregel sošolec Tra- ki znajo sicer s prav gnusno vsiljivostjo tilek; zdravnik dr. Kres in Cvetana sta govoriti o delavskih interesih in takih stva-čula ob njegovi postelji in pisala njegove reh, v resnici interesi delavstva deveta bolezenske blodnje; stari knjigebrsk Nem- briga, vemo da znajo taki ljudje biti hinav-cigren pa je očistil njegovo knjižnico sla- ski in svetohlinski do ostudnosti; toda ab-bih knjig, ki so tako pogubno vplivale na solutno nemogoče se nam je do danes s Samorada. Mencingerjev „Abadon" je eno zdeio, da bi mogel kateri teh ljudi tako« najduhovitejših in najoriginalnejših del v nizko pasti, da bi igral ulogo de-j slovenski književnosti. Pisatelj v njem t ekt iva nad tistim delavstvom, ki ga obsoja moderni pesimizem, materialistično sicer neprestano na jeziku nosi svetovno naziranje, javne razmere v Ev- se je to zgodilo! ropi sploh in na Slovenskem posebej; po| Zaoomnite si, slovenski delavci, zapom • ___ _____: »__!._ Jtl^^nS rnmn i <0 M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca O* Milič F. ŠuSmelj« URADNIKOM ANGELO EE^IEA In vendar [ aktivnim vseh kategorij, profesorjem | Rojan, ulica dl Roiano St. 2. lin Uč teljem, katerih neobremenjena Služ- Prodajalna n>anuf£tun^^ .*■ . ____-xi„„nKir«mn i ...........- ------------------»...—*—v inma znaša naimanie K 2300-— na leto, Zaloera izerotovlieneera perila in na meter, z&vea, njegovem prepričanju more človeškemu . njte gi z,asti tjsti ki ste £,adk radikalne in npn7iinni«tom ki imaio vsai kron vsakovrstnih preprog, upetov, batista, paname. rodu prinesti srečo in rešitev le pozitivno, revoluciionarne fraze raznih sodrugov do penzijonisiom, ki imajo \saj Kron ^^ ^^ črnega in barvanega 8atma srajCf krščanstvo, vera dela in ljubezni. \ ^ cm^ti ™ si J* 400-— nokoimne. dovoliuie DOSOlf pokojnine, dovoljuje posojila nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov. nuncirali sloven kega delavca radi kr-šitve po njihovem testnem prepričanju reakcionarnega zborovalnega zakona!!! Stvar ima na kratko sledečo zgodovino: „Narodna delavska organizacija" je sklicala v Nabrežini pred nekaj tedni zaupniški sestanek kamnolomcev, o katerem je „Edinost" v IV. zvezku Knezove knjižnice in obsega 159. strani. Videti je na prvi pogled, da je pisatelj te spomine dolgo nosil in negoval v svojem srcu, pa da mu je bila nekaka notranja potreba, da jim da duška. Prekrasni ti spomini! Pleto se mu od veselih otroških let do moške njegove dobe. Seznanimo se tu z njegovo ljubeznivo sošolko Minico, do katere se mu je vnela v mladem srcu prva ljubezen. Predstavi nam šaljivega učitelja Grma, vodi nas v svojo prijateljsko družbo na Dunaju. Izmed vseh dunajskih tovarišev je posebno vzljubil blagega Erjavca, kateremu je postavil prekrasen spomenik na koncu te svoje knjige, ko Erjavec razvija svoje zrele, pametne in dobrodušne nazore o vzgoji. Koga ne bi zanimala čudovita Mlekojedova povest, ki ji jo je pisatelj vpletel. Vso knjigo pa preveva ljubezen do rojstnega kroja. Kako krepko se v uvodu poteguje za svoj Bohinj in njegovo lepoto, katero je pravzaprav spoznal in začel ceniti, ko se je kot visokošolec vrnil domov na počitnice. Kako prijetno nam riše preteklost Bohinja, kako mu je pri srcu, da bi nje gova deželica bohinjska napredovala v omiki in gmotnem blagostanju. Do vrhunca pa prikipi njegovo navdušenj*- za rojstni kraj, ko na koncu proslavlja Triglav. Pripovednik se tu spremeni v pesnika. Skratka, meni se zdi „Moja hoja na Triglav" Mencingerjevo najboljše delo. Upam, da mi pritrdi bralec, kateremu hočem najprvo podati kratko vsebino te knjige, potom doslovno navesti nekatere odlomke, ki so pravi biseri naše pripovedne književnosti, in končno zbrati ne-kat.re citate, v katerih se nam razodeva vsa modrost in duhovitost pisateljeva. Ne dvomim, da bo potem ta ali oni posegel po tem Mencingerjevem delu, pa ga bral zopet in zopet in iz njega zajemal tako najslajše duševne zabave kakor zdravega življeriskega naziranja. Kes, ta knjiga naj bi postala naša zvesta spremljevalka in vodnica. (Dalje prihodnjič.) \z delavskega sveta. Socijalno-demokratični denuncijanti v Nabrežini. Iz krogov NDO smo prejeli: Socijalni demokratje s ; tisti, ki n prestano tožijo nad reakcijoral-nostjo obstoječega zborovalnega zakona, ki ovira svobodno kretanje delavstva. In popolnoma prav je, da se pritožujejo nad tem zakonom, saj ta zakon v resnici ne odgovarja več duhu časa. Kar je naprednih elementov, str me za tem, da se ta zakon preosnuje v smislu potreb modernega časa, ker drtje zakon, kakršen je danes, reakcijo-narjeni samo priliko, da delavstvo posebno v časih velikih gibanj na vse mogoče načine šikanirajo, in razumljivo je, da igrajo delavske stranke v boju za reformiranje zborovalnega zakona prvo ulogo. Absolutno nerazumljivo pa je, da se nahajajo voditelji delavske stranke, ki gredo oblastem celo na roko pri čim reakcijonarnejšem interpretiranju in izvajanju obstoječega zborovalnega' . _ zakona Dogaja se namreč, da oblasti ob- cene. Naročila po meri Postrežba na dom. stoječi zakon bolj liberalno interpretirajo in Potrebščine za čevljarje in zaloga nsnja. ne pazijo tako strogo na izpolnjevanje vseh mogočih formalnosti. Tako n. pr. razne organizacije, tako socijalno-demokratične, kakor druge sklicujejo takozvane zaupniške sestanke, ne da bi za te sestanke izdajale posebna vabila po § 2. Lahko rečemo, da se prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo „Slavija" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi. — Podrobna pojasnila daje brezplačno svoj čas obširno poročala. Na dotični se- „Generalni zastop banke „Slavija" v stanek je pridrvel z gardo razgrajačev pred-! == Ljubljani. sednik železničarske strokovne organizacije j__ v Nabrežini, sodrug Jagrič. Mož je od naših j ljudi zahteval, da naj mu pokažejo vabila. Tov. Mrak ga je opravičeno zavrnil, češ, da pač menda ni nikakšen policijski inšpektor, da bi mogel tako oblastno nastopati. Mož je začel nato s svojo gardo razgrajati z namenom, da bi naš sestanek preprečil. Toda gostilničar Pertot ga je kmalu poučil, kdo je gospodar v njegovi hiši, ter je Jagriča z njegovo gardo vred izrinil skozi vrata, na kar se je naš sestanek v najlepšem redu i izvršil. Ta fijasko je nabrežinske sodruge strašno pekel in zato so sklenili, da se maščujejo na način, ki pač odgovarja njihovi moralni kvaliteti. Šli so in so predsednika vižoveljske podružnice N. D. O., tov. Pernarčiča ovadili, da je predsedoval sestanku, ki da ni bil niti oblastveno dovoljen. Svoj namen so, to moramo tem junakom priznati, dosegli. Tov. P e r n a r č i č je bil kaznovan z denarno globo radi kršitve zborovalnega zakona. To je za nabrežinske socijalno-demokratične voditelje Maricovega in Jagričevega kalibra najbrž zadoščenje. Toda ne zavidamo jim tega zadoščenja. Saj so lahko prepričani, da bodo svoje denuncijanstvo še bridko obžalovali. Kdor je te ljudi sploh še smatral za resne, ga sedaj ta slučaj pouči, s kakšne baze ljudmi se moramo prekljati v tej „rdeči trdnjavi". Preklicano slaba mora že presti „rdečemu Odrinu", da se njegov! Šukri paša (en miniatur seveda!) poslužuje j že tako obupnih obrambnih sredstev. j In ti gospodje imajo še drzno čelo, da j govore o narodnih policijotih i. t. d. Go- j spodje, sedaj boste menda sami priznali, dai ste ravno vi najbolj godni za to, da si opa- | Šete kako staro sabljo ter se prvi poljubni občini ponudite za — občinske policaje! novo dalmatinsko sostllno pri sv. Ivanu pri Trstu (Vrdela) 1058 (nižje tovarne testenin Girardelli). Točim prvovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Za obilen obisk se priporoča udani MIJO BASIC. Restavracija „Rila bella Trieste" (Karel in Veronika Tusehak) ulica Molin grande št. 4 (Ljudski vrt). Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna štajerska, istrska vina, teran. — Razna vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamsko pivo iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre. 6ra5bena, knltnrnoteknična ter zemljemerska pisarna 3ng. j. Skoberne & 3ng. 9. jjustinčič Zrst • • • • ulica Zonta Stev. 9 Jrst ACCnP A D kovač, mehanik in elektrotehnik - z ■ ODUUMn u nikdlranj«, posrebrncaj«, bakrače Trat, VI« fiittant Dosizttti 5. - Talel PopvarHa priprave u točenje piva, motoije ma tu In motocikl«, bicikle In imiu« draga dala, ki spadajo ▼ elektri&ao razsvetljavo, električne motorje in vzdigovah delavnic« Itd. Hd. Trat, VI« fiittant Dosizttti 5. - Telefon 126, Rod. IV. bencin, tesaljke, Šivalne atroje, stroko mehanikov, priprave sa vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalega žarelo, stekel zs gss Ia slektrlks Ia drugih predaetev. V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te đnt nova, velika trgovina drobnarij v kateri ae prodajajo vsakovrstne bi2ute- rije, Japonske vaze, posode za kavo, čaj Ud. katere prihajajo naravnost iz Japonske. FRANC PAULINA SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo obuval za moške,žanske in otroke. Delo solidno, najprimernejše Preselitev trgovine! Naznanjam slavnemu občinstvu in ce-velika večina * sočijalno-demokratičnih dru- njenim odjemalcem v mestu in na de-štvenih sestankov in konferenc obdržava, ne želi, da sem preselil Bvojo trgovino da bi se izpolnile omenjene formalnosti. In jestvin Iz Ulice PetrOlliO V UliCO oblasti ta običaj po navadi tolerirajo in ne Media §ty g in se prin0ročam uljudno nagajajo radi takih malenkostnih formal- ;" £ r x 'v nosti, seveda če se ne najde d e- » nadaljni obisk. - Z odličnim sposto- nuncijant, ki oblasti prisili, da vtem vanjem |. PUCKAJ. Najboljši obstoječi motorji na sirovo oije so oni s štirimi udarci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždanih. Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcij o niranje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zamazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko Število naSib, v uporabi se nahajajočih motorjev Je najboljši dokaz njihove kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin in motoije za čolne. Vsa pojasnila daje tvrdka EMflNUEL IN OSKflR KRflllS TRST, ulica S. tficold St. 2. Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovačaic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti In opisi zastonj In franko. 1E CD 03 "O 0) 0C Prodajalna izgotovljenih oblek Vittorio Piscu r TRST ul. Arcata I (tik gostilne „Air antlco Ussaro")- Vsled pozne sezone prodajalo se bo vse v zalogi nahajajoče se blago in vse potrebščine za peletje po izredno znižanih cenah — Posebna prilika: moške obleke od K 18 — naprej deške t» »» »» ^ »» I^dor kupi v tej prodajalni, dobi mal dar. 23 7T O) 1 11: II Naj torej nihče ne zamudi te prilike ter pride na ta semeo|, da se pošteno pozabava ia s tem pomaga podružnici CMD pri Sv. Jakobu. Vstopnina na semen) za odrasle 50 vin., otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. Pri plesu vsak komad 10 vin. Tržaška mala kronika. Trst, 2. avgusta. Z Lune so jih aretirali. Stvar se zdi skoraj neverjetna ia človek bi dejal, da je tržaška policija sltrocbe vražja, da ima svoje vrvice napeljane celo na luno in da njeni detektivi strašijo celo tamkaj gori. No, tako hudo pa res ni, in gospodje tatovi so na luni še popolnoma varni pred tržaškimi detektivi, kakor so tudi te prevečkrat ctlo tudi tržaški. Toda aretirati so Jih pa vendar tatove z „Lune" in sicer one »Lune*, ki je last tržaške parobrodne družbe „Navigazione libera triestina*. Bili pa so to 26letni Potna jottl Pisilanz iz Dardanel, kurjač, Štefan Leonida, star 23 let. iz Mttilene, kurjač, 42tetni Josfp Albanese, fz Bakra, kuhar, 31letai kurjač Nikolaj deorgi, ter 24!etni postrežolk Simeon Irin in 44'etnl strojnik Simeon Zetič. Aretirani so bili vsi po nalogu avstrijskega konzulata v Carigradu in sicer na Lloydovem parciku „Palacky", ko Je prispel v tržaško pristanišče. Vseh šest Je namreč obtoženih tatvine oziroma soudeležbe pri njej. Iz policijskega poročila. Včeraj je bila aretirana 17ietna Katarina Brumatl, stanujoča v ulfci Medla št. 8, ker je ukradla Mariji Frletičevi denarnico, v kateri Je bilo par kron, ko se Je Frletlčeva nahajala v kavarni „Trie* te". — Ivan Ban. čuvaj v vili Modaro na Katarini št. 442 Je naznanil policijskemu komisarijatu v ulici del Bachi, da so pred snočnjim skušali trije zlikovci ulomiti vrtna vrata, da pa so pobegnil*, ko so zagledali njega. — Fran Zoro, zidar, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je ovadil policiji, da je neki delavec, s katerim je skupaj spal v sobi, za čigar ime pa ne ve, ulomil njegov kovčeg in mu ukradel iz njega srebrno uro z zlato verižfco, vse skupaj vredno 140 K. Poizkušen samomor. V ulici Pon *iana št. U stanuje čl I8etnl delavec Anton Cam parello, rodom Iz Barija v Itali|i, je včera; nenadoma zblaznel In je hotel skočiti skozi okno, a so ga š'girska s s?oJo intransi-gentnosto že včeraj onemogočila uspešne srbsko-bolgarske dogovore. Srbi bi bili ko-nečno pripravljeni dovoliti mejo, ki naj bi šla čez Mileš Planino, torej rned razvodjem Vardarja i<* Strume, vse ostale zahteve pa morajo ostati nespremenjene. Grška je že sedaj svoje zahteve znatno omilila. Umaknila |e namreč mejo od Ma-krija na Lagos, pripravljena pa |e celo kon-cedirati za mejo izliv reke Meste, odkoder naj bi šla me|a potem ob železaici proti severu, tako da ostaneta Seres in Drama v grških rokah. Ssveraa mejna črta pa naj bi šla od Demir Hisarja preko S:rume do Gjev-gjelije. DUMAj 2. (Izv.) Velevlasti izroče mor-da že danes Porti identično noto, v kateri Jo poživljajo, da nai se armada umakne za linijo Eios-Midija. Če bo ostala ta intervencija brezuspešaa, potem postane na vsak način aktualno vprašanje nasilne intervencije. Rusija je trdno odločena nastopiti proti Turčiji ia sicer skupno z Bolgarsko izkrcati hoče svoje čete pri Mldlji ia prodirati potem direktno proti Carigradu. Predstojeća intervencija velesil pri Porti. CARIGRAD 2. (Kor.) Nekateri tukajšnji zastopniki veievlasti so že dobili potrebne instrukdje glede intervencije pri Portl, v kateri bodo zahtevali, da naj Porta respektira londonsko mirovno pogodbo. Ker dobe tekom današnjega dne tudi ostali poslaniki potrebne instrusccfje, se izvrši demarša naj-biže Še tekom današnjega dne. Veleposlanlška reunija. LONDON 2. (liv.) Prlhodaja seja veleposlanike reualje Je napovedana za torek in nisakor še ne bo zadnja. Splošno se domneva, da se reualja ne razide, ampak ostane v nekaki obliki tudi še v naprej skupaj. _ Vidrihu pa sporočamo, naj pove tistim petim nemškim feldvebljem, da lahko haj-laJo9 in da jih ne bomo »eč motili. Pripomba uredništva: Obenem s tem dopisom iz krogov ajdovske NDO pa smo prejeli sledeči dopis: „Narodno delavstvo v Ajdovščini pod novostrujarsklm podpredsednikomTo bi bil pravi celi naslov odstavka, katerega je vtihotapil v pondeljkovo številko Vaiega cenj. lista slab informator, ki napada z boj kotnim namenom Bratinovo gostilno. Podr. NDO v Ajdovščini ustrežem zelo rad. Dokaz je, da sem vedno radevolje brezplačoo dovoljeval prostore za števllae shode. Da se pri tem ne bojim rizika, kaže nastopni slučaj: Dne 13. julija sem imel radi NDO prazno gostilno. Napovedaui shod podr. NDO je prepovedalo glavarstvo radi volitev, dnevno povelje pa vojakom našo gostilno radi nameravanega shoda; gostilno sem imel tore| prazno. Tudi za 20. |ul. bi rad dal dvorano za shod, omenjeni riziko me ne bi bil motil, če me ne bi bil ujezil podpredsednik NDO. Vadnjal s prav grdo agitacijo proti županu in poslancu Kova-č u. To Je dejanje, ki je proti volji ogromne večine našega delavstva, dejanje, ki škoduje podr. NDO, če trpi takega podpredsednika. Povedal sem mu, naj mu pa Brecelj preskrbi dvorano, ko hodi k meni tako izzivati Sam bivši sotrpin, želim delavstvu popolno zmago z vsemi zahtevami enako dokaz kakor g. Bratina; pri nas ne najdete podtikane nenaklonjenosti in intrigantstva, to iščite pri novostrujarjth. Izjavljam pa, da ne dovolim več dvorane za shode pcdr. NDO, dokler bo novo-strujar Vadnjal na čelu, ker zlo je treba korenito iztrebiti. Radi bojkota pa vložim ovadbo ia terorizma se ne strašfm. Naj povzamem kratko: neradi vojakov, ne proti delavstvu, kateremu privoščim popoln uspeh, ne da bi preprečil shod spoštovane NDO, proti novostrujarskemu seaa njemu podpredsedniku ajdovske podružnice so naperjeni moji korak*; tega sem hotel razkrinkati, dokler še ni prepozno. To Je moj prvi in zadnji odgovor v tej stvari. Jožtf Vidrih poslovodja gostilne Bratiaa. Vesti iz Istre. i ■ «■ kJJjuuui mm ijjuui-iiJLJULJLJiJlJULiLJiJO MALI OGLAŠfl MALI OGLASI M računajo po 4 via. besedo. Maštao tisku« b—it enkrat Na]m*Uia pristojbina 40 vin. Plača m takoj lascratncma oddelku Costante Marco SST^^fS^ xijetrno in alaŠčičarno, nnhajajočo ae v ulici Iatitnto štev. z. — Vaakovratnl likerji in vino v mteklenicah. Cene amerne. Odda aq soba z dvema posteljama ali prazna Androna fcarta Tecla 12, II 1684 Automobil — v najboljSem stanu „double-Pbaeton« 18—22 HP. Peugot originalen, novi pneumatikf, plašč sp. atepny, 4 svetlite, Ecetilenka „Autovoi" in potrebščine. - Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti pod Btev. 1635 nQfim knjigoveških pomočnikov sprejme takoj knjigovežnica No tak, Pazin-Istra._1677 Odda gg meblovana soba s separatnim uho- dom v I. nadstropju, vrata 6, San Pietro, Scorcola 8, Rojan. 1673 Službo občinskega tajnika - - - ali drugo primerno Bluibo išče vpokojeni uradnik mlad, samec. Govori slovensko, nemško, italijansko, hrvatsko. — Naslov pove Inaeratni oddelec Edinosti ped fitv. 1675. 1675 Naznanjam slavnemu občinstvu in vsem dosedanjim klijentom, da sem uredil Čevljarsko delavnico z vsemi potrebščinami, tako, da morem ustreči vsaki želji. - JERKIČ, čev-Ijarski mojster, ul Belredere 24._ 1679 7pnitha štiridesetletni penzijonist želi spo-£■13111 LUdi znati mlado, neodvisno žensko Ponudbe ne anonimne pod „Penzijoniat" Trst, poBte reatante. 1674 Sežanski mladeniči priredijo dne 10. avgusta 1913 javen ples, pri katerem svira godba na pihala in Se-žane._1676 Spedicijska tvrdka bivarja. — Ponudbe pod „Arhivar1* na Inseratni od delek Edinosti. 1668 j Priporočljiv tvrdRe. | MflRANA" J® pripoznano najbolje sredstvo „munnnn uničenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po raznih mirodilnicah in pri za-lagatelju S kri n jar. Ferriera 37, L 1632 Izlet v Sesljan IfjSSRSSr^. železnico ravno tako. V Sesljanu Je na državni cesti 8 gostilen, posebno pa ae pri X. žuču dobi najbolja postrežba v jedi in pgači. Lepi senčni prostori ter zmerne c«ne. Vljudno vabi IVAN ŠUO. 972 Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. Tom»žiča v ulici Moliu a vento 8tv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voditelj. f>24 Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo niejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cene zmerne._1252 Trgovina jestvin ex PočJcaj Be priporoča si. občinstvu v mestu iu na deželi. Postrežba na dom Cene nizke Za mnogo-brojen obisk se priporoča Peter Bradelj, trgovec Podružnica Kolonia 295 1411 Krojačnica ADOLF MILANIC v Barkovljah na obrežju fit. 122 se priporoča cenjenemu občinBtvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba. Vel ka izbera najnovejših angleških vzor-cev po najnovejši modi._ 1575 Prnria CO zaradi odpotovanja zakonika soba ■ ■ UUrt OD popolnoma nova. — Ulica Bisorta štev. 7, I. n. 1649 Dne 3. avgusta v Dornberg :=: V korist CMD in narodnih društev cveti dni dan 9 plesom in ob 4. pop. tombola. I. in II činkvina po K 50 —, tombola K 100"— in 100 hI najboljšega dornberškega vina. 1661 Ivan Miklavič svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. Trst, ulica Piccardi št. 50. Priporoča cenj. občinstvu 16X0 Takoj se odda IV. nadst. sobica za K 12—, ulica Commerciale štev. 18, 1695 Medeni modiljoni rane in iz aluminija, leseni predmeti in železnine za domačo uporabo, po cenah, da se ni bati konkurence. — Obrnite Be samo do Umbeito Cesca, ulica Caaerma štv 14. 1682 Vesti iz Goriške. Voiitev v slovenski mesto! in Skupini. K včerajšnjemu poročilu o volitve v slovenski mestni in trški skupini naj še dodamo, da Je bilo v Tolminu oddanih za samostojnega kandidata dr. Karla Podgornika 40 glasov, ki Je potemtakem bil soglasno izvoljen 5 402 glasovoma. Iz Ajdovščine. V odgovor na popravek g. Braiine in sedanjim izjavam krčmarja jo- Javni ljudski shod na praznik sv. Roka se bo vršil dne 16. avgusta t. 1. na planem pod Sv. Petrom — občina Pisari ob 3. uri popoldne. Shod sklicuje slovenska „kmečka zveza" s sodelovanjem nekaterih državnih in deželnih poslancev Istre. Na ta zelo važni shod opozarjamo že sedaj naše ljudstvo na Koprščini, Piranščani, Brijščini ter na tržaškem ozemlju. Več o tem prihodnjič. Javna tombola v Kostah — občina \ Szola. Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v Mostah (p. Portorose) priredi v nedeljo, dne 31. avgusta ob 4. uri popoldne javno tombolo. Glavni dobitki: ena telica, gnjat (pršut), škropilnica itd. Za gradnjo ceste Koper-Vanganel-Balicči itd. Kakor doznajemo, je minister za izfrfu' javna dela naznanil poslancu dr. M Mandiću, da je vlada dovolila K 228.000 za gradnjo ceste Koper-Vanga-nel-Balicči-Truške-Tisek itd. Ves proračun za to cesto znaša K 380.000. Dežela in interesirane občine bodo torej imeli doprinesti še K 152.000, od teh dve tretjini dežela in eno tretjino občine. Iz Pule. „Poaler Tagblatt" javlja, da je policijski agent Carlin, ki je bil že oddan trški Frane Piree Trst, ulica dali' Industria št. 3 uljudno priporoča cenjenemu občinstvu svojo Večkrat na dan avež kruh. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. MnHictinia prodaia vslei odpotovanja gar-■VIU Ul OII ■■J« nirane klobuke za gospe in otroke. Cena cd 3 kron naprej. Forme po K 1. - Ulica Nuova 45, I. 1548 priredijo javen p 1 e b dne 3. avgusta na vrtu „Ko^umnega društva". - Svirala bo narodna godba iz Lonjerja. 1636 meblirano odda slovtnska družina takoj v najem. — Faireto 43, II., vrata '6, (1683 Bazovski mladeniči Sobo Qnl|A meblirana z dvema posteljama ae odda OUU nouna JJIIIIIVa, velikim vrtom, vodo s a proda po ugodni ceni. Oglasiti se v „Trattoria ai dodici moren*._1671 UlČirSI 8 tremi prostori, hlevom in vodnjakom nioll/d so proda v Skednju. Plača se tatoj 3000 kron, ostanek po štev. 674. dogovoru. — Monte di Ser cola 1669 Pozor! ■e ■d ZOBOZDRAVNIK 11 Meblirana zračna Dr. Hinko Dolenc Izvrsten teran fJVlT^TFifr; Tomaju St. 56. 1670 F. N. občinstvu naznanjam, da sem prevrel čevljarsko obrt v ul. Scoglietto Št. 15 Vrdela ter se priporočam ra vsakovrstna dela po meri. Izbera planinskih Čevljev. Alojzij Bergant. _1678 soba z izvrstno hrano se odda za ene-nega gospoda. Ulica Gatteri štev. 19, IL vrata '23. 1686 ordinira ulica S. Lazzaro it 23, Sprejema od 0—1« sipa Vidriha: Ko je Vidrih odpovedal dvo- . . . rano, Je prišel zraven g Bratiaa in napravil okrožni sodniji v Rovinju, izpuščen na svo- neko opazko. Drugi dan, ko se je zopet L ' ~ * * prosilo za dvorano, je Vidrih odklonil in do- bodo, ker je postopanje proti njemu ustavljeno. Ne more pa nastopiti službe, ker se nadaljuje disciplinarna preiskava proti njemu. Zavnrovalnic« goveje živine na Prošeku priredi danei, 3. a^gubta javno tombolo s plesom v „Gosp. druBIvu" na Kon-tovelu. Kvaterna 30 K, činkvina 50, tombola 100 K. Začetek plesa točno ob 4 pop., tombola točno ob 5 pop. Po tomboli bo ples stavil: in tudi gospodar ne dovoli dati dvo rane za &hod. Potem, ko se je naš zastopnik izrazil, da na ta način ne kaže drugače, kakor d t bi se shod vrŠ'.l v sobi podpornega društva, ki nima nikakega stika z gostilno in ne bi bilo motenih tistih 5 narednikov, in bi moralo neka| udeležencev shoda stati na dvorišču, je Vidrih hitro zan'čevalno pripomnit : je pa vprašanje, ali bi jim gospodar dovoiil stati na dvorišču ? In če dodamo do polnoil. K plesu bo svirala godta iz še to, da |e hotela podružnica NDO even-! Nabrežine. Srečke po 40 vin. tueino škodo poravnati in ni hotel Vidrih nič slišati o tem, ni čudno, da je postala vsled tega med delavstvom splošna sumnjs, da s a s dala na kakršenkoli način od neke strani vplivati, da se shod prepreči. Vidrihu kličemo v sporaio, kako |e svoj čas ssm delal ia trpei v tovarni ia kako ga |e dušli klor, a Poslano*) Kdor hoče dolgo živeti, mora skrbeti, da si od časa do časa očisti želodec. Ako se ustavijo v želodcu ostanki, sta s tem zdravje in sreča pokopana. Naravna kisla sl*!' *> ra(u ^.e.sr?ča1Im1i/ei^ voda „FRANZ-JOŽEF" je izborno odvajal- ni prav, da bi se trpini zbr&li in potožai svoje g rje, ter jih je vrgel zadnji trenutek na cesio, tako, da so strme gledali, kako in odkoJ (e to prillo. Sicer pa ima otroke, in bog ve, kaj še pride. Mi delavci smo vsem, ki nam ka| po-raaga|o a i za nas store, iz srca hvaležni in želimo, da jim bog stotero povrni. Zapom< nimo si pa tudi vse, ki nas v teh težkih dneh, ko se borimo za kruh našim otro čl tem, zaničujejo in se združujejo z našim tiranom. no sredstvo, katero priporočajo najslovitejši profesorji in zdravniki. Objavimo tukaj pismo starejšega uradnika, ki nam piše: „Več nego 30 let trpim na zapeki. Edino sredstvo, ki me ohranja živega, je naravna kisla voda Eranz Josef." — Dobiva se v lekarnah in mirodilnicah ter prodajalnah kislih vod. Od-pravno ravnateljstvo zdravilnih studencev „FRANZ JOSEF V BUDIMPEŠTI. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva- Poštno pošiljko 3 Kg netto ^ pristnega Mallnoucan sirupa pošilja franko proti povzetju saK S 60 c. kr. dvorni dobavatelj ::G. PICCOLI :: V LJUBLJANI. Pašiljatev tndi v sodčkih pa K MOkg Ia v aterelizlr. steklenica!) v zabijih po 25 steklenic a K 1 40. 9 ■ ■»■■■■■p . m __________ NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanile Ster. 15. Zaloga otr, 6kih oblek, bluz, apodnjih kril, ara j c, spodnjih hlač za molka in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene. B Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60. ,TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". — Cena 80 vin. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1'60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. G, Gregorin. — Cena 1 K. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja če§kega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6 „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KAT. JUGOSLOVANIH*. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin. 7. „IGRALEC". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevskij. Poslovenil K K. — Cena K 160. 8. „JURKICA AGIĆEVA Spisal Ks Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2 9. „UDOVICA". Povest iz 18. stoletja Napisal L E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1'60. 10. „JUG". Historičen roman. Spisal Prokop Chocboloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. „VITEZ IZ RDEČE HI&E4. (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iž časov francoske revolucije. Spisal Aleks. D u mas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2*50. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost", t „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več. fya A RTI M nnvft A M „ Tr8> ullc\?lu^ 86- trgovino jestvin in kolo- frr^Li^iZ^Z't^l iVIArfllN UUVUAN nijalnega blaga. -^-«•— Prodaja na dejalo. CENE ZKBRffB EDINOST" št. 213. V Trstu, dne 3. avgustu 1913. TRGOVINA IZaorOOLJENIH OBLEK za moSke, ženske In otroke Obleke po meri. CENE IZREDNO NIZKE. BOHINC C & c? Od nususta naprej o ulici Ponterosso 8 Ulica dena Tone Z (za cerkvijo sa, Antona novega) trst ulica San lazzaro 17. UOfifll Ul. flUOVd 13. rum JADRANSKA BANKA KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. TRST, VIA CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev preti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE ZA. n DO DNEVA VZDIGA 41» MENJALNICA. RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IZ SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. AKREDITIVI. URADNE URE: 9-12, 2 x/,—51/,. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcan j a. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1468, 1799. Filijalke v Opatiji in Ljubljani. Novosti za pomlad ln za poletle! Moške obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15—48 Deške obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ kotoninastih hlač od K 2*20-5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemalo se naročila po meri. :: Specijaliteta: delavne obleke, sralce ss spodnje sralce Itd. Itd. s Samo v dobro znani trgovini „niio citta di M" ulica Giosae Carducci (ex Torrente) št 40 Velika zaloga, obuval za moške, ženske in otroke čevljarnica Mikolič TRST ul. G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22 Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. Tovarna kovčogov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA O 8 PITALE ŠTBV. 5. Sproj»utajo •• narooIU ln popravil« t« strok«. — Oene absolutno konkuaoon«. Izvršujejo se odpošiljat ve na deželo. 311 JL Zobotehnlčnl ambulatorij Univ. zdravn Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma itev. 17, IL nadet« Posebni zavod za umetne zobe brez nato« plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ie porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrn* nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do i popoi II Tovarna kcvfiegov ln potnih torb v vseh velikostih lm popravila po niskih oenah — PoiUJatve na vse strani. Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8. Velika zaloga dvokoles la ilvtlaifc »tro)«*, graaafaaav, artMlreeev pri B*tjel-U, Osrtea, Stolna ollea it. 3 tn 4. Bahaal^na ialavnlaa. — Pr« olja emeUs, koaiterjs ali cinka, nadalje p9s*tsenler)s» kletk« itd. — Za rontilnič&rje pipe, kroglo, Hoaaljes^ in stekleno poaodo ca vino. OrwRaimondoBisiach opozarja svoje cenieno odje-malstvo, da se je vrnil v svojo urarno na svoj« prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva"4. — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur. verižic in pri-ves kov po konkurenčnih cenah. Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjicah). Poštno hranllnlČnl račun 16,00*. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ^ Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4Vlo -e« Večja stalna vlope in vloge na tekoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Tlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice). Telefon Stev. 952. Ima varnostno celloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad IO miljonov: URADNE URE : od O do I 2 doaoldne In od 3 do S popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah. Ottomnn tn, Ottomon tom L povsod me iščejo j povsod me radi imajo. i CENTRALA v - - PRAGI - - Ustanovljena 1. 1S68. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K 96,000.000 Ziunostensko banko, podružnica u trstu Telefon : 2157 - 1078. AKREDITIVI - ČEKI - IZPLAČILA ========== ===== BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE. GRADEŽ —ekspoziture » OPATIJA VLOGE na knjižice i ® 2 0 Rentni davek plačuje banka Iz avojega. Položnice brezplačno na razpolago. 4