1111291 m 1 Celie - skladišče GLASILO OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE LETO XI. JANUAR 1975 ŠTEV. i ORIS OPRAVLJENEGA DELA V LETU 1975 Leto 1974 je za nami in sedaj že lahko postavimo nekatere ugotovitve in dejstva na katere moramo računati ob prizadevanjih za boljše uspehe v letu 1975. V delovni organizaciji in TOZD ZPT se delo odvija na tako različnih področjih, da je v kratkem orisu nemogoče zajeti vse, kar bi lahko dalo celotno podobo stanja, kakršno smo dosegli koncem leta 1974. Ker je pa vendarle nekaj izrazitih pokazal cev dogajanja, sem jih izbral takole: — doseganje načrta proizvodnje premoga in modernizacija, — ostale dejavnosti, — samoupravno organiziranje, — integracija. Pri obravnavanju rezultata proizvodnje premoga je potrebno ugotoviti, da smo dosegli v letu 1974 višino, ki je bistveno pod začetnim načrtom proizvodnje premoga za 1. 1974. Načrt je naj preje določal proizvodnjo v višini 1,800.00 ton; kasneje popravljen na 1,745.000 ton. Ko je bilo ugotovljeno, da glavnem zaradi zaostajanja ro- kov dobave opreme za odkope in deloma zaradi drugih vzrokov (geološki pogoji) tudi ta proizvodni načrt ne bo mogel biti dosežen, je bil v zadnjem trimesečju leta 1974 sprejet končni rebalans proizvodnega in finančnega račrta. Po tem rebalansu naj bi v letu 1974 proizvedli 1,745.000 ton premoga. Tudi ta predvidevanja se niso uresničila. Rudnik Trbovlje in RŠC sta sicer dosegla in v določeni meri presegla predvideno proizvodnjo po končnem rebalansu, dočim je rudnik Hrastnik in Zagorje nista dosegla. O vzrokih za takšno stanje v proizvodnji premoga smo že večkrat slišali, zato tega na tem mestu ne bom ponavljal. Zdi se mi pomembno ugotoviti, da je v letu 1974 začela obratovati kompleksna mehanizacija (samohodno podporje z odkopnim strojem) na rudniku Trbovlje. To dejansko predstavlja novo moderno tehnologijo v proizvodnji premoga v Zasavskih premogovnikih. Iz začetnih težav in osvajanja rešitev za naštete pojave, ki spremljajo proizvodnjo na tako opremljenem odkopu in ki ni- majo ničesar skupnega z normalnimi - pogoji odkopavanja, so bili, kljub vsemu, doseženi zadovoljivi rezultati v vsakem pogledu. Seveda je potrebno pri tem upoštevati nujnost nadaljnje organizacije dela s to opremo, ki naj bo usmerjena predvsem v boljše izkoriščanje zmogljivosti. Če ob tem upoštevamo, da je koncem leta 1974 tudi rudnik Hrastnik dobil samohodno podporje za eno široko čelo in da je rudnik Zagorje razširil opremo hidravličnega podporja Salzgit-ter na tri široka čela, potem lahko ugotovimo, da smo v letu 1974 napravili bistvene premike v tehnologiji proizvodnje premoga na širokih čelih po programu modernizacije. Ob tem pa seveda ne smemo prezreti dejstva, da zaostajamo z raziskavami premogovega stojišča na celotnem področju ZPT in s tem v zvezi ne more projektiranje potekati vedno najbolj v skladu s pogoji, ki jih terja premogovno slojišče. Poleg tega zaostajamo tudi v posodobi jan ju celotnega procesa v transportu, kar mora biti nujna naloga za ustrezno rešitev v najkrajšem obdobju. POPRAVEK V naslovnem članku: »ORIS OPRAVLJENEGA DELA V LETU 1975«, nam je zagodel tiskarski škrat, saj se naslov pravilno glasi. V LETU 1974. Cenjenim bralcem »SREČNO« se vljudno opravičujemo. Uredništvo : - ' " ''1 ■"1 1 . v v / 1 - rmr Pri ostalih dejavnostih v ZPT je potrebno posebej omeniti precej velik razmah TOZD RGD. Ta je s staležem narasla na preko 700 zaposlenih in je po številu tretja najmočnejša TOZD v ZPT. Toda ne le po številu zaposlenih, tudi glede na obseg dejavnosti in opremljenosti je RGD v letu 1974 napravila pomemben napredek. Vse to seveda terja ustrezne razvojne, organizacijske in kadrovske posege, ki naj omogočijo večjo utrditev obstoječega obsega dejavnosti in zagotovijo predviden razvoj, ki naj bo izražen tudi v povečani produktivnosti. V proizvodnji gradbenega materiala v letu 1974 ni bilo posebnih sprememb, če izvzamemo izdelavo projekta za modernizacijo in povečanje proizvodnje v opekarni v Trbovljah, kjer gre za uresničitev podpisane pogodbe o inozemskem kreditu za vrednost dela po projektu predvidene opreme. V kamnolomih Hrastnik in Trbovlje so sicer pristopili k prilagoditvi metode eksploatacije, vendar celotne priprave še niso končane. V TOZD Avtoprevoz »Zasavje« lahko ugotovimo nadaljnje povečanje zmogljivosti in razširitev obsega angažiranja tovornega prevoza. V vseh ostalih TOZD ni bilo posebnih sprememb v tehnologiji dela, pri čemer pa le velja omeniti razširitev toplovodnega omrežja do splošne bolnišnice Trbovlje in povečanje zmogljivosti toplarne v Hrastniku. Na samoupravnem področju vsekakor ne moremo mimo tega, da smo v letu 1974 uredili vse potrebne akte za konstituiranje TOZD in delovne organizacije ter prilagodili sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo ZPT ustavnim določilom. Na tej osnovi so bili sprejeti tudi statuti TOZD in statut delovne organizacije. Izvoljeni so bili vsi samoupravni organi in individualni poslovodni organi, uveden je bil delegatski sistem v vseh samo- upravnih organih delovne organizacije, kakor tudi v najrazličnejših samoupravnih interesnih skupnostih in občinskih skupščinah. Seveda ne morem reči, da smo lahko s stanjem, predvsem pa z vsebino dela vseh teh organov že lahko zadovoljni. Gotovo pa je, da predstavlja ta sistem napredek in vključevanje bistveno širšega kroga ljudi v odločanje o zadevah, ki jim po ustavi pripadajo. V novembru smo predložili registracijskemu sodišču tudi vse potrebne dokumente za registracijo, tako TOZD kot tudi delovne organizacije. Na področju integracijskih procesov moramo ugotoviti, da je bila ta dejavnost navzoča v vsem letu 1974, in sicer na področju procesa povezovanja vseh TOZD v delovni organizaciji Zasavskih premogovnikov, z delovno organizacijo Termoelektrarna Trbovlje. Od začetnih načelnih stališč družbenopolitičnih organizacij, je v H. polletju sledil pristop k strokovnemu delu. V teku je izdelava elaborata o osnovah za integracijo in pripravljen je predlog sporazuma o združevanju TOZD v rudarsko-elektro energetski kombinat Zasavje. V najkrajšem času bodo torej dane vse osnove za razpravo in odločanje na zborih delavcev vseh TOZD ZPT in TET Trbovlje. V kratkem orisu sem skušal nanizati in zaokrožiti vse bistvene značilnosti in dogajanja v letu 1974. Če mi je to uspelo, presodite bralci sami. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Proizvodnja v letu 1974 a) Osnovna dejavnost — proizvodnja premoga TOZD letno ton izpolnitev v 0/° I. načrt II. načrt doseženo I. načr. II. načr. rudnik Hrastnik 690.000 597.000 587.860 85,2 98,5 rudnik Trbovlje 730.000 674.000 677.720 92,8 100,5 rudnik Zagorje 345.000 345.000 336.100 97,4 97,4 RŠC (jama Trbovlje) 35.000 20.000 19.770 56,5 98,9 Celokupno -1,800.000 1,636.000 1,621.000 90,1 99,1 b) Proizvodnja gradbenega materiala TOZD- enota letni načrt doseženo načrta izpol. v % RUDNIK HRASTNIK — betonarna (kos) — kamnolom (m3) 92.000 24.000 128.430 14.811,5 139,6 61,7 GRAMAT — opekarna (opeč. enot) — kamnolom (m3) 7,300.000 35.000 8,474.231 28.358 116,1 81,0 RUDNIK ZAGORJE — kamnolom Borovnik (m3) 162.000 166.987,5 103,1 c) Ostala proizvodnja, storitve TOZD-enota letni načrt doseženo izpolnj. načrta v 0/° 1) ROD (din) 2) Avtopark (t/km) 3) ESD (del. ure) 4) Žaga Trb. (rez. les m3) 5) Žaga Zag. (rez. les m3) 52,500.000,00 321.080 2.109 67,590.735,20 5,215.448 359.960 2.087,9 866,1 128,7 112,1 99,0 Podrobnejši podatki o rezultatih gospodarjenja podjetja in posameznih temeljnih organizacij združenega dela, bodo objavljeni v poslovnem poročilu za leto 1974. Erika Kavčič Novoletna čestitka Zasavskih premogovnikov, za leto 1975 Franc Kopitar, ČEBINE 1974 Titove besede ob novem letu! Koncem leta 1974, je predsednik republike maršal Josip Broz Tito, naslovil na vse občane v Jugoslaviji, novoletno poslanico. Titove besede v novoletni poslanici so bile spet jasne in ne- dvoumne. Potem, ko je ocenil preteklo leto kot zelo razgibano, dokaj uspešno in dolgoročno gledano, zelo pomembno za še hitrejši razvoj naše skupnosti (upoštevati moramo, da so bile sprejete nove ustave v re- publikah in federaciji, konstituiranje združenega dela po novih načelih, zasnovan j e samoupravnega oziroma celotnega političnega sistema na delegatskem načelu, itd.), pa tudi dobro zaradi gospodarskih dosežkov — je opozoril, da ostajajo še naprej zelo aktualne nove težave, s katerimi se je tudi v letu 1974 ubadalo naše gospodarstvo. Med vzroki teh težav so vsekakor tudi zelo velike subjektivne pomanjkljivosti. Prav zato nismo, je poudaril maršal Tito, izkoristili vseh obstoječih možnosti, niti se dovolj uspešno postavljali po robu nekaterim neugodnim gospodarskim gibanjem na domačem in tujem trgu. Realno moramo računati s temi problemi tudi v letu 1975, saj je gospodarski položaj v svetu čedalje bolj negotov. Toda spričo vsega tega se je potrebno bolj kot doslej opreti na lastne moči in kar najbolje izkoriščati notranje rezerve, ki so nam na voljo. Te naše možnosti so velike, začenši z boljšo organizacijo proizvodnje in večjim izkoriščanjem lastne surovinske baze in zmogljivosti, pa do neogibnega varčevanja, ki zaposluje zdaj ves svet in ki mora dati pečat našim dejavnostim v vseh plasteh naše družbe. Z izpopolnjevanjem proizvodnih odnosov in s samoupravnim usmerjanjem gospodarskih gibanj na dolgoročni podlagi, z brzdanjem porabe, če je večja od tistega kar zaslužimo, lahko uspešno zaviramo inflacijo. To pa je tudi pogoj za nadaljnjo ohranitev dinamične, obenem pa stabilne proizvodnje, za povečanje storilnosti, zaposlenosti in življenjske ravni. Na koncu je še posebej poudaril: »Če je preteklo leto ustavno in politično obrnilo novo stran v boju za odločilno vlogo delavskega razreda in združenega dela, mora biti leto 1975 prelomnica, kar zadeva doslednost, konkretno delo in odgovornost pri uresničevanju sprejetih sklepov. Vsi dobro vemo, kakšne dolžnosti kdo ima. Odslej moramo predvsem vedeti, kako je kdo opravil svojo dolžnost«. NAČRTOVANJE V LETU 1975 Čas, ko govorimo o načrtovanju ni opredeljen, temveč nas spremlja skozi vse leto. Dejstvo pa je, da je načrtovanje najbolj navzoče v naši delovni organizaciji v začetku leta. Zato nekaj besed o planiranju oziroma načrtovanju v letu 1975. Poleg letnega načrta poznamo srednjeročne in dolgoročne načrte.. Bolj kot dolgoročni je v tem času pomemben srednjeročni načrt. Vsi vemo. da se v tem letu izteka obdobje srednjeročnega načrta in pričenja novo obdobje 1976-1980. To obdobje zahteva kriterije za pravočasno postavljanje in sprejemanje načrtov razvoja na vseh ravneh samoupravnega odločanja, ki bodo izoblikovali in sprejeli skupno razvojno politiko. Načrtovanje razvoja v organizacijah združenega dela in samoupravna graditev skupne razvojne politike, sta obveznost in ena glavnih neposrednih funkcij združenega dela. Zato mora imeti vsak subjekt in vsaka raven načrtovanja svoj planski dokument. To pomeni, da mora TOZD sprejeti svoj srednjeročni program razvoja, ki mora biti sprejet s strani delavskega sveta in med- sebojno usklajen v okviru delovne organizacije. Tak srednjeročni načrt je vodilo zaposlenih v TOZD in delovni organizaciji, v boju proti stihiji in je hkrati instrument urejanja odnosov med TOZD in med posamezniki. Da načrt doseže svoj namen, mora: — omogočiti zvišanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja TOZD in delovne organizacije; — vsebovati merila in kriterije za ugotavljanje doseženih rezultatov spoznavanja dejanskega stanja vsake TOZD in SSS; — biti sredstvo notranje kontrole poslovanja. Prva naloga, ki jo daje načrtovanje v letu 1975, pa je izdelava letnega načrta. Že koncem leta 1974 smo pristopili k izdelavi in sprejetju posamičnih načrtov, ki predstavljajo del letnega načrta. Letni gospodarski načrt pa sestavljajo naslednji posamični načrti: proizvodnje, realizacije, investicij in investicijskega vzdrževanja, nabave, načrt potrebnega števila delavcev, načrt stroškov poslovanja, potrebnih obratnih sredstev, osebnih dohodkov, oblikovanja in delitve celotnega dohodka, kazalcev predvidene uspešnosti poslovanja. Pri pregledu naštetih načrtov je potrebno omeniti organe, ki se vključujejo v načrtovanje in organe, ki sprejemajo letne načrte v naši delovni organizaciji. Med organe, ki izdelujejo načrte in se vključujejo v načrtovanje so: direktor TOZD in generalni direktor ZPT, gospodarski oddelek TOZD in plan-sko-analitski sektor SSS, ostale strokovne službe, ki sodelujejo pri izdelavi načrta. Organi, ki sprejemajo letne načrte pa so: — delavski svet TOZD in ZPT, —• kolektivni izvršilni organi delavskega sveta TOZD in ZPT, — zbor delovnih ljudi. Namen tega prispevka je, da zainteresira vse, ki so neposredno dolžni sodelovati pri načrtovanju v naši delovni organizaciji, za boljše in na j večje možno prizadevanje pri izdelavi in sprejemanju načrtov poslovanja. Ivan Juvan Kako je TOZD Rudnik premoga Hrastnik sprejemala načrt proizvodnje za leto 1975? Kot že vrsto let nazaj, tako je tudi ob koncu leta 1974 obravnaval in sprejemal načrt proizvodnje za leto 1975 najširši krog kolektiva, bodisi na sejah samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in na koncu na zborih delavcev v posameznih jamah. Po delovnem načrtu za leto 1975 bo morala TOZD Rudnik premoga Hrastnik, nakopati skupno 642.000 ton premoga. To proizvodnjo naj bi dosegle posamezne jame, in sicer: — jama Hrastnik 300.000 ton — jama Ojstro 262.000 ton — jama Dol 80.000 ton skupaj 642.000 ton Ta proizvodnja pa ni nedosegljiva. Tako je bilo tudi mnenje v prvem krogu razprave v kolektivu. Saj vemo, da je Rudnik premoga Hrastnik v preteklih letih to tonažo že do- segel. Vemo pa tudi, da so se odkopne prilike v zadnjem obdobju v jamah spremenile, se pravi — odkopavamo vse globlje, spremlja nas vse več vode, jamski plini, hribinski pritiski, težko je vzdrževanje izvoznih poti na oddelku, vdori vode in mulja, itd. Na vse to, ki vedno negativno vpliva na doseganje letnega načrta, smo pomislili ob sprejemanju le-tega. V drugem krogu razprave v času sprejemanja letnega načrta, smo bili navzoči mnenja: — da je nujno pristopiti h kompletni mehanizaciji širokih čel, kjer je to možno; — da naj bi uvajali sodobnejšo mehanizacijo; V začetku letošnjega leta, točneje sredi februarja, bomo pričeli z II. fazo rekonstrukcije opekarne. Čas, ki nas je že skoraj prehitel, je le prinesel svoje, tako da bo tudi na opekarni odpravljeno garaško, tež- — da še vedno obstajajo rezerve v delovnem času in materialu; — da kolektivno pristopimo k reševanju oziroma izboljšanju gospodarskega stanja v TOZD in ne le v osnovni dejavnosti. To je le nekaj pripomb, iz katerih lahko povzamemo, da obstaja možnost za izpolnitev sprejetega letnega načrta. Pripominjam pa, da načrtovanih nalog ne moremo in ne smemo spremljati le letno, temveč vsak dan in vsak mesec sproti, da se z vsem seznanimo in da medsebojno sodelujemo in odločamo. Marjan Mauser ko delo, katerega je moral opravljati delavec v strojnici oziroma v krožni peči, poleti v neznosni vročini in tonami opečnih izdelkov, ki so šli skozi delavčeve roke. Modernizacija opekarne pa bo obe- nem izboljšala kvaliteto opečnih izdelkov in dvignila proizvodnjo iz sedanjih 8,5 na 13 milijonov opečnih enot letno. Po projektu, ki ga je izdelalo poslovno združenje RUDIS, nameravamo z drugo fazo rekonstrukcije preurediti krožno peč (Hoffmann) tako, da bomo prešli pri kurjenju iz trdega na tekoče gorivo, s tem pa je podana možnost, da preidemo od ročnega nalaganja opeke v žgalni kanal in ročnega odvzemanja iz peči (temperatura v žgalnem kanalu je dosegla v poletnih mesecih tudi do 70° C), na strojni odvzem in dovoz o-peke v žgalni kanal s specialnimi viličarji Steinbock. Mazut, ki ga bomo uporabljali pri kurjenju krožne peči, bo uskladiščen v dveh cisternah, skupne zmogljivosti 160 m3, nedaleč od krožne peči. Mazutne goril-ce na krožni peči bo dobavila firma Niesenbacher — Avstrija. Ta firma nam bo preskrbela tudi vse dodatne naprave za od-sesavanje vročega zraka iz žgal-nega kanala. Predvidevamo, da bo temperatura pospešenega odvzemanja odsesavanega zraka, dosegla v sušilnih komorah od 200 do 250 °C, kar bo naš glavni vir toplotne energije za sušenje surove opeke v umetnih sušilnicah. Zdaj pa smo u-porabljali drago toplotno energijo iz toplarne, ki bo po rekonstrukciji le za dopolnilo v kritičnih mesecih. Zaradi uvoza opeke v peč in izvoza iz peči s specialnimi viličarji, pa bo odpadlo tudi dvoizmensko delo na opekarni. Krožno peč nameravamo čelno odpreti z obeh strani tako, da bo odprt celoten presek žgalnega kanala, kjer bo omogočen dovoz in izvoz opeke z viličarjem. Čelne vstopne odprtine se bodo zapirale in odpirale s specialnimi smučnimi vrati, ki bodo obložena s samotno izolacijo in bodo morala zdržati kar najdlje pri menjavanju temperature od 0 pa do 1200 “C. Poleg mazutne postaje in preureditve krožne peči, pa bomo modernizirali tudi transport TOZD GRAMAT pričenja z rekonstrukcijo opekarne surove opeke v sušilne komore in iz komor do tekočega traku, kjer bomo suho surovo opeko odvzemali in skladali v pakete, ki bodo pripravljeni za žganje. Celotno avtomatiko bo izdelala firma Niesenbacher, ki se je obvezala, da nam bo te stroje dobavila že do konca t.l. in da bi takoj zatem začeli z montažo. Vzporedno s temi glavnimi deli pa bomo izvajali še tista dodatna dela, ki jih je nujno izvesti pri takšni modernizaciji. To so: — asfaltiranje dvorišča opekarne, preureditev strehe na krožni peči, dograditev novih sanitarnih prostorov, ker bodo obstoječa preurejena v sušilne komore, postavitev strešne konstrukcije za izdelavo paketov (v letu 1976) in postavitev strešne konstrukcije za vskladi-ščenje gline (v letu 1976). Celotna investicija vseh naštetih del bo znašala, po seda- njih cenah, skupno 16,360.420 din. Od tega zneska je inozemskega kredita za vso uvozno o-premo 5,640,000,00 din, posojilo Ljubljanske banke znaša 4,908.126,00 din, lastna udeležba pa 5,812.294,00 din. Predvidevamo, da bomo z investicijskimi deli v letošnjem letu končali v juniju t.l. in da bo normalna proizvodnja opeke stekla že v juliju 1975. Miro Golob Odpirajo se nove perspektive Z ustanovitvijo TOZD se le-te pričele dokaj smotrno gospodariti, še prav posebno so bile pozorne pri ugotavljanju poslovnih stroškov. Med poslovne stroške spada tudi postavka storitve drugih ali natančneje, avtoprevozi in usluge s samohodnimi stroji. Da bi TOZD zmanjšale tudi te obremenitve, so se omejile na najnujnejše prevoze, večkrat pretirano v škodo same TOZD, kar jim je na drugi strani stroške občutno povečalo. Že s temi ukrepi je bil TOZD Avtopark, sedaj TOZD Avtoprevoz »Zasavje«, postavljen pred dejstvo, kajti kamionov za potrebe Zasavskih premogovnikov je bilo preveč. K temu problemu, nastalem v letu 1974, je bistveno pripomogel še TOZD GRAM AT, ki je za prevoz in odriv gline najela drugega partnerja. Da bi premostili trenutno krizo, je moralo vodstvo poiskati več drugih naročnikov, kajti poleg odvišnih prevoznih zmogljivosti, so se pojavile še razne nepredvidene dajatve. Z raziskavo tržišča smo zaposlili vse odvišne kamione in buldožerje pri Gozdnem gospodarstvu Bled in Ljubljana, pri Cementarni Trbovlje za prevoz piritnih ogorkov, tufa in odstranitev gramoza pri ce- mentarni, pri GRADISU za prevoz peska za izgradnjo hrast-niškega mostu čez Savo in pri GIF Beton-Zasavje za odvoz raznih večjih izkopov. Poleg tega so se srečevali naši šoferji v Bosni, Srbiji in Črni gori, kjer so prevažali tovore za razne naročnike. Tako je s smotrno gospodarsko politiko, katero je v celoti podprl ves kolektiv s tem, ko je brezpogojno prevzel in izpeljal vse dane mu naloge, TOZD Avtoprevoz Zasavje zaključil leto z nepričakovano dobrim poslovnim uspehom. Ob vstopu v leto 1975 pa so se, že na samem pragu, pojavile enake težave. Tako je v začetku leta Cementarna odpovedala vse prevoze premoga iz Zagorja, kar pomeni mesečno kar precej starih milijonov din manjšo realizacijo. V bližnji bodočnosti bo tudi splošna bolnišnica Trbovlje prešla v celoti na toplovodno ogrevanje in bo tako odpadel prevoz-premo-ga. V TOZD ČRAMAT se pri nakladanju že dolgo brez uspeha borimo za prioriteto, čeravno je privatni prevoznik dražji od nas. Za težka vozila OM ni moč skoraj nikjer dobiti nujnih rezervnih delov, ker je tovarno OM prevzel FIAT. Dobavitelj teh vozil in rezervnih delov Avtotehna iz Ljubljane nam je sporočila, naj te kamione kar se da hitro izrabimo, ker bo problem z dobavo rezervnih delov. Cestna taksa se je povečala za okrog 100 0/», kar pomeni dodatno obremenitev za skoraj 60 milijonov S din. Vse to nam narekuje, da moramo biti že takoj v začetku poslovnega leta budni, če želimo pri zadovoljivih osebnih dohodkih poslovati rentabilno in ne pasti v breme ostalim TOZD, ki pozitivno poslujejo. Če že omenjamo zadovoljive osebne dohodke naj poudarimo, da bo potrebno odslej šoferja prištevati k najtežjim zunanjim poklicem, saj vemo, da je z po-vim zakonom o cestnem prometu, šofer pri najmanjši nepazljivosti podvržen kazni s krajšim ali daljšim zaporom. Delavski svet TOZD Avtoprevoz »Zasavje«, se je sestal skupno s političnim aktivom in sklenil, da je treba zavoljo krčenja prometa pri ZPT poiskati delo širom republike ali celo države. Sleherni član kolektiva je pripravljen sprejeti delo kjerkoli, pa čeprav v težkih pogojih. Dogovorili smo se, da bomo prevzemali predvsem vse izkope za gradnjo stanovanjskih hiš in poslovnih objektov, prevzemali rušitve objektov v celoti, prevažali les za gozdna gospodarstva, izdelovali gozdne poti, se vključili kot prevozniki pri GIF Beton-Zasavje in sčasoma sporazumno s Cementarno in predstavniki VIATOR prevzeli vsa dela za cementarno, ki jih lahko opravljajo težki kamioni (razen prevoza cementa). Znano je, da je sklenjena petletna pogodba z IGM Zagorje za prevoz apnenca na 11 km dolgi relaciji od Bris do apnenic v Zagorju, kamor bo potrebno dnevno pripeljati 660 ton apnenčevega peska. Če nam bodo pri izkopih ali rušitvah potrebni za to usposobljeni delavci, še bomo morali povezati s tisto TOZD, ki ima ta kader na razpolago. Končno smo tudi prepričani, da bomo zavoljo nujnih potreb po tesnejšem sodelovanju med TOZD, ponovno prevažali glino tudi TOZD GRAMAT. Za uresničitev teh ciljev, pa moramo dobiti najmanj tri kamione znamke FIAT ali Magi-rus, nakladalec Alpina ali druge znamke s približno enako nakladalno zmogljivostjo, 17-tonski buldožer, 18- tonske prikolice in stabilni HIAB. Bolj kot mi, pa je verjetno za stabilni HIAB zainteresiran nabavni oddelek. Kdor je le enkrat videl razkladanje lesa iz vagonov z obstoječimi napravami, se je lahko samo zamislil, kako delo lahko poteka brez resnih poškodb. Za dobavo vozil Magirus smo že v stikih s tovarno TAM. Ta nam bo po vsej verjetnosti odobrila ugodne kredite. V tem primeru bi lahko vsa osnovna sredstva nabavili iz lastne amortizacije. V nasprotnem primeru pa bomo zaprosili TOZD za posojilo, torej v taki obliki, v kakršni ga je TOZD Avtoprevoz »Zasavje« dala v letu 1974 za rekonstrukcijo opekarne, razširitev toplarne in izgradnjo ceste. Prepričani smo da bomo naleteli na razumevanje, saj se z oženjem rudarjenja na drugi strani odpirajo nove perspektive, ki bodo z njih razširitivijo, lahko zaposlile del jamskih invalidov-šo-ferjev. Prezreti pa ne smemo dejstva, da so te perspektive vezane na dokaj močno konkurenco, ki jo trenutno obvladamo le s konkurenčnimi cenami, zato je nujno, da ustrezna skupna strokovna služba poskrbi za takojšnjo dobavo želj enih in nujno potrebnih osnovnih sredstev. Lojze Kišek Izpolnjevanje delovnega načrta od 1. do 15. I. 1975 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) načrto- doseženo doseženo % vano + — rudnik Hrastnik 24.068 20.948 — 3.120 87,0 rudnik Trbovlje 25.960 25.511 — 449 98,3 rudnik Zagorje 13.640 13.860 + 220 101,6 SKUPAJ 63.668 60.319 — 3.349 94,7 RŠC 1.452 1.181 — 271 81,3 ZPT 65.120 61.500 — 3.620 94,4 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA RUDNIK PREMOGA HRASTNIK TOZD letni načrt doseženo % — betonarna (kos) 160.000 8.011 5,0 — kamnolom (m!) 25.800 556 2,16 GRAMAT — opekarna (kos) 6.000.000 308.710 5,1 — kamnolom (m3) 30.000 825 2,75 RUDNIK PREMOGA ZAGORJE — kamnolom (m’) 165.000 5.183 3,1 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA TOZD RGD (din) 74,700,000.00 2,700.000,00 3,6 TOZD Avtoprevoz »Zasavje« Trbovlje (t/km) — 176.000 — TOZD ESD (ure) 334.920 15.875 4,7 Erika Kavčič NOVA TOVARNA V TRBOVLJAH V letu 1976 bo strojna tovarna Trbovlje pričela z izgradnjo L etape tovarne zobčanikov, Zgrajena bo v L polovici leta 1977, proizvedla pa bo letno 11.500 kompletov zobčanikov za traktorje, ki jih bo kompleti rala oziroma po italijanski licenci izdelovala železarna Štore. V železarni bodo namreč letno izdelali 10.000 traktorjev. V L etapi bodo v novi tovarni zaposlili okrog 135 delavcev, za izgradnjo pa bodo porabili 70,5 milijonov din. Že v letu 1977 bodo predvidoma ustvarili skupni dohodek v znesku okrog 70 milijonov din, medtem ko bo leta 1979 znašal skupni dohodek preko 103 milijone din. Sicer bo izgradnja celotne tovarne zobčanikov stala preko 156 milijonov din. LETO TEHNIČNIH INOVACIJ Kaj je imel pred očmi Zvezni izvršni svet, ko je predlagal Zvezni skupščini razglasitev leta 1975 za leto tehnoloških inovacij ? Poskušajmo odgovoriti na to vprašanje. Ker se brez dejstev ne da postaviti trditev, zato nekaj podatkov. V letu 1965 smo uvozili v našo državo za 1,8 milijonov dolarjev, v letu 1969 za 2,4 milijone dolarjev in leta 1970 že za 4,4 milijonov dolarjev patentov in licenc. Bolj kot višina zneska, zasluži pozornost trend naraščanja uvoza tuje tehnologije. Znano je, da ima velika večina držav negativno, tako imenovano, tehnološko bilanco. Torej se tudi mi ne moremo zapirati pred tujimi izsledki, to je končno ena od oblik gospodarskega sodelovanja med državami, Izmenjava tehnologije daje možnost, da se manj razvite države vključijo v mednarodno delitev dela. Toda, če kupovanje licenc postane skoraj edina pot tehnološkega napredka gospodarstva, je jasno, kako zelo odvisno je to gospodarstvo od tehnologije drugih držav. Ob tem se nam seveda postavlja vprašanje, kaj je z našo ustvarjalnostjo? Si naša tehniška inteligenca res nima ničesar izmisliti, predlagati, spremeniti? Zdi se, da smo se sprijaznili s podrejeno vlogo in se vživeli vanjo. Drago plačujemo tuje dosežke — večkrat tudi zastarele — jih uvedemo v naših delovnih organizacijah in ko so čez čas zopet zastareli, čakamo kdaj se bodo pojavili novi, da bi jih lahko brž kupili in z njimi ponovno modernizirali našo proizvodnjo. To delamo celo tedaj kadar se zavedamo, da nismo kupili »zadnje besede tehnike« in da ima tuji partner v predalu že novo tehnologijo. Kam vodi ta pot? Odgovor je na dlani — v kolonialno odvis- nost od tuje pameti, v tehnično tehnološko in znanstveno perifernost. In kje so vzroki takega stanja? Podatki spet neusmiljeno govorijo. V naši državi se ukvarja z raziskavami, novatorstvom, racionalizator-stvom in izumi 0,2 u/o zaposlenih. V Nemški demokratični republiki je vsak četrti delavec novator. Po tem smo zadnji v Evropi. Če bi globlje prodrli v vzroke takega stanja, bi poleg dejstva, da inovacijske dejavnosti pri nas ne stimuliramo dovolj, prišli še do nekaterih bistvenih potez naše miselnosti.— do našega vrednotenja vloge ustvarjalnega duha v proizvodnem procesu. Spomnimo se samo, kako zelo smo takoj po osvoboditvi cenili in spodbujali no-vatorstvo in racionalizatorstvo. To je bilo široko gibanje, v katerem se je lahko našel vsakdo, kogar je zanimalo delo. Statistika je tudi pokazala, da vsak dipar vložen v no vato r-stvo, prinese 5 dinarjev čiste gospodarske koristi. Toda inovacijska dejavnost zasluži, da razmišljamo o njej ne samo s stališča donosnosti in gospodarnosti. Ta dejavnost vključuje tiste prvine dela, ki jih želi uveljaviti socialistična družba. Gre za človekovo razmerje do dela. Kjer ni razumske povezave med delom in delavcem, ostaja delo zgolj sredstvo za zagotavljanje eksistence, je nujno zlo in prisila. Nasproti takemu pojmovanju dela, ki je žal še zelo razširjeno, pa želi socialistični humanizem uveljaviti delo kot sredstvo kot življenjsko nujnost, človeku enako potrebno kot kruh in voda, preko katerega bo uveljavljal in potrjeval svojo osebnost. Če dosežemo, da bo delavec zainteresiran za lastno delo, bo želel izkoristiti vse možnosti stroja, procesa in surovine, želel ga bo v vedno večji meri intelektual izirati. Pomislimo kolikšna umska moč je to, če si milijon delavcev s svojim razumom prizadeva za varnejše, produktivnejše in lažje delo! To je verjetno odgovor na začetku postavljeno vprašanje. In končno, na sedanji stopnji našega razvoja, se ni mogoče več sprijazniti z vlogo posnemovalca. Predramiti je potrebno ustvarjalno pobudo našega človeka, od gospodinje, ročnega delavca, dijaka do znanstvenika. Kajti postavlja se nam alternativa, ali bomo obtičali na utrtih poteh, prepuščeni slepim silam naključja, ali' pa bo razum postal gibalo proizvajalnega dela. Zavedati se moramo končno, da ne gre le za patente, izume in tehniške izboljšave. S spremenjenim odnosom do inovacij, bo nujno prišel do izraza njihov posredni učinek — prav gotovo še pomembnejši, tj. naš drugačen odnos do dela in rezultatov dela kot edinega merila, ki naj določa položaj človeka v družbi. Leopold Rebernik, inž. Nujnost strokovnega izobraževanja Šolanje ne sme biti takšno, da bi si z njim samo pridobili novo znanje in spretnost, temveč se moramo naučiti, kje lahko najdemo tisto kar potrebujemo ali, kot je dejal znani leksikograf S. Johanson: Znanje je dvojno — tisto, ki ga imamo, in tisto, za katerega vemo, kje ga bomo našli. To načelo je še posebej pomembno, ker nam navadno manjka časa in ker je novosti vse več in več. Človekovo znanje se je prvič podvojilo od leta 0 pa do leta 1750, potem zno*-va v času od 1750 pa do 1900 in potem od leta 1900 do 1950. Zdaj pa se količina znanja podvoji'vsakih deset let. V prihodnje bo ta doba še krajša. AKTIVNOST SAMOUPRAVNIH ORGANOV Delavski svet ZPT Dne 25. decembra 1974 je potekalo 12. zasedanje delavskega sveta ZPT. Na njem so delegati razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — načelno je sprejel soglasje, da se za obračun jamskega dodatka za leto 1974, med vsemi tremi rudniki, uporabijo enaka merila kot v letu 1973, medtem ko bodo za obračun jamskega dodatka za leto 1975, določeni regulativi na temelju posebnega dogovora; — odložil je sklepanje o spremembi faktorske udeležbe za eno delovno mesto v TOZD Separacija premoga Trbovlje, na naslednje zasedanje; — z veljavnostjo od 1. 12. 1974 dalje je odobril, na temelju predhodnih soglasij delavskih svetov TOZD, uvedbo novih delovnih mest v samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov TOZD in SSS ZPT. Odobril je uvedbo delovnih mest: vodja odkopnih strojev, samostojni strelec, samostojni vrtalec, administrator družbenopolitičnih organizacij pri ZPT in tehniški vodja toplarne Hrastnik. Črtal pa je delovno mesto vrtalec I. Nadalje je sklenil, da starejši oddelčni nadzorniki, ki so razporejeni na delovno mesto nadzornika jeklenega podporja, obdržijo faktorsko udeležbo na osebne dohodke in nadomestilo za medizmensko predajo poslov; — sklenil je priporočiti vsem delavskim svetom TOZD in SSS, da soglašajo z dopolnitvijo 52. člena poslovnika o delu organov upravljanja ZPT, da delegacije delavskih svetov TOZD in SSS na zasedanjih delavskega sveta ZPT, odločajo usklajevalno o vseh tistih predlogih, ki ne posegajo v neodtujljive pravice TOZD; — delegat ZPT v samoupravni interesni spupnosti elektrogospodarstva Slovenije je dobil nalogo, da posreduje skup- ščini ter SIS dve pripombi, in sicer, da je treba dati v statutu SIS elektrogospodarsva Slovenije večji poudarek premogu kot primarnemu viru energije in da je treba za izboljšanje likvidnosti v elektrogospodarstvu in s tem tudi v premogovnikih, uvesti za porabnike električne energije, sprotno obračunavanje porabljene električne energije; — sprejel je načrt proizvodnje premoga za leto 1975. Po tem načrtu bo TOZD Rudnik premoga Hrastnik proizvedla v letu 1975 skupno 642.000 ton, TOZD Rudnik premoga Trbovlje 690.000 ton, TOZD Rudnik premoga Zagorje 342.000 ton, TOZD RŠC 36.000 ton premoga. Načrt predvideva celokupno proizvodnjo premoga v ZPT v višini 1,710.000 ton; — sklenil je, da naj vsi trije rudniki sprejmejo programe ukrepov, ki bodo omogočili izpolnjevanje proizvodnih nalog v letu 1975. V teh programih naj bodo zajeti vsi pomembni faktorji, t.j. efektivni delovni čas na odkopih, modernizacija proizvodnega procesa, odprava ozkih grl, disciplina in odgovornost pri delu, organizacija dela, pojmovanje stablizacij-skih ukrepov ter solidarnost med TOZD, predvsem pa zaostritev osebnega faktorja; nuino je, da bodo načrtovane naloge izpolniene vsak dan sproti že takoj od prvega dne leta 1975 dalje; — gospodarski načrt za leto 1975 je izdelati na temelju 42-urnega delovnega tedna, ob upoštevanju obratovanja na sicer dela proste sobote v vseh TOZD ZPT; — potrdil je finančni obračun vseh TOZD in ZPT za razdobje januar—november 1974; — ugotovil je, da ni pooblaščen, da bi lahko sklepal o delitvi ostanka dohodka tistih TOZD, ki so v letu 1974 poslovale pozitivno, ker gre v tem primeru za neodtujljivost ustvarjenih sredstev; — eventualni ostanek dohodka, ki je bil dosežen s poslovanjem v letu 1974 bo treba v letu 1975 nameniti za pokritje obveznosti, ki jih ima delovna organizacija v zvezi z izplačilom regresa za letovanje članov kolektiva, za preventivno zdravljenje, za sklad solidarnosti za pomoč družinam smrtno ponesrečenih članov kolektiva, za izplačilo odpravnin ob odhodu članov kolektiva v pokoj, za sredstva organov upravljanja v TOZD ter za druge namene. Če teh sredstev zaradi novoletnega izplačila ne bi mogli ustvariti, bi to pomenilo preveliko odgovornost napram vsem zaposlenim v delovni organizaciji za leto 1975. Zavoljo teh ugotovitev je sklenil, da za •novo leto 1975 ni možno izplačati nikakršnih zneskov. Delegati delavskega sveta ZPT so sprejeli obveznost, da bodo posredovali ta sklep članom kolektiva oziroma organom upravljanja v posameznih TOZD; — na znanje je sprejel poročilo predsednika akcijskega odbora za integracijo ZPT in TET, o dosedanjem poteku in stanju priprav na tesnejše sodelovanje; — potrdil je predlog delavskega sveta TOZD GRAMAT, da v začetku leta 1975 prične rekonstruirati oziroma modernizirati naprave opekarne v Trbovljah. Dela bodo končana do 30. 6. 1976. Vrednost celotne investicije bo predvidoma znašala 16,360.000,00 din. Finančna rekonstrukcija predvideva inozemsko posojilo, posojilo Ljubi ianske banke in lastno udeležbo. S tem v zvezi je tudi odobril najetje posojila pri dobavitelju opreme v Avstriji ter najetje posojila pri Ljubljanski banki; — na znanje je sprejel informacijo, da je sklad skupnih rezerv SR Slovenije odobril to- varni plinobetona Kisovec v Zagorju v ustanavljanju, posojilo v znesku 38 milijonov din, za vzpostavitev novih delovnih mest za delavce jame Kisovec, TOZD Rudnik premoga Zagorje. Pogoj za odobritev tega posojila pa je bil, da bo jama Kisovec prenehala z delom v letu 1977. Temu ustrezno je sprejel načelen sklep o ukinitvi obratovanja te jame v letu 1977, ki pa ga mora potrditi še delavski svet TOZD Rudnik premoga Zagorje; — o predlogu delavskega sveta TOZD RGD, da bi delovna organizacija nagradila svoje delavce tudi za dopolnjeno 10-letno delovno dobo, bo delavski svet ZPT razpravljal in sklepal kasneje, ko bodo o tem razpravljali in sklepali na sejah delavskih svetov vseh TOZD; — imenoval je komisijo za izvedbo popisa blaga in sredstev za leto 1974; — imenoval je 3-člansko strokovno komisijo za izdelavo osnutka novega pravilnika o načinu izvajanja preventivnega zdravljenja delavcev ZPT; — verificiral je sklepe delavskih svetov TOZD o zvišanju zavarovalne vsote iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti za osebe in stvari; — zavrnil je vlogo Karla Skrabarja, upokojenca, bivšega člana kolektiva iz Zagorja za izplačilo odpravnine tistim petim bivšim članom kolektiva, ki so šli v pokoj v času od 1. do 28. 2. 1974, to je pred pričetkom veljavnosti snidikalne liste 74. Hkrati je priporočil konferenci sindikata energetike in rudarstva ZPT, da naj skupno z osnovnimi organizacijami 'sindikata uredi izplačilo ustreznega denarnega zneska v okviru njihovih razpoložljivih možnosti; — odobril je najetje posojila pri republiškem rezervnem skladu SRS v višini 15 milijonov din, za izplačilo osebnih dohodkov s tem, da bi to posojilo vrnili do 31. 3. 1975. Odbor za kadrovsko po/itiko in socia/no varstvo ZPT Četrta seja tega odbora je bila 8. januarja 1975. Na njej je razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — sklenil je, da naj pravni sektor sproži postopek zaradi takojšnjega vračanja štipendije s strani dveh štipendistov, ki sta s študijem končala, vendar sta se zaposlila pri drugi delovni organizaciji; hkrati je kadrovski sektor dobil nalogo, da sproži pobudo za ugotavljanje kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov s strani GIF Beton — Zasavje v Zagorju ob Savi; — obravnaval je osnutek novega pravilnika o izvajanju preventivnega zdravljenja članov kolektiva ZPT. Z osnutkom se je strinjal in ga dal v razpravo zaradi obravnave in dokončnega sprejetja; — na znanje je sprejel poročilo vodje kadrovskega sektorja o dosedanjih aktih kadrovske politike v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter o vsebini novega samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v občini Trbovlje. TOZD s področja Trbovelj so sporazum podpisale po svojih pooblaščenih predstavnikih in bo objavljen v eni od naslednjih številk Uradnega vestnika Zasavja; — pri obravnavanju vlog in prošenj za priznanje plačila šolnine, štipendij, študij skh dopustov, plačanih dopustov, je 13 vlog zavrnil, medtem ko je odobril plačilo šolnine 13 članom kolektiva za šolanje v večernih šolah; — sklenil je odložiti rešitev prošnje slušateljev rudarske nadzorniške šole v Velenju, za spremembo pogodbe o šolanju. Valorizacija osebnih, dohodkov bo izpeljana v februarju 1975, potem ko bo znan povprečni odstotek zvišanja osebnih dohodkov za leto 1974 za ZPT; — priznal je Rozaliji Dremelj iz Vač pri Litiji status vdove po smrtno ponesrečenem rudarju Ivanu Dremlju. Zavoljo tega ji gredo vse pravice po pravilniku o oblikovanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti pri ZPT; — sklenil je, da reaktivira-nim upokojencem, ki so zaposleni za določen čas, TOZD ne izplačajo dodatka za minulo delo, ker je to delo že ovrednoteno v pokojnini; — sklenil je razpisati za leto 1975 sprejem 27 pripravnikov z visokošolsko in srednješolsko izobrazbo; — sprejel je sugestijo socialnih delavcev, da naj bi ta odbor globlje pričel obravnavati vprašanje alkoholizma v delovni organizaciji ZPT; — sprejel je priporočilo, da skupščina občine Zagorje — sklad združenih sredstev za štipendiranje, sprejme enako prakso kot sta jih že sprejela sklada pri občinah Hrastnik in Trbovlje, in sicer, da se nudi otrokom smrtno ponesrečenih rudarjev štipendijo, najmanj v enaki višini, kot so jo prejemali pri ZPT. Odbor za družbeni standard ZPT Deveta seja odbora za družbeni standard ZPT je bila 15. januarja 1975. Na njej je odbor razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — vnovič je obravnaval sklepe, sprejete na svoji zadnji seji v decembru 1974, predvsem v pogledu izvajanja delovnih dolžnosti upravnika v počitniškem domu na Rabu. S tem v zvezi je sprejel spremi-njevalni sklep; preveriti je, kako upravnik doma izvaja delovne naloge; — določil je, da je treba v februarja t.l. v počitniškem domu na Rabu urediti sistem črpanja vode; delo bo opravila skupina ZPT; — zavrnil je vlogo upravnika doma na Rabu za dodelitev dodatne sobe v zidani zgradbi (Kaldani), za potrebe njegove družine; — referent za rekreacijo in oddih je dobil nalogo, da izdela program del oziroma nujnih popravil, ki jih je treba izvesti v počitniških domovih na Rabu in v Crikvenici, do pričetka letošnje letovalne sezone; — na znanje je sprejel informacijo o ponudbi hotela Plava Laguna, za sklenitev dolgoročne pogodbe za letovanje članov kolektiva v tem hotelu, možnosti preventivnega zdravljenja ter namestitvi letovalnih prikolic v bližini hotela. Posebnega sklepa odbor s tem v zvezi ni sprejel; — obravnaval je poročilo revizijskega oddelka SSS o poslovanju počitniškega doma na Partizanskem vrhu. Ugotovljena je bila izguba v poslovanju v preteklem letu. Pristojne službe SSS so dobile nalogo, da razčistijo snorne postavke v poslovanju doma; — obravnaval je še ostalo problematiko doma na Parti- zanskem vrhu in sprejel ustrezne sklepe; — izdelal je osnutek novega pravilnika o oddajanju stanovanj in odpovedi stanovanjske pogodbe. Osnutek je odbor obravnaval in sklenil, da ga je treba poslati v razpravo vsem TOZD, SSS in družbenopolitičnim organizacijam pri ZPT, nato pa bo predložen po končani razpravi in uskladitvi pripomb, v sprejetje oziroma razglasitev delavskemu svetu ZPT; — obravnaval je poročilo samoupravne stanovanjske skupnosti Trbovlje o razporeditvi kupljenih stanovanj v stolpnici S-47 na Trgu revolucije v Trbovljah. Po pogodbi prejmejo ZPT 9 stanovanj tipa A in 9 stanovanj tipa B. Odbor je sklenil, da bo razporeditev stanovanj v tej stolpnici izpeljal potem, ko bo sprejet nov pravilnik o oddajanju stanovanj; — vnovič je obravnaval primer stanovanja za socialnega delavca TOZD Rudnik premoga Zagorje in sklenil, da naj odbor za družbeni standard TOZD Separacija premoga Trbovlje ponovno obravnava primer in ga naj uskladi s sklepom delavskega sveta ZPT; — obravnaval je prigovore predstavnikov SSS in TOZD Rudnik premoga Hrastnik v zvezi z obravnavanjem oziroma dodeljevanjem stanovanj. Ugotovil je, da odbor ni pristojen spreminjati stališča koordinacijskega sveta skupnosti TOZD ZPT na področju Trbovelj. Za ureditev stanovanjskega problema v Hrastniku pa morata obravnavati zadevo in jo uskladiti odbora za družbeni standard TOZD Rudnik Hrastnik in SSS ZPT. T. L DELEGATI GOVORE, POROČAJO. GRADNJA STANOVANJ NA POLAJU Na eni zadnjih sej občinske skupščine Trbovlje, je bilo na dnevnem redu vprašanje graditve stanovanj na območju Pola ja. Zazidalni kompleks Po-laj leži v ožjem mestnem območju, ki je po svoji funkciji in komunalni opremljenosti določen za gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov. Nova prostorska ureditev- tega kompleksa tvori istočasno močnejši poseg v obstoječo staro mestno strukturo stanovanjskega fonda na tem predelu, ki se umika sodobnejši zazidavi z večjim številom novih stanovanj in večjim standardom stanovanj. Zazidalni načrt Pola j a zajema v glavnem del naselja Opekarna in del Šuštarjeve kolonije. Gradili bodo v treh etapah, in sicer, da bodo s prvo etapo pričeli že v letošnjem le- tu. Po prvotnem načrtu je bilo predvideno nekoliko manj stanovanj, in sicer 49. Po razgovorih in geoloških meritvah je prišlo do spremembe. Drugi projekt kompleksa pa predvideva 49 stanovanj več. Od starih, obstoječih stanovanj bi ostalo le še 56, na novo zgrajenih pa naj bi bilo 332, torej skupaj 388 stanovanj na območju Polaja. V načrtu je tudi zgraditev vzgojno-varstvene ustanove — vrtca. Zmogljivost tega bi bila za okrog 120 do 150 otrok. Za to graditev mislim, da so vsi občani zainteresirani, posebno pa člani našega kolektiva, ker vedo, da obstaja veliko pomanjkanje stanovanj na območju občine Trbovlje. Zato so se naši in ostali delegati na seji skupščine občine Trbovlje strinjali z gradnjo novih stanovanj na Polaju, da bi delavci na ta način prišli čimpreje do prepotrebnih stanovanj. Jože Poglajen BIL SEM NA PRVEM ZASEDANJU INTERESNE SKUPNOSTI ELEKTROGOSPODARSTVA Na podlagi ustreznih samoupravnih sporazumov in zakonov, je bila v letu 1974 oblikovana skupščina interesne skupnosti elektrogospodarstva (ISE) Slovenije. Sestavljena je iz dveh delov: v prvem so zastopani vsi uporabniki električne energije, v drugem pa vsi proizvajalci električne energije ter proizvajalci primarne energije (rudniki). Za prvo zasedanje ISE, dne 26. decembra 1974, je bil predložen delegatom zelo obširen dnevni red, zasedanje pa se je odvijalo takole: Po daljši razpravi je bil z upoštevanjem vrste pripomb, sprejet statut ISE. Naj navedem le nekaj točk drugega člena, iz katerih je možno dojeti pomembnost te skupnosti in njen vpliv na celotno gospodarstvo SRS: — sprejema v skladu z razvojno politiko, določeno v družbenih načrtih, dolgoročne, srednjeročne in letne programe razvoja in načrte graditve proizvodnih in prenosnih objektov; — obravnava razvojne načrte in programe za razvoj virov primarne energije, skrbi za uskladitev razvoja primarnih virov s potrebami elektrogospodarstva in sprejema obveznosti v zvezi s financiranjem graditve objektov za izkoriščanje primarne energije, potrebne za razvoj elektrogospodarstva; — zagotavlja sredstva za financiranje graditve objektov in z njimi upravlja; — obravnava energetsko bilanco Slovenije in jo sprejema; — določa tarifni sistem, tarifne postavke na prodajnih mestih prenosa za neposredne porabnike električne energije in za porabnike električne energije na predaj ni h mestih distribucije, za vse napetostne nivoje; — daje soglasja k investicijskim programom in izboru ponudb za gradnjo proizvodnih in prenosnih objektov, naprav in napeljav, za katere se to določi ob sprejemanju načrtov graditve' proizvodnih in prenosnih objektov in naprav. V nadaljevanju je bila na dnevnem redu elektroenergetska bilanca SRS za leto 1975, ki jo je bilo potrebno uskladiti z elektroenergetsko bilanco Jugoslavije. Bistvene so naslednje značilnosti: Predvidena proizvodnja v letu 1975: Hidroelektrarne 2306 GWh, termoelektrarne 3418 GWh, sprejem od podjetij iz SFRJ 603 GWh, skupaj razpoložljivo 6390 GWh. Ta količina električne energije, bi ob 7010/o verjetnosti hidrologije in ob .13,8-°/° višji proizvodnji, predvsem na račun termoelektrarn, v glavnem pokrila predvidene potrebe SRS po električni energiji v letu 1975. V elektroenergetski bilanci je predvidena za 8,2 °/» višja poraba električne energije, v primerjavi s povprečjem zadnjih treh let. Ker pa v SFRJ predvidevamo v letu 1975 primanjkljaj električne energije v višini 6,2 0/o, sme po dogovoru na zvezni ravni, Slovenija načrtovati le za ca. 6-To porast porabe električne energije, tako ustvarjeni yišek, tj. 78 GWh pa naj bi dobavila SR Hrvatski. Na ta način popravljena elektroenergetska bilanca SRS, izkazuje 1,2-°/o primanjkljaj. Za zagotovitev 3481 GWh električne energije, kolikor naj bi prispevale termoelektrarne, bo potrebno 4,020.000 ton premoga in 42.000 ton tekočih goriv. Večja proizvodnja je predvidena predvsem v termoelektrarni Trbovlje, na bloku 4 (125 MW), ki v letu 1974 pet mesecev ni obratoval zaradi generalnega remonta in okvar v TO Ljubljana, kjer računajo v letu 1975 na obratovanje obeh agregatov medtem, ko je bil v letu 1974 en agregat okoli 5 mesecev v popravilu. V stari TE Trbovlje je predvideno le obratovanje kotla III (25 MW), medtem ko kotla I in II nista predvidena za proizvodnjo. Ta dva kotla sta zaradi izrabljenosti v takem stanju, da je republiški inšpektor parnih kotlov prepovedal nadaljnje obratovanje. Trenutno še ni določeno ali bodo kotla sploh popravili ali ne, pa tudi če ju bodo popravili ne bosta sposobna za obratovanje v letu 1975, zaradi daljših dobavnih rokov za nadomestne dele. V elektroenergetski bilanci za leto 1975 je predvidena tudi proizvodnja nove plinske elektrarne TE Brestanica 3 x 23 MW = 69 MW. Nato je skupščina ISE razpravljala o možnih ukrepih za kritje primanjkljaja iz poslovanja z električno energijo v združenem podjetju elektrogospodarstva Slovenije. Izguba izvira iz specifičnega režima in politike cen za električno energijo, zaradi česar se nahaja elektrogospodarstvo Slovenije že od leta 1972 v sanaciji na podlagi skupno sprejetih obveznosti med SR Slovenijo in skladom skupnih rezerv SR Slovenije. Ker je gradivo preobširno naj spet navedem le sklepe, ki jih je skupščina ISE sprejela na predlog izvršnega odbora. Ti so naslednji: — da se nadomesti izpadli dohodek v letu 1973 in 1974 v znesku 467 milijonov dinarjev, po razpoložljivih podatkih, z odstopom sredstev brez obveznosti vračanja iz: — sredstev državnega kapitala približno 100 mio. din — sredstev depozitov in obveznih posojil 300 mio. din — razlike v breme sredstev prispevka uporabinkov na nizki napetosti 67 mio. din — da je primanjkljaj elektrogospodarstva rezultat prenizko določenih tarifnih postavk za prodajo električne energije; — da kritje primanjkljaja z uporabo sredstev prenesenih na TOZD ne bi vplivalo na višino doseženega dohodka TOZD v tekočem letu, niti ne bi bila obremenjena likvidna sredstva gospodarstva; — da mora biti zagotovljeno kritje primanjkljaja pred sklenitvijo zaključnih računov TOZD in OZD elektrogospodarstva, ker bi imela eventualno prikazana izguba v zaključnih računih posledice glede izvajanja investicij po že sprejetem programu; — da problemi nelikvidnosti elektrogospodarskih organizacij ogrožajo že celo redno dobavo premoga za termoelektrarne in s tem preskrbo z električno energijo. Izredno burna je bila razprava o predlogu za povišanje cen električne energije. V razpravi je prvič prišlo do ostre konfrontacije med proizvajalci električne energije in primarne energije (premogovniki) na eni strani, ter uporabniki na drugi strani. Že v izvršnem odboru ISE, je prvotni predlog za linearno 61,36-°/” povišanje cen, utrpel bistvene popravke, in sicer: — investicijsko vzdrževanje, prej vkalkulirano v višini 60 % od amortizacije, je bilo znižano za 20 ®/o — amortizacija je bila zmanjšana od maksimalne stopnje, ki jo dopušča zakon, na minimalno. S temi bistvenimi popravki je izvršni odbor izračunal, da bi bilo potrebno ceno električne energije povečati za 46,6 °/». Vendar tudi to ni bilo sprejeto. Sklenili so predlagati skupščini ISE linearno povečanje le za 40 °/o O tem predlogu je dne 26. 12. 1974 razpravljala skupščina ISE. Delegati iz vrst uporabnikov električne energije (predvsem veleodjemalci), so imeli vrsto pripomb, od katerih naj navedem le nekatere: — da stare grehe ni mogoče pokriti preko noči; — da kalkulacije niso realne; — da je podražitev sicer nujna, toda le Za enostavno reprodukcijo, razširjena pa naj se pokriva posebej; — da povišanje posameznih postavk ni dovolj argumentirano; — da se z vkalkulirano, za 50 %) višjo ceno goriv, daje premogovnikom bianco karto za podražitev premoga; — kaj bo, če v jugoslovanskem merilu ne bo sprejeto tolikšno povečanje cen? Na vse te pripombe, so bili s strani proizvajalcev električne in primarne energije, predloženi nasprotni argumenti, toda kljub temu zbor uporabnikov tudi 40-% povišanja cen električni energiji ni sprejel. Uveden je bil usklajevalni postopek. Skupna komisija, sestavljena iz pet predstavnikov vsakega zbora, je predlagala amandma, katerega bistvo je v naslednjem: — izvršni odbor je dolžan, da po četrtletni bilanci ugotovi finančno poslovanje elektrogospodarstva in da morebitno pozitivno razliko, izvirajočo iz 40-% povečanja cen električne energije, prelije v razširjeno reprodukcjio; — da elektrogospodarstvo Slovenije poišče notranje rezerve in uvede varčevanje na vseh področjih svoje dejavnosti, o čemer mora poročati skupščini ISE. S tem amandmajem je bil predlog za linearno 40-% povečanje cen električni energiji, sprejet. Leopold Rebernik, inž. USTANOVLJENA JE OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA—SAVA Dne 27. decembra 1974, sem se udeležil kot delegat ZPT, ustanovne skupščine območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, v Ljubljani. Skupščino sestavlja skupno 90 delegatov, od tega 66 iz vrst uporabnikov, 'tj. predstavnikov TOZD, krajevnih skupnosti itd., ter 24 delegatov iz vrst izvajalcev, tj. iz vrst vodnogospodarskega podjetja v Ljubljani. Dnevni red je bil zelo obširen, saj je vseboval 15 glavnih točk. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda je bilo poročilo predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, tovariša Ivana Rupnika iz Hrastnika. Nato je bil sprejet, po prehodni obrazložitvi, sklep o ustanovitvi območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, začasna skupščina te skupnosti pa se je konstituirala v skupščino območne vodne skupnosti. Pri sprejemanju začasnega statuta sem skupščini predlagal spremembo dveh členov. En predlog je bil osvojen, drugi pa zavrnjen z utemeljitvijo, da tako formula- cijo že vsebuje sprejeti samoupravni sporazum o ustanovitvi te vodne skupnosti. V nadaljevanju je skupščina izvolila svoje organe. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Ivan Rupnik iz Hrastnika, nato sta bila izvoljena predsednika obeh zborov, predsednik samoupravnega razsodišča odbora delavske kontrole. Izvoljen je bil tudi izvršni odbor ter trije področni odbori. Sprejet je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze vodne skupnosti Slovenije. To vodno skupnost sestavlja 8 območnih vodnih skupnosti (Mura, Drava, Savinja, Dolenjska, Gorenjska, Soča, Primorska in Ljubljanica—Sava). Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum vodnogospodarskih del naše območne skupnosti za letošnje leto in družbeni dogovor o višini sredstev, potrebnih za minimalno vodno gospodarsko dejavnost v letu 1975, ki sta ga sklenila Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Izvršni svet skupščine SR Slovenije, je razvidno, da bo na območju vodne skupnosti Ljubljanica— Sava zbranih 70,209.000,00 din. Od tega bo porabljenih na območju te skupnosti 33,660.000,00 din ostala sredstva pa bodo angažirana za vodno gospodarska dela na drugih področjih Slovenije (Mura, itd.). Na področju Hrastnika bo ta skupnost v letu 1975 vzdrževala potoka Boben in Brnico ter urejala potok Boben pri avtobusni postaji; na področju Trbovelj bo vzdrževala potoka Bevščico in Trbovelj ščico s pritoki ter Urejanje obrežja Trboveljščice na Keše-tovem - Leninov trg; v Zagorju pa bodo vzdrževali dela potokov Medija, Kotredežčica, Kandršnica in Šklendrovec, urejali bodo del potoka Medije pri jami Loke oziroma Kisovec, urejali izliv Kotredežce in Graški greben. Poleg tega bodo pripravljali tehnično dokumentacijo za nekatera dela. Viri sredstev za financiranje vodnogospodarske dejavnosti pa bodo tvorili splošni vodni prispevek, vodni prispevek od izkoriščene ali uporabljene vode, vodni prispevek za onesnaženo vodo, vodni prispevek za naplavine in vodni prispevek za pitno vodo. Sporazum podrobneje navaja tudi tarife vodnega prispevka za posamezne plačnike. Na področju Hrastnika bodo znašali vodni pri- spevki za leto 1975 skupno 1,548.400,00 din, na področju Trbovelj 4,632.900,00 din in na področju Zagorja 676.300,00 din. Med plačniki teh prispevkov so tudi naše TOZD. Tarife za uporabljeno in onesnaženo vodo so se v letošnjem letu povečale za 20'°/o, medtem ko so ostale tarife za vodni prispe- vek ostale enake, kot so navedene v družbenem dogovoru. Z osvojitvijo teh dogovorov in sporazumov, je odpadel poseben republiški zakon o prispevkih, ostal pa je v veljavi nadalje republiški zakon o vodah. Tine Lenarčič Naloge osnovnih organizacij sindikata po kongresih Ob koncu preteklega leta so potekali republiški kongresi in zvezni kongres sindikatov Jugoslavije, na katerem so bile podane smernice in naloge osnovnim organizacijam sindikata ter občinskim, republiškim, kakor tudi zveznim sindikalnim organom. Kongresi so prinesli mnogo sprememb v organiziranosti ter nalogah vodstev in posameznih članov sindikata. Ena večjih nalog po kongresih so občni zbori ali letne skupščine, ki jih je bilo treba izpeljati v januarju 1975. Glede na sprejete dokumente obeh kongresov, bodo seveda v osnovnih organizacijah sindikata sprejemali zelo konkretne načrte. Da pa so bili in bodo občni zbori zares taki, ki bodo pripravili predloge za konkretno uresničevanje sprejetih dogovorov, ' so poleg dosedanjih vodstev osnovnih organizacij sindikata odgovorni tudi člani konference za energetiko in rudarstvo pri delovni organizaciji, občinska ter republiška vodstva sindikatov. Ti organi bodo morali osnovnim organizacijam sindikata izdatno pomagati, da so in bodo priprave načrtno stekle, kajti misliti je treba predvsem na dve nalogi: na opredelitev konkretnih nalog glede na dogovore na sejah predsedstev centralnih komitejev ZKS in ZKJ o stabilizacij ii gospodarstva, pa tudi na konkretne naloge pri nadaljnjem uveljavljanju in uresničevanju ustave. Zaradi priprave občnih zborov (letnih skupščin) so se izvršni odbori že sestali v osnovnih organizacijah sindikata in porazdelili naloge za izvedbo teh. Pregledana so bila vzorčna pravila, ki so bila posredovana s strani republiškega odbora, prilagojena našim prilikam ter posredovana na občnih zborih. Prav tako morajo biti na občnih zborih posredovani letni delovni načrti za leto 1975. V pripravah na občne zbore so že v vseh organizacijah sindikata ustanovili sindikalne skupine, ki bodo delovale v okviru delovnih skupin. Vsaka sindikalna skupina je izvolila izmed svojih članov poverjenika, ki bo obenem delegat te skupine v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata. Razpravljali smo tudi o tem, če je večja delovna skupina, da bi bilo potrebno ustanoviti dve ali več sindikalnih skupin. Ker imajo osnovne organizacije sin- dikata v novih ustavnih razmerah izredno pomembno odgovornost, smo dolžni kadrovati take kadre, ki bodo res aktivno delovali v novih vodstvih. Pravočasno in kakovostno uresničevanje nalog, ki so jih začrtali kongresi, ustava in ZK, so odvisni od aktivnosti celotnega članstva, prav posebej pa tudi od dobre sestave in delovanja poverjenikov in izvršnih odborov. Zato so kadrovske priprave na občne zbore (letne skupščine) izrednega pomena in jim je treba nameniti vso potrebno skrb. Delavci se organiziramo v organizacije sindikata, da bi v njih zlasti: — neposredno izražali svoje posamične interese, jih med seboj usklajevali in na tej osnovi določali skupne interese; — prizadevali za uresničevanje svojih osnovnih organizacij sindikata, dogovorjenih skupnih interesov po samoupravni poti; — težili, da bi svoje skupne interese opredelili v skladu z interesi delavskega razreda kot celote; — ustvarjali možnost za u-spešno delovanje članov samoupravnih organov; — se zavzemali za povečanje produktivnosti dela, za samoupravno načrtovanje razvoja, za samostojno uporabo sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnega procesa ter na tej podlagi za povečanje dohodka in se borili proti prisvajanju dohodka, ki ni rezultat dela; — uresničevali načelo delitve po delu; — dajali pobude in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; — ustvarjali politične pogoje za delo samoupravne delavske kontrole, sodelovali z organi in jim pomagali pri njihovem delu; — organizirali politične akcije za uresničevanje sklepov samoupravnih organov, ki so v skladu z interesi delavskega razreda kot celote; — se borili za rast svojega življenjskega standarda na podlagi povečanja produktivnosti dela in dohodka; — demokratično predlagali in določali kandidate: za člane organov samoupravljanja v TOZD in OZD, za člane delegacij v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in za druge delavske organe, vodili predkandi-dacijske in kandidacijske postopke; — se zavzemali za reševanje specifičnih problemov zaposlenih žensk, zlasti mater, da bi se lahko aktivneje vključevale v samoupravljanje in družbenopolitično delo; — ustvarjali družbenopolitične pogoje za objektivno in načrtno obveščanje delavcev; — spremljali in obravnavali probleme, ki nastanejo v organizaciji združenega dela v zvezi s kršitvijo samoupravnih pravic delavcev in njihovih pravic iz dela, ugotavljali vzroke za takšne kršitve ter sklepali o organiziranih ukrepih za njihovo odpravljanje; — dajali konkretne pobude za usposabljanje članov in organiziranje najrazličnejših oblik splošnega in dopolnilnega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja in tudi sami organizirali tako izobraževanje; — obravnavali, dajali predloge in zahtevali ukrepe s področja varnosti in higienske zaščite pri delu; — ustvarjali razpoloženje za stalno usposabljanje vsega članstva, da bo le-to pripravljeno za vseljudski odpor in družbeno samozaščito; — obravnavali socialno vprašanje tovarišev in probleme osebnega in skupnega standarda; — vplivali na razvoj, pa tudi organizirali kulturnoprosvetno delo, družabno življenje, oddih, razvedrilo, športne igre itd.; — zagotavljali varstvo samoupravnih pravic delavcev, dajali pobude samoupravnim organom; — ustvarjali politično oporo za delovanje delegacij in delegatov; — soustvarjali pogoje za nemoteno delo delegacij in delegatov; — sodelovali pri organiziranju delavcev za splošno ljudsko obrambo in prispevali k razvoju sistema družbene samozaščite; — sodelovali pri razpisnih komisijah; — organizirali pravno pomoč sindikata in skrbeli za njihovo zavarovanje pred samoupravnimi kršitvami samoupravnih pravic in pravic iz dela; — začenjali postopek za odpoklic individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v TOZD in delovni organizaciji, če niso zadovoljivo opravili svoje funkcije; — omogočili socialno ogroženim članom potrebno materialno in moralno pomoč; — gojili socialistično solidarnost. Iz tega je razvidno, da nas čakajo ogromne naloge, pri katerih bi moral sleherni član sindikata sodelovati, ker le s skupnimi močmi je delo uspešno in plodno. Ivan Vovk 35 LET KRUŠIKA Delovna organizacija Kruši k Valjevo je pred kratkim proslavljala 35-letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila leta 1939. Ob tej priliki so podarili kolektivu ZPT »Spominsko plaketo«, v znak priznanja in zahvale za razvoj Krušika oziroma za poslovno sodelovanje. Podpisala sta jo predsednik delavskega sveta in generalni direktor te delovne organizacije. K jubileju jim čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov na vseh področjih! Občni zbori sindikatov V decembru 1974 in prve dni januarja t. L, smo se v vseh osnovnih organizacijah sindikata v ZPT, v vsebinskem pogledu pripravljali na občne zbore ali letne konference. Po načrtu jih naj bi izvedli v času med 15. in 30. januarjem t. 1. S sprejemom kongresnih dokumentov, je povsod močno poudarjena vloga sindikatov, ki morajo odločno nadaljevati svoj zgodovinski razredni boj, v sleherni sredini in na slehernem področju. Da bomo tako vlogo čim uspešneje še nadalje poglabljali, moramo posvetiti vso skrb kadrom, ki bodo pripravljeni in sposobni voditi sindikalne skupine, osnovne organizacije sindikata in druge njihove organe. To pa bomo dosegli le, če bomo nudili in ustvarjali primerne možnosti ter pogoje za izobraževanje, kar je naša stalna naloga in dolžnost. Ob vsem tem se moramo zavedati, da je v današnjem samoupravnem položaju delavca, družbenopolitično delo nujno potrebno, zato mu moramo dati enakovredno mesto, kot vsakemu drugemu delu. Prav tako gre nujno priznanje vsem, ki so se in se še bodo vnaprej prizadevali, da bo temu res tako. Jasno nam mora biti, če se tak delavec zavzema kjerkoli za tisti interes, ki mu ga je poverila njegova sredina — njegova sindikalna skupina in se z drugo dogovarja ter usklajuje, da je to tisto, kar je potrebno in zahtevano, zato mora biti tudi nagrajeno s priznanjem. Ob možnostih prilagajanja sindikalnega dela, da bi bilo Sindikat v TOZD separacija pred občnim zborom Občni zbor osnovne organizacije sindikata, je po 8. kongresu zveze sindikatov Slovenije in po 7. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, izredno pomembna oblika za vključitev čimvečjega števila članstva v konkretne politične akcije pri uresničevanju interesov slehernega člana osnovne organizacije sindikata. Občni zbori naj bi bili v času od 15. do 31. januarja 1975, tj. v času, ki ga je določila zveza sindikatov Slovenije za vse osnovne organizacije sindikatov v Sloveniji. V osnovni organizaciji sindikata TOZD separacija, smo se temeljito pripravili na občni zbor. Kritično bomo ocenili dosedanje delo osnovne organizacije sindikata, sprejeli nova pravila, delovni in finančni na- črt za leto 1975 in sprejeli delegatsko sestavo ter delovanje izvršnega odbora. Pri vseh teh pripravah in opravilih se dobro poslužujemo številnega gradiva, ki je bilo objavljeno v prilogi Delavske enotnosti »Sindikati« in drugih navodil, da bi zagotovili dobro udeležbo na občnem zboru pa smo tudi člane sindikata o izvedbi občnega zbora obvestili z lepaki, poleg tega pa je sleherni član sindikata, prejel še vabilo. V pripravah na občni zbor smo v osnovni organizaciji izdelali predlog za ustanovitev osmih sindikalnih skupin. Te sindikalne skupine so že izvolile svoje poverjenike, ki bodo hkrati delegati v izvršnem odboru, verificirali pa jih bomo na občnem zboru. Naloga po- le-to v praksi čimbolj približano slehernemu delavcu, so osnovne organizacije sindikata analizirale svoj položaj ter so se in se bodo na svojih občnih zborih temu primerno reorganizirale. Upoštevati je treba velikost osnovne organizacije sindikata, teritorialno razvejanost in druge posebne pogoje. Možnosti je veliko. V eni TOZD je možno organizirati več osnovnih organizacij sindikata, ki se povežejo za uresničevanje enotne politike v koordinacijsko konferenco. To je treba analizirati ter oceniti in v praksi uresničiti. Prepričani smo, da bo tudi to pozitiven prispevek za naše nadaljnje, čim lažje in čim uspešnejše delo. Franjo Glavica verjenikov sindikalnih skupin je, da bodo s sindikalno skupino obravnavali vse kar je za njih pomembno, izoblikovali-stališča, jih prinašali na izvršni odbor ter jih usklajevali. O sprejetih stališčih izvršnega odbora pa obveščali nazaj sindikalno skupino. Tak način organiziranosti in delovanja, upamo, da nam bo prinesel v osnovni organizaciji sindikata boljše povezovanje in bolj uspešno in bogatejše delo, kar je resnično med prvenstvenimi nalogami sindikata. Franjo Blažim PRISPEVAJTE V SREČNO! S posveta predstavnikov slovenskih rudnikov Dne 18. decembra 1974, je predsedstvo sindikalne organizacije Ru dar sko-elektroenerge iškega kombinata Velenje, sklicalo posvet predstavnikov sindikalnih ■organizacij in predstavnikov samoupravnih organov slovenskih rudnikov. Posveta so se udeležili predstavniki ZPT, ITAS- rudnik Kočevje, Rudnik kaolina Črna, Rudnik Kanižarica, TIM-rudnik Laško, Rudnik Mežica, Rudnik Idrija in REK Velenje. Namen posveta je bil, da bi se zedinili za enoten pristop k reševanju skupnih problemov, ki tarejo rudnike. Ugotovili so, da je premalo sodelovanja med rudniki, predvsem po sindikalni strani. Na posvetu je sodeloval tudi generalni direktor REK Velenje. Poudaril je, da Konferenca sindikata Izvršni odbor konference sindikata je že od junija 1974 pripravljal konferenco o stanovanjski problematiki v ZPT, o kateri sicer mnogo govorimo. Čeprav smo hoteli prikazati rešitve za to problematiko čimpreje, smo morali odločati zaradi gradiva, ki ga nismo mogli pravočasno pripraviti, delno tudi zaradi objektivnih težav. Gradivo za konferenco, ki bo 28. januarja 1975, obsega: — poročilo o stanovanjski problematiki (trenutno stanje); — poročilo odbora za družbeni standard ZPT, o dosedanjem delu na stanovanjskem področju v TOZD in OZD; — osnutek pravilnika o oddajanju stanovanj in odpovedi stanovanjske pogodbe s sistemom točkovanja. O zaključkih in predlogih sindikatov bomo poročali v naslednji številki glasila Srečno. Franjo Glavica je slovensko rudarstvo preveč razbito na posamezne rudnike, ki rešujejo svoje probleme vsak zase, je pa skrajni čas, da pričnemo sodelovati skupno in usklajeno. TOZD rudnik lignita Velenje, praznuje v letu 1975, 100-letni-co svojega obstoja. Ob tej priliki naj bi organizirali posvetovanje o tesnejšem povezovanju jugoslovanskih rudnikov, beneficirani delovni dobi in problemih modernizacije rudnikov. Govorili so tudi o izdelavi sistema beneficirane delovne dobe, kakor tudi sistema solidai"-nostnega beneficiranja, kar naj bi izpeljala gospodarska zbornica Slovenije. Nadalje so govorili še o nujnosti ustanovitve posebnega odbora za reševanje konkretnih problemov sindika- Že dlje časa pripravljamo problemsko konferenco ZK v Zasavskih premogovnikih. Ob širokih pripravah preko komunistov v vseh osnovnih organizacijah ZK ZPT so se izoblikovale ocene, nakazana je problematika, o kateri nameravamo javno spregovoriti in končno je tudi predlagan datum. Konferenca naj bi bila v petek, 7. februarja 1975 ob 16. uri, v prostorih delavskega doma v Trbovljah. Za vse komuniste bo omogočen prevoz iz Hrastnika in Zagorja. Povabili bomo tudi vse tri občinske komiteje ZKS, Revirski komite ZK Trbovlje in druge goste. Prepričani smo, da bo konferenca nakazala rešitve, ki bo- ta, ki deluje na področju rudnikov. Zedinili so se tudi za pripombe na predlog sindikalne liste v letu 1975. Predstavniki REK Velenje so predlagali, da naj bi uvedli v rudarstvu enotne značke za 10, 20 in 25 let dela v jami. Značke naj bi bile enotne za vso Slovenijo in naj bi predstavljale moralno stimulacijo. Podobne značke bi podeljevali jamskim reševalcem za 5, 10 in 15-letno delo v jamski reševalni četi. Bile naj bi bronaste, posrebrene in pozlačene. Objavljen bo razpis za izdelavo teh značk. Podeljevali bi jih ob dnevu rudarjev. Sprejet je bil tudi predlog, da se podobno kot v ostalih panogah, uvedejo rudarske sindikalne igre. V letu 1975 naj bi te igre organiziral REK Velenje. do čimpreje z združenimi močmi ter akcijo, rodile uspeh za ves kolektiv in pripomogle, da bo naš delegatsko samoupravni sistem v celoti zaživel in se še nadalje razvijal ter uvrščal tako, da bomo še nadalje čim uspešneje poglabljali samoupravno organiziranost ter integracijsko politiko. Najpomembnejše pa je, da bomo še bolj učvrstili in izgrajevali take medsebojne odnose, ki bodo dajali človeku vedno večjo možnost in spodbudo za doseganje čimboljših gospodarskih, finančnih in osebnih uspehov v ožji in širši družbeni skupnosti. Franjo Glavica Problemska konferenca ZK ZPT Rudarstvo doma in po svetu VEČJA PROIZVODNJA ANTRACITA Rudnik antracita Vrška Čuka pri Zaječarju bo letos proizvedel okrog 60.000 ton viso-kokaloričnega premoga - antracita. Dobavlja ga železarnam in topilnicam, predvsem Boru, Jesenicam in Skoplju ter be-očinski cementarni. Kupci zelo povprašujejo po tem premogu, medtem ko sedanje zmogljivosti rudnika ne dopuščajo večjega povečanja, kakor 10 do 15.000 ton letno. PREMOG NA KITAJSKEM Po podatkih kitajskih oblasti je rudnik Kailuan na severu Kitajske, ki je največji kitajski premogovnik, izpolnil svoj lanskoletni proizvodni načrt mesec dni pred rokom. Poročajo, da je bila proizvodnja rekordna. Nakopali so 2,700.000 ton premoga več kot v enakem razdobju leta 1973. NOV PREMOGOVNIK V ARGENTINI V argentinski pokrajini Santa Cruz so odprli te dni premogovnik Rio Turbio. Argentinska vlada je izdelala nov načrt razvoja proizvodnje premoga v okviru svoje energetske politike. Z otvoritvijo novega premogovnika se bo proizvodnja zelo povečala. POSVETOVANJE O ELEKTRIČNI ENERGIJI V začetku decembra 1974 je potekalo na Bledu posvetovanje o racionalnem izkoriščanju elekrične energije v industriji in gospodinjstvih v Jugoslaviji. Organizirala ga je skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva, v sodelovanju z elek- trogospodarskimi organizacijami republik in pokrajin, zvezno gospodarsko zbornico, kakor tudi z večjimi industrijskimi porabniki električne energije. Cilj posvetovanja je bil, da bi ugotovili sedanje pogoje in način koriščenja električne energije v industriji in gospodinjstvih in da bi ugotovili kako je možno na temelju teh-ničnoekonomskih analiz in izvajanja ustreznih akcij, doseči čim racionalnejšo porabo električne energije in naj razumnejše izkoriščanje razpoložljive električne moči. NOV RUDNIK IN TERMOELEKTRARNA PRI BITOLJU V I. polovici t. 1. bodo, kakor predvidevajo, začeli z deli na odpiranju novega rudnika lignita v Suvadolu pri Bitolju. Hkrati pa bodo zgradili tudi termoelektrarno z močjo 210 megavatov. Biro za geološke in rudarske raziskave v Bitolju je ugotovil zadostne količine oziroma rezerve lignita za otvoritev rudnika in izgradnjo termocentrale. Trenutno izdelujejo glavne projekte. Rezerve lignita znašajo na tem območju okrog 200 milijonov ton. Eksploatirali ga bodo s površinskim kopom. Medtem pa so ugotovili, da precej lignita leži tudi na področju vasi Živo j na in v drugih krajih Pelagonije. DOGOVOR O PROIZVODNJI PREMOGA DO LETA 1980 Zvezni izvršni svet je pred nedavnim sprejel družbeni dogovor o razvoju premogovnikov v Jugoslaviji, od leta 1974 do 1980. Dokončnega podpisa tega dokumenta se morajo o tem dogovoru izreči še republiške in pokrajinske skupščine. Po določbah tega dogovora, ki so ga pripravljali več mesecev, se bo proizvodnja premoga povečala letno od sedanjih 32,5 milijonov ton na 84,5 milijonov ton do leta 1980. Rekorden porast proizvodnje premoga pričakujejo, predvsem lignita, v Srbiji (47 milijonov ton) in v Bosni in Hercegovini (24 milijonov ton). V teh dveh republikah, kot vemo, se nahajajo naj večje rezerve »črnega zlata«. Proizvodnjo v višini 84,5 milijonov ton tvori seštevek potreb jugoslovanske porabe, ki so jo podrobno proučili v vseh republikah in pokrajinah. Samo termoelektrarne bodo v tem času skočile s svojimi potrebami od 16,6 na 62 milijonov ton letno, za rekonstrukcije oziroma razširitev premogovnikov in odpiranje novih kopov, bi bilo treba v tem časovnem obdobju, po ocenah iz leta 1973, zagotoviti 10,5 milijard dinarje. V glavnem naj bi ta sredstva dobili premogovniki deloma iz lastnih sredstev, deloma pa na podlagi dogovorov, deloma pa tudi z blagovnimi in finančnimi krediti ter iz drugih virov. FINANCIRANJE ENERGETSKIH POTREB Predstavnik ameriške banke Chase Manhatten je izjavil, da bo cel svet potreboval za financiranje energetskih potreb med 1,2 in 3,1 bilijona dolarjev v času od leta 1970 do 1985, odvisno od stopnje inflacije. Socialistične države bodo po njegovem mnenju potrebovale skupno 250 milijard dolarjev za zadovoljitev energetskih potreb v tem časovnem obdobju. PROIZVODNJA PREMOGA NA POLJSKEM Po naj novejših statističnih podatkih je Poljska v preteklem letu prvikrat proizvedla več kot 200 milijonov ton črnega in rjavega premoga. Za leto 1975 predvidevajo, da bodo proizvedli skupno 170 milijonov ton premoga. REKORDNA PROIZVODNJA V IBARSKIH RUDNIKIH V 10 mesecih preteklega leta so Ibarski rudniki črnega premoga in kovin proizvedli 194.000 ton rovnega premoga. Ta proizvodnja je rekordna za njihove razmere. Enako odlične rezultate so dosegli tudi v proizvodnji koncentrata mag-nezita, katerega letni načrt so občutno presegli. ENERGETSKI PROGRAM EGS Po podatkih Evropske gospodarske skupnosti, bo za države te skupnosti znašala cena programa zmanjševanja odvisnosti od uvoza energetskih surovin, okoli 250 milijard obračunskih enot (ena obračunska enota je enaka vrednosti 1,20 dolarja). Samo za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo nuklearne energije v EGS na 160.000 do 200.000 megavatov do leta 1985, bodo potrebovali 120 obračunskih enot. S tem bi se delež nuklearne energije v skupni proizvodnji primarne energije povečal od sedanjih 1,4 na 13 do 16 °/°. Po tem načrtu predvidevajo zmanjšanje uvoza nafte v skupni proizvodnji primarne energije od sedanjih 61,1 % na skoraj 41 0/°. Proizvodnja premoga v skupnosti teh držav bi se v naslednjih desetih letih gibala na ravni 250 milijonov ton letno. Predvideno je, da bodo povečali obseg pdrabe zemeljskega plina v proizvodnji energije na skoraj 16 °/°, medtem ko bo geotermična in hidroelektrična energija imela še nadalje delež v višini 3 0/°. PROIZVODNJA NAFTE V SVETU Po podatkih statističnih u-prav SSSR, SEV in OZN je znašala svetovna proizvodnja nafte v letu 1960 1.050 milijonov ton, v letu 1973 pa že 2,700 milijonov ton. V letu 1973 so posamezne države proizvedle naslednje količine nafte (v milijonih ton) SSSR 429, Romunija 14, ZDA 453, Kanada 88, Saudska Arabija 365, Iran 293, Venezuela 176, Kuviat 167, Libija 105, Nigerija 103, Irak 102, Indonezija 67, Abu-Dabi 62, Alžirija 51, Katar 27, Ekvador 11. Poleg teh so manjše količine nafte načrpale tudi nekatere druge države. Rezerve nafte, primerne za eksploatacijo, ob upoštevanju današnjih tehničnih možnosti so razmeroma omejene. V začetku leta 1973 so znašale (v milijonih ton): v ZDA 4.976, v zahodnoevropskih državah, vključno z ležišči v Severnem morju 2.145, na Japonskem 3, Saudski Arabiji 18.869, Kuva-itu 8.977, Iranu 8.784, Iraku 3.873, v Libiji 4.012, Venezueli 1.960, Alžiriji 6.127 itd. ni so rezultati o nahajališčih premoga v Oslomeju pri Kiče-vu, Suvadolu pri Bitolju in v bližini Negotina na Vardarju. Ta nahajališča niso povsem nova, saj so z njimi računali že tedaj, ko so začeli graditi termoelektrarni v Oslomeju in Suvadolu. Nov je le rudnik pri Negotinu. Sicer pa so v tej republiki odkrili nahajališča svinca in cinka. Z eksploatacijo bodo kmalu pričeli. Pri Peli če vi bodo kmalu odprli nov rudnik železne rude, s tem pa bo železarna v Skopju preskrbljena s surovinami. VEČJA PROIZVODNJA , PREMOGA V KOLUBARI VEČ PREMOGA V LETU 1975 V REIK Kolubara pri Laza-revcu je v teku izvajanje investicijskega programa. Po dokončanju programa bo ta kolektiv v 10 letih zagotovil proizvodnjo v višini 35 milijonov ton lignita letno. V teku je širjenje novega odkopnega polja, iz katerega bodo veliki bagri čez 5 let zagotovili 18 milijonov ton lignita letno. Začeli so rekonstruirati tudi suho separacijo, pa tudi v ostalih oblatih izvajajo večja rekonstrukcijska dela. Ko bodo vsa dela končana, bo njihova toplarna oziroma sušilnica za potrebe trga dala na razpolago milijon ton sušenega lignita. V kolu-barskem bazenu pripravljajo tudi gradnjo nove termoelektrarne z močjo 110 megavatov. Za ta dela bodo po vsej verjetnosti potrebovali investicijska sredsva v višini skoraj 2,5 milijard dinarjev. Nove investicije torej uvrščajo kolektiv kombinata Kolubara v vrsto naj večjih jugoslovanskih proizvajalcev lignita, medtem, ko bo čez dobrih 10 let v vrhu evropske in svetovne proizvodnje lignita. USPEŠNE RAZISKAVE V MAKEDONIJI Pred nedavnim je iz Makedonije prišla vest, da so po dolgoletnih raziskavah odkrili velike rezerve premoga, uranove rude, nafte in plina. Dokonč- Združenje jugoslovanskih pre-mogpvnikov v Beogradu, katerega član je tudi naša delovna njega leta objavilo, da bodo rudarji vseh jugoslovanskih pre-organizacija, je v začetku leto.š-mogovnikov v letu 1975, nakopali okrog 36 milijonov ton premoga vseh vrst, tj. črnega, rjavega in lignita. Ta količina je za okrog 3 milijone večja od dosežene proizvodnje v letu 1974. Premogovniki bodo proizvedli več premoga predvsem zaradi boljše organizacije dela, uva- Dctajl iz Batičevega spomenika, odkritega ob 50-letnici zloma Orjune, dne 1. 6. 1974. Rudar s svetilko. (Foto M. C.) jan j a nove modernejše mehanizacije, večjih investicijskih naložb, ipd. Proizvodnja rjavega premoga bo letos predvidoma na isti ravni kot v letu 1974, nekoliko več bodo predvidoma nakopali črnega premoga, okrog 150.000 ton, medtem ko bo lignita več za preko 2,5 milijonov ton. Večje proizvodnje torej ne bo zaradi odpiranja novih premogovnikov. Višjo proizvodnjo premoga pa terjajo tudi številni porabniki, dosedanji in novi, najsi bo v termoelektrarnah, industriji in široki porabi. Samo termoelektrarne bodo v letu 1975 porabile preko 23 milijonov ton premoga, kar je 3,7 milijonov ton več kot leta 1974. Upajmo, da se bodo napovedi združenja jugoslovanskih premogovnikov uresničile. ZAHODNONEMŠKA PROIZVODNJA PREMOGA V LETU 1974 Proizvodnja nemških premogovnikov je bila v letu 1974 manjša od prodaje. Dosegla je 95 milijonov ton oziroma 2,3 milijonov ton manj kot v letu 1973. Prodaja pa se je nasprotno napram letu 1973 povečala za 11 % na 117,5 milijonov ton (1973 : 105,7 milijonov ton), zaloge črnega premoga pa so od 7,7 milijonov ton nazadovale na 1,0 milijonov ton, koksa pa od 7,1 milijonov na 1,5 milijonov ton. Izvoz premoga se je povečal za 5,9 milijonov ton na 33,3 milijone ton, povečale so se tudi dobave elektrarnam, jeklarnam in trgovini na drobno. Število zaposlenih v zahod-nonemškem premogovništvu se je lani napram letu 1973 rahlo povečalo na 205.000 oseb, produktivnost na zaposlenega v izmeni pa je znašala 3.940 kg in je bila za 3 °/° nižja kot v letu 1973. ZAHTEVA PO VEČJI PROIZVODNJI PREMOGA Po analizi ZN o energiji, bo leta 2000 porabljenih 87 0/0 sve- tovnih naftnih rezerv (odkritih, potencialnih in možnih) ter 76 % svetovnih rezerv zemeljskega plina, istočasno pa bosta porabljena le 2 % svetovnih premogovnih rezerv. Predsednik sindikata britanskih premogovnikov Gormley zato zahteva, da britanska proizvod' nja premoga v tekočem finančnem letu doseže vsaj 120 milijonov ton, v letu 1985 pa naj poleg predvidenih 125 milijonov ton, doseže še dodatnih 9 do 10 milijonov ton. Dolgoročno se bo povpraševanje po premogu povečalo ne le zaradi proizvodnje električne energije, temveč tudi zaradi upadanja naftnih in plinskih rezerv v prihodnjem desetletju. Bistveno pri tem je, da je treba razviti tehniko spreminjanja premoga v substitute zemeljskega plina kot tudi tehniko za proces utekočinjanja premoga, kar bo nadomestilo upadanje naftnih rezerv. POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE RJAVEGA PREMOGA V ZRN Zvezna vlada in dežela Sev. Po-renja-VVestfalija, sta dosegli soglasje o izkoriščanju ogromnih zalog rjavega premoga v Ham-bacher Forstu. Kolner Braun-kohlemverke AG nameravajo zaloge rjavega premoga, ki leži v globini 500 m, izkoriščati z investicijami 5 milijard DM. Zaloge premoga znašajo 4,5 milijard ton, zato bi pri letni proizvodnji 45 milijonov ton, zadoščale za 100 let. V nekaj vrstah SKLEPI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Na 3. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Hrastnik, dne 5.11. 1974 so le-ti razpravljali in sklepali o naslednjem: — sprejeli so statut občine Hrastnik s tem, da v šestih mesecih po uveljavitvi statuta, uskladijo vse akte. občinske skupščine in drugih organov; — sprejet je bil odlok o oblikovanju skupščine in določitvi delegatskih mest v posameznih zborih skupščine občine Hrast' nik; — sprejet je bil poslovnik za delo občinske skupščine, ki tire j a delovanje pbčinske skupščine in njenih organov; — obravnavali so informacijo o realizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1974 in predlog za financiranje programov SIS za leto 1975; — sprejeli so odlok o financiranju proračunskih potreb v prvih treh mesecih leta 1975; — ustanovili so komisijo za družbeno načrtovanje v občini Hrastnik, ki jo vodi predsednik Franjo Krsnik; — za ravnatelja osnovne šole narodnega heroja Rajka so za naslednje 4-letno obdobje izvolili Valentina Moljka, dosedanjega ravnatelja te šole; — zaradi upokojitve dosedanjega komandirja postaje milice v FIrastniku Ivana Srebotnika, so s 1. 1. 1975 imenovali na to mesto Ludvika Lipovška; — sklenili so najeti kredit v višini en milijon din, za financiranje sanacije plazov v občini Hrastnik v letih 1974 in 1975; odobren je bil iz rezervnih sredstev republiškega proračuna. KONSTITUIRANJE SVETA JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV Na 7. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil v drugi polovici decembra 1974 v Beogradu, je bil izvoljen nov Svet zveze sindikatov Jugosla-vije. Vsaka od republik ima v predsedstvu Sveta ZSJ 6-član-sko delegacijo, avtonomne pokrajine pa 4-člansko delegacijo. V slovenski delegaciji v predsedstvu Sveta ZSJ so bili izvoljeni: Janez Barborič, Jože Čopek, Andrej Grabor, Miroslav Jug, Jože Marolt in Štefanija Žagmeister. Za predsednika Sveta ZSJ je bil vnovič izvoljen Mika Špi-Ijak, za podpredsednika pa Dušan Bogdanov - Senko in Dju-ro Vekič. Za sekretarje Sveta ZSJ v novem mandatnem obdobju so bili izvoljeni: Dr. Bo-ro Petkovški, Mustava Pljakič, Miodrag Vlahovič, Vidoje Mitrovič in Andrej Grahor. SKLAD SAMOPOMOČI JE PRIČEL DELOVATI Pred nedavnim smo poročali v našem glasilu, da je stekla akcija med vsemi zaposlenimi v vseh TOZD in drugih delovnih organizacijah ter med upokojenci na področju Trbovelj, da bi sprejeli pobudo Društva upokojencev Trbovlje za uvedbo sklada posmrtninske samopomoči. Sklad je že pričel delovati. Doslej se je prijavilo oziroma pristopilo k plačevanju mesečnega prispevka po 10,00 din skupno čez 8000 zaposlenih in upokojencev. Dne 8. januarja 1975 je tajnik občinskega sindikalnega sveta Trbovlje, Janez Češnovar, izročil v prostorih društva upokojencev v Trbovljah: ček za 5.000,00 din kot prvim svojcem umrlega rudarskega upokojenca Franca Sluge iz Trbovelj. S tem je tudi v praksi pričel delovati sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči na področju Trbo-vlej. Sklad te pomoči deluje pri občinskem sindikalnem svetu, upravlja na ga Društvo upokojencev Trbovlje, ob sodelovanju delegatov iz delovnih in drugih organizacij. TOPLOVOD DO SPLOŠNE BOLNIŠNICE KONČAN Koncem decembra 1974 je po večmesečnih pripravah in izvajanju del pričel obratovati magistralni cevovod iz toplarne, ki deluje v sestavu TOZD Elektrostrojne delavnice ZP Trbovlje, mimo RUDISA, Mehanike, stanovanjskih hiš, preko ceste v Globušaku in zadaj stanovanjskih objektov na Rudarski cesti, do splošne bolnišnice. Prvi del cevovoda je sicer obratoval že preje, novozgrajeni del, ki je bil zgrajen v zadnjem razdobju pa poteka od zgradbe RUDISA pa do splošne bolnišnice. Celotna trasa je dolga preko 1,5 km. Kot investitor so nastopali Zasavski premogovniki, gradbena dela je izvedla ekipa GIP Beton - Zasavje, TOZD operativa Trbovlje (bivšo SGP Zasavje), montažna dela pa je izvedlo podjetje KLIMA iz Celja,'del naprav pa je izdelala TOZD ESD ZPT. Poleg splošne bolnišnice — novega krila, je priključenih na magistralni cevovod še več drugih delovnih organizacij, stanovanjskih blokov in manjših stanovanjskih hiš. Dne 31. decembra 1974 pa so bili pripojeni na toplovodno omrežje še -objekti: upravna zgradba TOZD RGD, pisarne TOZD separacija, pisarne revizijskega oddelka in plansko-analitskega sektorja ter novozgrajeni rastlinjak ZPT. NOV NAČIN ODOBRAVANJA POTROŠNIŠKIH KREDITOV Ljubljanska banka, podružnica Trbovlje, je seznanila vse delovne in druge organizacije na svojem območju, da se je z začetkom t.l. spremenil način odobravanja potrošniških kreditov občanom. Občan bo lahko najel potrošniški kredit pri Ljubljanski banki, če z njo poslovno sodeluje, in sicer v eni izmed naslednjih oblik: — če ima občan na hranilni knjižici, tekočem, deviznem ali žiro računu najmanj 10 % zneska zaprošenega kredita in to vsaj 3 mesece pred vložitvijo prošnje za potrošniški kredit; — če ima namensko vezano hranilno vlogo na najmanj 13 mesecev v višini 10 %> zneska zaprošenega kredita; — ali če prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun; — ali če namensko veže domačo ali tujo valuto po pravilnikih Ljubljanske banke. Ljubljanska banka si pridržuje pravico, da ustrezno prilagodi pogoje za potrošniško kreditiranje, če bi med tem prišlo do spremembe splošne u-redbe o potrošniških kreditih ali do sporazuma v okviru združenja bank Jugoslavije. ZLATI ZNAKI ZA REVOLUCIONARJE Osmi kongres Zveze sindikatov je na predlog posebnega odbora podelil zlati znak sindikata tovarišu Francu Leskošku - Luki, Mihi Marinku in Ivanu Mačku - Matiji. Podelili so jim te.znake za velike zasluge v revolucionarnem boju za uresničitev pravic in interesov delavskega razreda. Tovarišu Leskošku so zlati znak podelili na kongresu, medtem ko so tovarišema Mihi Marinku in Ivanu Mačku podelili zlati znak, ki predstavlja naj večje priznanje Zveze sindikatov Slovenije, v začetku tega leta, po ozdravitvi. Slovesni podelitvi so prisostvovali številni družbenopolitični in javni delavci. Vsem trem tudi z naše strani tople čestitke! ZEMELJSKI PLAZOVI V HRASTNIKU V času zimskega sušnega Obdobja v decembru 1974 in januarju 1975 so vnovič pričeli drseti, z vsemi svojimi ogromnimi masami, zemeljski plazovi v Hrastniku. Najbolj grozeč je plaz' pri Dolinšku, saj je s svojo vsebino zaprl strugo potoka, ker ni bilo v potoku dovolj vode, da bi sproti odplavljala jezik plazu. Ogrožena je bila tudi tovarna kemičnih izdelkov, ki se napaja z vodo iz tega potoka in je v ta namen zajezena pri Dolinšku in trafopostaja. Plazovi pa so se tokrat pojavili tudi pri Budnu in še na dveh drugih mestih. Problem plazov v Hrastniku je bil pereč že tudi v preteklem stoletju. S tektoniko območja Hrastnika pa so se strokovnjaki posameznih institucij začeli ukvarjati takoj po I. svetovni vojni, posebno pa še v letu 1926. Glavni avtor analiz s tega področja inž. Munda, je rezultate objavil šele leta 1953. Tudi po zadnji vojni je bilo opravljenih nešteto pregledov in analiz s strani geološko-ge-otehničnih komisij. Vedno je bilo navzoče pomanjkanje finančnih sredstev za saniranje plazov. Znano je, da je občinska skupščina Hrastnik najela koncem leta 1974 en milijon din posojila za saniranje plazov v letu 1974 in 1975. Stalno občinsko komisijo, ki ureja vprašanje plazov v Hrastniku, vodi Jože Zorčič, inž. TET gradi nov dimnik Že dalj časa je Termoelektrarna Trbovlje pripravljala dokumentacijo in investicijski program za zgraditev novega 360 metrov visokega dimnika. S tem dimnikom želi termoelektrarna preprečiti zapraševanje in zaplinjevanje ožjega območja oziroma naselij, ki leže v neposredni bližini termoelektrarne. Prah in dimni plini naj bi se v bodoče v višjih zračnih plasteh porazdelili na širše območje, kar pa za naravo - rastline, živali in ljudi, ne bo tako škodljivo kot doslej. V drugi polovici preteklega leta so sklenili z zahodnonem- ško firmo Karrena iz Diisell-dorfa pogodbo za postavitev 360 m visokega dimnika. Dimnik bo stal v neposredni bližini dimnika termoelektrarne II, med strugo reke Save in železniško progo. Zadnje mesece leta 1974 so pričeli z gradbenimi deli, tj. z izkopi in betoniranjem temeljev - pilotov. Zahodnonemška firma ima dva podizvajalca, in sicer Vatrostalno iz Zenice in gradbeno podjetje GRADIS iz Ljubljane. Geološke raziskave je predhodno opravil Geološki zavod iz Ljubljane, medtem ko je temeljenje in železokrivska dela izpeljal GRADIS. Zabetonirali so 62 pilotov, premera 1,5 im in sicer do globine 13 m, od tega v živo skalo 3,6 m globoko. Betoniranje temeljev oziroma pilotov je bilo dokončano okrog 10. januarja 1975. Va-trostalna bo zgradila zunanji plašč dimnika ter notranjo dimno tuljavo iz šamotne opeke. Predvidoma 20. marca t.l. bodo nadaljevali z gradnjo zunanjega plašča dimnika. Delo bo potekalo razmeroma hitro, saj računajo, da bodo že 20. 7. 1975 dosegli vrh oziroma zgornjo koto novega dimnika. Novozgrajeni dimnik bomo po vsej verjetnosti videli tudi iz trboveljske doline. Grade ga namreč na koti 212 m, t. j. kota železniške proge, visok pa bo 360 m. Skupna nadmorska višina bo torej 572 m. Če vzamemo v poštev, da ima Ret j e pri cerkvi nadmorsko višino 521 m, bo segal dimnik 51 m višje od te kote. Kakor pravijo, bo to najvišji dimnik v Evropi in drugi najvišji dimnik na svetu. Upajmo, da bo gradnja potekala povsem normalno in v skladu s predvidevanji in da bo po končanih delih dosegla žel j eni in pričakovani rezultat, kar bo opravičilo, za večletna prizadevanja kolektiva termoelektrarne Trbovlje, v smeri varstva narave in okolja na našem območju. Neposredno za dimnikom termoelektrarne II v Trbovljah med reko Savo in železniško progo, gradi termoelektrarna Trbovlje najvišji dimnik v Evropi. Dela so precej napredovala. Posnetek kaže stanje gradbenih del 10. I. 1975. Z betoniranjem temeljev so izvajalci del opravili prvo fazo gradnje tega velikana. V naslednjih mesecih pa bodo dimnik pospešeno gradili do vrha (Foto inž. T. Bregant) Naj novejši posnetek obeh termoelektrarn ob Savi v Trbovljah. Levi blok z dimnikom, predstavlja termoelektrarno I, desni blok z dimnikom pa termoelektrarno II. Levo od objektov termoelektrarne I bo med železniškimi tiri in deponijo premoga, zgrajena nova plinsko-parna elektrarna. Gradbena jama je že pripravljena. Nov 360 m visok dimnik pa grade neposredno ob dimniku TET II, med koritom Save in železniško progo. (Foto inž. T. Bregant) Razgovor s predstavniki repubUke V ponedeljek, 20. januarja 1975, je v dopoldanskem času potekal v dvorani občinske skupščine Trbovlje, sestanek predstavnikov republiške skupščine, s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Trajal je skoraj do 14. ure. Razgovora v Trbovljah so se udeležili s strani republike dr. Marjan Brecelj, predsednik republiške skupščine, Vladimir Logar, podpredsednik republiške skupščine, Mara Žlebnik, predsednica zbora občin in Štefan Nemec, predsednik zbora združenega dela republiške skupščine. Zasavske premogovnike je na tem razgovoru zastopal pomočnik generalnega direktorja Jože Zorčič, inž. Vseh udeležencev razgovora je bilo okrog 60. Poročilo o gospodarskem stanju vseh treh revirskih občin je podal Hinko Dobršek, načel- nik oddelka za gospodarstvo, finance in komunalne zadeve skupščine občine Trbovlje. Po podanem poročilu so v razpravi sodelovali številni predstavniki delovnih in drugih organizacij. V razpravi je sodeloval tudi naš predstavnik in na kratko orisal prizadevanje vseh TOZD in SSS ter celotne delovne organizacije, za dosego čimbolj ših gospodarskih in družbenih uspehov. Pri tem je omenil proizvodnjo, finančne rezultate, modernizacijo, težave ki nastopajo v proizvodnji, organizacijo TOZD, samoupravljanje, potek integracijskih priprav, itd. Iz poročila in celotne razprave je bilo možno povzeti, da se nahajajo vse tri revirske občine v težavnem položaju in da zaostajamo za povprečnim gospodarskim razvojem v Sloveniji, revirskemu gospodarstvu pa upada akumulativnost in reprodukcijska sposobnost. Svoje trditve oziroma ugotovit- ve so lahko ilustrirali s podatki iz lanskoletnih rezultatov. Precej razprave je bilo o delegatskem sistemu in poteku njegovega normalnega delovanja. Težave, ki nastajajo pri Zasavskih premogovnikih, bo treba razreševati v okviru določenih samoupravnih interesnih skupnosti. OBJAVA Konferenca sindikata energetike in rudarstva — KOSIRE pri ZPT seznanja vse člane delovne skupnosti v vseh TOZD in SSS, da je nastala sprememba v urniku kopanja v pokritem bazenu cementarne v Trbovljah. Sprememba je nastala zaradi prilagoditve številčnosti posameznih skupin. Razpored kopanja je odslej naslednji: — ponedeljek od 17. do 19. ure, za člane delovne skupnosti ZPT brezplačno. Za dokazilo služi zdravstvena izkaznica; — torek od 19. do 21. ure, tečaj za odrasle - neplavalce; športni referenti v osnovnih organizacijah sindikata v TOZD in SSS bodo javili števila interesentov KOSIRE zaradi dogovora s plavalnimi učitelji; — sobota od 12. do 20. ure, prosto kopanje v vsem bazenu; — nedelja, od 6. do 20. ure, prosto kopanje v vsem bazenu. Za kopanje ob zadnjih dveh dneh lahko osnovne organizacije sindikata kupijo vstopnice direktno pri blagajni kopališča cementarne. Imajo jih možnost tudi regresirati iz lastnih sredstev. Za oba zadnja dneva velja določilo: — otroci do 10. leta v spremstvu staršev imajo kopanje brezplačno; — če so otroci sami, do 14. leta starosti, plačajo 5,00 din za enkratno kopanje; — odrasli plačajo za enkratno kopanje 10,00 din. Sindikalna organizacija priporoča, da se člani delovne skupnosti vseh TOZD in SSS čim pogosteje poslužujejo rekreativnega plavanja v pokritem kopališču cementarne v Trbovljah. NOVI PREDPISI Pravi/nik o izvrševanju vojaške obveznosti (Ur. list SFRJ, št. 62-1043/74). Pravilnik ureja klicanje vojaških obveznikov k izvrševanju vojaške obveznosti, vojaško evidenco vojaških obveznikov, vojaško knjižico, zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave nabornikov obveznikov, nabor, določitev vojaškega roka osebi, ki je edini hranilec družine, odslužitev vojaškega roka, vpoklic na služenje vojaškega roka in način določanja vojaškega roka odpust iz jugoslovanske ljudske armade, izbiro za gojence šol za rezervne oficirje in služenje vojaškega roka v šolah za rezervne oficirje, prekinitev služenja vojaškega roka, organiziranje strokovnega pouka in priznavanje vojaškega strokovnega pouka kot vojaških vaj osebam v rezervnem sestavu, odložitev vojaških vaj ter izdajanje dovoljenj za potovanje v tujino na začasno ali stalno prebivanje in evidenco vojaških obveznikov pri diplomatskih oziroma konzularnih predstavništvih Jugoslavije v tujini. Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 37-427/74). Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini opredeljuje zakon kot uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš, urejanje zemljišč, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stanovanjskih hiš: skrb za varstvo stanovanjskega okolja ter razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva. S stanovanjskimi hišami gospodarijo stanovalci, lastniki ali najemniki posameznih delov stanovanjskih hiš, organizacije združenega dela in druge druž-beno-pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih ter poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah. V sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti mora organizacija združenega dela ali druga družbenapravna oseba vložiti stanovanjsko hišo, ki jo je zgradila ali kako drugače pridobila po ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Stanovalci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri o-pr avl jan ju in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami neposredno in po hišnem svetu, ki ga sami volijo. Zakon podrobno našteva funkcije zbora stanovalcev kot najvišjega samoupravnega organa stanovalcev v stanovanjski hiši. Določa, da mora imeti vsaka stanovanjska hiša, ki ima pet ali več stanovanj, hišni svet. Podobno kot za zbor stanovalcev našteva zakon tudi funkcije hišnega sveta. Hišni svet ima poslovno in pravdno sposobnost pri izvajanju svojih nalog. Če hišni svet ni izvoljen ali če svojih nalog ne opravlja, določi stanovanjska skupnost organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš, da v njegovem imenu in v breme stroškov obratovanja stanovanjske hiše opravlja nujne zadeve, ki bi jih sicer moral opravljati hišni svet. V krajevni skupnosti se oblikuje zbor stanovalcev za uresničevanje pravic stanovalcev pri delu stanovanjske skupnosti in pri obravnavanju drugih vprašanj s področja stanovanjskega gospodarstva. Sestavljajo ga delegati stanovalcev v stanovanjskih hišah, s katerimi gospodari stanovanjska skupnost. Delegate izvolijo stanovalci za dobo štirih let. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter s pogodbo se določijo pravice in dolžnosti organizacij združenega dela in družbenih pravnih oseb, ki so vložile stanovanjske hiše, na katerih imajo pravico uporabe, v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti. Zakon postavlja načelo, da so stanovalci, organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe dolžni gospodariti s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini tako, da se ne zmanjšuje vrednost sklada stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti in da se sredstva, namenjena za vzdrževanje tega sklada smotrno izkoriščajo. Organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš je opredeljena kot organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. Status takšne organizacije lahko pridobi organizacija, ki se pretežno ukvarja z dejavnostjo stanovanjskokomunalnega gospodarstva, gradbeno obrtjo in podobnim, če sklene ena ali več stanovanjskih skupnosti z njo dolgoročnejšo pogodbo za opravljanje določenih strokovnih nalog. Občinska skupščina predpiše na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije v skladu z zakonom o stanarinah, z odlokom minimalne tehnične in druge normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah. Minimalni tehnični in drugi normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš so obvezni tudi za stanovanjske hiše, v katerih so vsa stanovanja lastnina občanov ali civilnih pravnih oseb. Končni rok za izvolitev novih hišnih svetov je 31. marec 1975. Pri oblikovanju hišnih svetov pomagajo stanovalcem krajevne skupnosti. Zbori stanovalcev krajevnih skupnosti se morajo konstituirati najpozneje do 30. junija 1975. Odlok o podrobnejših merilih za izjemno priznavanje pokojnin osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 35-419/74). Osebe, ki imajo posebne zasluge in ki se jim izjemno prizna in odmeri pokojnina, so: — osebe, posebno zaslužne za obrambo in celovitost slovenskega ozemlja in za pravice slovenske'narodne skupnosti zunaj mej SR Slovenije; — posebno zaslužni dolgoletni predvojni revolucionarji in člani KP, udeleženci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 ter funkcionarji naprednih razrednih sindikatov, za katere je dokazano, da so bili ves čas aktivni v revolucionarnem boju in v socialistični graditvi; — udeleženci NOB in NOV, ki so opravljali najbolj odgovorne vojaške in politične dolžnosti in so bili ves čas aktivni v revolucionarnem boju in v socalistični graditvi; — posebno zaslužni delavci v povojni graditvi, ki so opravljali najbolj odgovorne funkcije v organih oblasti in v ustreznih izvršilnih organih Nova organizacija republiških upravnih organov Skupščina SR Slovenije je na seji zbora združenega dela, dne 25. 12. 1974 in istega dne tudi na seji zbora občin in seji družbenopolitičnega zbora, sprejela nov zakon o republiških upravnih organih. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39, z dne 31. 12. 1974. Z osvojitvijo oziroma sprejetjem novega zakona o republiških upravnih organih, se je bistveno spremenila organizacija in pa delovno področje posameznih republiških sekretariatov in drugih republiških institucij. Da bi bili člani naše delovne skupnosti bolje seznanjeni o teh spremembah, navajamo nazive novih republiških upravnih organov, ki so stopili v veljavo s 1. januarjem 1975. Republiški sekretariati so: 1. Republiški sekretariat za delo; V njegovem sestavu je: — Republiški inšpektorat za delo. 2. Republiški sekretariat za finance; V njegovem sestavu je: — Republiška davčna uprava. 3. Republiški sekretariat za industrijo; V.njegovem sestavu sta: — Republiški inšpektorat parnih kotlov, — Republiški gradbeni inšpektorat. 4. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; V njegovem sestavu so: — Republiška veterinarska uprava, — Republiški kmetijski inšpektorat, — Republiški gozdarski inšpektorat. 5. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. 6. Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje; V njegovem sestavu je: —■ Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetnokulturno sodelovanje. 7. Republiški sekretariat za notranje zadeve. 8. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun; družbeno-političnih organizacij ter so ostali ves čas dosledni revolucionarnemu boju delavskega razreda; — kulturni, znanstveni, javni in drugi delavci v združenem delu, ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegli izredne uspehe na področju socialističnega izobraževanja, v kulturi, znanosti in umetnosti ter so s tem prispevali k razvoju in h krepitvi naše socialistične samoupravne skupnosti. 9. Republiški sekretariat za urbanizem; V njegovem sestavu sta: — Republiški urbanistični inšpektorat, — Republiški vodnogospodarski inšpektorat. Republiški komiteji so: 1. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje; V njegovem sestavu je: — Zavod SR Slovenije za šolstvo. 2. Republiški komite za raziskovalno dejavnost. 3. Republiški komite za kulturo. 4. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo; V njegovem sestavu je: — Republiški sanitarni inšpektorat. 5. Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 6. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem. 7. Republiški komite za energetiko; V njegovem sestavu sta: — Republiški elektroenergetski inšpektorat, — Republiški rudarski inšpektorat. 8. Republiški komite za promet in zveze; V njegovem sestavu sta: — Luška kapitanija v Kopru, — Republiški prometni inšpektorat. 9. Republiški komite za tržišče in cene; V njegovem sestavu so: — Zavod SR Slovenije za cene, — Zavod SR Slovenije za rezerve, — Republiški tržni inšpektorat. Zavod SR Slovenije za rezerve je pravna oseba. 10. Republiški komite za varstvo okolja. Republiška uprava je: Geodetska uprava SR Slovenije. Republiška komisija je: Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Republiške organizacije so: 1. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje; 2. Zavod SR Slovenije za statistiko; 3. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo; 4. Meteorološki zavod SR Slovenije; 5. Arhiv SR Slovenije. Posebej želimo opozoriti vse TOZD in SSS ZPT, da bo od 1. februarja 1975 dalje, odpravljen dosedanji republiški sekretariat za gospodarstvo, v katerega sestav je spadal tudi republiški rudarski inšpektorat. Od tega dne dalje pa spada republiški rudarski inšpektorat v sestav republiškega komiteja za energetiko. Sedež inšpektorata ostane zaenkrat nespremenjen. Republiški rudarski inšpektorat torej ne bo od 1. II. 1975 dalje niti v sestavu dosedanjega republiškega sekretariata za gospodarstvo, niti v sestavu na novo ustanovljenega republiškega sekretariata za industrijo. znanstveno-tehniCna revolucija Novo obdobje civilizacije imenujemo znanstveno-tehnična revolucija. Bistveno zanjo je to, da človekovo fizično funkcijo nadomešča mehanizacija, inte-lektualno-izvršilno pa avtoma- tizacija (računalniki in kibernetika). V tem je revolucionaren pomen tehničnega napredka, ki ga označujemo kot znanstveno-tehnična revolucija, saj je temeljito spremenil vsebino in razmere za človekovo delo, pa tudi obliko organiziranja in vodenja proizvodnje in družbenih odnosov. Te spremembe so nastale zaradi avtomatizacije, računalništva in kiberneti-zacije. Za znanstveno-tehnično revolucijo so značilni: a) popolna mehanizacija fizičnih aktivnosti; b) rastoča kibernetizacija intelektualnih procesov vodenja; c) večje obvladanje energetike (tudi novih vrst); d) razširitev človekovih sposobnosti; e) večje spremembe lastnosti snovi; f) obvladovanje novih vesoljskih prostorov; g) večji nadzor nad biološkimi procesi; h) pojav novih znanstvenih disciplin in večje medsebojno sodelovanje. Znanstvene metode postajajo vsakdanjost mnogih poklicev (inženirjev, ekonomistov, kad- Sredi decembra 1974, so podrli zgradbo dotrajanega bivšega samskega doma na Pola ju - naselje Opekarna. Na tem mestu bo zgrajen v prvi fazi nov stanovanjski blok, v okviru širše zazidave tega območja, v naslednjih letih. Ostrešje je pogodbeno odstranil s svojo skupino Muharem Kurtič, medtem ko je zgradbo porušila in pridobljeni material odvozila TOZD Avtoprevoz »Zasavje« ZPT, s svojimi delovnimi stroji in avtomobili. (Foto inž. T. Bregant) rovskih in poslovnih organizatorjev, zdravnikov, politikov in drugih). Raziskovalno delo se razvija v pomembno ter vse širšo poklicno in posebno organizacijsko človekovo dejavnost. Po oceni sovjetskega učenjaka Kurakova prihrani znanstveni delavec na leto toliko prostega dela, kot bi ga opravilo 36 delavcev. Znanost postaja torej vse bolj pomembna za razvoj. Po nekaterih ocenah bo znanost dosegla in presegla industrijo po številu zaposlenih. Znanost kot dejavnost bo tako v razvitih državah Pred novim letom, na dan 30. decembra 1974. so posebne skupine konference sindikata energetike in rudarstva — KO-SIRE ZPT obiskale vse člane našega kolektiva, ki so bili ta dan v bolnicah, zdraviliščih ali okrevališčih po vsej Sloveniji, na Štajerskem, Gorenjskem in v revirjih. V imenu njihovih osnovnih organizacij sindikata so jim obiskovalci zaželeli čimprejšnje okrevanje, mnogo uspehov v letu 1975 in skorajšnjo vrnitev v našo sredino. DEDEK MRAZ 74 Otroke naših članov kolektiva je Dedek Mraz obiskal po področjih: — v Hrastniku — 28. in 30. decembra 1974, preko ZPM Hrastnik; — v Trbovljah — 28. decembra 1974, na skupni prireditvi v delavskem domu, v sodelovanju z ZPM Trbovlje; — v Zagorju — 28. decembra zaposlovala 20 % aktivnih prebivalcev. Pojem tehnične revolucije je odvisen od razvitosti, od tega, kakšne so kemična, energetska, elektronska (informatika), prometna in vesoljska revolucija. Teh pet revolucij povzroča revolucijo v proizvodnji in v vodenju procesov. Učinkovitost vodenja je odvisna od kvantitete in kvalitete razpoložljivih informacij. Zmogljivost informatike pa je omejena s človekovo zmožnostjo sprejemanja, in števila obdelanih informacij. Ob tej priliki so jim izročili enkratni novoletni prispevek po 200,00 din. Vse tri skupine prenašajo preko tega obvestila njihovo zahvalo ter najlepše želje vsem članom kolektiva in sodelavcem, z obljubo, da se resnično kmalu vidimo. Iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik jih je bilo v bolnicah 6, iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje 5, iz TOZD Rudnik premoga Zagorje 5, iz TOZD separacija Trbovlje. 3 in iz TOZD RGD 2, skupno 21. Franjo Glavica 1974, v sindikalnih prostorih TOZD Rudnik premoga Zagorje, samostojno. Otroke je obdaril v dveh starostnih skupinah, in sicer: za starost od 2 do 6 let, z igračami, slikanicami in slaščicami; za starost od 7 do 14 let, s pisalnimi kompleti (nalivno pero in kemični svinčnik). Osnovne organizacije sindikata ZPT so usmerile svoje o-troke po področjih neglede na to, kje starši delajo pri ZPT, kar je zelo praktično. Darila nam je priskrbel mladinski biro iz Kopra in knjigarna Cankarjeva založba iz Trbovelj. Za obdaritev smo porabili 157.852.00 din in pri temj izkoristili vse možne popuste. Poleg tega pa so osnovne organizacije sindikata prispevale za vsakega otroka s področja TOZD in SSS v Trbovljah, po 10.00 din, tj. 9.280,00 din. S temi sredstvi smo okrasili prireditvene prostore in mesto. Vse obdaritve so potekale v redu. Za konec letošnjega leta pa je že v teku priprava programa za enoten način obdaritve vseh otrok v Trbovljah. Podoben program z obdaritvijo že dalje časa uspešno izvajajo v Hrastniku preko ZPM. Osnovne organizacije sindikata ZPT se zavzemajo za to, da bodo ta program s pomočjo vseh osnovnih organizacij sindikata in drugih dejavnikov v Trbovljah, v redu pripravili in izpeljali. Prav tako se zavzemamo in apeliramo na vse osnovne organizacije sindikata drugih delovnih organizacij, da poenotimo in strnemo svoje delo v Trbovljah in Zagorju, in akcijo čim uspešneje izvedemo v prid naših otrok in v naše zadovoljstvo. Koncem preteklega leta je bilo obdarovanih ob prihodu Dedka Mraza, naslednje število otrok staršev, ki so zaposleni v naslednjih TOZD in SSS ZPT: Rudnik Hrastnik 754, rudnik Trbovlje 456 rudnik Zagorje 926, separacija premoga Trbovlje 170, RGD 480, ESD 70, GRA-MAT 31, Avtoprevoz »Zasavje« 43, RŠC 46, SSS 119. Skupno je blio obdarovanih 3.095 otrok, od tega na področju Hrastnika 826, na področju Trbovelj 923, na področju Zagorja 1091, v ostalih krajih izven Zasavja pa 255 otrok. Franjo Glavica Obiskali smo sodelavce v bolnicah Rešitev novoletne križanke objavljene v Srečno, št. 12/74. Vodoravno: SILVESTROVO, PRAH, LIEBIG, OB NOVEM LETU, VRSTA, DIADEM, ETIL, SERIOZNOST, LES, ACI, ETER, ROB, UVE, JOVAN, MOČ, SCENARIST, KN, CRNICA, ORNE, ROTOR, L, OBOL, SNET, KLASJE, AK, STO, TOREK, ETAN, NALET, URAD, VA, OKAN, AMORETI, MIK, ALIANSA, SARAP, ZEMELJSKI PLIN, LR, PRULE, AV, REMI, SNEG, TASA, ARA-GONEC, MIMA, LSD, PAS, ADENOM, RAKA, LETAK, VLAGA, AROMA, ATILA, 00, KICEVO, NATAKARSTVO, RAKITNA, NEMIR, TRAK, ALAN, ANHOVO, CO, ILO. Navpično: VSEM ČLANOM ZPT, AKRA, RETOR, KARIERA, RIAL, SREČNO, LAKMUS, ROČKA, TIR, IBSEN, EL ALAMEIN, AO, SCOTT, ALE, SKAVT, ZRCALO, LJ, ADA, ONA, NOE, ISAR, AN, SPODOBNOST, AKVAPLAN, H, IRBIS, ARNO, NI, GEATA-NO.LANA TURNER, SPROSTITEV, VHOD, VIETE, AALEN, ALAMO, E, VELES, KUM, IME, KAKI, SLEME, TRK, ROSNICA, ARC, TIM, ST, OL, ARA, DVOR, O, RELE, OKTA-EDER, SMELOST, OBETAV-NOST, TALNINA, TRI, VITICA, RJAVI PREMOG, VAL, OGULIN, ENA, GAMA, OKO. ŽREB JE ODLOČIL Uredništvo, našega glasila je prejelo do vključno 7. januarja 1975, na objavljeno novoletno križanko v številki 12/74, skupno 31 rešitev. Od teh je bilo pravilno rešenih 19, 12 pa je bilo nepravilnih rešitev. Od pravilno rešenih je žreb naklonil razpisane knjižne nagrade, naslednjim reševalcem: 1. nagrada Mitja Grešak, Polje 5, 61410 Zagorje ob Savi. 2. nagrada Dušan Ostojič, Log 2, 61430 Hrastnik. 3. nagrada Gizela Turk, Cesta zmage 47, 61410 Zagorje ob Savi. Izžrebane nagrade bomo reševalcem poslali po pošti. Kadrovske vesti V času od L do 31. decembra 1974, ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Sprejeti: Kupec Stanko — kopač Me-sojednik Anton — vozač, Čepin Alojz — vozač, Kranjc Štefan — kopač, Erman Anton — vozač, čatič Safet — vozač, Gorane Franc — kopač, Jakopič Vinko — vozač. Odšli: Brkovič Zulfo, kopač — samovoljna prekinitev; Božič Rajko, vozač — samovoljna prekinitev; Utenkar Joža, delavka — sporazumna prekinitev. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Lesar Srečko — vozač, Mar-šalek Davor — kopač, Šabez Milutin — kopač. Odšli: Černe Jože, kopač — upokojen; Žnidaršič Alojz, vozač — izključen; Kralj Alojzija, zun. delavka — sporazumna prekinitev; Križnik Martin, kopač — upokojen; Sinanovič Faud, kop. pomočnik — samovoljna prekinitev; Lipovšek Branko, kopač — v JLA; Mujič Abdulah, kopač — samovoljna prekinitev. TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Sprejeti: Arbi Marjan — natakar, Šink Dušan — zun. delavec, Florin- da Vinko — zun. delavec, Mot-nikar Elizabeta — adrriinistra-tor. Odšli: Polc Vinko, kopač — upokojen; Urbanija Anton, kopač — upokojen; Zupan Franc, lesni delavec — upokojen; Borišek Alojz, kop. pomočnik — izključen; Bravec Stane, zavirač — sporazumna prekinitev. humor humor hu Zdravnik je prehitro vozil in ga je ustavila prometna milica. »Sem doktor medicine«, se je takoj pohvalil zdravnik. »Jaz pa doktor discipline«, je odvrnil prometnik, »5.000 din prosim« ! o e o Pokojni Rozina v Zagorju je rabil dve tračnici za domov. Zato je šel k obratovodji in ga poprosil za tračnico iz skladišča. Obratovodja mu jo je o-dobril in Rozina je vesel odšel k skladiščniku in mu dejal: »Obratovodja mi je dejal, da lahko vzamem dve šini«. »Ni res«, se je oglasil za njim obratovodja, ki je dobro poznal Rozino. »Odobril sem samo eno«. »Dajte no tovariš obratovodja, kaj pa če mi eno ukradejo, pa ne bom imel nobene«? o ® o Zgodilo se je, da sem se predstavil s priimkom »Kovač«. »Oh«, je dejala neka srčkana tovarišica, »jaz pa sem vedno mislila, da ste vrtnar«. Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje — pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Koline Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, Šum Anton, Šuštar Miro. Tehniški urednik: Lenarčič Tine. Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud. Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje.