GLAS Uto XLVn - št. 100 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 20. decembra 1994 stran 6 Severjeve nagrade Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka d podLuhom Lokalne volitve končane Tudi gorenjski župani so izvoljeni Na Gorenjskem so bili v drugem krogu izvoljeni Jože Kotnik v Kranjski Gori, inž. Vladimir Černe v Radovljici, Vinko Gole na Bledu, inž. Franc Kramar v Bohinju, Pavel Rupar v Tržiču, Ivan Štular v Naklem, Vitomir Gros v Kranju, Igor Draksler v Škofji Loki in Alojzij Čufar v Železnikih. Kranj, 20. decembra - V Kamniku je župan Tone Smolnikar, v Mengšu Janez Per, v Vodicah Anton Ko-kalj in v Domžalah Cvetka Zalokar - Oražem. Ljubl- tanski župan je dr. Dimitrij lupel, mariborski pa dr. Alojzij Križman. Lokalna samouprava je tako organizacijsko postavljena. 147 županov začenja svoj štiriletni mandat (od teh 11 v mestnih občinah), Prav tako pa tudi 2784 občinskih svetnikov. Sedaj je resnično mogoče oceniti uspešnost posameznih strank in predlagateljev kandidatov na lokalnih volitvah. Udeležba volivcev je bila slabša kot pred štirinajstimi dnevi, ko je volilo okrog 60 odstotkov volilnih upravičencev, tokrat pa je le mal-enkostno presegla 50 odstotkov. Tudi pri volitvah županov so bih zelo uspešni neodvisni kandidati. Kar 13 jih je bilo izvoljenih v prvem in 16 v ^ugem krogu, skupno torej 29. Na drugem mestu je, po doslej še neuradnih podatkih, Slovenska ljudska stranka, ki je dobila skupno 28 županov (13 v prvem in 15 v drugem krogu), tretji pa so Slovenski krščanski demokrati, ki imajo 25 županov. Šest jih je bilo izvoljenih v prvem in 19 v drugem krogu. Četrta je Liberalna demokracija s 24 župani. Sedem jih je bilo izvoljenih v prvem in 17 v drugem krogu volitev. Na petem mestu je Socialde- mokratska stranka Slovenije, ki je dobila 18 županov, od tega 8 v prvem in 10 v drugem krogu. Šesta pa je Združena lista sopcial-nih demokratov, ki ima 13 županov. Štirje so bili izvoljeni v prvem, devet pa v drugem krogu. V mestnih občinah je bila najuspešnejša Liberalna demokracija. Dobila je štiri župane. Trije župani mestnih občin so neodvisni, dva župana pa sta bila kandidata Združene liste socialnih demokratov. Po enega župana mestne občine pa imajo krščanski in socialni demokrati. Lokalna samouprava je organizacijsko in normativno postavljena. Sprejet je bil tudi zakon o financiranju občin. Sedaj bodo morale nove občine začeti delovati. Do sobote morajo predsedniki občinskih volilnih komisij sklicati prve seje občinskih svetov. Dogovoriti se morajo o izdelavi statuta občine, v katerem bodo tudi pristojnosti župana in predsednika občinskega sveta. Priporočilo je namreč, da župani ne bi bili tudi predsedniki občinskih svetov. Obema bo treba določiti natančne pristojnosti, sicer utegne biti tu precej problemov. Postaviti bo treba občinsko upravo, najprej najnujnejšo. Pravo delo novih občin se sedaj šele začenja. • J.Košnjek Na Gorenjskem uspeh neodvisnih Tako kot na državni ravni so bili neodvisni kandidati uspešni tudi v 15 gorenjskih občinah. Kot neodvisni so kandidirali in bili izvoljeni Jote Kotnik (Kranjska Gora), Vladimir Černe (Radovljica), Franc Kramar (Bohinj), Vitomir Gros (Kranj), Franc Kern (Šenčur), Alojzij Čufar (Železniki) in Jožef Bogataj (Gorenja vas - Poljane). Neodvisno sta kandidirala tudi kamniški lupan Tone Smolnikar in medvoški župan Stane Žagar. Vsi ostali župani so kandidirali in bili izvoljeni s podporo strank: Božidar Brudar (Jesenice), Pavel Rupar (Tržič), Bojan Starman (Žiri) in Miran Zadni-kar (Preddvor) s podporo Socialdemokratske stranke, Vinko Gole (Bled) s podporo Združene liste, Ivan Štular (Naklo) s podporo Slovenskih krščanskih demokratov, Franc Čebulj (Cerklje) in Igor Draksler (Škofja Loka) pas podporo strank slovenske pomladi. Mengeški župan Janez Per je kandidiral s podporo Ljudske stranke, vodiški župan Anton Kokalj s podporo Krščanskih demokratov, domžalska županja Cvetka Zalokar - Oražem pa s podporo Združene liste. AGENCIJA TIK - TAK, d.o.o. in HJS1KH GLAS prPaviata GLASOVO PREJO s pisateljem DRAGOM JANČARJEM Vodil jo bo JAROSLAV SKRUŠNY DOMAČIN GLASOVE PREJE BO PENZION ZAPLATA TUPALIČE Glasova preja bo v četrtek, 22. decembra 1994, ob 19. uri v zgornji dvorani gostišča Zaplata v Tupaličah. Tema: PREDSTAVITEV KNJIGE AUGSBURG Draga Jančarja, za katero je pisatelj prejel najvišje evropsko priznanje za leto 1994. Na predstavitvi sodelujejo tudi: bralca Pavel Rakovec in Kondi Pižorn, ki bosta prebrala odlomka iz knjige in tudi uprizarjata predstavo ZALEZUJOČ GODOTA Draga Jančarja, operna pevka Sabira Hajdarović, ki bo zapela nekaj arij. Vabljeni! TRGOVIN ZA USTVRRJRINC KRANJ GLAVNI TRG 17 VHOD S TOMŠIČ€V6 Pooblaščena prodajalna: MARABU M EFA EBERHARD FABER 0^ masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi materiali za modeliranje EFAPLAST, HOLZY... barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) visokokakovostne šolske potrebščine pisala, čopiči, otroške barve, plastelini... UGODNA PRODAJA »^KURILNEGA OLJA ""ČILA: tkladltč« Medvod« tel: 061/611-340 611-341 ■»^___ B.S. Radovljica tel.:064/715-242 486/40 že od 125,753,00 SIT ^^^*r* *r^\ •W f~. wmm ' m • W A I frJ I I ^fl i I V/ li I -t ■ I K \ ~PI I ■ ' ■ *'^X^Q '1 / ^ n k L MM k L M mL M 1 k I J a. J -f n ■ a. NA GORENJSKEM SEJMU BOŽIČNO NOVOLETNA DARILA, UGODNI NAKUPI, POPUSTI VSAKO POPOLDNE OBISK DEDKA MRAZA PROST VSTOP • PROST VSTOP • PROST VSTOP - - *3if« ^ a^^t ^if ^ ^ ^ *x* ^ ^1» ^ ^*"*——-- "*" tr^N ^nt* ^*r* ^^t* ^^N^ ^^t* ^*t* ^*f* "^rV Varno je skočiti v Savo Gumarska industrija je kapitalsko močna industrijska panoga, ki je ne zamaje vsaka borzna sapica. o o DANES NA MEJI stran 15 Konji bodo šli okrog oltarja Kot da ga ne bi sama naredila stran 16 Vsak drugi, tretji dan Pogovori med liberalno in krščansko demokracijo ta teden Čakajoč na zunanjega ministra Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je krščanskim demokratom sporočil, da kandidata oziroma kandidatke za novega zunanjega ministra državnemu zboru ne bo predlagal na decembrski, ampak na januarski seji. Ljubljana, 20. decembra - Pretekli teden je bilo na liniji Liberalna demokracija Slovenije - Slovenski krščanski demokrati precej vroče. Premier Drnovšek je vladnemu partnerju napisal pismo, v katerem je okrcal ravnanje Lojzeta Peterleta, ki grdo govori o vladi in zunanji politiki po svetu, ocenil, da je to kršitev koalicijske pogodbe in določil kandidatko za novega zunanjega ministra Mojco Drčar - Murko. Druga stran je reagirala začudeno in užaljeno, zunanji resor je njena domena, podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov in bojda tudi kandidat za zunanjega ministra dr. Peter Vencelj pa je zagrozil z odstopom z mesta državnega sekretarja, če bi postala Drčarjeva zunanja ministrica. Dr. Drnovšku je pisal tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in se zavzel za nadaljevanje pogovora o odprtih vprašanjih ter enostransko imenovanje zunanjega ministra ocenil kot prenagljeno. Konec tedna se je žogica umirila. Dr. Drnovšek je pristal na zače- tek pogajanj in na odložitev imenovanja novega zunanjega ministra z decembrske seje državnega zbora na januarsko. Vztraja pa, da je zunanji minister sposoben in strokoven, ne glede na strankarsko pripadnost. SKD in njen predsednik naj tudi nehata v javnosti, doma in na tujem, blatiti vlado in liberalno demokracijo. Pogajanja med strankama, vključno o kandidatu za zunanjega ministra in o morebitnih menjavah resor-jev, ki jih "pokrivata" stranki, se bodo začela ta teden. Danes se vrne iz zamejstva Lojze Peterle, sestal pa se bo tudi izvršilni odbor stranke SKD, tako da za pogajanja ne bo več ovir. Slovenski krščanski demokrati so že imenovali pogajalsko skupino, v kateri bodo dr. Vida Čadonič -Špelič, Hilda Tovšak, Edvard Stanič, Janko Deželak in Izidor Rejc. Sicer stoji stranka trdno za svojim predsednikom Peterletom, morebitni izstop iz koalicije pa Sloveniji ne bi prinesel veliko novega in boljšega. • J. Košnje k Pravica mandatarja Združena lista socialnih demokratov, ki sodeluje v vladi na osnovi pogodbe z LDS, meni, da je novi zunanji mirnster stvar dogovora med LDS in SKD, vendar ima mandatar pravico, da predlaga kandidata, za katerega meni, da je ustrezen. Za vladno koalicijo je slabo, ker ni enotne pogodbe, ampak dve, vse tri stranke pa so enako soodgovorne za usodo države. Dražgoše 8. januarja Govornik bo dr. Dimitrij Rupel Skofja Loka, 20. decembra - Odbor za organizacijo prireditve Po stezah partizanske Jelovice, vodi ga Zdravko Krvina, je posredoval program prireditev, ki se bodo začele v sredo, 4. januarja, in končale v nedeljo, 8. januarja, s proslavo v Dražgošah. Letošnje bodo posvečene 53. obletnici bitke in 50. obletnici zmage nad fašizmom. Kot so sporočili organizatorji, bo slavnostni govornik na spominski svečanosti opoldne pri spomeniku predsednik sveta Liberalne demokracije Slovenije dr. Dimitrij Rupel. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše 'nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje fin ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številkt stanuie, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima ireboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih Številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 225 - ///, prejme nagrado. Igra traja do lutri srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina'4. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Po dveh letih delovanja državnega sveta Svetniki so dvajsetkrat rekli ne V petek bo zadnja letošnja seja državnega sveta, katerega smisel delovanja ni v dajanju odložilnih vetov na zakone, sprejete v državnem zboru, ampak v sodelovanju pri nastajanju zakonov v parlamentarni proceduri. Ljubljana, 20. decembra - Svoje preteklo delo bodo državni svetniki ocenjevali na zadnji letošnji seji, ki bo v petek, 23. decembra, razen tega in pobud ter vprašanj svetnikov pa bodo obravnavali tudi proračunski memorandum za prihodnje leto, ki ga je državni zbor že sprejel. Dveletno delo državnega sveta kot nekakšnega korektiva državnemu zboru je pretekli teden ocenil njegov predsednik dr. Ivan Kristan.Svet. ki ima na osnovi 97. člena ustave pristojnost predlagati državnemu zboru sprejem zakonov in dajati mnenja o vseh zadevah, ki so v pristojnosti državnega zbora, sprejemati odložilni veto na zakone, ki jih ie državni zbor že sprejel, zahtevati razpis zakonodajnega referenduma in odreditev parlamentarne preiskave, ima 40 svetnikov, ki zastopajo lokalne in druge interese. Predsednik Kristan je dejal, da cilj delovanja sveta ni dajanje odložilnih vetov, ampak sodelovanje z državnim zborom in njegovimi telesi pri nastajanju zakonov. Državni svet sicer dobiva partnersko vlogo v državnem zboru, vendar je odložilni veto še Dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta. vedno njegova največja moč. Žal se o zakonu, na katerega je državni svet izrekel odložilni veto, ponovno samo glasuje, ni pa ponovne razprave, kar je smisel odložilnega veta. Problem so zakoni, ki jih državni zbor sprejema po hitrem postopku. Takih je bilo v zadnjih dveh letih kar 120 in v teh primerih državni svet nima možnosti sodelovati v predhodnih postopkih, zato je možnost za odložilni veto v takih primerih še večja. Državni svet je med 23. decembrom leta 1992 in konec novembra letos izrekel na 20 zakonov odložilni veto. Državni zbor je o vseh zakonih ponovno glasoval, pred tem pa so se o razlogih za veto seznanila le matična delovna telesa državnega zbora. Pri 16 zakonih je državni zbor tudi v drugem glasovanju zakon sprejel, štirikrat pa potrebne večine ni bilo in zakoni niso smeli biti uveljavljeni. Zaradi veta so "padli" zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije, zakon o določitvi višine invalidskih in veteranskih prejemkov za leto 1994, zakon o določitvi višine invalidskih prejemkov in zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Državni svet je šestkrat posredoval Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. V treh primerih je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z ustavo in odredilo razveljavitev posameznih členov ali zadržanje uresničevanja. Tako se je zgodilo pri stopnjah prispevkov za zdravstveno, pokojninsko io invalidsko zavarovanje, pri zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij in pri zakonu o visokem šolstvu. Državni svet je imel v dveh letih 42 sej (petkova bo 43.). na dnevnem redu pa je bilo skupno 240 točk. • J« Košnjek Slovenska proslavitev zmage nad fašizmom Osrednje slavje v Ljubljani Častni državni odbor vodi predsednik državnega zbora Jožef Školč Ljubljana, 20. decembra - Pretekli teden se je sešel na prvo sejo državni častni odbor za proslavitev 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Odboru predseduje predsednik državnega zbora Jožef Školč. Sklenili so, da bodo osrednje slovenske prireditve 13. in 14. maja v Ljubljani, ob številnih drugih prireditvah po vsej drŽavi, Slovenija pa bo sodelovala na vseh evropskih proslavitvah 9. maja, dneva zmage. V državnem odboru so predstavniki vseh v državnem zboru zastopanih strank, razen njih pa predsedniki republike, vlade in državnega sveta, ministra za obrambo in šolstvo ter šport, predstavnik ministrstva za kulturo, predsednik borcev, predsedniki najvišjih sodišč, rektorja obeh univerz, predstavnika katoliške in evangeličanske cerkve, predsednik SAZU in predstavnika Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. • J.K. Državni zbor zaseda Ljubljana, 20. decembra - Včeraj se je začela zadnja letošnja seja državnega zbora, ki se bo skoraj zanesljivo nadaljevala prihodnje leto, saj je malo možnosti, da W poslanci do petka, ko bo parlament končal z letošnjim delom, obdelali skoraj 30 točk dnevnega reda. Na dnevnem redu ne bo interpelacije o delu in odgovornosti obrambnega ministra Jelka Kacina, prav tako pa tudi ne predloga zakona 0 spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudska iniciativi, ki ga je predlagal poslanec Slovenske nacionali desnice Marijan Poljšak. Odločanje o novem zunanjem ministruibo tudi preloženo. Tudi zakon o popravi krivic bo šel na dnevni red spet prihodnje leto, vendar še ni jasno, ali bo to predlog skupine poslancev Slovenske ljudske stranke ali vladni predlog. Na dnevnem redu so nekateri pomembni zakoni, na primes o notariatu, o zapiranju rudnikov rjavega premoga Zagorje-Senovo in Kanižarica, o obrambi, veterinarstvu, carin'; meroslovju, standardizaciji in gostinstvu. Ti zakoni naj p! bili, če ne bo zapletov, ta teden tudi sprejeti. Kar precej zakonov pa je v drugi obravnavi. • J. K. Obletnica specialne brigade Moriš Vojaki niso politiki Ljubljana, 20. decembra - V Kočevski Reki so proslavi'1 četrto obletnico ustanovitve specialne brigade Moriš, elitnC enote slovenske teritorialne obrambe, ki se bo po sprejelj _ zakona o obrambi imenovala Slovenska vojska. Vojake i"VL brigade Moriš so nagovorili obrambni minister Jelko Kadn< predsednik republike Milan Kučan in načelnik generalštaba generalpolkovnik Albin Gutman. Skupna ugotovitev vsejj govorcev je bilo prepričanje, da je slovenska vojska last vse. državljank in državljanov Slovenije in da je smemo izkorišča11 v politične namene posameznikov, skupin ali strank. Vojask? mora biti nepolitična, visoko strokovna in profesionalna. 'J ugledom in dostojanstvom slovenskega vojaka se ne s«1 nihče igrati. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Liberalna demokracija Tržič Laž naj ne skriva nesposobnosti Občinski odbor Liberalne demokracije Tržič odgovarja na izjavo kandidata za tržiš-kega župana Pavla Ruparja glede politizacije pomoči Gregcu. Akcijo pomoči je vodil Rdeči križ ob podpori vseh Tržičanov. Mnogi so prispevali denar, med njimi tudi člani naše stranke, poudarjajo v izjavi, vendar LDS tega ni izkoriščala v predvolilne namene. LDS je šla na volitve z odprtimi kartami brez podtikanja neresnic o drugih sodelujočih v predvolilnem boju, žal pa se drugi, predvsem Socialdemokratska stranka Slovenije, tega niso držali in očitali LDS nekakšne komuniste, ki so se šolali v Moskvi, zavzemanje za enopartijski sistem in podobno. Upamo, so zapisali, da to ni model obnašanja v tržiškem občinskem svetu. Tržič in Tržičani si zaslužimo kaj boljšega kot pa ljudi, ki se bodo za prikrivanje svojih nesposobnosti zatekali k nedokazanim trditvam, grobo rečeno, la-žem. Slovenska nacionalna stranka Ali opevamo bivšo JLA Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke sprašuje vlado Republike Slovenije, zakaj dovoljuje tujim državljanom oziroma tujim pevcem, da sredi Ljubljane s koncertom proslavljajo bivši pra/nik JI.A, ki je kot agresor nasto pila v Sloveniji. Z velikim pompom je 22. decembra najavljano gostovanje srbske pevke Lepe Brenc v Ljubljani. Gre za provokacijo in zato zahteva, da se prepreči, vlada pa naj predloži strate ih gijo takšnih in podob« kulturnih dogodkov. Slovenska ljudska stranka Vztrajanje pri dodatnih certifikatih Slovenska ljudska strank je spoznala, da je nemog0 /brati 40.000 podpisov * zahtevo po razpisu rc^c[cfVj duma o dodatni razdeli1 lastninskih certifikatov. Ven dar ne bo odnehala. Skuša' bo /.brati podpise 30 posla" cev (26 jih že ima), ki Wj sprožili zahtevo za ra/P referenduma • J. K. , f-i w a o Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Pre< \lLA3 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Koinjek, Lea Mencinger, Slo ^ ^ t T n izdajatelj' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, SlefanZargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (iorazd šinik / Priprava ia tisk: Mcdi Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ s: M«'"0 Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zaiar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Ciorazd šinik / Priprava ia tisk: Media Ari Kranj / Tisk- Podičite D / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: Ž22-917 / Mali oglasi: telefon: 223 444 sprejemamo nepiekinjcno 24 ur di vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob lorkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tuHno l< ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95 (M) SIT Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/jak / Direktor in glavni urednik: M» , Slojan Saje. Darinka Sedel, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zap1* , Media Art, Kranj /Tlak: Podjetje DELO iCR.Tiik časopisov in revi), M^JJi dnevno na avtomatskem od/ivniku; urad'" " 'tna naročnina 140 DIM Oglasne storit^- PODRUGEM KROGU Drugi krog županskih volitev na Gorenjskem Izvolili smo vse župane V drugem krogu so v nedeljo župane volili v Kranjski Gori, v Tržiču, na Bledu, v Radovljici, v Bohinju, v Kranju, v Naklem, v Škofji Loki in v Železnikih, prav tako pa tudi v sosednjih občinah Mengeš, Kamnik in Domžale. Tako ima župane vseh 147 slovenskih občin. Bled: Vinko Gole Od skupno 8.571 občanov z volivno pravico se je drugega kroga volitev (po neuradnih podatkih) udeležilo 4.577 občanov oz. 53,4 odstotka. Veljavnih glasovnic je bilo 4.311, neveljavnih 266. Vinko Gole, ki je že v prvem krogu dobil med šestimi kandidati največ glasov (32,62 odstotka), je zmagal tudi v drugem. Volivci so mu namenili 53,49 odstotka glasov, njegovemu županskemu tekmecu Antonu Poklukariu s Poljšice pri Gorjah, ki je bil kandidat Liste za gospodarski in ekološki razvoj Bleda, Bohinjske Bele, Ribnega, Zasipa in Gorij, pa 46,51 odstotka glasov. Golca je za župana predlagala Združena lista socialnih demokratov. Star je 65 let, doma z Bleda, po poklicu je diplomirani inženir metalurgije, sicer pa je že upokojen. Dvanajst let je bil direktor leske Verige, bil pa je tudi predstavnik Ljubljanske banke v tujini. Vblivna udeležba je bila v nedeljo slabša kot v prvem krogu, ko je župana volilo 68,78 odstotka volivcev. Bohinj: Franc Kramar Od skupno 4.055 občanov z volivno pravico se je drugega kroga volitev za župana (po še neuradnih podatkih) udeležilo 2.992 volivcev oz. 73,79 odstotka. Veljavnih glasovnic je bilo 2.854, neveljavnih 138. Volivna udeležba je bila tokrat slabša kot v prvem krogu, ko ie župana izbiralo 3.266 volivcev oz. 80,56 odstotka, še vedno pa je bila nad gorenjskim in slovenskim povprečjem. Volivci so izbirali med dvema kandidatoma: med Ivom Cundričem, ki so ga podpirale socialdemokratska stranka, Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati, in med nedvisnim kandidatom Francem Kramarjem, ki ga je predlagala skupina volivcev. Kramar, ki je že v prvem krogu dobil med vsemi petimi kandidati največ glasov, je zmagal tudi v drugem krogu, ko so mu volivci namenili 59,18 odstotka glasov, njegovemu županskemu tekmecu pa 40,82 odstotka. Franc Kramar sodi s 34 leti med najmlajše župane na Gorenjskem in v Sloveniji. Po poklicu je diplomirani inženir lesarstva, sicer pa je samostojni podjetnik. Radovljica: Vladimir Černe Od 13.974 občanov, ki imajo v novi občini Radovljica volivno pravico, se je drugega kroga volitev župana (po neuradnih podatkih) udeležilo le 6.265 občanov ali vsega 44,83 odstotka, kar jc precej slabše kot v prvem krogli, ko je med sedmimi kandidati izbiralo 67,66 odstotka volivcev. Veljavnih glasovnic je bilo 5.664 in neveljavnih 601. Čeprav je župana izvolila manjšina (večina je iz različnih razlogov ostala doma), je tudi takšna odločitev legitimna in demokratična. Volivci so v drugem krogu izbirali med dosedanjim predsednikom občinske skupščine Vladimirjcm Černetom in socialdemokratom Zvonetom Prezljem, ki jc v prvem krogu dobil največ glasov. V drugem krogu je bil Černe uspešnejši, dobil je 53,65 odstotka glasov, njegov županski tekmec Prezelj pa 46,35 odstotka. Vladimir Černe jc sicer krščanski demokrat, za župana pa ga je predlagala skupina volivcev. Star je 59 let, doma iz Radovljice, po poklicu diplomirani inženir strojništva. S politiko se je začel ukvarjati v slovenski pomladi, prej pa jc bil direktor Inženiringa Bled. • C. Zaplotnik Jože Kotnik: Zmagal na vseh voliščih V drugem krogu volitev za župana v občini Kranjska Gora je od 4277 volilnih upravičencev glasovalo 2.380 volivcev ali 55,68 odstotkov. Veljavnih glasov je bilo 2.271, neveljavnih pa 108. . Kandidat za župana Jože Kotnik jc zmagal na vseh voliščih m dobil 1.491 glasov ali 65,65 odstotka, kandidat Vojteh Budinck pa je dobil 780 glasov ali 34,35 odstotka. Najboljša volilna udeležba je bila v Zgornji Radovni in v Podkorenu, najslabša pa na Dovjem in v Ratečah. • D. S. Obnovljena žičnica Kališče - Prihodnje leto bo 20 let, ko je bila zgrajena jovorna žičnica za oskrbo Poma na Kališču. Letos jeseni so jo gozdarji, planinci m lovci z Jezerskega temeljijo obnovili. Čeprav je namenjena predvsem oskrbi doma, Je žičnica lahko tudi izhod v s*«i pri reševanju potu-srečen m pri pomoči reševalcem ?,b različnih akcijah. Dom na Ktlilču bo tudi to zimo ob koncu tedna in ob praznikih, cc le vreme ne bo preveč s«abo, redno odprt. ZifMki oskrbnik doma pa jc zdaj skrben ,n vesten Boris Kn/nar. Na sliki: Jcsmi sn obnovili 1.920 metrov dolgo žično, ki oskrbuje Dom na Kališču. A. Ž. - Kolo: F. Ekar Novima i whi>tvoh, •MESNICA«!, TIL:0MM03»71 POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE V občini Naklo glasovalo dobrih 56 odstotkov volivcev Prvi župan je Ivan Štular Zmagoslavje so "zalili" v gostilni Marije Marinšek, novi župan Ivan Štular pa je nazdravil tudi s protikandidatom Janezom Bartolom. Naklo, 18. decembra - Okrog osme ure zvečer so s sedeža volilne komisije v Naklem poklicali v Strahinj Ivana Štularja in mu sporočili, da je prvi župan občine Naklo. Dvoboj s protikandidatom Janezom Bartolom je dobil na vseh voliščih in končni izračun je pokazal, daje za Ivana Štularja (Slovenski krščanski demokrati) glasovalo 1135 volivcev ali 59,7 odstotka, za Janeza Bartola (Liberalna demokracija) pa 766 volivcev ali 40,3 odstotka. Od 3539 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1989 ali 56,2 odstotka (pred štirinajstimi dnevi je bila udeležba okrog 70-odstotna), veljavnih glasovnic pa je bilo 1901. V grvem krogu je bil izid tesnejši, saj je Štular dobil 37, artol pa 32 odstotkov glasov, vendar so bili takrat županski kandidati štirje. Novi naklanski župan Ivan Štular je povedal, da je zmago pričakoval, saj je računal tudi na glasove volivcev Slovenske ljudske stranke, v gostilni Marije Marinšek, kjer je proslavil zmago, pa sta nazdravila tudi s protikandidatom Janezom Bartolom. J. Košnjek MESTNA OBČINA KRANJ Župan Vitomir Gros V drugem krogu volitev za župana nove mestne občine Kranj jc prepričljivo zmagal dipl. strojni inženir Vitomir Gros. Zanj je po neuradnih podatkih v nedeljo glasovalo 11.608 ali 64 odstotkov volivcev, za liberalnodemokratskega kandidata Janeza Osojnika pa 6.549 ali 36 odstotkov volivcev. Na volišča je prišlo 18.629 ljudi, volilna udeležba je bila skromna, komaj nekaj nad 48-odstotna. 472 glasovnic je bilo neveljavnih. ♦ H. J. Izidi volitev v občini Tržič Novi župan je Pavel Rupar Tržič, 19. decembra - Drugega kroga volitev za župana v občini Tržič se je udeležilo na 24 voliščih 6.372 od skupno 11.132 volivcev; udeležba je torej malo presegla 57 odstotkov. Največja je bila v Seničnem (70,28 odstotka), najmanjša pa na Brezjah pri Tržiču (47,44 odstotka). Od 6.010 veljavnih glasov jih je 3.031 (50,43 odstotka) dobil Pavel RUPAR in 2.979 (49,57 odstotka) Ivan KAPEL. Čeprav gre za delni izid volitev brez glasov po pošti, slednji ne morejo več bistveno spremeniti rezultata. Novi župan je torej Pavel Rupar, 34-lctni lastnik tržiške trgovine Diskont center, ki ga je kandidirala kolacija strank slovenske pomladi. Kot je izjavil župan Rupar, je pričakoval večjo razliko v svojo korist, kar pa sedaj ni pomembno. Izvolitve je vseeno vesel in upa. da bo opravičil zaupanje volivcev z delom. Prva naloga ga čaka že to sredo, 21. decembra 1994, ko se bo ob 15. uri sestal v veliki sejni sobi SO Tržič občinski svet na prvi seji. S. Saje OBČINA KAMNIK Novi župan Tone Smolnikar V Kamniku je novi župan Tone Smolnikar. V nedeljo, ko sta se v drugem krogu pomerila z Maksimiljanom Lavrincem (LDS), je dobil 63,36 odstotka glasov, ki je za župana kandidiral kot samostojni in neodvisni kandidat. Volilna udeležba v drugem krogu je bila v občini Kamnik okrog 45-odstotna. Naš novinarski kolega je izvolitev proslavil v vikendu nad Kamnikom. • A. Ž. OBČINA MENGEŠ Drugi krog dobil Janez Per Volilna udeležba v občini Mengeš, kjer so volivci v drugem krogu odločali med kandidatom SLS Janezom Perom in LDS Romanom Kalušnikom, je bila 63,37 odstotka. Nekaj po 20. uri je občinska volilna komisija sporočila podatek, da je Janez Per v drugem krogu dobil 63,83 odstotka glasov in tako postal prvi župan občine Mengeš. Janez Per je za rezultat zvedel v družinskem krogu in že zvečer so mu prišli čestitat tudi številni najožji sodelavci, znanci in prijatelji. Okrog 22. uri pa so ga na domu pozdravili in mu čestitali tudi Domžalski rogisti pod vodstvom Andreja Volkarja in predsednika Gregorja Rettin-gerja. • A. Ž. OBČINA VODICE Župan je Anton Kokalj V drugem krogu se je z dosedanjim predsednikom KS Vodice Janezom Podgorškom, kandidatom SLS, "pomeril" za župana kandidat SKD Anton Kokalj. Kmalu po 20. uri je občinska volilna komisija sporočila, da je dobil tako na območju KS Bukovica Sinkov turn kot na območju KS Vodice več glasov Anton Kokalj. Po neuradnih podatkih je bil izvoljen za prvega župana občine Vodice s 66 odstotki glasov. Tudi Antonu Kokalju so takoj po izvolitvi, ko smo ga obiskali na domu v Šinkovem Turnu, čestitali najožji prijatelji in znanci. * A. Z. Na Škofjeloškem si volivci niso premislili Škofja Loka, 19. decembra - Nedeljski drugi krog lokalnih volitev tudi v dosedanji občini Škofja Loka, kjer so ponovno volili v dveh občinah, ni prinesel posebnih presenčenj. Povsod je bila volilna udeležba manjša kot v prvem krogu: v Škofji Loki je iz 70 odstotkov padla na 59, v Železnikih pa iz 82 odstotkov na 76. V obeh novih občinah sta zmagala kandidata, ki sta imela prednost že po prvem krogu volitev: v Škofji Loki je bil izvoljen inž. Igor Draksler, kandidat SKD, SLS in ND, ki je dobil 51,9 odstotka glasov (po prvem krogu je pred nestrankarskim kandidatom Lojzetom Bogatajem vodil za 1,2 odstotka), v Železnikih pa Alozij Čufar, neodvisni kandidat skupine volivcev, ki je zmagal s 55,4 odstotka (v prvem krogu je dobil 49 odstotkov glasov). Kot so nam uspeli povedati na občinskih volilnih komisijah, so lokalne volitve v drugem krogu potekale povsod brez zapletov. Tako so vse štiri nove občine na ozemlju dosedanje občine Škofja Loka dobile svoje nove župane: dva s podporo strank slovenske pomladi in dva neodvisna, kot smo izvedeli, pa se bodo danes opoldne tudi že prvikrat sestali. Popoldne zadnjikrat zaseda stara občinska skupščina, ki naj bi, če bo sklepčna, obravnavala rebalans občinskega proračuna za letos. • Š. Ž. Alojz Poklukar iz Gorij: "Tožil jih bom, saj so izigrali mene in volivce" Gorje, 19. decembra - Ali Janez Janša ve, kaj se je dogajalo v stranki SDSS v Radovljici? Alojz Poklukar trdi, da so ga izigrali, predvsem pa nemoralno zavajali njega in njegove volivce. Alojz Poklukar, diplomirani inlemr in Franc Zupan, delovodja, oba iz Gorij, sta kot člana območnega odbora SDSS iz Radovljice pred volitvami pisno dovolila, da kandidirata na listi kandidatov stranke za občinski svet občine Bled. V stranki so predlagali, da na listi kandidatov Alojz Poklukar zasede drugo mesto, kajti za prvo mesto na kandidatni listi so .!<čtli Francija Kindlhoferja. Območni odbor SDSS Radovljica pa je tega kandidata za svetnika tudi kandidiral za t.upana. V stranki pa so se pred volitvami dogajala zelo čudne stvari, posebej s kandidaturo obeh Gorjancev. Alojz Poklukar je tako uialjen in prizadel, da ne more molčati. Tako pri občinski volilni komisiji kot na sodiiču bo vztrajal, da se stvari, ki so po njegovih besedah predvsem nemoralne, če ne tudi nezakonite, razčistijo. Takole pravi: "Tako, kot je stranka SDSS iz Radovljice izigrala mene in Franca Zupana, a tudi volivce, se mi zdi nezaslišano! Bilo je takole: Na prvem sestanku stranke sem podpisal, da kandidiram za svetnika. Bil je določen vrstni red kandidatov in po tem sem bil na njihovo željo na kandidatni listi napisan na drugem mestu. Kasneje se je ožje vodstvo stranke -kakor se zdaj vidi po dokumentih in zapisnikih, ki sem jih dobil - še trikrat sestalo in izdelovalo svoj vrstni red kandidatov. Po teh novih kombinacijah sva bila oba Gorjanca "prrstavljana" na listi daleč zadaj, nikakor pa ne na obljubljenih prvih mestih. Ker sem bil službeno odsoten, sem to opazil tik pred zdajci. Res me je razjezilo, zato sem strankarskim prvakom iz Radovljice zagrozil, da bom listo razveljavil. Vodstvo stranke se je ustrašilo in mi poslalo naslednji sporazum: "Alojz Poklukar sprejme kandidaturo za občinskega svetnika na listi SDSS samo pod tem pogojem, da bo tretji odbornik, ki bo prišel v občinski svet, v kolikor bosta prišla v občinski svet več kot dva kandidata iz liste SDSS!" V dobri veri, da bodo držali besedo - sam niti pomislil nisem na to, da sploh ni možno, da se tak dogovor sploh uresniči, saj gredo samo prvi na listi v občinski svet - sem počakal na volitve. Po tretji špekulantski sestavi liste je bilo celo predsedniku stranke dovolj in je odstopil! Sam pa sem naprej verjel, volilcem po Gorjah pa obljubljal, da bom zanesljivo v svetu, če bodo volili stranko, četudi sem bi na listi napisan bolj na koncu. Kje pa! V občinskem svetu Bled ni nobenega Gorjanca z liste SDSS in zdaj me volivci sprašujejo, kaj je z mojimi obljubami, ko pa so dobili mandat v svetu taki, ki sploh domačini niso! Ne Gorjanci ne Blejci, ampak je eden, ki ima dvojno državljanstvo, drugi Triičan, tretji Radovi-jičan! Najbolj me boli to, ker so naju z Zupanom izigrali, prav tako najine volivce! Pošteno bi rekli: Poklukar, posodi svoje ime, mi bili pa radi izvoljeni in se bomo napisali na prva mesta! ne pa da so me goljufali! Spoštujem stranko in njeno delo, nemoralno pa so ravnali tisti, ki so se napisali na prva mesta, nas pa zavajali, da bomo kljub vsemu v svetu! Le s kakšnimi obrazi bodo taki člani stranke, ki so ogoljufali lastno članstvo, sedeli v občinskem svetu Bled? Volivci pravijo, da sploh izvoljeni niso bili in nimajo nobene pravice odločati o čemerkoli. Le kdo jim sploh lahko zaupa? Sprašujem se, ali Janša sploh ve, kaj se dogaja s stranko v Radovljici in kaki no vodstvo ima? D. Sedej Občina bo prispevala k elektrifikaciji Tudi na Zavrhu bo posvetila električna luč Sedanje omrežje bo omogočilo le utripajočo luč, zato bodo zgradili novo, če se bodo načrti o oživljanju kmetije uresničevali. Prispevek iz sklada za odročne kraje. Škofja Loka, 19. decembra - Kmetija Zavrh na koncu Bodovljske grape, le dobrih 10 kilometrov od Skorje Loke, je ena redkih, kjer še nimajo električne napeljave. Po vrnitvi nacionaliziranih gozdov bi radi izgradili žago, pa obstoječe omrežje potrebne električne moči ne dopušča. Občina Škofja Loka bo priskočila na pomoč. Le bralci z dobrim spominom se bodo spomnili na naš prispevek o domačiji Zavrh, ki smo ga objavili lani avgusta pod naslovom Bo denacionalizacija le pognala čas. Danes lahko na vprašanje odgovorimo z da, saj vse kaže, da se bo na nekdaj mogočni kmetiji, kjer živita dva brata Potočnik, le premaknilo. Že lani smo od Jožeta Potočnika slišali, da računata predvsem na les - vrnjenih jima je bilo 90 hektarjev gozdov - na občini vložena zahteva za dovoljenje za gradnjo novega gospodarskega poslopja pa kaže na to, da se bo premaknilo. Na tej domačiji, kjer se zdi s črno kuhinjo, starimi mizarskimi stroji, kot da bi stopil v muzej, je osnovna ovira dejstvo, da na prelomu v tretje tisočletje še nimajo elektrike, zato je to tudi predpogoj, da se omenjeni razvoj začne. Ko so si strokovnjaki položaj in možnosti ogledali, so ugotovili, da bi iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja sicer bilo mogoče do Zavrha potegniti električne žice, vendar bo napetost zelo slaba in razpoložljiva moč zelo omejena. Predstavniki Elektro Kranj so povedali, da načeloma ne zbirajo in ne namenjajo denarja za za razširitve električnega omrežja, in da morajo zato naročniki te stroške poravnati sami. Celotna obnova omrežja bi stala nekaj manj kot 13 milijonov tolarjev, sam nizkonapetostni priključek pa 2,8 milijona tolarjev. Odločili so se za postopnost: najprej naj se izgradi priključek na domačijo Zavrh, pri čemer je Jože Potočnik že vplačal predpisano takso, 100 kostanjevih drogov in pomoč pri njihovem postavljanju pa so pri Elektro Kranj ovrednotili z 1 milijonom tolarjev. Tako za celotne stroške zmanjka 1,7 milijona in za ta sredstva se je škofjeloški občinski izvršni svet odločil, da jih prispeva iz proračuna iz sklada za odročne kraje. Če bo razvoj na Zavrhu (uspešna gradnja gospodarskega poslopja) kazal na to, da se načrti o oživitvi kmetije uresničujejo, pa bo Elektro Kranj šel tudi v izgradnjo nove transformatorske postaje. Na Zavrhu bo torej dobrih sto let za Škofjo Loko je "zabrlela" električna luč. • S. Žargi Z zadnje seje tržiškega izvršnega sveta Opravljena dela bodo plačali Da bi sedanja vlada ne ostala ničesar dolžna, se je odločila za renominacijo letošnjega proračuna. Tržič, 20. decembra - Kljub tehtanju, ali bi kazalo poravnati tudi dolgove za dela na področjih z ze izkoriščeno proračunsko porabo za leto 1994, se vlada ni odločila za prenašanje obveznosti v prihodnje leto. Na zadnji seji je med drugim podprla tudi dokapitalizacijo podjetij GEOPROF in BIOS. Nedavno povečanje letošnjega proračuna s 510 milijonov na 537 milijonov tolarjev dovoljene javne porabe te tržiški občini omogo-Čilo pokritje večine načrtovanih potreb. Zaradi ugodne likvidnostne situacije zaenkrat še ni bilo potrebno niti najetje kredita za izgradnjo kriške ceste. Kot ugotavlja finančna načelnica Alenka Maršič-Bedi-na, so morebitni kredit znižali s 27 milijonov na 25,8 milijona SIT, v renomi-niranem proračunu pa so 6 milijonov SIT rezerve predvideli za plačilo še nepris-pelih računov oziroma morebitno pokrivanje posojila. Člani izvršnega sveta so sicer dolgo tehtali, ali kaže denar usmeriti tudi v postavke proračuna z že prekoračeno porabo. Ponovno so izrekli kritike na račun oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti, ki si je to dovolil. Obenem so kljub odsotnosti načelnika Janeza Bečana zahtevali izpolnitev njegovih napovedi o pridobitvi 10 milijonov tolarjev iz republike za investicije v šolstvu in vzgojnem varstvu. Za te naložbe pa bodo vendarle poravnali zapadle obveznosti do SGP Tržič že iz sedanjega proračuna. Približno 1 milijon iz proračunske rezerve pa bodo porabili za humanitarne namene. Na zadnji, 88. seji je izvršni svet odobril plačilo nekaj več kot 767 tisoč tolarjev iz rezervnega sklada za odpravo posledic elementarnih nezgod. Za dokapitalizacijo tržiške družbe GEOPROF bo občina vplačala kot družbenik 300 tisočakov, osnovni kapital občinskega podjetja BIOS pa bo povečala z dobrim milijonom stvarnega vložka z opremo in nekaj več kot 400 tisočaki denarnega prispevka. Vlada je še sklenila, da se občina Tržič vključi v republiški natečaj za sofinanciranje investicij za izboljšavo prostorskega standarda vrtcev v letih 1995 - 1999. Med drugim ie soglašala s povečanjem obsega sredstev za plačilo delovne uspešnosti v javnih zavodih, javnemu pravobranilstvu Gorenjske pa je predlagala, da vrne denaciona-lizacijski primer Štefetovih iz Tržiča v odločanje pristoj ni občinski komisiji. S. Saje Zadnji izlet Kranj - Društvo upokojencev v Kranju, ki ie letos za svoie člane organiziralo številne izlete, je sredi decemra nrinravilo zadnjega iz letošnjega programa. Obiskali so Terme v Zrečah in si ogledali nekatere kraje v okolici. Zares dobro postrežem pa so bili v gostilni Ivanke Koprivnik v Socki. • (ip) Osrednja proslava praznika KS Velesovo je bila v Praprotni Polici Zgradili so dom in zbiralnico mleka Več kot polovico denarja za Dom vaščanov in zbiralnico mleka v Praprotni Polici so krajani prispevali sami. - Priznanja KS in krvodajalcem. Praprotna Polica, 19. decembra - S svečano otvoritvijo Doma vaščanov in zbiralnice mleka v Praprotni Polici so v krajevni skupnosti Velesovo v nedeljo dopoldne slovesno proslavili in sklenili prireditve ob letošnjem prazniku v krajevni skupnosti. Dom, ki sta ga skupaj s predsednikom grasdbenega odbora Andrejem Mačkom odprla predsednik KS in župan občine Cerklje Franc Čebulj ter predsednik občinske skupščine in župan občine Kranj Vitomir Gros, so krajani zgradili v rekordnem času, veljal pa je dobre tri milijone tolarjev. Izgradnja in otvoritev Doma vaščanov ter zbiralnice mleka je bila še ena in hkrati zadnja od številnih akcij, ki so potekale v minulem mandatnem obdobju v krajevni skun-posti Velesovo. Vaščani lani. V dvanasjtih dneh je bila stavba pod streho. Že od 13. julija letos je bila v Domu zbiralnica mleka, imeli pa so v njem tudi že referendum in lokalne volitve. Pri izgradnji, ki jo je vodil gradbeni odbor, v Ob letošnjem krajevnem prazniku je krajevna skupnost podelila priznanja Markotu Jenkotu, Toniju Rozmanu, Franciju Kernu in Andreju Mačku, krajanom pa je svet KS poklonil sliko, ki bo krasila prostor v domu in spominjala na uspešno skupno akcijo. Poteg priznanja in pokalov najboljšim ki so v počastitev praznika minuli teden zmagali na tekmovanjih v namiznem tenisu in tenisu, kegljanju, odbojki in pikadu, pa je organizacija RK podelila priznanja tudi krvodajalcem za petkrat, desetkrat ni dvajsetkrat darovano krt Za desetkrat darovano kri sta dobila priznanje RK Franc Jenko in Joie Škofic, za dvajsetkrat pa Anica Bobič, Joie Podgoršek in Jože Tomailč, V minulih štirih letih je bilo v KS zgrajenih in asfaltiranih 7 kilometorv cest. Zgradili so mrliške vežice, obnovili dve cerkvi, zvonik in prostore v samostanu ter dva domova (v Češnjevku in Velesovem). Gradili so oporne zidove, javno razsvetljavo, sanirali Murnikov travnik, zgradili tri avtobusna izogibališča, most v Velesovem, sanirali tri divja odlagališča, organizirali akcijo, da Imajo vsi krajani telefonske priključke, v okviru programa CRPOV pa zdaj v Adergasu poteka tudi urejanje parkirnega prostora v okviru dogovorjenega programa ureditve centra. Vsa ta dela, je na otvoritvi doma v Praprotni Polici v nedeljo poudaril Franc čebulj, so vredna ob pomoči občine, krajanov in predvsem dobrem gospodarjenju sveta KS, okrog milijon nemških mark. Dom je skupaj z županoma Čebuljem in Grosom odprl predsednik gradbenega odbora Andrej Maček. Praprotne Police so se za gradnjo odločili lani, ko so na sestanku ocenjevali potrebe in komunalne probleme. Takrat je pravzaprav šlo za asfaltiranje v vasi. "Predsednik KS Franc Čebulj nas je na enem od sestankov pred začetkom gradnje skoraj "prisilil" v izgradnjo, ker nam je ponudil denar. Danes smo mu neizmerno hvaležni za moralno in predvsem materialno podporo, saj je krajevna skupnost primaknila za izgradnjo doma, ki smo ga danes odprli, več kot milijon tolarjev," je ob otvoritvi povedal predsednik gradb-nega odbora Andrej Maček. Dom vaščanov in zbiralnico mleka so začeli graditi v Praprotni Polici 9. avgusta katerem so bili sami mladi člani, so krajani opravili več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur in 150 ur traktorskih prevozov. Več kot 700 ur pa so plačali zunanjim sodelavcem. Gradnja, pri čemer pa še manjka nekaj notranje opreme, je veljala 3,1 milijona tolarjev. V Praprotni Polici so poleg prostovoljnega dela sami zbrali še skoraj 1,6 milijona tolarjev. Akcijo sta podprla tudi kZ Cerklje z direktorjem Jožetom Žunom, ki je poleg bazena prispevala še več kot 72.000 tolarjev in mladina iz Praprotne Police, ki je od prepreg in prireditev zbrala za dom 186.000 tolarjev. Za 150.000 tolarjev pa so pri gradnji Doma prodali zemlje (prsti). "Gradnja in izgradnja Doma pa ni edina pridobitev v Praprotni Polici. Na novo je namreč asfaltiran tudi 170 metrov dolg odsek ceste, okrog vasi pa je bila opravljena asfaltna preplastitev. Za asfalt smo v vasi zbrali 450 tisoč tolarjev. Razen tega pa je krajevna skupnost jeseni financirala tudi postavitev sedmih luči za javno razsvetljavo, Elektro Cerklje pa je celoten-kabel položilo v zemljo." Ob zahvali krajanom in vsem izvajalcem so se v nedeljo dopoldne v Praprotni Polici še posebej zahvalili tudi predsedniku Francu Čebulj u, ki je na otvoritvi in blagoslovitvi Doma vaščanov v govoru spomnil na nekatere večje akcije, ki so bile uspešno izvedene v minulem mandatnem obdobju. V spomin na štiriletno delo in vodenje KS so mu izročili karikaturo, na kateri namesto bencina (zaposlen je namreč na Petrolovi bencinski črpalki na Laborah v Kranju) za krajevno skup nost "toči" cekine. K prazniku krajevne skupnosti in k uspe hu, ki so ga dosegli krajani Praprotne Police, pa je vsem čestital tudi predsednik kranjske občinske skupščine in župan Kranja Vilomir Gros. Za podporo in sodelovanje pa se je vsem in še posebej predsedniku Čcbulju zahvalil tudi adergaški župnik Peter Miroslavič, ko jc blagoslovil Dom z zbiralnico mleka. A. Žalar Tradicionalno srečanje ob koncu leta v Mengšu Tudi jesen življenja je lepa Mengeš, 19. decembra - Krajevna skupnost in krajevna organizacija Rdečega križa v Mengšu sta v soboto opoldne povabila v avlo osnovne šole Mengeš na tradicionalno prednovoletno srečanje vse starejše oziroma nad 70 let stare krajane. Takšna predpraznična srečanja ob koncu leta krajevna organizacija RK z Maro Lu-žar, ki je med drugim letos dobila priznanje RK Slovenije za dolgoletno delo v organizaciji, prireja že vrsto let. Odkar pa je predsednikovanje v KS prevzel Janez Per, so za vse starejše postala še posebno priljubljena. Kulturni pro- gram, ki ga pripravijo šolarji in vedno tudi glasbeni ansambel, ki jih v Mengšu in okolici ne manjka, ima na skrbi vodja kulturnih dejavnosti v KS Jože Vahtar. Da so vsi, ki se udeležijo srečanja tudi dobro postrežem, pa gre zasluga šoli, ki odstopi prostor in kuhinjo ter Jožku Peru z ženo. Od okrog 300 starejših in Letošnjega prednovoletnega srečanja se je v Mengšu udeležila več kot polovica najstarejših krajanov. povabljenih krajanov se je srečanja v soboto udeležilo več kot 150. Šolarji so pripravili tudi tokrat program, ansambel Borisa Razpotnika iz Domžal pa jc potem ob kosilu in srečanju, ki je trajalo H celo popoldne, skrbel za vese lo razpoloženje. . A. Komunala in okolje Kranj, 19. decembra - Program mestne krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju so letos sestavljala predvsem dela na komunalnem področju in urejanju okolja. Tako so v soseski Rupa uredili pokopališče vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni, z ureditvijo parkirišča ob vznožju cerkve na Rupi pa se krajani niso strinjali. Na Begunjski, Sorlijcvi in Valjevcevui ulici je KS uredda parkirišča, v Zoisovi mimo nekdanjega doma JLA pa tlakovano prečnop pot. V sodelovanju z občino so asflatirah tudi cesto Mala Rupa • Rupa in del Begunjske ulice. Asfaltirana pa bo tudi zgornja makadamska pot na Mali Rupi. Edina neizpolnjena želja, kot so zapisali v svojem glasilu, ki je izšlo pred dnevi, je izgradnja kabelskega TV sistema. Podjetje TELE TV kljub obljubi celotne KS še ni "pokrilo" s kabl om in priključki. Odbor za spremljanje gradnje kabelskega TV sistema v krajevni skupnosti pa je glede na pripombe krajanov priporočil podjetju TELE TV, da poskrbi za boljše vodenje kranjskega programa. Sicer pa sta zasnovam program in sprejem ostlaih satelitskih programov po oceni krajanov in odbora dobra. A.Ž. Škofja Loka, 19. de cembra - Med Frankovim naselje"* 'n delavnicami škofjeloškega Alpetourja je Splošno gradbeno podjetjt Tehnik iz Škofje Loke začelo z gradnjo prve garalne hiše v SkojJ' Loki. Prav na lak način namreč tudi v Škofji loki vidijo možnost' da omilijo težave s parkiranjem, ki tudi neposredni okolici starega mestnega jedra tega tisočletnega mesta niso prizanesene. Prva iz***1* več načrtovanih garažnih hiš v Škofji Loki bo imela v treh etaial* skupaj 90 garažnih mest, pogoj za začetek te gradnje za trg, pa je biU da prodajo vsaj polovico razpoložljivih. Cena enega garažnega boksa znaša I2.4S0 nemških mark v tolarski protivrednosti. • S. Z- Šola v centru slepih dobiva program pete stopnje srednjega izobraževanja Mladim z motnjami vida bo tlakoval tudi pot na fakultete V prihodnjem šolskem letu bodo v Srednji šoli Centra slepih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki začeli z novim izobraževalnim programom, ekonomsko komercialni tehnik V. stopnje, prilagojen za učence z motnjami vida, trajal pa bi pet let. Škofja Loka, 17. decembra • Letošnji osmošolci se bodo morali v naslednjih mesecih odločiti za srednjo šolo in z njo svojo poklicno pot. Že zdravim je med številnimi možnostmi težko izbrati, mladim, ki jih pri vsakdanjem življenju ovira invalidnost, pa še veliko teze. Usti z motnjami vida se že leta lahko šolajo v Centru slepih v Škofji Loki, kjer so doslej izobraževali za poklica telefonist in administrator. Od prihodnjega šolskega leta dalje pa jim šola ponuja novo možnost: program ekonomsko komercialni tehnik pete stopnje, ki odpira večje poklicne možnosti, pa tudi pot na fakulteto. "Doslej smo izobraževali za dva programa na četrti stopnji, za telefonista in administratorja," je dosedanje Šolanje predstavil ravnatelj Jože Do-lenec. "Prvega ravno zdaj preoblikujemo, saj se delo telefonista strokovno spreminja, pojavljajo se fax, modem in druge tehnološke novosti, s katerimi moramo biti pri izobraževanju ves čas na tekočem. Program administrator, ki časovno traja štiri leta, pa je zdaj razširjen z znanji s področja telefonije, kar našim dijakom spet širi poklicne možnosti." Zakaj uvajajo nov srednješolski program, ki zaradi didaktično metodične prilagoditve učencem z motnjami vida namesto štiri traja pet let? "Novi program uvajamo **to, ker bi radi našim dijakom odprli tudi pot na višje »n visoke S«ie, prehod nanje pa je zgolj i končano četrto stopnjo srednješolske izobrazbe težak. Številni diferencialni izpiti so bili ovira, da so le redki nadaljevali šolanje. Nov srednješolski program, ki ga bodo končali bodisi z zaključnim izpitom bodisi z maturo, te ovire odpravlja. Program ekonomsko komercialni tehnik "na tudi najbolj primerno prehodnost za učence z motnjami vida. Lahko se bodo "olali na pedagoški ali filozofski fakulteti vli fakulteti za organizacijske vede, kjer zlas-b v računalniški smeri vidimo veliko perspektivo za naše "'Jake. Trenutno imamo po enega dijaka v prvem in S K 0 F J drugem letniku kranjske FOV in enega diplomanta, ki tudi že dela v Agrarii Koper. Tretji razlog, da se odločamo ravno za ta program (in ne denimo za gimnazijo) pa je dejstvo, da z njim dijaki pridobijo tudi končni poklic, ce se ne določijo za nadaljnje šolanje," je dejal Jože Dolence. Idealno bi bilo, ko bi se lahko mladi z motnjami vida šolali na običajnih srednjih šolah (nekaj se jih že zdaj), saj bi se tako najbolj integrirali v okolje. Toda po besedah Jožeta Dolenca integracija še vedno ni zadovoljivo zakonsko opredeljena in je zato draga za tiste, ki pri njej sodelujejo. Zato ostajajo specializirane šole, kakršna je tudi v Centru slepih, še vedno potrebne. Za neke vrste integracijo bodo poskrbeli tako, da bodo v novi program, ki se začenja s prihodnjim šolskim letom, vključiti tudi druge učence, ki nimajo težav z vidom. Zakaj srednješolski program, ki sicer (raja štiri leta, v škofjeloškem Centru slepih zahteva petletno šolanje? Za predmete, ki terjajo več ponazarjanja, je predvideno večje število ur, denimo za matematiko, informatiko, kemijo, biologijo in ekologijo. V predmetniku pa imajo tudi poseben predmet pod imenom "Komunikacija in mobilnost", ki pripravlja učenca na samostojnost in uporabo tehnologije. Dijaki srednje šole v Centru slepih dr. Antona Kržišnika imajo med šolanjem možnost bivanja v tamkajšnjem domu učencev. Ta ima 54 ležišč. V njem prebiva tudi nekaj drugih mladih ljudi, ki obiskujejo škofjeloške srednje šole (gimnazijo, lesarsko šolo) in imajo težave z vidomn, pa tudi trije študentje. Dijaki, ki Živijo v bližnjih krajih, zlasti oni z ostanki vida, pa se v šolo vsdakodnevno vozijo. Jože Dolenec pravi, da zaenkrat sistemsko še ni urejeno opremljanje delovnih mest za slepe in slabovidne. Posamezne primere so doslej skupno reševali prek ministrstva za šolstvo, sklada invalidskih delavnic in zaposlovalcev. Sistemske rešitve zaenkrat tudi ni v primerih, ko se učenci z motnjami vida odločajo za kako drugo srednjo šolo. Če bi jim hoteli v šoli opremiti učno mesto s potrebnimi pripomočki, ki bi mu pomagali enakovredno vključiti se med zdrave, in poskrbeti za postrebno strokovno pomoč, bi bilo zelo drago. Učenci in starši, ki so se že oglasili na informativnem dnevu v srednji šoli škofjeloškega centra slepih, so bili nadvse presenečeni nad njc-geovo strokovnostjo in dobro opremljenostjo. Omenimo le računalniško učilnico, kjer je opremljenih 14 mest, trije računalniki tudi z Braillevo vrstico, ki slepim omogoča odčitavanje zapisa z ekrana v njihovi pisavi. • D.Z.Žlebir, foto: L. Jeras Se begunski center v Tržiču zapira? Pred zimskimi počitnicami beguncev ne bodo izselili 17. decembra - Ali enemu od treh begunskih cent.ov, kolikor jih je ta čas še na Gorenjskem, res grozi zaprtje? <,rv larnreč za nekdanji samski dom Gradbinca v Tržiču, ki bi ga Podjetje rado prodalo, da bi bilo v njem prostora za občinska Neprofitna stanovanja. Uradne informacije o zaprtju tega c,entra sicer Še ni, očitno pa dolgo ne bo vec nudil gostoljubja judent, pregnanim iz Rosne. M O tem smo povprašali arjeto Kcrlan i/ vladnega Urada /.a priseljevanje in begunce 'Uradne informacije o ZaPrtju enega od begunskih Ccntrov v h>.iški občini ni. res P'1 je, da smo pred časom d°bili od Gradbinca dopis, ki J*J le kar vabi k pnmoprc-QaJi omenjenega doma," je Povedala Maijeta Ferlan. Odgovorili smo jim, da pred '"n.skimi počitnicami izselitev Ccntia nikakor ne pride v Pošte v, saj ie v njem veliko šoloobveznih otrok. Na našo Pobudo, da bi z zaprtjem cenira Se malo počakali, za "aj s(. nismo dobili odgo 0r« /daj čakamo na odloči- tev iz Gradbinca. Drži tudi, di sum zaradi visoke cene, ki nam jo zaračunava lastnik objekta, že razmišljali o tem, da bi center zaprli in begunce preselili kam drugam." Na zaprtje centra in preselitev beguncev bo torej treba še počakati, vsaj do februarja, ko imajo tudi begunski otroci zimske počitnice. Cc bodo morali Gradbincev samski dom vendarle izprazniti, jim ostane v bližini še en begunski center, namreč v Jclendolu, kjer bo po besedah Marjete reiian zagotovo še nekaj časa ostal Druga možnost je škof jcloški begunski center, tictja najbli/ja pa I .jubljnna. • D.Z Na Trati pri Škofji Loki je nova zasebna zobna ordinacija -Dr. Bernarda Osovnikar, nekoč zobozdravnica v škofjeloškem zdravstvenem domu in kasneje v Medvodah, je minulo soboto v domači hiši na Frankovem naselju odprla eno najbolj modernih zasebnih zobnih ordinacij v Sloveniji. Kot je ob slavnostni otvoritvi, ki so se je udeležili njeni številni znanci ter bivši in bodoči sodelavci povdaril predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar je to za Škofjo Loko in okolico velika pridobitev, saj je le en zobozdravnik na dva tisoč ljudi. V ordinaciji bo dr. Osovnikarjeva zaposlila dve asistentki, ima tudi rentgen, kasneje pa bo potreben še kakšen zobozdravnik. Frak v nove, moderne prostore, je prerezala dr. Tatjana Cufer, prav tako zasebna zobozdravnica in prijateljica dr. Bernarde Osovnikar. • Tekst in slika: V. Stanovnik Prisrčna predstava radovljiških osnovnošolcev Linhartovi čuki, kot se imenuje radovljiška osnovnošolska gledališka skupina, so se javnosti predstavili z novo igro. Radovljica, 15. decembra -Podgane so, a ne do konca. To je naslov predstave ali kar musicla avtorjev Jamesa Leisvja ter Joyce Merma-nove. Za uprizoritev skupine, ki že vrsto let uspešno nadaljuje gledališko tradicijo na radovljiški osnovni soli, je predelavo pripravila mentorica skupine Mira Stu-šek, ki je predstavo tudi režirala. Linhartovi čuki so se na predstavo pripravljali kar nekaj časa, vadili so že od začetka tega šolskega leta. V uprizoritev so vložili veliko dela, pa ne samo otroci, temveč tudi drugi, brez katerih dobre predstave ni mogoče izpeljati. Sploh skupina, kot je dejala Mira Stušek, tudi učiteljica slovenščine na šoli, do te uprizoritve ni potrebovala zunanjih sodelavcev, ker so domači oziroma šolski zadostovali. Letos pa jim je priskočila na pomoč koreo-grafinja iz Kranja Alenka Hain. Kaj je igra oziroma musi-cal predstavljal? Lepo, bo- gato in urejeno mesto so zavzele požrešne podgane. Vse si upajo, napadajo domače živali, kradejo hrano, sploh nadlegujejo ljudi na vsakem koraku. Mesto se jih nikakor ne more znebiti, čeprav poskušajo vse mogoče. Župan obljublja lepo nagrado tistemu, ki bi mu uspelo rešiti mesto podgan. Končno se pojavi nekdo -lovec na podgane s čarobno piščaljo. Prežene podgane, a župan mu noče izplačati nagrade, zato s svojo piščaljo odpelje tudi otroke. Zato se župan zave krivde in jo popravi. Tako postane mesto zopet čisto in srečno. Sergeja Lombar, ki je igrala župana, se je kot vsi ostali dobro odrezala. Dejala je, da so imeli s predstavo veliko dela, a skupina se je dobro ujela. Za predpre-miere so nastopali za otroke od 5. do 8. razreda, četrtkova premiera pa je dokazala, da bodo prav gotovo uspešno nastopali v Bohinju, na Jesenicah, kjer je srečanje gledaliških skupin in še kje. • Špela Vidic Podbrezje, 17. decembra - Gojenci varstveno delovnej,-centra iz Kranja na oko niso videti otroci, vendar so to osta v svojem duševnem razvoju. Otroško spontano so dozive tudi prireditev, ki sta jim jo v prenovoletnem času podari! Radio Tržič in Gorenjski glas. Povabila sta jih namreč pizzerijo Grmač, last Tineta Dermastje iz Podbrezij, kjer w jih pogostili s pizzo, okrepčevalnica Pvac iz Tržiča pa i poskrbela, da so si privezali dušo. Najbolj so se razveselit dedka Mraza, ki jih je pripravil šaljiv program, nato pa ji! je obdaril z majicami Gorenjskega glasa. Varovanci VD( (30 se jih je udeležilo prednovoletnega žura pri Grmaču) it njihove vzgojiteljice so se za prijetno dopoldne zahvali, organizatorjem: Radiu Tržič in Marjanu Murka, Gorenj1 kemu glasu, Pizzeriji Tineta Dermastje in okrepčevalni. Pvac. - Foto: L. Jeras Dodatne dejavnosti v tržiških vrtcih Uspešno delo zaokrožajo novoletne prireditve Tržič, 20. decembra - Danes bodo tržiške vzgojiteljice i otroci sodelovali v okviru prednovoletnih prireditev Cankarjevem domu v Ljubljani. Tam bodo imeli enourn predstavitev dejavnosti tržiških vrtcev. Vzgojiteljice so za otroke v vrtcu pripravile igrici Dic: didl, daja, dedek Mraz prihaja in Mojca praznuje novo let v Malčki so si ogledali tudi prvo abonmajsko predstavo organizaciji ZKO Tržič Mojca Pokrajculja v izvedi jeseniškega gledališča. Razen tega bodo vrtce obiska1 učenci glasbene šole Tržič s svojim programom. Da bi bi predpraznični čas v vrtcih čimlepši, so otroci skupaj s starš* poskrbeli za izdelavo dekoracij za prostore vtreev. Tako bc prihod dedka Mraza, ki je napovedan za 23. december, ie bolj svečan. Razen s pripravami na praznovanje so poznojesenski čas označili z zaključkom večine dodatnih dejavnosti v vrtcih. Udeleženci telesno-vzgojne dejavnosti so skupaj s starši obiskali pravo telovadnico v Ljubljani. Starši so si ogledali tudi končni nastop plesne skupine. Urice v pravljičnem kotičku se prav tako iztekajo, neutrudno pa nadaljujejo začrtano pot cicibani - planinci. Kot napoveduje ravnateljica Vzgojnovarstvcnega zavoda Tržič Krna Anderle, pa zatišje ne bo trajalo dolgo. Že spomladi bodo namreč nadaljevali z dodatnimi dejavnostmi. • S. Saje KULTURA UREJA: LE A MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V beli in modri dvorani gradu Kieselstein je odprta prodajna razstava prazničnih aranžmajev Hane Šumrada. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 150 -letnici PrešernoveZdravljice. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Boni j a Ceha V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je odprta prodajna razstava risb in slik slikarja Izidorja Jalovca. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta novoletna prodajna razstava. V bistroju Želva razstavlja akrile France Berce.V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov društva Relik-Dadas Trbovlje. KRANJSKA GORA - V avli hotela Kompas je na ogled razstava arhitekturnih maket Slovenski kozolec arhitekta Bojana Hrelje. Razstava sodi v celostni projekt Pot kulturne dediščine. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarke Marije Lucije Stupice. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled pregledna fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara ie na ogled slikarska razstava Božična ograja akad. slikarke Maje Šubic. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. Erotična komedija v PG POGORENJČENI ANGLEŽI Mlada uprizoritvena ekipa je obložila erotično bulvarko, beri burko, s potujevalnimi sentencami. Zakaj? Ena izmed repertoarnih konstant Prešernovega gledališča v Kranju je komedija, ki s svojimi sprostitvenimi nameni privablja največ občinstva v gledališče. Letos bo ta namen izpolnila erotična komedija Kadar mačke ni doma (When the Ca t "s away) angleških avtorjev Johnnija Mortimerja in Briana Cooka v prevodu Jakoba Jaše Kenda in v priredbi trojke Janeza Venclja, Arka in Primoža Beblerja, ki ie predstavo zrežiral; prvi je bil tudi dramaturg, drugi pa lektor. Gre za zanimiv primer (poglabljanja" dogajanja, ki tega ne potrebuje, oziroma je komičnemu učiku celo v napoto. Česa podobnega izkušeni režiserji običajno ne zagrešijo. Kadar mačke ni doma je namreč zelo preprosta, linearna erotična komedija, v kateri se nekako uravna tisto, kar jc naključje slabo opravilo: v postelji se znajdeta tista dva, ki jima to ustreza, vse drugo je bolj ali manj vijugava in sprenevedava pot do tega cilja, za zabavo občinstva, seveda. Zaplete se z večerjo ob koncu tedna pri zakoncih Roperjih, kamor privihra Ethel Pomfrev s kovčki, ker je zbežala od moža, ki da jo vara s tajnico Patricio. Po razčiščevnajih erotičnih odnosov se ženski odpravita v Pariz, moška si organizirata zabavo s Patricio in njeno prijateljico, toda ženi sta se predčasno vrnili in ju zasačili v družbi deklet, kar omogoča fevdeaujevske skrivalnice in nazadnje neuničljivi erotoman Humphrev pristane pri gospe Mildred Ropcr Takšna je in naj bi bila bulvarka Kadar mačke ni doma s tisto komično neposrednostjo, dinamiko in lahkotnostjo, s kakršno se uprizarja bulvarke za zabavo. Toda za upri/.oritelje na odru Prešernovega gledališča v Kranju je bilo to premalo, očitno premalo "poglobljeno", pa so to poglabljanje dopolnili z Didaskatorjcm Pavlom Rakovcem, ki najprej kot televizijski komantator, potem kot grajski stražar v oklepu in nazadnje kot Apolon spremlja in komentira dogajanje z aktualnimi političnimi citati, rekli in verzi iz starejše literature, pa če pasejo zraven ali ne. Vzporedno s tem se spreminja tudi govor in nemotivirano preide v dikcijo Linhartovega Matička in druge arhaizirane oblike in shakespearski blankverz, očitno z namenom, da predstava dobi historične dimenzije, oziroma da se prikaže, kako so ga v vseh časih krasili, podobno kot v tej komediji Angleži. So ga ja, ampak nekoliko drugače, kajti komedija Johnnija Mortimerja in Briana Cooka ima kljub svoji bulvarskosti ali burkaštvu povsem razvidno nacionalno podstat in izhaja iz pogosto opisovane podhlajene erotične nravi Otočanov. V tem smislu je komedija z mačkami, ki so in niso doma, v funkciji znamenitega Hamletovega zrcala dobi in nravem... Uprizoritev je nadalje s sicer razkošnimi, tudi komičnimi kostumi po zasnovi Bianke Adžič Ursulov označena historično, saj se prek mešanice orientalsko fevdalne (oklep) zasnove pomakne v antiko in nazadnje celo h KremenČkovim iz kamene dobe In zanimivo je, da se intenzivnost predstave stopnjuje, ko potujevalni Didaskator izčrpa svoj arzenal citatov, katerih izbira pove še nekaj, da so namreč prirejevalci teksta brez osnovnih vrednostnih meril; s kolažem citatov od Prešerna do Miloševiča so izdelali ne najbolj okusno, predvsem pa potujevalno mineštro, ki komično dinamiko ovira, namesto da bi jo pustila, da se razvija po svoji (tokrat angleški) logiki. Gorenjci smo pač globlji, samoutemeljeni s tradicijo Ampak to ie snov za drugačno burko. Historično in sploh vsakršno poglabljanje povsem razvidne angleške bulvarske se nadalje kaže tudi v teatraliziranem, patetičnem igranju, kakršno je bilo s slovenskih odrov že pregnano. V to past so se praviloma ujeli kar vsi osrednji akterji, zanimivo pa je, da se todogaja tako Vttnarju kot Bonisegnijevi, ki igrata zakonski žrtvi, manj pa Omanovi in Omanu v vlogi erotično aktivnejših likov in celo luni Ornik m Tanji Dimitrievski, ki v glavnem nastopata kot manekenki za erotično perilo, pri čemer sta izrazno efektni, ker nista sramežljivi Kliub vsej tej estetsko izazni zmešnjavi in zmedi utegne predstava Kadar mačke ni doma zabavati kar številno občinstvo, sodeč po odmevu na premieri, zlasti ko bo še nekoliko boli dinamično stekla, kar je za komedijo praviloma odločilnega pomena, da gledalec nima časa premišljevat., marveč ga situac.jska in tekstovna komika vodita po svoje. • France Vurnik Podeljene Severjeve nagrade 7 NAJBOLJŠI Z GLEDALIŠKIH 0DR0\ Škofja Loka - Letos je poteklo že 25 let od smrti velikega slovenskega igralca Staneta Severja, po katerem se imenujejo priznanja, kijih podeljujejo za igralske dosežke na poklicnih in nepoklicnih odrih in tudi za študente. Na letošnji prireditvi je sodelovalo Slovemsko mladinsko gledališče s predstavo Strindbergove drame Gospodična Julija v izvedbi Nataše Barbare GraČner, Pavleta Ravnohriba in Maruše Oblak. S spominskim nagovorom režiserja in člana upravnega odbora sklada Staneta Severja Aleša Jana se je v nedeljo zvečer zbranemu občinstvu v dvorani Loškega odra začela slovesnost, na kateri so podelili - že Štiriindvajsetič - Severjeve nagrade za igralske dosežke Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je še posebej toplo pozdravilo nagrado, ki jo je za življenjsko delo na nepoklicnem odru opravil Janez Debeljak iz Škofje Loke. Letošnje nagrade sklada Staneta Severja so prejeli: nagrado za najvišje igralske dosežke v slovenskih poklicnih gledališčih sta prejela Jožef Ropoša, član Mestnega gledališča ljubljanskega, in Bojan Emeršič, član SNG Drama Ljubljana. Jožef Ropoša je nagrado prejel za vlogo Bernarda v komediji Pridi gola na večerjo, vlogo Biffa v Millerjevi Smrti trgovskega potnika. Princa Valižanskega v Blaznosti Jurija III, vse tri v Mestnem gledališču ljubljanskem ter za vlogo Kleomenesa v Psihi v Slovenskem mladinskem gledališču. Njegove vloge, ena povsem nove komedijske narave in druga kot varianta na briljantstvo klasično partituro, potrujejo njegov umetniški razpon, ki ni dan mnogim. Njegova igralska sposobnost se ne zadovoljuje z ničkoliko videnimi modeli, pač pa se spušča v igralske avanture, ki širijo polje slovenskega igralstva. V Filipčičevi operi-tragedi-ji-baletu Psihi, ki je bila razglašena tudi za "žlahtno komedijo leta" se je izkazal s specifično karakterizacijo lika in sijajnim poantiranjem dokaj neobičajnega FilipČičevega ie zika. Vse pri Ropoši je daleč od zaprašenega komedijantst- Škofja Loka - Janez Debeljak prejema Severjevo nagrado iz rok Mihe Ješeta, predsednika upravnega odbora sklada. natančnost, ironiziranje, petje, ples, predvsem pa neverjetna igralska energija. Na začetku letošnje sezone Je zablestel znova in sicer v Shakespearovem Hamletu v vlogi Rozenk-ranca. Svoj komedijantski dar jc tokrat izkazal v diskretnejši obliki vlogi primerno. S kolegom Gregorjem Bakovičem v vlogi Gildensterna sta ustvarila silno zabaven par, ki ne le v polni meri izkorišča Shakespearov (in tudi Jesihov) hu morni duh, pač pa ga tudi nadgrajuje. Severjevo nagrado za študente gledališke igre sta prejeli absolventki A G RTF Nina Ivanič za vlogo Ofelije v Hamletu in Nataša Matjašec za vlogo Sive Vrane v Živite kot svinje. V vlogi Ofelije v predstavi študentov sedmega semestra je Nini Ivanič v vlogi Ofelije uspelo lik prevesti v sodobno senzibilnost mladega dekleta, ne da bi se odpovedala žlaht nosi i in tenkočutnosti, ki jo vloga zahteva. Njena interpre- va: inteligentno, duhovito in novo. V vlogi Biffa, uporniškega sina, je bil ob Borisu Cavazzi, poln nenadnih izbruhov, hitrih preskokov, gibek, pa spet natrt z emocijami daleč od sentimenta. Bojan Emeršič je prejel nagrado za vlogo Blasija v igri Wolfganga Bauerja z naslovom Change in vlogo Rosenkranca v Shakespearovem Hamletu. Bojan Emeršič, ki je član ljubljanske drame od jeseni 1992, je opozoril nase že z vlogama Pandolfa in Ponza v Jovanovičevem Življenju podeželskih plejbojev in v Piran-dellovi igri Kaj je resnica, za katero je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za študente. Sledile so imenitne vloge v Strniševem Samorogu, v Svatbi po sili, v Plesu v avgusu in v Jovanovičevi Antigoni. Vrhunec njegove mlade kariere pa e gotovo vloga Blasija v igri blfganga Bauerja z naslovom Change. Tu so prišle do izraza njegove številne igralske odlike: smisel za humor, duhovitost, iznajdljivost, jezikovna tacija je bila vskozi pristna, iskrena, točna, zanimiva in izvirna. Višek njene kreacije je bil vsekakor prizor norosti, ki ga je odigrala brez patetike, brez zunanjih pomagal, brez kliničnih znakov, kot notranjo smrtno ranienost, slovo od ljubezni in slovo od sveta. Nataša Matjašec pa je bnila nagrajena za vlogo Sive Vrane v predstavi Živite kot svinje: iz majhne, skoraj neopazne epizodne vloge je ustvarila prepričljiv in suveren lik. Konceptualno čista kreacija, zrela umetniška stvaritev. Na predlog Zveze kulturnih organizacij Slovenije pa so nagrado za igralske dosežke v nepoklicnih gledališčih prejeli: Janez Debeljak, član Loškega odra, za življenjsko delo. Nagrado sta prejela tudi mlada, nadarjena igralca Drago Mili-novič in Matjaž Javšnik. Janez Debeljak je dcbitiral leta 1954 v Škofji Loki z vlogo bratov dvojčkov v Molčečih ustih. Z mnogo komedijants-kega temperamenta je nastopil v številnih Molicrovih komedijah, številnih operetah, kjer se' je izkazal tudi z visoko pevsko kulturo. V njegovi ljubiteljski karieri velja omeniti vloge v Haškovem Švejku, Županovi Micki, Mišelovki, Visoški kroniki, zadnja leta pa je nastopa tudi v sodobni domači i0 svetovni dramatiki. Mlada nadarjena igralca Drago Milinovič in Matjaž JevŠnik s svojo svežino in kultivirano prvinskostjo osvajata vse, ki jim je blizu teater. Blestela sta v predstavah Od boga poslan, Don Juan inter-nationalfucker ali promovitclj Bohinjskega jezera, Brazil. Roka roko ubije. • Lea Mencinger, slika: Lea Jeras NASTOP CAMERATA CARNIOLA Ansambel kljunastih flavt Glasbene šole Kranj CAMERATA CARNIOLA je nastopil na 2. koncertu cikla Glasbene mladine ljubljanske MLADI MLADIM v Kosovelovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Šest mladih glasbenih umetnic - Ansambel kljunastih flavt kranjske Glasbene šole CAMERATA CARNIOLA (Manca Cirk, Špela Knoll, Maja Osoinik, Barbara Žepič) je pod vodstovm svoje mentorice in ugledne slovenske pedagoginje za kljunasto flavto Mojce Zaplotnik nastopil minulo sredo (14. december 1994) v Ljubljani. Skupaj s čembalistko Lilijano Zerajič ali pa same v zasedbah od instrumentalnega tira do kvinteta so članice Camerate Carniole nastopile v ugledni ljubljanski dvorani (Kosovelova) Cankarjevega doma in v okviru 2. koncerta cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ne same, pač pa v prvem delu tega koncerta, so mlade inštrumentalistke nastopile v glavnem z izvirno baročno glasbo skladateljev neznanega avtorja, Isaaca Poša, Francoisa Čouperina in Henrvja Purcella. Njihova čista, intonančno neoporečna in tehnično nasploh neoporečna igra vseh navede nih članic Camerate Carniola, je spet presenetila. Tokrat je šlo še kako preklemansko zares, saj ta njihov nastop ni sodil v nikakršni priložnostni nastop. Slo je za povsem resno lOOČanjC slogovno enovite in odbrane glasbe, ki pa je, če tudi na začetnem koncertnem odru (sajk gre za cikel Mladi mladim!), že pomenil določeno reputacijo, določena pričakovanja in zlasti Se rezultati-In ansambel Camcrata Carniola je svoja pričakovanja povsem upravičil. Njihova skupna (ansambelska) soigra je bila čista, interpretativno dognana in muzikalno nadgrajena. Morda je iz tega konteksta izpadla (nenavedena) solistična točka čemba listke L. Zerajič, Čeprav mlada in nova članica tega ansambla povsem suvereno obvladuje svoje čembalske podobe za izvirnim inštrumentom - odlični kopijo špineta. Izvirna baročna glasb i, zahtevna za tako umetniško in pedagoško poudarjeno dejavnost tega ansambla je tako izzvenela, še preden se je pojavil na odru še drugi sooblikovalec tega večera Ljubljanski kvartet klarinetov. Specifika enega kakor drugega ansambla sta si bili povsem narazen, ena drugi si nista bih ne konkurenčni in ne v opreki. To pa je že druga kvaliteta kranjskega ansambla Camerata Carniola, zlasti Še, če odmislimo vertikalno Šolsko raven, iz katere izhaja ta prvi-kranjski ansambel (nižja glasbena šola s povsem suverenimi referencami za naslednjo drugo srednjo-konsevatorijsko stopnjo muziciranja) in pa ljubljanski, v katerem igrajo diplomanti ljubljanske Akademije za glasbo (ah pa še njeni študentje: Andrej Zupan, Dušan Sodja, Aljofta Deferri in Jože Kregar). • F. K. MAVRIČNA RIBICA NA LOŠKEM ODRU, Škofja Loka - Na Loškem odru bo jutri, v sredo, 21. decembra, ob 18. uri, druga letošnja gledališka premiera in sicci /a najmlajše Uprizorili bodo Mavrično ribico avtorja Marcusa Pfiitra. Delo je J* oder priredila Branka Šlrekelj, ki je predstavo tudi režirala. Z» govor je skrbel Ludvik Kaluža, kostumi so delo Irene Pajkič, scena ie delo Jasne Vlasti, koreografijo je opravila Alenka Ilain-Nastopajo: Eva Mesec, Iztok Drabik, Matej Čujovič, Mija Otcr. Gregor Kok, Vesna Kamenik in Daša Dolinar. PONOVNO IZŠLA LUTKA Po nekajletnem premoru je ponovno začela izhajati edina slovenska revija, ki pokriva področje lutkarstva, Lutka Po besedah glavnega urednika Uroša Trelalta, revija ostaja neke vrste informacijski center lutkarstva, namenjen tako amaterjem, šolskim skupinam kot profesionalcem. Shemo revije sestavljajo triJe tematski sklopi: zgodovina in teorija lutkarstva, del namenje"1 mentorjem in zadnji, informativni del. Revija naj bi predvidoma izhajali kot dvomesečnik v nakladi 600 izvodov. • U. Spchar __— RETROSPEKTIVA FRANCETA KRALJA Ljubljana - Ob stoletnici rojstva kiparja, slikarja, grafika ,n ilustratorja Franceta Kralja Moderna galenja Ljubljana zbira umetnikova dela. Za Številnimi se je v zadnjih desetletjih izgubil'1 vsakrSna sled Oktobra prihodnjega leta naj bi na retrospektivni ta/stavi predstavili najkvalitetnejše Kraljeve umetnine, v izčrpnem katalogu pa bodo predstavljena vsa njegova dela Moderna galerija prosi zbiralce umetniških del, da jim spon** informacije o delih Franceta Kralja iz. svojih zbirk. Gledališče čez cesto Kranj, Drama Recan, Trento Peter Turrini: LOV NA PODGANE režija: Iztok Alidič, igrata Špela Trošt in Marcandrea Bragehni torek, 20. decembra, 1994, ob 21. urt v Ragtime klubu, Sejmišče 2, Kranj Predstava je v italijanskem leziku bina TOMŠIČEVA 16, Kranj (STARI DEL MESTNEGA JEDRA) OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE del. čas od 9. do 12. ure 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure Naša specializirana trgovina z ženskimi oblačili vam nudi konfekcijo od št. 44 - 54 znanih slovenskih proizvajalcev. V mesecu decembru so vam na izbiro tudi oblačila za slovesnejše priložnosti. NOVOLETNI POPUST- 10 % VABLJENE V LINO - TRGOVINO ZA PRAVE ŽENSKE. AKORDEON GLASBENA ŠOLA PRODAJA GLASBIL Se vedno vpisujemo nove učence za klavir, kitaro, harmoniko, klaviature, cltre. prečno in kljunasto flavto. Ponujamo vam celoten program Inštrumentov Ya.maha. Inf. tel. 225-078 ali hotel Evropa. 5. nadstropje. SLOVENSKA KNJIGA Vse znanje v eni knjigi - knjiga za vsako dnjžino SVETOVNA USPEŠNICA Izvirnik je pripravilo 180 mednarodno priznanih strokovnjakov, slovensko izdajo pa so dopolnili vrhunski domači strokovnjaki. Format 26x30 cm, 760 strani. 1500 barvnih i'ustracij. izide maia 1995 Pnporočamo, da knjigo naročite pn naših zastopnikih. Zaposlimo zastopnike za predstavitve knjige na terenu. Pokličite: 061 443 915 Predpraznični obiski dedka Mraza ^ j 19- <*5 C med tednom od 16. do 18. ure., v soboto / od 9. do 11. ure. /I Pestra ponudba / / novoletnih okraskov, sandra, 6 let ter umetnih in svežih novoletnih jelk (od 50 cm do 300 cm) ter božičnih zvezd. Ljubo doma... %atta, jc, 4M£o*, It tU, decteJb 'THmv} pa, 6n#} 4Jbi6i mu jafielt C*t U) 1**' GORENJSKI SEJEM - KRANJ Vam žeti veseli božične praznil^e in srečno novo Uto Za predpraznične zabave (do 120 oseb) je na voljo še nekaj tenninov. OPTIKA Kranj, Bleivveisova 18, nasproti porodnišnice, tel.: 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL in še povečevalne lupe, foto filmi, baterije - tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 13. let Vaša optika ART OPTIKA KRANJ vam ze\\ veeele božične praznike in srečno novo leto! FITNES STUDIO SAVNA • SOLARU ODPRT VSAK DAN od pon. do pet. od 9.- 22.30 sob. od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 in od 15.-19. NOVO • 3. OKTOBRA OB 17. URI PRIČETEK OTROŠKE AEROBIKE ST22-11-33 FITNES • AEROBIKA V LIVAC G00O NOVO■NOVO■NOVO BjPOOO OD 16.990 dem DALJE OB NAKUPU VOZIL VOLKSVVAGEN PRILOŽNOSTNO DARILO I DELOVNI ČAS OD 7 -15,16 -19, SOBOTA 8 ■ 12 TEL.: 064/43-019, 43-072, 43 -148 CISTO in VARNO »MERKUR STROKOVNI _NASVETI Vsak torek od 15. do 18. ure na Gregorčičevi 8 v Kranju, prodajalna INSTALATER, Telefon med tednom: 064 47-313, int.155. Stalna razstava ogrevalne In sanitarne tehnike za ogrevanje na plin v prodajalni INSTALATER. Vsak dan si lahko ogledate: pretočne bojlerje za sanitarno vodo peči za ogrevanje in sanitarno vodo litoželezne peči za ogrevanje na plin plinski gorilniki Baltur posode za tekoči plin plinski radiatorji Accorroni armature, ventili in druga oprema Razstavljene izdelke lahko v Instalaterju tudi kupite, za gotovino ali na kredit. Popusti za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja Žičnice Vogel Bohinj objavljajo razpis za prosto delovno mesto ČISTILKE Pogoj je dokončana osnovna šola. Delovno razmerje bodo sklenili za določen čas (zimska sezona) z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Zainteresirane kandidatke prosijo, da se zg'asijo na Upravi Žičnice Vogel Bohinj, Ukane 6, 64265 Bohinjsko Jezero pojutrišnjem, v četrtek, dne 22. ali v petek, 23. decembra 1994. ČREVARSTVO MAJER MESARJI, GOSTINCI TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! Ahiša AVKCIJSKA objavlja TERJATVE SPREJETE NA 7. AVKCIJO terjatev, ki bo 22.12.1994 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše Ljubljana, Mali trg 6 - pritličje dolžnik znesek /SIT/ (100% vred.) 1. C1MOS, Koper 24.204.249,00 2. CIMOS, Koper 7.926.451.30 3. DONNA TINA d.o.o., SI. Gradec 771.471,50 4. EEK VIDEM, Videm ob Ščavnici 1.341.498,30 5. EMKO YU GIRAK d.o.o.. Luče 2.818.226.90 6. GRADIŠ, GP, Maribor 57.000.000,00 7. ISKRA TERMINALI, Kranj 4.684.956,20 8. JEKLOTEHNA, Maribor 14.542.181,20 9. KONSTRUKTOR SGP, Maribor 29.642.302,80 10. KOVINARSKA, tov. ind. opr., Krško 4.284.128,40 11. LESTRO-LEDINEK d.d., Hoče 4.912.998,60 12. LESTRO-LEDINEK d.d.. Hoče 10.321.936,00 13. LITOSTROJ, Tov.ind.opreme, Ljubljana 1.206.083,10 14. MEGGI TOURS d.o.o., Šk. Loka 18.876.451,00 15. MEGGI TOURS d.o.o., Šk. Loka 1.651.325,10 16. METALNA-TAS d.o.o., Maribor 2.000.000.00 17. MK5 d.o.o., Metlika 4.242.889.30 18. PION d.o.o., Velenje 697.329.50 19. RATITOVEC p.o., Železniki 3.485.609,80 20. SAVA IMPEX d.o.o., Ljubljana 1.154.790.00 21. TAM-BUS, Gornja Radgona 13.9X6.443,00 22. TAM-BUS, Gornja Radgona 2.842.120,00 23. TAM-gosp. vozila, Maribor 4.794.098,40 24. Tenis, turizem, trgovina d.o.o..Ljubljana 2.268.647,99 25. VELETEKSTIL p.o., Ljubljana 3.368.183.40 26. VIDEM - v stečaju. Krško 13.663.649.00 Pri vseh terjatvah je možen delni odplačni prevzem terjatve. Vrednost terjatev se na avkciji niža do prodaje oz. umika (spodnja meja prodajalca). Vabimo vse kupce blaga ali storitev pri zgornjih podjetjih k nakupu terjatev po znižanih vrednostih, s katerimi imajo možnost kompenziranja svojih obveznosti. Kuazadp 8.000 STI vplačate na ŽR h 50100401-20230Z Avktijska /iiiu IjuNja/ui fitnuija A\kaj\kt hiir /*> /««i;/u utjm\i na u\kaji r7*i*° / '■>■ nottmuiine \minosti terjatve nad 1.000000 SIT, 2 % od tOjatve med 5OM00 (k> tih /»> fci-rVvm pn g ljubi' Hoii/tu Po končani avkciji vabimo vse udeležence na ogled novih poslovnih prostorov na Šmartinski 152, kjcr bomo začeli poslovati 9. januarja 1995. Avkrijska hiša Ljubljana, dox)v Mali trg fVlV teL 0611324230 / faks 0611324241 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kemična tovarna Podnart pridobila certifikat kakovosti ISO 9001 Velika pripadnost tovarni KTP ima lastni razvoj in prav na tem področju je bila vzpostavitev celovitega sistema kakovosti najbolj zahtevna Podnart, 19. decembra - Kemični tovarni Podnart je mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001 podelil Slovenski inštitut za kakovost. Na večerni slovesnosti v Festivalni dvorani na Bledusta jim certifikat izročila rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak in ministrica za delo Rina Klinarjeva. Na svečano podelitev je bili povabljeni upokojenci, delničarji in celotni 120-elanski delovni kolektiv, skupaj z družinskimi člani, saj imajo tovarno resnično za svojo. V njej za zaposleni predvsem domačni, nekateri vso svojo delovno dobo, celo generacija za generacijo iste družine. Pred slovesnostjo smo se pogovarjali z direktorico MARIJANO REBERNIKOVO, ki je pred petimi meseci nasledila dolgoletnega direktorja Romana Kolarja. V tovarno jt prišla že pred šestimi leti, najprej je bila vodja splošne službe, čez nekaj let je prevzela vodenje komecialno prodajne službe in sedaj "dirigetnsko palico". Lahko rečemo, da je prav certifikat kakovosti njen prvi uspeh, saj je pred tremi leti sodelavce spodbudila k aktivnostim na področju uvajanja sistema kakovosti. "Kako je potekala pridobitev certifikata kakovosti?" "S tem smo se začeli ukvarjati pred tremi leti, sistem kakovosti smo vzpostavljali sami, s pomočjo prof. dr. Radovana Andrejčiča s kranjske fakultete za organizacijo dela. Njegova pomoč je bila dragocena, saj jc imel kot zunanji sodelavec avtoriteto, ki je bila potrebna pri uvajanju sprememb. V delovnih kolektivih na vasi, kjer se vsi med sabo zelo dobro poznamo, je delovno vzdušje res običajno boljše, mislim pa, da je težje uvajati spremembe." "Odločili ste se za najbolj vseobsegajoč ISO 9001?" "Ker imamo lastni razvoj, je takšna odločitev razumljiva, seveda pa je bila vzpostavitev celovitega sistema kakovosti najbolj zahtevna prav na področju razvoja, morali smo napraviti zahtevne opise razvojnih korakov za posamezne razvojne naloge. Nasploh je bistvo sistema kakovosti v sledlji-vosti, za vsako saržo obstaja dokumentacija, kdaj in kdo jo je izdelal, po kakšnem postopku in h katerim kupcem je bila odprcmljcna. To je za naše kupce zelo pomembno, saj tako veliko lažje rešujemo dodatna naročila ali morebitne količinske reklamacije. V certificiranje smo vključili tudi servis, ki mu v odnosu do kupca dajemo pomemben poudarek." "Podjetja se v glavnem odločajo za tuje agencije, v KTP pa je certilikacijsko presojo opravil Slovenski institut za kakovost?" "Zanj smo se odločili s premislekom, saj želimo, da se Slovenija uveljavi tudi na tem področju, da presežemo Podcenjevanje domačega znanja. S1Q prav tako sodi v evropsko združenje certifika-eijskih institucij, presojevalci s° visoko strokovno uspo-•Obljeni. Res si v slovenskem Prostoru šele ustvarjajo zaupanje, vednar pa so zelo natančni in polletno preverjanje nikakor ne bo zgolj formalnost. Pri certifikacijski Presoji v našem podjetju so Pn njihovem delu sodelovali predstavniki švicarske POS), nemške (DOS) in »vedske certifikacijske insli tucijc." "Certifkat kakovosti bo nedvomno v pomoč pri tržen- 'Vsekakor, vendar ne pri Povečevanju cen, temveč pri trženju samem. Ko smo se Pred kratkim dogovarjali z nemškim partnerjem, nam je Postal zelo naklonjen, ko smo povedali, cl.i bomo v J'-iikcm pridobili certifikat Kakovosti. Najbolj pomem h°n le torej pri pridobivanju n°vih kupcev, k.u )c /a nas pomembno zlasti v izvozu, saj smo na domačem trgu edini izdelovalec kemikalij za površinsko zaščito kovin in fosfa-tiranje. V zadnjem času se je sicer pojavilo nekaj zasebnih podjetnikov, ki pa teh izdelkov v glavnem ne izdelujejo v kolikšni meri ste se uspeli preusmeriti na druge trge?" "Izguba jugoslovanskega trga je že izpeta zgodba, jadikovanje ne pomaga, težave smo morah premagati. sami. temveč jih le preproda-jajo. Certifikat kakovosti jc za nas izredno pomemben, ker z našimi izdelki nismo prisotni v široki potrošnji, naši kupci so predvsem industrija ter obrtniki in zasebni podjetniki." "Kaj obsega proizvodni program KTP?" "Izdelujemo preparate za površinsko zaščito in obdelavo kovin, za fosfatiranje in za termično obdelavo kovin, ekološke kemikalije, čistila, laboratorijske kemikalije in galvansko opremo. V zadnjem času se vse bolj angažiramo na področju ekoloških kemikalij, ki imajo vsekakor prihodnost, seveda pa je razvoj na tem področju zelo zahteven. Svoj ekološki program bomo v prihodnjih letih dopolnili s širšimi ekološkimi projekti reševanja problemov ekologije pri naših kupcih, skratka pripravljamo se tudi" na prodajo storitev. Eden takšnih začetkov je že celotna storitev čiščenja parnih kotlov." "Z izdelki pa ne greste v široko potrošnjo?" "Poskusili smo s čistili, vendar se ni obneslo, konkurenca jc namreč zelo velika, kakovost naših čistil je bila previsoka za cene, ki smo jih dosegli, zato smo ta program umaknili i/, prodaje. Seveda je pristop pri trženju široko-potrošnih izdelkov drugačen kot pri prodaji industriji, zato )v naš neuspeh pri čistilih razumljiv in odločili smo se, da se s tem ne bomo več ukvarjali ' "KTP je bila izrazito usmerjena na jugoslovanski trg. Včasih smo tja prodali pretežni del proizvodnje, še vedno dobro sodelujemo s Hrvati, vendar smo morali bistveno povečati izvoz na zahodne trge. Izvoz danes v celoti predstavlja 43 odstotkov proizvodnje, od tega ima 28 odstotni delež izvoz v Nemčijo, Avstrijo, Italijo in na Madžarsko." "Ste letos povečali prodajo?" "V prvi devetih mesecih letošnjega leta je bila glede na enako lansko razdobje prodaja večja za več kot 20 odstotkov. Izvoz na zahodne trge« je namreč cenovno zelo zahteven, konkurenca je velika in cen ne moremo pove-četa, če želimo obdržati in pridobiti nove kupce." "Kolikšne so plače?" "Izpolnjujemo kolektivno pogodbo, v nekaterih skupinah tarifnih razredov pa jo celo presegamo, seveda pa so želje kolektiva večje od trenutnih možnosti. Bolje nagrajujemo zaposlene v razvoju, saj bomo le tako lahko obdržali lasten razvoj. Mislim, da delovni kolektiv to razume, pripadnost tovarni je namreč velika, seveda pa je danes več kritičnosti kot včasih, ko je tovarni šlo bolje. Lahko pa se pohvalim, da imamo kar devet štipendistov, to so otroci naših delavcev, družinam pomagamo tudi tako, da se njihovi otroci lahko šolajo in da bodo dobili zaposlitev. S tem pa seveda ne mislimo samo na sedanjost, temveč tudi na prihodnost naše tovarne, ob pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9001 smo objavili tudi novo geslo, ki je izpeljano iz kratice naše tovarne: KTP - kvaliteta, tradicija, prihodnost." "Kako daleč ste pri lastninjenju tovarne?" "Program lastninjenja smo agenciji za privatizacijo oddali, niso pa nam ga še potrdili, verjetno imajo ob iztekanju roka zdaj veliko dela. Odločili smo se seveda za klasično obliko interne razdelitve in notranjega odkupa. Imamo tudi denacionalizacijske upravičence in sicer dve veji Pogačnikov iz Podnarta. Sporazumeli smo se in določili njihov 14,2-odstotni delež od vrednosti celotnega podjetja. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem, ki so v podjetje vložili svoj certifikat in s tem izkazali zaupanje v podjetje in potrdili svojo pripadnost." • M. Volej ak Javni razpis Žita bo marca Žito je z lastninjenjem začel bolj pozno, vendar so se zaceli z njim ukvarjati že pred leti. Ljubljana, 19. decembra • Odrežite si svoj kos kmha! To je slogan za spot, s katerim je / itn začel z akcijo v promocijskem smislu. Preden so zaceli z lastninjenjem in zbiranjem certifikatov (javni razpis bo marca), pa so želeli urediti vse nepravilnosti, kar jih je pač bilo, v svojih podjetjih oziroma družbah. V načrtu imajo program klasične razdelitve podjetja: 20 odstotkov bodo pokrili z interno razdelitvijo, 40 odstotkov morajo po zakonu prenesti na sklade, vprašanje pa jim je zastavljalo ostalih 40 odstotkov. Ker jim je najva-nejše ustvarjanje profita, bo notranjemu odkupu namenjenih 7 odstotkov, ostalih 33 pa bo šlo v javno prodajo. Pričakujejo pa približno 6 tisoč certifikatov. Vrednost podjetja je ocenjena na 96 milijonov nemških mark (letno 200 milijonov), od tega letos pričakujejo okrog 10 odstotkov dobička, torej kar 20 milijonov. Ob lastninjenju pa bodo vse družbe (8 jih je) družbeni kapital prenesle na krovno Eodjetje, ki bo delniška druž-a, hčerke pa bodo družbe z omejeno odgovornostjo. Žito ni podjetje, ki bi pokrivalo samo slovenski prostor. Precejšen del proizvodnje je namenjen izvozu, kar je Zitova usmeritev tudi za prihodnost. Podjetje se je precej ukvarjalo s projekti zniževanja stroškov, glede osnovne strategije podjetij v gospodarstvu pa so z državo nekatere stvari še nedorečene in nedoločene. V načrtu je dolgoročno v programu priprava zdrave hrane, za kar imajo vse pogoje, kajti na področju žitaric, ki predstavljajo del zdrave prehrane, je podjetje močno. V zvezi s tem bodo sodelovali z mnogimi institucijami (za zdravstvo, šolstvo...). S tem bodo prav gotovo veliko prispevali k boljšemu prehranjevanju Slovencev in tudi k bolj zdravemu življenju. • Š.Vidic Gorenjski podjetniki si želijo več sodelovanja z Gorenjsko banko Namig o boljšem sodelovanju Nočemo več sivega denarnega trga in črnega zaposlovanja, poudarjajo podjetniki,. Kranj, 20. decembra - Združenje podjetnikov Gorenjske je pripravilo pogovor s predstavniki Gorenjske banke, ki ni bil najbolje obiskan, izzvenel pa je predvsem kot namig o boljšem sodelovanju. Podjetniki si ne želijo več sivega trga in črnega zaposlovanja, prav tako se jezijo zaradi slabih plačnikov, kar kaže, da se pri nas razmere normalizirajo, "revni kapitalisti" pa svojega razvoja ne vidijo več brez sodelovanja z bankami. Upravni odbor Združenja podjetnikov Gorenjske je prvo tematsko sejo namenil pogovoru s predstavniki Gorenjske banke, predsednik Jože Hribar je uvodoma povedal, da bi v domači banki radi dosegli boljše pogoje sodelovanja. Po podatkih Agencije ze plačilni promet so imeli zasebnih 30. novembra letos kar 26-odstotni delež pri plačilnem prometu. Na Gorenjskem je registriranih približno 3.500 zasebnih podjetij, v celoti jih z Gorenjsko banko sodeluje 2.440, ostali pa delno ali pa so pri drugih bankah. V preteklih letih smo se ukvarjali s težkimi problemi, v tem času pa je prišlo do razmaha podjetništva in s tem velikega števila novih strank, zato morda kdaj kdo tudi z dobrim programom ni bil zadovoljen. Stvari pa senormalizirajo, kar je seveda pomembno za vse, ki sodelujete z banko. Deleža zasebnih podjetnikov ne izračunavamo, razmerje pa je še vedno v korist majšega števila večjih poslovnih partnerjev, vendar tudi seštevek majhnih nekaj pomeni, je uvodom dejal direktor Gorenjske banka Zlatko Kavčič. Podjetnike, ki nočejo več sivega denarnega trga in črnega zaposlovanja, kakor so zatrdili, je zanimalo sodelovanje bank in zavarovalnic v smislu zavarovanja posojil, uporaba lastninskih certifikatov kot garancije ter investicijsko bančništvo, saj je v skladih za razvoj premalo sredstev. Direktor Kavčič je dejal, da sodelovanje z zavarovalnicami ni zaživelo, edina je odpovedala sodelovanje, čeprav je pri nekaj sto primerih prišlo le do enega postopka. Zavarovalnice namreč ocenjujejo, da je tveganje še vedno preveliko, morda bo zdaj uspel dogovor z Adriaticom. Pojavljajo pa se podjetja z 8 tisoč tolarji ustanovnega kapitala, ki želijo 10 milijonov tolarjev posojila. Kapitala je dovolj, problematični so riziki, z njimi se noče ukvarjati nihče. Nemara bi lahko kaj napravila arbitraža oziroma razsodišče znotraj združenja podjetnikov. Lastninskih certifikatov ni moč uporabljati za zavarovanje, saj so namenjeni pridobivanju lastninskih deležev v podjetjih, z njimi pa bo moč zavarovati posojila. Investicijskega bančništva v Sloveniji še ni, po sili razmer so vse banke investicijske, tudi Gorenjska banka, ki je investirala predvsem v turizem in Iskre, vendar pa v bilančni vsoti to ni pomemben delež. Temeljni problem investicijskega bančništva je pravni nered, tudi ekonomskega motiva še ni, saj akumulacija gospodarstva ne presega donosa na hranilne vloge. Sicer pa imajo v politiki Gorenjske banke podjetniki svoj "predalček" in med njimi imajo že primerno število dobrih poslovnih partnerjev. Pravega sivega trga pa ni več, ocenjuje Zlatko Kavčič, obstaja le še na osnovi poznanstev in poslovnega sodelovanja, mnogi pa že pravijo, raje dam denar v banko, kjer je varen. Banka bi morala imeti operativni organ za spremljanje novega podjeništva, za nas je pomembno, da organizirano računate na nas, potrebovali bi tudi rizični sklad. Tudi mi imamo slabe izkušnje z nekaterimi podjetniki, lahko bi izmenjali informacije, lahko povzamemo besede podjetnikov. Pogovor je tako izzvenel predvsem kot namig o boljšem sodelovanju, takšen je interes obeh strani. V nadaljevanju pa je Zora Čampa iz Gospodarske zbornice Slovenije podjetnike seznanila s predlogom zakona o carinski tarifi. • M.V. Krka povečuje prodajo Kranj, decembra - Novomeška tovarna Krka je lani prodajo povečala za 14,5 odstotka, letos pričakujejo za 18 odstotkov večjo. Za vso Slovenijo pa je zanimiva, ker bo predvidoma konec leta odprla javno prodajo svojih delnic. Glede na Lekovo izkušnjo lahko pričakujejo veliko zanimanja za nakup Krkinih delnic. Krka na domačem trgu proda le približno četrtino izdelkov, tri četrtine pa jih izvozi, največ v Rusijo in v druge države bivše Sovjetske zveze ter na Poljsko, Hrvaško in druge države srednje in vzhodne Evrope. V tujini ima razpredeno lastno prodajno mrežo, ki jo sestavlja enajst podjetij in devet predstavništev, tam za Krko dela 150 strokovnjakov. Prodaja zdravil naj bi letos dosegla 223 milijonov dolarjev, kar bo za 31 milijonov dolarjev več kot lani. Skupaj z družbami Kozmetika, Zdravilišča in Novoterm pa bo letošnja prodaje Krke znašala 280 milijonov dolarjev. V Krki se pripravljajo na lastninjenje, v hrambo so že sprejeli certifikate zaposlenih ter njihovih družinskih članov in seveda upokojencev ter bivših zaposlenih. Vrednost celotnega družbenega kapitala Krke je ocenjena na 200 milijonov dolarjev. Pred kratkim so podelili 24. nagrade za raziskovalno delo dijakom srednjih šol na Dolenjskem in študentom slovenskih univerz. Zavedajo se pomena znanja, zato že zgodaj skušajo privabiti mlade strokovnjake. V 24-tih letih je nagrade prejelo 1.419 študentov in dijakov, letos os nagradili 28 študentov in 18 dijakov Nagrajene naloge so s številnih področij, ki se nanašajo na Kritino proizvodnjo. W^0^^ Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED ^ TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) (tudi vodenje poslovnih knjig) in za dom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: HYUNDAI ACCENT 1.5 GLSi POUDARJENA DRUGAČNOST Učenje in tržno reagiranje južnokorejske avtomobilske industrije je v zadnjih časih zelo hitro. Pri tovarni Hvundai so v zelo kratkem času, tokrat brez Mitsubishijeve pomoči, razvili in izdelali avtomobil, ki zamenjuje sedanji hišni prvenec ponv, in s katerim se želijo krepko zasidrati med vodilne svetovne proizvajalce navidezno nekoliko okorna in accentova drugačnost je dobro vidna in občutna tudi v potniški kabini. Ta je po dimenzijah celo nekaj večja od ponvjeve, predvsem pa deluje zelo sveže in zelo prijetno. Popolnoma nova armaturna plošča je pregledna in pripravna, nič več hvundai-jevsko dolgočasna, večina stikal in ročic lahko dostopnih in vse skupaj bi bilo brez pripomb, če je ne bi nekoliko skazila sicer rahlo nagubana toda trda plastika. Prednja sedeža sta zelo dobra, očitam jima le kakšen centimeter prekratke sedalne Hvundai Accent je avtomobil novih časov in to je po njegovi obliki zelo dobro vidno. Limu-zinska zasnova je sicer klasična, toda vsi karoserijski robovi skrbno zaobljeni in prilagojeni sodobnim oblikovalskim trendom. Accentov nos je morda skoraj nekoliko preveč potlačen, žarometa sta ostala po korejsko ozka in nepravilnih oblik, stranske linije pa se le rahlo privzdigujejo k limuzins-kemu ničkaj visokemu in ničkaj pretirano originalnemu zadku, ki še najbolj spominja na hondo civic ali pa z nekoliko domišljije tudi na BMVV serije 3. Toda pri vsem tem je bistveno, da je accent daleč od svojega predhodnika ponvja, katerega oblika je bila vsaj površine, zadnja klop je (vključno s prostorom za kolena) dovolj udobna, prtljažni prostor za njo pa s 363 litri prostornine v zgornji polovici tega avtomobilskega razreda. Testni accent je po opremljenosti sodil tik pod vrh ponudbe. V paketu opreme, ki ga označujejo s TOP S je osrednja ključavnica, elektrika (z nerod nimi stikali) za odpiranje sprednjih stranskih stekel, po višini nastavljiva voznikov sedež in volan s servoojačevalni-kom, radiok asetof on z električno anteno, dodatno pa še zavorni sistem ABS in varnostna zračna vreča za voznika. Notranjost: zelo sveža in povsem drugačna kot pri ponvju HVALIMO: sododbna oblika - prostornost - zmogljivosti in ekonomičnost GRAJAMO: plastika v notranjosti - odpiranja prtljažnika s ključem - menjalnik Elektroinstalacije BIDOVEC vabi v novo trgovino z elektromaterialom, svetili in stikali. ELII do.o., TRGOVINA Z EIEKTIOMETEIIAIOM SLOVENIJA, 44000 KRANJ, C 1 MAJA 45, TEL: ♦ 314 44/331 553 44000 KRANJ, JUlOČEVA 2, TEL/FAKS ♦ 314 44/224 223 Svetila Targetti, Osram, Prizma, Simes. Stikala domačih in tujih proizvajalcev elektromateriala. Ne čakajte na Božička, kajti ELBI prve tri kupce nagradi z lepimi nagradami! ANTENSKE NAPRA VE LUKEŽ prodaja • servis • montaža • svetovanje GLAVNI TRG 22. KRANJ, TEL:064/224 500 IV sprejeRtaiki: ELEKTRONIKA PHILIPS IMOK1A GnuncNG GokfStor SAT SISTEMI: PEACE, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA PRV1< V SLOVENIJI ZAKONITO VEC PROGRAMSKI PAKET KODIRANIH PROGRAMOV llllll I li IMIIII FiimNii podnapisi v slovenskem jeziku delovni čas od 8. d012 in od 18. ure, sobota od 8. d012. ure MEŠETAR Hvundai accent: po štirivratni limuzini prihajata še tri- in petvratna izvedba Tisti, ki bo sedel za accentovim volanom bo opazil, da je to živahen avtomobil, predvsem kadar je opremljen z močnejšim motorjem. 1495 kubični štirivaljnik s po tremi ventili na valj je po eni strani star znanec iz modela scoupe, po drugi strani pa zaradi temeljite posodobitve, izboljšanega navora in povečane moči skoraj nerazpoznaven. Agregat je namreč zelo kultivira in tudi Zadek: nič originalnega, a vseeno zanimiv. motornega hrupa je precej manj. Motor je prožen in se z veseljem vrti do skoraj 5.000 vrtljajev, potem pa zahteva pretikanje. Petstopenjski menjalnik z ročico s predolgimi hodi je pn tem žal nekoliko prepočasen in občasno tudi nenatan čen. Upravljanje accenta je zelo lahkotno, za tiste, ki si želijo bolj športne vožnje morda celo nekoliko preveč, toda nežnejšemu spolu utegne biti všeč. Ob solidnih pospeških in skoraj zadovoljivi končni hitrosti je pohvalna lega na cesti in zanesljive zavore z odličnim pro-tiblokirnim sistemom, ki skupaj z ostalimi dodatki za aktivno in pasivno varnost tudi po tej plati EKONOMSKA E SPOKUtlTElll-lll p nO BI SKALI E VAS BOMO § 'd.o.o. MOBILNA TUEFONIJA Največji uradni prodajalec za mobitel Pe KRANJ 1T064/225 061 -;m \wi ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE Kranj - Jaka Puclja 9. Planina lil, tel.: 064/324-471 zapuščajo dober vtis. In nenazadnje je pomebna tudi ekonomičnost, o kateri govori testni podatek: 8,3 litra neosvinčene-ga goriva na 100 kilometrov. CENA do registracije: 25.500 DEM (Hyundai Avto Trade Ljubljana) In namesto komentarja na koncu: nasvidenje ponv, prihaja accent. Zelo svež in zelo prijeten avtomobil, ki bo skoraj nedvomno ugajal tudi slovenskemu avtomobilskemu trgu. • M. Gregorič, slike Lea Jeras TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina s štirimi vrati. Motor štirivaljni, štiritakt-ni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1495 cem, 91 KM, 12 ventilov, elektronski večtočkovni vbrizg goriva, tristezni vodeni katalizator. Mere: d. 4117 mm, š. 1620 mm, v. 1394 mm. Najvišja hitrost: 180 km/h (tovarna), 177 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 4,416,2/7,7 I neosvin-čenega 91 okt. bencina. Poraba na testu: 8,3 litra na 100 km. Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč V škofjeloški občini je za kvadratni meter pašnika prvega bonitetnega razreda treba odšteti 139 tolarjev, za pašnik drugega razreda 119 tolarjev in za pašnik tretjega razreda 99 tolarjev. Pašnik četrtega razreda je po 79 tolarjev, petega po 60, Šestega po 40 in sedmega razreda po 20 tolarjev. Cene za kvadratni meter travnika so naslednje: prvi bonitetni razred - 298 tolarjev, drugi -258, tretji 218, četrti -179, peti -139, šesti -119, sedmi - 99 in osmi razred 79 - tolarjev. V radovljiški občini je za kvadratni meter gozdnega zemljišča prvega vrednostnega razreda treba odšteti 116 tolarjev, za zemljišče drugega razreda 98 tolarjev in za zemljišče tretjega razreda 80 tolarjev. Gozdno zremljišče četrtega razreda je po 55 tolarjev, petega razreda po 44, šestega po 29 in sedmega razreda po 15 tolarjev. Cene so okvirne ali izhodiščne, k ceni za gozdno zemljišče je treba prišteti še vrednost lesne zaloge. Cene prašičev za zakol Zdaj je čas kolin in tudi čas, v katerem bo precej prašičev zamenjalo lastnike. No, tudi letos je tako, kot je bilo še vedno doslej: rejci jih poskušajo čimdražje prodati, jedci mesa in klobas pa čimceneje kupiti. Na Gorenjskem se cena prašičev, težkih več kot 150 kilogramov, suče v glavnem od 280 do 300 tolarjev za kilogram, v prašičerejsko bolj razvitih slovenskih pokrajinah, kjer je tudi ponudba večja, pa jih je mogoče dobiti tudi ceneje. Na celjskem sejmu so prašiče, težje od 100 kilogramov, ponujali po 235 do 250 tolarjev za kilogram žive teže, v Brežicah po 230 do 280 tolarjev, v Šentjerneju od 200 do 250 tolarjev...Čeprav so cene nižje kot na Gorenjskem, pa je pred odhodom v Prekmurje ali na Dolenjsko vendarle treba preveriti, koliko bo stal prevoz. Na SKAD-u hitro končali Četrtkov avkcijsko borzni sestanek Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe je bil hitro končan. Na avkciji je bila ponudba skromna in tudi povpraševanja ni bilo veliko. Prodali so le nekaj limon, rozin in solate endivije. Za avkcijo je bilo značilno, da so pomaranče ponujali po zelo različnih cenah in da za fižol kljub veliki razliki med začetno in končno izklicno ceno ni bilo zanimanja. Na borznem delu sestanka je "kotirala" le ena vrsta blaga in tudi za to ni bilo kupčije. Ker trgovanje na avkcijsko-borznih sestankih doslej ni zaživelo tako, kot so si v SKAD-u predstavljali, pripravljajo za prihodnje leto nekaj novosti. Poglejmo še na avkcijsko tečajnico! Domači rdeči radič so Eonujali po 125 tolarjev za kilogram, domače drugorazredno itajsko zelje po 88 tolarjev, ohrovt po 105 tolarjev, rdeče zelje nizozemskega porekla po 90 tolarjev, ameriške banane po 101 tolar... Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici ponujajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, jabolka po 80 tolarjev in jajca po 15 tolarjev. Kilogram solate stane 200 tolarjev. Čebula je po 150 tolarjev, česen po 250, korenje po 160 in cvetača po 200 tolarjev. Orehova jedrca stanejo 800 tolarjev, fižol 300, zelje in pesa pa 100 tolarjev. PRI FIATU VAS OBDARUJEMO VSAK DAN V DECEMBRU! Tempra FIAT TEMPRA je odslej na voljo z novo paleto najsodobnejših motorjev. Ti ustrezajo najstrožjim evropskim ekološkim normativom, ki hodo stopili v veljavo leto IV96 \ e C mod, manjša poraba, italijansko udobje, prefinjen stilvinR, ... si je mogoče Zelen I < < ' Seveda! \ si. ki se boste odloČili :a I lat Tempra v mesecu decembru, boste dobili POSEBNO DAULOi 1'OVRMI.I VAM ROMO STROŠKI Oll\I /SI l, \ /11 \RO\ t\JA ATI I'A VAM IU)\U> PODARILI KVALITETNI II TOEADIO KENV/OOD Oglasih se Čimprej pri najbližem pooblaščenem prodajah u FIATO\ I proda/ne mrc:c i Slmriii):' Darilna ponudba velja za vse modele HAT TII'O m HM TI MI'RA. aaaa temperamentna tehnologija COSMOS Uubdona 061/661 161 AUTODtlTA UuUtarto 061/21« 144 AVTOSISTIM UuMtano 041/371 174 GAMA AUTO IfcBBM 061 1406160 VIIT V* pri Oomlatah 041/714 Iti AVIOTRADf Vit.i.ik.i 041/711 144 AVTOCIUI C«4* 041/411 M4 STIFANCIĆ ikolia V« 041/441 IM> tO IM Al Martba 042,27 «17 KTROVCtC Morite* 042/411 75» ■■'<>■ ■» it'-, Oobiuva 044/174 100 AOttlA AUTO N Gorica 046; 124 461 AVTOftUS Kop« 044 14 421 AVTOUNIKianl 044 2II 661 IAJTM Dob >vn* 044'79 016 Auto Makar... ■jp>M m*¥»^ m mi ij»jmiih«im VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo slabo vreme s padavinami, Id naj bi se v obliki meaa spustile do nižin Jutri naj bi padavine ponehale. LUNINE SPREMEMBE Ker je v nedeljo polna luna nastopila ob 3.17, bo tudi po Herscnlovem vremenskem ključu sneg in vihar. KRATEK ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo na tem mestu objavili razglednico iz časa pred prvo svetovno vojno, za katero smo sicer vedeli, da prikazuje del Kranja, vendar pa ne katerega. Na to vprašanje nam je prijazno odgovorilo veliko bralcev. Na sliki je bila stavba kranjskega trgovca Mateja Roossa, v kateri je bila nekoč pivovarna nazadnje Pa komisijska prodajalna. Stala je na vrhu Jelenovega klanca nasproti današnjega Globusa in Merkurja, na mestu, kjer je sedaj hotei creina. še prej, tam okoli I. 1780 pa kapucinska cerkev Pet reševalcev naše uganke smo izžrebali in ti bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev, to so: 1. Andrej Jurančič, Olševek 33, Preddvor; 2. Nada Kralj, Rupa 32, Kranj; 3. Marija Studen, Sebenje 11, Križe; 4. Franc Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj; 5. Domen Kert, Sinkov Turn 42; Vodice nad Ljubljano. Čestitamo! Glede današnje stare razglednice verjetno ne bo težko uganiti, kateri kraj prikazuje, pa nam napišite, kaj vse se je do današnjih dni spremenilo v primerjavi s to sliko. Odgovore pošljite do petka, 23. decembra, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih reševalcev bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Glasba in ustvarjanje z roko v roki Na slovenski sceni je danes kar nekaj dobrih glasbenih skupin, nekaj tudi se neuveljavljenih, pa vendar znanih določenemu krogu poslušalcev dobre glasbe. Tudi skupina Belladonna je obstajala in delovala po Sloveniji kar nekaj časa, predstavili pa bomo njenega pevca Klemena Černeta, ki ustanavlja svojo skupino. Povej nam kaj o začetkih tvoje kariere. Pred nekaj leti sem se bolj ali manj po naključju znašel na vaji skupine Belladonna. Glasba me je zanimala že od nekdaj, sama Belladonna pa je potrebovala pevca, pa sem se preizkusil. Nastopali smo po ceh Sloveniji, bili smo ročk zasedba, igrali smo tudi lastne skladbe. Bili smo v Ljubljani, v Mariboru na prvem ročk festu, na Primorskem. Vmes sem se včasih pridružil skupini Sarkazem, heavy-metal zasedbi. Potovali smo tako rekoč po vsej bivši Jugoslaviji - bili smo v Sarajevu, Novem Sadu. Povsod so nas zelo dobro sprejeli in razpad Jugoslavije je s tega stališča za nas pomenil nekak konec. Potem pa je prišel čas, ko sem sam nekako dojel, da človek ne more ustvarjati, če se kar naprej priklaplja neki skupini, ki že ima svojo zgodovino in zato sem sklenil zbrati člane za svojo. Imenovali se bomo Šamani, imeli bomo predvsem svojo glasbo. Igrali bomo, pravzaprav to že počnemo, ročk, tudi balade, jazz, heavv-metal, pa še kaj, odvisno od razpoloženja. Kdo je pisec pesmi? Pisali bomo vsi, manjkata pa Eri zasedbi še basist in mogoče orno iskali še klaviaturista. Zaenkrat bomo pn Šamanih štirje. Verjetno so želje po uspehu velike. V bistvu nimam prav posebno močno izoblikovanih ambicioznih načrtov. Bolj mi gre za zadovoljevanje svojih občutkov, želim narediti kaj novega, ustvarjati. Če mi bo to uspelo, bo vse ostalo prišlo samo od sebe. Na življenje želim gledati predvsem s strani svobode - živeti želim, kot seveda vsi ostali, svobodno, ukvarjati se s tistim, kar si želim tisti trenutek. Poleg glasbe si služim denar z izdelovanjem usnjenih izdelkov, ukvarjam se tudi z mladimi v mladinskih delavnicah. To delo je sploh eno izmed najboljših. Mladim, ki so komaj stopili na pot odraščanja, skušamo malo starejši pomagati s svojimi izkušnjami in znanjem, kolikor ga sami imamo, seveda. Sicer pa že glasba sama, in tudi jaz želim to z njo ponazoriti, pravi, da se nima smisla preveč gnati za materialnimi dobrinami. Vsak človek v osnovi rabi le hrano, obleko in streho nad glavo. Če pa preveč težiš k materialnosti, ti življenje uhaja, ker ne živiš za majhne stvan, za trenutke. V redu, glasba ti je življenje, pa se da živeti z njo? Pri nas boli težko, vendar se da, če imaš dovolj poguma, in če vztrajaš. Zato želim in tudi vzpodbujam druge mlade glasbenike, da bi dosegli, kar želijo. Kaj pa idoli? Jih nimam. Nikoli se nisem zapičil v koga, pa tudi, kar se tiče glasbe - zanima me vsa, ki je izvirna in ustvarjalna, pa če je to klasika, jazz, heavv-metal, karkoli. • S.Vidic Le strokovni kinološki jav nosti je znano, da je postal Arthur Drnovšek srečni očka. V Kinologu je namreč le pred časom pisalo, da ima Arthur Drnovšek iz M ur gel leglo, se pravi, da mu je pasja druiica povila srčkane majčkene pasje dojenčke. "In kaj, če Jih ima," mul omamo zamahne z roko vsa slovenska novinarska srenja, ki se je ravnokar v Martuljku JM rednih novinarskih srečan )di medsebojno podučevala, ka) je to raziskovalno novi nurstvo In najbrl odkrila Kakšne grozne pomembni reči glede novinarskega prU '°[>a k raziskovanju afšl Odkrila te, delala f>a bo lako °b tako bo tvoji šjiuri dalje: kakor kdo m kakor bo komu Poč padel z neba kakšen kočljivi zapisnik inšpektorjev. "<*! ultvajo, če iz čisto navad neRa gospodarskega krirntna a• vsebovanega v ^Vektorskih poročilih, sami Sebi daje/o vtts raziskovalne £o novinarstva. Narod se je ie hudirnano Preohjedel teh aferaških god ell Z vedno enimi m istimi '"mpki, ki silijo na površje donuile vsake barabije. In bi, n""nulrn, kut /<•. rade volj,- Pobral tudi kaj o zdravju m Počutju Drnovškovega pas/r Ka ateka ali njegove srečne Mitnice. Jfo takole razmišljam o Ar'hurju. kt je ;aradi druibe-rKa poloJa/a svojega gospo-aaria prvi kula med sl°vrnskimi kuteki, se mi P'av smešno zdi, kako pov prečen Slovenec reagira, ko, recimo, zagleda Drnovškovega Janeza z Drnovškovim Arthur jem. Vsi buljijo kot v deveto čudo: Aaaaa, a to je Drnovškov Arthur? Aaaa, na razstavo karikatur ga je pripeljal? Koliko pa poje ta mala pošast? A tri kile mesa? Saj, saj, on lahko, en upokojenec pa še zase mesarije od znotraj nikoli ne vidi? In tako dalje in tako naprej. A tako smešno reagira ves svet, ko ob svojem predsedni ku ugleda kakšno domačo gojimo pa nobenih posebnih simpatij ali dobrotljive radovednosti do prvega psa v deieli. Kaj šele kakšne evfor-ije, ko postane očka! če pa mene vprašate, ima pa Drnovšek pamet in srečo, da ima psa in ne psičko. Jojmene, kakšne komedije ratajo, ko vam povrie kakšna čistokrvna psička pa-semske mladičke, vi pa nobenih prodajnih izkušenj! In bi, vzemimo, predsedniku vlade ravno po psičkinem porodu zašl raj kala vsa slulin- Tema tedna Arthur je očka Arthur Drnovšek je postal očka, kar seveda za nas ni nobena novica, če bi imei Drnovšek psičko, ki bi povrgla mladičke, je najbolje, da jih ne bi dal nikomur v tej deželi, saj čenč ne bi bilo ne konca ne kraja. iivalco. Le poglejte, kakšne ga hudir/a in pol počenjajo \i'u tiiufli, če tisti mmčtk "ti (linionn, Stumfck ah /epek ali kako ga ie kličejo, samo zaviha svoj nos! Vsa Amerika ve, kaj ta mačkon dobi za svoj rojstni dan ali kaj mu prinese Hoitček. Pri nas run pribltino nismo lako daleč oziroma naše vrednote so čisto nekaj druge ga. Mi smo ob Arthur ju pravzaprav samo ftrbčni, ne čad, pa bi bil sam samcat s kakšnimi osmimi repki' In hi ga, spel vzemimo, sovralili vsi kinologi in mu nič ne bi hoteli [)omagal! Sam samcat bi čisto kol navaden driavljan po oglasih ponujal kuleke naokoli Predvidevam, da jih nobenemu v lastni stranki ne bi hotel dati, četudi bi ga za mladičke lejro prosili: so mu ob zadnjih volitvah stranko rahlo zasračkali, ta mladina, ki se ven in ven suče okoli njega! Tipom, ki pa arogantno postopajo naokoli in se kar naprej tako norca delajo, da so nazadnje ie volilcem vrh glave, pa ja ne boš še lastnih psičkov šenkaval! Lastna stranka torej odpade, ilahta jih noče, slutinčad se kuja, ostanejo le anonimni telefonski povpraševale!. 98 procentov tistih, ki kličejo za mladičke po telefonu, se zafrkava, en procent klicev so otroci, ki si kuika telijo, a jim ga starši nikoli ne bodo kupili. Ko kakšen kupec le pride na ogled pasje farme, dol padaš od vseh filozofij, ki jih ven meče, ko gleda psičke: Ia je zanj temperamenten, oni malo poahranjen, tretji plašen Kupci ti pred pesjakom ploskajo, cvilijo, skačejo in tako preizkušajo nrav legla, '/.a umret, pa tako kinološko znanje! če jim ga pošteno zaračunaš, si oderuh, če spustiš ceno pod normah, je s psom nekaj na robe. Če si resničen ljubitelj psov in po kakšnem mesecu, ko so le pri novem gospodarju, obiščeš svoje leglo po Sloveniji, si malo čmoknen; še posebej pa s tabo neka/ ne štima, če najdeš mludička iz svojega legla pri malomarnem gospodarju in mu ga kar nazaj vzameš in domov k mami psički pripelješ če bi imel Drnovšek psičko, bi bilo najbolje, da mladičkov čisto nobenemu Slovencu ne proda, še manj podari' S kakš nimi čenčami bi šele on imel opravka! Konec koncev je za mirno Arthurjevo tivljenje res nai bolje, da za nas novica, da ima Arthur druiinico, sploh ni ■ ml rn>\ u n • I). Sr ti«-j "Kolovrat domačih viž" vsako nedeljo ob 14.25 na Radiu Tržič. Pokrovitelj nedeljske oddaje 18. decembra je bial Pizzerija "Pr' Grmač", Podbrezje 127 a, tel. 731-500. Na kupon vpišete ime ansambla, katerega želite slišati v oddaji in narišete "maskoto", ki je na jedilnem listu Pizzerija Pr' Grmač. ime ansambla: ime in priimek: Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom: "za kolovrat domačin viž", do petka, 23. decembra. Slišimo se spet v nedeljo, 25. decembra, ob 14.25 na Radiu Tržič. RADIO T R Z I C Z Radiom Kranj smo bili v Gauloisses blondes DJ. leta Mirko Bartolac Radijci so imeli svoj prostor na balkonu. Kranj, 20. decembra - V petek je bila v diskoteki Gauloisses blondes v Kranju zaključna prireditev celoletne akcije Radia Kranj D.J. leta. Izmed svojih glasbenih opremljevalcev so izbrali najboljšega. Laskavi naslov si je "prislužil" Mirko Bartolac, Tržičan, ki je na Radiu Kranj sicer tudi redno zaposlen. Program je bil zelo pester. Zapeli so Monrojevci, Cole, "razgovoril" se je Jan Ples-tenjak, najbolj je za vzdušje med publiko poskrbel pevec "Glavni krivec1 Boštjan Škrab Prireditev sta sproščeno povezovala Urša Mravlje in Darko Torkar. skupine Peter Pan, ki je med drugim "razložil" tudi sistem izbiranja D.J.a leta. Tisti, ki je največ vrtel njih, bo zmagal, medtem ko bo tisti, ki je največ vrtel Jana Plestenjaka, zadnji... Fanta sta se nato med smehom zmenila kar na odru. Kot vedno so bili odlični Dbcieland, svoje spretnosti so pokazali plesalci plesne skupine Urška, ogledali pa smo si lahko tudi modno revijo. Za vse pa je bil "kriv" glasbeni urednik Radia Kranj Boštjan Škrab. • Besedilo: Lejka, foto: Lejči Jan IMestenjak je s seboj pripeljal "okrepitev". Računalniški intoniring, d.O.t*. M8bdxi>fib'inTCL IM1900.00 CPSOn M Vi IIS mili 52 900 00 h x n mo oo LaserJet IIP ML 109 900 00 ■ * ifl mm mi LMH u Ml hi' W 06M 3I2*H08.3I2»M09.3l2*WSod8h*,6h 4*' Prazniki so vsak dan bližje Pecimo s Felicito Kalinšek Stara kuha, dobra kuha, pravijo kuharski mojstri. Ničk-oliko receptov, ki jih hranijo naše mame v zvezkih, polnih starih receptov in pesmic, so prav iz starih Kalinškovih kuharic. Stokrat so ie preskušeni. Poskusimo še mi. Umešani šarkelj 15 dkg presnega masla, 5 do 10 rumenjakov, 10 dkg sladkorja z vanilijo, 3 3/4 dl mlačne kavne smetane, vzhajan kvas iz 3 dkg kvasa, 4 žlice mleka, pol žlice sladkorja, liter moke, pol žlice soli, 30 dkg z rumom navlaženih rozin, 10 dkg s sladkorjem opraženih na liste narezanih mandeljnov. Maslo penasto umešaj in mu polagoma dodajaj rumenjake, smetano in vzhajani kvas. Vlij med moko, prideni sol, zmešaj in dobro vtepi, da postane testo rahlo. Vzhajano testo razvaljaj, potresi z rozinami in mandeljni, ga zvij in položi v pomazan model do polovice. Ko se model napolni, pomaži testo z jajcem ali maslom in ga peci približno uro dolgo. Nato stresi šarkelj na desko in še toplega potresi s sladkorjem. Orehova potica iz krhkega testa Testo: 60 dkg moke, 1/2 žličke soli, 4 dkg kvasa v dl toplega mleka, razmešamo z nekaj sladkorja, 5 do 10 dkg sladkorja, 30 dkg margarine, 3 do 6 rumenjakov, 2 dl smetane ali vina, limonine lupine., Vse sestavine daj v skledo in z roko hitro ugneti testo. Na deski ga trikrat zaporedoma zvaljaj in zloži kakor masleno testo. Pokrito naj vzhaja približno 3 ure na toplejšem prostoru. Nadev: 7 dkg presnega masla, 3 rumenjaki, 20 dkg sladkorja z nastrgano limonino lupino, nožev vrh klinčkov, pol žlice cimeta, 4 žlice sveze smetane, 1/2 I zmletih orehov, sneg dveh beljakov in še 1/2 I zmletih orehov. Presno maslo penasto umešaj z rumenjaki in sladkorjem. Prideni dišave, smetano, pol litra orehov in rahlo zamešaj sneg beljakov. Krhko testo razvaljaj, pomaži z nadevom in potresi z drugim 1/2 1 orehov. Potico tesno zvij, položi v namazan model, daj na toplo in vzhajano pomaži z jajcem ter speci. Kaj moramo vedeti pri peki potic Najlepše se bo potica spekla v lončenem "modlu" - Foto: D. D. Potice so lahko tanko zvaljane in tanko namazane / nadevom ali narobe: debelo zvaljane in na debelo namazane. Če je nadev pregost, se potica drobi, če je prevlažen, je potica špehasta. Lažje je mazati z redkejšim nadevom, zato malo bolj potresemo s suhimi zmletimi orehi ali drobtinami. Tam, kjer začnemo potico zvijati, namažemo testo prav do konca. Potico zvijamo tesno. Ko jo polagamo v model, pazimo, daje ne zasukamo in jo takoj nabo-demo s tanko iglo. Najboljši močili so glinasti, ki jih prej ogTejemo in namažemo z mastjo ali kuhanim maslom. Pri premalo in preveč vzhajani potici skorja rada odstopi. Potice pečemo v 180 stopinj vroči pečici 1 do 1 1/2 ure. Odvisno je, kako je visoka in koliko je namazana. Medene potice je treba peči dlje. Pečene potice previdno obrnemo na desko in skorjo namažemo z raztopljeno margarino ali oljem. Seveda tudi za potico velja, da delamo na toplem z ogretimi sestavinami. Najbolje je, da jih že zvečer Krinesemo v kuhinjo iz ladne shrambe. Prav tako naj bodo ogrete sklede, valjar, prt na katerem bomo valjali, itd. Kako premagati utrujenost MASAŽA ZA VSAKOGAR Koledarska zima se bo pravkar začela in čeprav je bilo mraza doslej le za vzorec, ga lahko kar pričakujemo. V Planici so prav mrzle noči rešile umetni sneg na 90-metrski skakalnici, ki je pred dobrim tendom gostila prvo tekmovanje za svetovni pokal v letošnji sezoni. Naši fantje so bili uspešni. Zadnji dan pred tekmovanjem smo jih obiskali s predstavniki podjetja, ki je A reprezentanco opremilo z masažnimi blazinami Vibroser. Zanimalo nas je, kako se je na pripravah za svetovni pokal ta blazina obnesla. O Vibroserju smo že pisali. To je nov masažni pripomoček, ki z blago masažo sproža sproščanje mišic in boljšo prekrvitev. Medicinska raziskava, ki bo pokazala, koliko se prekrvitev poveča, je v zaključni fazi in njeni rezultati bodo objavljeni v začetku prihodnjega leta. Že zdaj pa jem hitro ogreti." številni primeri iz prakse pričajo, da je s tako lokalno masažo moč ublažiti prenekatero bolečino. Pri športnikih so problem zlasti poškodbe. Dr. Dušan Polimac, specialist medicine dela, prometa in športa iz Celja, priporoča lokalno masažo s to blazino v drugi fazi zdravljenja poškodbe. Zaradi boljše prekrvitve se tkiva hitreje obnavljajo. In kaj so nam povedali naši fantje skakalci? Vibroserjem hitro ogreti. Tudi za sprostitev je zelo v redu. Kadar smo dvakrat na dan na skakalnici, je človek zelo uturjen, mislim, da bolj psihično kot fizično, in takrat se je treba sprostiti. Taka blazina je dobra za vse, ki se ukvarjajo s športom. Sploh pa za tiste, ki se z njim ukvarjajo ljubiteljsko, ker imajo manj možnosti za vse mogoče vaje, ki jih delamo mi. Franci Petek: "Mrzle noge se da z Vibroser- J Urban Frana "Včasih je kdo tudi kar zaspal, medtem ko se je masiral." Urban Franc Športniki se kar precej prevažamo. Iz Norveške, na primer, kjer smo imeli priprave za letošnji svetovni pokal, smo se vozili vsega skupaj 27 ur. Taka vožnja človeka res zdela. Nam je Vibroser zelo pomagal. Jaz sem si ga med vožnjo dal najrajši za vrat. Pa tudi za noge smo ga imeli - za ogrevanje in kadar so koga noge bolele. Včasih je kdo tudi kar zaspal, medtem ko se je masiral. Mislim, da deluje precej pomirjajoče. Ce se od vrhunskega športa ozremo v vsakdanje življenje -je minila kakšna zima, da nas ne bi zeblo v noge? Tudi, če ne potujemo pogosto, kot naši fantje skakalci, nas utrujenost spremlja bolj ali manj vsak dan. Lahko si jo olajšamo z masažo, ki nas bo ogrela, sprostila in rešila bolečine. Na novoletnih sejmih v Kranju (do 23. 12. 94), Ljubljani (BTC. hala A), Mariboru, Gornji Radgoni in Velenju bo Vibroser mogoče tudi preizkusiti, če je pomagal vrhunskim športnikom pri največjih naporih, pa da ne bi tudi nam? Franci Petek Ukvarjamo se z vrhunskim športom in imamo svojega maserja. Za bolj temeljito masažo je potrebno precej časa, tega imamo pa Informacije o Vibroserju, ki je lahko pred tekmami zelo malo. Tako nam masažna t dj , darj| ,anko dobjte te|e_ blazina, ki jo ima vsak sam, kar prav pride. r ' Najbolj za noge. Mrzle noge se da z tonu (061)12 91 794._ SREDA, 21. DECEMBRA TVS 1 10.45 Zimska tekmovanja 11.10 Lastninjenje - pravica do deleža 11.20 Iz življenja za življenja 11.35 Ščepec širnega sveta, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.00 Vražji zalivski potapljači, nemška dokumentarna oddaja 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.45 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 16.45 Podarim dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.50 Risanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Ljubezen je boleča, nizozemski film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka TVS 2 9.25 Val d'lsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 9.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 12.10 Veleslalom (ž), 2 tek 12.50 Slalom (m), 2. tek 14.00 Euronevvs 15.00 Zgodbe iz školjke 15.30 Middlemarch, angleška nadaljevanka 16.25 Videošpon 17.10 Sova, ponovitev 18.40 Velike knjige, ameriška izobraževalna nadaljevanka 19.10 Podarim-dobim 19.15 V vrtincu 20.00 športna sreda 21.35 Slovenci v zamejstvu 22.00 Omizje 7.45 TV koledar 7.55 Poročiia 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Posnetek gledališke predstave 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Mali lord Fazntlerov, ameriški čb film 15.30 šolski program 15.30 Otroški program 16.05 Živeti kot vsi drugi 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaš ka danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Angleška šola 21.45 Poslovni klub 22.30 Slika na sliko 23.10 Trilček, oddaja resne glasbe 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 16.40 Alpsko smučanje za svetovni pokal, posnetek iz Kranjske Gore 17.30 Dokaz krivde, nanizanka 18.25 V iskanju pustolovščine, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zakonca Fields v Franciji 20.40 Dokaz krivde, nanizanka 21.30 čudež, angleški barvni film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadalje vanka 13.10 Rodeo 13.15 Tržaška novoletna ponudba 13.20 Najhitrejši avtomobili sveta 13.30 Rodeo 13.45 Spot tedna 14.50 Na velikem platnu 16.10 Male živali, ponovitev 16.30 Upravljanje, ponovitev doku mentarne serije 16.55 Karma, ponovitev 17.45 Mesto kot Alice, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Benny Hill 20.30 Dance session 21.00 Poročila 21.10 Novoletne čestitke 21.15 Tržaška novoletna ponudba 21.20 Najhitrejši avtomobili sveta 21.30 Dannvjeve zvezde 22.00 Album show, glasbena oddaja 23.10 Krik, ponovitev 23.40 Eki-purejske zgodbe, ponovitev 23.50 Spot tedna 23.55 Na velikem platnu 0.15 CMT 20.60 TVS 1 LJUBEZEN JE BOLEČA Nizozemski barvni film; Mladi yuppiejevski odvetnik Bob je lastnik majhne firme -skupaj s tremi družabniki. Loe je ena zadnjih amsterdamskih "nomadk", sovraži yappijevstvo, vendar si služi kot pevka spremljevalnih vokalov v mešani skupini East Meets VVest, potem pa s kiiaristom in narkomanom Johnnyjem, ki je HIV pozitiven, ustanovi duo. Goreče zagovarja pravice ilegalnih beguncev, protestira po ulicah in daje zatočišče imigrantom brez vizuma... 9.00 čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Blagoslovljena dvojica, ponovitev 10.20 Leteči zdravniki 11.00 Teleshop-ing 11.05 Božič v Connecticutu, ponovitev ameriške TV komedije 12.35 Raji živali 13.00 Čas v sliki 13.10 Harrv in Hendersonovi 13.35 Pes z družino 14.00 Troji s štirimi pestmi 14.50 Billv bodv -nori svet športa 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Seaquest DSV 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Halo, stric doktor 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Grad Hohen-stein, 1/3 del TV filma 21.50 Fitnes klub 22.15 Dokler živi ljubezen, ameriška TV melodrama 0.25 Stolp za talko, ameriški akcijski film 1.55 Videostrani/ 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Mi, ponovitev 9.30 Alpsko smučanje, svetovni pokal, veleslalom (ž), 1. tek iz Morzina; Veleslalom (m), 1. tek iz Kranjske Gore 11.00 Vremenska panorama 12.50 Veleslalom (ž), 2. tek iz Morzina, Veleslalom (m), 2. tek iz Kranjske Gore 13.35 Velika bitka Dona Camilla, italijanski film 15.35 VVurhtzer 16.10 Teleshoping 16.15 Moč strasti 17.00 Luč v temi 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Vseh devet kijev 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.15 Najboljše iz oddaj Pa smo vas 21.50 Pogledi od strani 21.35 Bodice 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.30 Cai v sliki da capo 22.35 Dokumentarna oddaja 23.20 Fannv m Aleksander, 2. del 0.40 MacGvver 1.25 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 1.55 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Strel 9, oddaja za mlade in mlade po srcu (v živo) 19.50 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igranje 20.25 Podpis dogovora o izgradnji nadomest nega objekta za Gasilsko reševalno službo Kranj na primernejši lokaciji - osnova za možnost gradnje moderne poslovne stavbe Zavarovalnice Triglav PE Kranj (reportaža) 20.55 EPP blok - 3 21.00 LOKALNE VOLITVE '94: Kako smo volili župana? (ponovitev) 21.15 Problemi Kranja so večni (zadnja oddaja o delu Izvršnega sveta občine Kranj 1990 - 94 s predsednikom IS SO Kranj g. Petrom Oreharjem) 22.05 Potovanja: Avstralija 22.35 OMAMA: Razgaljenka meseca -Vesna Jeršin 23.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 17. oddaja 23.50 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 športni utrinek - oddaja LOKATV 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska KINO včeraj, danes 9.20 Tema: Kranjska glasbena šola 10.40 Informacija - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.00 Soočenje (Kapel, RUpar) Tržič 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Napovedi sporeda sledijo ob 16.10 obvestila, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, ob 17.00 nadaljevali z informacijami iz filmskega sveta, ob 17.30 pa govorili o knjigah. Sledili bosta oddaji Glasba brez meja, nato pa še Glasbena scena. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za nar-odnozabavno glasbo 8.30 Novoletna voščila 10.00 Servisne informacije 11.00 Novoletna voščila 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutn 15.30 RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila 17.00 Servisne informacije 17.30 Za srečne danes 18.00 Novoletna voščila 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.1* Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne Z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.1* Novice 11.00 Anketa 12.00 BB^ novice 12.15 Novinarjev gos 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasp radiO 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vode. ni program z Edito Zugelj - Tr^® 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-^ai pesem tedna 17.15 Novic« 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo 9* 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.0" Pole position 22.00 Radost" življenja 1.00 New age glasba * Uroš Novak 2.00 Satelit £^ radio triglaV U>96 MHz AVSTRIJA 1 CENTER amer. druž. kom. ČUDEŽ NA 34. ULICI ob 16. Uil amer. kom. VIKEND PRI BERNIJU 2 ob 18 in 20 uri STORzlC do "FILM ART FESTU": KRALJICA MARGOT ob 17. in 20. uri ZELEZAR amer. akcij, film POBEG IZ ABSOLOMA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18. uri, amer. akcij, film RESNIČNE LAZI ob 20 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer akcij film RESNIČNE LAZI ob 20. un NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana - Šiška, Kamnik in Domžale (10) 700 let župnije Sora Prispodoba za današnjo Slovenijo riredi t ve bodo obeleževale jubilej celo leto, osrednja pa bo septembra krstn uprizoritev dela Frana Šaleškega Finžgarja "Pod svobodnim soncem" n prostem na travniku pod cerkvijo v Sori. Medvode, decembra - V ponedeljek, 26. decembra, z otvoritveno slovesnostjo ob 700-letnici župnije Sora in blagoslovitvijo konj se bo začelo praznovanje, ki bo s prireditvami obeleževalo jubilej celo leto. Osrednja in najbolj slovesna bo krstna uprizoritev dela Frana Šaleškega Finžgarja - Jerneja Novaka v režiji Petra Militarova Pod svobodnim soncem. Predstava na travniku pod cerkvijo v Sori se bo začela 9. septembra ob 20. uri, nadaljevala in sklenila pa naslednje jutro, 10. septembra, na istem prostoru ob 5. uri s slavnostno "lašo ob 700-letnici Sore. Župnija Sora v novi občini Medvode bo prihodnje leto obeležila 700-letnico prvega Pisnega vira, ki dokazuje, da Je takrat že obstajala sorska *upnija. Razlog tako zgodnje ustanovitve župnije ali kar Prafare ni naključen. Takrat, Pred sedemsto leti, je bila ustanovljena zato, da zaustavi Prodor Freisingov (Nemcev) v osrednji del Slovenije. Od takrat naprej, od ustanovitve *upnije torej, so cerkvene oblasti v Soro ves čas nastavljale samo slovenske župnike. *ako ima danes ta jubilej tudi uedvomno veliko zgodovinsko vrednost in je na nek način Prispodoba za današnjo Slovenijo. Koordinacijski odbor za proslavitev obletnice, ki de-Juje že nekaj časa, se je odločil za začetek prireditev «6 decembra letos, ker je zaščitnik župnijske cerkve v S0ri sv. Štefan. Zato bo v Ponedeljek v Sori tudi blagoslovitev konj. Med letom pa bodo potem prireditve zajele ]Je kraje v občini Medvode, ^ovesno obeležje častitljivega {Ubileja pa bo 9. in 10. septembra in takrat pričakujejo v Sori več kot 20 tisoč obiskovalcev. Sicer pa bodo prireditve ob 700-letnici vključevale tudi raziskave in spomine na Cankarja, Finžgarja, Medveda, Vodnika, Kreka in druge velikane slovenstva, ki so živeli ali pa so kako drugače povezani s Soro in njeno okolico. Cilj, ki si ga je zastavil odbor, je jasen: Kulturne in naravne zaklade sorske prafare predstaviti Sloveniji in svetu v ponos celotnega slovenskega naroda. Režiser Peter Militarov: "Pod svobodnim soncem ■ izziv in prispodoba Slovenije in sodobnega sveta." Celoten enoletni program s številnimi različnimi prireditvami ima močan metaforičen lok s spektakularnim vrhom krstne uprizoritve Finžgarjc-vega dela Pod svobodnim soncem, za katero piše prired- bo dramaturg slovenske TV Jernej Novak. Čeprav imam s predstavami na prostem,kot so Miklova Zala, Požganica, Divji lovec, Veriga že nekaj bogatih izkušenj, bo to delo tudi zame velik izziv. To bo spektakcl, vendar brez kiča, čeprav bo popoln turistićno-kulturni dogodek, po njem pa bo Sora imela stalni razstavni prostor kostumov in in drugih rekvizitov za razlago krstne izvedbe domačim in tujim obiskovalcem s turističnim predznakom," je na kratko razlaga režiserja Petra Militar-ova. Pod svobodnim soncem v Sori bo hkrati prispodoba za Slovenijo in sodobni svet, kjer smo zdaj Slovenci. Besedilo izhaja iz časa, ko jc Finžgar služboval v Sori. Tako krstna izvedba v Sori tudi zato ni naključna. V njej, pravi Peter Militarov, bo sodelovalo 200 igralcev, kakšnih deset do petnajst profesionalnih. To bo promocija sodelovanja igralcev iz različnih društev v dolini in poklicnih umetnikov, promocija doline od Zbilj, Zabnice, Škofje Loke do Pol-hograjskih Dolomitov s prireditvami, kjer ne bo manjkalo tudi tako imenovano Revno gledališče s predstavami za otroke po najbolj odročnih krajih med letom in s promocijo Srečanja z domačo hrano in obrtjo na Poti, ki naj bi postala tradicionalna od kraja do kraja, od domačije do domačije v dolini. Izziv pa ne bo le krstna predstava dela Pod svobodnim soncem, pač pa je že izziv tudi za prireditelja. Korodina-cijski odbor upa na podporo, sponzorstvo, donatorstvo iz cele Slovenije, saj gre za slovenski projekt, ki bo hkrati predstavil tudi Slovenijo svetu. • A. Žalar Koordinacijski odbor sestavljajo župnik v Sori Lojze Zaplotnik, predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška in lupan občine Medvode Stanislav Žagar, režiser Peter Militarov, urednik T V Medvode Iztok Pipan in tajnik KS Medvode Tomaž Glažar. Odbor je tudi že odprl žiro račun za sponzorje in donatorje: Župnijski urad Sora: Krekova banka: 51800-620-336/11 200-0000056-49. Turistično društvo Dragočajna - Moše Turizem se je začel vračati kampu Dragočajna so letos omačih in tujih gostov, kar j imeli okrog 5.500 prenočitev e dobri dve tretjini "najuspeš- ejsih" turističnih časov. Uredili so namreč nov prostor za okrog 30 prikolic in na njem že uredili vodo in elektriko, spomladi pa bodo posejali še travo. "Že prihodnjo sezono bo to eden najlepših delov kampa. Sicer pa se bomo na Dragočajna, decembra - V Kampu Dragočajna l\iris-tičnega društva Ihagočajna - Moše so z letošnjo turistično sezono /.adovoljni. Niso se sicer, kar zadeva °bisk in prenočitve, še ponovili nekdanji "zlati" turistični časi, ko so beležili okrog devet tisoč Prenočitev v sezoni, vendar seje število domačih in tujih gostov v primerjavi z lanskim in predlanskim letom, zelo povečalo. Počasi so se letos začeli v kamp vračati tuji prohi »dni Bost j c /,|o pa sc j c letošnjo turistično sezono po\ e< al domači tun/em I >anes je v Kampu toliko domaČih pri- foUc, kot jih v njem do /il.ii *c ni bilo "7, obiskom smo zadovoljni. Iiiuh smo okrog "(Mi prenočitev domačih in tujih gostov, predvsem pa se •I*' to se/ono povečal ne-"Hjski obisk oziroma i/let-Uiški turizem čez. vikend. trCnntno imamo v kampu zimanovanju 65 turističen prikolic, prihodnje leto P* pričakujem«) Se več domačih "prikolic'arje*", je dnc\ i razlagal piedsed n'k duKtva Jože Rozman. Sicei pa so prizadevni juristitni dela* I druitva Origočajna M Jože Rozman: "Razširitev, predvsem pa asfal tiranje cest po kampu, je bil letos kar precejšen Jlnančni zalogaj." Letos so poleg širjenja kampa uredili tudi parkirni prostor pred recepcijo in asfaltirali okrog 1 70 metrov cest v kampu. spet poskrbeli za nekaj no vosti v kampu Asfaltirali so na primer parkirišča pred irrrpi i|o in v kampu okrog 170 metrov cest. Že prihodnje leto pa bo kamp lahko sprejel na nanos o m ejenem delu še več gostov oh« nem zboru društva v začetku prihodnjega leta morali pogovoriti o nadaljnem delu. Treba bo misliti na nove sanitarije. Priprave pa potekajo tudi na ustanovitev Turistične zadruge Dragočajna - MoSe." • A. Žalar Jubilej in mejnik Sora, decembra - Župnik v župniji Sora je narisal potret Valentina Vodnika, ki ga danes poznamo. Pred 700 leti pa je župnija Sora začela uresničevati poslanstvo, da zaustavi prodor Freisingov v osrednji del Slovenije. Cerkvene oblasti so v Sori nastavljale samo slovenske župnike. Njeno 700-letno poslanstvo pa simbolizira tudi uresničitev davne želje Slovencev in ponos slovenskega naroda v zgodovini V ponedeljek, 26. decembra, ob 10. uri z otvoritveno slovesnostjo ob začetku praznovanja 700-letnice župnije Sora, ko bo tudi blagoslovitev konj, se bo začelo oblikovanje enoletnega loka, kot je praznovanje s številnimi prireditvami v letu dni pred dnevi orisal Peter Militarov. Vrh praznovanja bo predstava Pod svobodnim soncem, ki bo vsak večer od 4. do 9. septembra na travniku pod cerkvijo v Sort 10. septembra ob sončnem vzhodu pa bo slavnostna maša ob 700-letnici župnije. V novi občini Medvode se bo tako v prihodnjih dneh začela oblikovati zgodovinska prispodoba slovenstva in sodobnega sveta. • A. Žalar Gostilna MIHOVEC Mihaela & Jernej Peta«? Zg. Pimiče 54 61215 Medvode Tel.: 061/621-180 Tel-/Fax: 061/621-897 Odprto: 12.00 - 22.00h pet, sob.: 12.00 -1.00 ŽIVA GLASBA, nedelja: 11.00 - 20 OOh, sreda: zaprto 3TUDIO zbilje; čudoviti izdelki iz keramike, stekla, porcelana dekoracija po naročilu poslovna darila tovarniške cene aranžiranje daril možnost nakupa z odloženim plačilom ODPRTO VSAK DAN OD 14. DO 20. URE, SOBOTA OD 9. DO 14. URE, TEL: 061/739 - 365 Občina Vodice Po vodi so na vrsti kanali Vodice, decembra - Čeprav se na spomladanskem referendumskem odločanju, za katerega ie uradna razlaga, da je šlo zgolj za preverjanje ali merjenje razpoloženja, v sedanji KS Vodice niso odločili za obično, zdaj že razmišljajo, kaj bodo počeli v novi občini. Razpoloženja, da bo šlo, ne omajajo tudi posamezni pomisleki da bodo premajhna občina. Danes na celotnem območju jutrišnje občine Vodice nimajo niti enega dobrega avtobusnega (pokritega) postajališča. Sedanji predsednik KS Janez Podgoršek je pred nedeljskim drugim krogom na dveh soočenjih kot kandidat za župana v pogovoru s krajani poudaril, da bo po urejeni preskrbi z vodo, ki je bila v zadnjem času glavno zlo za zdravje na tem območju, morala priti najprej na vrsto kanalizacija. "To bo velik zalogaj, ki mu sama ne bi bila kos tudi veliko večja občina, kot bodo Vodice. Zato nisem prav nič črnogled. Začeti bo treba. Če ne bi pred tremi leti na ta način začeli s telefonijo, je tudi ne bi najbrž še imeli." Sicer pa jih na področju komunalne in tudi društvene infrastrukture čaka tudi še precej drugega dela. Kot občina ne bodo prvi hip imeli niti ne dobrega pokritega avtobusnega postajališča, kakršna imajo danes že številni kraji na Gorenjskem. Sicer pa so prepričani, da bo zgrajena kanalizacija osnova za celoten razvoj v prihodnje: za turizem, gostinstvo, za urejenejšo infrastrukturo, za podjetništvo, obrt in nenazadnje za zaposlovanje. Problem, ki ga bo novi občinski svet moral tudi resno proučiti, pa bo odločitev o nadaljnjem obstoju krajevnih skupnosti oziroma tovrstni ureditvi krajevne samouprave. PENZION VERONIKA DRAGOČAJNA 61216 SMLEDNIK TEL: 061/627-355 Vam želi vesele božične praznike ter obilo sreče in zadovoljstva v novem letu 1995. A. Zalar ČEBELARSTVO "BLEJEC" VAM NUDI VSE VRSTE DOMAČEGA MEDU, PR0POLIS IN ČEBEUI VOSEK PO ZELO UGODNIH CENAH CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO IN ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Uparjeva 25, 61234 Mengeš, tel.:061/737-059 KOS, S-P., MOSTE IZDELAVA VSEH VRST COKEL IN COPAT IZ TEKSTILA IN KRZNA MOSTE, 113, TEL IN FAX 061 841-069, MOBITEL 0609-620-683 Našim cenjenim strankam želimo vesel božič in srečno novo leto 1995 SVEČARSTVO LEVEČ MAJDA Trdinov trg 4, Mengeš Vam nudi pestro izbiro sveč, aranžiranje, razne vrste slik in akvarelov, ročno poslikane steklenice itd. VSEM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOIJETNE PRAZNIKE Bwrw PROD AJAJLH A GLASBIL STRUN CA 61234 MENGEŠ, TRDINOV TRG 4 ^/fax:061/737-808 TRGOVINA STRUNCA JE ODPRTA OD 9.-13., 15.-18. SOBOTA OD 9. DO 12.__ Zadnja akcija v stari KS, prva v novi občini Vodice Da bo enkrat za vselej mir o položitvi glavnega voda od Komende do Vodic tudi obnova na odseku Skaručna - Povodje. Krajani osmih hiš v Povodju bodo sami prispevali 5,5 milijona tolarjev. Povodje, decembra - "Če ne bi bilo sedanjega vodstva KS s predsednikom Janezom Podgorškom in tajnikom Vukom Vukovičem, se prav gotovo še najmanj deset let ne bi mogli iti tega, za kar smo se zdaj odločili" pravi predsednik gradbenega odbora za urejeno preskrbo zdrave pitne za osem hiš v Povodju Anton Pirš. Hkrati pa dovtipno "pribije", da v Povodju niso resni ljudje: Složno, enotno, čez noč so se odločili za soglasje na zemljiščih, za prostovoljno delo in za denarni prispevek. Še bolj "neresna" za vsakogar, ki ne pozna razmer in ne ve, da so na primer v krajevni skupnosti Vodice s trdno voljo vodstva, predvsem predsednika in tajnika KS, uspeli razrešiti problem glede zdrave vode, ki se mu dru- prihodnjega tedna (ta teden -op. p.), najkasneje do Treh kraljev po novem letu pa moramo imeti v hišah v Povodju zdravo vodo; če ne bo pa pokalo." Zanimivo pri složni in hitri odločitvi vsen 30 krajanov (če Za Pirševe v Povodju pomeni zdrava voda tudi gospodarski obstoj. Zdrava voda bo po novem letu tudi za 18 govedi in 32 glav "mladine", kot pravi Anton Pirš. gače denarno reče tudi dobrih 100 milijonov tolarjev, je napoved predsednika gradbenega odbora Antona Pirša, ki pa ji tajnik KS Vuko Vukovič prav nič ne oporeka: "Z deli na 1900 metrov dolgi trasi bomo začeli konec štejemo tudi najmlajše) za ureditev preskrbe, pa je, ob ceni (saj bo uresničitev projekta veljala dobrih 11 milijonov in pol, delež krajanov oziroma Povodja bo kar 5,5 milijona), kako jc sploh prišlo do odločitve. Začelo se je z mlekom. V hlevu imamo okrog 50 glav zine in 18 mlekaric da na leto okrog 100.000 litrov mleka. Kvaliteta ni bila prava in prepirom v hiši, da ne rukujemo prav pri molži in podobno, je naredila konec laboratorijska analiza vode. Oporečna je bila voda. Po tej ugotovitvi pa smo v kraju hitro sedli skupaj in z razumevanjem vodstva KS, ki se je prav tako zavzelo naprej za finančno plat, smo čez noč odločili za akcijo in lastno udeležbo." Tako bo ureditev preskrbe z zdravo pitno vodo v Povodju zadnja akcija v sedanji KS Vodice in hkrati prvi velik dogodek, ko naj bi urejeno prskrbo z ogromnim lastnim deležem in podporo Ribogoj-nine ter kamnoloma VGP Anton Pirš, po domače Pri ta cestnem Rebou, pravi, da ga akcija, čeprav je prvič predsednik gradbenega odbora, ne skrbi. "Za naprej pa bo naloga, da v Povodju osem hiš, kolikor nas je, ne bo razdeljenih na dve pošti, kot smo sedaj." proslavili najkasneje do Treh Kraljev po novem letu v novi občini Vodice. • A. Žalar Biokolekcija ASSAY - za ženske in moške Za vsako bolezen in nevšečnost se najde zel! Tudi proti izpadanju las jih je nekaj. Naša dolgoletna znanka dipl. biologinja Erika Fišer Pajk je iz njih pripravila tonik, olje in šampon, ki z redno uporabo preprečujejo izpadanje las in golo lasišče celo spodbudijo, da se ponovno zaraste. Biokolekcija ASSAY je sestavljena po spoznanjih tradicionalne kitajske medicine in izdelana iz surovin, zvečine uvoženih iz dežel Daljnega vzhoda. Po prepričanju kitajskih ljudskih zdravnikov povzročata izpadanje las pomanjkanje vitalne energije in slaba cirkulacija krvi v koži lasišča. Do enakih spoznanj je prišla tudi sodobna medicina, iz bolnega in slabo prekrvljenega lasišča rastejo tanki in suhi lasje, ki so zelo občutljivi. Preparati tradicionalne kitajske medicine učinkujejo tako, da pospešujejo dotok krvi v lasišče in s tem dovajajo lasnemu korenu dovolj hrane in energije. Tako se lasje okrepijo, odebelijo, dobijo normalen, zdrav lesk in iz še živih lasnih čebulic začno ponovno rasti lasje. Normalizira se delovanje žlez lojnic, da so lasje ravno prav mastni. ASSAY olje uporabljamo: - proti prhljaju in seboreji; - za okrepitev lasnega korena pri ČE VAM IZPADAJO LASJE... tankih, redkih ali poškodovanih laseh ter za nego suhih las; - pri čezmernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti, dokler je na glavi vsaj še nekaj las; - pri čezmernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti, dokler je na glavi vsaj še nekaj las. Olje nanašamo na lasišče, ki ga nato dobro zmasiramo. Pri suhih in poškodovanih laseh pa s pomočjo glavnika namestimo tudi lase. Olje pustimo učinkovati pol ure, nato si lase umijemo s šamponom ASSAY. Opisani postopek opravimo tedaj, ko si običajno umivamo lase. Pri poškodovanih, zelo suhih laseh ali razcepljenih konicah suhe lase na-mastimo zvečer, večkrat na teden. ASSAY tonik pospešuje dotok krvi v lasišče in s tem energije ter hrane v lasno čebulico. Uporabljamo ga proti izpadanju las in plešavosti, za okrepitev las in proti seboreji. Tonik nanašamo na prizadete dele lasišča s palčko, ovito z vato ali kar naravnost, nato lasišče dobro zmasiramo s konicami prstov (ne z nohti). Lase si umivamo samo enkrat tedensko, tonik pa vmasiramo redno vsak dan enkrat. Šampon ASSAY vrača lasišču normalen, rahlo kisel ph in spodbuja rast las. Zaradi svojega blagega delovanja je priporočljiv za vse, ki si pogosto umivajo glavo, imajo občutljivo lasišče, suhe ali mastne lase, prhljaj in še zlasti za tiste, ki jim lasje čezmerno izpadajo. Šampon se po prvem nanašanju ne peni. Pena nastane šele, ko so lasje čisti, zato je potrebno večkratno šamponiranje. Dobro sprane lase osušimo z bnsačo in nanje nanese-mo tonik. Po nanašaju in masaži s tonikom las ne izpiramo več. Uspeh je opazen že pri uporabi posameznih proizvodov, rezultati Pa so najboljši pri uporabi celotne kolekcije ASSAY. Kot smo napisali v začetku, izdeluje ASSAY biokolekcijo dipl. biologinja Erika Fišer Pajk, po pošti pa prodaja BIOTIKA, d.o.o., p.p. 21, 66320 Portorož, tel. (066)79-908 ali 75-155. Na tem naslovu oziroma telefonu dobite tudi dodatne informacije. Informacije in naročila za Gorenjsko na tel. št. 064/211-373.CFNE: ASSAV OLJE 2 780 00 SIT ASSAY TONIK 3.480,00 SIT, ASSAY ŠAMPON 1.590,00 SIT Začetek bo pri Lovskem hramu na Križu ^ ^ i Šinkovčeva iz Komende in njun avto Konji DOdO Sil Okrog Oltarja i Kot da ga ne bi sama naredila glavnem oltarju v cerkvi na Križi pri Komendi imajo sv. Pavla, na lever stranskem oltarju je sv. Martin, na desnem pa sv. Štefan. Zato "na Martina" n rižu krave nosijo okrog oltarja, "na Štefana" pa konje. Križ, decembra - Običaj sega rodove nazaj. In tako je tudi na Križu pri Koemdi, kjer bodo v ponedeljek, 26. decembra, še posebej slovesno proslavili Štefanovo. Letos bodo že tretjič zaporedoma pripravili sprevod s konjeniki, ki se bo začel pri Lovskem hramu in bo potekal do cerkve, kjer bo potem tudi blagoslovitev živih konj. Če bo na prireditev prišlo toliko lastnikov oziroma konjenikov, kot je napovedanih za letošnje tretje tovrstno srečanje, potem bo to dolg sprevod in bo blagoslovitev pri cerkvi na Križu potekala kar v mimohodu. Lani in predlanskim jih je kljub slabemu vremenu prišlo nekaj Čez dvajset. Letos jih je napovedanih okrog 60 do 70 iz TUhinja na ono stran in tja do Hotemaž na kranjsko stran. Bo pa to pravo praznovanje, saj se gospodinje ze pripravljajo, pa tudi za spominke za udeležence bomo poskrbeli," sta pred dnevi razlagala ključarja Franc Plevel in Ivan Franc Plevel je ključar na Križu že 17 let. Poleg blagoslovitve živih konj bodo krajani na Štefanovo tudi letos nesli konje okrog oltarja za zdravje živine. Sicer pa na Križu nimajo že nekaj časa nobenega konja. Ivan Hlade, gasilec, predsednik prireditvenega odbora v Breznikovem letu, predsednik KS in dve leti tudi ključar. Hlade, ki je hkrati tudi predsednik krajevne skupnosti Križ in aktiven pri gasilcih. "Prireditev z blagoslovitvijo konj se bo v ponedeljek začela z mašo ob 10. uri, pol ure kasneje bo zbiranje konj pri Lovskem hramu na začetku vasi, ob 11. uri pa bo potem sprevod krenil skozi vas proti cerkvi. Ta zdaj že tradicionalna slovesnost z obdarovanjem in postrežbo pa bo ob vsakem vremenu." Ideja se je pred dobrima dvema letoma porodila pri ključarjih, ki tudi sicer opravičujeta ime dobrih cerkvenih gospodarjev, saj so po obnovi zvonika, ureditvi zvonjenja, poskrbeli tudi za elektronsko bvtjc ure. In nezadnje bodo imeli za božič v cerkvi na Križu tudi lepe nove jaslice. Sicer pa spremenjenih in zdaj zelo izboljšanih "delovnih oziroma cekrvenih opravilih" rada pove tudi Zofija Grmšek, ki je sicer doma iz Tatinca, že 12 let pa z družino živi na Križu. Njeno delo je hkrati tudi posebnost, saj imajo ponavadi na skrbi cerkveno uro, točno zvonjenje vsak dan, okrasitev cerkve in podobno na skrbi mežnarji. Na Križu pa to delo opravlja Zofija. "Včasih, ko je bila cerkev vsa vlažna, zatohla, ko je bilo treba vleči zvonove, paziti, da nisi zamudil zvonjenja opoldne, zjutraj ali zvečer, je bilo to delo težko. Najbrž tudi Mežnarca Zofija Grmšek zato niso imeli prijav za mež-narja, čeprav so krajani zgradili takrat novo mežnarijo in mež-narju za njegovo delo ponudili stanovanje. Skrb, da je vse v redu, je seveda potrebna tudi zdaj, vendar pa je delo veliko lažje in zares pohvalim lahko ključarja in vse, ki mi pomagajo, kadar pride prav pomoč v cerkvi." • A. Žalar Komenda, decembra - Če ne verjameš in če se lahko prepričaš, je nabolje, da tisto "neverjetno" čimprej preveriš. Tako sem tudi storil ko sem slišal da Milan starejši in Milan mlajši Šinkovec v Zajčevi 29 v Komendi delata športni avto. Presenečenje, ki meje čakalo, je bilo res popolno. Spomladi naj bi ta športni lepotec že šel na cesto, mi je zaupal Milan Šinkovec starejši, ki ga v Stolu Kamnik, kjer je Inštruktor na Šablonah, dobro poznajo tudi kot inovatorja. Vendar se v podjetju z inovatorstvom ne ukvarja več. Lotil pa se je izdelave športnega avtomobila sjplastično karoserijo. "Užival sem v avtomobilizmu. Izdelave avtomobila pa sem se lotil pred petimi leti. Kar nekaj sejmov po Evropi sem zato obiskal in plastiko sem moral dodobra spoznati. O hitrosti ne bi govoril, lahko pa rečem, da bo imel 492 konj oziroma 5.700 cem, da bo dolg 456 cm, širok 202 in visok 111 cm od tal. Oblika je zaščitena, in vgrajen bo tudi katalizator. Do zdaj je vanj vloženih okrog 14.000 ur dela, do spomladi, ko naj bi šel na cesto, pa jih bo treba še kakšnih 2000," je med obiskom pred dobrim mesecem povedal Milan Šinkovec in rekel, da najbrž ne bo naprodaj. • A. Žalar PAJER TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PAJER trgovina z mešanim blagom vam v prednovoletnih dneh med drugim nudi po ugodnih cenah - buteljčna vina ....................od 247.- SIT dalje - primorska moka TIP 400 ...................1 kg 62 SIT - BAR kava............................100 g 161 SIT - orehi ................................1 kg 946 SIT - čokolada MILKA.......................100 g 89 SIT - VAFEL kocke...........................1 kg 359 SIT Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 1995. BELEHARJEVA 6A, ŠENČUR, tel. 064-41-392. ODPRTO: PONEDELJEK - PETEK 8. - 20., SOBOTA 8. - 17., NEDELJA 8. - 12. Vabljeni! ZGODBA 0 AKTI Ali kako iz šolarja postane uspešen učitelj, poslovnež, gospodinja... Bilje 1. september, lep poletno-jesenski dan. Katja je vesela, a malo zaskrbljena odšla prvi dan v gimnazijo. Ko se je vrnila domov je mami Janji, ki jo je doma že čakala s kosilom, potožila: "Veš, mami, toliko imamo predmetov, da se mi niti sanja ne, kako bom lahko nosila s seboj toliko zvezkov. Da o tem, koliko bodo stali, niti ne govorim..." "Oh, Katja, naj te nikar ne skrbi. Poglej, pri mojem poklicu in vsakdanjem hitenju opravljanja gospodinjskih poslov, bi ogromno stvari pozabila in izgubila veliko časa, če ne bi imela AKTE." "AKTE?" "Ja, to je sistem, v katerega boš po želji vlagala liste, jih razdelila po temah oziroma predmetih in ko bodo popisani, jih boš doma lahko vložila v lepe fascikle, ki spadajo k sistemu AKTA. V mapi pa je tudi koledar, urnik, perforirani listki, ravnilo... Vse, kar ti bo zmanjkalo, boš v knjigarni seveda lahko dokupila. Zadnje čase je vse več papirnic opremljenih s stojalom, na katerem je vse iz sistema AKTA, sicer pa le vprašaj prodajalce in pomagali ti bodo. Pa tudi za ceno naj te ne skrbi. Jc zelo ugodna." "O super, mami, to moram pa takoj povedati Urški!" In Katja je pohitela k svoji najboljši prijateljici Urški, s katero bosta tudi to leto sošolki. "O Urška, živjo. Imam rešitev za najine skrbi..." "Ja, ja, že vem," se je zasmejala Urška. "AKTA. Mi je že sestra Anita povedala Ona hodi na faks in mi jc rekla, da je šele, ko jc odkrila AKTO, vse skupaj postavila v red in sedaj vsaj ve. kje ima kaj. Povem ti, lahko sva veseli, da sva zvedeli za AKTO. Ampak, kaj misliš, ali Mojca ve za AKTO?" In da bi pomagali nekdanji sošolki, sta se odpravili V njej in ji začeli navdušeni pripovedovati, da sta odkrili AKTO... "Hej, hej, ustavita se. Jas se vama zares zahvaljujem, ker vem, da sta mi hoteli dobro. Ampak jaz za AKTO že dolgo vem. Kot vesta, je moj oče Andrej učitelj in tudi on uporablja AKTO. Tisto seveda, ki je manjšega formata in je v njej tudi žepna redovalnica, vse potrebno za pripravo ur in kaj vem vse še, kar prfoksi rabijo. Ker vem, koliko mu je AKTA pomagala in poznam njene prednosti, že dolgo vem, da jo bom uporabljala tudi jaz. Ampak, ali mislita, da Sabina ve za AKTO?" "Kaj pa veva," sta ji odgovorili Urška in Mojca. "Najbolje, da gremo k njej in jo vprašamo." In res so pohitele k četrtem listku štiriperesne deteljice, kakor so jih imenovali prijatelji. "Živjo, Sabina. Prišle smo, da bi ti povedale o eni super stvari, ki jo moraš nujno vedeti. Ogromno ti bo pomagala v šoli, ne bo ti treba nositi težke torbe, doma boš imela red in boš točno vedela, kaj imaš kje spravljeno..." "Ali lahko ugibam, o čem govorite?", se je zasmejala Sabina. "Lahko...," so presenečen utihnile prijateljice. "O AKTI. Vem, ker jo uporablja moj oče Jernej, ki je, kot veste direktor in pravi, da ne ve, kako bi zmogel brez AKTE. Pri toliko sestankih, pomembnih podatkih, ki jih ne sme pozabiti ali izgubiti in ne vem še koliko drugih odgovornih stvareh pravi, da si ne more več predstavljati, da ne bi uporabljal AKTE. Seveda jo ie priporočil tudi meni, pa tega sploh ni bilo treba, ker sem že prej vedela, da jo bom uporabljala." Prijateljice so bile zadovoljne, da so si izmenjale nekaj koristnih stvari, čeprav so odkrile, da AKTO večina pravzaprav že pozna. Zadovoljne so odšle domov in komaj čakale, da bo nov dan, ko bodo šle v papirnico, kjer si bodo kupile AKTO. Saj bodo tako vstopile v svet odraslih, sposobnih, učinkovitih ljudi. V svet AKTE. Priznanja Turističnega društva Mengeš Bogato jubilejno leto Mengeške godbe Tradicija je dala Mengšu privlačnost Vsak drugi, tretji dan udi letos je ob koncu leta Turistično društvo podelilo|Mengeška godba pod vodstvom prof. Franca Gornika je z priznanja za najlepše okenske in balkonske rože ter|novoletnim koncertom sklenila bogato leto nastopov, vaj urejeno okolico hiš in domačij.1 lin organizacije prireditev.- Mengeš, decembra - Po tradiciji zadnjega desetletja je Turistično društvo Mengeš 9. decembra na novoletnem koncertu Mengeške godbe podelilo priznanja družinam in domačijam za okenske in balkonske rože ter urejeno okolico. Dobili so jih: Dragica in Milan Sitar ter mama Terezija in Majda ter Drago Gerlica z Grobeljske 4, Elizabeta in Pavel Ogrin z Veselovega nabrežja 1 /a, Marjeta in Franc Šuštar s Šubljeve 4, Manja in Anton Agapito z Muljave 12, Manja in Jože Novak s Testenove 89 v Loki in Agata ter Dušan Kržišnik s Prešernove 20 v Mengšu. France Zabret, predsednik TD: "Prireditev sku-p a j z godbo začnemo pripravljati že na začetku leta. Posebna komisija trikrat do štirikrat na leto pregleda domačije in hiše. V zadnjih letih se je tako izgled Mengša in okolice zelo polepšal. Z ocenjevanjem bomo nadaljevali, za prihodnje leto pa pripravljamo tudi izdajo nove karte Mengša, dokončno prenovo trimske steze po pobočjih Gobavice in Mihaelov sejem, ki bo od 29. septembra do vključno 1. oktobra." Majda Gerlica in Dragica Sitar: "Podelitev priznanja je bila za obe družini veli-< ko prese- nečenje Ve n d a r pa je to predvsem zasluga mame Terezije, ki je vedno skrbel za rože; tudi še preden je bila okrog 150 let stara hiša obnovljena. Zdaj je to priznanje postalo tudi "obveza", vendar mama Tereza in vsi skupaj imamo radi lepo, zato bodo rože še naprej krasile domačijo, ki je bila pred petimi, šestimi leti obnovljena Agata in Dušan Kržišnik: " P r i z -nanje sva dobila za originalno obnovo hiše. Za naju je bilo to veliko presenečenje. To je priznanje, ki odtehta dvakrat večji strošek, kot bi veljala novo-gradnja. Pa vendar nama ni žal. Svetujeva pa, da vsaj nova občina takšne odločitve v prihodnje finačno bolj podpira. Z obnovo pa še nisva čisto končala in je to priznanje hkrati tudi spodbuda za nadaljevanje." • A. Žalar ijfu tvečanatv* Pete Frančiška PIRC, Stara pot 2, MENGEŠ, tel./fax.: 061/737-185 Nudim m pestro izbiro sveč po konkurenčnih cenah Cenjenim strankam se obenem zahvaljujemo za zaupanje in vam Itlimo vesel boli/in srečno v novem tetu 1995 ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA _KRANJ Koroška 53 Če bo pri žrebu sreča... Nova trgovina, pravzaprav trgovski center ETP na Koroški 53 c v Kranju je pa res fajn zadeva, to sem videla v četrtek, ko sem šla malo pogledat', kaj imajo. Veste, sem poslala geslo od nagradne križanke, ki je bila v torkovem Gorenjcu, me je zanimalo, kaj se da dobit' za 3.000 tolarjev. Take so namreč nagrade, kar deset jih je. Na oddelku levo od vhoda imajo vse za telefon, stikala, svetila, električno ročno orodje... Veste, sem kar vprašala trgovca, šarmantnega brkota, kaj se da dobiti za tak denar. Najprej mi je pokazal podaljšek na pet vtičnic za 2.800 tolarjev, pa še za kakšno neonsko žarnico bi ostalo, no, pri nas doma imamo še vedno navadne za 60 VV, a kar 60 kosov jih dobim za 3000 tolarjev. No, pri malem kompresorju za gume "pumpat" bo Še malo dodal mož, saj to je zadeva zanj, mogoče bi pa rajši vzela dve svetilki za klet ali hodnik, ravno za tri jurje... Pogledat' sem šla še v prvo nadstropje, kjer imajo belo tehniko, akustiko in male gospodinjske aparate... To ie zame. Likalnik, pa aparat za kuhanje kave, še pol dodam k nagradnemu bonu pa je noj joj, reflektorjev imajo pa kar malo morje od 1.500 do 6.000 tolarjev. Se dol sem topila kjer prodajajo elektroinstalactjski material, žice takšne in drugačne, merilno tehniko..' Mogoče bom kar tu vnovčila nagradni bon, kar izračunajte, koliko metrov tiste ?.ice po 5 tolarjev meter bom odnesla domov. Če bom izžrebana seveda. Med 2.045 prispelih rešitev smo izžrebali naslednje srečne nagrajence ETP-jeve 1 KAVČIČ FRANCKA, Frankovo naselje 68, Škofja Loka 2 ALJANČIĆ IDA, Retnje 31, Križe 3 VIDA JAKUPAK, Trg Rivoli 4, Kranj 4 SLAVKA ŽLEBIR, Dvorje 100, Cerklje 5 LUNAR MINKA, Cegelnica 14, Naklo 6 ŠILER JANA, Šorlijeva 6, Kranj 7 OBLAK BARBARA, Jaka Platiše 3, Kranj 8 ZUPAN TONČKA, Likozarjeva 25 9 ŽUN EVA, Fužine 5, Gorenja vas 10 SEDEJ, Racovnik 48, Železniki OD 1». 12- DO 3«. IX. 10% POPUST NA <;«» H»* 1-V.MO 1% .»«' II O um* ^.0— NIT ob nakupu brezplačna kava v BIFEJU ETP-a OEU CAS OD 7. DO 19. URE., SOBOTA OD 7. DO 1 3. URE Mengeš, decembra - Mengeški godbeniki so v tem trenutku, ko so v začetku meseca sklenili celoletno praznovanje 110-letnice obstoja in uspešnega razvoja ter delovanja, morda še veliko močnejša družina kot kdajkoli do zdaj. S pomlajevanjem in pridobivanjem novih godbenikov, ki prihajajo iz domžalskega oddelka Glasbene šole v Mengšu, se godbena sestava približuje številki 50. letos začeli z 10. prireditvijo Pod mengeško marelo, nadaljevali maja z Osino podoknico, bili potem na vajah na Krku in v začetku meseca pripravili zaključni novoletni koncert skupaj s Klapo s Krka. Nastopili so med letom tudi v Jaršah in na koncertu Pri Figovcu v Ljubljani. Zanje so bili vsaka parada, otvoritev ali pogrebni sprevod enako pomembni. Letos so dopolnili letne in nabavili nove svečane uniforme z zimskimi plašči, zdaj pa jih čaka najbolj zahtevna naloga: novi inštrumenti. "Upam, da bo občina Mengeš znala ceniti naše Lado Kosec, predsednik godbe Danes ima godba zagotovilo za uspeh in nadaljnji razcvet v neumornem in priznano strokovnem dirigentu prof. Francu Gorniku ter pedagogu v Glasbeni šoli Rudiju Kocma-nu. "Če ne bi imeli tako prizadevnega kapelnika, vsega, kar smo dosegli, in kar znamo, ne bi bilo. Zares smo mu hvaležni, saj smo le tako zmogli 53 nastopov, 82 vaj in vso organizacijo, kar pomeni druženje vsak drugi, tretji dan v letu," ob zaključku praznovanja 110-letnice ugotavlja predsednik Mengeške godbe Lado Kosec. Praznovanje so godbeniki Ob otvoritvi novega župnišča je godbenikom izrekel priznanje tudi nadškod dr. Alojzij Šuštar. delo, tako kot jo je KS Mengeš, ko nam je pred dnevi podarila ob 110-letnici prvo trobento. Prihodnje leto bomo že februarja nadaljevali z Mengeško marelo, z gostovanji v tujini in po Sloveniji. Vsem, ki so nam pomagali (še posebno pa Filcu in Liku) se zahvaljujemo. Oddolžili se bomo 1. januarja na ulicah Mengša." • A. Žalar Vaje pod vodstvom prof. Franca Gornika so za vse enako pomembne kot nastopi. <9 altoma commeice V C. 1. MAJA 5, Kranj, tik ob vhodu, oz. izhodu centra mesta POMIVALNI STROJI NAJNIŽJE CENE IN IZREDNO UGODEN NAKUP V DECEMBRU model 7800 7 programov, blokadi proti poplavi, najtišji, možnost namestitve pod delovno ploščo model 7400 iste funkcije brez blokade cena na gotovino cena na 6 čekov cena na 10 čekov - 8% popust 84.630 SIT 91.990 SIT 94.566 SIT 78.190 SIT 84.990 SIT 87.369 SIT V TRGOVINI IN NA SEJMU ŠE DODA TEN POPUST ODPRTO od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure, tel.: 064/331-552 <3£) *£» -©. 0 J>m (^jO- ' Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina AMBROŽ j Podgorje pri Kamniku I IH (pil) 812-541 I Proizvodnja, servis, montaža TVS 1 9.35 Otroški program: Rdeča kapica, posnetek predstave SNG Maribor 10.05 4 x 4 - male živali 10.50 Velike knjige, ameriška izobraževalna aserija 11.15 Po domače 13.00 Poročila 14.50 Lepa dolina, ponovitev valižanske drame 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.26 Šport 22.30 Poslovna borza 22.45 Sova Davov svet, ameriška nanizanka; Oijkov dvorec, francoska nadaljevanka; TVS 2 9.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, sla-[0m (m), 1. tek, prenos 12.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučaniu, slalom (m), 2- tek, prenos 14.00 Kinoteka: Ciklus filmov Kathanne Hepburn: Težavna vzgoja, ameriški film 15.40 V vrtincu 16.25 Sova, Ponovitev 18.00 Že veste 18.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz Kranjske Gore 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.10 Podarim - dobim 19.15 Tok, tok, oddaja za mladostnike 20.05 Večerni gost: Mehta Zaje 21.05 Povečava 23.15 Hommage a gallus 92 HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Posnetek gledališke predstave 12.00 Poročila 12.05 Empara-W2, nadaljevanka 12.50 Mala princesa, ameriški barvni film ■J4.30 šolski program 15.30 Otroški program 15.40 Casper, risana serija 16.30 Poročila '6.40 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 17.10 Morje J7.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19-30 Čas v sliki/Vreme 20.10 Kraljestvo ruskega medveda, dokumentarna serija 21.00 *kustikoteka 21.35 Kulturna kralj* 22.35 Slika na sliko *3-15 Moč denarja 23.30 Leolo, "ancosko/kanadski barvni film 1.15 Poročila 1.20 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.45 Dokaz krivde, ponovitev nanizanke ^8-35 Angleška šola 19.15 Ri-r>rika 20.10 Kraljestvo ruskega medveda, dokumentarna oddaja .1-05 Jeeves in VVooster, angleš ka nadaljevanka 22.00 Dokaz Kjvjft, zadnji del nanizanke ^2-50 HR Top 20 KANALA J°0 Video strani 12.00 Na •eiikem platnu 12.20 Luč sve-i°De. ponovitev ameriške nadal-'evanke 13.10 Novoletne čestitke 13.15 Tržaška novoletna Ponudba 13.20 Nahitrejši jvtomobili sveta 13.30 Ameriš-deset 14.00 Spot tedna '7-°5 CMT 15.55 Na velikem P'atnu 16.15 Elizije 16.55 Album £>ow 17.45 Video igralnica 18.15 Luč pny Mili 19.00 Poročila 19.15 svetlobe, ameriška nadalje Pni 20 00 Magnotoskop 20.40 kae« Poroto, ameriška nanizan-*a 21.10 Poročila 21.25 Tržaška [poletna ponudba 21.30 Najhi-M.4A avtomobih sveta 21.40 •/•čevanje, ameriški barvni film s 25 Zdrava video glava 0.15 21.40 KANALA MAŠČEVANJE Ameriški barvni film; igrajo: Wings Houser, Robert Tessier, Marina Rice in drugi; Skupina preprodajalcev z mamili izsiljuje znanega nogometaša. Ker noče izpolnjevat'njihovih ukazov, mu pobijejo celo družino. Preživeli brat - agent tajne policije ameriške vlade - se jim maščuje in brez milosti pobije vse, ki so bili kakorkoli vmešani. 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom 9.30 Blagoslovljena dvojica 10.15 Leteči zdravniki 11.00 Teleshopping 11.05 Grad Ho-henstein, ponovitev nemškega TV filma 12.40 Očarljiva Jeannie 13.00 Čas v sliki 13.10 Harrv in Hendersonovi 13.35 Pes z družino 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Comedv Capers 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Seaquest DSV 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Halo, stric doktor 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Smrt pred očmi, ameriška TV srhljivka 22.45 Ljubezen, maščevanje, cappucci-no, angleška tragikomedija 0.35 Vroči milijoni, ameriška komedija 2.15 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.50 Mi 9.30 Zakladnica Avstrija 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (m), 1. tek iz Kranjske Gore 11.00 Vremenska panorama 12.50 Slalom (m), 2. tek iz Kranjske Gore 13.45 Monsinjore Don Camillo, italijanski film 15.35 VVurlitzer 16.10 teleshopping 16.10 Moč strasti 17.00 Luč v temi 17.30 Car mehanike 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Made in Austria 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Diana -zadnje dejanje 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Božič na Dunaju 22.20 čas v sliki 22.40 Vrnitev angela 23.25 Fanny in Alexander. 3. del 0.20 MacGvver 1.05 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavliha, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Obvestilom, ki bodo na sporedu ob 16.10, sledi oddaja Spremljamo in komentiramo. Ob 16.40 sodelujte v oddaji Poiščite nas, nagrada vas čaka, ob 17.30 pa se bomo zavrteli pod kozolcem. Pokrovitelj oddaje je drogerija Hy med. Ob 18.50 lahko prisluhnete še novostim iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.30 Novoletna voščila 10.00 Servisne informacije 11.00 Novoletna voščila 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Novoletna voščila 17.00 Novice 17.30 Vse o cvetju 18.00 Novoletna voščila 19.00 Odpoved programa R RGL RADIO ZIRI, FMSTERE0, #|| 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka 20.03 EPP blok 2 20.10 Dežela igranje 20.30 Portret ljudskega rezbarja Janeza Vovka 21.10 Božični čas - glasbena oddaja z Načetom Junkarjem 21.25 EPP blok - 3 21.30 Halo, Maja! (v živo) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 -glasbena oddaja (16. del) 20.50 Brez komentarja TV LOKA 20.00 Video boom 40 20.45 škofjeloški kulturni utirp, ponovitev 21.15 Izmenjava programa R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice zahvale 13.00 Petem tedna 13.30 Planinsko športni kotiček 14.00 Gorenjska KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novic« 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira .n obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satel.t KINO AVSTRIJA 1 CENTER prem. amer. akcij, trhill. NEPOSREDNA NEVARNOST ob 15.30, 18. in 20.30 uri STORŽIĆ po "FILM ART FESTU": IZGNANEC ob 16.. 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film POBEG IZ ABSOLOMA ob 18. m 20 uri BLED amer. erot. kom. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 20. un ŽELEZNIKI amer. akcij film RESNIČNE LAŽI ob 18. in 20 un ŠKOFJA LOKA amer kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18 in 20 un BLED amer erot kom KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 20. un TVS 1 10.35 Rakuni, ameriška risana nanizanka 11.00 Roka ročka 11.50 Znamenite romarske poti, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.45 Že veste 13.00 Poročila 14.25 Film tedna: Ljubezen je boleča, ponovitev nizozemskega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 EBU drame za otroke: Plišasti tiger, nizozemska drama 17.30 Narava in tehnika 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Pogiej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Zaljubljenost, ameriški film TVS 2 13.00 Euronews 15.45 Razjarni-kovi v prometu, TV nadaljevanka 16.10 Nor na reklame 16.30 Osmi dan 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jone-sa, ameriška nanizanka 20.50 Moje Krakovo, moje Trnovo, dokumentarna oddaja 21.25 Opus 22.30 Koncert iz Cankarjevega doma: Orkester slovenske filharmonije HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Kviz 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 11.30 Mariann in vesela druščina, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Mati, poslušaj mojo pesem, španski film 14.30 Poročila 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Družinski magazin 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Požeške breze, dokumentarna oddaja 21.00 Dobri ljudje 22.30 S liko na sliko 23.10 Božič v Connecticutu, ameriški film 0.40 Poročila HTV 2 15.35 Turbo limateh show 16.50 Dokaz krivde, serija 17.40 Božični košarkarski turnir Zrinjevac 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Moja Afrika, ameriški film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.10 Novoletne čestitke 13.15 Tržaška novoletna ponudba 13.20 Najhitrejši avtomobili sveta 13.30 Magne-toskop 14.10 Spot tedna 15.35 Na velikem platnu 15.55 Elizije 16.45 Pred poroto 17.05 Maščevanje, ponovitev filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 šport in rekreacija 19.15 Luč svetlobe, nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA -Jezero Michigan in reka Illinois, dokumentarna nanizanka 21.30 Poročila 21.40 Teden na borzi 21.50 Novoletne čestitke 21.55 Tržaška novoletna ponudba 22.00 Najhitrejši avtomobili sveta 22.10 Akcija, ameriška kriminalka 23.50 Spot tedna 23.35 Album show, glasbena oddaja 0.30 Erotični film AVSTRIJA 1 7.00 čebelica Maja 7.25 Čašpei ček 7.45 Pingu 7.50 Am, dam, des 8.10 Babar 8.35 Rdeči mesec 9.00 Confetti 9.05 Naš glasni dom, nanizanka 9.30 Blagoslovljena ekipa 10.20 Leteči zdravniki 11.00 Kupovanje po TV 11.05 Vroči milijoni 12.45 Caffe Lotto 13.00 Čas v sliki 13.10 Harrv in Hendersonovi 13.36 Pes z družino 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Pogledi vstran 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 23.10 TVS 1 ZALJUBLJENOST Ameriški film; Igrajo: Meryl Streep, Robert de Niro in drugi; Gre za zgodbo o moškem in ženski. Oba sta srečno poročena, spoznata pa se v predbožičnem nakupovalnem vrvežu. Pri njunem prvem bežnem srečanju pride do zamenjave božičnih daril, »sta jih namenila svojim partnerjem, in to je že motiv, da se bosta znova srečala. Tudi zaradi tega, ker se vozita v mesto ana isti železniški progi. Njuna srečanja postanejo čodaije manj naključna. Začne se rojevati zaljubljenost in ljubezen, kar se seveda pokaže tudi v njunih zakonih. In ko je on premeščen na novo delo v drugo mesto, se ne konča samo njegova zveza z nesojeno ljubimko, temveč tudi z ženo. ki ga. ko izve za njegovo čustveno vezo, zapusti. Toda okoliščine se tako zapletejo, da se naslednje leto ob božiču nesojena ljubimca znova srečata. 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Tvvist total 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad Hohenstein, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Družina Adams 21.55 Pogledi od strani 22.05 Tango & Cash, ameriški film 23.40 Z dinamitom in pobožnimi izreki, ameriški film AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Mi 9.30 Diana - zadnje dejanje 13.00 Pravica do ljubezni 13.25 Tovariš Don Čamilo 15.10 VVurlitzer 16.00 Sanje se uresničujejo 16.40 Nakupi po TV 16.45 Moč strasti 17.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 18.00 Naš glasni dom, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Primer za dva 21.00 Dežela aora 22.15 Večerni studio 22.30 Čas v sliki 22.35 Druga republika v kabaretu 23.20 Fannv in Aleksander 0.45 MacGvver TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 43. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igrarije 20.25 Srečanje društev upokojencev Gorenjske na Jezerskem (reportaža) 20.40 Paket vin 20.55 EPP blok - 3 21.00 Stres naš vsakdanji (v živo) 21.45 Casino Ljubljana (LTV Slovenija) 22.00 Božična oddaja (v živo) 23.30 Nočni zabavno-erotični program 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega Radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.000 Otvoritev obnovljenih orgel v cerkvi pri Sv. Frančišku - zadnji del 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.00 Soočenje (Gros, Osojnik) Kranj 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Neposredni penos iz kluba Gauloisses Blondes D. J. lea Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 KINO in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Najprej se bo odvil študentski program Radia Tržič. Ob 14.30 lahko prisluhnete lokalnim novicam, ob 16.10 obvestilom, ob 16.15 pa oddaji Deutsche VVelle poroča. Potem bomo govorili o kulturnih dogodkih, ob 18.30 pa boste poslušalci oddajali glasove za Gorenjca meseca. RJESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Novoletna voščiia 10.00 Servisne informacije 11.00 Novoletna voščila 13.30 Nasveti za graditelje 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Novoletna voščila 17.00 Servisne informacije 17.30 Alpetourovo turistično okence 18.00 Novoletna voščila 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utnnki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra ŠKOFJA LOKA amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18. uri, amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film KLIENTob 18. in 20. uri BLED amer. kom. VIKEND PRI BERNIEJU 2 ob 18. uri RADOVLJICA amer. erot. kom. KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 20. uri LITERARNA DELAVNICA TRALALA PLAC Prvih deset let V desetih letih obstoja, ki jih letos praznuje, skupina 12. nasprotje pravzaprav nikoli ni bila čisto v vrhu slovenske glasbene scene, kot da ni hotela prevelike medijske pozornosti. Prekrižarili so Slovenijo po dolgem in počez, obredli kup festivalov in posneli pet kaset. Dejstvo je, da se je v njej kalilo, prišlo, odšlo ali pa ostalo, kar nekaj izvrstnih slovenskih glasbenikov, kot so Romana Ogrin (sedaj Krajnčan), pevca Marko Bitenc in Oliver Antauer, pa skoraj celotna postav Don Jua-na... Že dobra štiri leta pa skupaj vztrajajo Blaž Ma-slej (klaviature, harmonika), Franci Kumer (bas), Stanko Vrbek (kitara), Branko Lindič (vokal) in Janez Hvale (bobni). Pred kratkim jc pri založbi Helidon izšel njihov najnovejši izdelek "Tiha noč", kaseta na kateri boste našli osem avtorskih skladbic, saj fantje prisegajo le na lastno ustvarjalnost in ne na predelave že znanih hitov. Posneli so tudi tri videospote, ki jih predvajajo na Kanalu A, MMTV - ju in lokalnih kabelskih sistemih. V kratkem bo izšla tudi njihova laserska plošča, na kateri bodo poleg skladb z zadnje kasete dodali tudi tiste s predzadnje "Zapri oči", ki je mimogrede dosegla tudi zlato naklado. Sicer pa, če vas zanima kaj več o 12. nasprotju - za njihov Fan Klub skrbi Alenka Sever, Rusjanov trg 5, 61000 Ljubljana. REKLI SO Srednješolci ne odhajajo na "dopust" Sprehodili smo se po hladnih kranjskih ulicah in povprašali srednješolce, kako kaj upravljajo s pravico do pet prostih dni v šolskem letu. Pa smo izvedeli, da... Metka Bauman s Turistične šole: "Vem, da imamo pravico do petih prostih dni, a nekako nisem zainteresirana, kot tudi ne moji sošolci, da bi jih izkoristila. Sicer pa bi morala že prej prinesti potrdilo od staršev, pa ni prave priložnosti za to. " Klemen Pevec s srednje elek-tro šole: "Tudi jaz ne m f izkoriščam teh petih prostih dni, HG9 ■ pravzaprav ne vem, kaj ^■■■■■■■■■■■■■^ bi delal. Bom jih pa izkoristil mogoče na koncu šolskega leta, da bodo počitnice daljše." S a m i r K o r a c s trgovske šole: "Vem, da imamo srednješolci i yj Pet. Prost.!5 ^^/T Jm dni in jaz jih E-^fl bom izkoris- I til za svoje '^^^^■a^a^B hobije. Učenci te dni kar izkoriščamo, čeprav učitelji niso preveč zadovoljni." Tinka Sal-kič s tekstilne šole: "Do sedaj sem izkoristila en dan od petih prostih dni. Sicer pa grem ob takih dneh po nakupih, ampak se je za prosti dan težko zmeniti za razredničarko." • Š. Vidic, foto G. Šinik Nagrada Palmersa Palmers ie praznoval prvo obletnico junija letos. Nagrado za pravilni odgovor dobi Renata La-lič iz Kranja, Koroška c. 10. Čestitamo in želimo prijeten nakup. VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Tina Pestotnik, Meta Galjot, Mitja Lukan, Luka Blaznik, Klavdija Mohorič, Luka Rant, Mojca Valič, Darja Prezelj, Klemen Šmid, Anja Kosmač, Azra Bajrič, Anja Debeljak, Miha Jamnik, Klemen MurseloviČ, Monika Triller, Tanja Pušič, Dejan Kešina, Klemen Koraac, Veronika Primožič, Maja Jemc, Gabrijela Dragic, Miha Kadunc, Metka Urevc, Ana Sekuhč, Irena Sušnik, Špela Božnar, Blaž Markelj, Žiga Svete, Jerica Habjan, Mohor Prevc, Saša Šmid, Katja Žagar, Nina Obid, Sabina Čufer, Janez Nastran, Tomaž Jemec, Alenka Tofant, Mitja Poljak, Barbara Peterman, Blaž Brane, Petra KrniČar, Maja Vester, Sergeja Valjavec, Anita Veternik, Jerca Maček, Anja Kaloper, Mateja Ropoša, Tanja Bizovičar. NAGRAJENI SPIS Oh, ti odrasli Vsi otroci rastemo. Rastemo vsak dan, vsako uro, vsako minuto. In vsak hip smo bliže odraslim. To je podobno zvezdam. Steguješ se, stopaš na prste, a zvezd vseeno ne dosežeš, zdijo se tako daleč, tako oddaljene... Tako kot se otrokom zdi nedosegljiv svet odraslih, potem pa kar naenkrat odrastemo in posežemo po zvezdah. Žalostno je, da ob vsem tem pozabljamo otroštvo, odrivamo ga stran, ker Želimo biti nekao, tisti, ki kaj pomeni. In potem, ko se nekega dne zaveš, da postajaš starejši, modrejši in odraslejši, hočeš zopet postati otrok, ki mu je vse nedosegljivo, neuresničlji-vo. Meni mami večkrat reče, da sem otroško odrasla. In res je. Starejši otroci (v družini) morajo hitreje odrasti, da potem lahko skrbijo za mlajše in umetnost je ob vseh odgovornostih postati otroško odrasel. Napaka staršev je, da nas porivajo v svet odraslih, da nas učijo živeti odraslo. Že res, enkrat pač moramo odrasti, to pa ne pomeni, da se ne smemo stisniti k najljubši igrači, ko nam je nudo. Zaradi tega še nisi otročji, ne, si odrasel otrok. Obstaja razlika med otročjim in odraslim otrokom. Spozna pa jo vsak sam. Ko si majhen, lahko jokaš, če ti je hudo, lahko vpiješ, lahko se smeješ in razposajeno skačeš, lahko... Ko pa zrasteš, ne smeš več jokati na glas, ne smeš vpiti, ne smeš se smejati, ali skakati, ne smeš, to ni vljudno, ni prikladno tvojim letom. Ko odrasteš, je vse resno, brez nasmeha, brez dotika. In potem hrepeniš po mladosti in v srcu jokaš za otroštvom. Sanjaš o sebi in o otrocih, to je kot bolezen. Smejal bi se, pa ne smeš, skakal bi, pa ne smeš, jokal bi, pa ne smeš... Tako postane srce trdo, trdo kot kamen, mrzlo, mrzlo kot led. Postaneš hudoben človek in... Otroštvo je najlepši del Življenja, saj si takrat tako čist, tako zaupljiv, tako krhek. Otroštvo, ki je lahko trenutek in postane pekel, ko ga uničijo odrasli, ker njih pač nič ne briga, kaj misliš ti. Vesela sem, da sem obdržala otroškost in (no, nekateri pravijo) otroško nedolžnost. Super se mi zdi biti otrok, jokam se in smejem, pa tudi skačem lahko, če hočem. Ne mudi se mi odrasti in nočem biti kot moja mama ali ati, sta vedno resna in ne. dopuščata napak. Vse mora biti brezhibno in delo mora biti opravljeno natančno in hitro, brez šale in smeha, brez petja... kot robot. Ne, stroj pa ne bom, ŽIVELO OTROŠTVO, Živel nasmeh, živela pesem. NAJ ŽIVI OTROŠ1VO! • Alenka Tofant, 8. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Hodim v osmi razred, pred mano je pomembna odločitev: kam naj grem po osnovni šoli. Sem povprečna učenka, več od dobrega spričevala najbrž ne bom dosegla. Kljub temu pa si najbolj želim na gimnazijo v Škofjo Loko. Ne vem, kam naj se usmerim, Če tam ne bom sprejeta. Pravijo, da na gimnazijo sprejemajo samo najboljše. To se mi ne zdi pošteno. Mislim, da imamo vsi učenci pravico priti v šolo, ki si jo želimo. Saj, če mi res ne bo šlo, se še kasneje lahko preusmerim. Za učenje imam še kar potrpljenje, prepričana sem, da bom zmogla. Kaj naj storim, če mi ne bo uspelo? • Katarina Miha, 11 let: "Mnogi tvoji vrstniki se odločijo za samomor, vendar ti tega ne svetujem. Loška gimnazija res zahteva dobre rezultate pri preverjanju znanja, so pa tu še druge, prav tako zahtevne gimnazije. Glede krivičnosti pri sprejemanju pa tole: vsaka gimnazija ima svojo stopnjo težavnosti, približno tako kot video igrice. Za vse ostale informacije se pozanimaj pri šolskih delavcih (s tem seveda ne mislim na snažilko ali hišnika). Vso srečo pri mali maturi!" Sergeja, 12 let: "O tem, da je treba za gimnazijo vsaj prav dober uspeh, bi morala misliti že lani in predlani! Zdaj nima smisla, da se obnašaš kot kalimero in ugotavljaš, kaj je pravica in kaj ne. Vsekakor se pri pristojni službi v šoli ali pri strokovnjakih za poklicno usmerjanje na zavodu za zaposlovanje čimprej pozanimaj, kaj vse je poleg gimnazij še na voljo. Nobena tragika ne bo, če se boš šolala na kakšni drugi srednji šoli - ne boš ne prva in ne zadnja, ki ji v življenju ne uspe prav vse!" Marjeta, 18 let: "Na gimnazijo ne pridejo samo najboljši, ampak tisti, ki si tega res želijo. Teoretično je res, da ima vsak pravico vriti na Šolo, ki mu najbolj ustreza, vendar če bi bilo tako tudi v praksi, bi po srednjih šolah nastala prava zmešnjava, če ti ne bo uspelo priti na gimnazijo, izberi njej podobno šolo, če ne v Kranju, pa v Ljubljani. Saj boš zmogla!' Klemen, 21 let: "če hočeš postati gimnazijka, samo potrpljenje pri učenju ni dovolj. Po pravici povedano, biti moraš piflar z vsaj malce masla v glavi. Po gimnaziji pa se boš morala vpisati na fakulteto, ki od tebe zahteva neprestano učenje. Vprašaj se, ali si tega sposobna s sedanjim dobrim spričei>alom." NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija seveda predstavlja osnovno šolo Lucijana Seljaka v Stražišču. Vsi, ki ste pravilno odgovorili, dobite majice Gorenjskega glasa. Vaša imena bo Romana prebrala v današnjem Vrtiljaku. Naj naj vic Najboljše otroške šale bomo zbirali skoraj do konca leta. Napišite jih in pošljite Romani na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Obljublja, da bo najbolj hecne nagradila, seveda pa tudi vključila v novoletni Vrtiljak. Morda bo katerega odstopila tudi Gorenjskemu glasu? Se bomo še dogovorili. Nagrajene Besede Letošnje glasilo je plod dela učencev, ki so hodili k dodatnemu pouku Iz slovenskega Jezika ln se pripravljali za tekmovanje v znanju materinščine m Cankarjevo priznanje. Spoznavali so svet poezije ln se v pesnjenju preizkusili tudi sami. Pesmi v našem glasilu so sad ustvarjalne igre, pri kateri pa smo se morali držati nekaterih osnovnih pesniških postopkov ter zakonitosti in pojavov pesniškega Jezika. Kaj mislite. Je težko napisati pesem? Nikoli ne recite, da vt tega ne Di zmogli. Saj gre - besede imajo namreč rade otroke. To, kar trdi pesnik Boris A. Novak, je res: vsak otrok Je mali pesnik. Besede, zapisane v uvodu Besed, literarnega glasila učencev osnovne šole Jakoba Aljaža, povedo domala vse. Mi dodajmo le še to, da je prav to glasilo v torek dobilo ugledno Pilovo priznanje za literaturo. Ponj so šle učenke Tanja Pompe. Eva Primožič ln Božana Dimitrov ter seveda njihova mentorica, učiteljica slovenskega jezika Tina Primožič. Sicer pa je nagrajene Besede delalo štirinajst deklet, en fant ter mentorici fina Primožič in Evelina A. Battista. kije bdela nad likovno podobo. To Je že četrta nagrada ftla za Besede. Prva nagrada Je bila za tematsko številko glasila, druga za likovno podobo in tretja za stalno kvaliteto. • II. J- FILMSKA NAGRADNA UGANKA Neposredna nevarnost Odgovor na nagradno vprašanje: Richard Attenborough. Jojmcne, kako dolg priimek, je ob rešitvi dopisal Anže. Kes ic vendar ste zmogli. Brezplačno vstopnico pa, žal, spet dobijo samo štirje, in sicer: Igor Perko, Sp. Duplje 97, Uroš Brdnik, Smlednik 34, Helena Juvan i/. Škofje Loke, Hafnerjevo naselje 99, in Boži Culibrk iz Kranja, T. Dežmana 8. Čestitamo. V četrtek prihaja na kranjs ko filmsko platno akcijski thriller Neposredna nevarnost. 0 zgodbi na kratko: tajni agent Jack Ryan M Ipd /.najde v vrtincu skrivnostni1 spletke. Tokrat se bori prob kolumbijski narkomafiji. Na jahti, ki je tihotapila drogo, najdejo umorjenega predsednikovega prijatelja, ki sproži akcijo proti narkomanskeniu kartelu. Vendar podvig nepričakovano propade. Izkaže se, da predvsem zaradi podkupljenih visokih uradnikov ameriške vlade. ln tu nastupi |,u k Rvan, ki mora iz kolumbijske džungle rešiti zajete kolege, uničiti izdelovalce in jm-nro Ice droge ter ra/knti korupcijo na domačih tleh... Film jc x..w^v i nu.iMiii ii|'t mi lici muiuHiit 11 v 11 - - ■ i**1'" / nadaljevanje Domoljubnih iger, ki je vpeljal novega junaka, 'nega agenta Jacka Kvana Igra ga odlični I larnson lord. V kateri filmski uapeinjd sum ga gledali naoadnjs Naj povemo, daje bil za to vlogo predlagan tudi za oskarja, ki pa ga ni dobil. Odgovore na nagradno vprašanja pošljite do KOrvCJ tedna na naslov: Corenjski glas, fVMK)l) Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV PROBLEMI NA POTOVANJU ;. M* našo pravno pisarno se \le obrnil, občan, ki se je odločil za letovanje v organi-tociji ene izmed slovenskih turističnih agencij. Po nasvetu predstavnika agencije si je lZbral kraj in hotel, v katerem yj bi prelivel svoje proste Lahko si predstavljamo nJegovo razočaranje, ko je Ugotovil, da ima njegova soba pogled na prezračevalni Jašek in da je v njej neznosno Vfoče. Ventilacija ni delovala ln prvo noč so omenjeni Potnik in njegova drulina ra)ši preiiveli na prostem Pjed samim hotelom. Drugi so zahtevali drugo sobo J jo po mnogih ostrih besedah in očitkih o neprilagodljivosti s strani vodiča končno tudi dobili. Ta soba je imela Pogled na najbolj prometno bitišče mesta in je bila za ""'rn ieljno drulino povsem nePrimerna. Po povratku so pravočasno i snovno naj opozorimo na kratek osemdnevni rok za reklamcijo storitev organizatorja potovanja) vloiili reklamacijo in v njej navedli vse pomanjkljivosti. Agencija jim je kmalu odgovorila, da na ialost v njihovem primeru ne more ugoditi zahtevku po zniianju cene zaradi nekako-vostno opravljenih storitev, saj so se sami odločili ravno za ta hotel. To je točno. Vendar pa je bila njihova odločitev povezana s priporočilom turistične agencije in preskopimi podatki, ki so jim bili posredovani. Res je, da so lelje posameznih potnikov različne, vendar jih mora agencija kot dober organizator opozoriti na bistvene posebnosti hotela, kot so ropot, središče mesta, prometna cesta, bliiina letališča in podobno. Če tega ne stori, je za to prizadetemu potniku odgovorna. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Združitev hranilnic Lon in Magro ^ranj, 19. decembra - Danes so podpisali pogodbo o Pr'pojitvi hranilnice Magro Grosuplje k hranilnici Lon Kranj |Q jo poslali v proceduro Banki Slovenije. Hranilnica Lon, d.d., Kranj bo tako od 1. januarja Pnhodnjega leta naprej poslovala tudi na območju Grosupl-Je8a in Ljubljane, podružnica v Grosupljem bo poslovala pod ,n*enom Lon kot poslovna enota Magro. Hranilnica Oon bo tako postala največja in najmočnejša 2*d hranilnicami, ki so nastale po osamosvojitvi Slovenije, ^čakujejo, da bodo prihodnje leto presegli 10 milijonov J^a'k bilančne vsote, po dokapitalizaciji pa bo hranilnica Lon Posegla zahteve Banke Slovenije po osnovnem in jamstve-ne"} kapitalu. Glede na močno obrtniško in podjetniško t-adicijo v ^""osupljcm in širši okolici Ljubljane pričakujejo nadaljnjo in dobičkonosno poslovanje. Letos naj bi dividenda v presegla 14 odstotkov. • M.V. UGODNA POSOJILA ZA UVOZNIKE V SKB banki nudimo uvoznikom blaga široke potrošnje, avtomobilov in druge opreme ugodna potrošniška in obrtniška posojila brez pologa. • Letna obrestna mera: • Odplačilna doba: R + 12 % 3, 4 ah 5 let Podrobnejše informacije dobite na tel: 131 51 24 ali na sedežih poslovnih enot SKB banke v Celju, Kamniku, Kočevju, Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici. Novom mestu in Škofji Loki. ,1111' iiiii V" SKB BANKA D.D. BORZNI GRAFIKONI Terme Čatež, d.d., so profitabilno slovensko zdravilišče z nedvomno velikimi razvojnimi možnostmi. Na Ljubljanski borzi kotira njihova navadna imenska delnica na prostem trgu. Z navadno imensko delnico se je začelo trgovati na prostem trgu rendih delnic Ljubljanske borze avgusta 1993. Iz grafikona gibanja tečaja imenske delnice TERM ČATEŽ, d.d., v letu 1994 je razvidno, da je dosegla najvišji letošnji enotni tečaj dne 16. februarja 1994. Znašal je 918,00 tolarjev. Minimum je dosegla 18. oktobra 1994 in je znašal 600,00 tolarjev. Prednostne delnice, katerih število ni definirano, so opredeljene za družbeni kapital in ne kotirajo na borzi. Od avgusta 1993 na borzi kotira 1.000.000 navadnih imenskih delnic v nominalni vrednosti po 10 DEM vsaka, skupaj 10.000.000 DEM. Delnice, ki kotirajo na borzi so upravljavske in vsebujejo pravico do dividende (1 delnica 1 glas na skupščini), v primeru likvidacije ali stačaj podjetja pa ima lasntik delnice pravido do izplačila sorazmernega deleža. Po podatkih izdajatelja so bile za leto 1992 izplačane 19,68 odstotne dividende od nominalen vrednosti za navadne imenske delnice in 2 odstotne dividende za prednostne delnice (družbeni kapital). V letu 1993 je bil, v skladu z 593. členom Zakona o gospodarskih družbah, dobiček zdržan do zaključka lastninskega preoblikovanja (vpis v register). Po podatkih izdajatelja (2. septembra 1994) so največji delničarji družbe z glasovalno pravico: UBK banka, d.d., 79.755 delnic (8,0 odstotka), Zavarovalnica Triglav d.d., 65.320 delnic (6,5 odstotka), Sklad za razvoj malega gospodarstva, 49.291 delnic (4,5 odstotka), Rudis, 48.078 delnic (4,8 odstotka), Dadas d.d., 39.464 delnic (3,9 odstotka), VGP Novo mesto, 37.419 delnic (3,7 odstotka), Poteza, d.o.o., 36.384 delnic (3,6 odstotka), Hmezad banka, 35.066 delnic (3,5 odstotka), SKB banka, d.d., 31.210 delnic (3,1 odstotka), LB banka Zasavje, d.d., 28.764 delnic (2,9 odstotka). • R. S. GIBANJE TEČAJA NAVADNE IMENSKE DELNICE TERM ČATEŽ d.d. V LETU 1994 KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 1TL A BANKA (Kranj, Tr«) 7880 81,50 11,16 11.54 7,56 7,91 AVAL Bled, Kranjska gora 80,20 80,70 11,30 11,47 7.65 7.95 BANKA CREDfTANSTALT d.d. Lj 80,10 80,90 11.30 11.50 7,70 8,00 COPIA Kran| 80,30 80,60 11.36 11.42 7.75 7,85 EROS (Stari Miyi). Kranj 80.45 80.60 11.37 11,45 7,70 7.87 GEOSS Medvode 80,40 80,50 11,40 11.42 7,85 7.88 GORENJSKA BANKA (vse enote} 78,90 81,70 10.99 11,61 7.52 8.03 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,35 80,69 11.33 11,40 7.50 7.85 HDA-tržnica Ljubljana 80,40 80.60 11.37 11,42 7.75 7.83 IURIKA Jesenice 79,80 80,90 11.18 11,40 7,70 7,90 INVESTŠkotjaLoka 80,50 80,60 11,38 11,44 7,65 7.75 LEMA Kreni 80,40 80,80 11,35 11,45 7.70 7,90 MtKELStrežlice PBS d.d. (na vseh poštah) 78.50 80,50 10,90 11.40 7,22 7,80 SHP-Siov. hren. h pes. Kreni 80.30 80.50 11,35 11,40 7,72 7,85 SKB Kren| (Radovljica, Šk. Loka) 79,45 80,60 10,80 11,57 7,57 7.97 SLOGA Kreni 80.00 80.70 11.15 11.40 7.50 7.90 SLOVENU ATURIST Boh. Bistrica SL0VENIJATURIST Jesenice 79,80 80,90 11,20 11.45 7,65 7,88 SUM Kranj 80,30 80,60 11,37 11,43 7,70 7.88 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,35 80,65 11,36 11,45 7.75 7,89 TALONZg. Bitnje 7ENT0URS Domžale 80,20 80.80 11,35 11,55 7.60 7,90 UBK d.d. Škofje Loka 80.00 81,10 11.25 11,47 7,55 7,90 VKLFAN Kreni 80,30 80,60 11.37 11.42 7.70 7,85 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 80.25 80,60 11.35 11,42 7,70 7,85 ZORI Kamnik 80,10 80,60 11,33 11.45 7,60 7,90 Pri šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. 1000.00 900.00 800 700.00 800,00 500.00 03 01 *4 11.02*4 23.03.S4 OS.08.M 14.0SM 22.07*4 01 0**4 11.10*4 22.11 *4 NAJVEČJI DELNIČARJI TERM ČATEŽ, DNE 02. 09. 1994 I.B BANKA ZASVVJK SKB BANKA HMEZAD BANKA POTKZA VGP NOVO MKSTO DADAS RUDIS KLAD /a r i/voj M lOOBfO. / W AR<>\ \I.\K A TRIGLAV I Hk BANKA ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: ■ ČISTEGA ZLATA IN NAKITA • VREDNOSTNIH PAPIRJEV ■ TUJIH VALUT ■ UMETNIN IN STARIN m UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER, VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41, Kranj, tel.: 064/211-256 AŽELEZNINA akustika Lenco NOVO Vesel bole ■ srečno novo leto I99S Stražišče, tel.311-984,311-378 AVTOHIŠA MAGISTER pooblaščeni trgovec in serviser za vozila Volksvvagen - Audi AVTOSALON VVV - AUDI telefon: 064/715-015 Kranjska c. 2, Radovljica £?oao več kot samo majhen avto 16.996 dem do registracije zeza Vesele božične praznike in srečno novo leto KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V zadružni zvezi sprašujejo Zakaj ni novega razpisa za štipendije Ljubljana - Novembra je začel veljati spremenjeni pravilnik o štipendiranju, po katerem je količnik za izračun dohodka kmetij, ki bi bil nekako primerljiv z dohodkom ostalih slojev, domala trikrat nižji, kot je bil prej. Če so prej za ugotavljanje dohodka množili katastrski dohodek s količnikom 22, ga po novem s 7,68. S spremembo pravilnika o štipendiranju so štipendije res postale bolj dostopne tudi kmečkim otrokom, vendar le tistim, ki so tudi vložili prošnjo za štipendijo. V Zadružni zvezi Slovenije so predlagali republiškemu zavodu za zaposlovanje in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da naj objavi nov razpis, na podlagi katerega bi lahko kandidirali za štipendijo tudi tisti, ki prej zaradi veliko strožjih meril (množitev katastrskega dohodka z 22) sploh niso vložili prošenj, a bi bili po spremembi pravilnika morebiti do nje upravičeni. Ministrstvo je zadružni zvezi odgovorilo, da novega razpisa ne bo, med drugim tudi zato ne, ker "faktor za izračun katastrskega dohodka ni bil predmet razpisa". • C. Z. Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine Predavanje, plavanje in ples Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine bo januarja začelo s strokovnimi predavanji. Predavanja bodo v petkih ob osmih zvečer v prostorih kmetijske šole v Kranju. Prvo bo 14. januarja ob 20. uri na temo Pitanje goved. Ker bodo januarja v Kranju odprli novi plavalni bazen, ima društvo možnost, da za svoje člane organizira tečaj oz. prosto plavanje (petkrat po dve uri), vendar le pod pogojem, če bo vsaj 15 prijavljenih. Prijave sprejemajo v kmetijski svetovalni službi (tel. 242-734 ali 242-738) do 30. decembra. In ker se bliža konec leta, bo društvo pripravilo tudi prednovoletno srečanje s plesom. Srečanje bo v sredo, 28. decembra, v dvorani zadružnega doma na Primskovem. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Monroe. • CZ. Predavanje * Pitanje goveda in novi pravilnik Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba in Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka vabita govedorejce jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v sejno sobo zadruge na Trati na predavanje Pitanje goveda in novi evropski pravilnik. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za Živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Predavanje bo odgovorilo na vprašanje, kako tehnologijo reje oz. pitanja prilagoditi novim evropskim merilom in kako doseči večjo kakovost, s tem pa tudi boljšo ceno. • CZ. Kmečke žene iz kranjske in tržiške občine Dvodnevni dopust v Atomskih Toplicah Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj - odbora Naklo in Sloga in aktiv kmečkih žena Tržič bosta 20. in 21. januarja prihodnje leto popeljala kmečke žene na dvodnevni dopust v Atomske Toplice v Podčetrtku. V toplicah bo dosti možnosti za kopanje v hotelskem bazenu ali v bazenskem kompleksu Terme. Če bo zanimanje, si bodo zadnji dan ogledale Še eno najstarejših lekarn v Olimju in kmetijo, na kateri redijo jelene in gojijo šampinjone. Cena izleta, ki vključuje dva polna penziona, kopanje, turistično takso in prevoz, je 12.900 tolarjev. Prijave sprejemajo v kmetijski svetovalni službi (tel. 242-736) do 30. decembra. • CZ. OBVESTILO Stalna veterinarska pripravljenost v Bohinju -dr. vet. med. Primož Med]a. Telefon: 723 - 757, mobitel: 0609 62 55 42 0° eQ KZK VRTNARSKI CENTER Cvetličarna AURA- Zlato polje M A J A - Planina PINO -Stražišče - NOVOLETNE JELKE - PODSTAVKI Z VODO ZA JELKE - DARILA - BOŽIČNE ZVEZDE - NOVOLETNI OKRASKI A* «L°I© OBIŠČITE NAS! Oglejte si tudi razstavo novoletnih dekoracij v cvetličarni AURA Gozdno gospodarstvo Kranj Nekdanji velikan je samo še majhno podjetje Država ob razdružitvi gozdnih gospodarstev očitno ne bo poskrbela za invalide. Kranj • Gozdno gospodarstvo Kranj je bilo še pred leti velikan, ki je v tokih in tozdih zaposloval več kot petsto delavcev, gospodaril v skoraj 22 tisoč hektarjih družbenih gozdov in poleg tega imel pomembno vlogo v več kot 46 tisoč hektarjih zasebnih gozdov, iz katerih je, denimo, 1989. leta odkupil 109.417 kubičnih metrov gozdnih sortimentov. Potem ko je gozdno gospodarstvo že pred dobrima dvema letoma likvidiralo vse tri temeljne organizacije kooperantov (Preddvor, Škofja Loka in Tržič), je po razdružitvi GG-ja od nekdanjega velikana ostalo samo še majhno podjetje, ki (skupaj s še desetimi presežnimi delavci) zaposluje 95 delavcev in bo po končanih denacionalizacijskih postopkih gospodaril samo še s 4.500 oz. 8.000 hektarji državnih gozdov (odvisno od tega, ali bodo dedinje barona Borna s svojim zahtevkom uspele ali ne). Organizacijska, kadrovska in premoženjska razdružitev Gozdnega gospodarstva Kranj na izvajalsko podjetje (GG Kranj) in na zavod za gozdove kot javno gozdarsko službo je že usklajena. Zdaj je na potezi država, natančneje - ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki mora s podjetjem in zavodom tudi formalno podpisati (dokončno) pogodbo o razdružitvi. Čeprav v kranjskem GG-ju nobene temeljne organizacije gozdnih kooperantov niso preoblikovali v zadrugo, ampak so vse tri (Preddvor, Škofja Loka in Tržič) že pred leti likvidirali, pa bo podpisnik pogodbe o razdružitvi tudi Zadružna zveza Slove- nija. Razlog je v tem, da jc izgubo v temeljni organizaciji kooperantov Preddvor pokrilo gozdno gospodarstvo, ki je v poravnavi z zadružno zvezo za to dobilo skladišče v Naklem. Državna odpravnina za 73 delavcev Gozdno gospodarstvo Kranj je v najboljših časih zaposlovalo okrog 520 delavcev. Število zaposlenih se jc začelo zmanjScvali že v času slovenske pomladi, ki je šele najavljala spremembe v gozdarstvu; nadaljevalo pa se jc tudi Z lastninjenjem se jim že mudi V izvajalskem podjetju nimajo pripomb na razdružitev gozdnega gospodarstva, zato si Želijo, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čimprej pripravilo pogodbo o razdružitvi in da bi jo vse tri strani (izvajalsko podjetje, zavod za gozdove in zadružna zveza) tudi čimprej podpisale. Razlog je v tem, da bo šele iz te pogodbe tudi formalno znano premoženje GG-ja oz. višina družbenega kapitala, ki ga bodo lahko olastninili po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Za to imajo po zakonu o gozdovih sicer časa eno leto po podpisu pogodbe o razdružitvi, vendar pa se jim zato, ker bo certifikate možno uporabiti samo še do sredine prihodnjega leta, ie mudi. Načrtujejo, da bodo petino družbenega kapitala olastninili s certifikati, dve petini (ali nekoliko manj) pa z notranjim odkupom. potlej, koje parlament sprejel zakona o denacionalizaciji in o gozdovih. Ob tem, ko so že pred več kot dvema letoma zaradi vse manjšega odkupa lesa iz zasebnih gozdov in zavoljo precejšnje obveznosti do tozdov in skupnih služb likvidirali vse tri temeljne organizacije kooperantov, so preostanek gozdnega gospodarstva maja letos tudi formalno organizacijsko razdelili na dva dela: na zavod za gozdove in na izvajalsko podjetje. V kranjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije je sistematiziranih 54 delovnih mest, v (novem) Gozdnem gospodarstvu Kranj pa je zdaj zaposlenih še 95 delavcev, med katerimi je poleg štirinajstih invalidov še deset trajno presežnih delavcev, ki že imajo v rokah sklep o prenehanju delovnega razmerja, vendar še ni dokončen. V gozdnem gospodarstvu so precej presežkov, ki so nastali zaradi denacionalizacije in gozdarskih sprememb, rešili že lani in predlani sami, brez pomoči države; ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve pa je pred nedavnim zagotovilo odpravnino za 63 trajno presežnih delavcev, ki so v glavnem zapustili gozdno gospodarstvo že letos spomladi, za preostalo deseterico pa jo bo iz proračuna v prihodnjem letu. Ministrstvo je za vsakega delavca zagotovilo povprečno nekaj več kot 393 tisoč tolarjev. Invalidi ostajajo GG-jem "Problem, ki ga država ni rešila, so invalidi. V vseh gozdnih gospodarstvih v Sloveniji jih okoli 250, v našem GG-ju štirinajst," pravi direktor Andrej Draš-ler in poudarja, da bi jih morala država prevzeti vsaj 60 odstotkov, kolikor se je po grobnih ocenah zaradi uveljavitve zakona o denacionalizaciji in zakona o gozdovih tudi zmanjšal obseg dela v GG-ju. "Položaj invalidov bi še najlažje rešili, če bi država ustanovila invalidsko podjetje. Večina invalidov bi lahko opravljala gozdnogojitvena dela v gozdovih, del pa bi jih bilo treba usposobiti za druga dela." "Izvajalci" so se preselili na Primskovo Poleg organizacijske in kadrovske razdružitve je prišlo že tudi do prostorske. Zavod za gozdove je zasedel nekdanje upravne prostore na Cesti Staneta Žagarja 27 v Kranju in za delo krajevnih enot še nekatere manjše prostore v kranjski, škofjeloški in trž.iški občini. Izvajalsko podjetje se jc preselilo na Primskovo, v prostore nekdanjega tozda GGTM - Gozdne gradnje, transport in mehanizacija, pisarne pa ima še v dolini Kokre (na Fužinah), v Tržiču in v Škofji Loki-Poslovno stavbo v Preddvoru so v dcnacionalizacijskcm postopku vrnil' dedinjam nekdanjega podjetnika Franca Dolenca. • C. Zaplotnik Vračanje cerkvenih gozdov Papež ne bo lastnik pokljuških gozdov Doc. dr. Borut Košin Lastnice vrnjenega premoženja bodo škofije, župnije, semenišč0' samostani, stolni in kolegiatni kapitlji, razne ustanove... jih kot takšne ustanovi p11*' tojna cerkvena oblast. I>ra tično povedano to pomeni. 0 Ljubljana - Na območju blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije ie 16.348 hektarjev nekdanjih cerkvenih gozdov, med katerimi je 12.458 hektarjev gospodarskih, medtem ko so ostalo varovalni in gozdovi s posebnim namenom. Ob tem, ko je (stara) jeseniška občina že vrnila nadškofiji 600 hektarjev gozdov, so tudi v radovljiški nameravali decembra vrniti Cerkvi 9.262 hektarjev gozdov na Pokljuki, Jelovici in Mežakli, ostale pa še potlej. Izdajo delne odločbe je preprečilo ministrstvo za kulturo, ki je sporočilo, da ie vračanje gozdov na območju Triglavskega narodnega parka v njegovi pristojnosti, poslanca Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič pa sta v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, po katerem naj bi do sprejetja zakona o verskih skupnostih zadržali uresničevanje tistega člena zakona o denacionalizaciji, ki cerkvi in drugim verskim skupnostim oz. redo-vom omogoča vračanje gozdov. V stranki zatrjujejo (enako pa tudi nekateri pravni strokovnjaki), da z vrnitvijo 36 tisoč hektarjev gozdov cerkvi pravi lastnik teh gozdov ne bi bila slovenska cerkev, ampak država Vati kan oz. papež. Ker po 58. členu slovenske ustave, tujci ne morejo dobiti lastninske pravice na zemljiščih, bi bilo to tudi protiustavno Doc. dr. Borut Košir, profesor kanonskega prava in predstojnik katedre za kanonsko pravo na Teološki fakulteti v Ljubljani v pismu slovenski javnosti poudarja, da predlagatelji spremembe zakona o denacionalizaciji slabo poznajo zakonik cerkvenega prava, v katerem (ob razločevanj u med lastništvom in upravo cerkvene imovine) ni mogoče najti določbe, da bi bilo cerkveno premoženje I.im umskega papeža "1 asi nik cerkvenega premoženja so posamezne javne pravne osebe v Cerkvi, kot poudarja kan. 1256: "Lastninsko pravico na premoženju ima pod vrhovno oblastjo rimskega papeža pravna oseba, ki si je premoženje zakonito pridobila." Javne pravne osebe po samem pravu pa so v Cerkvi -poleg tega, da sta tudi vesoljna Cerkev in apostolski sedež sama po sebi pravni osebi - še škofije, župnije, samostani, semenišča, stolni in kolegiatni kapitlji, razne ustanove idr., poleg teh pa Še tiste, ki Zahtevek bodo razdelili na dva dela Ker je ministrstvo za kulturo odločilo, da je vračanje gozdov v Triglavskem narodnem parku v njegovi pristojnosti, je nadikofija predlagala radovljiški občini, da bi zahtevek razdelila na dva dela in da bi občina vrnila Cerkvi vsaj tisto, o čemer lahko odloči, v občini ie ugotavljajo, koliko je teh gozdov. nacionalizirana lastnina, bo neki župniji vrnjena, bo v lastništvu nikogar t,rU^ gega kot te župnije. Nihčc Cerkvi torej pri nas ne pridobival premoženja za n<\ koga tretjega ali za p**! državi tujo pravno ali f'zj osebo," je v pismo zap,Sy doc. dr. Borut Košir m nadaljevanju še navedel, je premoženje Cerkve P cerkvenem pravu namcnifi[L za opravljanje božje s,u**' za dostojno vzdrževanje k'c^ ikov in drugih služabnik1'' opravljanje del svetega ap() tolata in ktšc.mske dobr(>0«J' nosti, predvsem do ubog Cerkvena oblast, piedvse vrhovna, mota skibeti, da cerkveno premoženje ne ^ uporabljalo m riorablj u° ' cilje, ki so ( erkvi tuji. v( poskrbljeno za vestno janje in da se po neinarn'1 ne bo zapravljalo • C.Z. SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem modeli '95, ostali so cenejši drsalke, palice, brušenje drsalk Srečno kolesarjenje v letu 95 vam želi VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d** podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnenevo naaerje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 V Kranju je bil v soboto pravi košarkarki derbi med ekipo Triglava in Kovinotehno Savinjsko Polzelo TRIGLAVANI OSTAJAJO PRESENEČENJE SEZONE Kljub temu da so košarkarji Triglava izgubili srečanje s kvalitetno ekipo Kovinotehne Savinjske Polzele, je večino njihovih navijačev (v soboto se jih je zbralo letos rekordno število) zadovoljnih zapuščala športno dvorano na Planini - V Kranju bo še dobra košarka! Kranj, 20. decembra - Košarkarji Triglava, ki so v novi sezoni kljub Pomlajeni ekipi zmagali na kar desetih od trinajstih tekem, so prav gotovo najprijetnejse presenečenje v letošnji najkvalitetnejši slovenski košarkarski ligi. Izkušena ekipa Kovinotehne Savinjske Polzele pa jih je v domači dvorani v soboto v boju za drugo mesto premagala z rezultatom 73:84 (36:47). Tako imajo trenutno 22 točk "i so na tretjem mestu na lestvici za ekipo Smelt Olimpije 25, Kovinotehne S. Polzele 24, ter točko pred mariborskim Satexom in dve pred Litostrojem. SM(JČ.flNJE«Šr Kranjčani so v soboto vedeli, da v goste prihaja ena najkvalitetnejših slovenskih moških košarkarskih ekip, toda ob Podpori domačih gledalcev so vendarle upali na novo zmago. Tudi Polzelani so s seboj pripeljali močno navijaško ekipo Hmelj boys v in vzdušje v dvorani na Planini je bilo resnično takšno, kot se za pravi derbi spodobi. Gostje iz Polzele so kmalu povedi i, toda Triglavani so se obrali in v peti minuti prvega dela tekme prvič imeli prednost točke pri rezultatu 13:12. Nato so se gostje razigrali, za nameček pa še dobro igrali v obrambi (predvsem spretno pokrivali Že jutri bo v Al slovenski košarkarski ligi za moške odigran XIV. krog. Ekipa Triglava tokrat gostuje prt BWC V Mariboru. V A2 ligi bo ekipa Loka kave jutri ob 16. uri gostovala pri ekipi Colorja iz Medvod v SRC Jezica, košarkartce Odeje Marmorja pa se bodo (potem ko so v soboto v Celju izgubile z rezultatom 85:65) v domači dvorani na Podnu pomerile z ekipo Jezica mlade. Jutrišnja tekma se bo začela ob 20. uri. PoUel ani so spretno ustavili >na in pod košem pobrali "«cino odbitih žog Džina), tako da so bili Triglavni brez moči. K sreči je kot za stavo zadeval odlični Dragiša Drobnjak, tako da je bila razlika ob polčasu le 11 točk za goste (36:47). V drugem delu igre so Triglavni zaigrali agresivno v obrambi, dobro pa so zadevali tudi koš in v 6. minuti drugega polčasa povcdli. Po odličnih metih Prevodnika so vodili že 59:53, takrat na so začeli popuščati v obrambi, žoga pa tudi ni več hotela skozi obroč. To so izkoristili izkušeni gostje in na koncu slavili z rezultatom 73:84. "Moram reči, da jc zame Iriglav, kljub današnjem porazu, še vedno največje presenečenje letošnje sezone. Ostali so brez Marka Milica in imajo izredno mlado ekipo, vedno znova pa dokazujejo, da znajo igrati košarko. Toda mi smo izkoristili svojo prednost, ki «bor najboljšega športnika Gorenjske IZTOK Z DOLGIMI VESLAJI Kranj, m. decembra -Te dni v naše uredništvo množično pošiljate gMovnice, s katerimi stavite na najboljše gorenjske športnike, ^ed moškimi jih največ "navija" za Jureta Koširja in I/toka ("lopa, Pa tudi za mladega kranjskega košarkarja Marka Milica (dolg ^tervju v barvah z njim pripravljamo za petkovo prilogo AS), ••d dekleti za obe Alenki, Dovžanovo in Kejžarjevo, med c*'Panii pa za leške padalce in hokejiste Acroni Jesenic, vaše tave sprejemamo še do konca tedna na naslov: Gorenjski glas, ^ova 1, 64000 Kranj (uredništvo Stotinke). . 'a teden že zbiramo tudi glasovnice športih novinarjev, ki pa bo-a° odločili, kdo bodo letošnji najboljši gorenjski športniki. • V. S. IZBOR 1994 mojem mnenju bo: Gorenjski športnik leta............................. Gorenjska športnica leta......................... Ekipa v individualnih športih.................... Ekipa v igrah............................................ ^oj naslov............................................... Grega Eržen, mladi up kranjskega Triglava smo jo imeli predvsem pri skokih pod obema košema. V prvem polčasu je Tiler izredno dobro "ustavil" Džina. V začetku drugega polčasa smo igrali brezglavo in ko so domači igralci povedli nam je zmanjkalo moči. Vendar pa nam je v zaključku tekme, predvsem ob dobrem napadu Petranoviča in njegovi dobri igri v obrambi ter ob izdatnem pripevku Cizeja, Zaletela in Stavrova, uspelo zanesljivo zmagati," je po koncu tekme razmišljal trener gostov, Kovinotehne Savinjske Polzele, Boris Zrinski. Manj je bil z igro svojih varovancev zadovoljen trener domačih Martin Gorenc: "Tisto, kar smo se z ekipo zmenili pred tekmo, smo uresničili le delno in takrat, ko smo igrali v skladu z dogovorom, je bil rezultat za nas ugoden. Že začetek pa ni bil tak, kot smo ga načrtovali, saj v obrambi igra ni bila tako agresivna, kot smo se dogovorih in tako se jc igra razvila drugače. Sreča, da je bil mladi Drobnjak tako razpoložen v napadu, sicer bi bila razlika na polovici igre še večja kot devet košev. Med polčase-ma smo se dogovorili, da brez agresivne igre ne bo šlo. Tako smo z dobro igro iz minus 11 točk prišli na plus 6. Takrat smo prenehali igrati v obrambi, v napadu pa naivno "zdivljali" in metali na koš iz vseh pozicij. Hoteli smo dobiti igralca, ki bi Jurij Stavrov, Kranjčan v dresu Savinjske Polzele. tekmo odločil. Žal pa v košarki, ki jc kolektivni šport, to ne gre in tako nas je kvalitetna ekipa Savinjske Polzele lahko ujela in na koncu tudi zmagala." Domači igralci, ki so se nekajkrat v tej sezoni že izkazali, so tokrat z igrišča odhajali sklonjenih glav. "Danes smo začeli slabo, pešala je predvsem obramba. V drugem polčasu pa smo imeli svojo priložnost, toda v končnici so zmagali izkušenejši Polzelani. Mislim, da zasluženo. Sicer pa sem z letošnjim prvenstvom kar zadovoljen, saj so bili cilj našega kluba v začetku sezone nižji. S trenutnim tretjim mestom pa so cilj malo porasli in upam, da se bomo do konca norili za uvrstitev med najboljše štiri," je povedal Grega Eržen. V ekipi Kovinotehne Savinjske Polzele pa je imel na tribunah nekaj svojih navijačev tudi Kranjčan Jurij Stavrov (doma je iz Spodnje Besnice), ki je po tekmi povedal: " Triglav nas je presenetil z borbeno in kvalitetno igro, toda na koncu smo imeli več sreče mi in mislim, da smo zasluženo zmagali. Jagodnik je v ključnih trentkih zadel nekaj odločilnih metov. Sicer pa sem se v Kranju dobro počutil, čeprav sem igral v nasprotni ekipi, saj sem vedel, da imam ob Hmelj bovsih tudi dosti kranjskih navijačev." • V. Stanovnik, slike: I .Jeras rjnx w SEDMI USPEH KAVARJEV Škofja Loka - Po mesecu in pol so se košarkarji Loke Kave fionovno predstavili domačemu občinstvu. In to prvič v etošnjem prvenstvu v popolni postavi. Žal pa je le peščica škofjeloških ljubiteljev košarke pozdravila sedmi uspeh domače ekipe Po uvodnih minutah izenačene igre so domači z zaporednima trojkama Dolenca in Kahngerja na hitro povcdli 19:10 v 9. minuti. Gostje se niso predali Na sceno je stopil najboljši igralec in najučinkovitejši pri Elcktri Vladimir Rizman in ob delnem izidu 0:9 so Šoštanja ponovno ogrozili domačo prednost. V 16. minuti ponovno občutnejša prednost Ločanov s prednostjo 15. točk. Vendar so gostje do odmora prednost ponovno skorajda izničili. V nadaljevanju 12. minut gostujoče ekipe skorajda ni bilo videti, saj so dosegli le 12. točk. Žal pa so grešili tudi domači, ki so izredno slabo izvajali proste mete z. izjemo Kalingcrja. Tako so se Šoštanjci še enkrat približali minuto in pol ped koncem pri izidu 70:64, vendar so bili domači "kavarji" tokrat boljši in po dveh porazih na Podnu ponovno slavili. V naslednjem krogu se bodo Ločani jutri pomerili s Colorjcm iz Medvod, tekma pa bo v Športni dvorani v Savijah v Ljubljani. * Dare Kupar DIDAKTA NA DRUGEM MESTU DIDAKTA RADOVLJICA: UNIKA TTI POSTOJNA 99:89 (58:44) DIDAKTA: Valcntar 28, StojnŠek 20, Salihovič 13, Šmid 12, Omahen 10, Koman 8, Mitrič 6, Kovač 2 DIDAKTA jc tokrat začela z rezervno peterko, ki je v dveh minutah zadela 5 trojk in povedla 15:2. Ta razlika pa jc notem ostala skozi vso tekmo, ki je minila v veliko menjavah. Pri domačih so igrali prav vsi na klopi, pir gostih pa je bil najboljši veteran Kobe. DIDAKTA jc po 15 odigranih krogih na drugem mestu, za ekipo Novega mesta in se jc že uvrstila v plav-off v boj za A2 ligo. Nadaljevanje tekmovanja bo po novem letu, DIDAK'l A pa gostuje v Brežicah • M. Zupan TEKEM V KRANJSKI GORI NE BO Kranjska Gora, 20. decembra - Jutri in pojutrišnjem bi morali biti v Kranjski Gori tekmi svetovnega pokla v veleslalomu in slalomu, vendar pa so morali prireditelji zaradi pomanjkanja snega tekmi odpovedati. Ker je bilo v četrtek pod Vitrancem zasnežene le slaba polovice proge, je inšpektor FIS presodil, da bo bolje, če tekmovanje prestavijo v avstrijski Lecn. Kranjska Gora pa bo morda dobila katerega od slalomov v mesecu januarju. • V. S. NAŠIM MANJKA LE ŠE SREČA ^sgSfMm*. Wš Kranj, 19. decembra - Konec i?^B»^Bk w tedna so naši smučarji in smu-H. čarke nastopili v Val dTseru, oziroma dekleta na nočnem slalomu v Sestriereu. Nestrpno smo pričakovali zlasti nastop fantov v veleslalomu in deklet v slalomu. Na veleslalomski tekmi za moške je slavil Michael Von Grueningen, naš najboljši je bil Jure Košir, ki je osvojil sedmo mesto (čeprav je bil po prvi vožnji četrti), Mitja Kune je bil 22, svoje prve točke v svetovnem pokalu pa je osvojil Jernej Koblar z Jesenic je Je«™j Koblar, ki je bil 25. osvojil prve točke za SP. T^1 dru& slalom letošnje sezone pri dekletih pa je dobila Švicarka Vreni Schneider. Priložnost za visoko uvrstitev je imela tudi Katja Koren, ki je bila po prvi vožnji druga, a je nato odstopila. Urška Hrovat je bila na koncu deveta, Špela Pretnar enajsta, Dovžanova in Bokalova pa se nista uvrstili v drugo vožnjo. Naši smučarji in smučarke so z uvrstitvami za točke ponovno dokazali, da so na zimo dobro pripravljeni, da se forma dviga in bo (morda) najvišja v času svetovnega prvenstva v začetku februarja. • V. S. SfnMifgSKI SKOKI NAJVEČJI USPEH ROMANA PERKA Planica, 18. decembra - V Planici so smučarski delavci iz skakalnih klubov Slovenije in OK Planica organizirali ponujeno organizacijo tekmovanja v smučarskih skokih za mladince do 18 let v alpskem pokalu. Tekmovanje je bilo preneseno v Planico iz avstrijskega VVorgla, kjer ni snega. V lepem sončnem vremenu se je za točke alpskega pokala pomerilo 71 skakalcev iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice in Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo na skakalnici K 92. Največ uspeha so imeli Francozi, ki so osvojili prvo in drug^o mesto. Daleč največji uspeh pa jc dosegel kombinatorec iz Tržiča Roman Perko, ki jc osvojil odlično četrto mesto. Točke alpskega pokala je osvojila še trojica naših skakalcev. Zmagovalec Francoz Nicolas Dessum je osvojil prvo mesto z naskokom 25,5 točke, pred reprezentančnim kolegom Lucasom Chevalierjem in kar 40,5 točke pred tretjeuvrščenim Nemcem Aleksandrom Mueler-jem. Obenem so naši tekmovalci tekmovali tudi na prvem domačem- tekmovanju za pokal Cockta za člane in starejše mladinec. Nastopilo pa je 56 skakalcev iz 11 klubov. Pri članih je Oivoiil prvo mesto član Alpine iz Žirov Primož Kopač, pri mladincih do 18 let pa Tržičan Roman Perko. Rezultati: Alpski pokal: 1. Dessum (Francija) 250,0 T 96.5 in 96,5 M 2. Chevalier (Francija) 224,5 T 91,5 in 91 M, 3. Mueller (Ncmčiia) 209,5 T 92 in 85,5 M, 4. Roman Perko (Slovenija) 206,5 T 87,5 in 89 M, 204,0 T 90 in 84,5 M. Uvrstitev naših skakalcev: 13. Jaka Grosar 180,0 T 79 in 85,5 M, 14. Robi Kopušar 179 T 81,5 in 80,5 M, 15. Matej Hribar 177 T 83,5 in 80 M, 16 Pnmož Peterka 176 T 80 in 80 M, 18. Jure Radelj (vsi Slovenija) 172 T 87 in 74 M. Pokal Ćockta - člani: 1. Primož Kopač (Alpina Žiri) 226,0 T 92 in 90,5 M, 2. Matjaž Kladnik (Ilirija center) 217,5 T 95,5 in 85,5 M, 3. Sašo Komovec (Triglav Teling) 208,5 T 89,5 in 87,5 M, 4. Roman Perko (Tržič) 206,5 T 87,5 in 89,5 M, 5. Rok Polajnar 204,5 T 89,5 in 84,5 M, 9. Matiaž Zupan (oba Triglav Teling) 10. Zoran Zupančič (Alpina Žiri). Pokal Cockta - mladinci: 1. Roman Perko 206,5 T 87,5 in 89,5 M, 2. Jaka Grosar (oba Tržič) 180 T 79 in 85,5 M, 3. Robi Kopušar (Ljubno) 179 T 81,5 in 80,5 M, 4. Matej Hribar (Tržič) 177 T 83,5 in 80 M, 5. Primož Peterka (Triglav Teling) 176 T 80 in 80M, 7. Matija Stengar (Tržič), 8. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri). V pokalu Cockta ie povedel Tržič s 422 točkami pred Triglav Telingom z 266 točkami in Alpino iz Žirov z 246 točkami. • Janez Bcšter Mali nogomet STRIPY NOVOLETNI TURNIR Škofja Loka, /tO decembra - Klub malega nogometa Marmor Stripv iz škofje Loke za ponedeljek, 2. januarja, pripravlja 2. novoletni turnir v malem nogometu. Turnir bo v hali Poden v Škofji Loki, zanj pa se je že moč prijaviti po telefonu 064 - 634-597 int. 24j> ali popoldne 633-233 (Andi Ahčin) Žrebanje bo v četrtek, 22 decembra, v avli športne dvorane. • V.S. ZAHVALA Znancem. Športnikom, bivšim dijakom in sodelavcem, ki so mi ob prejemu Bloudkove nagrade poslali številne Čestitke ■ prisrčna hvala! Štefan Ošina, Kranj 5fl@QOMET Nogometaši Živil pred spomladanskim delom prvenstva LOV ZA IGRALCI IN DENARJEM Po dokaj pesimističnih napovedih v začetku preteklega tedna sedaj kaže, da bodo nogometaši Živil okrepljeni startali v spomladanski del državnega prvenstva. Kranj, 20. decembra - Čeprav se spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi začenja "šele" 26. februarja, je v večini klubov zelo živahno, posebej v tistih, ki upajo, da se bodo uvrstila med tistih osem, ki si bodo zagotovila neposredno nastopanje v prvi ligi v naslednji sezoni. Ostali bodo morali na kvalifikacije z najboljšima iz druge lige, le dva pa se bosta še uvrstila v prvo, po novem desetčlansko ligo. Med moštvi, za katere jesen ni bila najbolj uspešna, so tudi Živila Naklo. Če hočejo med osem najboljših, morajo spomladi igrati veliko boljše, predvsem pa učinkoviteje. Rešitev vidijo v boljšem gmotnem položaju, kar pomeni, da bi se Živilom pridružil še kdo od sponzorjev, to pa je pogoj za močnejše okrepitve. O vsaj treh močnih v klubu Živila že govorijo, odprto pa ostaja, vsaj po informacijah iz preteklega tedna, vprašanje denarja Predsednik kluba Janez Zupan nam je sredi preteklega tedna celo napovedoval najbolj črno varianto, izstop iz lige, v nedeljo pa je bil že boljše volje. Danes in jutri nai bi bil finančni problem rešen do tolikšne mere, da bodo lahko Živila spomladi normalno nastopala v ligi, kot problem pa je omenil uporabo glavnega igrišča na kranjskem stadionu, na katerem bi morali igralci tudi trenirati in ne le igrati tekem. O tem mora odločiti kranjska športna zveza, ki je zainteresirana za uspešno nastopanje Živil in za njihovo obdržanje v prvi ligi. Poklicali smo Branka Remica, direktorja Zbil, glavnega sponzorja naklanskih nogometašev. Povedal nam je, da položaj ni tako kritičen, in da bodo skušali gmotni položaj kluba Še zboljšati s pridobitvijo dodatnega sponzorja ali sponzorjev, vendar to ni enostavno. Moštvu bo omogočeno nastopanje v ligi, problem pa je težji zaradi slabših jesenskih rezultatov. Položaj bo mogoče reševati tudi sprotno, vendar v tolikšni men, da bi Naklanci le ostali v prvi ligi. Prvo kolo spomladanskega dela oziroma 16. krog tekmovanja bo v nedeljo, 26. februarja. Živila gredo na Prevalje h Korotanu Suvelu, ki je v Kranju presenetljivo zmagal s 3 : 2. • J. Košnjek KRIŽE I PRVAK PRVEGA DELA Škofja Loka, 15. decembra - Z odločilnim srečanjem zadnjega sedmega kroga in zmago Križ l v Škofji Loki, se je končal prvi del tekmovanja v gorenjski namiznoleniški ligi. Na drugem mestu je kranjski Merkur, na tretjem pa Gumar-gostilna Benedik, ki si je z zmago v Križah s Krizami 2 zagotovil tako visoko mesto. Škofjeločani EGP1 je na solidnem četrtem mestu, peti so igralci iz Šenčurja 1, šesti Kondor z. dvema zmagama proti neposrednim konkurentom za izpad, sedma mlada ekipa Križe 2 in osme Jesenice 1 brez zmage. Končna lestvica po prvem delu: L Križe 1 13, 2. Merkur 11, 3. Gumar 10, 4. EGP 1 9, 5. Šenčur 7, 6. Kondor 4, 7. Križe 2 2, 8. Jesenice 1 0. S sedmimi zmagami v sedmih krogih je zanesljivo na prvem mestu v drugi gorenjski ligi EGP 2, pred Prcdosljami in EGP 3. Med temi tremi ekipami pa bo padla tudi odločitev v drugem delu lige. kateri dve ekipi se bosta uvrstili v prvo gorenjskoligo Lestvica 2. lige: EGP 2 14, Predoslje 12, EGP 3 10, Jesenice 2 8, Duplje 6, Sava 3, Šenčur 2 1, EGP 4 0. Z drugim delom tekmovanja v gorenjskih ligah naj bi začeli po novoletnih praznikih. • J. Starman TEKME MLADIH NAMIZNOTENISAČEV V soboto, 17. decembra 1994, so se v Logatcu in v Radljah obujale kvalifikacije za ekipno prvenstvo R Slovenije. V Logatcu so igrali pionirji, v Radljah pa pionirke Pionriii NTK Križe so zasedli odlično prvo mesto.v Radljah pa pionirje. Pionirji NTK Križe so zasedli odlično prvo mesto, v Radljah pa so pionirke NTK Knže zasedle tudi odlično drugo mesto. Obe kriški ekipi sta se uvrstili v finalno tekmovanje Za NTK Križe so pri pionirjih igrali Anže Žepič, Tjuš Aljančič in Aleš Jazbec, pri pionirkah pa Mateja Muzik, Maja Rozman in Ivana Krsmanovič. V nedeljo, 18. decembra 1994, pa se ie v Križah odvijal IV MEDNARODNO BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR za mladinke in mladince. Tekmovanja se je udeležilo 17 klubov i/ Hrvšake, Avstrije in Slovenije Nastopalo je 100 igralcev in igralk. Pn mladincih je zmagal Tomaž Kralj NTK Novotehna, drugi je bil Matjaž Retelj NTK Novotehna, tretji Tadej Vodušck NTK ERA Tempo in četrti Mirza Tvrtkovič NTK Mavrica - Ilirija. Najboljši kriški igralec je bil Matej Polanšek, ki se je uvrstil med osem najboljših. Pri mladinkah pa je zmagala Petra Dermastija NTK Mavrica-IIirija, druga je bila Helena Halas NTK Šampionka, tretja Ivana Kovče NTK Miret Duga Resa in četrta Darja Baje NTK šampionka Najboljša kriška igralka pa je bila Mateja Muzik. Generalni pokrovitelj IV. tradicionalnega božično novoletnega turnirja pa je bila GORENJSKA BANKA, d.d., Kranj. • M. Snedic SMUČARSKI TEČAJ ZA OTROKE škofja Loka, 20. decembra -Smučarski klub Alpetour iz. Škofje loke bo v času božično - novoletnih počitnic, od 26. do 30 decembra, organiziral smučarski tečaj za otroke. Tečaj bo na Soriški planini (Če bo seveda sneg, sicer odpade) zanj pa se je moč prijaviti do 22. decembra v kabinetih vaditeljev športne vzgoje na osnovnih šolah, v klubskih prostorih SK Alpetour na Kidričevi cesti 62 jutri, v sredo 21 decembra, od 19. do 20. ure in v Turistični poslovalnici Potovalne agencije Alpetour. Cena tečaja je 10 tisoč tolarjev, vštet pa je prevoz, smučarska vozovnica, vaditelj, topel Čaj in zaključno tekmovanje. • V.S._ Naši veterani se že pripravljajo za 11. SP v Buffalu V AMERIKO KAR SEST GORENJCEV Julija drugo leto bo v Buffalu svetovno prvenstvo za atletske veterane, kot kaže po prijavah pa se ga bo udeležilo rekordno število tekmovalcev, pa tudi Slovencev in Gorenjcev Kranj, 20.decembra - Na 10. svetovnem prvenstvu v Mivazakiju na Japonskem je sodelovalo več kot 12 tisoč atletskih veteranov iz 48 držav sveta, od tam pa sta zakonca Stanka in Dušan Prezelj prinesla tudi medalji. Tudi letos se Slovenci množično prijavljajo za to tekmovanje, saj je doslej prijavljenih že 15, rok za prijave pa poteče 1. maja drugo leto. Tudi z Gorenjskega so že prijavljeni: Lado Konc, Dušan in Stanka Prezelj, Tone Kaštivnik, Ana Jerman in Milan Kotnik. Z Milanom Kotnikom iz Radovljice pa smo se pogovarjali po velikem uspehu, ki ga je dosegel prejšnji mesec na maratonu v Grčiji, ko je zmagal v svoji kategoriji in bil rudi absolutno na 42-kiiometrski razdalji odličen šesti. Vaši začetki športne poti so bili na aileskih stezah v teku čez ovire. Kot veteran tekmujete na mataronih in teku čez ovire? "Začel sem z disciplinama 3000 metrov čez ovire in tudi 10 kilometrov. Na ulične teke, krose in maratone sem prešel v zadnjih petih letih. Da ne odneham, me naprej ženejo uspehi in tudi dejstvo, da v svoji kategoriji v Sloveniji nimam konkurenta.... pa tudi zunaj marsikje ne. Znanci me spodbujajo, naj se prijavljam za velika tekmovnja in tudi to mi je spodbuda." Udeležujete se domačih in tujih tekmovanj? "Ja, moj sedaj veliki cilj je, da uspešno nastopim na državnem prvenstvo veteranov v teku čez ovire in pa na svetovnem prvenstvu v Ameriki, v Buffalu. V Ameriki v maratonu ne bom nastopil, saj je tekmovanje isti dan kot tek čez ovire. Cilj pa mi je res nekaj doseči, se dobro uvrstiti." PRVE TOČKE TOMAŽU ŽEMVI Badgestein, 19. decembra • Konec tedna so biatlonci nastopili na novih tekmah svetovnega pokala, namesto na naši Pokljuki, kjer ni bilo snega, pa so tekmo pripravili v avstrijskem Badgasteinu. Naši so se najbolje odrezali na najdaljši preizkušnji, na 20 kilometrov, ko so kar Štirje osvojili nove točke svetovnega pokala. Na tekmi je sicer zmagal Italijan Favre, v težkih razmerah, ko je pihal veter in snežilo, pa se je med našimi najbolje znaše' Janez Ožbolt, ki je bil osmi, Boštjan Lekan je bil dvanajsti, prve točke svetovnega pokala pa je osvojil ludi Gorjan Tomaž Zemva, ki jc bil devetnajsti. Uspehu moške ekipe se je pridružila Še Andreja Grašič na 17. mestu v Ženski preizkušnji na 15. kilometrov. Naši so bili slabši v sprintu, pa tudi v štateti so zasedli skromno enajsto mesto. • V. S. KONEC JESENSKEGA DELA Tako kot Vigros Pomurje v moški konkurenci IA. DOL so si tudi igralke Klima Commerca z zanesljivo zmago v zadnjem krogu jesenskega dela zagotovile naslov jesenskega prvak in hkrati prednost, ki jih že skoraj vodi v IM.AVOIT letošnjega tekmovanja. Za razliko od njih pa je ekipa Fl PROMa doživela že svoj deseti poraz in se lahko počasi že začne pripravljati za razigravanje, v katerem si lahko še zagotovi obstanek med najboljšimi. Rezultati IA. DOL - moški: Ljutomer : Fl Prom 3:0 (5, 10, 8), Kamnik : Vigros Pomujre 0:3, Olimpija : Pionir 3.1. Vrsnti red: Vigros Pomurje 18, Olimpija 14, Ljutomer 12, Pionir in Kamnik 8, IT Prom 0 točk. Rezultati IA. DOL - ženske: Klima Commeicc Bled : Zg Savinjska 3:0 (13,12, 7), Krim : LIK Tilia 3:0, HIT Casino : TPV Novo mesto 0:3. Vrstni red: Klima Commercc Bled 18, TPV Novo mesto 14, Krim 12, Zg. Savinjska 10, HIT Casino 6, LIK Tilia 0 točk. V 1B. DOL so odbojkarji Minolte Bled sicer res šele na petem mestu, vendar so se s serijo 5:1 v zmagah priključili ekipam, ki se bonjo za dve mesti, ki omogočata napredovanje. Tako je razlika rred drugouvrščenim hužinarjem in Minolto Bled le 2 točki, po zadnjih presenetljivih rezultatih pa tudi vodilna Topolšiea le ni povsem na vamem. V ženski konkurenci je ekipa ŠOU Triglava sicer dosegla eno zmago, vendar ji kaj več kot boj za obstanek v ligi nc preostaja. Rezultati 1B. DOL - moški: Minolta Bled : SIP Šempeter V0, Granit PlMkrbl I Fužinar 3:0, Olimpija 2 Brezovica : Topolšiea 3:0. Vrstni red: Topolšiea 16, Fužinar in Granit Preskrba 12, Olimpija 2 Brezovica in Minolta Bled 10, SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL - ženske: ŠD Tabor : ŠOU Triglav 3:0 (2, 13, 2), ŠOU : Cimos 1:3, MiMinja Prevalje 3:1. Vrstni red: Cimos 20, ŠOU in ŠD Tabor 12, Mislinja 10. Prevalje 4, ŠOU Triglav 2 točki. V 2. DOL sta oba gorenjska predstavnika - novinca v ligi, v jesenskem delu, igrala dokaj dobro. To velja šc posebej za ekipo Termo I.ubnika, ki ja močno mešala načile tudi vodilnim ekipam in le Škoda je zadnjega poraza, saj bi lahko ' prezimili" celo na tretjem mestu Rezultati - moški: Termo Lubnik : Pionir 2 Žužemberk 2:3 (13. -14, 5, -9, -10). Braslovče Maher : B. I. K. Turbina 0:3, Mežica : Claudia Shop Beltinci 03, Salonit II: Simonov zaliv Izila 0:3, Črnuče : Pan Kovinar 3:1, Maribor Intes Mislinja 3:0. Vrstni red: Simonov zaliv Izola 20, B. I. K. Turbina 18, Pan Kovinar in Črnuče 16, Termo Lubnik 14, Pionir II Žužemberk 12, Salonit II in Claudia Shop Beltinci 10, Maribor Intes 8, Braslovče Maher in Mislinja 4, Mežica 0 točk. Rezultati • ženske: Žibrat Ljutomer : Fl Prom 3:0 (9, 5, 6), Rogoza Ruše 3:0, Mežica : Kajuh Šoštanj 0:3, Sobota : Šentvid 3:1, SOIkan : Ptuj 3:1, Črna : Paloma Branik Hobbv 0:3 Vrstni red: Žibrat Ljutomer 22, Kajuh Šoštanj, Šentvid in Sobota 16, IT Prom 12, Paloma Branik Hobbv in Ptuj 10, Rogoza in Ruše 8, Solkan in Mežica 6, Črna 2 točki. Po zaključenem jesenskem delu prvenstva je v moškem delu 3 DOL zahod najvišje uvrščena gorenjska ekipa Triglav, ki pa ima le teoretične možnosti za osvojitev prvega mesta, medtem ko jc v ženskem delu mlada ekipa Bleda I zadnjo zmago napovedala, da se lahko bori tudi za sam vrh prvenstvene razpredelnice Rezultati -moški: Bled II : Portorož 0:3, Triglav : Mokronog 3:1, Kamnik II Plamen 3:0, Bohinj : Pan Kovinar II 3:0, Bovec . Fl Prom II 1:3, Branik Scdex : Prvačina 0:3. Vrstni red: Portorož 22, Prvačma 20 Triglav 18, Kamnik II 14, Branik Sedex 12. Bohinj in Plamen 10. Fl Prom II 8, Pan Kovinar II in Bled II 6, Mokronog 4 in Bovec 2 točki. Rezultati - ženske: Bled II : Piran 3.1, Lango Šenčur Julči Vital II 3:0, HIT Casino II : Šentvid 11 3 0. Bohinj : Mehanizmi Kropa I I LIK Tilia II : Cimos II 0:3, ŠD Tabor II : TPV Novo mesto II 2:3. Vrstni red: HIT Casino II 20, Cimos II, Piran in Bled II 18, I injO Šenčur in Bohinj 14, Julči Vital II in Mehanizmi Kropa 8, Šentvid 11 ŠD Tabor II in TPV Novo mesto II 4, LIK Tiha II 2 točki • B. Maček Sicer pa zadnje čase veliko nastopate na uličnih tekih? "Ja, nastopam na uličnih tekih doma (napnmer tek treh src v Radencih ali tek po ulicah Tržiča) in v Avstriji. Poleg tega tečem tudi krose in se počasi navajam na maratone. Nisem še čisto pravi maratonec, vendar počasi gre vse bolje." Pri štiriinštiridesetih letih ste gotovo tudi v službi? "Delam v Plamenu v Kropi. Ravno razdalja med Kropo in Radovljico, med službo in domom, je primerna za trening. Tako tečem iz službe domov, ker pa je to malo, le deset kilometrov, pa nato tečem še naprej, napri-mer do Tržiča. Na dan namreč treniram okoli dve uri, sedaj, ko se približuje svetovno prvenstvo, pa se bo treba še bolj pripravljati. Ste član kakšnega kluba? "Najprej sem treniral pri Želez- ničarju v Mariboru, odkoder sem doma, nato pri Olimpiji. potem se dolgo treniral sam, sedaj pa se bom prijavil k Triglavu, sicer se ne morem udeležiti državnega prvenstva. Imam tudi sponzorja, gostilno Joštov hram iz Radovljice, nekaj pa jih bom poskušal dobiti še do svetovnega prvenstva. Ob strani mi stoji tudi lastno podjetje, Plamen in Kovač, pa tudi še nekateri, ki bi se jim iad zahvalil." V. Stanovnik, foto: G .Šinik §M](s£flRSKi teki ««iKmjrnEi] KAVALAR TIK ZA NAJHITREJŠIMI Sappada, 19. decembra - Smučarji tekači so konec tedna nastopili na tekmi svetovnega pokla v Sapppadi v Italiji. Od naših se jc najbolje odrezala Nataša Lačen, ki je na 15-kilometrski progi osvojila 25. mesto, blizu točk svetovnega pokla pa je bil tudi Joško Kavalar iz Rateč, ki je bil v teku na 15 kilometrov triintrideseti. • V. S. VATERPOLO V DRUGEM KROGU KRANJSKA LIGAŠA ZMAGALA Kranj, 17. decembra - Sobotni drugi krog naj bi bil krog "derbijev", saj so se srečale ekipe enakih kvalitet. Najv.aninil' vejše naj bi bilo v Mariboru, kjer naj bi bile na programu dve tekmi, žal pa na "Štajerski derbi" m bilo Celjanov, ali zaradi strahu ali pa je bilo vmes kaj drugega, tako da številno občinstvo, ki se je zbralo na zimskem bazenu Pristan ni videlo tekme Piobanke in Neptuna. V drugem srečanju, ki sta ga zaradi neobratovanja novega olimpijskega bazena v Kranju Kranj 90 in Okolje igra v bazenu Pristan v Mariboru pa so gledalci videli zanimivo srečanje s tesno zmago izkušenih igralcev Krama 90 s 12:10 (3:1, 1:1. 6:3, 2:5). Med strelce za Kranj 90 so se vpisali: Rauter 5, Margcta 3. po enega pa Vončina, Brinovec, Zupanič in Košir. Veliki derbi V Trstu med Micotn Koprom in Triglavom so dobili Kranjčani, ki so z mlado ekip0 popolnoma nadigrah prvake, ki so tokrat nastopili le z dvema tujcem8 Igorjem Bclofastovom (vratar) in Mladenom Drnasinom, ki je vratarju Triglava zabil dva gola. MICOM KOPER : TRIGLAV 6:11 (2:2,1:2, 1:4, 2:3) Trst, 17. decembra - Mesnti h:i/. n Bruno Biancci, gledalcev 70. sodnika Marjan Pičulin st. (Kranj) in Polde Jerman (Koper), delegat Avgust Oman (Koper). V prvem derbiju prvega dela prvenstva za sezono 1994/95 so slavil' Kranjčani, ki so vaterpolistom Kopta pokazali, da se z mladim lastnim kadrom, z. donrim delom kluba in trenerja lahko igra vaterpolo, kakršno se igra pri nas Prva četrtina je minula v tipanju in izkanju napak nasprotnega moštva, v drugi in tretji četrtini pa so $c igralci Triglava razživelt in pobegnili domačinom, ki igrajo v Trstu na razliko petih zadetkov (3:8) in s tem ?c najavili zmagovalca Triglav Jc v Trstu igral v postavi: Homovec, Hajdinjak 1. Čimžar, Baldcrman Nastran, Rebolj, Stružnik, Galič 1, Bukovac 1, Klančar, PreranoviČ 3. Štromajer in Troppan 4. Po tekmi je trener Triglava Rado Čermelj dejal: "Rutinirana zmag* naše ekipe. Igrlai smo disciplinuano m s hitrimi protinapad' organizirali zaključne akcije Veseli me, da iz. tekme v tekmo igra dobro Tadej Pcranovič, in da se v iglo dobro vključujejo mladi igr*** Z možnostjo treniranja v novem bazeo.ll homo imeli s tem optnnairjc pogoje in s tem bodo dobri rezultati prihajali sami I a zmaga daj* igralcem dodatno spodbudo /a podobna aečanja in motiv, da s tak'1 mlado igralsko zasedbo konkuriramo za osvojitev naslova prvaka. B°J za to lovoriko po tej /magi še /daleč m osvojena, saj se misli Mu""! KOMI v drugem delu okiepti s tujcem, pO vsej verjetnosti pa bo da možnost igranja še Krištotu Stromajerju in Marku Štrkalju, ki s'a V suspenzu zaradi nastopanja za Ljubljano, da zaigrata za njih, ko h(' najbolj vroče." • Jože Marinčck KRANJ 90 : OKOLJI PORTOROŽ 12:10 (3:1, 1:1, 6.3, 2:5) Kopališče Pristan v Mariboru, gledalcev 100, sodnika l-ah (Maribor) m Starina (Kranj). Kranj 90: Dejak. Vončina l, Brinovec 1, Zupanič 1, Kocip*} (Vitkovič, Pičuhn, Knstič, Cclar. Košir 1, Radonjič, Margeta * Rauter 5 Okolje: Naglic, Purgar, 1 riš 1 Jovančevič 2, Basiaco. Južnič, Staništf b Tuik I, Kocjančič 1, Tul I.avrenčič. I.adetič 4, Starin. Izključitve: Krnaj «>() S, Okolje 4 Četverec: Okolje 1(1) Maribor, 17. decembra - Ker v Kranju še ni bilo možno odig'"* tekme, so vaterpolisti Kranja «X) gostili Portorožane kar v Maribor1!: (»kolje jc v Mariboru prtilo okrepljeno s tremi hrvaškimi vaterpola in trenerjem, ter se predstavilo v lepi luči. — Portorožani so se v prvem delu igre zelo dobro upirali favorizirani^ domačinom in Kranjčani so ; ••..•le v trciji minuti Še bolje* gostje igrali v diugi četrtim, ki se je končala neodločeno ' j Dokončno so "domaći" stih odpor Portoiožanov v tretjem del* zadnjem pa so, zadovolji z visokim vodstvom, nekoliko popustili "J gostje so poraz ubla/ih l/kazala su se predvsem Rauter s Pctttv zadetki in vratar Dejak. • Grega koiir Od lani imamo tudi v Sloveniji svojo Zvezo za triatlon moči NAŠI TEKMOVALCI SE UVELJAVLJAJO TUDI V SVETU Z udeležbo na svetovnem prvenstvu so slovenski tekmovalci dokazali, da ima triatlon moči tudi pri nas lepo bodočnost. Škofja Loka, decembra - Moderni triatlon moči ali powerlifting, kot ima mednarodno ime, je šport čiste moči in spada ob bok bolj poznanem dvigovanju uteži. Tekmovanja potekajo pod nadzorom Mednarodne organizacije za triatlon moči na svetovnem, regionalnem in nacionalnem nivoju, tekmujejo pa tako moški kot ženske. Tudi v Sloveniji imamo vsako leto več dobrih tekmovalcev, najmočnejši med klubi pa je škofjeloški klub. , ... 1 Moderni tratlon moči je sestavljen iz treh disciplin: počepa (squat), potiska leže (bench Press) in vlečenja od tal (dead lift). Pri počepu tekmovalec z utežjo na remenih počepne do položaja, kjer je vrh kolena in stegnenice vzravnan in nato vstane. Pri potisku leže leži na klopi, dvigne utež iz stojal in jo izpusti na prsni koš in nato dvigne do položaja, kjer so foke iztegnjene. Pri vlečenju °d tal pa mora tekmovalec dvigniti utež od tal do položaja, kjer so noge izravnane, ramena pa nazaj. Dvigovalec '•ma pravico do treh poskusov v vsaki disciplini, najboljši pa je "sti, ki ima najboljši seštevek najboljših rezultatov v vsaki disciplini. Zmagovalec je tek-rnovalec z. najboljšim končnim rezultatom v svoji kategoriji. "V Sloveniji se že vrsto let odvijajo različna lokalna tekmovanja, kjer med seboj tek- mujejo predvsem dvigovalci uteži in body builderji. Lani pa smo ustanovili tudi svojo zvezo, ki je tudi že postala članica mednarodne organizacije triatlona moči. največ kvalitetnih tekmovalcev imamo v Škofji Loki in Postojni. Ti so že toliko kvalitetni, da smo se z njimi lahko udeležili svetovnega prvenstva za tekmovalce nad 40 let, ki je bilo prejšnji mesec v Bratislavi," pravi predsednik slovenske Zveze za triatlon moči Sandi Vasle. Na svetovnem prvenstvu je nastopilo 280 tekmovalcev iz 28 držav, najopaznejši pa so bili tekmovalci iz Rusije in Velike Britanije. Lepe uspehe pa so, kljub neizkušenosti, dosegli tudi naši tekmovalci. Janez Končina je v kategoriji do 67,5 kilograma z rezultatom 340 v triatlonu dosegel 11. mesto, Silvo Bertoncelj je bil v kategoriji do 82,5 kilograma z ^TRELSTVO Škofje! oški lokostrelci so zadovoljni z. letošnjo sezono MAJHNA, A USPEŠNA EKIPA Okolja Loka, 18. decembra - Minulo soboto Je bil v Mariboru uradni zaključek letošnje lokostrelske sezone. Lokostrelska zveza ga namreč vsako leto pripravi v drugem kraju. Na prireditvi so razglasili najboljše lokostrelce in lokostrelke leta ter jim podelili priznanja. Ze četrtič zapovrstjo so slovenski pokal osvojili kamniški lokostrelci. od ostalih gorensjkih ekip pa je bila najboljša ekipa LK Škofje Loke, ki je natopila s skromno, a dobro ekipo. Lokostrelska sekcija pri škofjeloškem Partizanu ima le okoli 20 članov, redno pa jih tekmuje šest Vsi pa so tudi v letošnjem "Ovenskem pokalu dosegli lepe uvrstitve. Tako je bil Benjamin »akaričič prvi pri dečkih prosto, njegova mama Breda Vakaričič Pa je zmagovalka slovenskega pokala pri članicah instinktivno. Prvo mesto v kategoriji kadetov instinktivno je od Škofjeločanov posegel Se Robert Kajšič. Pri članicah instinktivno je bila tretja Marija Justin, Vladimir Justin pa jc bil tretji v kategoriji člani instinktivno. V stilu coumpound je bil Ix>jze Mrak tretji pri članih. 1() pa je skupninski uspeh, ki so ga v škofjeloškem klubu še kako Vcsi"li, saj so kljub majhnem številu članov in tekmovalcev v slovesnkem lokostrelskem vrhu. . °fjeloški tekmovalci : Beno Vakaričič, Urban Pišler, Zmago 'H/g<"i, Marija Justin, Vlado Justin, Breda Vakaričič in Lojze o>«k nu enem od zadnjih letošnjih treningov v dvorani Poden. Ob tem jc treba omeniti Še državni rekord Lojzeta Mraka, ko je I izKimi toirmi *a «u»i™n,i nn/i.ncivn », uraslovčah postavil 650 anja airovvhead Iako 1,1 izbirni tekmi za svetovno prvenstvo v Braslo ^ogov v stilu coumpound v načinu tekmovanja |c bil tudi eden od udeležencev letošnjega svetovnega lokostiels ktra prvenstva • V.Slanovnik 3ks aMRrmrmmiraiiiiirrD boksarji začeli z ligo ^•ribor, 19. decembra - Konec tedna so slovenske boksarske v JPC začele z. letošnjim ligaškim tekmovanjem Prva tekma je bila Mariboru, |ja pa so Kranjčani odpotovali s skromno štiričlansko klP<», kajti tudi letos jim manjka denarja za večje moštvo , v peresno lahki kategoriji ie Sebastian Novak v 2. rundi s • premagal Surbeka iz Ilirske Bisi listi n v srednji |\'"Lgoii|i j c Radoševič po točkah / 2:0 izgubil s Ptujčanorn ovkovičeni, v poltezki kategoriji ie Stale premija I a Ljubljančana F^ockoutoni p Ktitei'- >• ^kovica s knockoutom v 2. rundi, že v prvi rundi pa je v uPcrtezki kategoriji Kranjčan Bcganovič prenagli Plaitcborja. ,. Kei večina klubov nastopa z 11 ah 12 tekmovalu imajo r,1I)jčani za končno zmago malo možnosti, kljub temu pa so tri P*g« V prvem kolu lepa spodbuda V.S. Nekdanji reprezentant v dviganju uteži Slavko Foljkar iz Škofje Loke na SP v triatlonu moči v disciplini vlečenja od tal. Potegnil je 215 kilogramov. rezultatom 510 kilogramov 13., ŠkofjeločanSlavko Fojkar je v kategoriji do 90 kilogramov z rezultatom 565 zasedel 15. mesto, Oskar Cergol iz Postojne pa je bil odlične četrti. Skupaj je Slovenija samo s štirimi tekmovalci (za točke šteje šest najboljših rezultatov) zasedla 17. mesto in s tem zastavljen cilj. Po ocenah vodstva naše ekipe pa so imeli vsi tekmovalci še precej "rezerve", ki jo bodo izkoristili na novih tekmovanjih. Na tokratno svetovno prvenstvo pa so lahko odšli s pomočjo sponzorjev, podjatja Lokatrade iz Škofje Loke in Koal iz Ljubljane, ki sta pripravljena pomagati razvoju te športne panoge v Sloveniji. V. S. ;©§COMET' nnunD TAB SESTIC ZAPORED Končanje prvi dle rokometnega prvenstva v prvi ženski in drugi moški rokometni ligi, le prvoligaši bodo jutri odigrali še en krog. Za gorenjske ligaše je bilo prvenstvo odigrano sicer dobro, vendar vsem ni slo po napovedih in željah. Predvsem so razočarale rokometašice Kranja. Odigrale so verjetno na slabšo sezono v svoji zgodovini. Tako na klopi kot v vodstvu kluba je pravo razsulo, kajti Kranjčanke so edina prvoligaška ekipa, ki nima sponzorja in živijo dobesedno iz rok v usta. Če se bo kriza še nadaljevala, se jim tudi v končnici ne obeta nič dobrega. Nekaj bolje se je godilo drugoligašern Ločani so dobro startali in nadaljevali precej slabše. Očitno so v hudi krizi, ki jo morajo v dobrem mesecu in pol, toliko traja odmor, prebroditi. Če bodo fantje vse skupaj vzeli bolj resno tudi povratek v prvo ligo ni nedosegljiv. Pravo nasprotje so Preddvorčani. Začeli so zelo slabo, saj so na začetku osvojili samo tri točke, potem pa v zadnjih šestih krogih šestkrat zmagali in so že v skupini, ki bo odločala o najboljših mestih v končnici. Želimo jim le to, da jim odmor pred drugim delom ne bo pokvaril formo. Besnica edina igra po napovedih. Trenutno so na osmem mestu in so med tistimi, ki jih čaka nekoliko mirnejša plovba v drugem delu. V nadaljevanju morajo samo zmagovati doma proti ekipam, ki so za njimi na lestvici in ne bo bojazni in boja za plav aut. Trenutni igralski kader jc sposobne nadaljevati v podobnem ritmu tudi spomladi. Zato zaželimo vsem gorenjskim ligašem v Novem letu samo tisto, kar si sami najbolj želijo. Za konec še rezultati zadnjega kola prvega dela prvenstva: TAB Inženiring : Titanic Sežana 28:25, Delmar : Besnica 25:15, Prule : GPG (irosuplje 20:19, Nova Gorica : Črnomelj 20:16, Akripol Trebnje : Kamnik Žurbi Tcam 27:20. Tekma med Škofljico in šeširjem je preložena na jutri, 21. decembra. • Martin Dolanc ^. *>-MaJw» J**?** u\hu^*+m Slovenski olimpizem v Cekinovem gradu - Minuli četrtek so v Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu ob hali Tivoli odprli razstavo Slovenski olimmzem. Razstavo so pripravili Muzej novejše zgodovine, Športna zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Fakulteta za šport ob stoletnici Mednarodnega olimpijskega gibanja, odprl pa jo je najstarejši dobitnik zlate olimpijske kolajne na svetu Leon Stukelj. Otvoritve razstave so se udeletui številni nali športniki in drugi ljubitelji športa. Razstava bo odprla do koca februarja, vsak dan od 10. do 18 ure, razen ob ponedeljkih in praznikih • V.S. Wm PLEZANJE PRVO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V četrtek, 8. decembra, je bilo na umetni steni v telovadnici Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu prvo srednješolsko prvenstvo v športnem plezanju. Nastopilo je 68 dijakov in dijakinj v štirih kategorijah. Kar tretjina nastopajočih še nikdar ni nastopila na tekmi državnega prvenstva in nekateri od njih so prijetno presenetili, saj so se uvrstili celo v superflnale. Pri dekletih je v superfinalu brez težav in z veliko prednostjo zmagala Mojstrančanka Martina Čufar, ki je smer edina preplezala do vrha. Naj omenim, da je sedemnajstletna državna reprezentantka pred štirinajstimi dnevi na zadnji tekmi za svetovni pokal v Angliji dosegla prvo slovensko uvrstitev v superfinale in zasedla šesto mesto. Pri fantih je bil najboljši Urh Čehovin. Kvalifikacijsko smer je preplezal do vrha, v finalu pa je bil le za en preprijem boljši od Anžeta Šance. Rezultati: starejši mladinci (76-77): 1. Urh Čehovin (Gimnazija Šiška), 2. Anže Šanca (Sr. oblik. Lj.), 3. David Stepanjan (Sr. trgovska Kranj), 11. Iztok Mihev (Sr. lesarska Šk. Loka), 17. Boštjan Mandelj (SKCPŠ Šk. Loka); mlajši mladinci (78-79): 1. Peter Bračič (Sr. šola Velenje), 2. Jaka Prijatelj (Sr. grad-ekonom. Ljubljana), 3. Matej Sova (Gimnazija Kranj), 4. Sašo Koželj (SKCPŠ Šk. Loka) in Aleš Strojan (Sr. Elektro Kranj), 13. Gašper Eniko (Sr. tekstil. Kranj), 14. Aleš Novak (Gim. Šk. Loka), 17. Jaka Matek (Sr. eko-adm. Kranj), 19. Goran Trgovčevič (Gim. Kranj), 26. Jaka Kern (SLŠ Sk. Loka), 30. Damjan Dolenec (Gim. Sk. Loka); starejše mladinke (76-77): 1. Martina Čufar (Gim. Jesenice); 2. Katarina Strojan (Sr. mlekarska Kranj); 3. Maja Hrovat (Gim. Šentvid), mlajše mlaidnke (78-79): 1. Lenča Gradišar (Gim. Kranj), 2. Katja Špehar (Gim. Kranj), 3. Rebeka Poček (Gim. Šiška), 6. Mariaj Kozin (Gim. Šk. Loka), 7. Dunja Černigoj (Gim. Kranj). • Andrej Štremfelj PETER KOVAČIČ IN MATEJ SUŠNIK V VODSTVU Kranj, 16. decembra - Na klubskem prvenstvu Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj sta v 7. krogu Peter Kovačič in Matej Sušnik z zmagama povečala prednost pred zasledovalci na točko in pol. Doseženi so bili naslendji rezultati: Peter Kovačič -Zlatko Jeraj 1:0, Milan Golja - Matej S ušnik 0:1, Matjaž Šlibar -Aleš Drinovec remi, Uroš Kavčič - Emil Muri, 0:1, Blaž Kosmač - Iztok Belec 1:0, Branko Panič - Žiga Žvan 0:1, Bojan Planinšek - Tomaž Rogelj remi, Vesna Panič - Aleš Zaletelj remi, Drago Rabič - Jaka Čebašek 1:0. Vrstni red po 7. krogih: 1. - 2. (6) Peter Kovačič in Matej Sušnik, 3.-4. (4.5) Matjaž Šlibar, Emil Muri 5.-7. (4) Aleš Dnnovec, Blaž Kosmač in Žiga Žvan,... • Aleš Drinovec OBETA SE VRSTA TURNIRJEV Stahovica, 24. - 25.12.1994 ob 14.00 (gostilna Uršič) - Odprto prvenstvo Ljubljane. 9 krogov po švicarskem sistemu z igralnim časom 30 minut na igralca (sobota 5 krogov, nedelja 4), prijavnina 2000 SIT za odrasle in 1500 za mladino in igralke, nagrade: (xl000), 50/40/30/20/5/5, 10 za najboljšega do I. kategorije, 60 za prvaka Ljubljane (član ljubljanske ŠZ), poleg tega pa tudi praktična nagrade. Brnca na avstrijskem Koroškem (Furnitz), 26. 12. 1994 ob 9.00 (Kulturhaus) - Božični hitropotezni turnir, 15 krogov po švicarksem sistemu, prijavnina 100 ATS za odrasle in 50 ATS za mladino. Jesenice, 2. L 1994 ob 9.00 (Šahovski dom) - Novoletni turnir in prvenstvo Gorenjske v pospešenem šahu. 9 krogov po švicarskem sistemu z igralnim časom 15 minut na igralca, prijavnina 500 SIT za odrasle in 300 SIT za mladino, nagrade: 5000/3000/2000 SIT, po 1000 v rating skupinah (do 1799, 1800-1949, 1950-2050) in za najboljšega mladinca in igralko. Lesce, 11. L 1995 ob 17.00, (restavracija Center) - Začetek članskega prvenstva Gorenjske. 9 krogov po švicarskem sistemu (ob sredah ob 17.00) z igralnim časom 2 uri za 40 potez, in dodatkom 30 minut do konca partije. • Aleš Drinovec kej mmmmBm:ummin EPSONOV TURNIR SLOVENIJI Kranj, 20. decembra - Konec tedna je bil v ljubljanskem Tivoliju Epsonov hokejski turnir, na njem pa so se pomerile ekipe Kazahstana, Poljske, Francije in izbranci našega selektorja Rudija Hitija. Naša ekipa je premagala vse tri tekmece in tako osvojila prehodni pokal za prvo mesto. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili kapetana Slovenije Nika Zupančiča, za najboljšega strelca Kazahstanca Vladimira Efremova, za najboljšega vratarja pa Luko Simšiča. Drugo mesto je na turnirju zasedla ekipa Kazahstana, ki je v odločilnem srečanju premagala Poljsko, četrta pa je bila reprezentanca Francije, ki v Slovenijo ni prišla s svojo najboljšo postavo. Včeraj se je v Ljubljani, na Bledu in v Kranju začel še mednarodni mladinski turnir, na katerem sodeluje pet hokejskih selekcij. Jutri, v sredo ob 18. uri , pa bo v Kranju prijateljska tekma med ekipo Triglava in Chimika iz Rusije V. S. PRIJAVE ZA BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI Kranj, 20. decembra - Pri Športni uniji Slovenije so se odločili, d« v novi sezoni akcijo Brazde vzdržljivosti razdelijo na dva dela - na lažjega za kaveljce in korenine ter zahtevnejšega za super kaveljce in korenine. Za sodelovanje v katerikoli disciplini se Že lahko prijavite na naslov Športna unija Slovenije, Tabor 14, Ljubljana in vplačate Btartnino 5 tisoč tolarjev. • V.S. 6 J?A^ VMESNI CAS Jože /V o v a k: PREJELI SMO GLASOV KAŽIPOT I ?!► V zadnjem času postajajo izidi knjig v Sloveniji -vovrstni politični dogodki, o Janševih Okopih so v ,>etek na Ljubljanskem gradu predstavili še knjigo dr. Mihe Brejca z značinim naslovom Vmesni čas. Spisek tistih, ki bodo zaradi Brejčeve knjige slabo spali je dolg. Začne pa se čisto na vrhu, pri predsedniku drtave Milanu Kučanu in predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, potem pa sledijo (nekdanji) ministri Kozinc, Bizjak in Bohinc, kajti ravno oni so odigrali eksekutorsko vlogo v odstranitvi dr. Mihe Brejca s polo-laja direktorja Varnostno obveščevalne službe Slovenije (VIS). Z Brejčevo knjigo se Slovenci tudi na obveščevalnem, vohunskem področju pridružujemo drugim razvitim narodov. Potem ko je padel Berlinski zid in razpadel komunizem, se je začel razkrivati tudi zadnji tabu, to so vohunske in obveščevalne službe. Po razpadu Sovjetske zveze je sledila prava poplava knjig o sovjetski tajni in zloglasni obveščevalni službi KGB. Nekatera razkritja bivših agentov KGB so naravnost senzacionalna. Oleg Gordiewski, šef agenture KGB v Londonu, ki je leta 1985 prebegnil, je tako razkril, da je finski predsednik Urho Kekkonen sodeloval s KGB. Gordievvski pravi, da je Kekkonen svoje številne govore napisal na osnovi navodil iz Moskve. Toda tudi na Zahodu te nekaj časa razkrivajo zlorabe obveščevalnih služb. V Ameriki so razkrili, kako se je šef FBI lioover s pomočjo tajnih dosjejev štirideset let obdržal na čelu FBI. Noben ameriški predsednik si ga ni upal zamenjati, ker je H M uršec-Ipav-H čeva Pesem Slovenec je pravzaprav že od svojega nastanka naprej bila neuradna himna. V dobi čitalništva, in narodnega prebujenja, pa še posebej. Če pa je že zamudila "pomlad narodov", je "slovensko pomlad" pričakala še vedno vsa živa, spevna, budit eljska. Na Demosovih shodih je bila poleg Zdravljice redno na imel lioover o njem obremenilni dosje. Leta 1990 je izraelska država v Kanadi in ZDA poskušala sodno preprečiti izid knjige nekdanjega agenta Mossada Victorja Os-trovskyega, ker je razkrinkal zlorabe tajne službe Mossad. Pravkar je Ostrovsky objavil tajne Mossadove dokumente, ki dokazujejo, da je bil Mossad vmešan v umor angleškega časopisnega magnata Roberta Maxwella, in da je na vse načine skušal preprečiti mirovni proces na Bližnjem Vzhodu. Dr. Brejc v svoji knjigi opisuje, kako je leta 1990 po prvih volitvah prevzel mesto direktorja takratne Službe državne varnosti (SDV), oz. bivše UDBE. Tako je začel odkrivati delovanje SDV, ki se je v komunizmu ukvarjala predvsem z zasledovanjem ljudi, ki so mislili drugače kot komunistična elita. Žrtve zasledovanja in prisluškovanja so bili predvsem politični oporečniki. Dr. Brejc tako piše, da je U DBA oz. SDV po naročilu Komunistične partije od leta 1944 zasledovala in prisluškovala pesniku Edvardu Kocbeku, in da je o njem zbrala ogromno gradiva. Seveda pa to ni počela samo pred desetletji. Še leta 1988 je imela SDV načrt za osamitev in likvidacijo znanega oporečnika F.B. Verjetno gre za dr. Franceta Bučarja, ki je pred tem svetoval evropskim parlamentarcem, naj ne glasujejo za kredite za Jugoslavijo, ker bo razpadla. Zato ga je predsednik SZDL Jože Smole označil za narodnega izdajalca. Dr. Brejc tudi opisuje, kako je SDV pred in po volitvah 90 v Kočevskem Rogu uničila večji del svojega arhiva, in da so del, ki jc obsegal kadre prepeljali v Ljubljano na Centralni ko- mite. Seveda so bistveni, še danes uporabni deli arhiva SDV izginili in jih danes zlorablja komunistična elita. Največ polemik bo Brejčeva knjiga povzročila z namigi, da naj bi v Beogradu imeli obremenilne dokaze o Milanu Kučanu in dr. Drnovšku. Seveda se bodo takoj oglasili nekateri publicisti, ki bodo trdili, da to ni mogoče. Toda, tako Milan Kučan, kot tudi dr. Dnovšek sta v Beogradu preživela nekaj let kot predstavnika Slovenije in verjetno je, da so jih takrat zasledovali, tako srbska ali zvezna SDV, kot tudi vojaška obveščevalna služba JLA KOS. Če imajo Srbi o Kučanu in Drnovšku obremenilne materiale, potem je slovenska nacionalna varnost močno ogrožena, kajti dosedaj se na svetu še ni zgodilo, da bi neki politik prostovoljno odstopil, ker bi imela neka tuja obveščevalna služba o njem obremenilne dokaze. Dr. Brejc obširno opisuje preobrazbo SDV v normalno obveščevalno službo (VIS), ki naj bi se namesto z notranjepolitičnimi razlikami in zasle-dov anjem političnih nasprotnikov ukvarjala predvsem s problemi, ki se tičejo nacionalne varnosti Slovenije. Ker je VIS dreznil v vitalne interese komunističnih sil, predvsem v igralništvo (Hit) so dr. Brejca odstavili. Izvrševalca sta bila med drugimi tudi Ivo Bizjak in predvsem Roman Jeglič, ki je desetdnevno vojno za Slovenijo preživel, kot piše dr. Brejc, v tujini na dopustu. Knjiga dr. Brejca Vmesni čas se bere kot napeta kriminalka, ki temelji na dejstvih in spoznanjih nekdanjega šefa VIS. Zato jo morajo prebrati vsi, ki jim ni vseeno, kaj bo z demokracijo v Sloveniji. Slovenec sem, Slovenec sem Janez. F*oštrczJ< trdnih državniških vizij tedaj le nismo imeli. Razen Evrope zdaj po eni strani in sklicevanja na karantansko državnost po drugi, se je država znašla v resnici v navzkrižju naključij, ter hitrega reagiranja in učenja njenih predstavnikov, strankarsko resda opredeljenih, večinoma komaj naplavljenih iz anonimnosti. Politične in državniške. (Ne po svoji krivdi, pa vendar.) Srečo smo vendarle sporedu. Se bolj vzneseno imeli, bil je pravi trenutek, zapeta. Zdaj je tudi uradna državo si je bilo pravzaprav himna ene od strank te pomladi, Slovenske ljudske stranke. samo še vzeti, kot so si jih po padcu berlinskega zidu in komunizma jemale preneka-tere "države" do tedaj stisn-Ob vsej vznesenosti, ko se je jene v federacije bivše rušilo staro in ustvarjalo Sovjetske zveze. Dejansko novo, slovenska državnost, ali le ideološko. Rile so samostojnost slovenske države, se je sicer pokazala neke vrste neustreznost, nekakšna razpoka, razkorak med idealnostjo in kruto realnostjo, je nastal tudi vzdih (in naslov knjige). Lepo je biti Slovenec, a tudi dejansko secesije in bile so "žametne revolucije". Iz vojnih in vsakodnevnih poročil je jasno, da vsem ni usj>elo. Kljub izdatni pomoči starih struktur, ki so s preimenovanjem skušale obdržati vsaj razdrobljeni nadzor nad ob- težko. Iz ječe narodov, kakor lastjo. Ali pa prav zaradi tega se je poimenovalo rajnko Sovjetska "glasnost", kot Avstro Ogrsko, in poudarje- sploh komunizmi s človeš- nega bratstva, najprej plemen kim obrazom, je v iskanju in nato narodov, smo se izhoda iz ekonomskega ko- nenadoma znašli sami s se- lapsa bila le znanilec tudi boj. In pred Evropo, svetom ideološkega in režimskega nasploh. Kako nepripravljeni razpada. Podobno je bilo pri smo pravzaprav bili! Kot da nas z odhodom slovenske smo bii skorajda nasilno delegacije iz Beograda. S vrženi v to samostojnost, ki solzami v očeh, toda zavest- smo si je seveda želeli (sanje no. Ideološki reformizem s dedov), bili nanjo upravičeni komunizmom seveda ni (AVNOJ), se v enajstdnevni nameraval pretrgati popko- voim tudi vojskovali zanjo, a vrne in najbrž tudi z Jugosla razen navdušenja kakšnih vijo ne, toda (nova) družbena preobrazba jih je prehitela. Sestop z oblasti je bil nujnost in vsa preimenovanja tudi, če so v novih razmerah strankarskega pluralizma - in torej demokracije - sploh še mogli konkurirati pri participaciji nove oblasti. Uspelo jim je, deležni so res še vzdevka (psovke) komunisti, a nihče zares ne verjame, da bi to resnično bili v tistem boljševističnem smislu, ki jim nikakor ne more več koristiti. Levičarstvo da, če to pomeni zavzemanje za socialno in družbeno pravičnost, v teh novih razmerah tudi za enakost med subjekti kapitala ter dela in znanja. Za velik del prebivalstva so takšne ideje še vedno zelo sprejemljive, posebno Še, ker so se jim stranke "pomladi" dejansko, če že ne verbalno ali programsko, odpovedale. Če je že bila "levica" v Demosu, se je hitro znašla v liberalni demokraciji, ki pa je samo radikalnejši poganjek enakih ideoloških reformatorjev, kakor pri Zdruleni listi, le da z odkritim in [>oudarjenim prelomom z bivšo ideologijo. In tudi njenimi vrednotami "družbene zavesti". Btpolarizacija med starimi m novimi nosilci oblasti tako niti ne pomeni polarizacije med demokracijo in nede-mokracijo, kot jc to nemočni teorem "desnice", pač pa precej jalovo medstrankarsko in nazorsko pridobivanje enega in istega, večinskega volilnega telesa ( nadaljevanje) Protest zaradi stalnih zamenjav slik Spoštovani glavni urednik! V torek, 13. decembra, se je v Vašem časopisu Gorenjskem glasu spet pojavila napaka, da ste zamenjali sliki kandidatov za župane v Kranjski Gori. Ker se Vam je to že večkrat zgodilo ravno pri socialdemokratskih kandidatih, ne moremo verjeti, da se tako priznanemu časopisu dogajajo tako pogosto slikovni škratje, še posebej ne, ker nekdo zamenja prav socialdemokratske kandidate. Sicer mi je osebno poznana politika časopisa Gorenjski glas, vendar da tako javno in očitno hočete škodovati Socialdemokratski stranki, pa presega že vse meje pristranosti. Pričakujemo, da se Vam to ne bo več dogajalo, sicer bomo posegli po drugih ustreznih dejanjih. S spoštovanjem SDSS Občinski odbor Jesenice Predsednik Bogomir Ličof P. S.: Sliki sta bili v Gorenjskem glasu zamenjani samo enkrat, neljuba napaka pa tudi takoj popravljena. Uredništvo 064/22-11-33. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Na AMZS so od petka do danes opravili 21 vlek zale tenih ali poškodovanih avtomobilov in 13 krat nudili pomoč na cesti. Najdlje so se tokrat peljali v Gorico. GASILCI - Gasilci so imeli tokrat na žalost kar precej dela. Tako »o kranjski gasili dimnik v Pšenični polici, ostrešje livarne Iskra Kiberncti ka, dimnik in ostrešje vrhniške pekarne za Jelenom, osebni avto v Britofu, odpirali vrata osebnega avtomobila, in reševali vkleščenc osebe iz zaletenih avtomobilov na odcepu za Ljubelj. Tržiški g>,silci so gasili goreči kontejner na Bistrici pri Tr/iču, kaze pa, da je z.ažiganjc kontejnerjev postalo del pre dnovoletnega vzdušja Potreb no pa jc opozoriti, da je stvar lahko zelo nevarna in upamo lahko, da jo bodo vsi storilci odnesli brez večjih opeklin. Kontejnerje so namreč kar 3 krat gasili tudi škofjeloški gasil ci. Gasili pa so tudi dimnik stanovanjske hiše na Mestnem trgu. (ioreči dimnik so pogasili tudi jeseniški gasilci, 2 krat prepeljali poškodovance z rešilnim avtomobilom i/ jeseniške železarne, v železarni so tudi črpali vodo, pogasili pa so tudi osebni avto, ki se je vžgal na Titovi cesti Gasilsko stražo pa imeli v Gledališču Ione čufar GORKNJSKI DOJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 11 dojenčkov, od tega 5 deklic in h dečkov Tokrat so se rodile same "bajsike", najtežja je imela kar 4.400 gramov. Tudi najlažja je bila "fest punca", tehtala jc .V 100 gramov Na Jesenicah sta se rodili 2 deklici in 1 deček Tudi tu sta imeli rekorda deklici, najtežja jc ob rojstvu tehtala 4.000 giamov, najlažja pa 3.310 gramov Obvestila Občni zbor Dovje - Mojstrana - Turistično društvo Dovje - Mojstrana vabi na redni letni občni zbor v petek, 23. decembra, ob 19. uri v OŠ "16. december" v Mojstrani. Za zabavo bo poskrbel domači ansambel Vita. Vabljeni! »»»»»»»»»»»»It Društvo psoriatikov Slovenije podružnica Gorenjske želi vsem svojim članom in darovalcem prispevka za nakup obse-valnega svetila za jeseniško območje prijetne praznike ter veliko sreče in zdravja v novem letu. Izleti Pohod po Kranju Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 22. decembra, pohod na relaciji Kranj - Cirče -Zarica - Prebačevo - kmetijsko posestvo KŽK - Lovska koča -Planina - Kranj. Zbor bo ob 9. uri na avtobusni postaji v Kranju, za pohodnike s Planine pa na AP pri stolpnicah na C. 1. maja. Prireditve Lutkovna igrica Sveti Duh - Vrtec Ciciban in KS Sveti Duh vabita na ogled lutkovne igrice Janez Stržinar Zaljubljeni zmaj. Predstava bo jutri, v sredo, 21. decembra, ob 17. uri v Kulturnem doku Sv. Duh. »»»»»»»»»»»»» Pogovor s Tonetom Pavčkom Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 pogovor s pesnikom Tonetom Pavčkom ob njegovi knjigi esejev čas duša, čas telesa, ki je izšla pri založbi Mihelač. Z gostom s« bo pogovarjala Daniola Leskošek. »»»»»»»»»»»»» Stare otroške igre Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi v četrtek, 22. decembra, po 15. uri v Deželo igranje na Gorenjski sejem, kjer se bodo igrali stare otroške igre kot so koza klamf. brušenje škarjic, iskanje kapuci-narjeve kapice, hodih s hoduljami, takali obroče, metali cunjaste žoge in drugo, s čemer so se imenitno zabavali že dedki m babice. »»»»»»»»»»»»» Predavanje o Albaniji Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine, Celovška 23, bo v četrteK, 22 decembra, ob 19. uri Vito Čop ob diapozitivih predaval o Albaniji nekoč in danes. Koncerti Božični koncert Župnijska cerkev sv Kancijana v Kranju organizira v ponedeljek, 26. decembra, ob 19. uri Božični koncert Nastopila bosta Moški pevski zbor Kranj pod vodstvom Janeza Forška in Komorni zbor Gallus Kranj pod vodstvom Angele Tomanič Moški pevski zbor Kranj pa bo že v četrtek, 22. decembra, dvakrat nastopil v centru živil na Viču v Ljubljani. »»»»»»»»»»»»» Božični koncerti Kranj -V šmartinski cerkvi v Stra-žišču bo danes, v torek, ob 18.30 z božičnim koncertom nastopil Komorni orkester Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca. Koncert bodo ponovili še ob 20.30 uri v kranjski župnijski cerkvi. Na programu so božične in koncertne skladbe italijanskih baročnih mojstrov Corellija, Torellija, Vivaldija in drugih. Solisti na koncertu bodo: Ivana Ziherl, kitara, Evaristo Ca-sonato, oboa, in Tibor Kerekes, trobenta. Učenci Glasbene šole Kranj pa bodo priredili božični koncert v petek, 23. decembra, ob 19. uri v dvorani šole. Predstavili se bodo solisti, komorne skupine in orkester. »»»»»»»»»»»»» Novoletni koncert Kranj - V večnamenskem prostoru Gimnazije Kranj bo jutri, v sredo, ob 18. un novoletni koncert, na katerem bodo nastopili: trio kljunastih flavt Camerata Carniola, Mešani pevski zbor gimnazijskih maturantov pod vodstvom Davida Končana in Pihalni orkester Škofja Loka pod vodstvom Iva Guliča. »»»»»»»»»»»»» Novoletni koncert Kranj - Pihalni orkester Kranj pod vodstvom Branka Markiča bo imel v petek, 23. decembra, ob 20. uri V kinu Center tradicionalni novoletni koncert. Program bo povezoval Janez Dolinar. »»»»»»»»»»»»» Gala novoletni operni koncert Bled - V Festivalni dvorani Bled bo I. januarja, 1995 ob 18. uri tradicionalni gala novoletni operni koncert, na katerem bodo nastopili Olga Gracelj, sopran, Janez Lotrič. tenor, Valentin Enčev, bariton, ter Stanko Arnold s trobento. Soliste bo spremljal Orkester HRT Zagreb pod vodstvom Milivoja Šurbeka-Vstopnice prodajata Albatros Bled in Kompas Bled. Razstave m Razstava v Veroniki Kamnik - V kavarni Veronika bodo jutri, v sredo, ob 18. un odprl' razstavo slik akad. slikarke Mil* čene Gregonč iz Ljubljane. »»»»»»»»»»»»* Razstava v Moderni galeriji Ljubljana - V spodnjih prostori Moderne galerije bodo danes, v torek, ob 20. uri odprli razstavo fotografskega opusa Frana Kra* šovca (1892-1969) z naslovom 00 Sastorale do gibanja. +»»»»»»»»»»»# Razstav jaslic Ljubljana - V Zavodu sv Stamsla. va, v Šentvidu bodo v petek, 0° 17. un odprli razstavo jaslic avto')* Zmaga Modica. Oftr znam brati* I berem Slovenija se predstavlja v Švici Slovenija - alpska dežela Bern, 19. decembra - V organizaciji Urada vlade RS za informiranje ob sodelovanju s Pokrajinskim arhivom v Man boru, Mestnim sekretariatom za turizem m gostinstvo, Veleposla ništvom RS v Bernu, raznimi turističnimi organizacijami, Triglavskim narodnim parkom in nekaterimi Slovenci, ki živijo v Bernu je v švicarskem planinskem muzeju v Bernu od 7 decembra 1994 do 19 februarja 1995 orpta razstava "Alpenland Slovvenien". Postavljena je na površini 250 kvadratnih metrov in vsebuje splošno-informativno, turistično in etnografsko tematiko, predstavljen pa je tudi prejemnik evropskega priznanja, Kobanški muzej soške fronte. Na ogled je tudi izbor knjig, eksponatov razstave Lepa slo^ venska knjiga, organizirane leto' jeseni v Espnu, na v0')°,'| gradivo o slovenski turistic^ ponudbi, predvajani« posnet ko ^ o kontrastnosti slovenske pokr»' jme itd. Mod skorai dvompolme* sečnim trajanjem razstave bod organizirane razne promocijS* prireditve. Najpomembnejša PJ 16. januarja, ko bo ob obletm^ priznanja RS s strani Svic* nastopil priznani, mednarodn uveljavljeni Mladinski mešan pevski zbor iz Maribora *° vabilo na oglnd razstave o Pr0' mociji Slovenije pa so organi torji za obiskovalce pripravili Bio(;i portuna dom TEL: 064/681-234 \sak PONEDELJEK od fl 11. 1994 dalje PPKS-ovi izdelki CEN ME *UROU,do.o. **kstilna proizvodnja Jj prodaja '»lica 19, Naklo Vpis kandidatov B, C, E in D kategorije! Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom), tel.: 064/213-160 PALMANOVA, 18. 1., MADŽARSKA - LENTI. 19. 1. Rozman, tel.: 064/712-247, 715-249 BTV 37 cm POLOG: BTV37cm,TTX POLOG: BTV51cm,TTX POLOG: BTV63cm,TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: RADIOKASETOF. RCD 1230, CD POLOG: 15.630 in 11 16.858 in 11 20.000 in 11 33.000 in 11 40.700 in 11 42.000 in 11 17.300 in 11 20.000 in 11 25.483 in 11 19.815 in 11 22.300 in 11 31.256 in 11 35.296 in 11 18.800 in 11 31.500 in 11 9.300 in 11 x po 3.310 SIT x po 3.576 SIT x po 4.257 SIT x po 7.024 SIT x po 8.634 SIT x po 8.939 SIT x po 3.674 SIT x po 4.340 SIT x po 5.406 SIT x po 4.200 SIT x po 4.738 SIT x po 6.630 SIT x po 7.487 SIT x po 3.998 SIT x po 6.691 SIT x po 1.971 SIT Drsalke: BAUER, CCM, BOTAS, ROCES; - v decembru drsalke Bauer 20 9.400 SIT - pri nakupu novih drsalk brušenje brezplačno - hokejske palice: COOPER, TITAN, MONTREAL, ARTIS - palica Cooper 2.650 SIT, Artis 1.450 SIT - kolesa: SCOTT, HOOGER BOOGER, SCHVVINN - treking, gorska in cestna kolesa - v decembru kolo SCOTT SAN FRANCISCO M treking (Shimano deli, 21 prestav) 46.000 SIT - servis koles: za vsa popravila in lakiranje okvirjev v decembru in januarju 25 % popusta. VALY ŽAGAR, Kokrica, Betonova 16/a, Kranj, tel.: 215-750 Ugodna ponudba metrskih volnenih pletenin in novoletnega blaga iz uvoza. Cena samo 2.900 SIT/kg (v kg cca 2-5 m). Se priporoča trgovina z metrskim blagom. Tel.: 222-013 Največja ponudba točenega piva na Gorenjskem. Točimo Union, Marinšek ter Heineken tor slavno temno irsko pivo Guinness. Vabljeni vsak dan od 8. do 24., sobota od 8. do 14. ter od 18. do 24., nedelja, od 17. do 24. ure. Avtošola Zveze šoferjev in avtomehanikov škofja Loka obvešča vse kandidate Škofje Loke in kandidate Selške doline, da imajo v mesecu decembru posebne ugodnosti pri praktični vožnji. Jeans: Levi's 501 original 8690 SIT, Sexes, Diesel, Joop 3990 SIT; puli|i 3290 SIT; termovelurji 4690 SIT; bunde Brugi 8500 SIT; ženske bluze že od 2990 SIT; pasovi: Diesel, Mustang, El Campero OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj Novoletna ponudba - nakup do 31. 12. 94 lahko poravnate s čeki z zamikom na 15. 1. 95. Vabljeni! Otroške pižame ■ 999 SIT, otroške bunde ■ 2599 SIT, ženske bunde parke ■ 4999 SIT, moške bunde ■ 5999 SIT, flanela srajce ■ 1299 SIT. In le in ie poceni proizvodovo v BOŽIČNO - NOVOLETNI AKCIJSKI PRODAJI. Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, rtisonov, trave ter talne in stenske plute. V MESECU DECEMBRU VAM NUDIJO 10 % NOVOLETNI GOTOVINSKI POPUST NAD 10.000,00 SIT. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234. Loški hlebec beli 130 SIT, loški hlebec polbeli 126 SIT, krem kocka 105 SIT. krem kocki oakirani 220 SIT KURH IN SLAŠČICE IZ NAJBOLJŠE MOKE, TO JE PEKS IZ ŠKOFJE LOKEI Oblačila za vso družino ! Zelo ugodne cene za vse izdelke iz lastne proizvodnje, kot so termovelur, brezrokavniki, bunde, trenirke, srajce, ž bluze, jakne Možnost plačila na več čekov, odlog plačila ter 5 % popust za gotovino. Odprtro vsak dan od 9. do 19 sobota od 8. do 12 ure Tel.: 064/47 - 499. Obiščite nas in se prepričajte! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš FRANC BERNARD iz Mošenj Slovo od dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 21. decembra 1994, ob 15. uri na pokopališču v Mošnjah. Žara bo od danes, torka, dalje v tamkajšni mrliški vežici. Žalujoči: žena Eta, sin Luka, mama Anica in drugo sorodstvo Mošnje, Maribor, Novo mesto, 19. decembra 1994 Najučinkovitejši medij za propagiranje vašega blago in storitev na Gorenjskem Tel.: 223-111 Fax:222-917 MALI OGLASI 9 223-444 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV «632- 595 28116 Prodam TV BARVNI GORENJE. »217-911 28230 čevljarski STROJ celinder Singer, prodam. 0215-440 28367 AVTOMATSKO TEHTNICO, transportni trak, sortirnik krompirja in valj prodamo s 10% popustom do 24.12.94. «32 8-23 8 28374 TARUP stroj za uničevanje krompirjeve cime prodam s 10% popustom do 24.12.94. »328-238_28376 Prodam tri komponente znamke Hitachi, z zvočniki. »59-122 28382 Podarim pomivalni STROJ ISKRA. »325-880 28406 Prodam starejši gozdarski traktor goseničar. 044-269 28421 Prodam barvni TELEVIZOR ISKRA. »622-191 28432 Prodam barvni TV Gorenje Orbiter -MONO »45-098 2*466 Ugodno prodam TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ na eno fazo. Kavčič, Benedikova 22, «310-730 28467 Prodam STRUŽNICO za struženje valjev, delovne dolžine 3 m «328 730 28470 Prodam TRAKTOR s prvim pogonom 57 KS ruske proizvodnje. «061/823-078 264«? Za 5000 SIT prodam trajnožarečo EMO PEČ. «212 973 28496 OVERLOCK PPAFF in SINGFR nov. z garancijo, tudi na obroke, prodam «215 650 2S4W Prodam tri komponente znamke Hitachi z zvočniki. «59-122 2tsoi GLASBENI STOLP nov, poceni prodam. «225-151 28514 Prodam elektro motor z reduktorjem 0,75 KW. «64-015 28617 Ugodno prodam dobro ohranjen RAČUNALNIK ZX SPECTRUM 48 K z vso dodatno opremo. «57-301 28519 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW. «47-844 28522 GLASBILA Ugodno prodam novo HARMONIKO frajtonarico, B, ES.AS, «218-967, Kranj, zvečer 28398 GR. MATERIAL FURNIRANO STENSKO OBLOGO prodam po 1200 SIT/m2. «422-193 28313 Prodam novo vratno KRILO - stilno, lužen hrast. «738-934 283ao Ko podirate senik, staro hišo, čebelnjak ali hlev, ne zavrzite starih desk, kajti mi vam jih odkupimo. Dolžina desk od 2 m naprej, debelina od 2-6 cm, odkupna cena 5000 SIT/kubik dostavljeno na Bled. Vse informacije v popoldanskem in večernem času na «064/77-675 in 061/50-541 27858 HLODOVINO in žagan LES vseh vrst STALNO ODKUPUJEMO. Ugodne cene, plačilo takoj. ©061/614-018 28402 Jesenove deske 3 cm in debelejše kupim. Mizarstvo Interštik šivic Jože, Dobro polje 3, Brezje, ©738-138 28415 Kupim komplet obleko za narodno nošo št. 38. ©633-538 28440 Kupim KNJIGO za srednjo šolo ZBIRKA MATEMAT. ZBIRK realna števila - Blaznik Dolenšek. ©325- 5 1 7 28453 Kupim PUHALNIK TAJFUN z elektro motorjem. Gros, Savska 23, Ribno 28510 IZOBRAŽEVANJE LOKALI UČITEU uspešno INSTRUIRA MA TEMATIKO In FIZIKO. ©311-471 27316 Instruiram matematiko In elektrotehniko za srednje šole in fakultete. Matjaž, ©213-644 26021 Instruiram računalništvo - začetnike in elektronike. Matjaž, ©213-644 28390 Kemijo instruiram za vse stopnje. • 221-043 28430 Inštrulrammatematiko in fiziko za OŠ in SŠ. ©730-524 28431 Instrukcije angleščine za vse šole. ©216-935 28444 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice.Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7 Kron. m->71-037 ali 47-534 wn Kupim starejšo univerzalno stružnico za 2000 DEM »632-622 ?«49u Rabljene kletke za kokoši nesnice kupim. »632 622 21491 Oddam 30 m2 prostora primernega za obrt s CK in telefonom, svoj vhod. » 242-114 28362 Oddam v najem že vpeljano trgovino z živili, ostalo po dogovoru. »47- 634 28399 Oddam v najem v I. nadstropju cca 200 m2 poslovnih prostorov, primerno tudi za trgovsko ali proizv. dejavnost, s CK, telefonom, takoj razpoložljivo. »78-314 2*413 Na Gorenjskem oddamo zelo dobro vpeljan fitnes center cca 130 m2 z odkupom opreme in programa. APRON 331-29 2 28473 Pri Kranju oddamo dobro vpeljano živilsko trgovino 100 m2 in okrepčevalnico v Šenčurju, lokal 30 m2 in 16 m2, v Kranju pisarniške prostore. APRON, 331-292, 331-366 2M74 PONUDBA TEDNA: v centru mesta Kranja oddamo v najem v 3. nadstropju obnovljene poslovne prostore 120 m2 s centralnim ogrevanjem in telefonom, primerno za pisarniško ali podobno dejavnost, možnost delitve v dve enoti (razni biroji, agencije ipd). K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 26483 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. »49-442 28987 Enodnevni nakupovalni izlet v Pal-manovo in Portogruaro s kombijem. «49-442 26989 Munchen prevozi za manjše skupine do 7 oseb. Prijave «82-104 28387 RESTAVRACIJA VINTGAR obvešča, da imamo za prednovoletno praznovanje v petek, 23. decembra 1994 še prosta mesta. Pohitite z rezervacijami na «725-050. 28449 TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 IV 84.550 SIT SIEMENS ST.TTC 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADI0BUDILKE 3 900 SIT SIEMENS RADI0KASET0F0NI OD 8,550 SIT MINI STOLPI AJVVA OD 54.550 SIT 54.550 SIT ►. POSEBNA PONUDBA ^ SET S 500 VIDEOIGRAMA ZA SAM017.850 SIT s V0D0PIVĆEVA17 HOHOft^EV KLANEC KRANJ TEL: 064/214 788 ODPRTO OD 10h - 12h IN OD 16h - 19h, OB SOBOTAH 9h-12h /MANI OBLAČILA Prodam novo krzneno JAKNO, rjava lisica za 30.000 SIT. «644-129 28392 Prodam skoraj novo dolgo KRZNENO JAKNO kanadska lisica, št. 38-42. Plačilo na 3 obroke, cena po dogovoru. »325-290, dopoldan 28400_ Prodam NERC JAKNO št 40-42. « 741-370 26422 OTR. OPREMA Jno prodam kombiniran otroški VOZIČEK Hauck. «714-351 28521 Prodam GUGALNE RAČKE za otroke «421-626 28523 OSTALO Prodam kunčje kože. «76-848?838s Prodam domače KRVAVICE. 059 »51- 26469 Prodam 4 kasete za game boy, cene 2500 do 3000 SIT «324-574 2849/ SATELITSKI sistemi" Amstrad" TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARAM IJVOBROKI » * Qr\ru ZM0NTAŽ0S.WI0OOy L< * SISTEMI ZA VEČ STRANK* »VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRIIOVNIK SK.I/>KA, GODKŠIt \2S TEL: 064 633-425 PRIDELKI Prodam SENO in OTAVO. »46-055 28448 Prodam več vrst neškropljenih JABOLK in bukove butare. » 45- 504 28462 POSESTI V Drulovki pri Kranju prodamo srednjo vrstno hišo 283 m2 v V. gradbeni fazi. TRGOAGENT.d.o.o., »061/15-99-686 in 15-99-729 ŠIFRA: 155 28370 V škofji Loki prodamo zazidljivo PARCELO 650 m2 z objektom do 1. plošče 10x8 m2. TRGOAGENT.d.o.o, »061/15-99-686 in 061/15-99-729 28371 KUPIMO stanovanjsko hišo velikosti od 180 do 300 m2 na parceli 1500 m2 za gotovino. TRGOAGENT, d.o.o. »061/15-99-686 in 061/15-99-729 28372 Dvostanovanjsko HIŠO, primerno za poslovne prostore ali obrt na parceli 3500 m2 v Ribnem pri Bledu prodamo najboljšemu ponudniku. »061/ 558-054 28397 V Kranju ob glavnih cestah kupim HIŠO aH zazidljivo parcelo. »324- 304 28463 GARAŽE prodamo več garaž v Kranju. K 3 KERN KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, »221-353 28475 PONUDBA TEDNA: prodamo starejšo hišo na vhodu mestnega jedra, primerno za poslovno dejavnost. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, »221-353 2S480 PONUDBA TEDNA: za 120.000 DEM prodamo dvostanovanjsko hišo v centru Naklega. K 3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, «221-353 PONUDBA TEDNA ugodno prodamo zgornji del hiše z garažo in vrtom v centru Žiri. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, «221-353 28482 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 700 m2 skladiščno proizvodnjega prostora v Kranju po 5 DEM/m2, vse v pritlični etaži. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 28484 PONUDBA TEDNA gradbeno parcelo 1200 m2 iz Radovljice proti Lancovem prodamo za 63000 DEM. K3 KERN, Kranj, Komenskega 7, «221-353 28485 PRIREDITVE Veseli DECEMBER '94 na Jesenicah BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM 15. 12. *94 - 18. 12. '94 - prespnečenja, - programi za otroke, - ponudbe na stojnicah, - ozvočenje, - zabavne igre - Spidi in Gogi Za gostinstvo skrbi: KAVA BAR "NEBESA"! VABITA VAS: TURISTIČNO DRUŠTVO in DESIGN, d.o.o., Jesenice VESELO SILVESTROVANJE V HOTELU / m cREinfl \ * 31. decembra ob 20. uri ^ Zabaval vas bo ansambel MISTERI Rezervacije in informacije "EP 213-650 Vabljeni na veselo silvestrovanje v Gostišče "KAZINA" na jezerskem, kjer boste pričakali Novo leto ob izbrani silvestrski večerji in prijetni glasbi ansambla "BLED" ter v tradicionalno prijetni družbi. Informacije in rezervacije na telefonski številki 064-44-007 in 064-44-071. CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L 27.954,00 + 20 % PD 38.406.00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % PD OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNDFOS S HOLANDCEM 1" COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % PD EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN DRUGO BLAGO ZA INŠTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 KVARTET-trio- igra za ohceti, v lokalih, prosti smo še 1.1.95, za novo leto. «731-0 1 5 28077 SILVESTROVANJE v planinski koči Iskra na Jakobu. Informacije »327-696 2*4io POSLOVNI STIKI Iščem partnerja za gostinsko obrt. «311-736 26467 VELDEN - W0ERTHERSEE/ Vrba Vrbeko jezero: Obnovili smo naso pizzarijo in zato po zelo ugodni ceni prodajamo gostinsko opremo: mize, stole, klopi, lesne obloge s policami, stropne obloge s hladilno napravo, vitrine za sladoled m kuhinjske vitrte. Pokličite nas v Hotel Post, 9580 Drobollach am FaaKersee, tel. 0043-4254-2184. POZNANSTVA Tudi vi ste lahko srečni z AMOSOM, ki je največja slovenska agencija za ženitev, prijateljevanje Velika ponud ba od 20 - 80 let. Postajamo prva in edina resna agencija v Sloveni|it «061/755 906 taoia Petdesetletna ljubiteljica planin in narave išče spremljevalko. «620 981 ?•»;• Kranjčan (VSI, 42, 176/71) značajen, zdrav, mladosten, brez obvez, razvad, prezaposlen - želim odziv resnih interesentk za korektno prijateljstvo oz. za življenje v dvoje - lahko mlajše, do 41 let. Šifra: ODZIV TAKOJ 28304 Sem srednjih let in bi rad spoznal dekle ali vdovo od 43-50 let. Pripravljen sem se preseliti na njen dom, tudi na manjšo kmetijo. Šifra: MALA KMETIJA 28412 RAZNO PRODAM Prodam suha bukova drva. «061/ 612-389 28404 STAN. OPREMA Ugodno prodam sedežno GARNITURO trosed, dvosed, kot, fotelj. «632-119 28377 Ugodno prodam francosko posteljo. «328-740 28407 Prodam SANITARNO OPREMO ( BD, WC, umivalnik) v krem barvi. Cena po dogovoru. « 45-464 28426 Uqodno prodam ZAKONSKO POSTELJO (200 x 200 cm). Koprena, Pipanova 78, Šenčur 28427 Prodam dva VOLNENA TEPIHA 70x150. «621-447 28516 ŠPORT Ugodno prodam sobno kolo. 546 C324- 28462 Sreča se lahko kupi tudi pri nas v MALOOGLASNI SLUŽBI Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj - KARTICE PODARIM - DOBIM! Rabljene drsalke lahko kupite v trgovini RUBIN KOKRICA, «225- 15 1 28527 STORITVE Zidarska, gradbena in fasaderska dela opravljamo hitro in ugodno. «218-074, 0608/623-867 ?aao6 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. «329-886 27365 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. «21 1-140 27516 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV! «332-053, mobitel 0609/ 624-731 27527 Roletarstvo Berčan vam nudi rolete, žaluzije ter lamelne zavese. «, fax 061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 27666 ŽAGANJE DRV hitro in poceni s cirkularjem na diesel motor. »57-214, zvečer 281S2 TERMOIZOLACIJA PODSTREH, montaža opažev, oblog, ograj, stavbnega pohištva. «57-214, zvečer 28153 VODOVODNE INŠTALACIJE V HIŠI kot tudi manjša popravila in predelave, čiščenje bojlerjev in odtokov, vam naredimo strokovno in hitro po solidni ceni. »218-427 26167 Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ z izolacijo, polaganje stropnih in stenskih oblog ter izdelava različnih vrst lesenih stropov. »422-193 2(316 Đ331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9 DO 23. URE VSAK DAN Kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna izdelujmo po naročilu. »82 104_28366 OLJNI GORILCI AVTOMATIKA mntaža, servis meritve. BETA- S.d.O.O.. »874-059 28434 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199 26446 REKLAMNI NOVOLETNI PROGRAM KOLEDARJI (namizni, stenski) KEMIČNI SVINČNIKI, ŽEPNI NOTESI STEKLENI IZDELKI OBESKI, ODPIRAČU/ŽIG ALNIKI ROKOVNIKI, MAPE ZA VIZITKE PROGRAM ZA FRIZERJE itd. Vse izdelke dobite z dotiskom vašega LOGOTIPA. Naročila sprejemamo po telefonu in telefaxu. Za večja naročila vas obišče predstavnik. 1TISK, REKLAMNI NAPISI, OBLIKOVANJE i ti D.Kvedra 11, Šentjur pri Celju tr,lax.: «63 741 HM Planinsku vas 44, Planina pri Sevnici, IS «63 7X3 232 ČISTILNI SERVIS METOD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaznih talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja. »326-325 2»32« Brušenje betona, tlak vicianer na grobo in poliranje po dogovoru. »323-525, popoldan 28455 Popravljam PRALNE STROJE. »714-465 28458 Discon storitve ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV, HIŠ, STANOVANJ. KOMBI PREVOZI, SEUTVE, MONTAŽA, DISTRIBUCIJA. Tel.: 064/682-101 Popravila hladilne tehnike, pralnih strojev, sesalcev. ELEKTROMHANI-KA. Pivka 20, Naklo. »47-490 28468 SERVIS gospodinjskih aparatov, električnega orodja, previtja rotorjev, elektromotorjev. ELEKTROMEHANI KA Pivka 20, Naklo. «47-490 26460 HIŠNI SVETI! Beljenje in pleskanje stopnišč! HITRO IN KVALITETNO ter po ugodni ceni. «242-238, popoldan 28487 Izdelujemo baletne copate in plesne čevlje, čevljarstvo TIM-B Naklo 28»is PONUDBA TEDNA enosobno stanovanje 52 m2 na Planini prodamo * menjamo za manjše v Sorlijevi. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskeoa '■ 0221-353 _J«** PONUDBA TEDNA ugodno prodamo 3 sobno stanovanje na Jesel1' cah, možnost plačila na več obroki K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskeg« 7, «221-353_ V Radovljici prodam 2,5 sob"0 stanovanje 59 m2 z balkonom kletjo, centralno, telefonom in »I belsko (lahko tudi na obroke); WJ3 macije na «710-511, po 17. uri j* soboto In nedeljo JHH- Oddam 2-sobno STANOVANJE* R«Ktovi|(ci. a>Q6i/Bi4-7ea .. jf^. Oddam opremljeno enosobno *f novanje v Lescah s predplačilo"1 «714-975, od 19. do 20 ure Prodam 1-sobno stanovanje 46 fl^ na Vrečkovi, Planina I. »324-280 2*50 r_____, V šorli|evem naselju prodamo GA^ SONJERO, 25 m2, opremljeno J* 31300 DEM. POSING. »061/12 23-29, 9-18. ure «*S V Šorlijevem nas oddamo uarsojj aro 21 m2, opremljeno, za 300 Df-T z enoletnim predplačilo^' »061/126-23-29, 9-\°. jero mesečno POSING. ure VAS PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mi^nfflfi 120 SIT JEMANJ KOT 3.000 SIT V šorlijevem naselju oddamo E osobno stanovanje 35 m2. oprerr»r no, za 445 DEM mes. s po»*%. predplačilom. POSING. «061/1'.. 23-29, 9-18. ure 2< V Kranju ali škofji Loki kupimo * najamemo garsonjero, eno ali sobno stanovanje. POSING, 9"°^ 126-20-13, 9-18. ure STANOVANJA Prodam 1,5 sobno STANOVANJE (CK, lep sončen ambient. 3 km iz Bleda). «719-010 263*8 V Škofji Loki prodamo komfortno enosobno stanovanje 40 m2. TRGOAGENT.d.o o, »061/15-99-686 in 15-99 729 ŠIFRA: 126 ?*mb V škofji Loki prodamo 2-sobno stanovanje 60 m2. TRGOA-GENT.d p o, »061/15-99-686 in 15-99-729 ŠIFRA: 120 26369 Družina v zameno za stanovanje, pomaga potrebnim pomoči » 4/ 24 6 26424 Prodamo 2-»obno STANOVANJE v izmeri 55.20 m2, VI nad Vod stolp, etažna centralam, telefon, CATv, sončna lega. «2 1 3-2 1 9 26456 Oddamo opremljeno novo hišo v šk Loki, polovico hiše nad šk. Loko, opremljeno hišo pn Kranju in pn Lescah. APRON 331-292 20471 Kranj, v bližni kopališča ugodno prodamo 3-sobno 1 etažno C, na Planini III. atri|sko 4 sobno 114 m2, v Radovl|icl (vila bloki) 3 sobno 82 m2, v šk Loki ugodno 2-sobno 62m2 APRON 331-292_26472 PONUDBA TEDNA: dvosobno st.i novanje 46 m2 na Zlatem polju s centralnim ogrevanje K 3 KERN Kran|, d.o.o., Komenskega 7, »221-353_214/« PONUDBA TEDNA: pri Vodovodnem stolpu v Kranju prodamo stanovanje 49 m? brez centralnega ogrevanja za 45000 DEM ali menjamo za maniše K 3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, «221 353 .■»«,; VOZILA DELI CITROEN - AVTOODPAD, rablj«^ novi rezervni deli ter odkup avtorn" bllov za Avtoodpad. «692-l94J> ZIMSKE GUME s platišči za JUjJj prodam. «211-147 SERVIS IZPUŠNIH CE^ Sp. Bitnje 22, ŽABNICA* tel.:311-965 PRODAJA ODKUP rabljenti voz« in ■.-n:w »:1ajl AVTO HIP GefUfli. H.064/217-528, po 20. ili M®** VOZILA ____. NAKUPOVALNI Izlet onodnev^ n' Madžarsko s kombijem. «49-«"' 26081 NAKUPOVAl NI I/LET v P«""*jji-m Portogruaro enodnevni s ht jem. «49-442 ^Sf -----"Z ep. Prodam OPEL KADETT l-^ja letnik 1980 in JETTA 16 * letnik 1987. «310-537 ■ —— —— I— ..— —HI ■ I .^jl. Odkup, prodaja r«Mj"j',n*rf' prepis lastništva nudi AVTO O^, TA. do o , «4 7 340 1> —--—— Afp VISO SUPER E. letnik 1963. 1200 OLM. Beounlska 57, Trž« Prodam PEUGEOT 505, letnik 1981. »718-081 28391 R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 3/95, temno modre barve, zelo dobro ohranjen, cena cca 2000 DEM, prodam. B 225-733 28396 Prodam 126 prodam, letnik 1987, reg. do 7/95, zelene barve za 1800 DEM. »46-325_28403 Prodam z 101, letnik 1989, 49000 km, cena po dogovoru. »631-443 28405 K a_ Prodam ALFO 33, letnik 1992, 78000 km, tonirana stekla, servo, centralno zaklepanje. 16000 DEM. »741-492 28406 _ AX CABAN 1.1 I, letnik 1993, kovinsko zelen, prodam. »53-090 28419 Prodam YUGO 45 letnik 1983, reg. do 25.7.I994. » 730-180 28423 SAAB 99 GL, letnik 11/83, ugodno prodam. »78-203 28429 Prodam TAM T 110 v voznem stanju Za 2000 DEM. »715-539 28433 Prodam JUGO 55, letnik 1989, prevoženih 66500 km, cena 4000 DEM. «714-311 2843; fUF TV - video - AUDIO CrD PIOIMCECER maranti: SONY JMjob KEF UBL Jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 2x70 W 126.400 SIT iaWJiM44; GORENJE 51TTX S0NY E-180 S0NY UX-60 45.990 SIT 630 SIT 260 SIT NOVA DEMO SOBA ZA »■flEIZKUSANJE ZVOČNIKOV. HI - Fl KOMPONENT . IN8UBBOUND SISTEMA. ODPRTO OO ».h DO 1*.h IN OD IS.h DO 10.h OB SOBOTAH OD 9.h OO IZ.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA c«nkar|eva 6. Kranj _tBl.: 222-P5S Panasonic Atestirana centrale, teleta, in teletEeksizapmposlGrvn^ SERVISZOf^NALjNIlDEU pooblaščeni zastopnik za slovenuo TELEFON ■nRGOV/irslA - SERVIS Uprmva M 064 222 866 tu.: 064 222 867 UU6UANA.tel/fOK.:061 159 0232 KRANJ. teJ/fak. 064 722 150 Prodam R 5, letnik 1991. Zeleznikar, Župančičeva 14 a. Bled 26438 Prodam avto znamke GOLF, letnik 1982, dobro ohranjen. Markišič, Savska 54, Kranj 28441 Prodam JUGO FLORIDA, letnik 1991, 35000km, reg. do 3/95, izredno ohranjen. «44-072 284eo Prodam SREČKO HIP za Suzuki Samuraj 4 x 4 VX. «56-027, od 16. ure dalje 28464 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX 3/93. Kovor 53, Tržič, »57-978 28468 JUGO 55, letnik 1984, prodam. »32-083 28489 OPEL ASTRA 1.4 I CARAVAN, letnik 1993, 23000 km, prodam. »714-975 26494 Prodam GOLF JDX, letnik 1989. »76-488 26502 Prodam VISO 11 SUPER E, letnik 1982. Reteče 52, med 17. in 18. uro 26504_ Prodam R 5, letnik 1993, rdeče barve, 5 v, 20000 km, avtoradio, avto je kot nov. »725-627 28508 Prodam Schirocco GTI, letnik 1986. Bizjak, Sp. Gorje 5 285ob Prodam LADO NIVO, eltnik 1988, reg. do 4/95, cena 6300 DEM. »876-134 28509 Prodam GOLF. letnik 1979, bencinar, cena 2300 DEM ali menjam za karambolirano vozilo. »681-338 28513 RENAULT 25 V 6 injection, letnik 1988 z vso dodatno opremo, metali, reg. celo leto, ugodno prodam. »45-170 28524 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS.d.o.o., »312-255 28528 Prodam lepo ohranjeno ŠKODO SILVER LINE, letnik 1994, kot nova »312-255 28529 Prodam FORD ESCORT 1.6, odlično ohranjen, letnik 1991, rdeče barve. »312-255 28530 Prodam lepo ohranjen R 5, letnik 1991, metalno sive barve. »312-255 Prodam CITROEN AX 11 TRS, letnik 1990. «733-839. po 16. uri 28532 R5 CAMPUS, letnik 90, ugodno prodam. B 733-260 od 8. do 17. ure OPEL ASTRA 1,6 IGT, letnik 1992, prodam. RUBIN KOKRICA, «225- 151 28533 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN- samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 -1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA DRUŽINA R + R EBNER 9543 ARRIACH, BERG 06 ARRIACH 5 tel. 0043 • 4247 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I Prodam Z 101, letnik 1983. 333 f721- 26520 ZAPOSLITVE MK potrebuje pomoč pri prodaji daril za otroke in odrasle. «328-265, 84-662 in 323-501 27136 V PIZZERIJI MARJETKA v Žabnici zaposlimo dekle za strežbo. 0311-301, ali osebno vsak dan 27866 Rešite svoj finančni problem, prodaja čistil na terenu. «65-773 po 17. ure 27917 Priključite se skupini prijetnih ljudi pri prodaji zanimivega knjižnega programa založbe MK. Možna tudi redna zaposlitev. «632-330, 56-105, 0609/620-475 27939 NATAKARICA dobi delo v kavarni Vencelj v Preddvoru. «45-052 28086 ZAHVALA Ob smrti drage NEŽKE DEBELJAK roj. Rozman sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. VSI NJENI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl MARIJAN ZALOKAR gozdarski tehnik, upokojenec G G Bled Od pokojnika sc bomo poslovili v torek, 20. decembra 1994, ob 15.30 uri na blejskem pokopališču. Žara s posmrtnimi ostanki bo na dan pogreba v mrliških vežicah na Bledu. Žalujoči: žena Valerija, hčerki Maruša in Silva z družinami Iščemo prodajalce za PRODAJO novega tehničnega izdelka. Dobre provizije. «312-430 27171 Iščem mlajše komunikativne osebe z lastnim prevozom (kombi, R 4, karavan) za razvoz prehrabenega artikla po Gorenjski. Delo bo po pogodbi v jutranjih urah. «242-062 28268 Iščemo delo na dom (pakiranje, lepljenje, sestavljanje, brušenje). 8218-174 28365 Kdor denarja ne dobi, ga mora zaslužiti. Potrebujemo resne ljudi. »83-730, popoldan 28381 Iščem polagalca vseh vrst podov s prakso in izobrazbo. »310-67828383 2elite biti med prvimi in dobro zaslužiti. »872-049, od 15. do 17. Ure 28386 Mlajša upokojenka sprejme delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 28394 Bistro v centru Kranja redno ali honorarno zaposli DEKLE V STREŽ-Bl. » 222-430, 331-654_ Iščemo simpatičnega, mladega, sposobnega NATAKARJA, ki zna nemško (obezno). 058-458, po 12. Uri 28414 Iščemo mlajšo upokojenko za celodnevno oskrbo bolni gospe v Kranju. Nudimo stanovanje, hrano in dobro plačilo. 0216-426 28417 Iščemo simpatično in prijetno dekle za delo v lokalu. 0217-582 28442 Občasno honorarno zaposlimo mlajšega upokojenca, vajenega dela vjKoizvodnji (štanca). 0214-434 Zaposlimo sposobnega KUHARJA-ico. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20, Preddvor, 045-017 28511 Honorarno delo - prodaja čistil ne terenu - dobra provizija. 065-773, zvečer 28515 Iščem NATAKARICO za honorarno delo. 0714-179, 714-156 28525 S pravljično glasbenim založništvom boste izkoristili resnično priložnost Pokličite 064/332-686! PODARIM KUZKA mešančka, črne barve, starega dva meseca, mati BOBTAIL 0631-783 28420 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri in meso od bika 0 422-562 28425 PRAŠIČE od 40 do 100 kg, prodam. Voglje, Letališka 7, Šenčur, 0 49- 085 28428 Prodam MESO mladega bika. 058- 487 28436 Kupim OVCO in TELETA za zakol. 0311-025 23436 Zaposlim pomočnico v kuhinji in strežbi. OD do dogovoru. 0881-453 Prodam brejo KOZO. 28439 t725-563 ŽIVALI Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. 045-587 28364 Prodam KOKOŠI nesnice, stare eno leto. 047-866 28373 Prodam 2,5 meseca starega bikca charole. 076-371 28376 Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Tomažin, Bukovščica 20 28379 Podarim mlade OVČARJE. Hraše 2 3. Lesce, 0733-542 28388 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA, starega 14 mesecev. 0312-063 28393 Prodam težko KRAVO za zakol. 0422-601 28396 Čistokrvni NEMŠKI OVČARKI z rodovnikom, zelo lepi, stari sta 20 in 5 mesecev, čmorjave barve, vrhunskih staršev, z delovnimi izpiti, zelo ugodno prodam. 0631-399 2S4oi Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA domača krma. 049-252 28409 Prodam manjše in večje PRAŠIČE, domača krma. Voglje, 049-2522S4ii Prodam BIKCA simentalca do 200 kg. Sr. vas 12, Golnik 2S4is Prodam polovico KRAVE. 0217- 062 28445 Domači PIŠČANCI, zaklani po naročilu, cena 400 SIT/kg. Suhadoie 12, Komenda, 0061/841-375 28447 Prodam TEUCO 300 kg ali menjam za bikca. 046-152 23450 Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg. »46-152 28451 Prodam mlado KRAVO simentaJko, brejo 3 mesece in SILOKOMBAJN VIHAR 40. Lahovče 17 28464 PRAŠIČA za zakol, domača krma, ugodno prodam. » 422-673 2S4ei Prodam TEUCO brejo 9 mesecev. Sr. vas 112, Šenčur 28466 Prodam PRAŠIČA za zakol. Krmelj, Sv. Duh 45, «632-553 28500 Prodam teličko težko 130 kg. »682-745 28503 Prodam TELICO brejo 6 mesecev. Zalog 49, Cerklje, «421-072 28506 Prodam dva PRAŠIČA težka okrog 140 kg. »242-829 28512 Menjam jalovo še molzečo kravo za manjšo goved ali prodam. Rovte 12, Podnart 28526 Prodam dva črna TELETA, težka okrog 100 kg in menjam teiico 130 kg za bikca simentalca. »44-220 28538 OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta IDA FERENČAK iz Struževega Pogreb pokojnice bo 21. decembra 1994 ob 15.30 uri v Kranju. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše najdražje DANICE LAP - POLIČAR se za nesebično pomoč zahvaljujemo osebju koronarnega oddelka Bolnišnice Jesenice, še posebej pa zdravnikom dr. Markežu, dr. Resmanu, dr. Zaletelu in dr. Šolarju. Za izkazano moralno podporo in sožalje smo še posebej hvaležni sosedom, prijateljem in znancem, prav tako pa tudi Davidovim sošolcem iz bivšega 8.b. O.Š. Radovljica z razredničarko go. Mertljevo ter 1. eb Srednje elektro in strojne šole Kranj z razredničarko gdč. Pogačnikovo. Tudi sodelavcem iz Iskre Otoče in OGP Grad Bled iskrena hvala. Za sodelovanje pri pogrebnem obredu se še posebej zahvaljujemo g. Eatru Vitomiru, govornikoma g. Arihu in e. Albininiju, pevcem ratom Zupan, g. Praprotniku za zaigrano Tišino in vsem, ki ste Danico pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči David, Ervin, mama in Janez Črnivec, 15. decembra 1994 ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta in starega očeta VINKA VEHARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. VSI NJEGOVI S paraplegiki nted oblake Lesce, 19. decembra - V letalska šola Falcon nest (Sokolje gnezdo) iz Radovljice, ki ima dobre stike s slovensko zvezo paraplegikov, so slednjim ie pred časom obljubiti, da jih z letalom ponesejo na kratek izlet nad oblake. Z ruskim letalom AN 2, novostjo na slovenskem nebu, ki ima dovolj prostora, da sprejme tudi ljudi na invalidskih vozičkih, obljubo lahko izpolnijo. Petnajstim paraplegikom in njihovim spremljevalcem so za praznike podarili polet nad Triglavskim narodnim parkom. Kljub krmeiljavemu ponedeljkovemu vre- menu so paraplegiki ieleli z letališča v Lescah poleteti prav včeraj. Letalo, ki sta ga pilotirala Silvo Oraiim in Franc Lajovic, jih sicer ni poneslo nad Triglav, kot so spočetka načrtovali, pač pa so si gostje med enournim poletom iz zraka lahko ogledali dobršen kos (spodnje) Gorenjske. Kot nam je povedal eden od organizatorjev poleta Marjan Sajovic, tudi paraplegiki lahko samostojno pilotirajo letalo, če ima to "komande" prilagojene ročnemu vodenju. Pilot Silvo Oraiim je v pilotski šoli uril tudi paraplegike in ie predlani je eden izmed njih tudi samostojno poletel, kar dokazuje, da nepremagljivih ovir ni. • D. Ž., foto: G. Šinik NESREČE V nedeljo dva mrtva Kranj, 20. decembra - Prejšnji teden je bilo na Gorenjskem kar trinajst hudih prometnih nesreč, od teh šest v kranjski, po dve v jeseniški, radovljiški in loški občini, ena pa v tržiški. Kljub stalnim opozorilom policistov, naj vozniki ne divjajo, je bilo devet nesreč prav zaradi prevelike hitrosti, tri zaradi izsiljevanja prc-dnosti in dve zaradi nepravilne strani vožnje. V nedeljski nesreči pri Podbrezjah sta umrla dva voznika. Tako imamo na Gorenjskem letos do včeraj že 36 mrtvih, lani v enakem času 44, vse leto pa 47. Deklice na cesti Škofja Loka - V četrtek, 15. decembra, ob 17.40 je bila nesreča na regionalni cesti Škofja Loka-Zelezniki pod centrom slepih. Z avtobusom so se pripeljale sestrice Marjana, Darja in Mateja F. s Trate, na postaji izstopile in -ko je avtobus speljal - prečkale cesto proti osnovni Šoli v Podlubniku. Niti deklice niti voznik Vinko G^ roj. 1953, iz Drage pri Škofji Loki, ki je tedaj z jugom peljal proti Škofji Loki, niso imeli pregleda nad cesto. Ko je voznik otroke opazil, je bilo že prepozno. Zbil je Marjano in Darjo, prva je bila huje, druga lažje ranjena. Obe so odpeljali v Klinični center. V Britofu spet počilo Britof - Domačini vedo povedati, da v njihovem križišču poči vsaj enkrat na teden. V petek malo po tretji popoldne je 41-letna Olga P. iz Murske Sobote z mercede-som pripeljala od Predoselj in v križišču z nezmanjšano hitrostjo zapeljala prek ceste. Tedaj je iz smeri Visokega proti Kranju z R 5 pripeljal 45-letni Franc K. s Potoč pri Preddvoru. Voznik je zaviral in se umikal v levo, vendar sta avtomobila trčila sredi križišča. Oba voznika ter sopotnici v mercedesu so bili na srečo le lažje ranjeni, škode na vozilih je za okrog poldrugi milijon tolarjev. Smrt je čakala pri Podbrezjah Podbrezje - V nedeljo ob 3.55 zjutraj je bila smrtna nesreča na magistralni cesti Kranj-Jesenice v bližini Pod- brezij. 44-letni Franc B. iz Mošenj je vozil R 19 od Bistrice proti Radovljici. Na vrhu klanca, v bližini priključka magistralke z Ljubelja, je iz neznanega razloga zapeljal na levi vozni pas, ko je nasproti s fiatom regato pripeljal 28-letni Ekrem M., državljan BIH na začasnem delu v Avstriji. V silovitem trčenju sta umrla oba voznika, Ekremov sopotnik, 31-letni Zugdija S. iz BIH, pa je bil hudo ranjen. Nihče ni bil pripet z varnostnim pasom. Škode na avtomobilih je za 2,2 milijona tolarjev. Ovinka ni zvozil Bohinj - V nedeljo ob 14.55 je 35-letni Janez P. iz Kranja z jugom peljal od Bohinjske Bistrice proti Jezeru. Pred Laškim Rovtom ga je v ostrem desnem ovinku na mokri in spolzki cesti zaneslo na levi vozni pas, ko je nasproti s fiatom regato pripeljala 65-letna Breda M. P. iz Ljubljane. Vozili sta čelno trčili, v nesreči sta bila voznik Janez P. in njegova sopotnica, 35-letna Marjeta E. iz Kranja hudo ranjena, druga sopotnica Janja B., stara 34 let, iz Kranja, voznica Breda M. P. ter njena sopotnica Olga K. iz Ljubljane, stara 69 let, pa lažje. Vseh pet so odpeljali v jeseniško bolnišnico. * H. Jelovčan Loim vsi ZUPANI HA 5AMO, ZDI S« Ml, DA SC »I ri if%\ NC Pote -rA*c .UKA V*0*A k^.T SE SkchA' OBVESTILO 0 POLOVIČNI ZAPORI LJUBLJANSKE CESTE V ŠKOFJI LOKI Zaradi gradnje opornega zidu in poslovnega objekta "SINT", bo na delu leve širine vo-zišča Ljubljanske ceste, na odseku od križišča s Kidričevo cesto v smeri proti Ljubljani v dolžini 60 m, oviran promet do 1. marca 1995. leta. Luč miru v naših domovih Kranj, 19. decembra - Že nekaj let po domovih v Sloveniji gorijo lučke. Gre za Betlehemsko luč miru, ki jo avstrijski deček prižge pri votlini Jezusovega rojstva, skavti pa jo raznosijo po Evropi. V Ljubljano j^e luč prišla v nedeljo, 18. decembra, od tod pa so jo ponesli do slovenskih mest. Lučka že gori v vseh župnijskih cerkvah kranjske, šenčurske in tržiške dekanije, v petek, 23. decembra, pa bo ves dan na voljo na Maistrovem trgu v Kranju, kjer bodo naprodaj tudi skavtske svečke. Kranjski skavti Triglavskega stega namreč organizirajo tudi akcijo pomoči slovenskemu misionarju Stanku Rozmanu v Zambiji. Z zbranim denarjem bo v Zambiji zgrajena cerkev sv. Terezije. • A. Ž. Nezgoda pri delu Škofja Loka - V soboto ob 8.10 je v Gorenjski predilnici v Škofji Loki prišlo do delovne nezgode. Eni od delavk, ki naj bi čistila pre-dilniški stroj, so valji zgrabili dlan leve roke in jo zmečkali. • H. J. Bombe ni bilo Lipnica - V petek ob 22.53 so policisti sprejeli obvestilo, da naj bi bila v gostinskem lokalu Krona v Zgornji Lipnici nastavljena bomba. Pravila so v takih primerih jasna, ne glede na to, ali je alarm resničen ali lažen. Policisti iz protiter-oristične skupine UNZ Kranj so lokal temeljito pregledali, vendar bombe niso našli. • H. J. Čez vikend 15 tisoč obiskovalcev Kranj, 19. decembra - 35. Boiično-novoletni sejem, ki bo na Gorenjskem sejmu v Kranju odprt do 23. decembra, na njem pa je velika izbira izdelkov za priloinostna darila, pa tudi bele tehnike, tekstila, avtomobilov in prehrambenih izdelkov po ugodnih cenah, si je minulo soboto in nedeljo ogledalo okrog 15 tisoč obiskovalcev. Zaradi ugodnih nakupov in ker vstop na sejem prost, se mnogi obiskovalci in kupci iz različnih krajev Gorenjske, Ljubljane pa tudi iz zamejstva vračajo tudi po večkrat na sejem. Živahno pa je v teh dneh na sejmu tudi v Deieli igrarije in na drsališču. Sejem vsak dan ob 17. uri popoldne obišče tudi dedek Mraz, • A. Ž. KRIMINAL Do meje niso prišli Kranj - Kriminalisti bodo ovadili tri Mariborčane, ki so nameravali prek državne meje pretihotapiti osem državljanov BIH. 21-letni T. D., 18-letni Š. S. in 26-lctni P. B., vsi z območja Maribora, so po ugotovitvah kriminalistov 15. decembra v Miklavžu pri Mariboru prevzeli osem državljanov iz BIH, da bi jih ilegalno spravili prek slovenske meje v Avstrijo. Z dvema najetima avtomobiloma so potnike pripeljali na Gorenjsko, v bližino mejnega prehoda Jezersko, kakšne štiri kilometre pred mejo so jih poslali ven, da bi po gozdu pripešačili na drugo stran. Pri tem jih je dobila f>atrulja iz preddvorskega po-icijskega oddelka Vse tri mariborske tihotapce so policisti zaradi ute-meljnega suma storitve kaznivega dejanja predali preiskovalnemu sodniku, ki jih je po zaslišanju izpustil, na sodišču se bodo torej zagovarjali s prostosti. Za vsakega ilegalnega potnika naj bi iztržili po 500 mark. Begunce so nastanili v prehodni dom v Ljubljani. Krvavi Rodeo Kranj - V petek med sedmo in osmo zvečer je v kranjskem lokalu Kodeo prišlo do precej krvavega obračuna med gosti, ranjeni Č. M. se zdravi v Kliničnem centru. Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kanj dogodek še raziskujejo. Doslej so ugotovili, da naj bi se 21-letni C. M. v Rodeu spri z drugimi gosti, med njimi tudi z mlajšim mladoletnikom iz Kranja. Temu naj bi na vrat nastavil nož in mu grozil, da ga bo zaklal. Posredovali so mladoletnikovi prijatelji, 18-letni S. D. je hotel C. M. pomiriti, vendar jc ta zagrozil tudi njemu. Zato je S. D. s steklenim pivskim vrčkom C. M. udaril po glavi. Č. M. ima pretres možganov in preseka-nino prek očesa. Obvestilo o večernem dogajanju v Rodeu in o ranjenem Č. M. ni prišlo na policijo iz lokala, pač pa iz kranjskega zdravstvenega doma. Kriminalisti utemeljeno sumijo, da so hoteli redarji iz lokala krvavi obračun prikriti, saj so bile po njihovem prihodu v lokal vse krvave sledi že zbrisane. Mladoletnika odpeljala moped Žirovnica - Dva mladoletnika, eden še otrok, z Jesenic sta 24. oktobra na parkirnem prostoru pred železniško postajo v Žirovnici vzela moped tomos. Kriminalisti so ju kasneje obravnavali zaradi suma storitve drugih kaznivih dejanj in takorekoč slučajno razkrili tudi to krajo. Fanta naj bi moped odpeljala domov in ga razstavila, "odvečno" ogrodje pa zavrgla v bližini vodne elektrarne v Mostah. • II. J- Gorelo je Vrhniška pekarna v plamenih Kranj - V minulih dneh je gorelo na več koncih Gorenjske, največ škode pa je o^enj povzročil vrhniški pekarni v poslovno stanovanjski stavbi /a Jelenom v Kranju. V dimniku pekarne je začelo goreti v soboto zvečer. Ob 22.20 so posredovali kranjski poklicni gasilci, ki so Ogenj utišali, vendar je ob pol enih ponoči ponovno zagorelo. Komisija UNZ Kranj vzroka požara še ni natančno ugotovila, domnevno so se vžgale saje Zgorele so tuljave in del ostrešja, škoda po nestrokovni oceni znaša približno osem milijonov tolarjev. V nedeljo ob pol štirih /.jutia) je v Blitofu zagorel osebni avto cimos starejše i/ilelave in tudi pogorel. V leski Verigi pa so dan prej prav tako gasili manjši požar. • II. J. OSEBNOST LETA 94 PO IZBORU POSLUŠALCEV RADIA KRANJ JUTRI, OB 9.20 URI