Uspehi in težave krajevne skupnosti »Milan Majcen« ' Sporazumevanje rešuje probleme Glede na svojo lego v stičišču z mestnim središčem ima krajevna skupnost »Milana Majcna« v mnogočem specifično vsebinske probleme pri izvajanju krajevne samouprave, ki so značilni za urbano že zaključene mestne predele. S svojim delovanjem je obrnjena predvsem navznoter k poglobUenim medse-bojnim odnosom krajanov. Naj se v današ-njem času sliši še tako nevsakdanje, je ven-darle res, da je med redkimi v ofačini, ki ni-ma zahtev po večjih in novih objektih za splošne potrebe, zato pa ima dovolj drugih komunalnih problemov. • Na svojem območju ima samo dva po-membnejša objekta družbenega standarda in sicer halo Tivoli ter VVZ »Milana Majcna«. Ce problemi slednjega še zadevajo v njihove interese, je povezava s prvim zelo pičla in za-to problemi odmaknjeni. Čeprav nimajo svo-jega družbenega ali družabno kulturnega cen-tra ali prostora, brez česar si drugje ne mo-rejo predstavljati aktivnega družbenega živ-Ijenja krajanov, so vendarle razvili uspešno samoupravo. Za njihove potrebe jim prostore z razumevanjem in rade volje dajejo na raz-polago v tamkajšnji pivovarni »Union« ali v »Slovinu«. Obe organizaciji združenega dela sta obljubili, da jim bosta v bodočih investi-cijah zagotovili lastne prostore za njihove po-trebe. Zgleden primer razumevanja, ki je vre-den pohvale. • Krajevna skupnost dobro sodeluje tudi s »Fructal-Alko« in Drogerijo«, manj pa z ostalimi organizacijami združenega dela. Najmanj pripravljenosti za sode-lovanje kažejo razna predstavništva in dis-locirani obrati z izjemo »ABC Pomurke«. Ugotavljajo namreč, da so vse preveč ogra-jeni v svoje ozke podjetniške plotove intere-sov, brez občutka, da tudi oni predstavljajo del krajevne skupnosti. • Ko so v krajevni skupnosti oblikovali samoupravo, so imeli precej kadrovskih te-žav. Preden je zaživela in pričela funkcioni-rati, so izgubili mnogo časa, zato so se lahko dokončno konstituirali šele aprila letos. Po-leg skupščine in sveta krajevne skupnosti so izvolili še poravnalni svet in svet potrošni-kov. Dosedanje izkušnje so jih podučile, da bodo morali tem vprašanjem v bodoče po-svečati več nenehne pozornosti in skrbi. • Razen socialistične zveze, najbolj mno-žične politične organizacije, delujejo v kra-jevni skupnosti še: organizacija zveze komu-nistov, zveza združenj borcev NOV, ZRVS, organizacija Rdečega križa, društvo prijate-ljev mladine, športno društvo ter pododbor turističnega društva in pododbor društva upo-kojencev. Vse organizacije in društva aktivno delujejo. Formalno je ustanovljena tudi mla-dinska organizacija, vendar je že dve leti, od-kar je zapadla v mutvilo, ker prejšnji pred-sednik, ki je odšel na novo dolžnost, ni po-skrbel za kontinuiteto njenega dela. Ne glede na to se mladina aktivno vključuje v športne in druge dejavnosti. Ekipa prve pomoči pri civilni zaščiti, ki jo sestavljajo mladinke, se je že na lanskoletnem tekmovanju lepo uvr-stila, na letošnjem pa prav v vrh najboljših. Sploh pa krajani izražajo svojo globoko an-gažiranost pri razvijanju samoupravnega in delegatskega sistema z bogatim družbeno-političnim življenjem, v katerega je vključe-nih 300 krajanov ali nekaj več kot 10 odstot-kov vseh prebivalcev. • Območje krajevne skupnosti obsega menda nekaj več kot 50 ha površine, kjer živi 3.069 prebivalcev, od katerih je več kot 1.500 zaposlenih. Gosta urbanizacija omejuje grad-njo novih stanovanjskih objektov, zato v pri- hodnosti ni pričakovati naraščanja prebival-stva. Sicer pa pravijo, da je sedanje število idealno za organiziranje uspešnega krajevne-ga samoupravnega mebanizma. V tej smeri iščejo zlasti nove oblike vključevanja kraja-nov v samoupravni sistem prek hišnih svetov in zborov stanovalcev, ki naj bi bili poleg organizacij temeljna platforma interesnega usklajevanja hotenj krajanov. Prizadevajo si tudi za tesnejšo koordinacijo med sa-moupravni telesi krajevne skupnosti in dele-gacijami združenega dela. Opažajo namreč, da kljub posameznim primerom združeno delo še vedno pretnalo usklajuje svoje interese z interesi krajanov, zlasti na področju varstva okolja. Na njihovem območju ima sedeže in objekte okrog 84 organizacij združenega dela, ki so vsajeni v neposredno stanovanjsko oko-lico in so krajani za varovanje svojega oko-lja življenjsko zainteresirani. V tem pogledu kaže pivovarna »Union« veliko posluha. Da je mogoče z obojestranskim razumevanjem rešiti na prvi pogled težje probleme, doka-zuje primer izgradnje kapacitet ter industrij-skega tira pri »Slovinu«. • Aprilska akcija »zelena Ljubljana« je v njihovi krajevni skupnosti zelo uspela. Med akcijo so odpravili številna žarišča navlake in odpadkov, ki so kazila in onesnaževala oko-lje. Vanjo se je aktivno vključil tudi podod-bor turističnega društva, ki tudi med letom spodbuja krajane k urejanju stanovanjskih naselij. V ta namen organizira poljudna pre-davanja, stanovalcem najlepše urejenih oken in balkonov z okrasnim cvetjem pa podeljuje posebna priznanja. Ob letošnji akciji so se v krajevni skupnosti odločili, da ne bodo skrbi za čisto okolje izvajali samo enkrat na leto, ampak jo bodo vključili med stalne naloge komu.naln.ega vzdrževanja. T • Malo čudno in nenavadno bi bilo, če težav ne bi imeli tudi v WZ »Milana Majc-na«, toda tam so drugačne. Zaradi premajh-nih kapacitet so od 170 otrok, za kolikor je bilo vlog, lahko sprejeli pred nedavnim samo 60. Tudi zaradi porodniških dopustov vzgoji-teljskega kadra imajo stalne težave, toda tu ni moč pomagati, kot to lahko poravnalni svet krajanom ali hišnim svetom, kadar si skočijo v lase. Komaj je bil izvoljen, že rešuje tudi nekaj težjih zadev, kar dokazuje, da so ljudje pravilno doumeli njegovo vlogo in da skušajo svoje spore zgladiti brez tožb in sodišč. Da ni od muh, je pokazal tudi že potrošniški svet, ko so Ljubljanske mlekarne hotele opustiti prodajo mleka, kruha in drugih živil na Ce-lovški 34 in preurediti ta prostor za gostinske namene, kar je skupaj z zborom krajanov preprečil. Ljubljanske mlekarne bi storile lepšo potezo, če bi opustile bife v sosednjem lokalu in ga preuredile v mlečno restavracijo, za kar je bil nekoč že predviden. • Zanimalo nas je, kaj krajani mislijo o glavnetn urbanističnem planu, ki je bil raz-grnjen v prostorih krajevne skupnosti in ka-ko daleč so pri njih s pripravami za srednje-ročni plan razvoja in dolgoročnega programa »Ljubljana 2000«. Za pripravo slednjiti so imenovali 11-člansko komisijo, ki bo usklaje-vala interese KS in TOZD. Na glavni urba-nistični plan, so povedali, imajo krajani celo vrsto kritičnih pripomb, predvsem pa, da ne vzdrži strokovnih ocen, ker ne nudi nikakršne projekcije razvojnih ciljev. • Naj bodo kritike upravičene ali ne, brž-da snovalci tega plana tudi sarrii vedo, da takšen, kot je, ne bo pomenil zadnje besede. Slučajen obisk Friderika Feleta, predsednika posebne delegacije SIS za stanovanjsko skup- nost, v prostorih KS, je sicer zmotil nit po-govora na to temo, imeli pa smo priložnost za drugo. • Najprej je beseda stekla o obširnem de-legatskem materialu za seje skupščine samo-upravne stanovanjske skupnosti, o katerem pravi, da je v njem za hišne svete zelo malo koristnega. Ker se administrativni aparat v teh skupnostih množi, so vse večji tudi svc>ž-nji papirnatega delegatskega materiala. Do-seči bi morali, da bi bilo tega veliko, dosti več pa storjenega v praksi. Navedel je pri-mer s plani za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Strinja se, naj bi prvotne plane potreb zredu-cirali na obseg razpoložljivih sredstev, ne mo-re pa se strinjati, da iz odobrenega plana in sredstev opravijo samo dobro tretjino vzdr-ževalnih del, medtem ko stanovanjski objek-ti propadajo. Rad bi vedel, kam odtečeta ostali dve tretjini odobrenih sredstev, če so plani sestavljeni zato, da jih spoštujemo. Ce je vzrok v tem, da za določena dela ni obrt-nikov, tedaj bi morala stanovanjska skupnost na tem področju storiti ustrezne ukrepe, je zaključil svoje misli Friderik Fele. PROBLEMI Na področju komunalnega urejanja in vzdrževanja tudi sic.er problemov ne tnanjka. Začnejo se pri gostem avtomo-bilskem prometu in nevarnih prehodih za pešce na Celovški cesti brez sema-forov pri »Keršiču«, kjer je bilo že ne-kaj nesreč s smrtnim izidom; potem je tu neurejen prometni režim za tovorna vozila delovnih organizacij, nadaljuje-jo se težave zaradi pomanjkanja par-kirnih prostorov za avtomobile, ki par-kirajo po pločnikih in ovirajo pešce, da ne govorimo o pomanjkanju prostora za garaže in podobno. Ce tem problemom dodamo še zastarelo kanalizacijo, zaradi katere so kleti mnogokrat pod vodo, in mnogo skoraj dotrajauih stanovanjsklh zgradb, ki so potrebne temeljite preno-vitve, tedaj moramo priznati, da se bo-do delegati še prenekaterikrat potili in si belili glave, kako in kdaj bodo spra-vili te probleme s sveta. • Krajevna skupnost »Milana Majcna« doslej ni imela svojega krajevnega praznika. V družbenopolitičnih organizacijah je vznikla zamisel, da bi ga letos prvič slavili 8. septem-bra, na dan, ko je 1943. leta organizirano od-šlo iz Zibretove ulice v partizane 43 skojev-cev. Na dan krajevnega praznika nameravajo podpisati tudi listino o pobratenju s krajevno skupnostjo Kantrida z Reke, s katero že cnajst let uspešno sodelujejo na področju iz-menjave izkušenj dela v krajevni skupnosti, splošne Ijudske obrambe, civilne zaščite in iz ¦družbenopolitičnega življenja. Prav gotovo bo določitev krajevnega praznika hkrati tudi spobuda za še uspešnejše delo in motiv za nove cilje. Ivan Osolnik MOSTEC 79 SSK ILIRIJA bo l«. septembra 1979 organiziral že 8. traidicionalno medna-rodno tekmovanje Mostec 79 na 55 m skakalnici, pokriti s plastiko, v Moste-cu. Organizacijski odbor pričakuje na-stop najboljših skakalcev iz Avstrije, ZR Nemčije, Framcije, Ceškoslovaške, Madžarske, Italije in španije. Tekmovanje bo v dveh starostnih skupinah, in sicer za člane in mladince. V Ietošnjem letu je to tekmovanje uvr-ščeno v FIS koledar prireditev. SSK ILIRIJA vabi vse občane Šiške, da si to zanimivo tekmovanje ogledajo.