T oliko na kra tko . Naj dodam še to , da av tor na začetku vsakega vprašan ja poda k ra tek pregled dosedanjih teorij in dognanj. V po trd itev svojih pogledov navaja vrsto konkretn ih prim erov s k ita jskega krasa, večinom a tudi s pom očjo ilustracij. Žal so fo ­ tografije m anjše in slabo rep roducirane , pač pa so skice jasnejše in preg lednejše. Kot zanim ivost naj še povem , da je m ed uporab ljeno lite ra tu ro naveden tudi G am sov p ri­ spevek (edini jugoslovanski) o preučevanju topnosti apnenca s pom očjo ploščic. A ndrej K ranjc Carsologica sinica (Z hongguo y an rong), vol. 4 (1985), 1 - 3 , vol. 5 (1986), 2, G uilin (G uangxi). PR C hina Z adn ji trije zvezki revije »K itajsko krasoslovje« , ki jo skupaj izdaja ta K om isija za k raško geologijo pri G eološkem društvu K itajske in Inštitu t za geologijo krasa K i­ ta jske akadem ije geoloških znanosti, vsebujejo 40 prispevkov na 376 s traneh . U re ja ­ jo jo na Inštitu tu za geologijo krasa in pohvalno je , da izhaja redno , (doslej pe to le­ to). Prispevki so razdeljen i po tem atik i na poglavja: hidrogeologija krasa, hidrogeo- logija rudnih nahajališč, tehn ika in m etod ika , nahajališča m ineralov v krasu , speleo- logija in geom orfologija. Č eprav je naslov prvih dveh poglavij tem atsko ozko om ejen na hidrogeologijo ozirom a h idrologijo , prispevki tem atsko niso tako ozki in je v njih veliko zanim ivega tudi za geografe, predvsem krasoslovce. Poleg zelo specializiranih prispevkov (P ri­ spevek k poznavanju m ehanizm a tokov v dveh nivojih v globokih vodonosnikih . O b­ lika kraških vodonosnikov in m atem atični m odel dveh obm oči j pri H andan - X ingtai) so tudi taki, ki so splošno zanim ivi, še posebej z regionalnega vidika (Pregled kraških vodonosnikov na K itajskem , R azpored itev podzem eljskih rek na južnem K itajskem ). Podobno je z vsebino drugih poglavij. N ekateri prispevki so tako ali drugače ozko om ejen i (D atiran je kapnikov iz jam e M aom aotou s pom očjo uranove se rije ) , drugi pa čisto splošni (M odel tokovne d inam ike v sinklinalnih kotlinah). Z a nas je m orda najzanim ivejši tropski kras. T udi o tem je dovolj gradiva v C arsologici sinici, od p ri­ spevkov s področja h idrologije do speleologije in geom orfologije. Pester izbor snovi je tudi izraz izdajateljske politike: izdajatelji nam reč želijo , da revija ne bi bila pom em bna le za K itajsko (kar je že veliko glede na n jeno velikost in število p rebivalstva), am pak da bi dobila m esto in ustrezno p riznanje tudi v svetovnih znanstvenih krogih, kar je tudi v skladu s sedan jo K itajsko politiko »odpiran ja navz­ ven«. Z ato avtorji niso le iz vrst inštitucij - izdajateljev , niti ne le iz številnih drugih k itajskih raziskovalnih ustanov (Inštitu t za h idrogeologijo in inženirsko geologijo , G eološka faku lte ta C hangchun, Inštitu t za varstvo voda province G uizhou), am pak skrbe za to , da so poleg k itajskih av torjev (nekaj teh je znanih tudi pri nas - Song L inhua, Y uan D aoxian) v reviji zastopani tudi drugi znani krasoslovci (M M. Sw ee­ ting, P .W . W illiam s, P .A . Bull). D a bi ta cilj laže dosegli, skušajo ustrezno prilagoditi tudi jezik in pisavo. K itajs­ ki prispevki so seveda pisani v k itajščini, s kitajskim i p ism enkam i in za d ruge p rak ­ tično nerazum ljivi. Z a to so oprem ljen i z angleškim i povzetk i, angleški podnapisi so pogosto tudi pod ilustracijam i, z latinico so oprem ljen i grafikoni, pa tudi tabele so na­ vadno pisane z arabskim i številkam i. V zadnjih letnikih je opaziti daljše povzetke, kar precej prispeva k boljšem u razum evanju in uporabnosti. Č lanki tu jih avtorjev in članki z »m ešanim « avtorstvom pa so v celoti dvojezični (k itajščina - angleščina). Na splošno je grafično gradivo obilno - 40 prispevkov dopo ln ju je 289 tabel, grafikonov, skic, zem ljevidov in slik. Fotografij je m alo , kar pa po drugi strani niti ni tako škoda, saj so s tehn ične plati bolj slabe. Izjem om a so priložene tudi barvne, zelo kvalitetne slike. V ečina prispevkov navaja upo rab ljeno lite ra tu ro . Vsega skupaj je zaje tih 145 re- ferenc, od tega 107 kitajskih del in 38 tu jih , v glavnem pisanih v angleškem , izjem o­ m a tudi v francoskem in nem škem jeziku. M ed referencam i ni nobenega jugoslovan­ skega dela , kar je po eni strani razum ljivo, saj naši raziskovalci ne delajo v tropskem krasu. C arsologica sinica ni le zbornik znanstvenih razprav in strokovnih prispevkov, ko t je npr. naša A cta carsologica, tem več je delom a tudi revialnega značaja. O bičaj­ no izhaja dvakra t le tno , ob jav lja tudi krajša poročila (o k itajsko-britanski speleološki odpravi) in vesti (S rečan je m ednarodne hidrogeološke asociacije v G uilinu , Simpozij o človekovem vplivu na kras v Posto jn i). T ako sem skušal na k ratko predstaviti zadnje številke zbornika C arsologica sini­ ca. Po eni strani bi bilo bolje seznaniti bralce s posam eznim i dosežki ozirom a vsebino posam eznih prispevkov, po drugi strani pa se mi zdi za začetek pom em bnejše zbornik sploh p redstav iti, saj je pri nas redek in m alo znan. A ndrej K ranjc D ellanoy, J. - J ., R. M aire, J. Nicod: Karsts del A lpes Occidentales, du Ju ra M eridional e t de Provence (K ras Z aho d n ih A lp , južne Ju re in P rovanse). E R A 282 C N R S, Institu t de G eo g ra­ phie d ’A ix-en-P rovence, A F K in FFS, 1 : 500.000. 1984 K arta je pravzaprav geom orfo loška. čeprav tega (iz p revidnosti?) besedilo n ik jer ne om enja. Iziti bi m orala kot priloga v reviji K arstologia 3 (1984), v številki, posve­ čeni a lpskem u krasu , a se je tisk zaradi tehničnih težav zavlekel za več kot eno leto. T iskana je v večbarvnem tisku, uporab ljen ih je sedem barv , kar daje precejšn je m ožnosti različnih znakov ozirom a njihovega prekrivan ja . O snovne poteze karte p redstav lja jo h idrografska m reža, obale , jeze ra in večni sneg ozirom a led, vse v m od­ ri barvi, kar v legendi niti ni posebej označeno. V sebina karte (legenda) je razdeljena na pet skupin: tek ton ika (v črni barvi), li- to logija in s truk tu rne oblike (rjavo ), k raške oblike (rdeče), ledeniške oblike, glacialni in nivalni kras (vijoličasto), površinska h idrologija, podzem eljska hidrologija in obal­ ne oblike (vse v m odri). M ed kraškim i oblikam i je s posebno barvo (zeleno) označen lehn jak . B arve pravzaprav ne označujejo dosledno posam ezne skupine, am pak so po ­ nekod kom binirane zaradi boljše preglednosti (ponor im a v rdeči znak za brezno vri­ sano m odro puščico, znaki za oblike glacialnega in nivalnega krasa so v vijoličasti in rdeči barvi). L egenda obsega vsega skupaj 80 znakov. L itološko so podrobno p redstav ljene karbonatne kam nine (m asivni apnenec, plastoviti apnenec , m en javan je apnenca in lapo rja , apnenčeve luske, dolom it, sad ra), ostale le okvirno (peščen jak , gran it, pesek , prod in grušč). T ako optično dobro izsto­ pa osrednji alpski pas iz g ranitov , dobro so vidna vsa karbonatna ozem lja, ostale ploskve so prazne , kar po eni strani m oti, po drugi pa prispeva k boljši preglednosti. Z a kraške oblike je uporab ljen ih največ znakov - dvajset. D elom a predstav lja jo »ploskovne« oblike (po lja šk rapelj, polja vrtač), delom a »točkovne« (brezno , jam a, naravni m ost). O d večjih površinskih oblik so p redstav ljena kraška polja (zap rta in od p rta ), za trepne do line, udornice in uvale. Polja so na karti relativno slabo opazna, vendar je vp rašan je , ali je tem u kriv znak ali m erilo (red k a , m ajhna in slabo izražena po lja). Poleg znaka za jam o ali b rezno sta pri večjih ob jek tih s številko navedeni tudi dolžina ozirom a globina, tako da tudi kraško podzem lje ozirom a »podzem eljski po­ tencial« prispevata k boljši predstavi o značilnosti krasa. M ed glacialno in nivalno kraškim i oblikam i so navedeni glacialno kraška kočna