PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini ^	>.
Abb. postale I gruppo	“ 1^6D3 VU 11F
Leto XXK. Št. 226 (8628)
TRST, četrtek, 27. septembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA SREČANJU S PREDSTAVNIKI VLADE
PO UMORU SINDIKALNEGA VODITELJA RUCCIJA
l PO DESETLETJU KRVAVIH BORB S PORTUGALSKIM OKUPATORJEM
Sindikati vztrajno zahtevajOrPlošna stavka paralizirala Argentino Ljudska skupščina proglasila
zvišanje najnižjih pokojnin
Srečanje md predstavniki vlade in sindikalnih organizacij se je zaključilo brez vidnih uspehov - V prvi polovici oktobra se bosta delegaciji ponovno sestali
»l Mi ...	;•
*1
RIM, 26. — V Palač! Chigi so se pozno popoldne sestali predstavniki vlade in sindikalnih organizacij, da bi razpravljali o vprašanju pokojnin. Vladno delegacijo je vodil ministrski predsednik Rumor, bili pa so še prisotni ministri La Malfa, Giolitti, Colombo in Bertoldi. V delegaciji CGIL, C1SL in UIL so bili trije tajniki Lama, Storti in Vanni, poleg njih pa še
namestniki tajnikov Boni, Macario, Verzelli, Forni, Ciancaglini, Marco-ne, Revecca, Ravenna, Rossi in Berteletti.
Sestanek je trajal do 23.15, ob koncu pa so sindikalne organizacije objavile sporočilo o pogovorih, v katerem je rečeno, da so predstavniki delavcev ponovno postavili zahtevo po zvišanju najnižjih pokojnin, po prilagoditvi pokojnin dinamiki plač, zahtevali so tudi zvišanje družinske doklade na 8.000 lir ter zvišanje doklade za brezposelnost na 1.000 lir dnevno, česar naj bi bili deležni tudi občasni delavci.
Dialog med vlado in sindikalnimi organizacijami se je razširil tudi na druga področja. Tako so zahtevali od vlade takojšnje ukrepe v prid Neaplju, Apuliji in Kalabriji. Zahtevali so tudi, da bi ponovno razpravljali o zamrznjenju cen. Predstavniki sindikalnih organizacij zatrjujejo, da vlada lahko najde potrebno financiranje.
Poročajo tudi, da bo v drugem tednu oktobra ponovni sestanek vlada — sindikati. Predstavniki vlade so obširno orisali sedanji gospodarski položaj, proračun ter ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi zavrla inflacijski proces. Padel je tudi predlog, da bi na posvetovanjih med vlado in sindikati bili prisotni tudi predstavniki delodajalcev. Tajniki federacije CGIL, CISL in UIL so {»udarili, da bi skorajšnji dogovor o vprašanjih pokojnin dokazal dobro voljo vlade, katero bi v kasnejših pogajanjih vsekakor upoštevali.
Pogajanja o pokojninah zadevajo skoraj 11 milijonov upokojencev IN PS. Po trditvah sindikalnih organizacij 1 prejema 75,26 odst. upokojencev pokojnine, katerih zneski nihajo med 31.650 lir ter 33.750 lir. Federacija CGIL, CISL in UIL je ponovila svoje že znane zahteve: poenotenje najnižjih pokojnin ter njihovo prilagoditev s plačami delavcev, zaposlenih v industriji. To pomeni, da gi povišali najnižje pokojnine na 37.000 lir v teku letošnjega leta, na 42.000 lir od 1. januarja 1974 ter na 50.000 od leta 1975. V treh letih bi po mnenju sindikalnih organizacij znašalo skupno breme približno 1.600 milijard lir, breme za letošnje leto pa bi se povečalo za kakih 275 milijard lir.
V zvezi z zvišanjem izdatkov za pokojnine naj bi sindikalne organizacije omenile tudi domnevno višanje cene bencina. Sindikalni predstavniki so že večkrat izjavili, da odločno nasprotujejo takemu povišku, ki ga imajo za popolnoma neopravičljivega. Čeprav niso socialne zahteve povezane z vprašanjem povišanja cene petrolejskih proizvodov je treba reči, da bi vlada razpolagala z večjo količino denarja, če bi povečala davčno breme na petrolejske proizvode. Ugotavljajo, da so po podatkih zveze pe-
trolejskih družb prodali v prvih osmih mesecih letošnjega deta 10,3 milijarde litrov bencina in se je tako potrošnja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 9,7 odst. Če bi, kot je bilo slišati tudi iz nekaterih vladnih krogov, zvišali ceno bencina na 200 lir liter (8 lir bi šlo petrolejskim družbam in prodajalcem) bi se državni dohodki povečali za 300 milijard lir na leto.
Kosigin v Skopju
BEOGRAD, 26. — Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze A-
leksej Kosigin je prispel danes v spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Jakova Sirotko-viča in drugih jugoslovanskih osebnosti na enodnevni obisk v Skopje, kjer so ga na letališču pozdravili predsednik sabora Makedonije Nikola Minčev in druge osebnosti republike. Neposredno po prihodu si je Kosigin ogledal novo skopsko železarno, ki ima zelo tesne poslovne Zveze s podjetji Sovjetske zveze. Po ogledu železarne je predsednik sobranja Minčev priredil v čast svojemu gostu kosilo, med katerim sta Minčev in Kosigin izmenjala priložnostni zdravici. V spomin na njegov obisk v Skopju je predsednik mestne skupščine izročil predsedniku Kosiginu gravuro iz XVIII. stoletja in monografijo Skopja o razvoju mesta od potresa do danes. Po kratkem ogledu se je Kosigin s svojim spremstvom vrnil v Beograd.
neodvisnost Gvineje Rissau
Organizacija za osvoboditev Gvineje in Kapvertskih otokov nadzoruje večji del dežele - Luis Cabrai predsednik državnega sveta
DAKAR, 26. — Organizacija za je tudi vrsta otokov. Šteje približ-
osvoboditev Gvineje in Kapvertskih otokov PAIGC je sporočila, da je prva ljudska skupščina Gvineje Bissau, ki je zasedala 23. in 24. septembra na osvobojenem področju na vzhodu dežele proglasila neodvisno republiko Gvineje Bissau. Nova država ima svojo ustavo ter državni svet, ki ga sestavlja 15 članov. Predsednik državnega sveta je Luis Cabrai, brat pokojnega voditelja PAIGC Amilcarja Cabrala, ki je pred nekaj meseci padel pod streli portugalskih plačanih morilcev.
Proglasitev neodvisnosti so v Gvineji pričakovali že dalj časa. U-radno je ta dežela portugalska čezmorska pokrajina, že več kot deset let pa traja borba gvinejskih partizanov proti portugalskemu kolo-j nialnemu režimu.
! Gvineja Bissau meri kakih 36.000 kv. km, dežela pa je močvirnata in poraščena z gozdovi. Razpolaga ‘z zelo razvejano obalo, pri kateri
liiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiKiuiiumiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSLANSKA ZBORNICA JE RAZPRAVLJALA 0 TRAGIČNIH DOGODKIH V ČILU
Pertini izrazil solidarnost z bojem čilskih antifašistov
«Allende še živi v srcih čilskega delovnega ljudstva» • Dogodki v Čilu nas učijo, da je potrebna antifašistična budnost - Vse stranke, razen MSI, obsodile državni udar
RIM, 26. — Poslanska zbornica je danes razpravljala o dogodkih v Čilu na pobudo vseh parlamentarnih skupin, ki so predložile v tej zvezi poslanska vprašanja.
Razpravo je odprl predsednik poslanske zbornice Pertini, ki se je poklonil spominu čilskega predsednika Allendeja, ki je padel za svobodo. Pertini je dejal, da je bil Allende socialist, ki se ni hotel nikdar po-služiti sile v prepričanju, da ne more biti socializma brez svobode. A-Uende je zmagal na predsedniških volitvah leta 1970 in v tej funkciji ga je potrdil tudi kongres. Predsednik poslanske zbornice je opozoril na vse, kar je Allende storil za svoj narod od agrarne reforme do nacionalizacije rudnikov bakra in spremembe porazdelitve nacionalnega dohodka. Pertini se je tudi vprašal, ali je Allende zakrivil nekatere napake. Toda neke napake ni čilski predsednik nikdar zakrivil, je dejal Pertini: nikoli ni namreč izdal demokracije in delavskega razreda svoje dežele. A-llendejevega dela niso onemogočile napake, pač pa trmoglavo nasprotovanje ameriških družb in agrarne bur-žoazije. Allende je skušal biti kos viharju ter je ostal v mejah zakonitosti, spoštoval je demokratične svoboščine in ni prizadejal nikogar od svojih sovražnikov. Toda organizirana sabotaža mu je zaprla pot.
Pertini je obtožil čilske generale, da so se postavili proti, demokratičnim institucijam in proti interesom
svoje domovine. Generali trdijo, da hočejo obnoviti red, je še dejal predsednik poslanske zbornice, toda ko je svoboda poteptana, tedaj je moč obnavljati samo red zaporov in pokopališč. Allendeja so umorili častniki, ki so prenehali biti. vojaki in so se spremenili v zločince. Pertini je tudi omenil, da je skupaj s koncem svobode v Čilu utihnil tudi glas velikega pesnika Pabla Nerude, čigar zadnja poezija je bila ostra obtožnica proti izdajalskim generalom. Potem ko je opozoril na krvavo represijo, ki je v teku v Čilu, in na teptanje ustave s strani generalov, je Pertini poudaril, da so sedaj glavna tarča represije možje in stranke levice. Toda nihče naj si ne dela iluzij, je nadaljeval Pertini: ko so se fašisti polastili oblasti v Italiji, so najprej padli socialisti Piccinini, Di Vagno, Matteotti in drugi, toda pozneje so bili ubiti tudi Piero Gobetti, Amendola in don Minzoni.
Pertini je dodal, da prihaja od tragičnih dogodkov v Čilu opomin za vse nas. Gre za opozorilo na nevarnosti, ki pretijo demokraciji, ko se razbijajo trdna zavezništva in ko odpove budnost nad demokratičnimi svoboščinami. Protifašistične sile morajo zato ne glede na ideološke razlike ostati enotne pred fašistično nevarnostjo. Zato je treba razširiti bazo družbenih zavezništev, predvsem zavezništva med delavci, kmeti in srednjimi , sloji.
Allende je mrtev, je še dejal pred-
...........I..................................m.............Hi............m»
S SLOVESNO SEJO VSEH SVETOV REPUBLIŠKE SKUPŠČINE HRVATSKE
V Zagrebu so proslavili 30. obletnico združitve Istre in Reke z Jugoslavijo
Podpredsednik sabora Hrvatske poudaril prispevek Istranov v NOB ■ V Pazinu se je začel sestanek zgodovinarjev o dogodkih v Istri leta 1943
sednik poslanske zbornice, ampak živi v srcih čilskega delovnega ljudstva. V njegovem imenu so čilski antifašisti že začeli boj proti diktaturi. To bo trd in težaven boj, toda iz noči, ki je danes v Čilu, se bo rodila, o tem smo prepričani, zarja^ svobode. Čilskim demokratičnim silam'1 v njihovem boju pa naj gre naša solidarnost antifašistov in svobodnih ljudi, je zaključil svoj poseg predsednik poslanske zbornice Pertini.
V razpravo so nato posegli socialist Mariotti, socialdemokrat Ferri, komunist Pajetta, liberalec Badini Gonfalonieri, demokristjan Piccoli, republikanec Bandiera, predstavnik neodvisne levice Anderlini in misovec De Marzio. Predstavniki PSI, KPI, PSD1 in neodvisne levice so zahtevali od vlade, naj ne prizna novega čilskega režima, vsi govorniki z izjemo mi-sovca pa so obsodili državni udar. Govornikom je nato v imenu vlade odgovoril zunanji minister Moro, ki je prav tako izrekel ostro obsodbo državnega udara in govoril o pobudah italijanske vlade na raznih ravneh v zvezi s položajem v Čilu. Moro pa se ni hotel izreči o vprašanju morebitne prekinitve odnosov z vojaško junto, češ da gre za zapleteno zadevo, glede katere so razne države zavzele različna stališča in ki jo bo italijanska vlada še preučila ter se o tem posvetovala tudi v okviru Evropske gospodarske skupnosti.
Poslanska zbornica se bo ponovno sestala jutri zjutraj za razpravo o položaju intelektualcev v Sovjetski zvezi.
O Čilu je bil govor tudi med današnjo sejo senata, na kateri je predsednik Spagnoili izrazil ogorčenje in obžalovanje vseh demokratov zaradi vojaškega udara ter se je poklonil spominu predsednika Allendeja. V nadaljevanju seje pa je senat razpravljal o politiki EGS; razprava se bo zaključila jutri popoldne, medtem ko bo jutri zjutraj na dnevnem redu razprava o koleri.
(Od našega dopisnika!
BEOGRAD, 26. — S slovesno sejo vseh svetov republiške skupščine Hrvaške so danes v Zagrebu proslavili 30. obletnico priključitve Istre, Reke, Zadra in jadranskih otokov, ki so bili pod oblastjo Italije, Jugoslaviji. Seje so se poleg poslancev u-deležili dr. Vladimir Bakarič. Milka Planinc, Josip Vrhovec, generali jugoslovanske ljudske armade in druge osebnosti, ki so posebno prisrčno pozdravili zastopnike 12 občin, katerih področja so pred 30 leti združili z domovino.
Sklep zastopnikov svobodne Istre septembra 1943. leta in sklepa ZAV NOH (Zemeljsko antifašistično veče narodne osvoboditve Hrvaške) in AV NOJA, s katerima je bila sprejeta in potrjena želja ljudstva o priključitvi, je bila po besedah podpredsednika sabora Hrvaške inž. Borisa Ba-krača, ki je na slovesni seji govoril o pomenu tega dogodka, usodna prelomnica v življenju Istre.
Bakrac je na koncu poudaril, da je bil proglas zastopnikov svobodne Istre «prvi akt v postopni revolucionarni graditvi nove jugoslovanske družbe, v katerem je bilo poudarjeno vprašanje o teritorialni celovitosti Jugoslavije kot celote».
Za osvoboditev Istre, se je po besedah Bakrača, borilo s orožjem v
rokah okrog 29.000 Hrvatov, Slovencev in Italijanov Istre, od katerih je okrog 5.000 padlo na raznih pojiščih Jugoslavije. Dodal je, da je nad
20.000	Istranov bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča in na prisilno delo in da je 6.000 Istranov izgubilo življenje v koncentracijskih taboriščih. Z osvoboditvijo Istre je bilo uresničeno stoletno stremljenje Istranov po svobodi.
Bakrač je na koncu svojega govora ugotovil, da je po priključitvi Istre in otokov k Jugoslaviji del Jugoslovanov ostal izven meja Jugoslavije. To smo dolžni ugotoviti, ne zato, da bi zaostrili odnose, temveč zaradi boljšega in popolnejšega razumevanja med narodoma, ki sta povezana in odločena, da živita v miru in plodnem sodelovanju.
S slovesne seje so poslanci vseh svetov sabora Hrvaške poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem poudarjajo življenjski pomen priključitve Istre, Reke, Zadra in otokov k Jugoslaviji in zagotavljajo predsedniku, da bodo vztrajno izpoljnevali zamisli predsednika Tita na poti nadaljnje graditve svobodne in neodvisne jugoslovanske skupnosti.
Na čast 30-letnice priključitve Istre, Reke, Zadra in otokov k Jugoslaviji, se je pričel danes v Pa-
zinu «Pazinski memorial», ki je posvečen zgodovinskemu dogodku v Istri 1943. leta. Na tem znanstvenem sestanku zgodovinarjev sodeluje o-krog 200 strokovnjakov iz Jugoslavije in inozemstva.
B.B.
Izredno zasedanje vsedržavnega sveta italijanskega tiska
RIM, 25. — V Rimu se je zaključilo izredno zasedanje vsedržavnega sveta časnikarske zveze. Ob zaključku zasedanja so z večino glasov odobrili dokument, ki obsoja stališče založnikov glede dodatnih sporazumov v posameznih podjetjih in podpira linijo izvršnega odbora zveze. Soglasno pa je bila o-dobrena resolucija, ki izraža solidarnost uredniškim kolektivom dnevnikov «Corriere della Sera», «Messaggero», «Sevolo XIX.» in «Nuova Sardegna» v boju za zaščito poklicne svobode in avtonomije, ter o-pozarja na stanje v rimskem dnevniku «Tempo», glede katerega se
Novi predsedniki senatnih komisij
RIM, 26. — Socialistični senator Viglianesi je bil izvoljen za predsednika senatne komisije za finance in zaklad. Viglianesi bo nadomestil demokristjana Martinellija, ki so ga izvolili za predsednika komisije za javna dela. Tudi komisija za industrijo ima novega predsednika, gre za socialista Tortoro, ki je nadomestil senatorja Ripamontija, ki je član Rumorjeve vlade.
BUENOS AIRES, 26. — Splošna stavka, ki so jo proglasile argentinske sindikalne organizacije v znamenje protesta zaradi umora sindikalnega voditelja Joseja Ruccija, je povzročila hude nerede v treh železniških postajah argentinskega glavnega mesta. Na stotisoče uradnikov in delavcev, ki se vsak večer vračajo na svoje domove v predmestjih tega milijonskega mesta, se je znašlo pred ustavljenimi vlaki in jim je bilo praktično nemogoče vrniti se domov.
V takem vzdušju so provokatorji najrazličnejših političnih gibanj in grupacij imeli lahko delo. Kaj kmalu so zagoreli prvi vagoni, množica pa je začela pustošiti trgovine v neposredni bližini postaj. Morala je poseči policija. ki je v poznih večernih urah imela položaj pod nadzorstvom.
Novoizvoljeni predsednik Juan Domingo Peron je imel v predsedniški palači daljši sestanek s svojimi naj-pžjimi, sodelavci, da bi preučil položaj, ki je nastal po umoru Joseja Ruccija. V sporočilu, ki so ga objavili po sestanku, poziva Argentince k sodelovanju z vlado. Peron je u-radno obtožil skrajnolevičarsko gibanje ERP (ljudska revolucionarna armada) umora sindikalnega voditelja Ruccija ter napovedal njenim pripadnikom neusmiljeno vojno. Skrajne struje peronistov se medtem pripravljajo, da bi posegle v borbo proti pripadnikom ERP. Peron hoče spopad te vrste na vsak način preprečiti, saj bi se iz tega kaj kmalu lahko razvila državljanska vojna, kar je v nasprotju s prizadevanji novoizvoljenega predsednika, ki se dobro zaveda, da Argentina lahko stopi na pot napredka samo v miru. Da bi preprečili poseg raznih peronističnih pol-vojaških organizacij je pripravljenih
15.000	vojakov.
ERP za sedaj ni dal nobene uradne izjave. Zaradi stavke časopisov je nemogoče, da bi izdal kakršenkoli proglas ali zanikal, da so njegovi pripadniki umorili Ruccija.
Na sliki: Radovedneži si ogledujejo šolsko poslopje, iz katerega so streljali na sindikalnega voditelja Joseja Ruccija.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiinuiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAOSTRITEV PROTIDELAVSKE REPRESIJE
V Čilu razpuščen enotni sindikat
Madžarska in Sev. Vietnam prekinila diplomatske odnose s Čilom
SANTIAGO DE CHILE, 26. — Vojaška junta je formalno razpustila edini čilski sindikat CUT, ki je v preteklosti podpiral vlado ljudske e-notnosti. Organizacija je štela več kot poldrugi milijon včlanjenih delavcev. Junta je objavila odlok, ki odvzema sindikatu vsakršai pravni status ter prepoveduje vsakršno nadaljnje sindikalno dejavnost pod grožnjo hudih kazni.
Represija se torej nadaljuje na vseh ravneh. Oblasti so danes objavile nov seznam žrtev državnega u-dara, ki naj bi jih bilo 284. Istočasno so fašistične oblasti sporočile, da je v Santiagu še vedno zaprtih 5.622 čilskih državljanov in tujcev, ki so jih aretirali zaradi «posesti orožja, marksistične propagande in udeležbe v akcijah odpora». Poročila opazovalcev pa govore o več kot 8.000 jetnikov v sami prestolnici in o več tisoč ljudeh, pozaprtih v raznih krajih države, predvsem na otoku Juan Femandez, ki so ga spremenili v ogromen lager.
Vojaška junta je dala natisniti seznam in slike trinajstih vidnih osebnosti Allendejeve vladne koalicije ter jih porazdelila med prebivalstvo, ki ga je ponovno pozvala, naj sodeluje z vojsko in policijo pri iskanju «nevarnih elementov». Na čelu seznama so generalni tajniki strank bivše vladne koalicije, o katerih je še neznano, kam so se zatekli. V seznamu je tudi osebna tajnica predsednika Allendeja Maria Contreras Bell, ki je zbežala iz predsedniške
palače La Moneda po napadu vojske, le nekaj trenutkov po uboju predsednika Allendeja. Kaze, da je ženska prisostvovala uboju, zaradi česar je razumljivo, da jo novi režim tako vneto išče in da jo je vključil v seznam najbolj nevarnih nasprotnikov.
Še dve državi sta danes prekinili diplomatske odnose s čilskim vojaškim režimom: gre za Madžarsko in za Demokratično republiko Vietnama, ki sta že odpoklicali svoje diplomatske predstavnike v domovino. Madžarska agencija MTI je obtožila vojaško junto, da je kršila mednarodna pravila in da je onemogočila delovanje diplomatskih predstavništev vzhodnoevropskih držav v Santiagu. Radio Hano! pa je pojasnil, da je Severni Vietnam sklenil prekiniti diplomatske odnose s Čilom v znamenje solidarnosti in podpore čilskemu ljudstvu in protesta zaradi državnega udara proti zakoniti vladi predsednika Allendeja. iz Moskve pa medtem poročajo, da je Sovjetska zveza zaprosila Nizozemsko, naj skrbi za sovjetske interese v Čilu. Za čilske interese v Sovjetski zvezi pa bo po prekinitvi diplomatskih odnosov skrbela Brazilija.
no 600 tisoč prebivalcev. Več kot dve tretjini ozemlja je že trdno v rokah osvobodilnega gibanja, pa čeprav portugalske oblasti vztrajno trdijo, da imajo njene čete popolno nadzorstvo nad deželo. Podobno kot v Mozambiku so portugalski vojaki zagrešili tudi v Gvineji vrsto zverinstev, vesti o katerih le s težavo prihajajo v Evropo.
Organizacijo za osvoboditev Gvineje in Kapvertskih otokov vodita izvršni odbor ter štiričlansko tajništvo. Sedanji generalni tajnik je Aristides Pereira, ki je bil, preden se je odločil, da se udeleži borb« za osvoboditev, šef telekomunikacijske službe v glavnem mestu Bissauu. Bil je skupno z Amilcar-jem Cabralom eden ustanoviteljev PAIGC.
PARIZ, 26. — Japonski ministrski predsednik Tanaka je prispel danes popoldne na uradni obisk v Francijo, kjer se bo zadržal tri rini. Na pariškem letališču so ga pozdravili ministrski predsednik Messmer in drugi predstavniki francoske vlade.
Zveza sindikatov Slovenije o dogodkih na Koroškem
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 26. - Predsedstvo republiškega sveta Zveze sind ku-tov Slovenije je na današnji seji sklenilo, da pošlje deželnemu vodstvu avstrijske zveze sindikatov za Koroško v Celovec pismo v zvezi z nedavno zločinsko akcijo fašističnih sil na Koroškem. V pismu je med drugim rečeno, da predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije prejema množico protestnih pisem slovenskih občanov, ki odločno protestirajo proti akcijam desničarskih skrajnežev, ki so razstrelili snomenik borcem v Robežu pri Apačah. Predsedstvo zaradi tega vnovič poziva avstrijske in še posebej koroške sindikate, naj ne ostanejo brezbrižni ob takih pojavih, ki so postali v zadnjem času na Koroškem skoraj vsakdanji. Ob opisanih dogodkih m smo zaskrbljeni le nad usodo Slovencev, ki živijo na Koroškem, je rečeno v pismu, temveč smo globoko zaskrbljeni tudi nad usodo vseh naprednih in demokratičnih sil v Avstriji, saj dopuščanje fašističnih in naconalističnih akcij omogoča razmah tiriih sil, ki hočejo preprečiti svoboden in human razvoj človeštva.
D. K.
Marinc prispel na obisk v Romunijo
BUKAREŠTA, 26. — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc je dopotoval danes v Bukarešto na štiridnevni obisk v Romunijo. Predsednik Marinc in člani delegacije izvršnega sveta republike Slovenije se bodo v Bukarešti z romunskimi predstavniki pogovarjali o dvostranskih stikih in sodelovanju, predvsem pa o poglobitvi sodelovanja med slovenskim in romunskim gospodarstvom.
.................................................................................................................
-v	___________jV . V
PUSTOŠENJE TRŽAŠKE BURJE
Jutri sestanek Nixon-Gromiko
Ameriški v petek
WASHINGTON, 26. predsednik Nixon se srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki je trenutno v New Yorku, da bi se udeležil zasedanja generalne skupščine OZN. Glasnik Bele hiše je izjavil, da bosta Nixon in Gromiko v teku svojega sestanka govorila o zadevah obojestranskega interesa.
HELSINKI, 26. — Vodja madžarske KP Janos Kadar je prispel na štiridnevni obisk v Finsko, kjer bo govori o možnosti sprememb last- J imel več stikov s finskim pred-ništva.	' sednikom Kekkonenom.
Po večdnevnem deževju je včeraj v Trstu zapihala močna burja. Val slabega vremena, ki je v zadnjih dneh prizadel tržaško pokrajino, se torej nadaljuje. Sunki bur je so včeraj dosegli hitrost skoraj 70 km na uro.
V mestu je bilo zaradi slabega vremena precej škode. Najhujše je bilo v Naselju sv. Sergija, kjer je postavil svoje velike šotore cirkus Medrano. Burja je podrla cirkuški šotor (na sliki), ki je popolnoma uničen, poškodovala pa je tudi tribune. Cirkuško osebje je bilo zelo zaposleno z reševanjem živali. Konje so moraU iz manjšega šotora,
ki ga je burja odkrila, prepeljati v železniške vozove, vodstvo cirkusa pa je zaprosilo, da bi jih lahko začasno namestili v kobilarni dirkališča na Montebellu. Škodo so ocenili približno na 80 milijonov lir. Cirkuškemu osebju so priskočili na pomoč tudi tržaški gasilci, ki so se prepričali, da ni pod ruševinami nobenega človeka. Živali so se seveda prestrašile in trije sloni so celo pretrgali vezi; cirkuško o-sebje pa jih je v kratkem zopet pomirilo.
Poleg materialne škode je treba poudariti, da živi v cirkusu 250 ljudi, ki bodo ostali brez vsako-
dnevnega zaslužka vse dokler ne bodo popravili šotora.
Slabo vreme je povzročilo precejšnjo škodo tudi na Krasu. Vinogradniki, ki jih je najprej prizadela huda suša, so obupani, saj burja osipa grozdje in ga bo treba takoj potrgati. Prav tako so prizadeti cvetličarji, kajti tako vreme škoduje krizantemam, ki so v vrtovih že precej visoke.
Podrobno poročilo o škodi, ki jo je na Tržaškem povzročila burja, podajamo na 2. strani, poročilo o slabem vremenu v drugih predelih Italije in v Jugoslaviji pa na 6-strani.
V Palači Chigi je bilo srečanje med vlado in sindikalnimi predstavniki federacije CGIL-CISL-UIL. V razpravi so vladni predstavniki orisali sedanji gospodarski položaj ter prizadevanja vlade, da bi zavrla inflacijski proces. Sindikalni predstavniki so zahtevali zvišanje pokojnin in izrazili mnenje, da bi vlada lahko našla kritje za povečanje stroškov, ki ga zvišanje pokojnin predstavlja. Na seji so določili, da se bosta obe strani ponovno sestali v drugem tednu oktobra.
Fašistični režim v Čilu je sklenil razpustiti čilski enotni sindikat, ki je združeval več kot poldrugi milijon delavcev. Junta je izdala zakonski odlok, ki prepoveduje vsakršno sindikalno dejavnost v državi.
Ljudska skupščina, ki se je sestala na osvobojenem področju Gvineje Bissau je proglasila neodvisno republiko Gvinejo Bissau.
Včeraj so predstavniki občinskih uprav Trsta, Milj, Doline, Devina - Nabrežine, Zgonika in Repentabra proučili na sestanku, ki je bil v tržaški občinski palači, vprašanje popolne preureditve javnih prevozov na pokrajinski ravni. V petnajstih dneh bi morale občinske uprave izglasovati okvirni sklep s politično - programsko obvezo za sodelovanje v pokrajinskem konzorciju za javne prevozne storitve. Nadalje bodo morali v proračun za 1974. leto vnesti tud! postavko finančnega značaja in poseči pri deželni vladi z zahteve po ustreznem finansiranju ko» zorcija.
V ROKU DVEH TEDNOV
OBČINE ZAČENJAJO USTANAVLJATI POKRAJINSKI KONZORCIJ ZA PREVOZE
To je sklep sestanka predstavnikov vseh občin tržaške pokrajine ■ V proračune za leto 1974 bodo občinski sveti vključili ustrezne postavke - Dežela mora nuditi sredstva za organizacijo pokrajinske prevozne službe
V roku dveh tednov bodo vse občine tržaške pokrajine začele u-resničevati pokrajinski konzorcij za javne prevozne storitve in posegle pri deželni vladi z zahtevo, naj ustanovitev tega konzorcija u-strezno finansira.
Sklep v tem smislu je bil sprejet na sestanku predstavnikov šestih občinskih uprav tržaške pokrajine in zastopnikov javnih prevoznih podjetij (ACEGAT iz Trsta in ACNA iz Milj). Udeležili so se ga tržaški župan inž. Marcello Spacci-ni z odbornikom za komunalne usluge Abatejem, miljski župan Gastone Millo, dolinski podžupan Marino Bandi, repentabrski podžupan Guštin, nabrežinski župan dr. Drago Legiša in zgoninški občinski odbornik Srečko Orel. Prisotni so bili še član upravnega sveta ACEGAT prof. Pellis, ravnatelj podjetja inž. Castaldi ter referent za prevozne storitve inž. Morteani, miljsko podjetje ACNA pe je zastopal upravnik Cicogna.
Najprej so analizirali sedanji položaj prevoznih storitev. Zaključki te analize že sami po sebi narekujejo takojšen poseg javnih uprav za preuredite^ teh uslug. Kajti edinole ACEGAT, ki deluje na večjem področju (saj obsega tržaška občina vsaj tri petine vsega pokrajinskega ozemlja) nima večjih problemov in lahko, v mejah svojih možnosti, zadostuje' rastočim zahtevam po učinkovitih prevozih v mestu in v okolici.
Popolnoma drugače pa je v okolici, kjer nimajo občinske uprave zadosti finančnih sredstev, da bi lahko same vzdrževale prevoze. Tu delujejo zasebne, koncesijske družbe, a so njihove usluge pomanjkljive in marsikdaj neučinkovite. Večkrat ukinjajo ali spreminjajo proge, avtobusi so stari, nezadostni po številu, pogostoma pokvarjeni in nevarni.
Izhajajoč iz teh izhodišč so predstavniki okoliških občinskih uprav soglasno izrekli mnenje, da je treba — pri preureditvi prometnih uslug — razširiti dejavnost prevoznega podjetja preko ozkih meja posameznih občin, skratka, da je treba prevozne storitve načrtovati na pokrajinski ravni.
To bo tudi omogočilo, poleg na-
črtovanja, še pomembne socialne posege, upravno in tehnično posodobitev in podobno.
Konkretni sklep sestanka pa je sledeč: v roku dveh tednov se bodo v vseh šestih občinah sestali občinski sveti in odobrili «okviren sklep» o ustanovitvi pokrajinskega prevoznega konzorcija. Takoj zatem bodo predstavniki šestih občin posegli pri deželni vladi in zahtevali, naj nudi ustrezna finančna sredstva, kajti,brez njih ni mogoče ustanoviti pokrajinske prevozne službe, kaj še, da bi municipalizirali zasebna
koncesijska podjetja.
Poleg teh «okvirnih sklepov» bodo občinski sveti za leto 1974 vključili v svoje proračune tudi postavko finančnega značaja, iz katere bodo lahko krili prve stroške za ustanovitev tega konzorcija.
• Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani je včeraj v Vidmu sprejel predsednika Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA Lucco. Odbornik je najavil svoj obisk na sedežu ERSA v Gorici. Ogled prostorov in delovanja ustanove bo jutri.
Včeraj ob 13. uri je odpotovala s Trga Bipiano skupina 80 izletnikov iz Trsta in Gorice na 8-dnevni izlet v Leningrad in Moskvo, ki ga je na željo čitateijev organiziral naš list. Z avtobusom so se izletniki odpeljali na brniško letališče, od tam pa ob 15.40 po jugoslovanskem času z letalom vrste «TU-134 A» (Aviogenex) poleteli proti Leningradu, kjer so pristali po triurnem poletu. Na sliki ob odhodu avtobusov

PO MOČNEM DIŽIVJII V PREM DNEH
Val slabega vremena se nadaljuje: včeraj je barja ruvala drevesa
V Ul. Cisternone se je stanje poslabšalo: izselili so edinega prebivalca hiše št. 95
Močan naliv, ki je povzročil škodo v Trstu že od sobote, je včeraj končno prenehal. Namesto dežja pa je zapihala nadležna, skoraj zimska burja, ki je dopolnila delo deževja. Gasilci so bili tako tudi včeraj polno zaposleni, saj so morali po vsem mestu odstranjevati strešnike in omet, ki se je krušil in je predstavljal nevarnost za pešce. To
ves dan v Ul. Cisternone in ker je nastala nevarnost, da pride do hujšega usada, so odredili izselitev e-dinega prebivalca hiše št. 95, ki so ga začasno namestili v nekem hotelu. Hiša št. 95 stoji namreč nekoliko nižje od stavbe št. 114, iz katere so izselili prebivalce že pred dvema dnevoma. Če bi se stavba št. 114 porušila, bi ostala pod ruše-
pa so bili le manjši posegi. Najhuje i vinami tudi hiša št. 95. Zato je bije bilo v cirkusu Medrano v Nase- | lo treba izseliti prebivalce te hiše. lju sv. Sergija in v Ul. Cisternone, j Stanje v Ul. Cisternone ostaja to-kjer so izselili prebivalce stavbe rej zelo resno. Zaradi slabega vre-
c P	• zvi rt rv rf zv i	i 4-1 L. /-1	r»   —	L J1 ^    _ - i _  ___■ •  
št. 95; mnogo je bilo izritih dreves, burja pa je podrla tudi nekega delavca, ki se je moral zateči v bolnišnico. Pa pojdimo po vrsti. V Ul. Cisternone se je stanje včeraj zopet poslabšalo. Zemlja se je začela močneje premikati navzdol in zaradi usada so morali tudi prekiniti dobavo električnega toka: dva cementna droga sta se namreč nagnila in bi lahko prišlo do kratkega stika. Tehniki družbe ENEI, so nato začasno preuredili napeljavo.
Mestni redarji in gasilci so bili
timiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinimiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO SEKCIJE PSI ZA VZHODNI KRAS

Zanimiva razprava o perečih vprašanjih Slovencev na Opčinah
Sestanka z vaščani so se udeležili Pittoni, Volk, Hreščak m člana konzulte Jagodic ter Križmančič
Sekcija PSI za vzhodni Kras je sinoči organizirala na Opčinah sestanek s podpredsednikom deželnega sveta Pittonijem, pokrajinskim odbornikom Volkom in občinskim odbornikom Hreščakom ter članoma konzulte za vzhodni Kras Jagodicem in Križmančičem o perečih vprašanjih, ki še zlasti zanimajo slovensko prebivalstvo Opčin. To je prvi sestanek te vrste, v prihodnjih tednih pa se bodo nadaljevali na ostalem področju vzhodnega Krasa.
V dobri tri ure trajajoči razpravi so prisotni zastavili izvoljenim predstavnikom socialistične stranke številna vprašanja. Tako je bil govor o pouku nemščine in o zahtevi staršev, da se omogoči tudi pouk angleščine na nižji sred nji šoli na Opčinah in o zahtevi, da se omogoči pouk v osnovni šoli samo v dopoldanskih urah in da se izogne škodljivim dvojnim urnikom.
Obsežna je bila razprava o športnih objektih, v katero so posegli številni prisotni, tajnik in predsednik športnega društva Polet pa sta ugotovila, da društvo sedaj šteje že sto članov in da je nujno treba urediti ustrezne športne prostore. V tej zvezi je bil govor o podpori raznim pobudam društva in o nujnosti, da občinska u-prava uredi ustrezni športni objekt.
Prisotni so tudi zahtevali pojasnila glede dvojezičnih napisov in to glede poimenovanja ulic, napisov, ki jih je dolžna postaviti pokrajina in krajevnih napisov, ki so v pristojnosti ANAS ter končno kažipotov proti Jugoslaviji. Odbornik Hreščak je pojasnil postopek občinske uprave in ugotovil, da delo, ki je bilo opravljeno pred leti, ni bilo zaman, da pa gre za vprašanje politične dobre volje in da bo na dnevnem redu tudi bližnjega preverjanja občinske uprave. Odbornik Volk je povedal, da bo pokrajina v kratkem sprejela sklep o postavitvi dvojezičnih tabel na vseh pokrajinskih restah.
Socialne podpore deželnega odbora
Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine ;e na svoji redni seji odobrila prispevek, v znesku 300 milijonov lir, za socialno skrbstvo in psihiatrično oskrbo potrebnih. Predlog je orisal odbornik za zdravstvo, socialist Nardini, ki je predlagal tudi sledečo porazdelitev sklada: 80 milijonov za Trst, 50 za Gorico, 150 za Videm in 30 za Pordenon.
Odbornik Romano pa je predlagal izplačilo podpor občinskim pod-
pornim ustanovam, ki bodo izplačale slepcem in gluhonemim dodatno podporo. Za slepce je odbor izdal 22 milijonov, za gluhoneme pa 8 milijonov lir.
Druga stalna komisija deželnega sveta, ki se je včeraj sestala pod vodstvom predsednika ing. Birmana, je z večino glasov odobrila zakonski osnutek, ki vnaša spremembe in dopolnila k raznim deželnim zakonom s področja kmetijstva. Konkretno gre za zakone, ki se nanašajo na kmetijske domove, na poslovanje kmetijskih zadrug in posestev neposrednih obdelovalcev ter na finančne posege po členu 16 drugega «zelenega načrta».
• Predsednik deželnega odbora Camelli je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega načelnika devete cone finančne straže gen. F. Vito, ki sta ga spremljala polk. Pece, načelnik 19. legije finančne straže, in polk. G. Marzano, načelnik deželne grupe davčne poli cije pri tržaški finančni intendanci.
mena ni bilo mogoče opraviti vseh pregledov, po katerih naj bi ugotovili, koliko časa bo trajal usad in ali je nevernost zrušenja hiše utemeljena. Burja je stanje še poslabšala in vsaka napoved je zelo tvegana. Treba je počakati še nekaj dni, da se zemlja ustali, seveda če ne bo več deževalo.
Burja je prisilila v bolnišnico 42-letnega delavca Giuseppa del Sabato, ki ga je podrl močan sunek, ko je okoli 12. ure hodil po pločniku v Ul. Limitanea. Ugotovili so mu rano na zatilniku s krvavenjem iz desnega ušesa. Na nevrokirurškem oddelki) tržaške bolnišnice se bo moral zdravili 20 ohi.
Kot smo že povedali so imeli tudi tržaški gasilci polne roke dela. Na pomoč so priskočili v 80 primerih: največkrat je šlo za omet ali strešnike, nekajkrat je tudi včeraj voda zalila kleti, precej pa je bilo iz-rutih dreves. Zemlja je namreč zaradi deževja razrahljana, obenem pa je listje delovalo kot jadro. Burja je tako izrula nekaj velikih dreves, od katerih je bilo največje pri Domju, saj je imelo meter premera. Drevo je padlo tudi na pokrajinsko cesto sredi Nabrežine, na srečo pa ni takrat vozil mimo noben avtomobil. Tudi v Ul. Marco Polo se je veliko drevo nevarno nagnilo in so ga morali gasilci odstraniti. V Ul. delle Cave je burja odnesla pločevinasto streho barake, v Seslja-nu pa je prevrnila vrtiljak. V o-beh primerih so posegli gasilci, ki so odstranili razbitine in preprečili nevarnost za pešce.
Gasilci so morali poseči tudi v miljskem pristanišču, kjer so valovi odtrgali petmetrski čoln in ga butali ob pomol. Gasilci so povlekli čoln na suho, pri tem pa je eden od njih padel v vodo, a na srečo ni utrpel nobenih poškodb.
To so le najhujši dogodki včerajšnjega dne. Tem moramo seveda dodati škodo v cirkusu Medrano in hudo nesrečo na delu v Ul. Košta-lunga, o čemer pa poročamo drugje.
• Odbornik za delo in socialno skrbstvo Romano se je včeraj v Trstu sestal s poslanico Falcuccije-
llitiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiHHiiHOMiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliiiiniiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiinii
NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU V VIDMU
DELNIČARJI SOGLASNO ODOBRILI OBRAČUN «FRIULIE-LIS» ZA 1972
Družba razpolaga z glavnico 2.500 milijonov lir - Pred kratkim *e je delničarjem pridružila tudi dežela Furlanija-Julijska krajina
V Vidmu je bil včeraj občni zbor delničarjev deželne finančne družbe Friulia — Lis. Delničarji so soglasno odobrili obračun četrtega poslovnega leta organizacjie, ki se je zaključilo 31. marca 1973. Zbor je nadalje imenoval za novega člana upravnega sveta dr. S. Matri-cardija, in sicer na mesto umrlega člana dr. R. Sestillija. Za nadomestnega člana nadzornega odbora pa je bil imenovan dr. E. Mat-tioni.
Po poročilu o poslovanju Friulie — Lis, ki ga je podal predsednik odv. E. M. Gioffrè, je družba pred kratkim povečala glavnico s 1.370 na 2.500 milijonov lir, pristopili pa so nekateri novi delničarji, med temi avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. V zadnjem poslovnem letu so organi družbe pregledali številne predloge za sodelovanje ter se v 13 primerih izrekli pritrdilno. Skupna vrednost novih soudeležb znaša približno milijardo lir.
Družba razpolaga z obsežnimi zemljišči v krajih Pavia pri Vidmu, v Coseanu, v okviru «obrtniškega
parka», ki se razprostira južno od Vidma in v okviru «leasing parka» v Trstu, kjer se sedaj gradijo lope za 17 proizvodnih enot. Družba ima v načrtu ureditev še nekaterih drugih leasing - središč v raznih krajih naše dežele. Dejavnosti, s katerimi se ukvarja Friulia — Lis, je naglasil odv. Gioffrè, so vezane z velikimi stroški in lansko poslovanje se je zaključilo s primanjkljajem 82 milijonov lir.
Pri glavnici družbe so soudeležene dežela Furlanija . Julijska krajina, Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, Assicurazioni Generali, Assicurazioni d’Italia, Società Cattolica di Assicurazioni, nekatere hranilnice in drugi bančni zavodi ter konzorciji za industrijski razvoj v deželi.
Danes praznujeta Anton in Marčela Malalan iz Lonjerja zlato poroko.
Ob visokem jubileju jima iskreno čestitajo otroci, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo.
vo, ki je pred kratkim v Rimu vložila predlog za državni zakon, ki naj bi sprožil preosnovo socialnega skrbstva v državi. Odbornik Romano je izrazil upanje, da bo predlog — s katerim se pravkar ukvarja pristojna komisija poslanske zbornice — čimprej postal polnopravna norma in to zlasti v luči skorajšnjega odstopa državnih pristojnosti na področju socialnega skrbstva decentraliziranim upravam.
• Drevi ob 20. uri se v Ul. Colautti 6 sestane rajonska konzulta za Sv. Vid in Staro mesto.
Roparska podviga v mestnem središču
V zadnjih dveh dneh je prišlo v mestnem središču do dveh roparskih podvigov. Včeraj popoldne je neznani mladenič napadel 62-letno Clementine Giorgi vd. Giorgini. Gior-gijeva je šla obiskat sina v Ul. Ta-rabocchia št. 5. Ko je prišla do tretjega nadstropja — sin stanuje v petem nadstropju — jo je neki mladenič pozdravil, ji sledil do četrtega nadstropja, tam pa jo je podrl na tla m, ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je med drugim imela približno
30.000	lir. Njen sin je takoj poklical policijo, ki je spremila Giorgije-vo po bližnjih ulicah v upanju, da bi se ropar še potikal tam okoli, vendar je bilo vse iskanje zaman.
Predsinočnjim pa je prišlo do podobnega podviga na stopnišču hiše št. 14 v Ul. Torrebianca. Tam je neznani ropar z ostrim predmetom udaril po obrazu 75-letno Giovanne Knez jo podrl na tla in ji iztrgal torbico, v kateri je imela približno
3.000	lir in osebne dokumente. Ropar je zbežal. Knezovo pa so z rešilnim avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zaradi rane na obrazu zdraviti 30 dni.
Smrtne posledice prometne nesreče
Ko so 13. t.m. zdravniki sprejeli 79-letnega Augusta Tomasija iz Ul. Baiamonti 27 na ortopedski oddelek so bili mnenja, da bo okreval v 40 dneh. Toda nepredvidene komplikacije so Tomasija včeraj spravile v grob. Tomasi je okoli 6. ure tistega dne prečkal Istrsko ulico, ko ga je podrl s fiatom 124 Adriano Larniani iz Piranske ulice, ki je bil namenjen v mestno središče.
Skala presekala delavcu stopalo
Včeraj zgodaj popoldne se je pripetila med deli za poglobitev kana-Uzacije v Ul. Koštalunga 61-letnemu Antoninu Nigru iz Ul. Koštalunga 242 huda nesreča, zaradi katere bo delavec verjetno ob stopalo. Nigro je delal v 4 m globokem jarku ko se je z roba vsula nanj zemlja pomešana s kamenjem. Delavec je začutil o-stro bolečino in ko so ga delovni tovariši potegnili iz blata, so ugotovili, da mu je precej velika in predvsem ostra skala dobesedno presekala stopalo.
Nesrečnega Nigra so nemudoma odpeljali z rešilcem RK v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo, pod pogojem seveda, da ne bo komplikacij, okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku.
Razna obvestila
SPDT sporoča udeležencem 3. dneva planincev (na področju Nanosa), v nedeljo, 30. t. m., da se lahko pripeljejo v Razdrto z avtobusom, ki odpelje z glavne avt. postaje ob 7.15 (proga Trst • Ljubljana).
SINOČI V TRŽIČU
V	močnem nalivu šampanjec na «Ritino»
V	ladjedelnici «Italcantieri» v Tržiču je bila sinoči manjša slovesnost, med katero so na pol simbolično splavili 254.000-tonsko petrolejsko ladjo «Ritino«, ki so jo zgradili za družbo «Antares» iz Cagliarla, ki pripada koncernu Società Italiana Resine. Ob določeni uri je namreč tudi v Tržiču lilo, da so številni povabljenci in gostje prisotni v ladjedelnici ostali kar v avtomobilih in ob splavitvi tudi običajnih slavnostnih govorov ni bilo. Majhna pokrita tribuna je lahko sprejela le najvidnejše predstavnike tukajšnjega poslovnega in javnega življenja, med njimi predsednika deželnega odbora Comel-lija, ob udarcu steklenice šampanjca ob ladijski trup pa so se poleg ladjedelniških siren oglasile številne avtomobilske hupe.
Za danes dopoldne je napovedan odhod iz Tržiča druge enake ladje «Prima Rosa», ki je bila zgrajena za istega naročnika in ki bo kakor «Ritina» dovažala v Porto Torres petrolej s Srednjega vzhoda. Na posebni tiskovni konferenci so predstavniki družbe SIR včeraj objasnili pomen obeh novih ladij za nadaljnji razvoj petrolkemijške dejavnosti skupine.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 27. septembra DAMIJAN
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob I#1.54 — Dolžina dneva 1L56 —’ Lu. na vzide ob 7.59 in zatone ob 18.50 Jutri, PETEK, 28. septembra VENČESLAV
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,5, najnižja 13, ob 19. uri 13,4 stopinje, zračni tlak 1012,3, narašča, veter 32 km na uro, vzhodnik • severovzhodnik, posamezni sunki do 65 km na uro, vlaga 82-odstotna, padavine v teku dneva 8,8 mm, nebo 9/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. septembra so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 84-letna Giuseppina Koruza vd. Jasbec, 86-letna Maria Cras-nich vd. Faraguna, 63-letni Giovanni Bclaz, 71-letna Regina Martina por. Guštini, 90-letna Argia Dreoiin por. Eorsatti, 78-letna Anna Ive vd. de Mircovich, 69-letni Pietro Pemich, 70-letni Edoardo Ruzzier, 79-letni Augusto Tomasi, 45-letni Orlando Giaco-mini in 9 ur stara Martina Orgnacco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Trg sv. Jakoba 1: Grigo-lon. Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «Francč PREŠEREN» v Trstu sporoča, da bo šolska maša dne 1. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu vabi starše, ki tega še niso storili, da dvignejo v tajništvu obrazec za deželni študijski prispevek, ki ga morajo skupaj s šolskim potrdilom vložiti najkasneje do 30. L m. na pristojnem občinskem uradu.
Ravnateljstvo državne srednje šole «IVAN CANKAR» sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši naj pridejo dijaki v šolo kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da bo začetna šolska maša dne
1.	oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Erjavec» v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek,
1.	oktobra ob 11. uri. Dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 10.30.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra 1973 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše
Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča: za Sv. Ivan naj pridejo otroci 1. oktobra 1973 ob 11. uri v šolo, nato gredo k sv. maši; za Katinaro začetna šolska maša bo 1. oktobra ob 8.30. Po sv. maši gredo učenci v šolo, kjer bode dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 8.30 v novih šolskih prostorih.
Za oddeljene razrede v Sv. Križu bo šolska maša ob 9. uri v cerkvi v Sv. Križu.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1973-74
REPERTOAR
V ABONMAJU
1.	A. P. Čehov:
2.	Bevk - Grabnar:
3.	E. de Filippo:
4.	H. Ibsen:
5.	G. Feydeau:
ČEŠNJEV VRT
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH STRAHOVI
HOTEL SVOBODNIH IZMENJAV
6.	GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
7.	GOSTOVANJE CELJSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
MUTASTI MUZIKANT TOROTUMBO
Razstave
Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra.
V	galeriji «2 x GO» v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra.
Tržaški slikar Giovanni Duiz bo v petek, 28. t. m. odprl razstavo v ob-čihski galeriji. Razstava bo odprta do 6. oktobra.
V	galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16, bodo od sobote, 29. t. m. do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika Carlosa Pacheca.
V	soboto. 29. t. m. bo v galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, prikazal svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega rojstnega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
Galerija «Forum» v Ul. Cicerone L bo v soboto. 29. t. m. začela novo sezono z razstavo, ki jo pripravlja mednarodna umetniška skupina «2x GO». Gre za skupino slikarjev iz sta re in Nove Gorice, ki skupno prirejajo podobne manifestacije enkrat na tej drugič na oni strani meje. Odprtje razstave bo v sobote, ob 19 uri.
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69;, 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69. fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
LEKSIKON
CANKARJEVE ZALOŽBE
NAJBOGATEJŠI VIR VSEGA ZNANJA,
KI JE DOSLEJ IZŠEL V SLOVENŠČINI
1080 strani, 10.000 gesel, 800 barvnih, 4100 črnobelih slik
UicUka knitauitui IR,S! - ™'”■ r:“čl9la 20
POSTANITE ABONENT STALNEGA SLOV. GLEDALIŠČA
Izpolnite kupon in odpošljite ga na naslov: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronio 4 - 34138 TRST
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - sezona 1973-74
NAROČILNICA
*0
£
ime
Priimek in
Naslov .............
Vrsta abonmaja _____
Podpis
IZVEN ABONMAJA Ljudski oder Jaka Štoka:
Mali oder
Miguel Asturias:
OTROŠKA PREDSTAVA
OSTALA GOSTOVANJA
Lutkovno gledališče iz Ljubljane Mladinsko gledališče iz Ljubljane Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice
Vrste abonmajev RED A (premierski)
RED B (prva sobota po premieri)
RED C (prva nedelja po premieri)
RED D (mladinski v sredo)
RED E (mladinski v četrtek)
RED F (okoliški — popoldanska predstava na dan praznika) RED G (mladinski)
RED H (mladinski)
RED I (mladinski)
RED J (mladinski)
Cene abonmajev za sedem predstav
Parter I. Parter II. Balkon
premiera 13.500 Ur 9.500 Ur 3.000 Ur
ponovitve
7.000	lir
6.000	Ur
3.000	Ur
Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski a-bonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 Ur. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 Ur. Po isti ceni nudimo abonma tudi invaUdom. Abonma red okoUški stane 7.000 Ur. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz.
Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih; od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1974.
ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SS G SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTN1 POPUST!
VPISOVANJE ABONENTOV od 24. septembra dalje v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792.
Kino
Nazionale 16.00 «Attento Gringo, è tornato Sabata». Igra Femando Fan-cho. Barvni film.
Excelsior 15.30 «Una breve vacanza». Barvni film. Fiorinda Bolkan, Renato Salvatori.
Grattacielo 16.00 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte al-l’evidenza, firmato colonello Butti-glione». Barvni film.
Fenice 15.30 «Lo straniero senza nome». Barvni film. Glint Eastwood, N. Bloom, M. Hill. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «La poUzia incrimina, la legge assolve». Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «Ming, ragazzi!». Barvni film za vsakogar.
Aurora 16.00 «L'Amerikano». Barvni film. Y. Montand.
Capito) 16.00 «MaUzia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre». J. Lemon. Barvni film.
Impero 16.30 «Il magnate». Igra Landò Buzzanca. Barvni film za vsakogar.
Filodrammatico 16.30 «Favole calde per le Svedesi bollenti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Pippo oUmpionico». Barvna risanka.
Vittorio Veneto 15.00—21.30 «Dr. živa-go». Barvni film. Omar Sharif, Juhe Christie.
Ideale 16.15 «Ivanhoe». Igrata Robert Taylor in EUsabeth Taylor. Barvni film.
Abbazia 16.00 «I piacevoli giochi di Monique, ragazza alla pari». J. Alcool in S. Kay. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Stanilo e Oho aha riscossa».
jsaUS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FILZI IO '- l 30-101, 30-045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar	590,—
Funt iterling	1.422,50
Švicarski frank	196,50
Francoski frank	135,—
Nemška marka	243,60
Avstrijski šiling	32,70
Dinar: debeli	39,—
drobni	39,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Izleti
Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo, 14. oktobra članski izlet na Phtvička jezera. Izletniki si bodo tudi ogledali nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu.
Vpisovanje na tajništvu KZ, UL Cicerone 8/B.
PD «Ivan Grbec» v Skednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okoheo. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih.
Sekcija PSI za «vzhodni Kras» z Opčin organizira 30. septembra 1.1. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega polja. Cena izleta 5.500 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar», Proseška št. 3 ter v Bazovici št 131 pri Ivanu čaču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni list ah osebna izkaznica.
Točen čas odhoda bo pravočasno objavljen.
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72
bo priredil v nedeljo, 30. septembra izlet v Kočevje ob priložnosti tamkajšnjega slavja. Prijave po telefonu štev. 31119 od 15. do 18. ure vsak dan razen ob sobotah.

Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine obvešča, da bo tudi letos priredilo baletni tečaj. Interesentke se lahko prijavijo pri Luciji Hrovatin, tel. 211161, vsak delavnik od 14. do 17. ure, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Vpisovanje se bo končalo 5. oktobra.
SOŽALJE
Ob izgubi člana in igralca Milana Lebana izreka ŠZ Gaja iskreno sožalje družini.
Balinarska
sekcija
Včeraj 26. t. m. je nenadoma preminil naš dragi
EMIL LEBAN
Pogreb bo danes, 27. t. m. ob 16.30 iz hiše žalosti v Bazovici.
žalostno vest sporočajo žena MARIJA, sin EGON in hči SONJA, sestri ROZINA in MILENA (odsotna), snaha DARINKA, zet ROBERTO VENIER, svakinje, svaki, njegovi dragi vnuki DANIJEL, ALEKSANDER, LORENZO, FEDERICO, nečaki ter drugi sorodniki
Bazovica, 27. septembra 1973 Pogrebno podjetje Zimolo
GORIŠKI DNEVNIK
. ■ - ••
MEDNARODNI SIMPOZIJ 0 MEDICINSKI OCEANOGRAFU! V PORTOROŽU
Strokovnjaki z vsega sveta opozarjajo na resne posledice onesnaženja morja
Najmočnejše delegacije iz Jugoslavije, Italije in Francije • Pozdrav podpredsednika IS SR Slovenije in predsednika piranske občine
V Portorožu se je včeraj dopoldne začel 6. mednarodni simpozij o medicinski oceanografiji, ki bo trajal do sobote in na katerega se je prijavilo 150 znanstvenikov in strokovnjakov iz 26 držav, navzoči pa so tudi predstavniki ustanov OZN. kot so FAO, UNESCO in WHO, ter Evropske oceanografske unije. Simpozij, ki ga organizira Inštitut za biologijo pri univerzi v Ljubljani, je vzbudil veliko zanimanje raznih univerz, inštitutov in strokovnjakov, ki so pripravili 49 poročil, katerim sledi diskusija. Poleg Jugoslavije so močno zastopane Italija, Francija. ZDA, Nemčija, Anglija. Finska Japonska. Danska. Kuba itd.
Prejšnji simpozij je bil v Messini, kako pa ta problematika zanima italijanske izvedence, dokazuje dejstvo, da se jih je prijavilo kar 40 in zastopajo dvanajst univerzitetnih inštitutov, med katerimi je seveda najmočnejše predstavništvo rižaške univerze.
Simpozij je odprl dr. Franc Sušnik direktor ljubljanskega univerzitetnega inštituta za biologijo v 'menu slovenske vlade je gostom izrekel dobrodošlico podpredsednik Rudi Ča- ! činovič, v imenu piranske občine pa predsednik skupščine Ivan Bažec, ki je med drugim izrazil zauovolistvo, da je bil za ta simpozij izbran Portorož, ker jim bodo rezultati simpozija v veliko pomoč pri pnzadevaniih za ohranitev čistega moria. Dr Kdo Pirkmajer, ki je prinesel pozdrave v imenu republiške raziskovalne skupnosti Slovenije pa je pripomnil, da je simpozij znak mednarodnega sodelovanja in večje skrbi za ohranitev zdravega okolja.
Na simpoziju v Portorožu razpravljajo ugledni univerzitetni profesorji in strokovnjaki o vprašanjih, ki ima-ja življenjsko važnost za vse človeštvo, vendar pa se tega še premalo zavedamo, sami si kopljemo jamo in v potrošniški mrzlici uničujemo glavni vir življenja^ in obstoja. Razpravljajo o onesnaženju in u-ničevanju morja s kemičnimi preparati in raznimi strupenimi odpadki, z neurejenimi kanalizacijami in o skrajno nevarnih posledicah, o o-nesnaženju Sredozemlja, s posebnim poudarkom na Jadran, študijska skupina sorbonske univerze pa je pripravila poročilo o biološko aktivnih snoveh (encimi, vitamini, antibiotiki), ki jih morski organizmi spuščajo v morje.
Strokovnjaki bodo poročaii o svojih študijah in ugotovitvah, opozorili bodo narode na pereče probleme in hudo nevarnost, toda vse to bo glas vpijočega v puščavi, če se vsi ne bomo tega zavedali če ne bodo primerno in temeljito ukrepale vlade in deželne, ter krajevne uprave.
Devinsko-nabrežinski občinski odbor o dogodkih v Čilu
Občinski odbor Devina Nabrežine, ki se je sestal na seji dne 24. septembra 1973, ugotavlja, da je državni udar, ki so ga v Čilu izvedli vojaški krogi, globoko pretresel prebivalstvo,, čigar razpoloženje soglasno tolmači; da so dogodki v Čilu dejanje pravega na-
silja, izraz surovega gaženja demokratskih svoboščin, kar moti, zaskrbljuje in mučno žalosti; najodločneje obžaluje in obsoja tragične dogodke v Čilu, ki jih je povzročila vojaška diktatura, ki je z uporabo brutalne sile pogasila vsa načela svobode; izreka solidarnost s prizadetim demokratičnim čilskim ljudstvom; izreka željo in iskreno apelira, da bi se v Čilu čimorej vzpostavile demokratske ustanove, ki edine lahko pospešujejo človečanski in razsvetljeni razvoj v svobodi.
• Rajonska konzulta za Valmauro in Sv. Sergij vabi prebivalce Val-maure, da se udeležijo širšega sestanka, ki bo d^nes ob 20. uri v šoli «G. Foschiatti» v Ul. Benussi. Razpravljali bodo o občinskem petletnem načrtu in o preureditvi avtobusnih zvez podjetja ACEGAT.
................m....»........»""""«-'""""""".......
Popravila na šolskih poslopjih v devinsko-nabrežinski občini


LORILLARD
AREA MARKETING MANAGER
YUG0SLAVIA
Based in Brussels
The LORILLARD (Tobacco) DIVISION of the LOEWS CORPORATION
is looking for a dynamic, ambitious, diplomane marketing manager around 30 years of age. He must speak fluent English and Serbo-Croat.
A university graduate prelerred.
Previous experience in the sales and marketing of consumer products is required.
Knowledge of Yugoslavian market
The post will entail directing activities of distributors re presentatives and customers in thè promotion, sale, di stribution and advertising of company products Extensive travel will be involved of about weeks duration.
The salary will be coir»nr»ensurate with ability and experience
If you are interested in this post, please forward a résumé under reference BE 34 03. 73. to Whinney Murray Ernst & Ernst, Rue de la Loi 80, B 1040 Brussels, Belgium. Applications will be treated in strietest confidence
Popravila nabrežinske osnovne šole se bližajo koncu
V	ponedeljek se prične novo šolsko leto in v mnogih šolskih poslopjih so v teku zadnja popravila. Tako je tudi v devinsko - nabrežiti-ski občini, kjer dokončujejo dela v petih šolskih poslopjih. Največja popravila so v teku na poslopju osnovne šole v Nabrežini, kjer bodo porabili 8 milijonov in pol lir. Poslopje so prepleskali, popravili so pode in zamenjali gnilo tramovje ter razbite strešnike.
V	devinski osnovni šoli bo slovenski oddelek razpolagal z eno učilnico več, ki so jo pridobili iz čuvajevega stanovanja, ki se je medtem preselil. Tudi v slovenski osnovni šoli v Sesljanu so uredili nove učilnice in tako bodo letos tam trije razredi. V Štivanu so preskrbeli prostor za drugo učilnico, tako bo odpadel popoldanski pouk; končno pa so v Slivnem uredili še eno učilnico. Ta rešitev je seveda začasna, saj čakajo Slivenci na novo šolo. Prav pred nekaj dnevi je prišla odobritev za dražbo za zgrad-njo nove šole. Zemljišče je kupila devinsko - nabrežinska občinska u-prava, ki si je tudi prevzela breme za notranjo opremo. Za gradnjo pa je na razpolago 15 milijonov lir.
Poleg omenienih del je občinska uprava opravila nekaj popravil tudi v prostorih nižje srednje šole «Igo Gruden», ki bo letos razpolagala z eno večjo učilnico in tako zadostila potrebam večjega števila dijakov.
would be an asset.
one-two
• Jutri, 28. septembra bodo uradi občinskega podjetja ACEGAT odprti samo od 7.30 do 10.30.
koristen naslov za opremo vašega doma
pohištvo
[ZERIAL
Pooblaščen prodajalec
|[ FTJ : M ? fi
Obiščite nas; med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune.
TUDI CGIL SE JE ODLOČILA ZA ENOTNO AKCIJO
Sindikati hočejo izboljšati poslovanje vodstva zavoda INPS
Čeprav zavod dobro deluje, obstajajo nepravilnosti v delovanju birokracije, ki škoduje koristim delavcev
Vse sindikalne organizacije, naj- prta od 7. oktobra vsak dan, prej CISL in UIL, sedaj pa tudi | V nedeljo, 30. septembra bo v ki-
CGIL, so zavzele stališče do težav, ki se pojavljajo v delu zavoda INPS in zaradi katerih so oškodovani samo delavci. Na nedavni seji so se sestali predstavniki pokrajinskega vodstva Delavske zbornice, predstavniki CGIL v pokrajinskem odboru INPS, ravnatelj patronata INČA ter sindikalni predstavnik CGIL v zavodu INPS dr. Angelo Dainese.
Udeleženci sestanka so na splošno ugodno ocenili delovanje zavoda, vendar so ugotovili potrebo, da se tesneje medsebojno povežejo predstavniki odbora, sindikatov in delavcev, da bi odpravili birokratske zakasnitve, zaradi katerih imajo delavci škodo.
Izrekli so se nadalje za večje sodelovanje tudi med sindikalnimi organizmi, ki delujejo v okviru INPS ker se je izkazalo, da zlasti direktor rad dela težave članom CGIL ter jim prisoja nepravilnosti, ki so dejansko posledica nesposobnosti vodilnega organa. Vodstvo zavoda se zlasti trdno oklepa neutemeljene hierarhične lestvice in povzroča s tem zastoje, ki škodujejo ugledu vseh uslužbencev. Vsekakor je CGIL mnenja, da je potreben sestanek z ostalimi sindikalnimi organizacijami, da se vprašanje razčisti. V tem smislu sta že sprejeli svoje stališče tudi ostali dve sindikalni organizaciji.
V Brda in v Furlanijo s štandreškim avtorallyjem
Včeraj smo že nekaj pisali o štan-dreški avtotekmi, ki bo v soboto in nedeljo. Danes pa bi radi seznanili s potjo, ki jo bodo morali prevoziti v obeh poletapah. V soboto ob 20. uri bo start prve poletape, ki bo dolga 50 km in bo šla od štandreža v zapadna Brda, Krmin, Brazzano, Rutarje, nato po Pleši-vem v Jazbine, števerjan, Oslavje in spet v štandrež. Vsaka posadka bo morala prevoziti celo progo v manj kot 90 minutah.
V nedeljo pa bo pot daljša in zanimivejša. Startalo se bo ob 9. uri ter bo morala vsaka posadka (največ trije člani) prevoziti 94 km dolgo progo, ki bo šla iz štandreža v Palmanovo, Cervignano, Oglej in spet v domačo vas.
Organizatorji pozivajo vse tekmovalce, naj ne nosijo s seboj knjig in podobnih pripomočkov, kajti treba bo rešiti taka vprašanja, kjer se bo uporabljalo gumbe, «ščinke» in podobno.
Kot najvažnejštt pa organizator svetuje, naj vsakdo vozi nočasi in -idno. kajti časa bo dovolj.
Zaradi slabega vremena zadnjih dni bo odpadla posebna vožnja po Štandrežu.
Fotografska razstava v spomin partizanskih enot
Tržiški ANPI bo ob priložnosti 30-letnice ustanovitve prvih partizanskih enot na Primorskem priredil v palači Tacco v Krmlnu fotografsko razstavo o nacifašističnih taboriščih in o delovanju partizanskih e-not v naših krajih. Razstava bo od-
nodvorani Italia v Krminu konferenca na temo «Rojstvo partizanskih e-not».
7. oktobra pa bo v krminski občinski kinodvorani okrogla miza o pomenu fotografske razstave v palači Tacco.
Poleg dežja še burja
Nenehnemu dežju teh zadnjih dni se je v naših krajih pridružila še burja, ki je včeraj ponoči razsajala po goriškem in tržaškem okolišu. Včeraj zjutraj so v Tržiču naprave za merjenje hitrosti vetra zabeležile od 8. do 10. ure burjo s hitrostjo nad 120 km na uro. Popoldan pa je bila hitrost vetra 70 km na uro. V Tržiču je včerajšnja burja povzročila nemalo škode trtnim in drugim nasadom. V mestu je v nekaj krajih iz-rula mala drevesa in lomila debele
Srečanj« mladincev na Nevejskem sedlu
V soboto in nedeljo, 29. in 30. septembra se bo približno trideset mladincev iz Furlanije, Slovenije in Koroške zbralo na Nevejskem sedlu, kjer bodo gosti goriškega CAI. S tem srečanjem hoče CAI proslaviti 90-letnico svojega obstoja in vzpostaviti nove prijateljske stike s planinci, posebno z mlajšimi, iz treh obmejnih dežel. Na tem srečanju se bodo namreč prvič sešli mladinci treh različnih jezikov in kultur, ki bodo v dveh dneh skupnega življenja vzpostavili prijateljske vezi in okrepili sodelovanje med planinskimi zvezami treh dežel.
Srečanje se bo pričelo v soboto popoldne v planinski koči «Divisione Julia», kjer jim bodo orisali program nedeljskega vzpona na Montaž Sledilo bo predavanje diapozitivov posnetih na raznih gorah. V nedeljo se bo skupina mladih povzpela na Montaž po stezi, ki je ena od najbolj zanimivih. Zvečer pred odhodom mladincev na svoje domove bo na sedlu družabno srečanje.
Razna obvestila
Goriška uprava splošne bolnišnice
išče nekaj delavk za kuhinjo. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 22. oktobra letos.
V KULTURNEM DOMU OB 20. URI
V SOBOTO V S0V0DNJAH PROSLAVA 30-LETNICE GORIŠKE FRONTE
Govorili bodo sovodenjski župan Češčut, predsednik ANPI iz Rupe, Peči in Gabri j Oskar Malič, predstavnik pokrajinske ANPI Tullio Trevisan in dr. Peter Sanzin
Pripravljalni odbor proslave 30-letnice goriške fronte ,ki bo v soboto, 29. septembra v Kulturnem domu v Sovodnjah, dela s polno paro, da bi ta čimboljše uspela. Proslava se bo pričela ob 20. uri v priredbi sovodenjske občinske uprave in ob sodelovanju sekcij ANPI z Vrha in iz Rupe, Peči in Gabrij.
V soboto zvečer, pred samim pričetkom programa bo delegacija položila venec pred spomenik padlim v NOB pred županstvom in se na ta način spomnila vseh, ki so dali lastno življenje za boljšo bodočnost in za miroljubno sožitje med sosednjimi narodi. In prav v tem duhu se bo odvijal ves program. Pred spomenikom padlih bo godba na pihala «Kras» iz Doberdoba zaigrala ža-lostinko.
Proslava 30-letnice goriške fronte se bo pričela ob 20. uri s pozdravnim govorom župana sovodenjske občine Jožefa češčuta. Nato bo predsednik sekcije ANPI iz Peči,
veje.
.......mm.....mn............m..........n.nun,n...............
KDAJ BOMO ZAČELI IZVAJATI STANOVANJSKO REFORMO
Na podlagi prefekturne odločitve so iz kazermet izselili nekaj družin
Zgradbe razpadajo in so neprimerne za bivanje, medtem pa imamo v Gorici veliko število praznih stanovanj ■ Ne potrebujemo stanovanj z visoko najemnino, ampak takšna, ki so dosegljiva za občane z nizkimi prejemki
Vprašanje bivanja družin v ka- mu ministrstvu, zermatah, nekdanji vojašnici na solkanskem polju, postaja vedno bolj občutljivo. V javnost je prišlo, odkar je prefektura odredila ruše-_ nje zgradb, ki so bile namenjene vojski in so že dolgo časa dotrajane, ker jih niso nikoli popravljali.
Tudi njihova notranja razporeditev je takšna, da je vse prej kot prikladna za bivanje. V njih ni higienskih naprav, ni vode, okolje ni urejeno, zgradbe se podirajo same od sebe, svoj delež pa prispevajo tudi vremenske neprilike.
Pred časom je, na primer nevihta odnesla del strehe.
Prefektura je pozimi zahtevala, da stanovalce izselijo in jim poskrbijo druga stanovanja. V teh dneh je rok potekel in pristojni organi nadzorujejo izvajanje zahte-
izselitvi tistih družin, ki stanujejo v najbolj neprikladnih poslopjih in jih bodo zato porušili.
Občinska uprava je na prefektur-no odločitev reagirala tako, da je določila skromna sredstva za popravilo tistih zgradb, ki so najbolj neprikladne za bivanje. S tem je skušalo samo podaljšati začasnost bivanja, ki traja za nekatere družine že vsa povojna leta.
Nič čudnega, če se spričo takšnega položaja stanovalci kazermet združujejo v organizem, ki naj zaščiti njihove koristi, in so pri tem deležni tudi javne podpore. Goriški župan, ki je bil na to opozorjen, je krivdo razdelil na vse kraje: prisodil jo je deželi, občinski podporni ustanovi in notranje-

PISMO UREDNIŠTVU
Več spoštovanja prednikom da tudi mi,., ne bomo pozabljeni
Naš rojak, ki se je po dolgih letih spet vrnil v domači kraj, nam je o-pisal občutke, ki so ga obhajali, ko je obiskal okolico. Čeprav se mu roka trese, kot je sam zapisal, mu pero lepo teče, posebno pa jezik. Ni se sicer podpisal, toda to nas ne moti, da ne bi vseeno objavili, kar nam je pisal. Zlasti še zato, ker nekatere njegove opombe zvenijo kot opozorilo tistim, ki so dolžni skrbeti za pokopališče. Pismo se glasi:
«Po dolgih letih tujine sem se vrnil v domačo, nikakor ne pozabljeno rojstno vas Goriške. Šolal sem se v Gorici, usoda pa me je s starši in brati zanesla v tujino, čez morje-
Ko sem prišel v domovino, sem si hotel še enkrat ogledati okolico Gorice, ko smo jo študentje in profesorji tolikokrat obiskovali. To so spomini na moja šolska leta, na katere nisem v tujini nikdar pozabil Videl sem Sočo. to krasno hči planin, v kateri sem se tolikokrat kopal, Kalvarijo, Šentmaver, Pevmi-co. Ko sem se vračal skozi Pevmo, sem šel tudi na pokopališče, da o-biščem grob mojega nekdanjega dobrega profesorja dr. Fogarja, kjer je tudi grobnica Fogarjevih. Tam je še grobnica nekdanji baronov, vi-
Izleti
SPD v Gorici obvešča vse, ki so se prijavili za izlet v nedeljo, 30. septembra, naj prinesejo nemudoma dokumente na sedež v Ulico Malta 2. Odhod avtobusa s Travnika ob 5. uri, iz Podgore ob 5.05 in iz štandreža ob 5.10 (po sončni uri).
Prosveta
V okviru akcije «Planinstvo in šport za vsakogar» priredi športno združenje «Dom», drevi, 27. septembra ob 20 30 «večer namiznega tenisa», ki bo v prosvetni dvorani «Zlati pajek».
del sem tudi grob nekdanjega visokega uradnika stare Jugoslavije dr. Dominka. Dobro sva se poznala v dijaških mladih letih. Ko sem stopil k temu grobu, sem spoznal, da je to naše življenje samo grenki boj, ostane pa nam le pozaba.
Pokopališče je poraščeno z zelo visokim plevelom. Glede tega ne dam krivde nikomur, vendar bi za našimi dedi lahko ostalo malo več ljubezni, katero smo jim vsi dolžni. Z upanjem, da ne bomo tudi mi nekoč tako pozabljeni.
domačo uporabo, bo v soboto in Težave, s katerimi se srečujejo nedeljo na pokritem trgu v Go-prebivalci kazermet, bi bilo mogo-
če odstraniti tako, da bi občinska uprava ali kdo drugi odločil, naj
se jih preseli v tista stanovanja v .	.	, . ,	,
Gorici, ki niso zasedena, če naj | pa je seznaniti vse obiskovalce z
rici razstava strupenih in nestrupenih gob, ki hoče imeti predvsem vzgojni namen. Razstavo pripravlja Nino Nardini, njen namen
verjamemo številkam, je takšnih raznimi vrstami gob. Tako bodo
stanovanj okoli 500.
V tem okviru bi veljalo opozoriti, da v naši deželi in tudi v naši pokrajini nastaja gradbena zadruga z neločljivim lastništvom. Zadruga, ki ima deželni značaj in se imenuje «La Comuna», si v skladu s podobno organizacijo na vsedržavni ravni prizadeva okrepiti temeljne gradbene zadruge. Tem zadrugam prisojata državni zakon 865 in deželni zakon številka 18 iz leta 1971 osnovno nalogo pri izvajanju stanovanjske reforme. Goriči opravlja to nalogo"’ «socialna gradbena zadruga», ki ima svoj sedež na Verdijevem korzu 109.
Vprašanje kazermet kakor tudi nastanek gradbenih zadrug opozarja prvenstveno na eno vprašanje, ki je odprto že dolgo časa, namreč, da pri nas še vedno ne potrebujemo dragih ali celo luksusnih stanovanj, za katere je nujno plačevati visoke najemnine, ampak da potrebujemo cenena stanovanja, ki bodo prikladna za občane z nizkimi prejemki. Čas je že, da o tej potrebi ne samo govorimo, ampak da tudi nekaj ukrenemo.
ljubitelji gob videli, katere so užitne, katere pa strupene.
V soboto in nedeljo gobarska razstava
Toliko pričakovani dež je končno prišel. Prišel je v še večji meri, kot so si ga kmetje želeli. Septembrsko deževje ne naznanja samo konca toplega poletja ali bližnje trgatve temveč tudi sezone gob.
Posebno se veselijo septembrskega deževja ljubitelji gob, ki vsako jutro vstanejo ob svitu in zaidejo na gmajno, kjer rastejo jurčki in druge gobe. Gobe rastejo vedno na istem mestu in se ne najdejo kjerkoli, zato vsakdo čuva svoje prostore, da ima dovolj zase in včasih tudi za prodajo. Nabiralec gob se mora dobro spoznati na svoj posel, ker jih je veliko strupenih. Zato so tudi trgi, kjer prodajajo gobe, vedno pod nadzorstvom strokovnega osebja.
Da bi preprečili nabiranje strupenih gob za prodajo in tudi za
Posvetovalnica ONMI v Sovodnjah bo od oktobra do decembra odprta vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 11. ure dalje.
Pridržana prognoza za ponesrečenega mladeniča
Zelo huda nesreča se je v torek pozno ponoči pripetila na Sve-togorski cesti, kjer je mlad fant, 22-letni Roberto Duolo iz Sveto-gorske ceste 132. trčil s fiatom 500 v drog cestne razsvetljave. Mladenič se je okoli 23.30 vračal domov, ko je pri zavodu Uršulink prenaglo pritisnil na zavore tako da se je, zaradi mokre ceste, zavrtel okrog svoje osi in bočno trčil v drog.
Takoj po nesreči so fanta odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki poslali fanta v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice zaradi hudega možganskega pretresa. Tu so si zdravniki pridržali prognozo.
Rupe in Gabrij Oskar Malič prinesel svoj pozdrav. V imenu pokrajinskega ANPI bo spregovori! njegov podpredsednik Tullio Trevisan. Peter Sanzin bo govoril v imenu goriške občine.
Poleg govornikov bo nastopila tudi recitatorska skupina iz Sovodenj in pevski zbor iz Sovodenj in Rupe
Organizacijski odbor vabi na proslavo vse občane, borce z družinami in vse pripadnike naprednih demokratičnih sil.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole I-van Trinko v Gorici sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo ob 9. uri na šolskem dvorišču.
Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1973/74 v ponedeljek, 1. oktobra s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9.30.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 10. un v stolnici. Dijaki naj se zberejo ob 9.30 pred šolo.
Kino
Corica
VERDI 17.30—22.00 «L'erede». J. P. Beimondo in Carla Gravina. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «L’emigrante». A. Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Quante volte... quella notte». D. Randall in V. Sabel. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «La morte al cancello». P. Cushing in Britt Ek-land. Barvni film. Prepovedano mia dini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «King - Kong inferno dei draghi» G. Wilham in P. Cooper. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 «Tarzan e il safari perduto». Barvni film.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Malizia». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Senza ragione». Barvni film.
Nova Corica
SOČA «Prekleta Marija», francoski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Rančeri napadajo», ameriški barvni film — ob 18. m 20.
DESKLE «Inšpektor Perak», nemški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Zapisnik prostitutke», nizozemski barvni film — ob 20.
KANAL «Samomorilski komandos», a-meriški barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči jè dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
PROSVETNO DRUŠTVO «O. ŽUPANČIČ» iz Štandreža priredi v soboto, 29. in v nedeljo, 30. septembra na Pilošču v štandrežu
JESENSKI LJUDSKI PRAZNIK
Program bo naslednji:
v soboto ob 20. uri start prve poletape ocenjevalne avto-tekme; ob 21. uri nastop člana Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Staneta Raztresena s svojim recitalom; sledila bo prosta zabava ob spremljavi ansambla «Briški slavček».
V nedeljo ob 9. uri bo start druge poletape avtotekme; ob 10. uri start mladinske kolesarske dirke; ob 14. uri mladinski ex tempore; ob 16. uri srečanje z Vrhovci (častni gost Danilo Turk - Joco) ; ob 20. uri prosta zabava in nagrajevanje.
Oba dneva bo razstava briških in kraških vin ter kmečkega orodja. Vsi vljudno vabljeni!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiTiiimiiniiiJiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
Pred časom smo objaviil fotografije r.ekaieriii dvojezičnih napisov na javnih lokalih, v glavnem gostilnah. Sedaj pa je fotoreporter svoje «oko» zasukal v drugo smer. Posnel je dva napisa v občini Doberdob. Na eni sliki je napis frizerja Giuseppa UHana v Doberdobu, na drugi pa napis nad trgovino Šiita Gorkiča ua Cuikiscu v Dolu
(r oto M. Kuzmin)
IZIGRAVANJE LOVSKEGA ZAKONA V ŠKODO KMETOVALCEV
Prizadeti naj čimprej prijavijo škodo povzročeno na pridelkih od divjadi
Pred štirimi leti je deželni svet Izglasoval nov zakon o lovu, ki je utrl pot upanju, da bodo pri tem upoštevani tudi interesi kmetov. Po vztrajnem zavzemanju Kmečke zveze, ki je izročila med razpravo vsem deželnim svetovalcem spomenico o škodi, ki jo povzroča kmetijstvu divjačina, so bili njeni predlogi deloma sprejeti. Deželni zakon št. 13 iz leta 1969 namreč določa, da je treba v vsakem lovskem revirju omejiti število divjačine, tako da bi bilo čim manj škode na pridelkih; člen 8. tega zakona pa prvič v državi priznava kmetom pravico do «prispevkov» za škodo, ki jim jo povzroča divjačina oziroma, točneje, nalaga lovcem dolžnost, da škodo plačajo.
Naša strokovna organizacija je tedaj ocenila zakon kot uspeh, čeprav še nepopoln, njenih dolgoletnih prizadevanj v korist oškodovanih kmetov. Od avgusta 1969 torej lovci ne morejo več odgovarjati na pritožbe in na prijave škode, da niso dolžni nič plačati, češ. da ne odgovarjajo za divjačino in da ni nobenega zakona, ki bi jim to nalagal.
Zato je Kmečka zveza kmete takoj obvestila o veljavnosti novega zakona, jih pozvala naj pravočasno prijavijo škodo in posredovala prijave pokrajinski lovski zvezi. V prvem letu 1969. je vložila 114 prijav za skupno prijavljeno škodo 4.290.500 lir, v letu 1970 so škodo prijavili le 4 obdelovalci, in sicer skupno 465.360 lir (tako majhno število prijav gre najbrž pripisati razočaranju, ker niso, kljub zakonu, oškodovancem izplačali še ničesar za prvo leto), v letu 1971 pa je bilo vloženih prek Kmečke zveze 31 prijav za skupno 3.414.000 lir škode.
Toda kljub zaxonu in pravočasno vloženim prijavam niso kmetje do danes, razen izjem, prejeli še nobenih odškodnin. Zakaj?
Glavni razlog je v zavlačevanju lovske organizacije, ki postavlja vse mogoče ovire, da bi plačala čim manj in čim kasneje. To je razumljivo, Kmečka zveza je tako sabotiranje zakona pričakovala. Prepričani smo bili in smo še vedno, da nam tudi pravica do odškodnine ni bila darovana, da smo si jo morali priboriti in da se moramo še naprej boriti, da bi se zakon dejansko in pravično izvajal.
Lovci (in pri tem ne mislimo na tiste naše deželane, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo in znajo spoštovati delo kmetov - sosedov in zato upoštevati škodo, ampak na vodstvo lovske zveze, ki ga sestavljajo sami mestni gospodje) so najprej trdili, da ni mogoče plačevati odškodnin, dokler ne izide izvršilni pravilnik zakona.
Predstavnik Kmečke zveze v pokrajinskem in deželnem odboru za lov, kjer so lovci v absolutni večini, je moral nastopiti neštetokrat ustno in pismeno, da bi lovci zbrali vsaj sklade za odškodnine v vsakem revirju, kot določa zakon, in je zahteval čimprejšnje izglasovanje pravilnika, ki bo moral biti odobren v 6 mesecih. Toda posebna deželna komisija, v kateri so bili sami lovci je stvar zavlačevala, tako da je pravilnik izšel namesto februarja 1970 šele aprila 1972, torej z več kot dveletno zamudo.
Pravilnik določa glede škode, povzročene od divjačine, naslednje:
1.	Oškodovanci morajo v roku 10 dni od ugotovitve prijaviti škodo lovskemu revirju.
2.	V vsaki občini (lovskem revirju) se imenuje komisija za ocenitev škode, ki jo sestavljajo 1 lovec, potem še 1 lovec, ki je obenem kmet, in 1 predstavnik najbolj predstavniške kmečke organizacije.
3.	Pokrajinski lovski odbor imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo načelnik kmetijskega nad-zorništva, 1 predstavnik lovcev in 1 predstavnik kmetov. Ta komisija ima dvojno nalogo: določa višino skladov, ki jih morajo posamezni lovski revirji zbrati za odškodnine, in razsoja o višini ocenjene škode, če se oškodovanec ne strinja z ocenitvijo komisije, ki je o-menjena v točki 2.
Pokrajinski odbor za lov nato sklepa o razdelitvi odškodnin do 15. decembra vsako leto.
Nesporno je, da v naši pokrajini Kmečka zveza predstavlja večino kmetov, zato je v pokrajinski komisiji njen predstavnik (čeprav so lovci skušali to preprečiti). Zahtevala je tudi predstavnika v vseh krajevnih ocenjevalnih komisijah. Predlagala pa je, naj pri delu komisij sodeluje tudi predstavnik Coldiretti, kot bi bila želela, da se uradno določi v deželnem pravilniku. Kmečka zveza ni sovražnik nikogar, noče izključevati nikogar, želi samo resno in korektno pomoč pri svojem delu v korist domačih kmetov.
Pravilnik pa ni vključeval nobenega določila glede omejevanja števila divjačine. Zato, in ker je v krajevnih ocenjevalnih komisijah večina lovcev, ki bodo razumljivo čim bolj omalovaževali škodo (Kmečka zveza je bila predlagala, naj jim predseduje županov pooblaščenec, ki bi bil gotovo bolj nepristranski), je naša strokovna organizacija ta pravilnik ocenila zelo kritično in se bo treba še naprej truditi, da se primemo izpopolni in popravi.
V tem času je v letu 1970 predstavniku Kmečke zveze v pokrajinskem odboru za lov uspelo po vztrajnih, večkrat zelo ostrih razpravah, pri katerih je bil prisiljen zagovarjati pravice kmetov sam, ker je bil predstavnik Coldiretti iz Ul. Roma stalno odsoten, doseči sporazum, da se zagotovi 5 milijonov lir za izplačilo odškodnin za škodo prijavljeno v času, ko je stopil v veljavo zakon, torej z avgustom 1969, in ko je stopil v veljavo pravilnika konec leta 1971.
Nekaj denarja tpr^j j«; 5, milijonov za škodo prijavljeno za leta 1969, 1970 in 1971.
Ustanovljen je bil ‘tildi poseben odbor, ki naj bi prijave'pregledat in razdelil odškodnine.
Zakaj potem odškodnin še ne izplačujejo?
Odgovornost pade na lovsko zvezo, ki še vedno išče vse mogoče pretveze, da tega ne stori, ker se boji, da bi, če prvič plača, v naslednjih letih prijavljena škoda naraščala in, na žalost, moramo reči isto tudi za krajevno Coldiretti. Ta organizacija se dolgo ni za to vprašanje zanimala, tako da njen predstavnik sploh ni zahajal k se-
»     — l   11 .a n 1. n	r* rt 1r>vr
niso poskrbeli za primemo akcijo v letu 1969 za pravočasno prijavo škode (da bi nasprotna stranka imela možnost škodo ugotoviti, če bi hotela).
Ko je pa Coldiretti izvedela, da je po izključni zaslugi Kmečke zveze nekaj denarja na razpolago, je šele konec leta 1971 in v letu 1972 začela zbirati podatke o škodi v prejšnjih letih in sedaj zahteva, da se tudi za to, s tako veliko zamudo prijavljeno škodo (v skupnem znesku 16 milijonov), porabi onih 5 milijonov. Lovci so seveda takoj zagrabili za to in se umikajo.
Stališče Kmečke zveze je pri tej zapozneli zahtevi Coldiretti jasno: naš predstavnik je sprejel v pokrajinskem odboru za lov sporazum o 5 milijonih, na podlagi tedaj znanih podatkov o pravočasno in pravilno prijavljeni škodi. Col-diretti je storila napako, da prijav ni zbrala in prijavila pravočasno. če bi to storila (in bi bil njen predstavnik prisoten!), bi se seveda pogajali o višjem znesku. Kmečka zveza ne more soglašati, da bi 5 milijonov razdelili na več kot 23 milijonov škode, ker bi s tem ne samo izplačali odškodovan-cem poniževalne miloščine, ampak tudi posredno priznali, da je bila prijavljena škoda dosti večja od dejanske, kar načelno ni sprejemljivo za našo strokovno organizacijo, ker naši ljudje ne lažejo. Kmečka zveza nikakor noče oporekati oškodovancem, ki so zaradi napake Coldiretti prijavili ško-
do z veliko zamudo, pravice do odškodnin. Pripravljena je podpreti Coldiretti, če bo ta postavila zahtevo po drugem znesku in je to pripravljenost že izrazila, toda obenem hoče, da se že pred 3 leti sprejeti dogovori spoštujejo, da se zaostale odškodnine izplačajo čimprej in bo za to vložila kot vedno vse svoje napore.
Treba se bo torej — in ponavljamo, da si nismo delali nobenih utvar niti ob njegovem izidu — še nadalje boriti za pravilno izpolnjevanje zakona in za pravične odškodnine. Ne bi radi, da bi naši kmetje zaradi težav in razočaranja vrgli puško v koruzo.
Da bi mogel doseči pravico, jo mora človek predvsem zahtevati. Prvi pogoj za priznanje odškodnine je torej pravočasna prijava škode. Kmečka zveza je dala oškodovancem možnost, da izpolnijo prijave v svoji vasi pri njenih zaupnikih, prav tako je tajništvo v Trstu vsem na razpolago. Za letošnje leto je prej omenjena posebna komisija, ki jo sestavljajo načelnik kmetijskega nadzorništva, predstavnik lovcev in predstavnik Kmečke zveze, določila, da morajo lovski revirji zbrati skupaj
8.300.000	lir za odškodnine.
Vsak naj torej prijavi čimprej škodo, ki mu jo je povzročila divjačina, da se ne bodo mogli lovci izgovarjati, češ da so pridelki že pospravljeni in da škode ni moč več ugotoviti.
L. V.

Idilična vizija Vrbskega jezera. V resnici je spokojna in tiha cerkvica, ki se zrcali v jezerski vodi, samo se kot odsev nečesa, kar je bilo in se ne vrne več. Tudi tu je že množični turizem opravil svoje
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČENA JE RAZSTAVA NOVEGA FILMA V PESARU
M. de Oliveire «O passado e o presente» veliko odkritje festivala
(Od našega dopisnika)
PESARO, septembra. — Pregled zanimivih dokumentov o Latinski Ameriki, ki sem ga začel v prejšnjem članku, se zaključi z dvema državama, ki sta predstavili najzanimivejša dela. Argentina je predstavila poleg «In-formes y testimonios: la tortura politica en la Argentina 1966-72i> še anonimna in spretno izdelana filmska komunikeja štev. 2 in 5-7 trockistične skupine ERP ter film skupine Cine de la Base «L<?S troidarg??., k* ie povzročil največ polemik zaradi ljudske oblike pripovedi. Ta film je pa vsaj velik korak naprej v razredni analizi peromma z ozirom na argentinski film, ki smo ga videli lani, in tudi na Solanasov in Getinov «La hora de los hor-nosi> (kar se tiče Solanasa, smo slišali čudne glasove o njegovi povezanosti s sedanjimi argentinskimi oblastmi).
Najzanimivejše latinskoameriško predstavništvo pa je bilo kubansko. Na Kubi sicer menda ne delajo več satiričnih filmov, kakr-šen je bil leta 1965 Tomasa Gu-tierreza Alee «Muerte de un burocrate!», katerega režiser je
Horoskop
jam pokrajinskega odbora za lov,
..............................................................................................................
Ognite se osebnim tolmačenjem nekega zelo težkega vprašanja. Odpravite svoj pesimizen.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Znašli se boste v težkem položaju, iz katerega se boste kmalu rešili. Vaša ljubosumnost je odveč.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skrbno pripravite poslovni sestanek, od katerega je odvisen vaš uspeh. Prijeten večer v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne posegajte v poslovanje svojega prijatelja. Zadovoljstvo in dobri izgledi za bodočnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se lotite nekega posla, se prepričajte o svojih sposobnostih. D dločiti se boste morali glede nekega čustvenega odnosa.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Po natančno opravljeni nalogi lahko tipate na lep poslovni uspeh. Prijeten večer v družbi starih prijateljev.
BIK (od 21.4. do 20.5) Skušajte se lotili svojih problemov z zaupanjem. Ne pripovedujte drugim svojih čustvenih zadev.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nagnjeni boste k površnosti in nestrpnosti. V srčnih zadevah boste morali nekoliko hitreje ukrepati.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo ugoden dan za razne poslovne
podvige. Posvetite se bolj vzgojnemu vprašanju najmlajših.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste dovolj spretni, boste neki spor izkoristili v svoj prid. Srečne ure z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Proučite zelo dobro današnje ponudbe in nato ukrepajte. Samo odkritosrčnost vam bo pomagala do u-speha.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Na vidiku so nove poslovne možnosti. Treba jih bo izkoristiti. Pokažite razumevanje do prijatelja
bil letos prisoten na diskusijah. V vseh sedanjih kubanskih filmih pa najdemo pozitivno ironično komponento, ki smo jo lani pogrešali v resnobnem filmu Hum-berta Solasa, a je bila vedno prisotna v dokumentarcih Santiago Alvareza. Dokumentarci so najpogostejši kubanski proizvodi. Poleg akcijskega filma Manuela Pereza «El hombre de Maisinicu», ki smo ga že videli v Benetkah, so letos predvajali zanimiva dokumentarca: Manuela Herrere «Gi-rón», ki poudarja množično udeležbo v boju proti ameriškemu napadu, in izbor dokumentov izpred revolucije «Viva la Repii-blica», ki je odličen primer prikazovanja kapitalistične družbe z vidika njene celotne razredne alternative.
Vzhodna Evropa je navadno v Pesaru prisotna z družbeno-kri-tičnimi filmi. Letošnji poljski film, Grzegorza Królikiewricza «Na wy-loU je mnogim ugajal, po mojem pa je formalističnem film. Madžarska je nastopila z včasih naivnim, a ostro kritičnim filmom «Szabad Lélegzet», ki ga je režirala Jonesova žena Marta Mé-szàros, s katero je sodeloval režiser Peter Bacsó. Sovjetska zveza je prikazala Nikolaja Maščen-ka «Komisarji», ponekod zanimiv a navsezadnje konvencionalen film, in izven sporeda Alekseja Sakharova «Čelovek na svojom meste», ki je po mnenju mnogih primer prave politične in filmske degeneracije. Jugoslavija pa že več let ne nastopa v Pesaru.
Zelo je razočaral ciklus ameriških «neodvisnih» filmov, ki bi moral predstavljati pregled del, ki so med uradno proizvodnjo in «underground». Dejasko je šlo za nedosleden izbor, ki je vseboval tudi epigone undergrounda. Tak je po mojem mnenju Marka Rap-paporta «Casual Relations». Večinoma je šlo za dokumentarce o ženskem problemu in o drugih družbenih aspektih:	Nelle Coi
«A to B», Julie Reichert in Ja-
mesa Kleina «Grounng up Fema-le: as Six Become One», Freda Wardenburga «Work«, Amalie Rot-schild «Woo Who? May Wilson» in «It Happens to Us» ter zanimiv «Newsreel» Aliano Siegla z naslovom «We Demand Freedoml». Najboljši ameriški film je bila nedvomno znanstvenofantastična metafora Jima McBrida «Glen and Randa» (Glen e Randa vanno in città) ki je otvorila festival.
Zahodna Nemčija je predstavila poleg omenjenih Straubovih filmov tri televizijske proizvode. Ule Stòckl «Hirnexemniw Petr.a Lilienthala «Shirley Chisholm Jor President» sta povsem nezanimiva. Splačalo se jS videti'le avantgardni proizvod «Willow Springs» režiserja Wernerja Schroeterja, ki smo ga pred leti spoznali preko filma «Eika Katappa» v surrealistični retrospektivi tržaškega festivala. «Willow Springs» ni uspel flim, ima pa vsdj zanimiv okus «liberty»
V smer underground se poleg Schroeterja in Rappaporta vključuje Američan Stephen Dwo-skin, ki deluje v Angliji. V Trstu smo že videli njegov «To Tea». Razstava v Pesaru pa je predvajala «Dirty», «Moment», «Times for», «Dyn amo» in «Tod und Teufel». Dwoskin se mi zdi zanimiv v okviru undergroudna. Vseprisotna tematik je erotična samota in erotično poželenje. Le to se izraža preko uporabe klišejev pornografije, preko poudarjeno izzivalnih prizorov. Zanjo se skriva samota, ki jo režiser odkriva v obrazih igralcev.
Preidemo tako k dvema filmoma, ki ju je kritika večinoma pozitivno sprejela, a sta se mi zdela zelo nezadovoljiva. Iranski režiser Parviz Kimiavi je predstavil zmedeno razmišljanje o filmu in komunikaciji «Mogholha» (Mongoli), ki ima le kak zabaven prizor; sploh ni primerjave med tem filmom in deli odličnega iranskega režiserja Daryusha Mehrjuja. Uveljavljeni japonski
režiser Yoshishige Yoshida je prikazal film «Kaigenrei» (Legge marziale), ki je ilustriral zanimivo politično temo z izrazito e-stetističnim slogom.
Preostane še ciklus neodvisnega portugalskega filma. Trije filmi mladih režiserjev (Antonia Perirà Vasconcelosa «Perdido por cem ... », Fernanda Lopesa «U-ma abelha na chuva», Antonia Camposa «Vilarinho das Furnas») so me prav malo prepričali. Zadnji portugalski film pa je bil veliko presenečenje festivala, čudovita, izredna mojstrovina, ki je žal publika in kritika nista dovolj cenili. Gre za film portugalskega veterana Manuela de Oliveire, ki je v 40 letih delovanja lahko režiral le tri celovečerne igrane filme. Njegov «O passado e o presente» (1971) je delo, ki sem ga takoj postavil v Pantheon svojih najljubših filmov, čeprav ne poznam nobenega drugega dela’ tega režiserja.
Marsikdo je zasledil v filmu e-lemente, ki jih najdemo v Bufiue-lu, v Renoiru, v Bergmanu, v Lu-bitschu, v Ophiilsu itd.: ne gre pa za vplive, temveč za povsem izviren izraz. «O passado e o presente» je zabavna zgodba v okviru portugalske buržoazije, v kateri se komičnost tesno povezuje z globokim pogledom na povezanost smrti in erosa v določenem razrednem miljeju. Zdi se bolj delo izvedenega hollywoodskega mojstra kot režiserja, ki se je moral odpovedati večini svojih načrtov. žal ne moremo objaviti slik iz filma, kot tudi ne vemo, kateri igralci odgovarjajo posameznim vlogam, ker je bila pač dokumentacija za ta film preskopa. Vendar hočemo vseeno omeniti protagoniste filma, ki so vsi na izvrstnem nivoju igre: Maria de Saisset, Mnuela de Freitas, Barbara Vieira, Alberto Indcio, Perirò Pinheiro, Antonio Machado, Duarte de Almeida, José Martin-ho itd.
SERGIJ GRMEK

v nesreči.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
.......„„„„„„.......................mi...mn...m..■mmmimim........................................................»mm......mimmi...
JANKO JERI - GORAZD KUSE J :
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Nekatere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi s položajem nemške in francoske manjšine
3.
Statut zagotavlja enakost postopka pri opravljanju dejavnosti in poklicev v kmetijstvu, trgovini, industriji in drugod (točka d), glede uporabe jezika (točka e), ori socialnem zavarovanju in pokojninah (točka f). Kazenske sankcije so predvidene za netenje nacionalnega in rasnega sovraštva (člen 3). Člen 4 določa ukrepe za zaščito etnične narave in neoviranega kulturnega razvoja obeh etničnih skupin, pri čemer navaja pravico do lastnega tiska v materinem jeziku (točka a), do prosvetnih, kulturnih družabnih in športnih organizacij (točka b). Zagotovljen je pouk v materinem jeziku (točka c) v otroških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Obe strani sta se sporazumeli, da bosta ohranili vse obstoječe šole, ki jih navaja priloženi spisek. Statut jamči (člen 5) pripadnikom obeh etničnih skupin svobodno u-porabo materinega jezika v oseb-
nih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi, ki so dolžne odgovoriti v istem jeziku, dalje določa dvojezičnost javnih dokumentov pripadnikov etničnih skupin, tudi če gre za sodne odločbe. kar velja tudi za uradna obvestila, javne razglase in publikacije. Razen tega določa dvojezičnost napisov na ustanovah, kakor tudi dvojezična imena krajev in ulic na področju pod italijansko upravo v tistih volilnih enotah tržaške občine in ostalih kjer pripadniki jugoslovanske etnične skupine sestavljajo vsaj četrtino prebivalstva. Pomemben je šesti člen, ki zagotavlja ekonomski razvoj etnične skupine brez diskriminacije, torej pravično razdelitev finančnih sredstev, ki so na voljo. Prepovedana je sprememba mej (7. člen) administrativnih enot, če bi to ogrožalo njihovo etnično sestavo.
Italijanska vlada se je zavezala (izmenjava pisem med jugoslovanskim ambasadorjem V. Velebi-
tom in italijanskim ambasadorjem M. Brosiom da bo zagotovila stavbo v Rojanu ali kakem drugem tržaškem predmestju za kulturni dom, namenjen slovenskemu prebivalstvu, poleg tega pa še denarna sredstva za zidavo in o-premo novega kulturnega doma v Trstu v Ulici Petronio (središče mesta), kar naj bi bilo delno nadomestilo za požgani Narodni dom (13. julija 1920) in druge požige ter razlastitve imetja slovenskih prosvetnih in drugih organizacij med obema vojnama (7).
8. člen posebnega statuta določa ustanovitev mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora, v katerega pristojnost sodi, da nudi pomoč in se posvetuje v vprašanjih, ki so v zvezi z varstvom manjšinskih etničnih skupnosti na območjih bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja pod italijansko in jugoslovansko upravo. Odbor je pristojen, da obravnava tudi pritožbe in vprašanja, ki bi mu jih predložili posamezni pripadniki prizadetih narodnostnih skupnosti glede uveljavljanja posebnega statuta. Obe vladi sta se zavezali, da bosta odboru omogočili obiskovanje območij pod njuno upravo ter mu olajšali delo pri izvrševanju dolžnoti.
Vendar je nujno ugotoviti, da so v devetnajstletni praksi, če jo le povprek vzamemo, določbe posebnega statuta samo delno upoštevali in uresničevali. To med drugim še posebej velja za eno — z vidika manjšinske zaščite — naioomembneiših, pa tudi najbolj občutljivih torišč — za neovirano svobodno rabo materinega jezika
v stikih z oblastmi in drugimi organi ter v dejavnosti (dvojezični napisi in drugo). Tudi italijanski pravni strokovnjaki navajajo kot osrednji razlog za to dejstvo, da posebni statut ni bil «uzakonjen» oziroma, da ni postal del italijanskega prava. Tako na primer sodi italijanski ustavnopravni izve--denec A. Pizzorusso glede posebnega statuta med drugim, da ni postal «izvršljiv» v Italiji («... tale accordo infatti non è stato reso esecutivo in Italia e quindi è del tutto inoperante nel diritto interno ...), pri čemer se sklicuje na nekatere sodbe italijanskih sodišč (med njimi tudi tržaškega z dne 21. maja 1956 in 9. novembra 1960). (8)
Memorandum o soglasju z vsemi prilogami in pismi pa je ratificirala zvezna ljudska skupščina že takoj 25. oktobra 1954 in s tem njegove določbe in načela preoblikovala v vir pozitivnega notranjega jugoslovanskega državnega prava, medtem ko tega Italija, kakor smo že prej omenili, do danes še ni storila. Njena praksa kaže, da tega za sedaj iz notranjih političnih razlogov tudi v prihodnje ne misli storiti, ampak da rešuje usklajevanje svoje notranje zakonodaje z določbami posebnega statuta samo po majhnih delih, če se ji to zdi glede na zu nanji in notranji politični položaj primemo in kolikor se ji zdi primerno. Glede tega tudi določba 3 odstavka 5 člena pravilnika o mešanem jugoslovansko italijanskem odboru, ki daje prizadetima državama, posameznikom in nekaterim organizacijam manjšinske
narodnostne skupnosti pravico, da predložijo odboru vprašanja o nezdružljivosti zakonodaje z določbami posebnega statuta, ni u-činkovala. Posebno očitno to izpričuje še vedno veljavna fašistična zakonodaja o obvezni rabi italijanskega jezika za tržaške Slovence pred sodišči in o kaznivosti tistih, ki bi to rabo odklonili, čeprav so vešči italijanskega jezika.
Gotovo pa obvezuje Italijo k varstvu manjšinskih narodnih skupnosti bodisi s tem, da zagotavlja individualne pravice pripadnikov teh skupnosti, ali pa prek tistih pravic, katerih uživanje je kolektivne narave, tudi članstvo Italije v ZN: članica je postala s soglasnim sklepom generalne skupščine te organizacije z dne 14. decembra 1955. Tudi če pustimo ob strani ratifikacijo konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki jo je Italija izvršila že leta 1952. naj tu navedemo še, da je sprejela deklaracijo ZN o otrokovih pravicah 1959, kamor sodi pouk v materinem jeziku, konvencijo in priporočilo UNESCO proti diskriminaciji v izobraževanju in deklaracijo ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije 1963. Ne da bi se spuščali v razpravljanje o stališču, da veljajo deklaracije naštetih mednarodnih organizacij le za norme programske narave in pomena in da še ne sodijo k neposrednim mednarodnopravnim obveznostim, pa moramo vendar pribiti, da moralnopolitično zavezuje države, ki jih sprejemajo, k
spoštovanju načel, ki so izražena v teh deklaracijah, in jim branijo ravnati v nasprotju z njimi. Razen tega pa je Italija ratificirala leta 1955 evropsko konvencijo o varstvu temeljnih pravic in svoboščin človeka, kamor sodi tudi pravica varstva jezikovne enakopravnosti pripadnikov manjšinskih etničnih skupnosti. Velja pa končno omeniti, da 10. člen njene ustave razglaša, da se ravna italijanski pravni red po splošno priznanih pravilih mednarodnega prava, med takšna pa gotovo sodijo tudi načela navedenih deklaracij.
Preden preidemo na določbe u stave povojne italijanske republike glede zaščite «jezikovnih manjšin», moramo opozoriti, da so italijanski uradni krogi po koncu druge svetovne vojne javno razglasili, da nameravajo uresničevati do manjšin politiko, ki se bo bistveno razlikovala od denaciona-lizatorske prakse fašističnega režima Tako je 11. julija 1945 italijanska vlada uradno izjavila, «da se mora država pri svoji demokratični obnovi nujno zavzeti za skupek posebnih jamstev za državljane, ki niso italijanskega jezika.» 7 8
7)	J. Jeri, Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni. str. 293 naprej.
8)	Libertà di lingua e diritto all’uso della lingua materna nel sistema costituzionale italiano -Rassegna di diritto pubblico, anno XVIII., n. 2, aprile - giugno 1963.
(Nadaljevanje siedi)
ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za otroke RUPEL Telefilm
19.10 POČITNICE NA IRSKEM Šesta in zadnja epizoda
Scenarij: Eric Thompson. Režija: Gareth Davies
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. krooike in napoved vremena
20.30	DNEVNIK
21.00	POLITIČNA TRIBUNA Oddajo vodi Jader Jacobelli KD — PCI
21.30	PAGLIACCI
Drama v dveh dejanjih
Ta oddaja Leoncavallove opere bo izjemna. Orkester namreč dirigira slavni Herbert von Karajan. Prireditev bo v milanski Scali. Zgodba, ki jo je napisal sam Leomcavallo, je znana. Nanaša se na dogodek, ki se je v resnici zgodil. Gre za primer ljubosumnosti, ki se je končal s krvjo. Opišimo ga na kratko.
V	vasi Montalto, v Kalabriji, se ustavi skupina potujočih igralcev. Med njimi je Nedda (sopran), mlada žena Cania (tenor), kateri dvori Tonio il Gobbo (bariton). Med množico kmečkih ljudi, ki čakajo na predstavo, je tudi Silvio (bariton), ki ljubi Nedido. Ta mu ljubezen vrača in obljubi, da bo po predstavi zbežala z njim. Caniio, njen mož opozorjen od Tenia, pride še v času, da lahko čuje njene zadnje besede, ni pa utegnil spoznati Silvia. V dramatičnem besednem spopadu med' Crniom in Neddo, le-ta zavrne moževo zahtevo, da mu odkrije ime ljubimca. Nato se začne predstava. Nedda (Colombina) pričakuje Harlekina, ki ga podaja neki drug komik, Peppe (tenor). Medtem ko je Colombinin mož, Pagliaccio, odsoten, se tadva sestaneta. Toda njen mož ju preseneti. Harlekin zbeži skozi okno. Pagliaccio pa, nor od ljubosumnosti, ponovno zahteva od Colombine, da mu pove ime zapeljivca. Ko ta tega noče storiti, jo z bodalom zabode do smrti. Hkrati zabode tudi Silvia, k0 ta prihiti k njej.
Delo je bilo prvič predvajano v teatru Dal Verme v Milanu
I.	1892 in je poželo velik uspeh. Na televizijski oddaji vlogo Cania igra Kanadčan Jon Cickers, ki ga smatrajo za enega najboljših dramatičnih tenorjev in najboljših igralcev liričnega teatra na svetu spričo intenzivnosti njegovega igralskega podajanja ter poglobitve v svoje vloge. Poleg njega nastopajo še drugi odlični umetniki: Kabajvanska (Nedda), Glossop (Tonio), Rolando Panerai (Silvio), Sergio Lorenzi (Peppe)
23.00	DNEVNIK Parlamentarne vesti Napoved vremena in šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	Jaz in . . .
VITTORINO VERONESE IN CIVITA DI BAGNOREGIO
21.35	VEČER Z DEANOM MARTINOM Glasbeni program
Prva oddaja
Kot gost bo nastopil Frank Sinatra
22.30	THARAKA
Analiza neke afriške družbe O VERI IN VRAŽARSTVU Prva oddaja
Med zanimive in originalne televizijske oddaje gotovo sodi oddaja, ki jo današnji spored prvič posreduje gledalcem v programu Tharaka. V njej so prikazane izkušnje in dogodki, ki so jih v šestih letih doživeli med pripadniki plemena Tharaka Domenico Volpini in člani njegove družine. Tako je Gianfranco Manganella, ki je delo posnel, uspel dokumentarno prikazati ne samo površno, sliko nekega eksotičnega ljudstva, marveč njegovo pravo življenje,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
M	-	_	.
10.35	in 15.25 TV ŠOLA
11.30	in 16.20 ANGLEŠČINA
11.45	in 16.35 NEMŠČINA
12.00	in 16.50 FRANCOŠČINA
18.45	IZ SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
J.	Kersnik BERITE NOVICE
19.15	OBZORNIK
19.45	Na svoredu je nemi film
20.15	KOZMETIČNO OGLEDALO Barvna oddaja
20.30	DNEVNIK
20.55 Barcelona: EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA Prenos v evroviziji
22.30	KAM IN KAKO NA ODDIH
22.45	E Zola: GERMINAL Angleška nadaljevanka Peta in zaključna epizoda:
V	PASTI
V	glavnih vlogah: Mark Jones, Annette Robertson, Rosemarj Leach in Graham Haberfield
23.30	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	RISANKA
21.15	POROČILA
21.30	Evropsko prvenstvo v košarki JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA
23.00	AVTOBUS Z NAPISOM «KONEC»
Kratek film
TRST A
7.15, 8.15. 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 19.10 Govorimo o ekologiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 «Komisar Pohlin ima dober nos», radijska drama: 22.05 Zabavna glasba. TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike: 16.20 Simf. koncert;
19.30	Deželna ekonomska oddaja.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester «La Vera Romagna»; 10.35 Glasbeni spored; 11.15 Od melodije do melodije; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Lahka glasba; 14.00 Turistični nasveti; 14.15 Vrstijo si plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Operne skladbe; 16.00 Plošče; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Zabavna glasba: 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov;
20.30	Prenos RL; 21.40 Orkester;
22.30	Strani iz albuma; 23.00 Plošče; 23.35 Violončelist Ciril Škerjanc..
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program 13.20 Program / Albertom Lupom; 14.00 Sodobne ital. popevke; 15.00 Glasbeni program za mladino: 17.05 Sončnica; 18.55 Orkester Pino Calvi; 19.25 Operne arije; 20.20 Tovarna zvokov: 21.00 Politična tribuna; 22.20 «Andata e ritorno» z M. Marchesi jem; 23.00 Parlamentarne vesti. K
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Po-
ročila: 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.45 Orkester;
9.50	Radijska nadaljevanka; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Posebna oddaja z F. Fiorentinijem; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Popoldanski glasbeni spored; 15.45 Glas-beno-govorni spored; 17.35 Program z Giannijem Meccio; 20.10 «Andata e ritorno» z M. Marchesijem; 20.50 «Supersonic»; 22.45 Francoske popevke.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Angleške Bachove suite; 11.40 Sodobna ital. glasba:	12.15 Glasba
skozi čas; 13.30 Strauss. Čajkovski, Delibes; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Koncert pianista Sergia Cal-ligarisa; 17.20 Mascagnijeva glasba; 17.40 Jazz; 18.00 Koncert; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Bee thovnovi trii; 21.30 Radijska priredba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika;
7.50	Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10 05 Radijska šola; 10 35 Iz partitur operetnih mojstrov; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Kmetijski nasveti;
13.40	Skladbe R, Simonitija; 14.15
Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.40 Med šolo, družino in delom:	16.00 Dogodki in odmevi;
16.40	Majhen popoldanski koncert:
17.00	«Vrtiljak»; 17.40 Naš podli stek; 18.50 Mejniki v zgodovini;
19.00	Aktualnosti: doma in po svetu; 19.15 Koncert; 20.15 Ansambel F. Puharja; 21.00 Večer domačih pesmi; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
SPORT SPORT SPORT
27. septembra 1973
NOGOMET
VČERAJ V BEOGRADU
Jugoslovanski nogometaši remizirali proti Madžarski
Slaba igra povzročila zaskrbljenost v jugoslovanskem taboru pred tekmo s Španijo
Jugoslavija — Madžarska 1:1
JUGOSLAVIJA:	Marič, Vabeč,
Bogičevič, Buljan, Katalinski, 0-blak, V. Petrovič, Ačimovič, Ba-jevič, Jerkovič, Bjekovič.
MADŽARSKA: Masaras, Fabian, Kovacs L, Horvath, Balint, Juhas, Kocsis, Paucsics, Szoke, Bene in 2ambo.
SODNIK: Gonella (Italija). STRELCA: Bjekovič v 17. min. in Bene v 47. min.
BEOGRAD, 26. — V prijateljski nogometni tekmi v Beogradu je jugoslovanska državna nogometna reprezentanca remizirala proti Madžarski potem ko je vodila v prvem polčasu po lepem zadetku Bjekoviča, ki je izrabil podajo Pe troviča, enega izmed najboljših ju goslovanskih igral« ev. Madžari pa so izenačili v začetku drugega polčasa z odličnim Benejem. Tekma je bila izredno slaba in polna napak na obeh straneh, tako da je precej številno občinstvo nezadovoljno zapustilo stadion JNA.
Jugoslovanska reprezentanca je odigrala to srečanje z Madžarsko, da bi se pripravila na pomembno tekmo s Španijo, ki bo na sporedu prihodnji mesec in ki bo praktično odločala o potniku na svetovno nogometno prvenstvo. S tako igro, kot so jo prikazali danes, si Jugoslovani res ne morejo pričakovati, da jim bo proti španskim reprezentantom šlo vse kot po olju.
* # *
MOSKVA, 26. — V prvi tekmi odločilnega srečanja za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji sta SZ in Čile igrala neodločeno 0:0.
* * *
VARŠAVA, 26. — V peti izločilni skupini za nastop na nogometnem SP je Poljska premagala Wales s 3:0. V tej skupini morajo odigrati le še tekmo med Poljaki, ki imajo točko prednosti in Angleži.
* # #
LONDON, 26. — V prijateljski tekmi je Anglija premagala Avstrijo z visokim rezultatom 7:0.
moštvom sodelovala na Ivovem memorialu v Bovcu.
Kljub odsotnosti obeh odličnih mladincev so imeli mladi kanalski odbojkarji zmago v svojih rokah, saj so v odločilnem petem setu vodili že z rezultatom 9:3.
V nedeljo bodo gostovali Kanalci v Mokronogu na Dolenjskem, kjer jih bo čakala prva prvenstvena pre-skušnja na tujem.
E. H.
OBVESTILO
Drevi ob 20.30 bo v telovadnici v Ul. Caravaggio prijateljska tekma Bor — Italsider (mladinci).
ZAKLJUČEN TURNIR Nfl TRŽAŠKEM
Z zmago nad Borom Lonjerci v finalu
Ekipa Bora B presenetljivo premagala v zadnji tekmi skavte
V torek se je na stadionu «1. maj» s sklepnima tekmama zaključil članski košarkarski turnir v okviru 13. Sšl za tržaško - brežansko področje.
Zadnji tekmi sta bili tehnično gotovo najboljši na tem turnirju. Prvo mesto je osvojilo moštvo Adrie, ki pa ni imelo lahkega dela proti Boru A. V drugi tekmi pa so Borovi odbojkarji kar «ponoreli» in so z 20 točkami razlike odpravili skavte.
Adria — Bor A 52:43 (19:21)
ADRIA: Kapič 8, Koren 12, Ruz-zier, Barazutti 4, V. Hrvatič, Francia 4, Sirk 6, Klobas 14, S. Hrvatič.
BOR A:	Fabjan 12, štokelj 6,
Parovel, Zavadlal 3, Vatovec 5, Per’ tot 6, Ambrožič 11, Mazzucca, Žerjal in Pegan.
HiiiimmiunimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiniiiirainiiiiiitiiiiiiimiitiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiui
KOŠARKA
2. slovenska košarkarska liga
Koper postal prvak dve koli pred zaključkom prvenstva
V preteklem kolu so bili na sporedu kar trije primorski derbiji
KARTING
V	nedeljo v Postojni mednarodne dirke
V	nedeljo 30. septembra'bo'1 Pos-
tojna prizorišče velikih mednarodnih karting dirk. Karting steza, na, parkirnem prostoru pred jamo, bo zbrala vso elito tega športa. Povabljeni so bili tekmovalci iz Avstrije, Italije, ZR Nemčije in Švice. Nastopili pa bodo tudi najboljši jugoslovanski dirkači. Pripravo in organizacijo tekmovanja je prevzela športna sekcija AMD Postojna, ki se že dalj časa pripravlja na to edinstveno prireditev. Organizatorju je ponudilo pomoč hotelsko gostinsko podjetje «Postojnska jama». Prireditev postaja tradicionalna, med udeleženci pa je znana pod naslovom «Nagrada jame». Prireditev je zanimiva za širok krog ljubiteljev tega športa, privablja pa tudi številne turiste.	V.I.
ODBOJKA
2. slovenska liga
Tesen poraz Salonita
Salonit B — Bohinj 2:3
Mladi odbojkarji Salonita, ki nastopajo v drugi slovenski ligi, so bili v drugem kolu prosti. V tretjem kolu pa so sprejeli v goste vodečo ekipo Bohinja in srečanje zgubili s tesnim rezultatom 3:2.
Prikazana igra je bila na zadovoljivem nivoju. Tekma sama pa je ponovno pokazala, da je bila odločitev vodstva kluba glede nastopanja mladih v tej konkurenci pravilna.
Salonit B ni nastopil na tej tekmi v popolni postavi, saj se je moral trener Markič odpovedati Jurci in Ediju Paravanu, ki sta s prvim
V	preteklem kolu so bili na sporedu kar trije primorski derbiji, v katerih je nastopilo vseh šest primorskih moštev, ki sodelujejo v tej ligi. Obračun v Tolminu med domačini in Koprčani se je končal z zmagoslavjem košarkarjev z obale, ki so tako dve koli pred koncem tudi teoretično že osvojili prvo mesto in napredovali v 1. B ligo.
Koprčani so si naslov popolnoma zaslužili, saj so bili skozi vse prvenstvo najboljši. Zmagali so vseh tekmah z neposrednimi tekmeci za naslov. V vsem prvenstvu so izgubili samo eno tekmo, pa še to z mcštvom iz spodnjega dela lestvice, kar pomeni, da je bila to le trenutna slabost ali pa celo podcenjevanje.
V	Idriji je TIK iz Kobarida ne pričakovano, toda zasluženo in prepričljivo, slavil zmago nad Idrijo, ki se je v tem prvenstvu kot novinec odlično znašla in bo na koncu njena uvrstitev zelo solidna.
Tretji primorski obračun pa je bil med lokalnima tekmecema, Salonitom in Grosistom in je bil v bistvu goriški derbi. Tekmo je v drugem delu pokvaril dež, tako da so bili glasni gledalci prikrajšani za lepšo igro in večje število košev. Prvi polčas je pripadel Grosistu (32:26), v drugem polčasu pa so se na spolzkem asfaltu bolje znašli domačini, ki so srečanje osvojili z minimalnim rezultatom. Za izid tekme je bila ob koncu odločilna napaka Grosarja, bivšega trenerja in igralca Salonita, ki sedaj nastopa pri Grosistu. V zadnjih sekundah bi lahko dosegel koš in s tem zmago, vendar je ostala
idealna priložnost neizkoriščena.
* * «
V	sobotnem predzadnjem kolu bo nekaj zanimivih srečanj. Derbi kola je vsekakor tekma med Salonitom in Tolminom v Desklah, kjer bo šlo ne samo za prestiž ampak tudi za tretje mesto, ki ga Tolminci še niso zatrdno osvojili.
Medtem ko je Grosist v tekmi z zadnjeuvrščenim nesporni favorit (kar velja tudi za Koper v tekmi s TIK), pa ne moremo niti približno napovedovati izidov ostalih srečanj.
• • «
V	1. A ligi sta tako Fructal kot Lesonit doživela poraz. Ajdovci so bili na pragu pomembne zmage, vendar so, podobno kot z Vrhniko, srečanje izgubili z najtesnejšim izidom.
Enako usodo je v gosteh doživel Lesonit, ki je imel zmago že v rokah saj je igralec Marlesa dosegel zmagoviti koš dve sekundi pred koncem!
Po 20. kolu je ajdovski Fructal na 7. mestu z 18 točkami, Lesonit pa je deseti s šestimi točkami manj.
VLB ligi je to pot poskrbel za prijetno presenečenje sežanski Kras. ki je doma premagal četrto-uvrščeno Ljubljano in tako dosegel svojo četrto letošnjo zmago. Postojna je gostovala v Škofji Loki in doživela poraz z domačim Krojem, kateremu pa so bili zelo naklonjeni sodniki. Ob njihovo so-
jenje so se obregnili celo poročevalci.	domači
REZULTATI 16. KOLA AET Tolmin — Koper	67:76
Idrija — Kobarid	62:70
Kladivar — Sava	56:65
Salonit — Grosist	52:51
LESTVICA PO 16. KOLU	
Koper	16	15	1	30
Grosist	16	12	4	24
AET	16	11	5	22
Salonit	16	10	6	20
Idrija	16	7	9	14
Plamen	15	6	9	12
Cerknica	15	6	9	12
Sava	16	5' 11		10
TIK	16	4 12		8
Kladivar	16	3 13		6
SODNIK : Lakovič.
Prosti meti: Adria 10:22, Bor A 9 na 16.
Pet osebnih napak: Ambrožič.
V napeti igri je Adria le s težavo premagala požrtvovalne Borovce, ki so že v začetku drugega polčasa zgu-bili svojega najboljšega igralca Ambrožiča zaradi petih osebnih napak. Medtem ko so Borovci pametno in premišljeno igrali, pa so Lonjerci tokrat napravili preveč napak in so zmagali le zaradi večjega števila menjav.
Bor B — Skavti 75:55 (24:18)
BOR B: Plesničar 8, Vodopivec 32, Vitez 12, Neubauer 4, Kufersin 3, Može 7, Nadlišek 9.
SKAVTI: Oblak 20, Paniziuti 12, Kuret 1, Gombač, Kravos, Siega 8, Svetina 4, Žerjal, Švara 8.
SODNIK: Lakovič.
Prosti meti: Bor B 7:12, Skavti 3:4.
Pet osebnih napak: Kuret.
Borovi odbojkarji so se v drugem polčasu razigrali in za skavte je to pomenilo konec. Vodopivec je zadeval od vsepovsod, ostali pa so dobro prestrezali odbite žoge.
Borova zmaga je bila prepričljiva in tekma je bila na splošno lepa tudi zato, ker se skavti do konca niso predali.
KONČNA LESTVICA
NOGOMET
3. amaterska kategorija
Trideset ekip v treh skupinah
Pokrajinski odbor nogometne federacije FIGC je na zadnji seji sestavil skupine III. amaterske lige. V naši pokrajini bodo vse ekipe nastopale v treh skupinah:
SKUPINA N
Aurisina, Liberta s Sv. Marko, Don Bosco, Giarizzole, Libertas Ro-col, Roianese, ACEGAT, Perugino, Esperia Sv. Alojzij, Fiamma.
SKUPINA O
Libertas Prosek, Olimpija, Baxter, S. Vito, Libertas Barkovlje, Virtus, Bar Venet», Union, Costalunga, Primorec.
SKUPINA P
Libertas Opčine, O. Supercaffè, Edilcolor, Campi Elisi, GMT, Do-mio, Zaule, Libertas S. Sergio, De-macori. Portuale.
« « *
FIRENCE, 26. — Nogometni sodnik italijanske polprofesionalne zveze je izključil za en dan napadalca Triestine Schilliroja.
V NEDELJ« V ŠEMPOEAJU
Nepričakovana zmaga devinskih šahistov proti poštarski ekipi
Kulturni krožek Devin-Štivan se je predstavil z 19 igralci
Mala dvorana mladinskega krožka «Vigred» v Šempolaju je bila preteklo nedeljo natrpana. Spoprijeli sta se namreč šahovski ekipi kulturnega krožka Devin - Štivan in tržaška poštarska ekipa v popolni postavi. Domača ekipa se je predstavila z 19 igralci in dvema rezervama, Coljo in malim Zidaričem. V taboru Kraševcev je vladala precejšnja živčnost, saj je bilo to srečanje za člane prvi javni nastop. Šahovski klub je namreč nastal pred tremi meseci in obsega skoraj vse vasi devinsko - na-brežinske občine. Če so bili v domačem taboru novinci, pa so Tržačani imeli v svojih vrstah ljudi, ki že dolgo igrajo šah. Rezultat bi
moral biti, vsaj po logičnem skle- . nika na tretji šahovnici, Kravanja panju, porazen za domačine, toda na peti, Legiša na šesti, Šušteršič predvidevanja se na srečo niso u- ] na sedmi in Žbogar na deveti. Tu-resničila in zmaga z 10:9 je prišla di ostali člani, ki so klonili, so po-
nepričakovano, toda zasluženo. Ni torej čudno, da so se vsi igralci in spremljevalci veselili zmage in pili iz pokala, ki so si ga zasluženo pridobili.
Po dobrodošlici v slovenščini in italijanščini, ki jo je izrekel prof. Jež, sta se ekipi predstavili. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz desetih članov, ene članice in osmih mladincev. Na splošno so domačini odlično zaigrali na vseh deskah: na prvi Staniša, ki je do konca imel izenačeno igro, presenetljivo pa je Sardoč izločil nasprot-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinmiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
NAMIZNI TENIS
13. SS/ V GORICI
Adria Bor A Bor B Skavti
190: 94 184:143 166:196 106:213
Končni zmagovalec je torej Adria, ki je postal tako finalist tržaško -brežanskega področja.
Lestvica najboljših strelcev: Fabjan (Bor A) 64, Klobas (Adria) 41, Vodopivec (Bor B) 38, Ambrožič (Bor A) 36, Oblak (Skavti) 36, Vatovec (Bor A) 31 itd.
b. L
E. H.
Prireditelj kolesarske dirke na 13. SŠI je zaradi velikega števila vpisanih delno spreme nil pravilnik in potek tekmo vanja:
najmlajši: (po 1959) 1 krog (7 kilometrov)
mladinci: (1956-58) 3 krogi (21 kilometrov)
člani: (1955 in starejši) 5 kro gov (35 km).
Vsaka kategorija bo starta la posebej. Prvi bodo startali mladinci ob 9. uri. Zbor tek movalcev bo ob 8.30 v Zgoniku.
Proga bo taka: Zgonik - Sa lež V Gabrovec - Zgonik.
KAR ŠTIRI PRVA MESTA ZA FRANKO MIKLUŠ (DOM)
Zaradi velikega števila tekmovalcev bo pri moških traja! turnir dva dni
V	torek zvečer je bil v prostorih prosvetne dvorane «Zlati pajek» v Gorici prvi dan namiznoteniškega turnirja, ki ga je organiziralo ŠZ Dom v okviru 13. SŠI za gori-ško pokrajino. Na vrsti je bila ženska konkurenca (članice, mia dinke, naraščajnice, dvojice in e-kipno) ter mešane dvojice.
Nastopajočih deklet je bilo 8; vse so bile predstavnice ŠZ Dom. Žal, da niso nastopila na tem turnirju tudi okoliška društva, ki gojijo tudi ženski namizni tenis kot rekreacijo.
Tekmovanja so se odvijala brez velikih presenečenj. Zlasti dobro se je tokrat odrezala Franka Mikluš, ki je s tega tekmovanja o-’ ?sla kar štiri prva mesta: pri članicah, mladinkah, ženskih dvojicah in ženskah ekipno. Poraz je doživela le v mešanih dvojicah, v ostalih tekmah je ni bila kos nobena nasprotnica.
NARAŠČAJNICE
V	tej kategoriji je bila vpisana samo ena tekmovalka: Dolores Bensa, ki se je tako brez igre uvrstila neposredno v finalni del turnirja.
KOŠARKARSKI TURNIR NA ZAHODNOKRAŠKEM PODROČJU
Kontovel z lahkoto zmagal v vseh treh kategorijah
V	v
Članska ekipa Kontovela v finalu 13. SSI
MINIBASKET Kontovel A — Sokol (27:10)
KONTOVEL: Starc 41, Prašelj 5, Bukavec 6, Ban 1, Majovski 6, Milič, Orel.
SOKOL: Gruden 16, Legiša, Vižintin, Pupi, Katonar 2, V r x, Rauber, Sosič.
Prva na vrsti je bila tekma v minibasketu. Kontovel je startal kot favorit in je že po uvodnih u-darcih pokazal, da je za razred boljši od nasprotnika. Njegova prednost je hitro rastla, za kar ima posebne zasluge Starc, ki je bil tokrat neustavljiv. V kontovelskih vrstah so dobro igrali še Ban, Majovski in Prašelj. Pri Sokolu pa Gruden, ki je edini delal preglavice nasprotnikovi obrambi.
Tekma je bila nezanimiva, saj smo bili večkrat priča nešportnemu obnašanju, kar se med tako mladimi ne bi smelo dogajati.
75:27
MLADINCI 68:181 Kontovel A — Sokol (31:8)
KONTOVEL: Lukša, Bukavec 27,
Čuk 13, Starc Ivo 8, Nabergoj 10,
Regent 4, Ukmar 13.
SOKOL: Gruden B. 4, Katonar,
Pertot 6, Sanna 13, Devetak 4, Gruden V., Radovič.
V popolnoma drugačni luči sta se predstavili mladinski ekipi Kontovela in Sokola. Igra je bila korektna in, lahko rečemo, tudi zanimiva. Jasno je bilo, da ne bodo Nabrežine! kos nasprotniku, saj so sestavili ekipo, ki nastopa le na teh 13. športnih igrah. Kljub temu se je opazilo, da jim ne manjka košarkarskega talenta, saj so večkrat iznenadili tudi izkušene Kontovelce.
Pri Sokolu je dobro igral Sanna, ki je gospodaril pri odbitih žogah.
Pri Kontovelu se je pa izkazal Bukavec, ki je spet v formi in pre- | vec in Lukša. snetljivi Ukmar.
ČLANI
Kontovel — Kras 99:35 (48:10)
KONTOVEL: Zavadlal 34, Kralj 10, Lisjak, Bukavec 8, Starc 31, Lukša 4, Kafol 6, Daneu 6, Štoka.
KRAS: Milič 1, Simoneta, Budin M. 10, Marušič, Milič R., Budin J., Bitežnik 2, Starc 2, Spacal 18, Vesnaver 2.
Zadnja je bila na sporedu tekma med člani Kontovela in Krasa. Tudi tu je bila zmaga za Kontovelce neizbežna; saj so v njegovih vrstah igrali odlični Zavadlal, Starc in Kralj. Prvi polčas je bil -amogo-vor Kontovelcev, ki je neizkušene Krašovce z lahkoto nadigral in ob koncu visoko vodil. V drugem delu pa so Krašovci dobro zaigrali in bili s Spacalom na čelu večkrat uspešni. Pri Kontovelu so se 'zka-zali tudi mladi, predvsem Buka-
H. L.
MLADINKE
V tej kategoriji je nastopilo šest deklet. Zmagala je Franka Mikluš pred Lilijano Roset. Dobro sta se tu odrezali tudi Dolores Bensa, ki je nepričakovano premagala L. Mi-klus in Maraž Loreta. ČETRTFINALE:
Bensa D. — Mikluš L. 2:0 (18, 17)
Maraž L. — Bensa E. 2:1 (-20, 7, 22)
POLFINALE:
Mikluš F. - Bensa D. 2:0 (14, 8)
Roset L. — Maraž L.	2:0
(15, 17)
FINALE:
Mikluš F. — Roset L. 2:0 (14, 18)
KONČNA LESTVICA:
1.	Franka Mikluš (ŠZ Dom GO;
2.	Lilijana Roset (ŠZ Dom)
3.	Dolores Bensa (Dom)
4.	loreta Maraž (Dom)
ČLANICE
Sestri Mikluš sta zasluženo zasedli prvo in drugo mesto. Na tretje mesto se je uvrstila Élijana Bensa pred Darijo Prinčič. Nastopilo je osem deklet.	'*«•''	<»>*'•
ČETRTFINALE:*"*" ""..... """*
Mikluš F. — Bensa D. 2:0 (15, 12)
Bensa E. — Roset L.	2:0
(16, 17)
Mikluš L. — Maraž L.	2:0
dl. 14)
Prinčič D. - Prinčič L. 2:0 (18. 10)
POLFINALE:
Mikluš F. — Bensa E.	2:0
(16, 16)
Mikluš L. — Prinčič D.	2:0
(18, 10)
FINALE:
Mikluš F. — Mikluš L. 2:1 (18, -13, 10)
KONČNA LESTVICA:
1.	Franka Mikluš (Dom)
2.	Loreta Mikluš (Dom)
3.	Elijana Bensa (Dom)
4.	Darija Prinčič (Dom)
ŽENSKE DVOJICE Po tekmah posameznic so se pričela ekipna tekmovanja. Pri ženskih dvojicah sta Mikluševi doka zali, da nimata enakovrednih nasprotnic.
POLFINALE:
Roset L. • Maraž L. — Prinčič D. in L. 2:0 (19, 10) Mikluš F. in L. — Bensa E.
in D.	2:0	(13, 22)
FINALE:
Mikluš F. in L. — Roset L.
in Maraž L. 2:0 (15, 15) KONČNA LESTVICA:
1.	Franka Mikluš in Loreta Mikluš (Dom)
2.	Lilijana Roset in Loreta Maraž (Dom)
3.	Elijana Bensa in Dolores Bensa (Dom)
4. Darija Prinčič in Loredana Prinčič (Dom)
EKIPNO ŽENSKE
Ta je bila zadnja večerna zmaga sester Mikluš, ki nista nasprotnicam prepustili niti niza.
POLFINALE:
Mikluš F. in L. — Roset -Maraž	3:0
Bensa E. in D. — Prinčič L. in D.	3:0
FINALE:
Mikluš F. in L. — Bensa D. in E.	3:0
KONČNA LESTVICA:
1.	Loreta Mikluš in Franka Mi kluš (Dom)
2.	Elijana Bensa in Dolores Bensa (Dom)
3.	Lilijana Roset in Loreta Maraž (Dom)
4.	Darija Prinčič in Loredana Prinčič (Dom)
MEŠANE DVOJICE
V tem tekmovanju je zmaga pri padla Elijani Bensa in Igorju Ko-melili' ki sta V finalu po razburljivi tekmi premagala dvojico Pavšič R. — .Mikluš L.
ČETRTFINALE:
Klanjšček D. - Roset — Ples-ničar I. • Prinčič L. 2:0 (22. 11)
Pavšič R. - Mikluš L. — Prinčič D. - Mikluš F. 2:0 (8, 21)
Komel I. - Bensa E. — Sos-sou D. • Prinčič D. 2:0 (10, 17)
Klanjšček M. - Bensa D. — More] B. • Maraž L. 2:0 (13, 17)
POLFINALE:
Pavšič R. - Mikluš L. — Klanjšček D. - Roset L. 2:1 (11, -16, 17)
Komel I. - Bensa E. — Klanjšček M. - Bensa p. 2:0 (10, 11)
FINALE:
Komel I. - Bensa E. — Pavšič R. - Mikluš L. 2:0 (7, 19)
KONČNA LESTVICA:
kazali v drugih tekmah, da niso slabši od Tržačanov in da je nanje vplivala živčnost in strah pred ijo-razom. Predstavnica Brecljeva ni imela sreče. Pri mladincih je presenetil mladi Tržačan Lostuzzi, ki je bil najboljši. Sicer pa so domači mladinci odlično izstopali, že v šesti potezi je Rebula matiral nasprotnika, nato pa so zmagali še Kuk, Colja, Furlan in Grgič. Najmlajši so bili zares pravo presenečenje. Že pri prvih potezah so preštudirali nasprotnika in ga s pravilno izpeljanimi potezami porazili. Škoda bi bilo, da bi ti otroci opustili to dejavnost, in upamo, da jim bodo odborniki kluba pripomogli k nadaljnjemu izpopolnjevanju v šahu. Ko sta do zaključka manjkali še dve partiji, je tržaška poštarska ekipa vodila z 9:8. Marsikdo je postal živčen. Kravanja je počasi, a gotovo šel proti zmagi. Nobene poteze ni hotel tvegati. O-zračje je bilo napeto in vsi so se spravili pred šahovnico Cassano — Šušteršič. Tu je naš Šušteršič vodil z malenkostno prednostjo. Komentiranje napak obeh nasprotnikov je postalo preglasno, tako da so bili prisotni večkrat opomnjeni. Aplavz in čestitke mlademu Šušteršiču so naznanile osebno in o-benem ekipno zmago.
Rezultati posameznih srečanj:
ČLANI: Ferrante — Staniša 1:0, Fabris — Mercanti 1:0, Drago — Sardoč 0:1, Lozar — Kralj 1:0, Levato — Kravanja 0:1, Granatel-li - Legiša 0:1, Del Castello — Jež 1:0, Cassano — Šušteršič 0:1, Todisco — Žbogar 0:1, Konjevic — Kosmina 1:0.
ŽENSKE: Granateli! — Brecelj
1:0.
MLADINCI: Flora — Livio Šušteršič 1:0, Lostuzzi — Kosmina 1:0, Butti - Colia 0:1, Paolo Butti — Furlan 0:1, Enrico Konjevic — Rebula 0:1, Roberto Konjevic — Furlan 1:0, Muzumarra — Kuk 0:1, Domenico Muzumarra — Grgič 0:1.
NOGOMET
Visoka zmaja Vozil
Adria — Vozila
ADRIA: Simič, Devetak,
1:3
,, Uršič,
Petrovčič, Cotič, Benedetič, Fornazarič, Jerončič, Ivčev, Gulin (Černe), Saksida.
VOZILA: Vuk, Kogoj, Žižmond, Korpar, Bučan, Pikula, Marušič, Gulin, Klanjšček, Pini, Leban (Hvala).
Razpoloženi gostje so se v prvih trenutkih derbija zelo lepo znašli in kar naprej oblegali vrata domačinov. Njihov najboljši igralec Marušič pa je že v 18. minuti dosegel gol. Akcije so bile izredno razburljive in moramo priznati, da je lilo moštvo Vozil v teh trenutkih boljše od domačinov, ki jim nobena akcija ni uspela. V 40. min. zopet prodor Goričanov in napaka domačega branilca Devetaka, ki je žogo poslal v lastno mrežo in rezultat povišal na 2:0 za Vozila.
V drugem delu so se domačini sicer nekoliko bolje znašli in so v določenih trenutkih celo prevzeli pobudo. Prav v tem obdobju so iz gneče dosegli z Jerončičem svoj edini zadetek. V nadaljevanju pa so Goričani zopet zaigrali tako kot znajo.
1.	Igor Komel in Elijana Bensa
(Dom Gorica)	,, j, , .
2.	Rudi Pavšič in Loreta 1 kluš ,.v PrJe°t<*m.> so s* pomerili mla-
flVimi	dlnci Adrie in Vozil in zaključili
neodločeno 1:1. Na mladinski lestvici goriške nogometne lige vodi moštvo Vozil s petimi točkami.
(Dom)
3.	Marko Klanjšček in Dolores Bensa (Dom)
4.	Damjan Klanjšček in L.d;ma Roset (Dom)
• • •
Sinoči se je začel drugi dan tek movanja. Na sporedu je bila moška konkurenca. Zaradi velikega števila udeležencev je organizator sklenil podaljšati turnir še za en večer. Tekmovanje se bo nadaljevalo v petek, 28. 9. ob 20. uri, vedno v prostorih Prosvetne dvorane.
Rajmund Kolenc
KOLESARSTVO
BRUSELJ, 26. — Belgijski kolesar Eddy Merckx je zmagal na današnji mednarodni kolesarski dirki Pariz — Bruselj, ki je merila 226 km. Merckx je prispel na cilj s 14 sekundami prednosti pred Ver-beeckom, ki je v sprintu premagal šestnajst kolesarjev.
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
V številnih italijanskih listih aludirajo na skrivnostno osebnost, morda pa jih je tudi več, morda je to celo vodstvo močne mafije, v kateri so bili menihi samo njihova ekspozitura. Samo tako močna organizacija je lahko ubila v celici jetnišruce vrtnarja Lo Bartola. Novinarji, ki so raziskovali na tistem območju, pravijo, da v Mazzarinu številni trde: «Ubili so ga.» Tam vedo tudi, kdo ga je, toda nihče si ne upa izreči imena ali pa imen. Pravijo tudi takole:
«Lo hanno suicidato!» *)
S tem v zvezi omenjajo tudi smrt Cosima Cristine, mladega publicista iz kraja Termini Imerese, ki je raziskoval smrt Lo Bartola, pa je v svojem listu objavil tudi nekatera imena. Postavljen je bil pred sodišče kot klevetnik, ker pa svojih trditev ni mogel dokazati v smislu zakona, so ga obsodili na 18 mesecev zapora in 2 milijona globe, ko pa je vložil pritožbo — so ga našli lepega dne razmesarjenega na železniških tirih ...
Od takrat skoraj nihče več nima poguma, da bi izrekel kar ko ime ali kakega imena.
Glede na to, če so bili menihi orodje nekoga, to nikakor ni bm vrtnar Lo Bartolo, niti niso bili tisti trije, ki bodo z menihi sedeli na zatožni klopi. To so majhni zlikovci, drobne ribice...
Tisti, ki žele zmanjšati krivdo menihov, Mh poskušajo prikazati kot žrtve nekega določenega okolja, to je okolja mafijske in banditske Sicilije. Turinska «La Stampa» na primer piše, da so bili to sicer menihi, toda primitivci, ki od svoje okolice bistvenega ne razločujejo. Vsi so iz Mazzarina in okolice, sinovi kmetov, prispeli pa so v samostan zato, da bi se jim dobro godilo, ne pa zaradi kakih verskih, mističnih pobud. V detinstvu so sesali mafijsko mentaliteto in so nadaljevali življenje tudi kot redovniki v vzdušju surovega zakona mafije in bande, zakona molka in družabništva. Tisto, kar se dogaja na Siciliji, je težko razumljivo ljudem iz ostale Italije. Tudi epizoda z menihi je nedojemljiva v severni Italiji, toda ni niti nepojmljiva niti posebej škandalozna na sami Siciliji. Tam veljajo druga merila, druga morala in druga zakonitost.
Vseeno, afera z menihi - banditi vzbuja senzacijo v vsej Italiji in po svetu. Cerkvi ni niti malo prijetna. Nedvomno poskuša nekaj, da bi afero napotila v smer, ki ji ustreza.
Štirje menihi so bili štiri leta v preiskovalnem zaporu, toda čeprav še ni bila proti njim vložena huda obtožba, niso bili pod interdikoijo in so še naprej ostali svečeniki ter so v zaporu redno brali mašo in so lahko celo spovedovali druge zapornike.
OBTOŽNICA NA 400 STRANEH
Proces, ki se je začel 13. marca 1962. leta v Mesini, na Siciliji, je trajal dva meseca in dvajset dni. Samo procesa okrog skrivnostne smrti Vilme Montesi in oni o «aferi Fenaroli» sta bila enaka temu procesu. Gradivo za obtožbo je bilo zbrano v desetih knjigah po 400 strani. Obramba je formirala štab 16 odličnih odvetnikov, na čelu katerega sta bila prvi zagovornik Italije prof. dr. Carnelutti in dr. Alessio, demokrščanski politik s Sicilije in nekaj časa predsednik deželne vlade Sicilije, znan kot prijatelj menihov v Mazzarinu. Obravnavo je spremljalo več kot sto posebnih poročevalcev iz Italije in tujine.
Sodno dvorano v Mesini so za to priložnost razširili in modernizirali, uvedli pa so tudi sodobna tehniška sredstva z mikrofoni. Vse to skupaj pa je bilo v velikem nasprotju s prav srednjeveškim motivom procesa.
Na zatožni klopi se je znašto sedem ljudi, sedem članov neke tipične sicilijanske bande, ki pa je bila vseeno nenavadna: trojica obtoženih je bila v civilnih oblekah in v sodno dvorano so jih pripeljali v verigah, medtem ko so četverico pripeljali brez verig, oblečeni pa so bili v meniško frančiškansko obleko. No, od prvega trenutka dalje je vladalo splošno prepričanje, da omenjena sedmerica ni predstavljala celotne bande. Veliko se je «šepetalo» o šefu bande, ki da Je neka močna in zato neujemljiva osebnost, kri je na prostosti, kot tudi to, da so bili tudi še drugi, ki so ostali «neodkriti».
Obtoženi so bili menihi : pater Carmelo (kri je bil, ko so ga postavili pred sodišče, star že 83 let) pater Agrippino, pater Venanzio in pater Vittorio.
Obtoženi laiki pa so bili : Girolamo Azzoldna, star 28 let, Giuseppe Salerai, star 42 let in Filippo Nioolettri, star 21 let.
Podrobno prikazati proces, ki je trajal 81 dni, ni mogoče v okviru te knjige. Izkazi obtoženih menihov, prav tako pa tudi tristo, kar so bile pred sodiščem povedale oškodovane stranke, to je, vsi tisti, ki so bili naravnost zainteresirani v aferi za proces, morda vendar bolje kot karkoli drugo ilustrirajo mafijsko vzdušje Sicilije, še posebej tista območja, v katerih leži mestece Mazzarino. Redko kateri proces je bdi pod tako očitnim pritiskom mita, legende in terorja mafije. Javnost je po pravici občudovala vdovo Cannade, ki je pokazala tolikšen pogum in je naravnost obtoževala. Bilo je precej takšnih, ki ji niso prerokovali dolgega življenja... Seveda, najzanlmivejši pa so bili sami menihi.
Omenjeni štirje menihi niso mogli zanikati, da so delovali kot izsiljevalci, dokazov v tem smislu je bilo v izobilju. Preiskovalno gradivo, pa tudi njihovi izkazi med preiskavo, so
---® "“"J**1 °	so oi;a napisana nisn
izsiljenim, na samem procesu ni mogli biti veliko govora o or vzemanju velikih vsot denarja, o opetovanih posredov^ito m
S0Vbw™’	blle lzgovorjene žrtvami izsiljev
n^a, da bi dobili zahtevane vsote, čeprav so si prizadevali^ bi nekatere besede malce ublažili. S:0 j€ samo za eno
Ali so omenjene vsote zares jemali zase ali pa so delov*
s sr	«rr »rrs
S™ v ^ dvorani je bilo moč občutiti da je ^ri v^ govondštva Toda pred sodiščem ni nastopil v meniški skruš d6lOVal tot ^ obto*Ue, da ioS in taktn m fSn?ìvZat0ù k6r je 111101 28 slab0 močno organizacijo ‘svoj ŽIT»* 8* r6da aJi CelOtn0 cerkev' Ne* za njim je stal matija. Ntìu novinar je pripomnil, da je bilo sodišč v Mesil
dfto P®JCfaJvldef1 kot da je to tribunal, v katerem mafija s« dri in toži in da m na zatožni klopi. Fra Carmelo je proti Jzak(
Jj6 ^ozil*	tisti posebni, idlijanski zj
ko^ to pa je bil zakon mafije. Vse, kar je počenjal TopS videval z nemožnostjo, da bi se lahko uprl temu naìviiw! zakonu Sicilije. Posluževal se je celo žargona mafije. Delal i< 1 žrtvarnt izsiljevanja Q	il campanello, to p
li 3Sie^>te. 8 °POmln 2 grOžnj0 smrti' 66 bi "e plač£
*) «usamomorili so ga!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	27. septembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT * Trst
SLABO VREME PESTI ISTRO IN KVARNER
Silovit orkan opustošil Rovinj
Veter je piha! s hitrostjo 130 km na uro Gmotna škoda presega milijardo starih dinarjev
REKA, 26. — Neurje, ki je zajelo last nad svojim fiatom 850 tudi 56-
Apeninski polotok ni prizaneslo niti Istri in Kvarnem, od koder poročajo o opustošenih poljih in gozdovih ter o številnih hišah brez strehe.
Od nedelje dalje lije po vsej Istri kot iz škafa in v zadnjih 24 urah so na Reki izmerili 90 milimetrov dežja. Najhuje je bil prizadet Rovinj, kjer je veter pihal s hitrostjo 130 km na uro.
Po prvem površnem obračunu samo v Rovinju je gmotne škode za več kot eno milijardo starih din. Izredno močan veter je opustošil znano istrsko letovišče v dobre pol ure. Na desetine hiš je brez strehe, nevidna sila pa je rila stare žilave smreke kot da bi bile travnate bilke. V tovarni konzerv Mirna je neurje uničilo za deset vagonov konzerv, del javnih lokalov in trgovin pa je poplavljenih.
* » *
LJUBLJANA, 26. — Ponoči je bilo v Sloveniji manj padavin, kot v zadnjih nekaj dneh, zato so večje reke začele upadati, razen Mure., Kot kaže je še vedno najbolj kritičen položaj v Kočevju, kjer je reka Rinza prestopila bregove in poplavila ves spodnji del mesta. Zalila je več gospodarskih poslopij, zaradi narasle vode pa je onemogočen promet proti Delnicam, več vasi v okolici Kočevja pa je pod vodo. Na celjskem področju je največ težav povzročila narasla Sa-
NENAVADEN HOBBY PSA SAMA
Mešanec Sam je na videz čisto navaden pes, a samo na videz. Navadil se je nečesa, kar znajo sicer samo mačke: plezati po drevesih. Umetnija, ki se je je naučil, mu je očitno v veliko zadovoljstvo. Dovolj je, da mu gospodar reče: «Dajmo Sam!» in že se zapodi proti bližnjemu javoru.
Pred tedni pa mu je spodrsnilo, ko je bil kakih šest metrov visoko in je padel na tla. Potem je nekaj časa skakljal okrog po tleh, vendar to ni zmanjšalo njegove plezalske strasti.
K hiši se je pritepel pred kakima dvema letoma in najprej ni kazal nobene želje po plezanju. Nato pa je začel poditi mačke in je poskusil splezati za njimi na jablano. Mačke so se ga nekaj časa bale, potem pa so se spoprijateljile z njim.
ZGLEDI VLEČEJO
O neurju, ki razsaja po Sloveniji, je ljubljansko «Delo» zapisalo:	«Dokaz, da se je
lažje navzeti slabega kot dobrega, so zadnje poplave. Kakor smo v našem vsakdanjem gospodarskem življenju sunkoviti in skačemo iz skrajnosti v skrajnost, tako se je tudi vreme odločilo in nam namesto skrajne suše naklonilo skrajno močo. Pa se pritoži, če se moreš!»
ORJAŠKA GOBA
Pri mestecu Castellana Grotte pri Bariju je mehanik Silvestro Pinto kar obstal, ko je zagledal orjaško gobo dolgo 110 centimetrov, ki je tehtala nad 32 kg. Goba, ki je bila visoka 25 centimetrov in široka 40, je zrasla na štoru orjaškega hrasta, ki so ga posekali pred nekaj leti.
letni Domenico La Rosa in zavozil v prepad na Ulici Prenestina. Na U-lici Pontina pa je zaradi slabe vidljivosti in spolzke ceste Michele Plata-nia silovito trčil v drevo. V nesreči je njegova 7-letna hčerka Michela zgubila življenje.
Po dveh dneh izredne vročine (ter-mometerski stolpec je zlezel na 38 stopinj C) je danes na zahodnji Siciliji temperatura padla in se je ulil dež. Gasilcem, vojakom in prostovoljcem je uspelo ukrotiti siloviti požar, ki je opustožil to področje. Zlasti prizadeto je mestece Cefalù, kjer je ogenj upepelil turistično naselje, kamor so po večini zahajali tuji turisti.
Tra^dija blaznosti na Isdiii
ISCHIA (Neapelj), 26. - Tragedija blaznosti na Ischii: v trenutku neuravnovešenosti je krojač Michele Mancuso povzročil v stanovanju eksplozijo jeklenke polne plina. Močna eksplozija je ubila krojačevo posi-novljenko Gino, njen sin Antonio pa se bori s smrtjo v bolnišnici. Ranjeni so bili tudi Mancuso, trije orožniki in profesor Francesco Mollica, ki bo verjetno ob oko.
Michele Mancuso, ki se je moral že večkrat zdraviti v umobolnici, je , bil snoči doma s hčerko Gino. vnu-I kom in očetom. Nepričakovano se : je začel prepirati s sorodniki, ki : so poklicali na pomoč orožnike, ker | ga sami niso mogli pomiriti. Ob pri-! hodu karabinjerjev se je Mancuso i zabarikadiral v stanovanje in od-i pri pipo jeklenke, da je plin napol-I nil stanovanje. Po tleh je polil ne-! kaj bencina in zagrozil, da bo povzročil eksplozijo.
Orožniki so skušali prepričati blazneža, naj se vda, a zaman. Med pogajanjem je krojač nepričakovano
PO KRAJŠI NEOZDRAVLJIVI ROLEZNI
Umrla je Anna velika igralska
Magnani
umetnica
Njena smrt predstavlja hudo izgubo za italijansko gledališko in Ulmsko umetnost ■ Sožalja najvišjih državnih osebnosti
RIM, 26. — V rimski kliniki «Mater Dei» je danes ob 18.24 umrla Arma Magnani, največja povojna italijanska filmska in gledališka igralka. V starosti 65 let je podlegla neozdravljivi bolezni kljub vsem poskusom najuglednejših zdravnikov, da bi ji rešili življenje. V njenih zadnjih urah so ji bili ob strani sin Luca, njen prijatelj režiser Roberto Rossellini in scenografka Susi Cecchi d'Amico.
Anna Magnani se je rodila 7. marca 1908 v Rimu. Rano mladost je preživela v Egiptu, po povratku v Rim pa se je že kot mladenka vpisala v igralsko šolo «Eleonora Duse» na akademiji Santa Cecilia. V gledališču je prvič nastopila, ko ji je bilo komaj 16 let. Bilo je to v Buenos Airesu s skupino Vere Vergarli. Deset let kasneje, leta 1934, je de-butirala v filmu, skoraj istočasno pa je začela nastopati tudi v revijah. Svetovno javnost je nase opozorila leta 1941 s filmom «Teresa Venerdì» v režiji Vittoria de Sice. Potem je nastopala v igralski skupini s Totò-jem. Povrnila se je spet k filmu in nepozabno kreacijo v filmu «Rim, odprto mesto», ki je pomenil tudi začetek italijanskega neorealizma, dosegla enega svojih najpomembnejših u-metniških viškov v svoji karieri. Za vlogo v tem filmu si je zaslužila «Srebrni trak», najvišje mednarodno filmsko priznanje. Oskarja pa si je zaslužila leta 1956 z vlogo v filmu «Rosa tatuata» po romanu Tennesseeja Williamsa in v režiji Daniela Manna. Poslej je skozi eno desetletje z velikim uspehom nastopala v raznih filmih in z najpomembnejšimi režiserji, kot so Luchino Visconti, Zampa, Rossellini in Renoir. Kdo se ne spomni njenih čudovitih ženskih vlog v filmih «L’onorevole Angelina», «Bellissima», «Carrozza d'oro», «Suor Letizia» in «Mamma Roma»? Občinstvo je v njej vedno občudovalo natumost, ljudskost njene igralske umetnosti, njeno strast in njene izbruhe, ki so bili značilni za njeno kreacijo prav tako, kot je | bila za njeno umetnost značilna pro-
prižgal vžigalico in povzročil eksplo-
I zijo. Nesrečna Gina, ki je bila na ________ __ ______
j balkonu, je strmoglavila na ulico, j njcijiva intelektualnost. j Tudi orožnike, ki so hoteli v stanovanje, so oplazili ognjeni zublji, j da so morali v bolnišnic®. Vvkolnjš-nico je moral tudi profesor Mollica, j ki stanuje nad Macusom in katere-i mu je eksplozija hudo poškodovala j oko. Najbolj poceni jo je odnesel prav neuravnovešeni Mancuso. kateremu so le razkužili nekaj prask.
NEW YORK, ki. — Leteči krožniki so postali prava mora za pre? | bivalce Tennesseeja. Snoči sta namestnika šerifa v Shelbyu zapazila leteči krožnik, ki jima je sledil nekaj milj po avtocesti.
Z zatonom neorealizma v kinematografiji okrog petdesetih let, je tudi umetniška dejavnost Anne Magnani zaznamovala zastoj. Ponudb ji sicer ni manjkalo, a jih je odklanjala, ker jim ni pripisovala ustrezne vrednosti. Tako se je raje odločila za povratek k gledališču. Potem ko je odklonila. da bi interpretirala naslovno vlogo v drami «Virginia Woolf», jo je režiser Zeffirelli pridobil za nastop v Vergevi drami «Lupa». Mnogi menijo, da je prav v tej vlogi ustvarila lik, ki je najbolj ustrezal njeni močni osebnosti.
Nato je nastopila pod vodstvom
dnja, ki je odnesla več mostov in )rizadejala veliko gmotno škodo udi gospodarskim organizacijam.
Narasla Sava je v Trbovljah, Irastniku in Zagorju poplavila več :estnih odsekov in podvozov, ven-lar pa Sava ne narašča več tako ;ot je v zgodnjih jutranjih urah. todivjane vode so onemogočile pro-net, tako da je obtičalo več deseto osebnih in tovornih vozil, ki so ih lastniki pustili na cesti in na ialjevali pot peš.
Zaradi dežja in naraslih rek pa 'se hidroelektrarne po Sloveniji o-iratujejo s polno močjo, oziroma rroizvajajo dva in pol krat več e-ektrične energije kot pred kratkim. Pako bodo zagotovile 60 odstotkov /seh potreb električne energije, ta co da ob polnem obratovanju ter-noelektrarn energetska kriza v Sloveniji ne bo več tako pereča, seveda pa bomo še naprej vezani na ivoz električne energije.
D. K.
* * •
MODENA, 26. — Medtem ko se aoložaj v Toskani, kjer je včeraj neurje najhuje razsajalo, postopoma izboljšuje, je stanje v Emilii Ro-tnagni in zlasti v okolici Modene zelo kritično. Reka Panaro je prestopila bregove in poplavila okrog deset tisoč hektarjev polj in sadovnjakov. Tudi predmestje Modene je preplavljeno.
Tudi v Rimu je močno neurje povzročilo znatno materialno škodo. V treh prometnih nesrečah, ki so bile posledica slabega vremena so umrle tri osebe. Na Ulici Cristoforo Colombo je veter izril drevo, ki je zgrmelo na mimoidoči avtomobil in zmečkalo nesrečnega šoferja. Zaradi močnega sunka vetra je izgubil ob-
miimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii
PO POVRATKU AMERIŠKIH VES0UCEV NA ZEMU0
Zelo pozitivni rezultati poleta odprave «skylab 2»
Beati, Garriott in Lousma so dokazali, da se človeški organizem lahko prilagodi življenju in delu v vesolju
HOUSTON, 26. — Zdravniki a-meriške vesoljske ustanove NASA, ki so pregledali tri ameriške kozmonavte takoj po povratku na Zemljo, so z zadovoljstvom ugotovili, da so se Bean, Garriott in Lousma zelo dobro prilagodili povratku v normalne gravitacijske razmere. Srčno utripanje in krvni pritisk sta bila normalna. Vesoljci so se le nekoliko opotekli, ko so stopili na krov letalonosilke «New Orleans».
Če so se Bean, Garriott in Lousma s težavo prilagodili življenju v breztežnostnem stanju (pet dni zaporedoma so bruhali), so zelo dobro prenesli skokovito spremembo iz breztežnostnega stanja v normalne gravitacijske razmere.
Prav dejstvo, da so trije kozmonavti tako dobro prestali preizkušnjo, je eden od največjih uspehov poleta odprave «skylab 2», saj dokazuje, da bo človek nekoč, morda v ne tako oddaljeni prihodnosti, u-resničil svoj stari sen: polet v prostrano vesolje. Bolj podroben pregled v vesoljskem zdravniškem centru v Houstonu bo seveda pokazal, koliko je organizem treh kozmonavtov trpel pri teh skokovitih spremembah, kaže pa, da se človeku odpira možnost dolgega bivanja in delovanja v vesolju, ne da bi njegovo telo preveč trpelo.
Tudi bera znanstvenih podatkov je nadvse zadovoljiva. Po mnenju izvedencev, bodo imeli znanstveniki za nekaj mesecev, če že ne za nekaj let, polne roke dela z urejevanjem in tolmačenjem rezultatov, ki so dosegli vesoljci v «skyla-bu». Spričo tega je tudi površen obračun rezultatov nemogoč. Možno je le zelo previdno oceniti globalen uspeh odprave «skylab 2».
Prva in morda najpomembnejša ocena zadeva možnost življenja in delovanja v vesolju. Kot smo že poudarili so se Bean, Garriott in Lousma zelo dobro prilagodili življenju v breztežnostnem stanju in njihov organizem ni trpel, človek se lah-
ko prilagodi tago nenaravnemu okolju kot je vesolje, odkar je tehnologija vesoljskih ladij aosegla zelo visoko stopnjo. Pred nekaj dnevi je poveljnik odprave Bean prosil znanstvenike vesoljskega centra v Houstonu naj podaljšajo polet za deset dni. Izvedenci so mu prošnjo zavrnili, ker bi nastale komplikacije z odpravo «skylab 3».
Druga in tudi zelo pozitivna globalna ocena zadeva bero znanstvenih podatkov odprave Beana, Gar-riotta in Lousme. Vesoljci so prinesli s seboj nad 30 tisoč posnetkov Sonca, ki bodo zelo pomembni za dojemanje jedrskega procesa za neprestano proizvajanje energije na Soncu. Ameriški vesoljski laboratorij kroži okrog naše Zemlje v razdalji 400 km in torej izven najgostejših in najbolj onesnaženih plasti atmosfere, ki so nepremostljiva ovira za vse opazovalnice na našem planetu.
Zelo pozitivni so bili tudi rezultati bolj specifičnega znastvenega raziskovanja. Teh pa ni mogoče globalno analizirati. Rečemo lahko le, da bodo, kot kaže,veliko pripomogli k napredku znanosti. In še zadnja u-gotovitev: z delom v vesoljski ladji, ki se je pokvarila takoj po vzletu in z reševanjem dolge vrste pomembnih, čeprav ne bistvenih tehniških problemov, so trije kozmonavti dokazali, da so vesoljski podvigi možni, tudi ko se pojavljajo nepričakovane in nepredvidljive težave. To dokazuje, da se je človek (kozmonavt in znastvenik) prilagodil delu v vesolju z večjim jamstvom za osebno varnost kot so ga imele odprave na Luno. V določeni meri mu je uspelo obvladati težave, ki nastajajo z upravljanjem kompliciranih strojev za raziskovanje vesolja in z življenjem v tujem še sovražnem okolju.
Do kakšne mere drži ta optimistična ocena rezultatov odprave «skylab 2» pa bo pokazal polet tretje in zadnje posadke prvega ameriškega vesoljskega laboratorija.
Giancarla Menottija v Anouilhovi tragediji «Medea» in še v drugih delih, dokler ji ni italijanska radiotelevizija ponudila nastopanje v seriji televizijskih filmov pod vodstvom Alfreda Giannettija, ki so neke vrste sprehod skozi življenje in navade v Italiji od leta 1870 do danes v likih raznih ženskih osebnosti. To je bil po gledališču, filmu in reviji njen četrti debut v igralskih zvrsteh.
V zadnjih letih je živela bolj odmaknjena v svojem rimskem stanovanju, od koder se je ozirala na strehe svojega starega Rima. V tem svojem poslednjem zatočišču je našla svoj mir ob svojih prijateljih — mačkah in slepi psici Lilliani.
Njena smrt predstavlja veliko izgubo za italijansko gledališko umetnost.
Po premieri filma «Rosa tatuata» je eden največjih ameriških kritikov zapisal o njej: «Je nekaj, kar se sreča samo enkrat v eni generaciji».
Prav nocoj je italijanska TV predvajala s kratkim komemorativnim u-vodom njen film «1870», ki ga je posnela leta 1970 za televizijsko serijo «ženske zgodbe» in ki je bil dejansko njen poslednji film.
Ob smrti Anne Magnani so se žalovanju italijanskega gledališkega sveta pridružili tudi ugledni predstavniki italijanskega političnega življenja od predsednika republike Leoneja, predsednika poslanske zbornice Pertinija, predsednika senata Signorella, do predsednika vlade Rumorja in drugih.
Pogreb umetnice bo pojutrišnjem, v petek, ob 11. uri.
V Škofji Loki strokovno j srečanje o I. Tavčarju in o njegovem delu
LJUBLJANA, 26. - V Škofji Loki bo jutri in pojutrišnjem strokovno posvetovanje o Ivanu Tavčarju in njegovem delu. Pripravilo ga je Slavistično društvo Slovenije ob sodelovanju odbora za proslavo 1000 letnice Škofje Loke in zavoda »a šolstvo Slovenije. Pripravljenih je 13 referatov, ki bodo ' obsegali jezikovno strukturo in slog Tavčarjeve proze, literarno - teoretske ia-ziskave in Tavčarjev literarni ter politični nazor.
D. K.
Senat ZDA odločil skrčenje čet v tujini
WASHINGTON, 26. - Ameriški senat je odločil z 49 glasovi proti 46 skrčenje ameriških oboroženih sil v tujini za 40 odst. Gre za predlog, ki ga je dal senator Mansfield in o katerem bodo še morali razpravljati v poslanski zbirnici, kjer so se do sedaj še vedno izrekli proti skrčenju ameriških čet v Evropi.
NA SEDEŽU TRŽAŠKE HRANILNICE
Predstavniki hranilnic iz 12 mest izmenjujejo mnenja o poslovanju
Prisotni so tudi predstavniki Ljubljanske banke - Tema letošnjega zasedanja je «Odnos mladine do varčevanja»
Najvažnejše evropske hranilnice si že od leta 1964 na pobudo dunajske Zentralsparkasse na občasnih sestankih izmenjujejo izkustva o delovanju na kreditnem področju. Ta pobuda je zelo pomembna in ima tudi praktično korist pri premeščanju težav v metodologiji in v strukturi, ki še vežeta bančne zavode. Od tedaj so bile na sedežih posameznih hranilnic dvakrat letno seje in posvetovanja na plenarni in na tehnični ravni.
Letos je na vrsti Tržaška hranilnica, ki prireja 7. tehnično zasedanje o «Mednarodni izmenjavi izkustev velikih evropskih hranilnic». Razpravljali bodo o temi «Odnosi mladine do varčevanja». Na zasedanju sodelujejo predstavniki hranilnic iz Amsterdama, zahodnega Berlina, Budimpešte, Ženeve, Liona, Ljubljane, Muenchna, Pra-
ge, Stockholma, Strasbourga in Dunaja.
V pozdravnem nagovoru je predsednik Tržaške hranilnice odv. Aldo Terpin poudaril pomen teh zasedanj, ki združujejo zavode več držav in izrazil zadovoljstvo zaradi aktualnosti vsebine tržaških razgovorov.
Uradno je odprl zasedanje ravnatelj Tržaške hranilnice dr. Giordano Delise, ki je najprej obširno poročal o delovanju tržaškega zavoda in se zaustavil pri akcijah, ki so v pomoč posameznih meščanom in skupnosti Tržaška hranilnica se predstavlja meščanom kot «banka tvojega mesta to tvoje družine».
Zasedanje bo trajalo dva dni, med odmori si bod« udeleženci ogledali mesto, v soboto pa bodo odšli na izlet v Čedad in v Brda.
Assicurazioni Generali S.p.A.

Sporočilo, predsednika Merzagore delničarjem
Predsednik družbe, dosmrtni senator Cesare Merzagora, je te dni naslovil na delničarje običajno sporočilo o dosežkih svetovnega delovanja Grupe v letu 1972 in o razvoju poslov v prvi polovici tekočega poslovnega leta. Senator Merzagora piše:
Spoštovani delničar,
glavne podatke, ki bi jih rad podčrtal ob tej priliki (podatki so bili predloženi že junija meseca občnemu zboru, čeprav le v začasnih globalnih vrednostih) se nanašajo na skupno bilanco Grupe Generali za leto 1972 in predstavljajo zgovorno sliko o širini in mogočnem razvoju Družbe tudi v mednarodnem merilu. Naslednji podatki (poleg katerih so navedene odstotne vrednosti v primeri z letom 1971) so zgovoren dokaz o omenjenem razvoju:
— zavarovalne premije 			Lir	742 milijard		( +	14,9%)
— tehnične rezerve		Lir	1.322	»	( +	15,1%)
— nepremičnine		lir	470	»	( +	25,1%)
— vrednostni papirji in zajamčena posojila	Lir	843	»	( +	11,4%)
— sredstva pri blagajnah in bankah .	Lir	82	»	( +	11,6%)
—	dohodek od naložb	 —	zavarovani kapitala na področju življenj-	Lir	77	»	( +	11,6%)
skega zavarovanja 		Lir 8.354		»	( +	14,9%)
Iz podatkov, ki jih navaja skupna bilanca Grupe, izhaja, da je čisti dobiček v celoti narastel za 22,5% v primeri z dobičkom iz prejšnjega poslovnega leta. S tem se je utrdila tendenca, ki je omogočila — v težavnem letu, kakršno je bilo 1972 — da je krovna družba povečala dividendo namenjeno delničarjem.
Od skupne vrednosti 742 milijard zavarovanih premij, približno dve tretjini izhajata iz poslovanja Družbe na tujih tržiščih in preostala tretjina od poslovanja v Italiji. Delež poslov, ki se nanašajo na življenjsko zavarovanje znaša 30%; v okviru preostalih 70% pa odpade na zavarovanje civilne odgovornosti za vozila v prometu (to je področja, ki povzroča velike preglavice vsem) skupna vsota 74 milijard.
Grupa Generali se je tako utrdila na drugem mestu v celinski Evropi in prav gotovo na prvem mestu po svojem ustroju in plurinacionalnih interesih: skupna bilanca namreč obsega — kakor Vam je znano — poleg Generali še 30 pridruženih organizacij, ki delujejo v 50 državah na vseh celinah. Od omenjenih družb ima krovna družba Generali absolutno večino glavnice, če bi pa hoteli upoštevati tudi družbe, pri katerih poseduje družba Generali le večji del oziroma dober del glavnice — bi morali k omenjenim podatkom dodati še nadaljnjih 270 milijard lir, kar ustreza skupni vrednosti premij, ki so jih omenjene družbe kasirale v poslovnem letu 1972. Skupna vrednost premij, ki so jih nabrale bodisi Generali bodisi vse pridružene zavarovalnice, bi po vsem tem presegla 1.000 milijard lir.
Inflacijske težnje, ki so se razvile na notranjem tržišču in stalno naraščanje stroškov za delo v Italiji (hkrati s težkim bremenom, ki ga predstavljajo dozoreli starostni skladi), predstavljajo tudi za našo družbo posebno hudo obtežitev. Samo čvrst ustroj Družbe in Grupe ter široka pahljača naših aktivnih postavk nam omogočata, da se z mimo gotovostjo spoprimemo s težavnimi dogodki, ki so v letu 1973 značilni za mednarodni in zlasti za italijanski denarni sistem.
V prvih šestih mesecih leta 1973 so se posli, ki jih je družba Generali opravila v Italiji in v tujini — upoštevajoč pri tem menjalne tečaje, ki so bili v veljavi na dan 31. decembra 1972 — pozitivno odvijali, tako da je skupni obseg neposrednih in posrednih poslov narastel za 17,1%, skupna vrednost kasiranih premij pa je dosegla 200 milijard.
Pri tem je bil zlasti občuten razvoj, dosežen na področju življenjskega zavarovanja, pri katerem je neposredno poslovanje v Italiji že lani doseglo napredek, ki je bil višji od splošnega napredka, zabeleženega na tržišču; letos se je to poslovanje razvilo še hitreje (+ 13,6% z absolutnim inkasom 27 milijard lir). Pri tem je treba poudariti, da se življenjsko zavarovanje razvija ugodno zlasti v tujini (+ 34,8%), pri čemer se dosegajo vidni rezultati zlasti na avstrijskem in nemškem tržišču. Pokazatelj o večanju poslov na področju življenjskega zavarovanja — posred-
nega in neposrednega, v Italiji in v tujini — je v prvi polovici leta presegel 23%, vrednost kasiranih premij pa 68 milijard lir.
Na področju zavarovanja proti škodi se v Italiji še vedno neugodno razvija zavarovanje proti kraji (na tem področju se razmerje med ugotov-.jeno škodo in kasiranimi premijami približuje 130%), kakor se neugodno razvija tudi zavarovanje civilne odgovornosti za vozila v prometu. Tehnični razvoj tega področja — ki ga čedalje bolj obremenjuje stalno naraščanje stroškov in izplačanih odškodnin — nas sili, da ponovno poudarimo že večkrat izrečeno skrb, ki jo povzroča vztrajanje stanja, ki ogroža ravnovesje številnih družb v premoženjskem stanju, različnem od našega.
Nekoliko bolje se dogodki razvijajo pri zavarovanju drugih vrst škode. Na tem področju smo zabeležili g.obalen porast kasiranih premij, ki je večji kakor porast, ki smo mu bili priča v letu 1972. število nastalih primerov škode je na splošno ostalo na sprejemljivi ravni, tako da na tem področju ni bilo zabeležiti posebnih konic (zavarovanje raznih vrst škode in CJV.R.).
Skupni inkaso v zvezi z neposrednimi posli pri zavarovanju raznih vrst škode na italijanskem tržišču je presegel 86 milijard; napredek, ki je bil zabeležen na posameznih področjih, je bil naslednji: civilna odgovornost za vozila v prometu in razno 13,8%; požar in razni riziki 13,5%; nesreče in bolezni 18,4%; prevozništvo —2,2%; letalstvo 20,2%; tatvine in posojila - pologi 20%; toča, kristali in dež 5,7%, Posli, opravljeni neposredno pri zavarovanju raznih vrst škode na tujih tržiščih, so vrgli nad 15 milijard, kar pomeni napredek za skupno 26,7%.
Pridružene zavarovalne organizacije v Italiji in tujini so v prvi polovici letošnjega leta zabeležile zanimive stopnje napredka: med glavnimi pridruženimi organizacijami v Italiji je «Alleanza» povečala obseg poslovanja za 16,6%, «Agricoltura» pa za 15,2% ; pridružene organizacije v tujini pa so globalno povečale obseg svojih poslov za 15,9%.
V okviru našega najnovejšega razvoja je bilo posebno živahno poslovanje na finančnem tržišču v zvezi s čedalje večjimi naložbami naših rezerv in jamstvenih skladov.
Po intenzivnem in pravočasnem poslovanju na področju gradbeništva — ki je omogočilo, da se je skupna vrednost našega neprerhičninskega premoženja po bilančnih postavkah v zadnjih štirih letih več kot podvojila — smo nadaljevali s sistematičnim uresničevanjem načrtov tako v Italiji kakor tudi v tujini.
Naša aktivnost v zvezi z nalaganjem kapitelov v razne vrednotnice se je v tem času v Italiji odvijala v znaku velike previdnosti predvsem zaradi nerazsodnega in nihajočega naraščanja nekaterih vrednotnic, ki narekujejo prej zadržanost kakor pa poseganje vsakomur — in to je tudi naš primer — ki se po tradiciji izogiba vsaki špekulativni vabi.
Pred kratkim ustanovljena finančna družba «Gefina» se je uveljavila tako v Italiji kakor tudi na vseh važnejših mednarodnih tržiščih. Družba je nastopala kot posrednica na borzi in kot soudeleženka pri konzorcijih za plasiranje tujih posojil; med tem časom je družba prejela pooblastilo, da prevzame od nas nekatere pomembne udeležbe pri zavarovalnicah v tujini.
Razvoj in ugodni poslovni uspehi kmetijskih posestev — čeprav bo treba letos kriti večje proizvodne stroške na področju živinoreje, kjer se močno čuti mednarodno naraščanje cen krme — nam narekujejo, da preučimo možnost nadaljnje okrepitve naše prisotnosti na tem področju, ki je hkrati pomembno tudi za narodno gospodarstvo.
Sedaj so v teku priprave za povečanje glavnice na podlagi navodil, ki so bila odobrena in zelo dobro sprejeta na zadnjem občnem zboru naših delničarjev (to je z doplačilom 3.000 lir k nominalni vrednosti in z izjemno ugodnim obračunavanjem obresti od 1. januarja 1973). Med številnimi in razvpitimi tovrstnimi operacijami, ki so jih napovedali in razvili na italijanskih borzah, se zdi naša operacija morda nekoliko skromna; gre pa za pobudo, ki bo nedvomno koristna za naše delničarje.
Sprejmite naj toplejše prisrčne pozdrave.
Cesare Merzagora