8 5^4 A
^>0100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIIViukSKI dnevnik
SSftaS^ir*4 Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 299 (10.211)
TRST, sreda, 20. decembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdobu v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni 1
PO ODLOŽITVI DANAŠNJE VLADNE SEJE
Imenovanja šefov javnih ustanov nova zapreka na Andreottijevi poti
Glavni problem odstranitev Setteja s predsedstva ENI Komunisti za «strokovnost» in proti «lotizaciji»
RIM — Vladno sejo, ki bi morala biti danes, so uradno odložili za-»adi tega, ker se večinske stranke še niso sporazumele o obliki, s katero naj obnovijo Pedinijev odlok, ki ga parlament ni pravočasno odobril. Nobenega dvoma pa ni, da tudi vprašanje imenovanja vodilnih tunkcionarjev na čelu nekaterih važnih javnih ustanov predstavlja za 'tado težko premostljivo zapreko. Odložitvi vladne seje je zato verjetno botrovalo tudi to kočljivo vprašanje.
Vsekakor pa so glede imenovanj Vse igre še odprte. Glavni problemi, bolj kot iz vladne večine, izhajajo iz KD. Pravzaprav je bistven en problem: to je problem Pietra botteja, sedanjega predsednika ENI, državne petrolejske družbe. V prejšnjih dneh so krožile govorice, po katerih naj bi se na srečanju med Predsednikom vlade in ministrom ta državne udeležbe Bisaglio do-"jenili, da naj bi Setteja apremak-P'ii» na predsedstvo IRI, predsed-sl'o ENI pa naj bi poverili sociali-s‘u Mazzantiju, čigar kandidaturo je Podprl tudi sam Bisaglia. Odtod so ‘rhajali še drugi predlogi, po kate-r*h naj bi demokristjan Ferrari Ag-Stadi prevzel predsedstvo ENEL, socialdemckrat Fiaccavento pa predsedstvo EFIM. V zvezi s temi sta bjli tudi kandidaturi za predsedstvo *NA in CNEN.
. Toda glavni problem je bil Sette-fcv. Kaže, da se je Zaccagnini iz j-vestobe do pokojnega Mora, ki je baje Setteja visoko cenil, odločno Pprl njegovi odstranitvi v korist socialista Mazzantija. Tajnik KD je budi trdil, da se stranka ne more kar tako odreči predsedstvu neke Ustanove, ki jo je od nekdaj vodita. Bisaglia pa je «z leve* napadel tajnika KD in trdil, da nobena stranka nima v zakupu te ali one javne as ta nove. Iz te polemike se je izumil kompromisni predlog, po kate-tam naj bi Setteju poverili predsed-«vo IRI.
Toda v dokaz kontradikcij, ki premešajo vlado, so včeraj iz palače Chigi telefonsko «potipali» socialiste, ali bi bili pripravljeni, da se odreče-1° predsedstvu ENI „v zameno za Predsedstvi INA in CNEN. Kaže, da 80 socialisti odklonili.
Najbolj realni predlogi so zaradi taga v tem trenutku tisti, po katerih naj bi Mazzantiju pripadel ENI,
^tteju pa IRI. Toda pri tem obstajajo še drugi problemi, poleg že o-^enjenih. Resna ovira je na primer stališče novopečenega ministra za industrijo Romana Prodija, ki baje namerava postaviti na čelo treh ustanov, za katere je pristojen — namreč INA, ENEL in CNEN — »tehnike* brez strankarskih izkaznic in osvobojene strankarskih pogojevanj.
* se to seveda ustvarja nove težave j Jer še bolj otežkoča ustvarjanje de-'
['katnih ravnovesij. Pri tem je treba Se dodati, da na primer Ferrari Ag-gradi ne bi rad postal predsednik BNEL, ampak bi raje ohranil funkcijo šefa gospodarskega urada KD, ta katero pa se močno poteguje tudi ekonomist Andreatta. Tudi kandidaturo Ercolanija za predsednika IRI
so morali umakniti, ker jo je za-interisirani zavrnil.
Seveda so vse bolj ali manj skrivne igre nekaj normalnega, ko pa gre za nadzorstvo nad ustanovami, ki imajo zelo močan ne samo gospodarski, ampak tudi politični vpliv.
Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da se vprašanje imenovanj prepleta s problemom sedanjih političnih perspektiv. KD se je v bistvu znašla pred dilemo, ali naj odkrito favorizira socialiste v pričakovanju morebitnega »privilegiranega odnosa* z njimi, ali pa naj prepreči razbitje s KPI, ki je bilo neizbežno, ko bi preveč očitno stopili na pot brezobzirne «lotizacije».
Komunisti za sedaj čakajo na razplet dogodkov. Že pred nekaj dnevi
iiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiHUiitiiiiiiiiiiiiMMiiiuiiiiiiiuniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHtiiHMiiniu
Bern tke pod snegom
je Di Giulio jasno povedal, da se KPI ne bo udeleževala sestankov o imenovanjih, ampak da bo v parlamentu ocenjevala vladne izbire. Pričakovati je torej, da bodo komunisti tako ali drugače kritizirali Andreottija, vprašanje pa je, ali bodo te kritike take, da. bodo povzročile vladno krizo (česar za sedaj ni mogoče izključiti), ali pa ne. Že pred tremi dnevi je na primer KPI jasno izrazila nasprotovanje «rotaciji» Pietra Setteja, ki ga sicer kot osebo cenijo, vendar pa nimajo zaupanja v njegove «menažerske» sposobnosti. To je tudi v skladu z linijo KPI, ki postavlja poudarek na strokovnosti in odločno nasprotuje vsakršni rešitvi na osnovi razdelitve oblasti med strankami.
Skratka, vprašanje imenovanj bi lahko dalo priložnost za anticipira-nje preverjanja med večinskimi strankami, ki bi tako ali drugače bilo na programu januarja, ko se bo začela razprava o triletnem gospodarskem načrtu.
P.P.
PO PROPADU «PEDINIJEVEGA 0DL0KA»
Senat začel razpravo o vseučiliški reformi
Danes sindikalno zborovanje na rimski univerzi
____•.	-.J
RIM — Stranke parlamentarne večine razpravljajo o tem, kaj storiti, potem ko je v zbornici zaradi obstrukcije propadel «Pedinijev odlok* o ureditvi staleža stažistov. Zvečer so se zbrali na skupni seji izvedenci petih strank in najbrž sklepali. Stališča so s tem v zvezi dokaj različna. Socialisti so že izjavili, da nasprotujejo morebitni vnovični predstavitvi «Pedinijevega odloka* z rahlimi spremembami, kar odločno zagovarjajo demokristjani. Skupina PSI se pri tem sklicuje predvsem na «poIitično neprimernost* in zato predlaga, naj vlada raje za nekaj mesecev podaljša obstoječe staže in medtem počaka, naj se zaključi parlamentarni «iter» reforme univerze. Ta se je namreč mukoma pričel v senatu.
Skupine, ki so se kljub polemikam in negodovanju sindikatov odločile za obstrukcijo, vedoč, da se parlamentarna večina ne bo upala zateči k zaupnici, pa so že sporočile, da bi se obstrukcija ponovila ob morebitni vnovični predstavitvi dekreta.
V	senatu se je, kot rečeno, pričela razprava o vseučiliški reformi, o kateri se govori v Italiji celih 30 let. Skoraj vsaka italijanska vlada je v svojem programu imela točko o vseučiliški reformi, v resnici pa so ob tem vprašanju bili interesi tako različni, da je ni bilo mogoče izvesti. Univerza in študij v vseučiliščih pa sta se čedalje bolj diskvalificirala in se danes že govori o tem, da bodo od zavlačevanja reforme imele korist samo zasebne in cerkvene univerze.
Osnutek, o katerem razpravlja senat,, je sad dolgotrajnega združevanja nič manj kot 13 zakonskih predlogov. «šivanje* teh osnutkov sta vodila senatorja Cervone in Spado-lini. Kompromisne rešitve pa so take, da v bistvu niso zadovoljile nikogar. Vsekakor pa so načelniki senatorskih skupin sklenili, naj se razprava v senatu nadaljuje (poseči mora 25 govornikov), ker bo tako mogoče zbrati predloge za morebitne izboljšave izvirnega besedil'). Tedaj in potem ko bi se vlada odločila, kaj naj stori s stažisti, bi se razprava lahko spet umaknila v pristojno komisijo in naglo zaključila pripravljalno delo. Kajti glavno je, da parlament vsaj tokrat, ko v njem deluje zelo široka večina, odobri to «večno reformo*. Odprtih vprašanj, resnici na ljubo, ne manjka. Predvsem gre za «full time* docentov, za njihovo izbiro, za vprašanje svobode poučevanja in strukture znanstvene raziskave itd.
V	zvezi z usodo »odloka Pedini*, ki kot Damoklejev meč visi nad celotno reformo univerze in tudi razpravo, ki ravnokar poteka v senatu, so sindikati CGIL-CISL-UIL zahtevali srečanje s predstavniki strank vladne večine. Sindikalisti so mnenja, da je treba urediti stalež začasno zaposlenih docentov, neglede na to, kakšna naj bo uradna oblika norme. Pri tem se sindikati zavzemajo za naglo reformo univerze.
Da bi na svoje zahteve opozorili javnost šo danes dopoldne sklicali na rimski univerzi zborovanje. Boje se pa, da se bo izrodilo, ker so ob isti uri napovedali svoje zborovanje »avtonomisti*. Slednji trdijo, da so «proti vladi, proti komunistom ir) njihovim zaveznikom, proti policiji, proti Pedinijevemu dekretu in proti reformi unverze*. (sts)
EGS za podaljšanje sporazuma o ribolovu med Italijo in SFRJ
BRUSELJ — Ministrski svet EGS, ki je včeraj zasedal v Bruslju, je pooblastil Italijo, da se z Jugoslavijo v imenu skupnosti sporazume za šestmesečno podaljšanje petletne pogodbe o ribolovu na Jadranu. To bo že tretje podaljšanje pogodbe, ki je bila sklenjena med obema državama 15. junija 1973. Kot že pri prejšnjih podaljšanjih, bo EGS prispevala k izplačevanju dogovorjene vsote, ki znaša 570 milijonov lir, v višini 80 odstotkov.
POROČILO DR. BAKARIČA NA SEJI CK ZKJ
Kljub nekaterim slabostim pomembni rezultati gospodarskega razvoja SFRJ
Obsodba pritiska na neuvrščene države - Zavzetost za sodelovanje s sosedi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na včerajšnji seji obravnaval aktualne notranje in mednarodne razmere. U-vodoma je o tem govoril član predsedstva dr. Vladimir Bakarič. Obširno je spregovoril o najbolj žgočih notranjih jugoslovanskih vprašanjih, o mednarodnih odnosih, razmerah v mednarodnem delavskem gibanju in še nekaterih vprašanjih iz mednarodnega življenja in dejavnosti Jugoslavije.
Jugoslavija je po besedah Baka-riča v precej zapletenih družbenoekonomskih razmerah in nestabilnih mednarodnih gospodarskih tokovih dosegla hiter ekonomski razvoj. Socialistično samoupravljanje je prispevalo k rezultatom, po katerih Jugoslavija sodi med najbolj dinamične države glede gospodarske rasti in nenehnega dviga življenjske ravni. Te trditve je Bakarič ilustriral tudi z najpomembnejšimi številčnimi kazalci. Poleg vrste drugih podatkov je navedel, da se bo družbeni proizvod vsega gospodarstva letos pove-
čal za 6 odstotkov, industrijska proizvodnja za 8, zaposlenost : i 4,4 odstotka, realni osebni dohodki zaposlenih za 6, življenjski standard za
6.4	odstotka, izvoz za 8, uvoz pa za
3.5	odstotka.
Ob teh pozitivnih rezultatih pa je Bakarič opozoril, da številne družbene akcije in ukrepi vendarle niso zadoščali za bistvene spremembe odnosov pri delitvi v korist delavcev v združenem delu, analiziral pa je tudi druge slabosti, ki so se pokazale z zadnjem času. Med drugim je omenil poslabšanje konkurenčne sposobnosti jugoslovanskega gospodarstva na tujih tržiščih, pretirano investiranje, boljše delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča, bolj dolgoročne ukrepe za stabilizacijo in drugo.
Družbenogospodarski tokovi no besedah Bakariča najbolj neposredno vplivajo na politične razmere v državi, tako da kopičenje problemov vpliva na razpoloženje delavskega razreda. Pri tem je eden od spremljajočih pojavov prekinjanje dela, kar se je letos zgodilo prib' žno sto-
nilllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllHIIHIIIIIIIIlUnilllllllllllllUlllllllllllllUltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
KRVAVI SPOPADI V RAZNIH KRAJIH IRANA
Bolnišnica v Mešedn prerasla v simbol boja proti Pablaviju
Grozodejstva šahove vojske - Ljudstvo se odločno upira - Srhljiva pripoved iranskega mladeniča
(Poseben dopis)
MEŠED — Mešed, glavno mesto pokrajine Korsasan, je med najbolj znanimi mesti Irana sploh. Zgradili so ga okrog grobnice osmega šiitskega imama Alija Reze, ki so ga ubili leta 817.
Že več dni smo skušali priti v t0 pokrajino iranskega imperija, od koder so prihajale vesta o nezaslišanih pokolih in pravi ljudski vstaji. To je mrzlo mesto, lahko hi rekli skoraj nordijsko, kjer so vidni znaki sneženja prejšnjih dni. O-krog Mešeda se dviga gorovje, onkraj njega je Sovjetska zveza. Tu-dj prebivalstvo ima nekaj nordijskega, je mešanica več ras.
Središče mesta je sedaj, simbolično vzeto, bolnišnica, ki jo je zasedlo ljudstvo. To je pravo osvobojeno ozemlje, kjer se ljudje organizirajo, razpravljajo, ponovno dobivajo voljo in imajo možnost, svobodno odločati. Tudi zaradi tega je v ponedeljek general Ašari zaukazal vojakom, naj se umaknejo iz bolnišnice, kjer so se bili krvavi boji. Vojaki pa se še zdaleč niso umak-
nili iz Mešeda. Nasprotno, mesto je stisnjeno v pravcati vojaški obroč. Prav pod oknom sobe hotela, v katerem prebivam, so tank »centurion*,'kamion z mitraljezom io- skupina vojakov, ki nadzoruje promet. In to je več ali manj slika, ki jo vidiš tudi drugod po mestu.
V bolnišnico lahko vstopimo samo z dovoljenjem civilne straže. Stražo sestavljajo mladeniči, oboroženi s palicami, ki nas vprašajo (smo namreč v treh) po državljanstvu in poklicu. Od trenutka ko je jasno, da smo novinarji, nas v notranjost bolnišnice popelje prava reka ljudi, razkaže nam najzanimivejše točke in vsakdo nam postreže s svojo verzijo dogodkov.
Takoj ob vhodu, to moramo pripomniti, so vidni znaki novega am-bienta, neke vrste glavnega štaba ljudstva. Na drevesih visijo karikature šaha, ki prikazujejo Pahlavija kot krvoločno zver. Spet na drugih fotografijah je šah obdan z zgovornimi znaki — vsepovsod je preluknjan s svinčenkami. Velik letak prikazuje vojake v jurišu na
Neobičajen dogodek za otročad na Trgu sv. Marka v Benetkah
|||(|||	" |i|iiiiiiii|ii|||ill|1111|11|I111111IllllllllllMIIMMN,,iiiiiiiiiiiiMillllmimMllilniiiiiiiiiMiitiiniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimliiTiniliimiiiiiillliniiiitiimiuiiniiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiini„„„I,nimi„„„„nl)||,|1....
BURJA, SNEŽNI METEŽI IN ZMRZAL, KOT JIH NE POMNIMO ŽE VRSTO LET
Vsa severna Italija v ledenem objemu zime
Nevšečnosti v cestnem in železniškem prometu, mrtvi in ranjenci zaradi poledice v Lombardiji
RIM — Tokrat je zima pokaza-a svoje zobe kot ne pomnimo že »Sto let, vsaj glede severovzhod-e Italije. Snežna ujma ni priza-tala niti drugim severnoitalijan-kim deželam, od Rima proti juta razen v višjih predelih, pa so ile nadpovprečne temperature z evihtami in dežjem.
Kot rečeno, je bilo najhuje v averovzhodni Italiji in predvsem . deželi Furlaniji - Julijski kraji-"• O nevšečnostili na Tržaškem 11 Goriškem poročamo na drugi tretji strani, a položaj ni bil [lč boljši na Videmskem in Por-'anonskem. Cesta iz Palmanove v "'dem je bila vrsto ur zaprta za-adi hude poledice, podobno je bi-a v vseh južnih območjih Fur-Jtaske nižine, kjer se je dež ob tatiku s hladnim asfaltom spremi-‘jal v led. V severnih območjih e bilo nekoliko boljše, saj je bi-9 za avtomobiliste zimska oprema čisto dovolj. Kljub temu pa vesti presenetljive: nad 30 cen-'taetrov snega v Karniji, skoraj metra na Nevejskem sedlu, >relaz Monte Croce Carnico je za-za promet. Sneži domala v 'sem alpskem loku F—JK, za na-'tadek pa piha burja, ki ni tako tatana kot na Tržaškem, a je v 'idtnu vseeno presegla hitrost 100 Jdometrov na uro. Tabeljska ce-’ta je prevozna le z zimsko opre-^ta prav tako vse višjeležeče ce-'ta na Pordenonskem, kjer pa v ažini neprestano dežuje.
, izjemno vremensko stanje na na-območju je posledica stikali-■ ca hladnih celinskih zračnih mas 1,1 vlažnega, toplega sredozemske-
ga zraka. Mrzel zrak je s silo prodrl k morju, izpodrinil vlažnega da so se padavine, ob obali dež, v višjih predelih sneg še ojačile. Tokrat pa so meteorologi v 24-umem predvidevanju v zadregi, saj se položaj lahko spremeni vsak trenutek. Področje nizkega pritiska nad Tirenskim morjem se še poglablja, ni pa rečeno, da bo južno vreme zmagalo, saj se burja z vso ostrino čuti do Ancone.
Prav burja in mraz sta v zasilnih bivališčih v Huminu povzročila požar lesene barake, da je štirinajst oseb ostalo brez strehe. Na vsem potresnem območju so gasilci v številnih primerih v zadnjem trenutku preprečili požare, saj so razbeljene pečice vžigale vnetljive strukture barak.
Podoben položaj je bil v Venetu kjer sta sneg in zmrzal pobe-lilk tudi Benetke. O zastojih v prometu poročajo iz vseh severnoitalijanskih dežel. Precejšnje so zamude v železniškem prometu, saj ni bilo ogrevanje kretnic kos sibirskim temperaturam in snegu. Precejšnje težave so bile v apeninskem območju med Emilijo in Toskano, kjer je sneg ze drugič letos presenetil uslužbence avtocest, ki so le s težavo preprečili prekinitev prometa na avtocesti sonca. Pri Milanu, v Lodiju. je prišlo zaradi poledice (na cestiscu) do verižnega trčenja, ki je zahtevalo tri ' mrtve in deset ranjenih; avtocesta je bila kar pet ur zaprta, predno so gasilci in reševalci odstranili skrotovičene pločevine. V neki vasi pri Modem, v Apeninih, j« skoraj pred hišnim
Burja, sneg in led na tržaških ulicah se poigravajo z občasnimi pešci
pragom zmrznil 55-letni delavec, ki se je ponoči vračal domov. Truplo so odkrili med pluženjem ceste.
Na obalah Tirenskega morja pa divja silovito neurje, da je jakost morja strgala s, priveza v Savo-ni orjaški norveški tanker »Norse-
man* in so ga štirje vlačilci šele po dveh urah ukrotili.
Kot rečeno, vladajo na jugu Italije nadpoprečne temperature. Najtopleje je bilo na Siciliji, kjer se je v Palermu dvignila temperatura nad 20 stopinj. Največji italijanski otok je obenem edino italijansko ob-
močje, kjer ni padavin, saj na »celini* dežuje tja do Rima, na Apeninih pa so snežni viharji. Kljub temu je položaj v južni Italiji še kar zadovoljiv, saj ne poročajo o huj ših zastojih, otežkočene so le zveze s siciljskimi in toskanskimi otočji. Zaradi razburkanega morja je se-
| verno od Otranta nasedla na obali mala, 500-tonska grška ladja «Dimi-trios*. šestčlansko posadko so mor-I narji otrantskega pristaniškega poveljstva pravočasno rešili, kapitana in enega mornarja so zaradi ozeblin pospremili v bolnišnico.
V	Rimu pa je neurje povzročilo petnajstminutni izklop električne e-nergije, kljub temu so bile nevšečnosti precejšnje. Na nekaterih območjih Lacija je zatemnitev trajala tudi do pol ure. Podobno je bilo tudi v Neaplju, kjer so gasilci namestili zasilne električne generatorje v bolnišnicah.
Probleme z dobavo električne e-nergije so imeli tudi v Franciji in v delu Švice, kjer je toka zmanjkalo za celi dve uri. Ustavil se je ves železniški promet, številnim potnikom so morali pomagati iz pariškega metroja, da ne omenimo stotine ljudi, ki so ostali v dvigalih. Hladno vreme in sneg sta namreč povzročila izredno porabo električne energije in preobremenitev omrežja, da je tri četrt Francije ostalo v temi, istočasno pa tudi četrtina Švice.
V	krogih italijanske električne družbe ENEL vlada zaskrbljenost za prihodnje dni, saj ne izključujejo manjših »blackoutov*, če se bo poraba elektrike obdržala na dosedanji ravni. Le otoplitev in s tem zmanjšanje porabe bi preprečila morebitne hujše nevšečnosti.
Če so meteorologi Jo skrajnosti previdni v kratkoročnih napovedih, pa so skoraj gotovi, da bo še ves teden prevladovalo vlažno vreme z občasnimi snežnimi padavinami.
(voc)
ljudstvo, bajoneti so okrvavljeni. Vhod je torej pravo skladišče letakov in komunikejev. Tu se podi tudi veliko otročadi, ki prodaja dela Homeinija, magnetofonske,kasete z njegovimi pridigami, brošure in fo tografije o pokolih prejšnjih dni. Pravzaprav se je pokol začel prejšnji četrtek, ko je sprevod šahovih «pristašev» (priredila jo je tajna policija) korakala mimo bolnišnice. Kar naenkrat so začeli demonstan tje metati proti stavbi kamenje. O dločen nastop zdravnikov ni zalegel. Nastala je zmešnjava in prerivanje. Takrat je nastopila vojska, ki se je poslužila celo tanka. Rafal, dva zdravnika sta obležala v mlaki krvi. Vojaki so divje vdrli v uolnišnico in pri tem ubili še bolničarja in dva otroka, od katerih je imel mlajši samo 19 mesecev.
To mi je pripovedoval nek mladenič, medtem ko sem si ogledoval oddelek za novorojenčke. Sobe nosijo še znake srditih bojev. »Pustili smo vse tako, kot je bilo po prvih dveh dneh spopadov.* Očj mladeniča se sovražno iskrijo: «Opiši vse, kar vidiš in zapomni si, da jo to glas protesta in upora 37 milijonov Irancev.*
Tudi v drugih sobah in oddelkih so vidni znaki razdejanja: vsepovsod nepopisna zmešnjava, kri po zidovih, postelje in žimnice razkosane. Ob pogledu v neko sobico pa dobesedno okamenim. Na postelji ležijo ostanki fleboklize (naprave za umetno hranjenje), ki so jo vo-jaki nasilno odtrgali s telesa otročiča. Na obližih so še otrokove laske, po tleh kaplje krvi. Otrok je sedaj mrtev. Nanj spominja samo mala rdeča duda. ki poteptana leži na podu. V nekj drugi sobi opazim belo bolniško haljo, vso oškropljeno od krvi. Na njen napis: Lastnik te halje je imel 18 let. Sčdaj je mrtev.
Vse v bolnišnici je katalogirano, saj je vsaka najmanjša stvarca pomnik, živo pričevanje. Bolnišnica, predvsem otroški oddelek, je cilj nenehnega romanja ljudstva, ki se hoče na lastne oči prepričati o težki in krvavi roki "ežima. To je prav ljudstvo, ki se je v nedeljo golih rok pognalo nad vojake in jih prepodilo z bolnišnice. Prav tisto ljudstvo, ki stavbo sedaj brani kot svetinjo, ki vzklika proti šahu.
Revna revolucionarna straža, ampak ponosna. Predvsem mladina, ki mj kaže svoje lesene palice, simbol že začete državljanske vojne. To so ljudje, ki nosijo v sebi zavest boja, žrtvujejo se na tak način, ki je nam povsem nerazumljiv in tuj. Neverjetna skrita moč ljudi in vsak povod je dober za manifestacijo proti šahu, za spopad z vojsko. Včeraj popoldne je na desetine majhnih «povork», v katerih so bili pretežno mladi, tekalo po Me šedu. Prišli so tudi do mojega hotela, takrat pa je vojaški častnik zaukazal vojakom, naj pripravijo brzostrelke. «Alah je velik, Alah je velik,* se je razlegal klic iz sto grl. In tako ves večer in pozno v noč. Boj je bolj kot kdajkoli oster in odprt.
ROBERTO LIVI
DAR ES SALAM — Tanzanijske čete so včeraj odbile napad ugandskih čet na področju Kagere. Sporočilo je dala tanzanijska tiskovna agencija, ki pravi, da so »sovraž nikove enote utrpele zelo močne zgube*.
krat, in sicer tam, kjer družbenopolitične organizacije niso dobro delovale.
Dr. Vladimir Bakarič je v uvodnem posegu na včerajšnji s.'ji CK ZKJ precej pozornosti namenil tudi splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Po njegovih besedah sistem splošne ljudske obrambe praktično pokriva vsa jugoslovanska območja, njegovo delovanje pa je preverjeno.
Kot je poudarii Bakarič, po enajstem kongresu ZKJ (junija letos) ni bilo pomembnejših odkriiih spe.' / z notranjo opozicijo. Toda le-ta ne miruje, temveč se skuša trdneje organizirati in idejno izoblikovati. To so takšni ljudje, kot Djilas in tisti iz nacionalističnih, liberalističnih, birokratskih in drugih vrst, ki vzpostavljajo stike, iščejo skupni jezik kljub razlikam in skušajo sestaviti nekakšno politično platformo. Poskusi, da bi to platformo sestavili, se vrtijo okrog najbolj reakcionarne interpretacije helsinških dokumentov, pri tem pa so izhodišča v skladu z linijo tistih mednarodnih krogov, ki bi radi spodbudili odpadništvo (opo-rečništvo) v socialističnih državah, kar naj bi med drugim rabilo za povzročanje napetosti
Po besedah dr. Vladimira Bakariča v Jugoslaviji v minulem obdobju tudi ni bilo večjih sporov z nacionalizmom, vendar to ne pomeni, da le-tega ni in da ga v nekaterih situacijah ne bi bi' > mogoče izzvati.
Ko je govoril o mednarcJ 'h odnosih, je Eakarič podčrtal politiko neuvrščenosti, ki se «potrjuje kot e-dina alternativa blokovski razdeljenosti, ki zapira poti k reševanju življenjskih vprašanj mednarodne skupnosti*. Omenil je pritiske na neuvrščenost, za katero je tudi C \il, da se je uveljavila kot samostojen dejavnik mednarodnih odnosov. Kritiziral je ločevanje neuvrščenih na napredne, nazadnjaške, skrajne in zmerne ter poudaril, da to pelje k razbijanju, in slabitvi gibanja in njegovega vpliva.
Bakarič je nadalje govoril o razmerah v mednarodnem delavskem gibanju in dejal, da se aktualizirajo protislovja in razhajanja v tem gibanju, pri nekaterih vprašanjih in v nekaterih primerih pa se resno zaostrujejo. Nekatere komunistične partije, ki so na obla .., uporablj: jo v medsebojnih sporih celo orožje. To povzroča veliko škodo stvari socializma v svetu. Pot za odpravljanje težav je krepite demokratičnih teženj, ki so se v zadnjih letih močno uveljavile. Po besedah Bakari' i je berlinski dokument komunističnih in delavskih partij trajne vrednosti, čimbolj popolno izvajanje v njem zapisanih l.ačel sodelovanja v je največjega pomena.
V zvezi z nekaterimi drugimi vprašanji iz mednarodnega življei ja in dejavnosti pa je dr. Vladimir Bakarič med drugit. poudaril tole:
Zveza komunistov Jugoslavije je normalizirala odnose s KP Kitajske, tega pa ni storila na račun odnosov z drugimi: prav tako pa na dovoli, da bi ji kdorkoli vsiljeval omejitve v odnosih z drugimi partnerji.
Med socialističnimi in socialnode-mokratičnimi strankami Evrope so težnje po oživljanju centra oziroma izvajanju splošnoveljavne politike. Kaže, da je to vlogo prevzela socialistična internacionala. Zveza komunistov Jugoslavije nasprotuje poskusom institucionaliziranja sodelovanja v kateremkoli delu mednarodnega gibanja. Socialistična internacionala se je aktivirala pri pritegovanju strank in gibanj iz neuvrščenih držav, da bi razširila svoj vrliv nanje. To je v nasprotju z interesi teh držav, da same določajo poi razvoja, med neuvrščene ra lahko vn^.a blokovsko delitev.
Jugoslavija se bo zavzemala za enotnost in C'r". ;ko sposobnost neuvrščenega gibanju in za odpravljanje zastoja pri popuščanju napetosti.
Ozemlje Jugoslavije nikd.i ni bilo oporišče za teroristične napade na druge države. Namen protijugoslovanske gonje v Z. Nemi. . je škodovati odnosom, med državama, ki so dobri in ki j; za njihov tazvoj Jugoslavija zelo zainteresirana.
Jugoslavija L) nadaljevala dobro sosedsko in vsestransko sodelovanje z vsemi sosedi. Odnosov s sosedi se lote.a na podlagi načel neuvrščenosti, privrženosti ustanovni listini Združenih nar Jv in helsinškemu dokumentu. Zavzema se za načelo nedotakljivosti meja in meni, da je z izboljšanjem hobi ega sosedskega sodelovanja mogoče reševati probleme položaja manjšin, ki ri v državah.
Uvodnemu posegu čl: la predsedstva CK ZKJ t’r. Vladimira Bakariča se je pridruLi p. edsedujoči član predsedstva Bra..ko M' 'lic, i ie pojasnil delovni orogram centralnega komiteja za prihodnje leto. Nato je na seji CK stekla razprava, i ka-ter . je pos^ ' i v^č udeleženec •.
Centralni kom;.c Zveze komunistov Jugoslavije je na včerajšnji seji sprejel tudi ,,ra iLii". o obveščanju svojih članov ter izvolil delegacijo ZKJ za zvezno konferenco Socialistične zveze. Potrdil je uvodno poročilo dr. Vladirr a Rakar' ter sprejel svoj ’ ’ ni program za prihodnje leto.
VLADO BARABA*
VAL SLABEGA VREMENA JE ZAJEL DEŽELO FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO
Mmz, barja in sneg so skoraj povsem paralizirali promet in splošno dejavnost v Trstu in vsej okolici
Hudi prometni zastoji - Veliko ljudi ni moglo na delo - Na srednjih šolah ni bilo pouka - Vremenoslovci pravijo, da se bo slabo vreme še nadaljevalo
Hud val slabega vremena je prejšnjo noč zajel deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na Tržaškem je bil položaj še posebno težaven, saj se je snegu, ledenemu dežju in mrazu (temperatura je bila pod ničlo) pridružila močna burja s sunki, ki so presegali hitrost 100 kilometrov na uro. Včeraj zjutraj je hil Trst zato skoraj popolnoma paraliziran, vozili so le redki avtomobili, več avtobusnih prog (vse, ki vozijo navkreber) je bilo prekinjenih, tudi pešcem sta huda poledica in burja povzročila težave. Nekateri so celo padli in so jih morali sprejeti v bolnišnico. Hude zastoje je zabeležil železniški promet. Ob 7.30 se je na križišču med Tržičem in Nabrežino ustavil vlak. V pristanišču so morali prekiniti z delom in utrditi vezi ladij, saj je močna burja grozila, da jih pretrže. Veliko dela so imeli v mestu gasilci, ker je burja polomila televizijske antene, žlebove, pometala na ulico kor-
ce in zrušila nekatere dimnike. Korci in omet so poškodovali tudi nekaj avtomobilov. V Ul. Fabio Severo so morali gasilci odstraniti drevo, ki je padlo na ulico in pri tem pretrgalo električne žice. Veliko posla so imeli tudi občinski delavci, ki so morali posuvati ceste s peskom in soljo.
Hujši kot v Trstu je bil položaj na kraški planoti. Tu je temperatura padla do približno 7 pod ničlo. Ceste so bile popolnoma zaledenele. Marsikdo, ki se je odpravil na delo, je moral obrniti svoje vozilo proti domu, nekateri avtomobili pa so zdrseli v obcestne jarke. Avtobusi so z veliko težavo lahko vozili le na Opčine, v Nabrežino in na Prosek, pri tem so imeli seveda zelo velike zamude. Hude težave so imeli tudi številni kamionisti. Na Trbiški cesti več kot 15 kamionov ni moglo nadaljevati poti, nekateri so zdrsnili s čestišča ali pa so se obrnili počez ceste, kar je še bolj oviralo redek promet. Na
POTOVANJE SKOZI POLARNO POKRAJINO
Led., mraz in burja so prišli k nam v goste. Stari ljudje štejejo hude burje, ki da jih danes ni več, govorijo o polarnem mrazu, ki ga baje tudi ni več, iz pripovedovanj se nam večkrat zdi, da živimo v Kaliforniji. Potem pride zima, burja zavija med dimniki, termometer pade pod ničlo, sneg pobeli pokrajino in mi pričnemo znova tožiti: Kalifornija? Kdo jo pozna? Cesta zledeni, avtomobil rad zapleše, plašč nas komaj ubrani pred burjo. Jezimo se nad zimskimi gosti, sneg naj ostane raje, kjer je ponavadi doma, v hribih, Včeraj je na Tržaškem zima ponovno pokazala svojo hujšo stran. Zjutraj sem se odpravil z avtom v mesto, pa se za las nisem zabil v drevo. Obtičal sem pred Bazovico in se z veliko težavo pripeljal do doma na Padriče. Kako priti v službo? Marsikdo je v vasi ostal kar doma, avtobusi zjutraj niso vozili, samo zelo pogumni vozniki so se počasi, z zimsko opremljenimi gumami premikali po cesti, oziroma po drsališču.
Popoldan sva se s kolego vseeno odpeljala v redakcijo našega dnevnika. Kolega je strašno hvalil svoj petsto, pa sva pred Sv. Jakobom skoraj zavila v obcestni jarek. Ga-
Slike, ki jih objavljamo na tej strani, je posnel naš fotoreporter Mario Magajna med svojo včerajšnjo «raj-žo» po Trstu in po okolici.
silcem, uslužbencem, ki delajo na cesti, uslužbencem javne varnosti, avtokleparjem in novinarjem pomeni slabo vreme veliko dela. E-dini veseli so seveda prav avtokleparji, ki jim poledica zagotavlja dodatne zaslužke. Novinarji smo kljub manjšemu dobičku vseeno v prvih vrstah; po poti s kraške planote do redakcije sva se s kolegom ponovno odpravila v izvidnico na Kras. Avtomobil podjetja je bil dobro opremljen in na poti nisva imela posebnih težav, ne vem pa če so se na podjetju bali za do-
datne stroške. Po rebri pri Sv. Magdaleni sva se odpeljala do Tr-biške ceste. Verige na gumah so krepko greble po ledu in snegu. Na Tržaški cesti je bil ustavljen tovornjak s prikolico, z gobcem je bil zarit v obcestno grmičevje.
Le redki avtomobili so lezli po vzpetini, pred nami je plesal *pet-sto* brez zimskih gum: *Takšni bi ne smeli na ulico!*, je zabrundal kolega. Je pač tako, da nekatere ljudi dogodivščine pretiroma privlačujejo. Peljeva se na Opčine, avto se po ledu in snegu dobro obnaša, samo na šipah se stalno nabira ledena skorja. Avtomobilske luči sijejo v drevesa, prozorno ivje se nabira na vejah. Kolega stopi iz avtomobila in odlomi vejo, zaradi mraza je krhka kot prepečenec. Z Opčin zavijeva na državno mejo pri Fernetičih. Tu vprašamo, kako je kaj s prometom. V mrzli sobici nas sprejme policaj. Pove nam, da so zabeležili malo prehodov. «Poglejte, tam je tovornjak natovorjen z živimi zajci,* odpre vrata sobice in pogledamo tovornjak. tVboge živali, gospodarja že hudo skrbi, če bodo preživele.* Sem pa tja pripelje kak avtomobil, jugoslovanski potnik pove, da so ceste težko prevozne. Tudi v carinski sobici ni prijetno, saj gori le majhna električna pečka. Zunaj kaže toplomer 7 stopinj pod ničlo. Kmalu zapustiva s kolegom mejni prehod in se odpeljeva ponovno mimo Opčin na Trbiško cesto. Avtomobil drsi v burji, redki tovornjaki se pomikajo po zamrz-lem cestišču. S kolegom obrneva proti Zgoniku. Pokrajina je tu polarna, nekje švigne preko ceste lisica s košatim repom. Vasi do Bazovice so prazne. Prometa ni, niti delavcev ni več, ki naj bi trosili pesek in sol. Iz Bazovice greva v mesto. Mesto je mesto, Trst pa se kljub majhnemu prometu zdi kraljestvo dedka mraza. Izložbe so svetle, kupcev skorajda ni. Ledeni pločniki se bleščijo v siju neonskih luči. Zapeljeva ponovno k Sv. Jakobu. Na dvorišču ZTT parkirava in stopiva iz avtomobila. Burja se neusmiljeno zagrize pod plašč... (am)
obmejnih prehodih so zabeležili malo prometa. Skratka kraške vasi in občine so bile skoraj popolnoma izolirane. To je seveda povzročilo, da veliko ljudi ni moglo priti na delo. Na srednjih šolah v Trstu včeraj ni bilo pouka, verjetno bo odpadel tudi danes. Tudi po okoliških cestah so pokrajinski in državni uslužbenci sipali pesek in sol, kar pa je relativno pomagalo, saj je včeraj skoraj ves dan snežilo ali pa je padal ledeni dež. Vremenoslovci napovedujejo, da bo slabo vreme še trajalo, kar bo še bolj otežkočalo življenje v mestu in okolici.
Pokrajinska slika je bila včeraj skorajda polarna, na drevju se je nabirala težka plast iv ja, v burji so se veje dreves lomile. Sneg je okolico pobelil, v bolj izpostavljenih krajih so se zaradi burje naredili snežni zameti. V popoldanskih urah je sicer v mestu padal zmrznjen sneg, na planoti pa je snežilo. Tudi mesto je imelo nenavadni videz. Po ulicah je hodilo malo ljudi, vozili so le redki avtomobili, ulice in pločniki so bili beli od ledu in snega. Letošnja zima nam je torej z mrazom, burjo in snegom že poskrbela veliko nevšečnosti, na tako vreme seveda nismo niti povsem pripravljeni, (am)
Nadomestne proge za skrajšano št. 33
Konzorcij za prevoze sporoča, da je zaradi neuporabnosti mosti: v Ulici Campanelle bil prisiljen preurediti, oz. skrajšati potek proge št. 33, ki vozi zato le od Trga Stare mitnice do nekdanje končne postaje v Ulici Campanelle, in sicer z majhnimi avtobusi. Proga št. 48 pa vozi od Trga Stare mitnice z velikimi avtobusi po ulicah Brigata Casale, Flavia, Valmaura, Istrski ulici, Trgu Pestalozzi ter po Ulici Molin a vento do Trga Stare mitnice.
Imetnik} abonmajev za ti dve progi jih bodo mogli uporabiti, le do konca decembra, tudi na progah št. 34 in 37.
• Tržaški občinski zdravnik je javil naslednje primere nalezljivih bolezni, ki so jih ugotovili v Trstu od 4. t.m. do 12. t.m.: 7 primerov škr-latinke (1 izven občine), 1 primer ti-fusne mrzlice, 2 primera ošpic, 18 primerov noric (1 izven občine), 4 srbečice in 1 primer salmoneloze.
'lili

SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Izkoristiti je treba vse poti in pritiske za dosego sprejemljivega zaščitnega zakona
Predsednik Boris Race poročal o sprejemu enotne slovenske delegacije pri Andreottiju in Ingrau * Dr. Šiškovič o principih SKGZ za zaščitni zakon
Na seji izvršnega odbora SKGZ, v ponedeljek, 18. t.m., je predsednik Boris Race poročal o obisku e-notne slovenske delegacije pri predsedniku ministrskega sveta Andreottiju in predsedniku poslanske zbornice Ingrau. Dejal je, da je predsednik Andreotti sprejel slovensko delegacijo prijateljsko. Andreotti je dejal, da je zakonska zaščita slovenske narodnostne skupnosti interes širše skupnosti, t.j. države in da je vlada sprejela načelo globalnosti te zaščite. Dejal je tudi, ko se je spominjal zadnjega obiska pri njem, da je mislil, da bo v tem letu vse rešeno, da pa je bilo leto 1978 težko leto, vsekakor pa, da se bo zavzel za to, da posebna komisija pri predsedstvu vlade, ki je zadolžena za pripravo vladnega zakonskega osnutka za globalno zaščito, pospeši svoje delo. V ta namen se bo 19. t.m. srečal s predsednikom komisije Cassandro. Na pritožbo slovenske delegacije, da tisti člani ko-
POPRAVILA NA VISOKONAPETOSTNI UNIJI NAJ BI TRAJALA VEC DNI
Zaradi okvare na daljnovodu tržaška pokrajina brez vode
Prekinitev na liniji ENEL, ki dobavlja električni tok črpalkam nabrežin-skega vodovoda - Kabel se je pretrgal med Stivanom in Medjo vasjo
goče zvedeti nič, pri občinskem po-
' X -	11
,	J
M
lil
djetju ACEGA pa so mnenja, da bo okvara trajala vsaj dva dni in še potem bo najbrž čutiti občasno pomanjkanje. Odvisno je pač od tega, koliko časa bodo potrebovali delavci ENEL, da popravijo daljnovod, ki dobavlja električni tok na-brežinskemu vodovodu. V večernih urah vsekakor pri ENEL v Nabrežini ni bilo mogoče dobiti nikogar.
Val slabega vremena, ki je zajel vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino je povzročil dokajšnje težave tudi potrošnikom ACEGA. Po 21. uri je namreč začelo zmanjkovati vode v vsej pokrajini. Najprej so ta pojav opazili na Opčinah, nato v mestu, končno pa tudi po vsem Krasu.
Pozanimali smo se pri upravi občinskega podjetja, kjer so nam, potem ko smo govorili s štirimi različnimi osebami, povedali, da ni odvisno od njih, temveč od državne družbe ENEL, ki dobavlja električni tok vodovodni postaji pri štivanu.
Zaradi hudega mraza se je namreč na žicah daljnovoda nekje med šti-vanom in Medjo vasjo ustvaril ledeni oklep, ki je s svojo težo pretrgal kable.
Pri ENEL v.Nabrežini ni bilo mo-j; Včeraj so se v Trstu zbrali na
NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU DELNIČARJEV
Povišana glavnica finančne družbe Friulia
rednem in izrednem občnem zboru delničarji deželne družbe «Friulia». Na skupščini, ki jo je vodil predsednik dr. W. Bianchi, so prisotni delničarji soglasno odobrili obračun poslovnega leta, ki se je zaključilo 30. junija 1978. Obračun izkazuje čisti dobiček v višini 804 milijonov lir ter so z njim delno pokrili izgube iz prejšnjih poslovnih let. V izrednem delu občnega zbora so delničarji sprejeli sklep o povišanju glavnice s sedanjih 24,6 na 26,6 milijarde lir.
V svojem poročilu je predsednik Bianchi naglasil, da deluje Friulia v glavnem v dveh smereh, in sicer v smeri razvoja industrijskih obratov in v smeri obnove potresnih območij v Furlaniji, za kar ima na razpolago poseben finančni sklad. Po Stanju oktobra letošnjega leta, je bila deželna finančna družba soudeležena z rednimi in izrednimi o-peracijami pri 63 podjetjih, in sicer skupno z 39 milijardami lir. V omenjenih obratih je bilo oktobra v
rednem delovnem odnosu 7.500 ljudi, to je 2.000 ljudi več kakor ob istem času lani. Kar zadeva sklad za posege na potresnih območjih Furlanije, je predsednik Bianchi naglasil, da ga je deželna uprava nedavno tega povišala s prvotnih 14 na 36 milijard Ur. Po občnem zboru, katerega se je v imenu deželne uprave udeležil odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi, se je predsednik Friulie Bianchi sestal s predstavniki deželnih tajništev sindikalnih organizacij.
misije, ki zastopajo v njej predsedstvo vlade in nekatera ministrstva in ki dajejo ton delu komisije, niso naklonjeni zahtevam slovenske manjšine, je Andreotti dejal, da se bo sestal tudi z njimi in da se bo vsekakor angažiral, da bo vse končano v začetku prihodnjega leta. Če se zedinemo na tezah za globalni zaščitni zakon, je še dostavil Andreotti — lahko zakonski osnutek sestavimo v 48 urah. Glede Beneške Slovenije pa je dejal, da je sedaj položaj tam mnogo boljši, kot je bil pred dvajsetim; leti.
Predsednik poslanske zbornice In-grao je ob sprejemu enotne slovenske delegacije dejal, da v celoti podpira zahteve slovenske manjšine po globalni zaščiti, poudaril pa je, da postopek v parlamentu ni tako hiter in da gre mnogo časa. ko je treba razne zakonske predloge združevati. Vsekakor je zdaj zelo važen faktor čas in vlada mora hitro pripraviti svoj zakonski predlog, če hočemo stvar končati pred evropskimi volitvami, ker je parlamentarni koledar za prve tedne prihodnjega leta zelo natrpan. Dejal je, da je zgrešeno mnenje, da gre v parlamentu to, kar predlagajo stranke, gladko naprej. Parlament večkrat vnaša spremembe v njihove predloge in zato je menil, da bi bilo važno, da bi enotna slovenska delegacija obiskala tudi načelnike parlamentarnih skupin.
Na osnovi poročila predsednika Raceta je izvršni odbor soglašal, da je naloga enotne slovenske delegacije in z njo vse manjšine pa tudi demokratičnih sil, da prav zdaj vložijo največji napor in da izvajajo stalni pritisk na vse forume, da se doseže sprejemljiv globalni zaščitni zakon. V ta namen je izvršni od-
Nada in Boris Husu sta Igorja razveselila z bratcem
GORAZDOM
Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo!
Urnik trgovin za bližnje praznike
za
ve-
Slovenska deželno gospodarsko združenje sporoča, da bo praznične dni v obdobju od 17. decembra do 7. januarja v ljavi naslednji urnik za trgovine na drobno v tržaški občini:
-tt	rt..toi	I-u t-t in.i .-I-. i n.
V	NEDELJO, 24. dec.: obvezno bodo odprte mlekarne, pekarne in trgovine z rožami, neobvezno ostale, vse z običajnim umikom.
V	PONEDELJEK, 25. dec.: odprte bodo trgovine z rožami v dopoldanskem času. Neobvezno bodo odprte tudi slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi.
V	TOREK, 26. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času ter od 9. do 13. ure slaščičarne, ki so zaprte ob torkih.
V	NEDELJO, 31. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času, slaščičarne in prodajalne kruha p>a od 9. do 13. ure samo za prodajo slaščic.
V	PONEDELJEK, 1. jan.: odprte bodo dopoldne trgovine z rožami ter tiste slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi, ki imajo tedensko zaporo ob ponedeljkih.
Vse trgovine razen slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi so lahko odprte tudi na dan tedenske zapore v obdobju od 17. decembra do 7. januarja.
					
SLO JE ZGOLJ ZA UPRAVNA VPRAŠANJA
KLJUB POLEDICI REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Problematičen prenos pristojnosti na pokrajinski zdravstveni konzorcij
Kljub ostremu mrazu in poledici se je tržaški občinski svet sinoči redno sestal. Seje se je udeležilo nad px>lovico svetovalcev, zaradi česar je bilo zasedanje sklepčno. Končalo se je ob pol enajstih, za občinske svetovalce, ki stanujejo v okolici pa je odbor dal na razpolago nekaj vozil.
Seja je bila v glavnem posvečena navadnim upravnim sklepom, ki so
" f. '■*
bili — skoraj vsi — odobreni z dvigom rok, skoraj soglasno in brez razprave.
Pač pa se je razvnela razprava o sklepih, ki so zadevali prenos vseh dosedanjih občinskih pristojnosti na tem področju pokrajinskemu zdravstvenemu konzorciju. Pri tem pa nastaja dokaj nenavaden položaj, saj občina (povsem zakonito) prenaša na pokrajinski konzorcij vse svoje pristojnosti, ne pa osebja, kar je bistveno.
Naj, na koncu, omenimo še. da je načelnik skupine KPI Monfalcon zahteval, naj župan prebere sklep odbora št. 3217, ki določa višino mesečnih prejemkov dosedanjega vodje oddelka za javno čistočo, inž. Giorgia Tombesija. Slednji je bil 20. junija 1976 izvoljen v poslansko zbornico. Tedaj je, kot znano, zasedal tudi mesto predsednika pokrajinske letoviščarske ustanove. Mesto je zapustil (po daljših polemikah) pred kratkim, za občinsko službo pa je prosil za začasno prekinitev službe, kot določa zakon za člane parlamenta. Do konca lanskega leta je Tombesi prejemal redno plačo, poleg parlamentarne doklade, od 1. 1. 1978 pa so ugotovili, da ima pravico do štirih petin plače, se pravi približno 350 tisoč lir mesečno. Zato bo moral vrniti, kar je prejemal prej.
Pravi preolah pa je v občinski dvorani izzvalo sporočilo župana Ce-covinija, do se je pokvaril občinski vodovod in da bo mesto v kratkem ostalo brez pitne vode. V nekaj trenutkih se je občinska dvorana izpraznila, ker so svetovalci in u-službenci telefonirali domov, da bi sj zagotovili vsaj manjšo rezervo vode.
ZA REŠEVANJE PEREČIH PROBLEMOV TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA
Pokrajinska sindikalna federacija napoveduje nova stavkovna gibanja
Danes bodo ves dan stavkali uslužbenci javnega sektorja Nadaljuje se zasedba obrata Filatura S. Giusto
Družbenogospodarski položaj se tako na vsedržavni kot na krajevni ravni vse bolj zaostruje. Namesto znakov izboljšanja, se kažejo znaki poglabljanja splošne krize, ki vzbuja vedno večjo zaskrbljenost. Odprtih in nerešenih vprašanj je veliko in vedno več, problem zaposlovanja se ne premakne z mrtve točke, industrijska podjetja pretresajo vse večje težave in njihova usoda je vedno bolj nejasna, vse to pa se odraža v družbenem življenju. Potrebni so ukrepi, vendar pristojni organi namesto njih delijo še vedno samo besede in obljube.
Te so v nekaj besedah ne ravno razveseljive m spodbudne ugotovitve pokrajinskega vodstva sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, ki se je sestalo v ponedeljek. Sejo, ki so se je udeležili tudi tajniki vseh delavskih kategorij, je vodil tajnik UIL Fabricci, glavno poročilo je imel Giuseppe Burlo (CGIL), zaključke pa je potegnil Bruno Degrassi (CISL).
V bistvu gre za neštetokrat izrečene ugotovitve, vendar čas gre naprej in vsako izgubljeno možnost ali priložnost je vedno težje nadoknaditi. Stare težave, ki so postale nekako kronične, lahko na ta način privedejo do pravcate paralize tržaškega gospodarstva, ki jo bo vedno težje zdraviti. Delavsko gibanje je zato dolžno, da se ponovno z vso odločnostjo zavzame za ohranitev in zavarovanje tega, kar si je z dolgim in neizprosnim bojem zagotovilo. Delavsko gibanje mora skratka enotno odgovoriti na vrsto odprtih vpra-
šanjih, meni pokrajinsko sindikalno vodstvo, seznaniti mora javnost z vsemi aspekti sedanjega kritičnega družbenega in gospodarskega položaja, najučinkovitejše orožje v njegovih rokah pa je stavkovna akcija. V sedanjem položaju mora torej tržaško delavstvo seči še enkrat prav po tem orožju. Po mnenju vodstva enotne pokrajinske sindikalne zveze so v tem trenutku dani vsi pogoji za proglasitev splošne stavke, ki naj bo dokaz enotne volje delavstva, da se razvozla zapleten klobčič tržaškega gospodarstva. K tej pobudi morajo seveda pristopiti vse kategorije, zato je potrebno poglobiti razpravo na delovnih mestih. Dokončno odgovor v tem smislu naj bi se po razpravi na bazi izluščil na širši pokrajinski skupščini, ki jo bo pokrajinsko sindikalno vodstvo sklicalo v januarju.
Na ponedeljkovi seji je pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze med drugim izrazilo zahtevo, naj bi čim-prej prišlo do uresničitve cestnih in železniških infrastruktur, kot jih predvideva osimski sporazum. Istočasno pa sindikati terjajo izdelavo študij o možnostih namestitve proste italijansko-jugoslovanske industrijske cone. Uresničitev tega načrta pa ne sme biti po mnenju pokrajinskega sindikalnega vodstva nadomestilo za industrijska podjetja, ki so v krizi in ki naj bi jih odpravili, temveč dodatni delež k obogatitvi industlj-skega potenciala v naših krajih. V tem smislu bi moral biti tudi deželni več.etni finančni načrt usmerjen k
proizvodnemu ter sploh gospodarskemu bogatenju naše dežele. Posebno pozornost je sindikalno vodstvo po svetilo odnosom s krajevnimi upra vami ter v prvi vrsti s tržaško občinsko upravo. S tem v zvezi je zelo kritično ocenilo dosedanje delo enobarvne manjšinske uprave na tržaški občini.
V okviru sindikalne dejavnosti velja posebej omeniti današnjo celodnevno stavko uslužbencev v javnem sektorju. Vzrok stavkovne akcije, za katero se je odločila vsedržavna sindikalna zveza, je zadržanje sogovornikov pri pogajanjih za obnovitev delovnih pogodb te kategorije. Njihova težnja je namreč, da bi se pri določevanju nove pogodbe upošteva la samo ekonomska plat, to pa sindikalne organizacije odločno zavračajo. Danes bodo torej ves dan stavkali uslužbenci vseh javnih ustanov in uprav, zagotovljene pa bodo vse tiste službe, ki so neobhodno potrebne. Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo na primer zagotovljena redarska služba.
Na sindikalnem prizorišču naše pokrajine beležimo v teh dneh še zasedbo tekstilnega obrata Filatura S. Giusto. Delavcem, ki jim je prejšnje vodstvo obrata že poslalo odpovedna pisma, še vedno niso zagotovili delovnih mest in novo vodstvo ni obnovilo proizvodnje, kot se je bilo obvezalo. Včerajšnji dan ni prinesel nič novega, čeprav so predstavniki delavskega sveta in sindikalne zveze ponovno nastopili pri deželnih o-blasteh.
bor tudi sprejel ustrezne predloge in sklepe.
Izvršni odbor je prav tako menil, da so sredstva množičnega obveščanja. s katerimi razpolaga naša manjšina, dobro informirala slovensko javnost o dosedanjih prizadevanjih za dosego globalne zaščite, da pa tega žal ni mogoče reči za italijanska sredstva množičnega obveščanja zaradi česar italijanska javnost ni, ali pa je izkrivljeno obveščena o zahtevah slovenske narodnostne skupnosti. V italijanskem tisku in drugih sredstvih tudi sprejo ma enotne slovenske delegacije P1]1 Andreottiju in Ingrauu takorekoč nista bila zabeležena.
V drugi točki dnevnega reda j® član izvršnega odbora in predstavnik SKGZ v komisiji pri predsedstvu vlade dr. šiškovič, seznanil iz; vršni odbor evidentiranju- vprašanj, ki jih mora država rešiti in o Pr’n' čipih SKGZ, kj naj bi omogočili optimalno globalno zaščito takt v teritorialnem, kot v predmetnem oziroma vsebinskem oziru.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o nekaterih tekočih vprašanjih, pr«®" vsem o tednu mladih za globalno zaščito v Gorici. Po poročilu g°n' ških članov izvršnega odbora in predsednika mladinskega odbora SK GZ, ki je dejal, da se je vseh ma" nifestacij v okviru tedna udeležilo nad 3000 udeležencev, od katerih je bilo več kot 70 odst. mladih, in P? kritičnih pripombah glede pomanjkljivega angažiranja sredstev množičnega obveščanja v času tedna, je predsednik Race v povzetku razprave poudaril, da je teden mladih v Gorici popolnoma uspel tako g‘e' de množičnosti udeležbe in sodelovanja različnih ideoloških komponent mladih, kot glede na dejstvo, da je imel teden pomembno odmevnost tudi med italijanskim prebivalstvom. Menil je, da bi bilo treba take pobude uresničiti tudi v Trstu. Izrekel je priznanje in pohvalo pobudnikom in organizatorjem, predvsem mladinskemu odboru SKGZ, da s° tako uspešno uresničili svojo zamisel.
Antonija Petaros iz Boršta praznuje danes 80 let
Prav gotovo bo naše bralce, P°* sebno pa one iz Boršta in iz Brega, zanimalo kaj vedeti o Antoniji Petaros po domače Tončki, ki jo srečuj jemo v znani borštanski gostilni «Prt Leni* in pri vsaki prireditvi v domačem društvu. Vedno je vesela, zadovoljna in nasmejana, tako da se zdi, kot bi ji bilo vse življenje en sam praznik. In vendar ni in n* bilo tako.
Antonija Cač vdova Petaros sla'-'* prav na današnji dan svojo osemdeseto «zimo». Rodila se je na Jf zeru 20, decambra 1898 kot zadnja hči osmih ‘otrok Ane in Jurija Cac. Seveda Borštani jo imajo za svojo, saj je bila v borštanski župni cerkvi krščena, osnovno šolo je prav tako obiskovala in dokončala v tej vasi pod učiteljem Venturinijem, in v dvajsetem letu starosti se je poročila z Borštanom Ivanom Petaro-som, s katerim je pridno delala v mesnici in še boljše kuhala v gostilni, v kateri še dandanes neumorno deluje. Na žalost je bila skupaj z možem samo enajst let, kajtj kruta bolezen ga je iztrgala družim leta 1930. Tako je naša podjetn* slavljenka dolgo let, in sicer dokler ni dorasel sin Danilo, delala in vo* dila tako mesnico kot gostilno. svoje nameščence je Tončka ime18 vedno lepo besedo in nasmejan m braz ter ohranila pravo človekoljub* nost. Vedno in rada je pomaga'8 vsakomur, ki se je k njej zatekel, posebno pa za časa NOB je b»8 njena hiša vedno odprta našim faktom, kot jim pravi Tončka. Še dam danes jo večkrat pridejo obiskat fantje* ter skupaj obujajo spom'bj Tudi kurirke so imele v gostilni ‘Pfj Leni* postojanko in so večkrat j" tudi prenočevale. Samo kakšen stran, ko so Colottijevci kot Nemci bi večkrat v gostilni! Ko so nacita^1* sti nekega dne odpeljali vse mošK iz vasi, so odpeljali tudi sina in L bil zaprt več kot leto dni. Tako J^ mati Antonija večkrat na teden P*] ljala hrano z vozičkom tako z®, 8 na kot za vse ostale vaščane, ki 9 bili v tržaških zaporih.
Slavljenka je zvesta bralka Pfj’ Partizanskega dnevnika, po osvobm ditvi pa našega dnevnika ter se 98 radi tega čestitkam svojcev ter vse vaščanov toliko bolj pridružujem tudi mi, z željo, da bi zdrava, V\ sela in srečna, dočakala še d®1? let in da bi še dolgo pripravlja' odlične krače za gostilniške g°s. *
(mm)
Gledališča
AVDITORIJ Danes, 20. decembra, ob 20.30 red
»prosti* — «11 matrimonio secondo Svevo*. V izvedbi gledališke skupine Vannucci - De Francovieh. V a-bonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Zadnja predstava.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTE Kulturni dom
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
danes, 20. t.m., ob 9. uri in ob 15.30;
jutri, 21. t.m., ob 9. uri; v petek, 22. t.m., ob 9. uri.
CARLO GOLDONI
«NERGAČ»
komedija v treh dejanjih (dveh delih)
v petek, 22. t.m., ob 20. uri in v soboto, 23. t.m., ob 19.30.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 20. decembra SVETOZAR
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 22.16 in zatone ob 11.03 Jutri ČETRTEK, 21. decembra TOMAŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 0,2 stopinje, najnižja —2, ob 13. uri 0,2 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb, vlaga 67-odstotna, nebo pooblačeno, snega je padlo 1,5 mm, veter 35 km na uro severozahodnih s sunki do 115 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 19. decembra 1978 se je v Trstu rodil en otrok, umrlo pa je 34 oseb.
RODILA SE JE: Irena Maggi.
UMRLI SO: 71-letni Rodolfo Borsi, 73-letna Aurelia Canzian vd. Motz, 82-letna Anna Pecenik vd. Salvi, 65-letni Luigi D’Errico, 73-letna Violetta Smircich d. Massaria, 90-letna Maria Colautti vd. Morello, 78-letna E-lena Bucci, 86-letna Maria Konjez vd. Benussi, 69-letni Giuseppe Pečar, 82-letni Aldo Valdiserri, 59-letni Milan Vesnaver, 75-letr.a Maria Delise por. Vascotto, 81-letni Andrea Con-tesini, 73-letna Giuseppina Dursich vd. Cermelli, 69-letna Margherita Corrado vd. elemente, 74-letni Emi-lio Cavallini, 84-letni Salvatore Scior-tino, 77-letna Teresa Trinchero vd. Borca, 81-letna Elisa Lorenzi vd. Ci-vidin, 77-letni Cirillo Bursich, 80-let-na Gabriella Petronio vd. Micoli, 74j ■ letna Olga De Ros vd. Cimolino, 46-letna Irene Vezzi por. Verni, 63-letna Stanislava Calci por. K-hm, 78-letni Pietro Zabai, 72-letna Maria Kerjanc por. Marc, 92-letna Emilia Pittau vd. Spazzali, 84-letna Teresa Canonico vd. Alberotanza, 80-letni Carlo Tutta, 79-letna Carla Fortuna vd. Crisiani,
65-	letna Silvana Cossutta por. Combi,
66-	letni Artemio Forti, 74-letna Angela Bubola por. Bonazza in 78-letni Giovanni D’Abbate.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Srta S. Anna 10, Lonjerska cesta ;tev. 172.
:od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italija 14, Ul, Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14.
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1979
Celoletna ............................... 32.000	lir
Polletna ................................ 20.000	»
Mesečna..................................  3.500	»
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672
Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
NARODNA
in
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
sporoča, da napovedanega predavanja
Razvoj in cvetenje srednjeveškega stenskega slikarstva v Istri
danes ne bo zaradi slabega vremena.
Predavanje 10. januar.
je preloženo na
1
GLASBENA
MATICA
Trst
Obveščamo, da je zaradi vremena
KLAVIRSKI RECITAL
MASSIMA GONA
napovedan za danes, 20. t.m., v Kulturnem domu, prenesen na kasnejši datum.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston Zaprto,
Ritz 16.30 «L'insegnante viene a časa* Edvige Fenech, Renzo Monta-gnani. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30 «11 braccio violento del Thay-pan». Barvni film.
Nazionale 16.00 «La vendetta della pantera rosa*. Peter Sellers
Grattacielo 16.30 «A chi tocca, tocca*. Fabio Testi, Yanet Agren, Asaf Dajan. Barvni film.
Penice 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault.
E.vcelsior 16.00 «Driver». Ryan 0'Neal, Bruce Dem ter Isabelle Adjani.
Mignon 16.00 «La grande avventura continua*. Drugi del. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Io ho paura*. Gian Maria Volonte.
Filodrammatico 16.00 «La ragazza col lecca lecca*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «Flesh*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Stupro selvaggio*. Prepovedan 'mladini -pod ■!&< letom.
Capitol 16.30 «Quando l'amore e sen-sualita* Agostina Belli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 »Emahuelle — perche violenza alle donne?* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prosveta
PD Rdeča zvezda iz Saieža organizira danes, 20. decembra, ob 20.30 v prostorih občinske ambulante v Sale-žu večer z domačinko Milko Petelin, bivšo partizansko aktivistko. Pogovarjali se bomo o njenih doživetjih času NOB.
Prispevki
SLOVENSKI KLUB v Trstu
sporoča, da bo
80 minut umetniškega ambienta ob 80-letnici AVGUSTA ČERNIGOJA
(večer, ki je včeraj zaradi vremena odpadel) jutri, 21. t.m., ob 20.30, seveda če bodo vremenske razmere to dopuščale.
SPD Igo Gruden - ŠD Sokol
prirejata
SILVESTROVANJE
za člane in prijatelje.
Igra ansambel GALEBI Vabila dvignete pri Stanku Devetaku in Danilu Miheliču
Danes v deželnem svetu začetek razprave o obračunu in proračunu
Deželni svet bo imel ta teden mnogo dela. Danes se bo začela v skupščini razprava o obračunu za 1. 1977, o večletnem finančnem načrtu 1979 -1982 ter o proračunu za poslovno leto 1979. Za obračun bo poročilo podal svetovalec Dominici, medtem ko bo o večletnem finančnem načrtu in o proračunu za prihodnje leto poročal socialdemokrat Vespa siano. Politične sile, ki tvorijo sedanjo večino v deželnem svetu so, ob upoštevanju težkega položaja na vsedržavni ravni in v naši deželi, izdelale tak načrt, ki bo lahko ta položaj premostil, predvsem pa zadostil trem zahtevam: da bo v skladu z državnim triletnim načrtom, z zakonom o obnovitvi potresnega področ-a in o razvoju vse dežele ter z zakonom o izvajanju osimskih sporazumov.
Razprava bo trajala več dni.
V p«tek predavanje o znanstvenem centru
Rektof -,riewyorškega politehnika prof. G. Pugliarello bo v petek, 22. decembra, ob 18. uri v dvorani «Venezian» na tržaški univerzi nastopil s predavanjem o centru za znanstvena in tehnološka raziskovanja, ki ga nameravajo uresničiti v tržaški pokrajini.
Razstave
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228124; Bazovica:
tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 • Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Namesto	cvetja	na	grob	Janka
Modrijana darujejo Olga Lakovič in Gizela ter Rafko Bucik 10.000 luža TPK Sirena.
Namesto	cvetja	na	grob	Janka
Modrijana	darujejo Nadja,	Saško
in Mario Bucik z družinami 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto	cvetja	na	grob	dragih
Janka Modrijana in Pina Lakoviča darujeta Albina in Drago Bucik
20.000	lir za šolo Pinko Tomažič.

OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
OBVEŠČA
da sprejema za novoletno številko, ki bo izšla v povečanem obsegu
NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 22. DECEMBRA.
URNIK:
vsak delavnik od 9. do 12.30 In od 15.30 do 17. ure. razen ob sobotah.
Uradi oddelka bodo zaprti od 23. do 26. decembra zaradi božičnih praznikov!
V	občinski galeriji «Babna hiša* v
Ricmanjih otvoritvena reprezentativna razstava Roberta Hlavatyja. Avgusta Černigoja, Jožeta Cesarja, Lojzeta Spacala, Rudolfa Sakside, Aure-lija Lukežiča, Demetrija Ceja. Klavdija Palčiča. Deziderija Švare, Franka Volka, Borisa Zuljana. Franka Vecchieta, Marjana Kravosa, Edvarda Zajca in Vladimira Klanjščka. V ostalih prostorih razstava zgodovine vasi in PD Slavec vsak dan od 17 30 do 19.30 do 23. t.m.
V	Prosvetnem domu na Opčinah
razstavlja slikar Lojze Spacal. Razstava, ki jo prireja prosvetno društvo «Tabor», bo odprta do 26. decembra, 'in sicer ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure.
Mali oglasi
ZAMENJAN JE BIL smučarski čevelj «san marco* rdeče barve št.
6,5	s št. 9 pri avtobusu št. 3 smučarskega tečaja v Ravasclettu. Prosim, javite čimprej na tel. štev. 228437 po 14.30.
IŠČEM v škednju pritlični prostor za skladišče. Telefonirati na številko 814-832.
PRODAM 2 litografiji Toneta Kralja in slike in grafike tržaških slikarjev. Telefonirati na št. 814-832.
PRODAM hišo v Dolini. Telefonirati v nedeljo, od 8.30 do 13. ure na štev. 228-204.
Informacije SIP uporabnikom
Številka 16 ni več v rabi.
Službo «Točne ure» dobimo samo če telefoniramo na novo številko «161».
?Vo Točna ura 161
5IP Societaltalianaper l’E sercizioTelefonico
ZARADI BURJE S SUNKI DO 180 KM NA URO
Težave s prometom na doberdobskem Krasu huda škoda v Ajdovščini in na Vipavskem
Poledica pri Bonetih zaprla državno cesto v Dolu - Prometne nesreče v Tržiču in okolici ■ Odsotnost na delovnih mestih in v šolah M Ajdovščini je burja odkrila številna družbena in zasebna poslopja
Nenadno poslabšanje vremena z ohladitvijo ter padavinami v obliki ledenega dežja in delno tudi snega je na Goriškem, včeraj zjutraj povzročilo precej preglavic. Vremenske nezgode so najhuje prizadele do-berdobski Kras ter Jamlje, kjer se je zaradi poledic na cesti ustavil promet. V trenutku, ko pišemo te vrstice se je položaj nekoliko normaliziral, vendar so nas v Jamljah in v Doberdobu, kjer se zaradi mrzle burje najhitreje ustvarja poledica, sinoči opozorili na nevarnost poslabšanja stanja ponoči. Tako da si danes lahko pričakujemo, da bodo težave v prometu še hujše in se bodo odsotnosti na delovnih mestih in v šolah nadaljevale.
Včeraj zjutraj so bili v Gorici odsotni dijaki italijanskih in slovenskih šol, ki se s Tržiškega vozijo z vlaki in avtobusi. V slovenskih šolah so manjkali tudi dijaki iz Dola in Ja-melj, prišli pa so tisti iz Doberdoba.
Zdi se, da je bila najbolj kritična točka na državni cesti nad Dober-dobskim jezerom, kjer se je v jutranjih urah zdrsnilo vlačilcu s prikolico ter se je zaradi tega do 12. ure na tem cestnem odseku ustavil ves promet. Kakih 15 tovornjakov s prikolico je na tem kraju obtičalo in so pot nadaljevali šele opoldne, ko je mraz popustil in se je cesta odtalila. Včeraj v Dolu ni vozil niti šoV i avtobus občine Doberdob, «po-bral* je samo učence na Poljanah. Ronsko -letališče je bilo ves dan odprto, ker poledica do tja ni segala, burja pa se je v ravnini tudi toliko unesla, da za zračni promet ni bila več nevarna.
Burja, ki je v ponedeljek zvečer začela pihati z neverjetno silo, in je s posameznimi sunki zagotovo presegla 120 km na uro, je v štivanu odlomila debelo topolovo vejo, ki je padla na cesto ravno trenutek pred prihodom taksija. Njegov voznik, 63-letni Gerardo Valenti iz Tržiča, se ni utegnil ustaviti in je trčil vanj. Razbil je vozilo ter se udaril v čelo. Kmalu potem se je z druge strani pripeljal avstrijski tovornjak, ki je trčil ob deblo in še v taksi, vendar je bil taksist takrat že zunaj. Rano na čelu so Valentiju obvezali v tržiški bolnišnici.
V	hudi nevarnosti je bila včeraj popoldne 22-letna Adalgisa Nocente. Na poledeneli cesti ob prekopu Villa Luisa pri Štarancanu ni mogla več upravljati svojega fiata 500 ter je zdrsnila s ceste, proti prekopu., Imela je še toliko, prisotnosti duha, da je' skočila iz Avtomobila.
V	trčenju dveh vozil v Tržiču na križišču Ulice Matteotti in Drevoreda San Marco je izgubil življenje 55-letni Giuseppe Borgato iz kraja Mira v pokrajini Benetke. S svojim renaultom ni dal prednosti na križišču ter je trčil ob tržaški volvo, ki ga je vozil 38-letni Claudio Preši iz Tržiča, Ul. Rosselli. Nesreča se je zgodila okoli 22. ure, ko je v Tržiču že Dihala močna burja.
Predsinočnjim so imeli -v vsem Tržiču prisilno zatemnitev, ki je trajala le kratek čas, podobno kot v Gorici. Izpad električnega toka je povzročil kratek stik, ki je nastal zato, ker so se električne žice visoke napetosti zaradi burie pričele dotikati. Na Vrhu in v Doberdobu pa je izpad elektrike povzročil najlon, ki ga je burja zapletla med žice visoke napetosti v Martinščini.
Iz Ajdovščine in Vipavske doline, kjer, kakor pravijo, «ima bur'a mlade*, poročajo o izredni škodi, ki jo je burja povzročila na družbenih in zasebnih poslopjih. V Ajdovščini so namerili sunke od 170 do 180 km na uro.
Tudi v Novi Gorici ni bilo nič bolje, medtem ko so v sosednjem Šempetru burjo komajda zaznali podobno kot v Gorici.
Zaradi ledenega dežja, ki je ustvaril poledico na cestah, so dovolili o-sebni promet z avtomobili z zimsko opremo samo na cestah Aidovščina -Razdrto ter Ajdovščina - Col - Godovič. Tovornjakom in avtobusom teh poti niso odprli. Tudi vse ostale ceste so poledenele in slabo prevozne, pa čeprav so jih posipali s soljo in peskom. Burja je v Ajdovščini podrla več električnih drogov in dreves, ki so padli na žice, tako da so bili včeraj brez elektrike v desetih manjših zaselkih občine AjdovšM--, v enem delu Ajdovščine in Vipave ter v vsem Podnanosu. Med Podnanosom in Ajdovščino je nastala na cesti dolga kolona tovornjakov in avtobusov. Več tovornjakov in osebnih avtobusov je burja potisnila v obcestni jarek. V številnih tovornjakih so pocrkali zajci in perutnina. Prav tako so pocrkali piščanci v farmah, ki jih imajo zasebniki na Vipavskem v sodelovanju s kombinati živilske industrije.
Burja je odkrila streho ter razbila več šip na novem športnem centru na Policah v Ajdovščini, odkrila je srednješolski center, vrtec, obratne hale podjetja Lipa in splošnega kovinskega podjetja ter nekatere za-
sebne stanovanjske hiše. V Novi Gorici je odkrila gasilski dom ter prevrnila nekaj počitniških prikolic. Izredno močan sunek je na Ledinah prevrnil 44 m visok žerjav, ki je bil pravilno postavljen in obremenjen s 50 tonami zavore.
Včeraj je iz Ljubljane pripeljal v Novo Gorico (preko Sežane) samo en avtobus, v nasprotno smer pa ni odpeljal nobeden. Vremenoslovci, ki proučujejo neverjeten porast burje, morda že 20 let ne pomnijo kaj takšnega. Poleg tega. da je ohromila gospodarsko in drugo dejavnost na severnem Primorskem, je povzročila tudi občutno materialno škodo.
Seja pokrajinskega tajništva SSk
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji preučilo položaj, ki je nastal v goriškem pokrajinskem svetu, potem ko je bil izglasovan sklep, ki prepoveduje slovenskim predstavnikom govoriti v materinem jeziku. Sejo je vodil tajnik Marjan Terpin .poročala pa je pokrajinska svetovalka Ferletičeva. Ko', posnemamo iz tiskovnega poročila o tem sestanku, so na njem razpravljali o resoluciji Ferletičeve v pokrajinskem svetu, da se lahko u-porablja tudi slovenski jezik, za kar so glasovali tudi komunisti in socialisti, proti pa so bile druge stranke in je bila resolucija zato zavrnjena. V tiskovnem poročilu SSk je tudi kritika na stališče KPI in PSI, ki tvorita z nekaterimi drugimi večino v pokrajinskem svetu.
Na istem sestanku, to posnemamo zmeraj iz tiskovnega poročila, je bil tudi govor o tem, da je pokrajinski svet v Gorici izglasoval resolucijo, s katero vabi rimsko vlado in parlament, naj sprejmeta zakonsko zaščito za Slovence. »Slovenska skupnost meni, da je to le pesek v oči slovenski javnosti, ker ie vsaj neresno, da se od Rima zahteva to, kar se Slovencem v Gorici odreka,* je še rečeno v tiskovnem poročilu SSk.
V diskusiio so posegli tudi Paulin, Brainik, Gradnik, Brescian in Šturm.
Nekaj koristnih informacij >*“011 .... . . > za prihodnje dni
' Združenje goriških trgovcev obvešča, da bodo trgovine jestvin v nedeljo, 24. t.m. odprte ves dan. Prav tako bodo odprte tudi mesnice ter pekarne, ki bodo pripravile trojno peko. Na božič bodo vse trgovine zaprte, medtem ko bodo na Štefanovo odprte v dopoldanskem času samo cvetličarne. Združenje trgovcev
Žič ne bo avtobusov. Tako javlja pokrajinsko prevozno podjetje APT, ki dostavlja, da bodo avtobusi 26. t.m., to je na Štefanovo, vozili po prazničnem voznem redu. Ker je običaj, da se pred prazniki oglasimo še pri frizerjih, zato ne bo napak, če opozorimo, da bodo frizerski saloni odprti samo do sobote in sicer do 17. ure. Ponovno jih bodo odprli šele v sredo, 27. t.m.
IZ TRŽIŠKE KRONIKE
Občinski svet imenoval 60 članov petih rajonskih svetov
Na seji občinskega sveta v Tržiču, ki je bila v ponedeljek zvečer, so imenovali 60 članov, predstavnikov posameznih strank, ki bodo sestavljali pet rajonskih svetov. Porazdelitev svetovalskih mest je naslednja: krščanska demokracija 24, KPI 20, PSI 7, PSDI 5, MSI 3. PRI 1. Občinski svet se bo vnovič sestal jutri, ob 15.30.
DRAŽJE ODVAŽANJE SMETI V SOVODNJAH
Po novem letu tarife višje za petdeset odstotkov
Podražitev zaradi finančnih bremen v zvezi s poslovanjem »pepel jevaln.ka
Služba odvažanja smeti v sovo-denjski občini je za zdaj v glavnem zadovoljivo delovala in to kljub sorazmerno nizki prispevni stopnji občanov. V prihodnjem letu pa se bo marsikaj spremenilo, ne toliko glede kakovosti uslug, ampak glede njihove cene. Skratka, odvaža nje smeti bo dražje in to za celih petdeset odstotkov. Tak sklep je sprejel občinski odbor na seji 9. decembra, zdaj pa ga mora ratificirati še občinski svet. Zakaj povi šek? Zakonska določila glede poslovanja financ krajevnih ustanov so dokaj jasna. Občinam nalagajo odpravo deficita, če po drugi strani upoštevamo, da so se letos znatno zvišali izdatki za osebje, stroški za vzdrževanje vozil in da bodo po novem letu odpadle nekatere ugodnosti, ki jih je do sedaj imela so-vodenjska občina v zvezi s sežiganjem in pobiranjem smeti, je bilo zvišanje tarif nujno.
Z novim letom bo namreč občina Sovodnje morala p'ačevati okrog dva milijona lir letno družbi SAFTI, ki upravlja upepeljavalnik, medtem ko je bilo sežiganje do zdaj brezplačno. Občina bo sicer ohranila še malenkostno ugodnost. Vsak mesec bodo brezplačno sežgali petdeset stotov smeti, kar pa pomeni samo petino mesečne količine.
BO TO ZADNJA LCTOŠNJA SEJA?
IZVAJANJE DAVČNE REFORME NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Na županstvu so pričeli preučevati prizive o reviziji regulacijskega načrta
Na jutrišnji seji goriškega občinskega sveta bo precej govora o davkoplačevalcih, ker bodo izvolili člane občinskega davčnega sveta. Potrdili bodo imena ljudi, ki so jih imenovale rajonske konzulte, poleg tega pa bodo posamezne stranke i-menovale svoje predstavnike. Davčni svet bo zatem deloval v treh podkomisijah. Na občini upajo, da bo moč na tak način vsaj delno u-gotoviti dejanske dohodke prebivalcev, predvsem nekaterih slojev, za katere menijo, da ne prijavljajo resničnih dohodkov. Občina sicer nima pravico, da bi odlečala o davkih, ima pa, možnost v tei^i poma gati državni davčni upravi.
Poleg tega bo na seji spet govor o avtobusnuipavezavi med Gorico in letališčem v Ronkah, kajti od 1. januarja dalje bo vsakdo moral, če bo obveljala odločitev uprave letališča, priti na letališče iz Gorice z lastnim sredstvom, kajti zaradi ve'ikih stroškov konzorcij ne bo več vzdrževal taksijske proge.
Na tej seji bo še govor o števil-
nadalje obvešča, da za ta teden «ih drugih točkah upravnega znane velja obvezna tedenska zapora, čaja, o personalnih vprašanjih, o-Nekaj novosti bo v prihodnjih dneh dobrili bodo tudi strošek za pnpra-tuli v avtobusnem prometu. Avto- vo razstave slikarja Zorana Maru-busi mestnega podjetja bodo za bo- šiča
Žič vozili po prazničnem veznem re-1 Na županstvu so v teh dneh na-du z dveumo prekinitvijo med 12.30 čelniki skupin pričeli proučevati pri-in 14.30, avtobusi na progi štev. žive, ki so jih posamezne razne or-6, med pošto in pokopališčem, pa bedo vozili po sledečem urniku: odhodi izpred pošte ob 10.00, 11.00,
12.00, 15.00 in 16.05. Odhodi izpred pokopališča ob 10.20, 11.40, 12.20,
15.20 in 16.25.
V medkrajevnem prometu z,, bo-
ganizacije vložile v zvezi z revizijo regulacijskega načrta. Do sedaj proučujejo prizive proti nameravanim zasedbam zemljišč na podlagi zakona 167. Ta prvi del prizivov naj bi šel v razpravo v občinski svet v prvem tednu prihodnjega januarja.
FERRARI PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA
Prometni konzorcij usklajuje različne oblike prevozov
Gre za zveze v cestnem, železniškem, Ietalckem in pomorskem prometu
Na splošni skupščini konzorcija za promelni bazen pokrajin Trst in Gorica, ki so ga imeli v Palaz-zetto Veneto v Tržiču, so za pet let ponovno izvolili za predsednika prof. Osva'da Ferrarija. V izvršni svet so sprejeli občinskega svetovalca iz Tržiča Luigija Blaziga, za preglednike računov pa so izvolili za predsednika prof. Osvalda Ferrarija. V izvršni svet so sprejeli občinskega svetovalca iz Tržiča Luigija Blaziga, za preglednike računov pa so izvolili svetovalce Fran-cesca Moiseja iz Gorice, Gianfranca Di Berta iz Gradišča in Marina Colombisa iz Trsta. Odobrili so programsko poročilo in proračun za leto 1979, ki g c je predstavil predsednik Ferrari. Skupščini je prisostvoval deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni.
V programski izjavi je predsednik postavil v žarišče zanimanje prevoznega konzorcija za okrepitev skupnih prevozov, ki se tičejo velikega dela delovnih ljudi in študentov. Dejal je, da je javni pre-
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK		
za leto 1979		
Celoletna		32 "00	lir
Polletna		20.000	»
Mesečna 	 NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul XXIV maja 1 Tel. 833 82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374	3.500	»
voz na področju celotnega kompren-zorija mogoče ovrednotiti na podlagi publicizacije avtobusnih prevozov ter z uresničitvijo načrta javnih ustanov za funkcionalno preureditev celotne prometne mreže. Takšna politika se uresničuje z izdelavo področnega prevoznega načrta, ki je skoraj dodelan in ki bo hkrati omogočil ustanavljanje u-pravnih enot.
Predsednik Ferrari se je nato zadržal pri deželnem zakonu št. 47 iz leta 1974, ki predvideva usklajevanje med javnimi prevozi na cesti, železnici, v letalskem in pomorskem prometu ter se nanaša na prevoz potnikov in blaga.
Konzorcij prevoznega bazena za Trst in Gorico je zadolžen pospeševati integracijo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa. Potrebno je namreč premostiti razcepljenost v prevozništvu ter se zavzemati za sodoben prevoz, takšen, ki bo potnikom omogočil hitro potovanje ob dobrih prometnih povezavah med različnimi oblikami prevozov Konzorcij se na: dalje zavzema, da se takšni politiki prevozov daje absolutna prednost. Kakor smo zapisaU v uvodu, so proračun sprejeli; sprejeli so ga soglasno, predvideva pa dve milijardi lir prometa.
Deželni odbornik za prevoze Cocianni je izrekel zadovoljstvo z delom konzorcija ter poudaril njegov prispevek v deželnem koordinacijskem odboru za prevoze. Dal je vso podporo prometnim konzorcijem, ki so pokazali, da v celoti ustrezajo funkcijam, za katere so bili u-stanovijeni, ter hkrati zadovoljuje jo potrebe, ki jih na tem področju imajo krajevne ustanove.
(Seja občinskega sveta je bila sklicana za danes, vendar so jo zaradi stavke nameščencev krajevnih uprav prenesli na jutri).
Pino Lakovič tudi goriški šahovski prvak
Te dni se je v Gorici končal prvi šahovski turnir za prvaka Gorice, ki se ga je udeležilo 14 priznanih šahistov. Turnir, ki ga je pripravil goriški šahovski krožek, se je začelo že 24. oktobra letos. Udeleženci turnirja so se pomerili osemkrat. Že po prvih’ partijah je vodstvo prevzel državni prvak Pino Lakovič, ki je zbral vseh osem razpoložljivih tečk. Na drugo mesto se je uvrstil Franc Kusterle s sedmimi točkami. Sledijo Sangalli (šest in pol točke), Naldi (šest in pol točke), Bregant (5 točk), Podgornik (4 točke), Fabrisin (4 tečke) itd.
Štandrcžci se pripravljajo na silvestrovanje
Pravijo, da je najlepše v domači družbi. Tega mnenja so tudi v Štandrežu, kjer tamkajšnji prosvetni delavci pripravljajo veselo 'silvestrovanje v domu Andreja Budala. Čeprav program še ni popolnoma izdelan, so nam povedali, da bo za to priložnost, ko se bomo poslavljali od starega leta, igral priznani zabavni orkester, poskrbeli pa bodo tudi za sicer «hladno» silvestrsko večerjo, ki je menda v zvezi z nič kaj optimističnimi napovedmi za prihodnje leto. V zameno pa bo, tako pravijo organizatorji, dovolj vina, obenem pa priporočajo vaščanom in drugim, ki ne nameravajo presedeti Silvestrovega večera pred televizorjem, v zimskošportnih središčih, ali pa v topli postelji, naj čimprej javijo svojo udeležbo. To lahko opravijo v samopostrežni trgovini Nanut ter v baru Pelizon v Štandrežu.
Drevi bo v gostišču Al Pellegri-no v Gradišču strokovni posvet o novih dosežkih na področju vinogradništva in kletarstva. Govoril bo Achille Poglio, strokovni sodelavec kmetijskih šol v Castelfrancu Venetu in Maršali. Posvet sta pripravila konzorcija za zaščito poso-ških in briških vin v sodelovanju z goriško trgovinsko zbornico. Začel se bo ob 18. uri.
Ena oseba huje,
dve lažje ranjen!
v nesreč! pr! Moraru
Ena oseba huje, dve pa lažje ranjeni. To je obračun prometne nesreče, ki še je zgodila včeraj zjutraj, nekaj minut pred 8. uro, na pokrajinski cesti med Koprivnim in Morarom. Kakih 500 m od križišča na državni cesti Gorica - Videm, je prišlo do čelnega trčenja med fiatom 500, ki ga je upravljal 34-letni Paolo Cuzzit iz Koprive, Ulica Zorutti 64, ter fiatom 128, ki ga je vozil 23-letni Mario Crasnich, stanujoč v Moraru, Ulica Colombo 1. Domnevajo, da je do nesreče prišlo zaradi spolzkega cestišča. Najhuje se je poškodoval Crasnichev sopotnik, 68-letni Amadio Luisa, stanujoč v Moraru, Ulica Oberdan 4. Zaradi možganskega pretresa in drugih poškodb se bo mor;.! zdraviti 35 dni. V desetih dneh bo ozdravel voznik fiata Cuzzit, ki' so mu prav tako ugotovili lažji možganski pretres ter vrsto ran in poškodb po obrazu, medtem ko bo Crasnich ozdravel v tednu dni. Zapisnik je sestavila ce stna policija.
Spričo takih obremenitev, je bil sklep o povišanju tarif nujen. Po novem bodo lastniki stanovanj za vsak kvadratni meter površine popevali po 150 lir, lastniki trgovskih, obrtniških in industrijskih obratov po 225 lir, lastniki javnih lokalov pa po 300 lir.
Ukinitev električnega toka v občini Sovodnje
Uprava električnega podjetja EN EL nam je sporočila, da bo jutri, v četrtek ter v soboto odvzela električni tok od 9. do 14. ure v naslednjih krajih: Sovodnje, Peč, Rupa, Gabrje in Rubije. Takrat bodo namreč delavci izvedli priključek na novo električno linijo pri podjetju INTECO. Vest se tiče zlasti gospodinj, ki bodo takrat doma.
Danes vsedržavna stavka uslužbencev krajevnih upfav
Za danes je napovedana celodnevna vsedržavna stavka uslužbencev krajevnih ustanov. Zaradi tega bo skoraj povsem zamrlo delo v občinskih, pokrajinskih in drugih uradih, odpovedale pa bodo tudii nekatere javne službe. Nekaj težav bo tudi na šolah in v vrtcih, kjer so nameščeni uslužbenci občinskih ali pokrajinskih uprav.
Solidarnostni večer z iranskim ljudstvom
Na pobudo nekaterih krožkov v Gorici (med temi tudi Mladinski krožek Gorica) bo ob 20 30 v Avditoriju solidarnostni večer z bojem i-ranskega ljudstva. Govoril bo član enotnega odbora za demokracijo v Iranu Rahmat Khesrovi. Večer je zanimiv tudi upoštevajoč kr ve ve dogodke, ki se odvijajo v teh dneh v tej državi.
«Naša pesem '78» - revija pevskih zborov v Idriji
V Idriji je b:la prejšnji teden druga občinska revija pevskih zborov pod geslom «Naša pesem 78». Na reviji, ki sta jo ob 35-letnici sklepa o priključitvi Primorske k matični domovini in v počastitev letošnjih sindikalnih kongresov, priredila Zveza kulturnih organizacij in občinski svet Zveze sindikatov Idrije, je nastopilo devet moških in ženskih zborov iz Idrije, Spodnje Idrije, Novakov, Črnega vrha, Ota-leža in Cerkna. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, ki jih je naštudiral v zadnjem letu, za zaključek pa so združeni pevski zbori pod vodstvom Ivana Rjavca zapeli pesem ^Vstajenje Primorskem.
Izvajalce je številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo rudniško dvorano v Idriji, nagradilo z aplavzi. Zveza kulturnih organizacij pa je vsakemu zboru podelila priznanje za sodelovanje. Letošnja revija je ponovno potrdila veliko priljubljenost zborovskega petja na Idrijskem in Cerkljanskem, za kar imajo veliko zaslugo poleg vodij pevskih zborov tudi številni kulturni animatorji v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Silvo Kovač
Mladinski odsek PD »Sovodnje*
vabi mladino sovodenjske občine na sejo, ki bo drevi ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Govor bo o končnem letnem obračunu dela odseka ter o sestavi novega trimesečnega programa.
Vabljeni!
Šolske vesti
Na slovenski osnovni šoli v Ul. Vittorio Veneto (zavod Lenassi) bo v soboto, 23. decembra, ob 10.30, božičnica, na katero otroci in učiteljice vabijo vse starše in prijatelje šole.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 «Diamanti spor-chi di sangue*. P.P, Capponi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 17.00-22.00 »Giudice dassal-to». P. De Waire in A. Clement.
VITTORIA 17.00-22.00 «11 medico e la studentessa*. G. Guida in P. Colizzi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
TrziH
EXCELS!OR 20.45 Koncert pevskega zbora Ermes Grion.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Basta che non si sappia in giro*.
A«ivi Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 «20. stoletje* I. del, italijanski film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Teror Mega-godzile*. Japonski film.
DESKLE 19,30 «Drakula oče in sin*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORK
Danes ves dan in ponoči je v rici dežurna lekarna Bontoni & I si, Raštel 52, tel. 83-349.
ŠE 0 ODPRTJU KULTURNEGA IN DRUŽBENEGA SREDIŠČA V RICMANJIH
V BABNI HIŠI NAJ DOMAČA IN ŠIRŠA SKUPNOST VPLIVA NA VSESTRANSKI ŽIVLJENJSKI RAZVOJ
Zelo bogat kulturni spored so pripravili izključno domači ustvarjalci in poustvarjalci
V nedeljo so vaščani Ricmanj in Loga slavili velik praznik, ki — po besedah predsednika SPZ Klavdija Palčiča — ni le praznik slovenske zamejske kulture, temveč praznih vseh Slovencev s te in one strani meje. Odprtje in predaja «Bab-ne hiše» njenemu kulturnemu in prosvetnemu poslanstvu je bilo za ricmanjsko vaško skupnost resnično enkratno doživetje. Vas, in zakaj ne tudi celotna občina, je s tem pridobila prostor vreden vsega ponosa, prostor, ki lahko brez zadrege in s popolno tehnično opremo sprejme vrhunske prireditve. Ob glavni dvorani pa je še vrsta prostorov, ki jih bodo lahko domačini uporabili v številne namene, kakor se bo pač razvijalo življenje v vasi. Babna hiša (vztrajamo pri tem imenu, ker je tako pristno in ljudsko zakoreninjeno) namerava postati potrebno jedro neke sredine, ki se je morala ob vsej številni aktivnosti pod okriljem PD Slavec, neprenehoma. spoprijemati z osnovnim problemom s pomanjkanjem prostorov. Od nedelje naprej pa i-majo v Ricmanjih nov, moderen, sodobno urejen in razporejen in torej funkcionalen dom, ki že s samo podobo in notranjo ureditvijo vabi k delu. vabi k temu, da bi bil čimbolj rabljen in uporabljan.
Zgodovina «Babne hiše* je dolga in zapletena in se je ricmanjskemu pisatelju Aleksiju Pregarcu že ponudila kot snov za literarno upodobitev. Večji del novega prosvetnega doma je bil privatna last in je služil kot stanovanjska hiša. V starejših časih, nekateri domačini še pomnijo, je v njej odprla petešerijo priletna ženska, ki je prišla iz Dalmacije; po domače se je reklo »Gremo k babi!» in je torej vzdevek »Babna hiša* ostal do dandanašnji.
Po vojni so bile v njej partizanske in druge organizacije, potem pa je šlo poslopje v razsulo. Z denarjem, ki ga je nakazalo podjetje Aquila, kot odškodnino za nov bencinovod, ki se vije po riemanj-skih brajdah, je občina sklenila hišo odkupiti in jo preurediti v kulturni objekt. Gradbena dela je o-pravilo podjetje Glavina, mnogo prostovoljnega dela pa so opravili tudi domačini sami.
Nedeljska slovesnost je, po jutranji otvoritvi, dosegla vrhunec z bogatim kulturnim programom, ki so ga izvajali izključno domači u-stvarjalci in poustvarjalci. Nabito polni dvorani se je uvodoma predstavil domači pevski zbor Slavec, ki je pod vodstvom Vlada Švare zapel Prelovčev »Pozdrav*. Nato sta prikupni napovedovalki Maruša Biaggi in Patrizia Comari napovedali slavnostni govor predsednika prosvetnega društva Enia Kureta, ki je med drugim dejal; »Vaški skupnosti Ricmanje - Log stopata z današnjim dnem v novo fazo dru-žbenokulturnih odnosov. Po tridesetih letih smo končno pridobili struk-
Ricmanjski mešani pevski zbor PD Slavec, ki je pod vodstvom V. Švare nastopil na otvoritveni prireditvi
OD SOBOTE V PALAČI COSTANZI
Že tradicionalna deželna razstava
Letos so razstavili 73 del prav tolikerih slikarjev in kiparjev
Že velikokrat smo podčrtali, da kolektivne razstave ne morejo dati zanesljive podobe o likovni ustvarjalnosti neke likovne skupnosti ali nekega področja, posebno ko se neke likovne manifestacije slikarji u-deležujejo le z enim samim delom. In vendar moremo in celo moramo ob vsej tej skepsi do kolektivnih razstav danes reči, da bo do 6. januarja prihodnjega leta v razstavni dvorani palače Costami razstava, ki zasluži vso pozornost. Čeprav tej tradicionalni razstavi, ki se tokrat ponavlja že tridesetič sledimo od vsega začetka, bi mogli reči, da je doslej ni bilo razstave, ki bi bila na tolikšni ravni.
Sicer pa se je za letošnjo nekako jubilejno prireditev odzvalo na vabilo organizatorja, deželnega avtonomnega sindikata slikarjev, grafikov in kiparjev kar 163 umetnikov iz dežele Furlanije - Julijske krajine in je iz tega posebna komisija izbrgla le 73 del, ki so jih razobesili na stene in panoje galerije Costami, ki so jo odprli v soboto zvečer ob navzočnosti zelo številnega občinstva, seveda predvsem umetnikov in tudi predstavnikov o-blasti. V imenu vodstva sindikata je
turo, v kateri bo utripalo lokalno in širše življenje z vsemi poseb-Stvarnost
nostmi sodobne družbe, sedanjega časa je v prehodni fazi iz obdobja ekonomskega razmaha in konsumizma, ki je ožigosalo takratno družbo z individualno izolacijo in brezbrižnostjo, v obdobje racionalnejšega in resnejšega gospodarskega in družbenega trenutka. (...) Poraja se potreba po novih družbenih odnosih, po medsebojnih stikih človeške narave, po pridobitvi zaupanja v ustanove, po doprinosu : lastnega prispevka k izgradnji boljše in pravičnejše bodočnosti. | Da ^samezniki vsaj delno doprinesejo nekaj svojega pri uresniče-I vanju tega družbenega načrta, jim morajo biti dani vsaj minimalni pogoji. Stavba, kakršna izhaja iz prenovljene »Babne hiše*, je več kot zadostna, mogoče še prevelika, 1 če jo jemljemo za omejene, zgolj lokalne potrebe. V njej naj bi krajevna in širša skupnost vsestransko
vplivala na razvoj vseh področij današnjega življenja.*
Na koncu se je Kuret zahvalil vsem, ki so delali in se potegovali, «da smo obogatili našo skupnost s tem biserom.*
«Nato je povzel besedo župan občine Dolina Edvin Švab, ki je poudaril zadovoljstvo, ki preveva občinske upravitelje in prebivalce Ricmanj in Loga nad opravljenim delom. Glavna misel županovega govora pa je bila, da «ta hiša in predvsem delo v njej, naj postane vezni člen trdne verige naših skupnih naporov, našega skupnega zanimanja za reševanje problemov in oblikovanje družbe, v kateri živimo.*
Pozdrav SPZ je v «Babno hišo* prinesel njen predsednik Klavdij Palčič. Po njegovem nagovoru je spet zadonela zborovska pesem. Ric-manjski zbor je zapel dve pesmi iz svojega partizanskega repertoarja. Nato se je občinstvu predstavil znani violinist, tudi domačin, Žarko Hrvatič, ki je požel obilen aplavz predvsem s Paganinijevim Capric-ciom.
Posebno cenjen in priljubljen je bil nastop osnovnošolskih otrok s celodnevne šole Ricmanje - Domjo, ki so izvedli splet ljudskih plesov in zapeli tri pesmi. Spodbujajoči aplavz je veljal predvsem njim, ki bodo čez nekaj let nosilci in pobudniki vsega dogajanja v »Babni hiši*. Potem je Aieksij Pregare prebral črtico «Babna hiša*, ki je sugestivno delovala na občinstvo že zaradi tega, ker je živo in plastično govorila o prostorih, kjer se je odvijala proslava.
Domača godba na pihala je pod taktirko Ennia Krizanovskega pokazala sad svojega truda z odlomkom iz opere Nikolaj Zrinjski. Irena Žerjal pa je svoji domači publiki povedala pet svojih novejših pesmi, od katerih je napravila poseben vtis zadnja — Stari mož — zaradi njene pretresljive vsebine in pa plemenitega naslovnika; posvečena je namreč spominu Albina Bubniča.
Svoj delež je na nedeljski slavnosti prispeval tudi ansambel Pomlad s pevcema Anico Bordonovo in Valterjem Betom. Program, ki ga je v celoti prenašale slovenska postaja Radia Trst, je zaključil ricmanj-ski zbor.
Ljudje so z zadovoljstvom zapuščali dvorano, ki je v trenutku postala domača, saj se je vsakdo pa najsi je prišel od blizu ali daleč, počutil prijetno zaradi vzhičenega vzdušja in pa zaradi tega, ker so se organizatorji čezmerno potrudili, da bi gostje in domačini zapustili novi prireditveni prostor zadovoljni in duhovno izpolnjeni. RIS
Odprtje Babne hiše je privabilo zelo veliko ljudi. Na gornji sliki vidimo pravo množico, ki si ogleduje zgodovinsko razstavo v pritličju novega doma, na spodnji slihi pa vidimo občinstvo v galeriji »Babna hiša*
■■iiiiiimiiiimiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
TEMA, KI BI MOGLA V KRATKEM POSTATI AKTUALNA
Zadeva laeiena Bicheta ali štiridnevni tednik
Prvostopenjsko sodišče podjetnika obsodilo, toda v parlamentu je že zakonski predlog, ki mu posredno daje prav - Sindikati, logično, nasprotujejo - Kaj pa bodočnost? - Kaj tehnološki razvoj?
Pri nas, v Italiji smo se pred nedavnim močno «razklepetali» o novem delovnem tedniku, ki da naj bo krajši, veliko krajši, kot je bil doslej in ki da bo ob večji izrabi strojev omogočil tudi večjo zaposlitev razpoložljive delovne sile, saj imamo v Italiji milijon osemsto tisoč brezposelnih. V Franciji nimajo trenutno na dnevnem redu tega problema, pač pa se ubadajo z nečim podobnim, kar pa je prav tako burilo javno mnenje in se bo o zadevi verjetno še veliko govorilo. Po o-bilnin fiveh rhešecih so vsaj začasno, nekateri menijo tudi dokončna, zaključili zadevo, ki je burita francoske delavce, predvsem tiste, ki so zaposleni v manjših privatnih podjetjih. V stvar se je vpletel celo francoski parlament, kjer so pretekli teden izglasovali zakon, ki je marsikoga presenetil in ki bo imel precej obsežne posledice, kajti novi zakon dovoljuje štiridnevni delovni tednik. Zadeva je zanimiva in bo ob tehnološkem razvoju, ki se nam obeta, vedno bolj zanimiva in tudi vedno bolj aktualna. Za kaj gre?
Pred sodiščem v francoskem mestecu Ceile-sur-Plaine v Voge-zih se je moral 26. septembra zagovarjati lastnik manjše tovarne nakita Lucien Bichet. Krajevni oblastveni organi so ga prijavili sodišču, ker da krši zakon o delovnih odnosih in še posebej o delovnem urniku. Lucien Bichet je namreč kot lastnik tovarne, ki zaposluje okoli 160 delovnih moči, že letos spomladi sklenil, da bo v svoji tovarni uvedel štiridnevni delovni tednik in ne petdnevni, seveda pod pogojem, če bodo njegovi delavci in delavke na to pristali in če bodo pristali tudi, da v štirih dneh dela opravijo toliko delovnih ur, kot jih predvideva petdnevni delovni tednik.
Na sodišču se je Lucien Bichet argumentirano zagovarjal in navajal velik prihranek energije, boljše poslovanje, nižje proizvodne stroške in še marsikaj, kar govori njemu v prid toda tudi v njegovo korist. K gornjim po njegovem pozitivnim elementom pa je dodal tudi pozitivne elemente za delovne moči, ki so pri njem zaposlene. Delavci in delavke so po njegovem veliko bolj zadovoljni s štiridnevnim delavnikom. Posebno velja to za ženske, ki jih je v njegovi t<)vami zelo veliko, nad 60 odst. vseh delovnih sil. Gre prvenstveno za matere in gospodinje, ki preostale dni, torej tri dela proste dni izkoristijo za svoje družine in za sebe. Da njegova zadevna trditev ni bila izmišljena, dokazuje dejstvo, da so mu na sodišču prav njegovi delavci ploskali, ko je navajal te podatke, te trditve.
Seveda se sodstvo ne more opirati na trenutno razpoloženje občinstva v sodni dvorani, pa čeprav gre za posredno prizadete lju-
di. Sodišče se drži zakona in proti koncu oktobra je izreklo razsodbo in proglasilo Luciena Bicheta za krivega in ga kaznovalo z večjo denarno globo, ker da «je kršil zakon o delovnih odnosih*.
Francoski podjetni tovarnar pa se s pravdorekom ni zadovoljil, pač pa je vložil pritožbo na višje prizivno sodišče, od katerega je zahteval, naj razveljali prvostopenjski sodni sklep.
Niti mesec dni potem ko je sodišče naprtilo Lucienu Bichetu krepko,.denarno globo, je poslanec Adrien Zeller. kj pripada Gi-scardovi Francoski demokratski pniji, prfjiložil v parlamentu za* konski osnutek za dopolnitev obstoječega zakona o delovnih odnosih, to se pravi nekakšen amand-man, ki naj dovoli štiridnevni delovni tednik, toda pod pogojem, da obstajajo v podjetju ustrezni pogoji. Ko je Zeller obrazložil svoj zakonski predlog, je navedel številne primere iz vrste industrijsko razvitih dežel, koder so v manjših podjetjih že uspešno preverili možnost šti idnevnega delovnega tednika. Tudi on je vztrajal pri trenutno zelo občutenem problemu; pri varčevanju energije. Seveda je pri tem navajal tudi možnost podaljšanega tedenskega odmora, ki omogoča človeku, da se ukvarja z drugim delom ali pa si privošči tudi daljši počitek z ustreznimi pozitivnimi posledicami za domači turizem. Poslanec je tudi omenjal pri mlajših ljudeh zelo občuten problem: vzgojo otrok, ki so sedaj, žal, «mnogo preveč prepuščeni samim sebi*, saj sta v modernem svetu zaposlena tako oče kot mati in koder ni šol s celodnevnim poukom ali z drugim; socialnimi strukturami, so otroci prepuščeni sami sebi, oziroma ulici
Seveda ne soglašajo vsi z Zelle-rjem in njegovimi idejami, kar je tudi povsem razumljivo, kajti pobuda, ki jo je hotel izvesti Lucien Bichet, je prišla iz njegovih osebnih prvenstveno finančnih oziroma materialnih razlogov. Predstavniki sindikatov so najprej navedli dejstvo, da si more tak urnik privoščiti le šibak en odstotek francoskih podjetij, vsa ostala podjetja pa so zaradi delovnega umika vezana na pet ali šest, v nekaterih primerih celo sedemdnevni delovni tednik kot na primer v plavžih, kjer ciklusa ne moreš ustvariti. Predstavniki francoske socialistične stranke pa so zahtevali dodaten popravek, ki bi ne dopuščal, da bi delovni dan trajal več kot deset ur. Socialisti so z zelo konkretnimi podatki dokazali, da ima nad deseturni delovni dan celo hude posledice in sicer zato, ker postane delavec pri stroju ali na delu preutrujen in zato manj pozoren. Največ nesreč na delu nastaja ob koncu delovnega dne. Z druge strani pa navajajo tudi že zdavnaj ugotovljeno dejstvo, da produktivnost, po določenem trenutku, začenja upadati in ni torej pri-
merno delovni dan daljšati niti -za nacionalno ekonomijo.
Po daljši in zelo živahni razpravi je bil sprejet amandman k zakonu iz leta 1936. To pa je prizadetemu industrijcu Bichetu služilo kot nov element, da je svojo pravdo podaljšal in javno zahteval, naj porotno sodišče prvostopenjsko razsodbo razveljavi in da njemu prav. Z zelo konkretnimi številkami je prikazal, za marsikoga celo dokazal. da s 4-dnevnim delovnim tednikom prihrani nič manj kot 20 odsU energije. S tem pa je dobil »dokaz*, da bi mogel njegov sistem ozdraviti froncosko gospodarstvo.
Sindikalne organizacije pa še vedno vztrajajo pri svojem stališču, da bi skrajšani tednik škodoval delavcem, kajti deseturni delovni dan je zares dolg in predolg. Posebno bi to moglo veliko škodovati priletnejšim delavcem, ki bi si z 10-urnim delom mogli krepko spodkopati zdravje.
Prizivno sodišče bo, po vsej verjetnosti, prvostopenjsko razsodbo razveljavilo. K temu navajajo razni elementi iz javnega mnenja, celo razni elementi iz francoskega parlamenta. To pa je le začetek verjetno daljšega procesa za konkretno uvedbo štiridnevnega delovnega tednika v Franciji. Seveda le v tistih podjetjih, kjer je to možno. Toda ne glede na to zmago, je Bichet tudi drugače zmagal. Njegovi artikli so s to javno razpravo dobili tolikšen sloves, da bo sedaj moral uvesti spet petdnevni delovni tednik, da bi zadostil povpraševanju.
nagrade in priznanja razdelil Dante Pisani.
Letos so nagrade šle naslednjim slikarjem: kupo vladnega komisa^ rja je komisija dodelila Folcu la-cobiju, kupo deželnega odbora, ki je namenjena skulpturi, je dobil Benito Simonetti, pečat iz trinajstega stoletja tržaške občine so dodelili Adrianu Stoku, kupo avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo je dobil Giuseppe Callea, plaketo tržaškega zavoda Cassa di Risparmio je dobila mlada slikarka Margherita Tauceri, bronasto plaketo avtonomnega sindikata kiparjev, slikarjev in grafikov, ki je namenjena mlademu umetniku, je dobil G. C. Stacul.
Tudi če bi hoteli omeniti samo imena vseh razstavljavcev, bi se to navajanje preveč zavleklo, zato bomo omenili le nekatere kot na primer zanimivo «Brezo» že omenjenega Iacobija, ki je pokazal, da zares obvlada slikarsko tehniko, pa čeprav bi se ob njegovem delu marsikdo tudi obregnil. Zanimiv je Mario Palmerini s svojo «Metamor-fozo Venere* v mešani tehniki, na drugi način pa je zanimiv «Ne-vzgojni filter štev. 10» s podpisom Rado. Zanimiv je nadalje vedno iznajdljivi, tokrat pa hudo polemični Luciana Trojanis, ki je dal na ogled svojo strukturo z naslovom, «Tisti, ki se ne bodo smeli roditi». Gre za napad proti italijanski zakonodaji, ki omogoča ali vsaj dopušča umetni splav.
Seveda so na letošnji razstavi navzoči skoraj vsi tržaški vrhunski mojstri začenši z Mascherinijem, Spacalom, Righijem, pa vse dalje do sicer manjših, vendar pa hkrati že uveljavljenih oziroma veljavnih imen.
Ob letošnji tradicionalni razstavi je izšel tudi bogat katalog, ki ga tokrat le omenjamo, a se bomo k njemu vrnili kot se bomo vrnili tudi k razstavi sami. (fu)
Nino Volpi
V občinski galeriji se je predstavil s svojo prvo samostojno razstavo Nino Volpi. Njegova dela potrjujejo že utemeljeno dejstvo, da je v sodobni likovnosti mogoče izraziti umetniško občutljivost tudi ne oziraje se na risarsko in slikarsko spretnost. Volpi je namreč pripravil velike kolaže, zlepljene z izrezi barvnih oglasov potrošnik dobrin in z raznih revij in ti u-mno sestavljeni kolaži ustvarjajo videz dramatično hiperealističnih prkazov izobilja naše stehnizira-
ne družbe in omike, A^tMi prav i. V kolažu «Roj-
'•hasprotno od tega. stvo» imamo povsem c/f/iaten videz, ki nam ga nudi svetopisemski motiv, namreč videz siromaštva in skromnosti.
Povsod pa izstopa občudovanja vredna iznajdljivost v sestavljanju izrezov iz sicer med seboj tako neskladnih oglasov v celovitost slike s poudarjeno prostorninsko razsežnostjo globin ozadij in perspektiv neke futurološko zasnovane koncentracije tovarniških izdelkov, ki postanejo nato fantastična mesta, interjerji in podobno.
Naravnost srhljivo pošastna je morebitna bodočnost mestnih struktur in arhitektur v kolažu iz delov elektronskih naprav, ki mu je Volpi dal . naslov «Oboroženo mesto», potrošniška manija pa se kaže v kolažu «Glavno mesto Libanona*.
Podrobnejša razčlemba teh kolažev nam odkriva nekaj več kot samo spretnost njihovega sestavljanja. Odkriva nam poraz človekovega duha v boju za prevlado z brezčutno snovjo strojev.
M.B.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Klasika in romantika v e-vropskem slikarstvu
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vse: francoščina
17.00	VLAK, otroška oddaja
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.35	Nekoč je bil.. . jutri!, otroška oddaja
18.00	Argumenti
Amerika pred veliko krizo
18.30	Ob tretji stoletnici rojstva Antonia Vivaldija - Koncert
19.20	VJoobinda, TV film NOV PRIJATELJ
19.45	Almanah
Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Sam & Šalit/, iz pripovedi M. G. Brauna
Lilij/, tretje nadaljevanje
21.40	Zgodbe v ogledalu
22.20	ŠPORTNA SREDA Rim:: Košarka:
Perugina Jeans - Gabetti Ob koncu DNEVNIK,
Danes v parlamentu
in Vremenska slika
Drugi kanal
11.00	Smučanje: smuk za moške
12.30	DNEVNIK 2 -
IZ NAŠIH STUDIOV
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Izbiranje fakultet na univerzah
16.00	Smučanje: smuk za moške
17.00	Sara in Noe, risanka
17.05	Beli delfin Z um
17.20	Upor deklet, TV film,
drugo nadaljevanje
17.45	Majhne lepote
velike narave, dok. oddaja
18.00	Vzgojna TV drugih
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 —
ŠPORTNE VESTI
18.50	Risanke
19.05	Dober večer z . .. QUARTETTOM CETRA
20.40	PO DOLGEM MOLKU, televizijska igra, tretje nadaljevanje
21.35	Mladeniška doba KDO SEM JAZ?
22.30	Vabilo
Ob koncu DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30	— 10.00 TV v šoli
10.50	Smuk za moške
16.20	Smuk za moške, posnetek 17.10 Z besedo in sliko:
Modri zajec
17.25	Londonska
narodna galerija, serijska oddaja
17.50	Obzornik
18.00	Mostovi
18.20	Iz zgodovine krvodajalstva
18.35	Puntarska pesem, 4. del
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Film tedna: KANDIDAT
21.45	TV DNEVNIK
22.00	Miniature:
Jazzovski orkester RTV Beograd Koper
20.00	Otroški kotiček; risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.35	DAFNE IN CLOE, film Režija: Nikos Koundouros, igrajo: Taki Emanuel, Elena Prokop in drugi
22.05	Telesport
Zagreb
17.35	TV koledar
17.45	DALJNOGLED
18.15	Dokumentarni film
20.00	Izbor v sredo
ŠVICA
10.50	Smučanje: zmuk za moške
18.00	Kaj je ta ropot?
20.45	Argumenti
21.35	Glasbena oddaja
22.30	Smučanje: smuk za
moške
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Kaj nam pomenijo danes?; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00	Ljudje in dogodki; 11.35 plošča dneva; 12.00 Odlomki iz o-peret; 13.15 Naši zbori; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065;
16.30	Otroci pojo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 »Mesečnik*, satirična oddaja.
KOPER
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.25, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30. 20.30, 21.30, 22.30, Poročila: 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.32	Glasbena oddaja; 9.15 Poje skupina The Dennis Coffey Band;
9.32	UdSBBW'dopignikl; ■ 10.00 z nami je...; 10.10 Otroški kotiček;
10.40	Gh svet mlai skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samo-upravnik; 14.10 Zimska plošča; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Kulturni trenutki, danes;, 15.15 Poje Marjan Miše; 15.45 Onore al merito;
16.00	Pismo iz...; 16.05 Orkester La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes: 16.45 Med rojaki v zamejstvu;
17.00	Ob petih popoldne: 17.45 Reklame in zabavna glasba: 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije: Akademski baročni kvartet; 19.33 Crash; 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Jazzovska glasba: 21.32 Glasbena oddaja; 22.45 Plošče za lahko noč.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 — 7.30 To noč, danes zjutraj; 8.40 Včeraj v parlamentu:
12.05	— 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja; 14.30 Program o Italu Svevu;- 15.05 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.35 Srečanje z VIP;
17.05	Globetrotter; 18.00 Potovanje v decibelu; 18.30 Zlati trikotnik;
19.30	Nabožna oddaja; 19.35 Glasbeni program; 19.50 šepetalec, radijska igra; 20.35 Tukaj glasba;
21.45	Kam gre elektronska glasba?; 22.30 Ali hočemo govoriti?; 23.18 Lahko noč od. . .
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30.
12.30,	17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 — 7.55 En drugi dan;
8.45	TV v glasbi; 9.32 Božične pesmi; 10.12 Sala F; 11.32 Toda jaz nisem vedel; 12.45 II crono-trotter;
13.40	Romanca; 15.00 — 15.45 — 16.37 Tu Radio 2; 17.55 Pod deset-tisoči; 18.33 Prostor X; 19.50 Zasedanje pejjh;. 22.20 Parlamentarne novice;
LJUBLJANA
5.30,	6.00, 8.00, 10.00, 15.00, 19.00,
22.00.	24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.08 Giasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma: 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine: 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe:
14.05	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Odskočna deska: Tomaž Simčič, klavir; 18.30 Koncert za besedo — ljubezen; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.47 Minute z ansamblom Francija Puharja; 20.00 Dnevi hrvaške gla: sbe; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Revija
8.50 Glasbena oddaja; 9.00 — 10.35 jugoslovanskih pevcev zabavne gla-Radio anch’io; 11.30 Srce s «K»; sbe; 0.05 Nočni program.






OD PRVEGA POLETA BRATOV VVRIGHT JE V NEDELJO MINILO 75 LET
Izredno nagel razvoj letalske tehnike
Od «skoka» prvega letala do današnjih letal z dvojno in trojno zvočno brzino
Da je človek vedno težil za tem, da bi se dvignil v zrak, da bi po zagledu ptic poletel proti nebu, govori tudi mitična zgodba nesrečnega Ikara, ki si je z voskom ne-lepil perje in z njihovo pomočjo vzletel, a se je preveč približal soncu, katerega toplota mu je vosek stalila in mladenič je treščil na zemljo. Bolj konkreten je v tem bil veliki um Leonardo da Vinci, ki je veliko zamisel načrtoval povsem znanstveno, a ni imel na razpolago tistih tehničnih sredstev, ki jih je človeštvo dobilo veliko pozneje, v začetku našega stoletja, namreč dovolj močan, motor, da dvigne z zemlje strukturo, ki je sposobna letenja. Zamisel, torej, ki je stara, kolikor je star človek, se je uresničila v začetku našega stoletja in sicer pred točno 75 leti.
Bilo je to 17. decembra 1903, ko

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub začetnim težavam lahko mirno nadaljujete začeto delo. Na dan bodo prišli problemi sentimentalnega značaja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Verjetna sprememba stalnega okolja. Povečal se bo krog prijateljev. Prijetno srečanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne dovolite, da bi se nesporazum spremenil v sovraštvo. Upoštevajte razpoloženje ljubljene osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Poslovni uspehi bodo povečali vaše finančno ravnotežje. Če niste prepričani v svojo tezo, je bolje, da ne vztrajate.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoii-
Horoskop
stite trenutno raztresenost nasprotnikov za izvedbo neke zamisli. Nova simpatična spoznanja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko delo, ki gte ga opustili, vas bo znova začelo zanimati. Potovanje čustvenega značaja?
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ugodni jutranji predlogi. V ljubezenskih zadevah dobre perspektive. Prijeten večer v krogu prijateljev.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaša natančnost bo pi ispevala k rešitvi zapletene naloge. Znaten ugled v novi družbi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobre perspektive v zvezi z nekim potovanjem. Nobenih ovir na novo začrtanem programu. Spor v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spreminjajte idej brez dobrega premisleka. Če bo družinsko vzdušje napeto, ravnajte z diplomacijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vznemirljivost za vsako malenkost. Kolektivno delo vam bo v uteho. Dobili boste pismo.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Nudila se vam bo priložnost za dokaz vaše velikodušnosti. Neupravičena ljubosumnost. Sreča pri igri.
sta se na velikem travniku na robu ameriškega mesteca Kitty Howk znašla brata VVright, da bi preizkusila svoje letalo. Z njima je bilo več njunih prijateljev oziroma ljudi, ki so bili zaverovani v njuno sposobnost. Ker je bilo onega dne vreme nekoliko vetrovno, sta morala počakati kako uro, nakar je mlajši brat Orwil sedel v letalo, prižgal motor, počakal, da se je ta pošteno ogrel, nato pritisnil «na plin* do kraja, vtem ko so njegov brat in prijatelji letalo pridržava li, da bi bil sunek močnejši. Na določen znak so vsi letalo izpustili, le pilotov brat je še nekaj časa tekel ob njem in pridrževal krilo, da bi se letalo preveč ne nagnilo. In čez trenutek se je letalo vendarle odlepilo od tal in poletelo. S tem trenutkom se začenja nova, velika doba, doba letalstva.
Seveda je bilo letalo bratov Wright strašno «nebogljenO» in temu primerno je tudi letelo, saj se je dvignilo le za tri metre, »poletelo* je 30 metrov daleč in bilo v zraku točno 12 sekund. Brata Wright s prvim uspehom nista bila zadovoljna. Svoj »stroj* sta hotela preizkusiti še drugič in tretjič in sta se na letalu preizkusila oba, izmenično sta letela kar štirikrat in je bil četrti polet že neprimerno pomembnejši, saj je letalo ostalo v zraku kar 59 sekund in je starejši brat VVilbur poletel kar 260 metrov daleč. Morda je bil peti polet še uspešnejši, da brata nista imela smolo. Ko je bilo letalo v zraku, je veter nekoliko močneje potegnil in letalo je z levim krilom zadelo ob tla, se do-
besedno sesulo in so od njega ostale le razbitine.
Kako je bilo to letalo »nebogljeno*, nam dokazujejo gornji podatki. Toda človek se je vendarle odlepil od tal. In od tedaj do danes dosegel na tem področju neverjetne uspehe. Če pomislimo, da je bil v letalo bratov VVright vgrajen motorček samih 12 konjskih sil, da pa danes poganjajo velika letala motorji s tisoči HP in da imamo letala tudi s štirimi tako mogočnimi motorji, je treba bratoma Wright vendarle priznati pogum, rekli bi drznost.
Sicer pa je vsa poznejša zgodovina letalstva polna drznil ljudi, pa naj gre za pilote ali tudi za konstruktorje letal. O tem nam govorijo naslednji podatki Komaj šest let pozneje, torej že leta 1909 se je Francoz Bleriot «drznil» poleteti čez Rckavski preliv, ki je sicer širok le nekaj nad 50 km, toda za letalo, ki se je komaj komaj «rojevalo», je to bila velika razdalja, še neprimerno pogum-nejši je bil seveda Lindbergh, ki je leta 1927 preletel iz New Yorka do Pariza, torej čez ves Atlantik in to popolnoma sam z er.omotor-nim letalom.
Vse to se danes zdi smešno skromno. Seveda ob današnjih tehničnih sredstvih, ki jih ima človek, pa naj gre za pilota ali kon-truktorja. na razpolago, ko se v gradnjo posameznih letal ali če hočemo tipov letal angažirajo dr žavna gospodarstva, kot je bil primer britansko-francoskega potniškega letala »Concorde*, ki so ga gradili najboljši francoski in
angleški strokovnjaki, katerim sta London in Pariz dala na voljo vsa finančna sredstva. Da ne govorimo o vojaških letalih, kjer so stroški strahotno veliki, a se o njih niti ne ve, ker jih krije vojaška tajnost, saj računajo, da prototip kakega novega vojaškega lovca stane toliko, kolikor bi stal, če b; bil zlat.
Čeprav je raketna tehnika nekaj, kar je povsem ločeno od klasičnega letalstva, se je letalstvo v zadnjih časih tako razvilo, da se letalo že spreminja v raketo oziroma dohaja raketno tehniko, 0 čemer najzgovorneje priča ameriška raketa-letalo »space shuttel*. ki bo poletelo v vesolje kot raketa, iz vesolja, po opravljeni nalogi, pa se bo vračalo kot letalo, seveda s posadka in tdvorom, to se pravi da bo to letalo hkrati raketa in preprosto letalo, ki bo s planiranjem prispelo na zemljo.
Čeprav bi mogli o tem izrednem razvoju, ki ga je človek zmogel v 75 letih, še veliko govoriti, se bo; mo ustavili tu, saj smo navedli v začetku konkretne podatke prvega uspeha bratov Wright, o sedanjih letalih in letalih-raketah P® beremo često tudi v dnevnem tisku. Glede razvoja letalske tehnike bi dodali le to, da prepeljejo civilna letalstva po vsem svetu na leto več sto milijonov potnikov m da so v nekaterih državah zaradi obsežnosti uvedli že nekakšna le' tala-avtobuse za premik ljudi na daljših relacijah. To velja še P°' sebej za ZDA in Sovjetsko zvezo, kjer je letalski potniški promet izredno razvit in kjer se število potnikov šteje v stotine milijonov.
SMUČANJE
VČERAJ NA POHORJU
Mauro Bernardi najhitrejši
v
Štirje Italijani v prvi deseterici - Odlično peto mesto Strela
MARIBOR — Včeraj je bil na Pohorju še en mednarodni moški slalom, ki sicer ni veljal za med-a®rodne lestvice, vendar so se ga tekmovalci zelo radi udeležili: sluzil jim je namreč kot odličen trening pred nastopom za svetovni Pokal v Kranjski gori.
Tekmovanje je prineslo ponovno največ zadoščenja italijanskemu teboru, saj so bili spet v prvi deseterici kar štirje Italijani (v ponedeljek celo pet), kar potrjuje, da bo treba letos na «azzurre» računati prav na vseh mednarodnih slalomih, kjer bodo pač nastopili. Konkurenca sicer tokrat res ni bila izrazito močna, kljub temu pa tedi ne tako šibka, da bi jo lah-« podcenjevali.
Osebno zadoščenje si je priboril tedi Bernardi, ki se je prepričlji-v° maščeval Popangelovu za ponedeljkov poraz. Bernardi je nam-teč prepričljivo zmagal, Bolgar pa se je uvrstil «šele» na osmo mesto.
Bolj kot prvega dne so bili zadovoljni z nastopom svojih tekmovalcev Jugoslovani, saj imajo snr dva svoja smučarja v prvi deseterici in če pri tem povemo, da ni nobeden od teh dveh Križaj, Potem je njihov uspeh še tem večji- Križaj je sicer dosegel drugi najboljši čas med vsemi, vendar je zagrešil pri nekih vratih napako in ga je žirija diskvailficirala. Najboljšimi med «plavimi» je bil *rel, ki je zasedel odlično peto teesto, pred vrsto zvenečih imen, na še vedno zelo dobro deseto mest® Pa se je uvrstil Magušar, za katerega je to eden njegovih dosedanjih največjih mednarodnih u-spehov.
Med ostalimi Jugoslovani je bil ?ibler 20., Sitar 21., drugi pa so “deli slabše uvrstitve.
Vseh tekmovalcev je bilo 30, zastopali pa so 12 držav.
I LESTVICA SLALOMA:
!• Bernardi (It.)
’ Hardy (Fr.)
i 3. Gasienica (Pol.)
J- Mally (It.)
5. Strel (Jug.)
Giorgi (It.)
'• Carletti (It.)
Popangelov (Bol.)
A Savaguči (Jap.)
10. Magušar (Jug.)
Po tem slalomu so Večinoma že odpotovali v Kranjsko Soro, kjer bo jutri in pojutrišnjem teednarodno tekmovanje za svetovni pokal. Med tistimi, ki so v ta *raj prispeli že včeraj je_ tudi Stenmark, poleg njega pa še re-
prezentance Švice, ZRN, Liechtensteina in druge.
Kako bo to tekmovanje potekalo še vedno ni povsem gotovo. Če ga je v preteklih letih oviralo pomanjkanje snega, potem je letos prav obratno. Včeraj je v Kranjski gori na staro podlago zapadlo 20 cm svežega snega in več kot 200 tlačilcev je ves dan pripravljalo progo. Zdaj je vse odvisno od tega, koliko snega bo zapadlo še danes. Če bo še snežilo, potem bo na sporedu jutri slalom, v petek pa veleslalom. Vsekakor bo o tem na svoji današnji seji odločil prirediteljski odbor.
SMUČARSKI TEK

93”89 94”43 95"22 95"47 95''62 95"85 95”92 95”94 96”03 96”81 tekmovalci
PIANI Dl BOBBIO — Danes se bo začel 7. mednarodni teden Lecca v smučarskih tekih. Včeraj je na vsem področju, koder bodo potekala
KOŠARKA
tekmovanja, močno snežilo, vendar pa to prireditve ne bo ogrozilo.
Danes bo na sporedu moški tek na 15 km, prijavljenih pa je 50 tekačev iz le treh držav: svoje zastopstvo bodo namreč imele na tej progi Italija, Bolgarija in Francija. Prvotno se je sicer prijavilo več držav, zaradi pomanjkanja snega, ki je grozilo do zadnjega, pa so mnoge svoj nastop odpovedale.
Jutri bo na vrsti štafeta 3x10 km, v soboto pa tek posameznikov na 30 km.
PLAVANJE
l PORTLAND — Ameriško plavalko Kim Peyton, članico štafete 4x100 m prosto, ki je osvojila zlato olimpijsko medaljo v Montrealu, bodo morali nujno operirati. Ugotovili so ji namreč nevaren tumor na možganih.
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Jutri Italija proti Španiji
Obe reprezentanci bosta nekoliko pomlajeni - Na včerajšnjem treningu «azzurrov» trinajst golov
RIM — Italijanska državna nogo-bala je takoj po prihodu povedal
m mMm
Primorje je nedeljsko tekmo Ž. amaterske nogometne lige z Opicino izgubilo s tesnim izidom
metna reprezentanca se je tudi včeraj v Rimu pripravljala na mednarodno prijateljsko srečanje, ki ga bo jutri odigrala na olimpijskem stadionu proti reprezentanci Španije. Ker je dobil Bearzot lažji napad gripe je trening vodil pomožni trener Trevisan. Po 50 minutah razgibalnih vaj so reprezentanti, razdeljeni na dve ekipi, na zmanjšanem igrišču odigrali polurno trening tekmo, med katero je padlo skupno kar trinajst golov; strelci so bili skoraj vsi i-gralci.
Danes bodo «azzurri» opravili še en trening, ni pa še gotovo kje, ker so v Rimu zaradi dežja vsa igrišča razmočena.
Včeraj kasno popoldne je z letalom prispela v prestolnico tudi španska reprezentanca. Njen trener Ku-
...............„„„„„„...........m......,iiiiiiiiimhiiuiiiiiiiii,iiiiiiiii,i..................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiuiiiM.i.uiiimiim
V PROMOCIJSKI IIGI NA GORIŠKEM
RAZVESELJIVI ZMAGI ROMA
Vse kaže, da polagoma prihajajo spet v formo - Prihodnji nastop v januarju
Dom _ Villesse	90:80
(52:37)
V petkovih večernih urah sta se v Gorici spoprijeli ekipi Doma in Libertasa iz Vileš v okviru letošnjega košarkarskega promocijskega prvenstva. Tekma bi morala biti na sporedu že prejšnji teden, toda bila je odgodena zaradi ne-razpoložljivega igrišča. Domovci so stopili na igrišče v popolni postavi, vendar brez trenerja Hvaliča ,ki je bil v prejšnjih tekmah izključen za tri kola. To srečanje je bilo že peto; do petka pa so naši fantje stalno zapuščali igrišče praznih rok. Tokrat so le or-vič slavili zmago in se tako odlepili od dna lestvice. Srečanje bi lahko bilo nekakšen derbi, saj sta do tega dne obe ekipi želi same neuspehe.
Naši fantje so hoteli doseči zmago na vsak način in že v prvih trenutkih srečanja je bilo opaziti premoč domačih igralcev. Villesse so izredno neizkušena ekipa, saj imajo v svojih vrstah le enega dobrega igraica. Žal, pa so do-
Borov košarkar Karleto Ražem (št. 8) med tekmo promocijskega prvenstva proti ekipi Jeans Comer krije napad svojega soigralca Val terja Vatovca (št. 13)
V______________
movci začeli podcenjevati nasprotnika, tako da so se na koncu morah res potruditi, da so lahko zmagali.
Igra Hvaličevih varovancev ni i-mela ne glave ne repa, dobesedno so se iskali po igrišču. Obrambe sploh ni bilo, saj so v neštetih priložnostih nasprotniki dosegli koš iz izredno počasnega protinapada. No, zmaga je vseeno prišla na stran domovcev, potem ko jim je večkrat ušla le za las.
Domovci so nastopili v naslednji postavi: Sancin, Rado Nanut 21, Dornik 12, Čubej 8, Klanjšček, Prinčič 15, Devetak 11, Fajt, Glau-ko Nanut 4, Semolič 16.
M. Č.
Dom — Italmonfalcone 80:68 (35:26)
Petkova zmaga je domovcem o-čitno navdala novih moči, saj so že naslednjega dne, v soboto, popoldne zopet slavili zmago, tokrat proti močnejšemu nasprotniku Ital-monfalconeju iz Tržiča. Tekma je bila izredno zanimiva, najlepšo i-gro pa smo lahko zasledili v prvem polčasu, ko so naši fantje gospodovali na igrišču. Hvaličevi varovanci so sicer nastopili v izredno okrenjeni postavi, kljub povratku trenerji Hvaliča, ki je s petkovo tčkmo »odplačal* dolg treh kol izključitve. Kljub temu pa so domačini zaigrali izredno samozavestno in preveč prepričano v lastne sposobnosti.
V	prvem polčasu je bil Domov center Prinčič dobesedno razigran. V obrambi mu ni bil nihče kos, vse odbite žoge so postale njegova last. V napadu na je krepko pripomogel ekipi z izredno posrečenimi prodori in meti na koš. Vsekakor so se tudi ostali igralci dobro odrezali.
V	drugem polčasu so domovci še povečali svojo prednost in to na celih 24 točk. V zadnjih treh minutah pa so očitno popustili, zadovoljni z doseženo zmago, tako da so nasprotniki nekoliko ublažili poraz.
Omeniti je treba veliko število doseženih osebnih napak s strani gostov, saj so v drugem polčasu zapustili igrišče kar trije igralci. Najboljši strelec srečanja je bil tokrat Semolič, ki je samo v drugem polčasu dosegel kar 22 točk.
S to zmago so Hvaličevi varovanci ujeli na lestvici Italmonfalcone in Albo Mobilcasa iz Krmi-na, ki pa ima tekmo manj.
Vsekakor je bila to izredno pozitivna igra domovcev, za katere kaže, da so končno le prišli v pravo formo. To bomo lahko videli že v prihodnjem srečanju, ki bo na sporedu v prvih dneh januarja, Spoprijeli se bodo z ekipo Arte, ki je do danes le enkrat izgubila in je pri samem vrhu lestvice.
Domovci so nastopili takole: Dor-
nik 14, Čubej 4, Kont 12, Semolič 34, Hvalič Nanut 5.
NOGOMET
1, Prinčič 12, Glauko
M. č.
Danes bodo v Italiji odigrali prijateljske nogometne tekme: Camaiore - Fiorentina Campobasso - Lazio Chieti - Rimini Francavilla - Pescara Lecce - Inter Lucchese - Carrarese Nola - Nocerina Salemitana - Napoli Savona - Genoa Taranto - ČSSR
KOŠARKA
V italijanski košarkarski A ligi so delno spremenili urnik nekaterih srečanj: tako so tekmo Billy - Sca-volini danes anticipirali na 19. uro, tekmo Emerson - Chinamartini pa posticipirali na 21.30.
ODBOJKA
MEMORIAL »SILVIO GUANI* V LA SPEZH
BOR PLAČAL DAVEK NEIZKUŠENOSTI
Naše mlade igralke so (v močni konkurenci) zasedle četrto mesto
Mlade odbojkarice Bora so konec prejšnjega tedna gostovale v La Spezii kjer so nastopile na 2. memorialu Silvio Guani, ki ga je organiziralo istoimensko domače društvo. Turnir je bil izredno kakovosten in zanimiv, udeležile pa so se ga (poleg organizatorja in Bora) še odbojkarice tržaškega prvoligaša Čedne in OMA.
Kljub temu, da so imele pravico do nastopa le igralke rojene po letu 1961, smo lahko videli pri delu nekaj odličnih posameznic, predvsem v vrstah Čedne, ki si je tudi brez težav zagotovila končno zmago. Tri odbojkarice, ki stalno nastopajo s člansko postavo v ligi A-l, so odlično pripomogle k uspehu toskanske ekipe.
Drugo mesto so zasluženo zasedle domačinke in to je logična posledica načrtnega dela z naraščajem, ki ga opravljajo pri društvu Guani. Center mini-voleya, iz katerega so izšle domače odbojkarice, bo prav gotovo dal še. celo kopico dobrih i-gralk in nadvse koristno bi bilo, da
bi se tudi pri nas lotili česa podobnega.
Tržaški ekipi sta v tako močni konkurenci pristali na zadnjih dveh mesti. V medsebojnem spopadu so tesno slavile igralke OMA, ki pa so bile v poprečju tudi dve leti starejše od borovk. Slovenske zastopnice so zadovoljile predvsem v derbiju s someščankami, v ostalih nastopih
iiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiimiittiuiiiiimiiiMimiinimiiiiiHimniitiiiiiiiimniiiimiimi
CONSKI TURNIR
Velimirovič ostal na vrhu
Jugoslovani na prvih treh mestih končne lestvice
Zaključil se je conski šahovski turnir sredozemske cone za uvrstitev med kandidate za izzivalca svetovnega prvaka. Po predvidevanju so vsa prva tri mesta osvojili jugoslovanski predstavniki, so se tako uvrstili na medeonski turnir. Turnir je v portugalskem mestu Albuferia zasluženo osvojil jugoslovansL velemojster in član jugoslovanske olimpijske reprezentance Draško Velimirovič, ki je vodil od vsega začetka, s sijajnim rezultatom 16 točk iz zadnjih 17 partij; njegova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Najbolj se je izkazal v predpredzadnjem kolu, ko je v samih 19 .ezah prer., ;al italijanskega velemojstra Mariottija in ga tako izločil iz borbe za prva tri mesta.
Le pol točke zs. zmagovalcem zaostaja najboljši Jugoslovan Ljuboje-vič, ki pa je moral z izrednim fini-šem nadoknaditi nekaj izgubljenih točk na samem začetku turnirja.
Ivkov je v zadnjem kolu remiziral s četrtouvrččenim Mariot. J >m in se tako za las uvrstil med prvo trojico, saj je le za točko prehitel prav Mariottija.
Na lestvici sledijo še italijanski mednarodni mojster Tata:, Grk Ma-kropulos, Kneževič, Matulovič in o-stali. Zanimivo je, da je prišel u-speh Jugoslovanov le malo po ka-
tastrofi na olimpiadi v Buenos Airesu in da sta se tu najbolj izkazala prav tista (Velimirovič in Ivkov), ki sta v Argentini zaigrala izredno slabo.
Popolna končna lestvica je sledeča: Velimirovič 18 točk, Ljubojevič
17.5,	Ivkov 17, Mariotti 16, Makro-pulos in Kneževič 15, Matulovič 14,5, Bouasis 14, Silva, Skalkotas 12,5, L. Santus 12, Toth in Durau 11, Onej
9.5,	D. Santus in Jilmaz 8,5, Camille-ri 6,5, Hmido, Najar, Bagli 5, Omuku 3 in Hajitofi 0,5 točke.
Tudi tunizijski prvak, mednarodni mojster Bouasis, se je kot najboljši afriški predstavnik uvrstil na medeonski turnir.
• ••
Zaključil se je tudi conski turnir zahodnoevropske cone v Amsterdamu, zasluženo pa sta zmagala prva favorita, nizozemski velemojster Jan Timman in angleški velemojster Mi-les. Le za pol točke je zaostal Anglež Stean, sledijo pa še Sosonko, Speclman, Langeweg in ostali.
D. J.
Prixpt‘i'ajl<‘ zn
DIJAŠKO MATICO
pa so plačale davek svoji neizkušenosti in so zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Jasno je, da jim manjka več podobnih nastopov, več igranja s takimi nasprotnicami. Seveda, pa ni namen takih gostovanj izključno športni uspeh, ampak je veliko vrednejša vzpostavitev prijateljskih stikov in sodelovanja z društvi večinskega naroda.
Izidi memoriala
Čerina - OMA	2:0
Čerina - Bor	2:0
Guani - OMA	2:0
Guani - Bor	2:0
OMA - Bor	2:1
Čerina - Guani	2:0
Bor je nastopil v sledeči postavi: Gerdol, Birsa, Cergol, Maver, Ve-kjet, Dougan, Baša, Gruden, Vesel, Zocchi, Vigini, Andlovič.
Mig
ODBOJKA
To, kar so se mladi tekači SK Devin preko poletja naučili na rolkah (na sliki), bodo morali zdaj, ko je zapadel sneg, pokazati še na smučeh
ŠZ ZARJA Bazovica
sklicuje jutri, 21. decembra, v Bazoviškem domu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI LETNI OBČNI ZBCR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsednika občnega zbora
3.	Poročilo predsednika
4.	Poročilo tajnika
5.	Poročilo blagajnika
6.	Diskusija na poročila
7.	Razrešnica odboru
8.	Volitve novega odbora
Odbor
V ŽENSKI B LIGI
Nepotreben poraz «plave» šesterke
Fascina Fiume Venelo — Bor 3:0 (15:11, 15:9, 15:11)
BOR: Bolčina, Debenjak, Glavina, Hrovatin, Kalan, Kus, Mesesnel, Sonja in Irena Zupančič.
FASCINA: D. in M. Biondo, Pi-vetta, Donadel, De Marchi, Santa-rossa, Ballardin, Tegli, Sartor, Per-lin, Turchet.
Svoje drugo srečanje v tej ligi so borovke na gostovanju gladko izgubile. Žal, pa nosi ta poraz v sebi še veliko mero grenkobe, saj si u-pamo trditi, da je bil res nepotreben. Fascina ima sicer v tem prvenstvu zelo visoke ambicije, saj se širijo govorice, da meri celo na prestop v višjo ligo. Vendar pa i-gralke tega društva v soboto res niso pokazale igre, ki bi take ambicije zadostno upravičevala. Odlikujejo se sicer s precej dobrim napadom in blokom, veliko slabša pa je njihova igra v polju. Žal, pa naša dekleta tega niso znala izkoristiti. Občasno so sicer pokazala dobro igro, ki je domačinke spravljala v težavo, zagrešila so pa vse preveč nepotrebnih, začetniških napak: preveč je bilo zgrešenih servisov in sprejemov prvih žog, da bi Bor lahko oviral domačinke. Poleg tega pa so «plave» zaigrale s premajhno mero samozavesti, saj bi z večjo mero zaupanja v lastne moči verjetno spremenile končni rezultat.
Upajmo le, da bodo to svojo hibo, ki je v glavnem psihičnega značaja, cimprej odpravile, saj bodo samo tako lahko na bodočih srečanjih pokazale svoje realno znanje.
INKA
časnikarjem, da je pripeljal s seboj zelo mlado ekipo, ki je naravnana predvsem na bodočnost. Pozabiti namreč ne smemo, da Španija trenutno vodi v svoji skupini evropskega nogometnega prvenstva in je trd- ' no odločena dokopati se tudi do finala. Poleg tega pa so Španci tudi organizatorji svetovnega prvenstva 1982, na katerem bodo gotovo merili zelo visoko in bodo še kako potrebovali mladih sil. Prav zato je Kuhala vključil v ekipo, ki bo jutri i-grala proti Italiji, vrsto mladih nogometašev, med katerimi je pet popolnih novincev.
Kdo bo nastopil proti Italiji Kuhala še ni odločil, uradno pa bo sestavil svojo reprezentanco po jutrišnjem treningu, ki bo sledil sprejemu pri papežu Janezu Pavlu II.
S seboj pa je pripeljal naslednje kandidate za reprezentančno enajsterico: vratarja: Urruticoechea (E-spafiol), Manzanedo (Valencia); branilci: Marcellino (Atletico Madrid), Alesanco (Atletico Bilbao), Cundi (Sporting Gijon), Botubot (Valencia), Sant Jose (Real Madrid), Canito (E-spafiol); krilci: Leal (Atletico Madrid), Zamora (Real Sociedad), Sol-sona (Valencia), Sanchez (Barcel-lona); napadalci: Satrustegui (Real Sociedad), Gordillo (Betis Siviglia), Argote (Atletico Bilbao), Alonso (Sa-ragozza).
Več mladih igralcev je povabil za to tekmo tudi Bearzot, vendar pa je trenutno le za enega zanesljivo, da bo (vsaj en polčas) tudi igral in sicer je to Oriali. Ostali pa bodo prišli na vrsto le v primeru, če kateri izmed standardnih članov reprezentance ne bo zadovoljil
Italijanska reprezentanca bo tako zaključila leto, ki ji je na cmundia-lu» prineslo toliko zadoščenja, s tekmo proti ekipi, s katero je tudi začela svojo letošnjo mednarodno sezono: svoj zadnji preizkus pred odhodom v Argentino so namreč «az-zurri» odigrali prav proti Španiji. • * *
HUELVA — Včeraj ponoči je prispela v Huelvo (800 km jugozahodno od Madrida) italijanska nogometna reprezentanca «under 21», ki se bo tam danes srečala z enakim španskim moštvom. Italijanski reprezentanti so v dobri formi in trener Vi-cini je že sestavil enajsterico za to srečanje, ki bo taka: Galli, Collova-ti, Baresi, Galbiati, Ferrari, Tavo-la, Bagni, Prandelli, Ambu, Pileg-gi in Fanna.
MINIBASKET
Dobra skupinska igra’ borovcev
Bor — Servolana 41:66 (19:34)
BOR: Semen 6, Gruden, Tavčar 19 (3:8), Kovačič 2, Košuta 4 (0:2), Smotlak 3 (1:2), Brandolin 2, Lozej, Jogan, Žerjul, Žerjal, Pupulin 3 (1:2), Pieri 2.
SERVOLANA: Bardella 21 (3:4), Basali,4, Belich, Bertuzzl 4, Cata-lanotti 3 (1:2), Cernivani 4, Grego-ri 12 (0:2), Ligato 2 (0:2), Luciani, Pelosi 6, Trimboli 10 (2:4).
SODNIK: Tamaro.
PON: nihče. PM: Bor 5:14, Servolana 6:14.
V	ponedeljek smo videli na stadionu «1. maj» lepo in borbeno tekmo. Zmaga je pripadla gostom, ki so prikazali tudi boljšo skupinsko igro. Borovci so tokrat zadovoljili in so prikazali dobro skupinsko i-gro; morda je bila to najboljša tekma, ki so jo v tem prvenstvu odigrali.
Začeli so zelo lepo: na koncu prve četrtine igre so celo vodili, čeprav le za dve točki.
V	drugi in tretji četrtini tekme pa so popolnoma popustili; tega so se Škedenjci zavedeli in tako kmalu vodili z dvajsetimi točkami prednosti. V zadnji četrtini pa so se sp>et deloma zbudili, vendar v tem delu tekme niso prišli na igrišče najboljši in največji v Klamertovi e-kipi.
Med posamezniki bi omenili Sem-na, ki se je sam boril pod koši in Kovačiča zaradi njegove požrtvovalnosti.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
72.
Gorišek je opazil njen mir, opazil na njej vso veliko, ^ieniu nerazumljivo spremembo, kar ga je zmedlo. Ona se je pognala dalje in rekla:
■ «Zdaj ničesar več od tebe! Prej... prej sem hotela. Vsaj Videti sem te hotela, če si to res ti. Nekako nisem mogla Verjeti resnici. Mislila sem, da si samo jezen name, si 8e Pa le delal jeznega...*
•Nameravaš dolgo govoriti?* jo je pretrgal. .Začenjaš 8 ženskim slovarjem: podlež, hinavec, lažnivec, zapeljite..,, <je vedno jo je hotel zbadati, čeprav je videl, da s> le že opomogla. Dasiravno se je komaj premagovala, je tndar rekla z neskončnim mirom, ki jo je samo presedal:
. «Ne, nel Kratka bom. Rada bi le vedela, če si se z ^ihevčevo dogovoril, ko si še prihajal k meni. Nenadoma ^ hienda ni nasedla?*
, »Hudo si radovedna za take... drobnarije,* je rekel nevoljno in kakor da mu je dolgčas. .Kaj te pri tem tako dti? Spomni se, kako sva midva začela. Če si ti lahko »Prodrivala druge, zdaj se ti vrača. Hočeš še kaj?*
*Ne, ničesar,* je odvrnila in se ni dala speljati. »Zdaj vem vse.*
Obrnila se je in že stopila naprej. Ni pa si mogla kaj, da se ne bi še enkrat ozrla po njem z vsem svojim sovraštvom. Videl je njen spremenjeni obraz; bil je starejši, zrelejši, a tudi lepši. Da, bil je lep obraz.
Ko je še tako stala, ji je dejal:
•	Mi ne boš rekla, da sem hinavec?*
«Ne.»
.Da sem podlež?*
Odkimala je.
«Lažnivec?»
Spet je odkimala.
•	Zakaj nočeš?*
•Prijalo bi ti, če bi tako rekla. Jaz bi pa le obsodila sebe. še več kot hinavec si, več kot podlež in drugo. Ne bom ti rekla tega. Umazana, podla, zgubljena sem jaz, ki sem te takšnega rada imela. Nekoč sem vedela, da si takšen, kakor je to v mestu in v vsem okraju vedel vsak\ otrok. Misliš, da sem nesrečna, ker me nimaš več rad? Želela sem si te, mislila sem, da brez tebe ne bom mogla živeti. Se zdaj, ko sem imela rada zgubljenega, propa-lega človeka, zato ker nisem mogla več nikamor, zato ker sem zgubila vero v vse tisto, kar sem nekoč rada imela, v kar sem verjela. — Zdaj je že spet vse dobro... vse je v redu.*
Grenko se je nasmehnila, kar je opazil.
«Zbogom» je rekla, sklonila rahlo glavo in se obrnila.
Tedaj je planil za njo tako nepričakovano, da se je zdrznila.
«Ne dotakni se mel* je vzkliknila in oči so ji zagorele Postavila se je tako odločno proti njemu, da je ve-
del, da ga bo udarila, če se je res dotakne. Gledal jo je. Takšne je ni poznal. In takšna je zganila v njem svojevrstna čustva: ugajala mu je.
•Ostani,* je dejal strastno, «ostani, ko si že prišla... Brez pomena je... vse to prerekanje. Kaj se boš jezila — priznaj, da bi se ne uredilo. Kam hočeš? Kam hočeš od mene... po vsem tem?* Stopil je do vrat in hotel zakleniti. Ujela je njegovo roko in jo odsunila. Sama se je postavila k durim tako, da je zaslonila kljuko in ključ. •Ne bodi vendar neumna!* je nadaljeval skozi zobe, ker ga je nekaj premagalo. »Kam hočeš po vsem tem? Da se ti bo vse smejalo, ko vedo, kako je bilo z nama? Mar misliš, da me boš tako zlahka pozabila? Več sem ti bil kot gola igračka, priznaj, mnogo več!*
Ustnice so se ji spačile ob teh njegovih besedah, glava ji je začela nihati in rekla je počasi z globokim in pretresljivim glasom, ki je presenetil tudi njega:
' «Bil si moja zla usoda in postal si moja dobra usoda. Ob tebi sem se do kraja spotaknila in ob tebi sem se predramila. Mnogo ti dolgujem.*
Pomežikoval je. To mu je bilo popolnoma nejasno in je tudi rekel:
•Prav nič te ne razumem.., govori jasneje!*
«Ti si med nami kakor rak v telesu... glodaš, glodaš, dokler ne zglodaš človeka... Mene si skoraj do kraja. Da, do kraja bi me, če bi ne bilo včeraj očeta in ne bi prišlo do tega med nama...*
•še vedno te ne razumem... povej naravnost — kaj se je zgodilo?*
Gledala ga je, kakor da ga tehta, če je vreden, da mu tudi to pove. Nekaj jo je gnalo do kraja, kakor da se hoče
nalašč pogubiti. Dejala je z neizogibnostjo pod težo tiste usodnosti, ki se je je že od včeraj bala, in ki je vedela, da jo bo zmečkala:
•Kradla sem... zaradi tebe sem kradla...*
Zdaj se je on zdramil. S široko odprtijni očmi jo je gledal. Nato je vprašal, a čutil, kako so mu usta nenadoma postala suha:
•Denar?*
Pokimala je.
•V podjetju?*
Tudi zdaj je pokimala, šele čez čas je lahko vprašal dalje:
•Mnogo?*
♦Precej.*
Stopil je po sobi. Zdelo se je kakor da je sam in da o nečem premišlja. Dvakrat se je na tem potovanju vrnil do nje, hotel nekaj povedati, a spet nadaljeval s sprehodom. Naposled je vendarle vprašal:
•In kaj zdaj nameravaš?*
•Čakala bom, da me izdaš?* je odvrnila s posmehom. Ta trenutek je čutil, da je močnejša, silnejša od njega, čutil je, da je nevarna. Zdelo se mu je, da to ni tista Majda, ki jo je on rad imel. — A tudi sama se je zavedala, da je postala močnejša, silnejša od njega. Rekla je: «No — kaj? Me boš izdal?*	t
Spet. je potoval po sobi, dokler se nazadnje Je ni ustavil. Toda zdaj ne pred njo, temveč pred oknom, ki se je zagledal skozenj, Nazadnje je mrmrajoče dejal:
•Neumnost,., vsi kradejo. Kdor le more, krade. Tistim, ki ne morejo, je žal. Kdo pa še lahko živi s to plačo? Mi vsi bi potrebovali še enkrat, še dvakrat več! Kradejo,* je začel ponavljati, »kradejo. Nekateri skrivaj, drugi očitno.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
ta SFRJ	žiro račun 50101 603 45361 «ADI1» DZS	61000 Llubljana
Gradišče 10/il nod telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr t st viš 43 mm)
18 800 lir Finančni 700, legalni 600 osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini i stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drualh dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
20, decembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska f
izu
1 Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ŽE SESTIC V LETOŠNJEM LETU
Zopetna «noč atentatov» v Venetu: miner ranjen, znatna gmotna škoda
Skupno so v noči od ponedeljka na torek zabeležili 14 bombnih atentatov
BENETKE — Po ponedeljkovem napadu na padovanskega odvetnika Filoso, ki je bil huje ranjen s streli v noge, so teroristične skupinice, ki delujejo v Venetu, v noči od ponedeljka na torek sprožile pravo o-fenzivo kot priča skupnih štirinajst atentatov, ki so jih zabeležili v Benetkah, Vinenzi, Itovigu, Chioggii in Thieneju. Snočnja je že šesta letošnja «noč atentatov*, kar dokazuje, kako je tako imenovani mikrotero-rizem prisoten zlasti v Venetu. Tarče teh skupin in skupinic, ki se zbirajo in s« razhajajo v neke vrste neprenehni ozmozi in pretakanju sil, niso vidni vsedržavni politični voditelji, sodniki ah industrijci, pač pa izrazito krajevne ustanove in njihovi predstavniki. Namen je očiten: ustvariti tudi med preprostimi ljudmi preplah in občutek, da so lahko tudi oni žrtev atentatov. To je prišlo še zlasti do izraza v zadnji verigi izpadov, ko so se ultralevi teroristi, prvič po dolgem času v skoraj vseh primerih poslužili eksploziva.
Najhujše posledice je imel atentat na sedež zveze industrijcev iz Veneta v Mestrah. Malo po eni uri je nočni čuvaj opazil pred vhodom poslopja sumljiv zavoj, iz katerega sta štrleli žici. Nemudoma je obvestil leteči oddelek beneške kvesture. Miner, podčastnik Onofrio Co-vino se je komaj lotil izklopijanj a detonatorja, ko je peklenski stroj eksplodiral in ga hudo ranil. Rušilna moč je bila tolikšna, da je eksplozivni val prebil strop.
Seznam se nadaljuje z atentatom na sedež Intersind v Benetkah in na sedež sindikata funkcionarjev industrijskih obratov. Pri Chioggii pa so neznanci podtaknili požare v tovarni ribiških mrež, last bratov Do-naggio in na sedežu Svobodne konfederacije za trgovino in turizem.
V Rovigu je bombna eksplozija raz-
Sin «preroka» Jonesa ubil glasnico sekte
V Montecchiu so neznanci vrgli nekaj zažigalnih bomb proti obratu družbe Sais in proti lastniku neke obrtniške delavnice. Precejšnjo škodo je povzročil tudi atentat na sedež industrijcev v Thieneju, medtem ko so v bližnjem naselju Romano Ezzelino neznanci streljali proti lastniku neke konfekcijske industrije. Končno gre omeniti še požig skednja, last zdravnika Giusep-pa Girotta pri Monseliceju.
Odgovornost za atentate sta si s telefonskimi sporočili prilastili skupini »delavska organizacija za komunizem* in «organizirani komunistični proletarci*, (vt)
Zaroka mladega Kennedyja
f^V/.L?
bila sedež združenja katoliških o-brtnikov, medtem ko je spodletel atentat na stanovanje predsednika industrijcev Nina Suriana. Minerci so v tem primeru pravočasno onesposobili peklenski stroj, ki naj bi imel znatno rušilno meč.
Veliko večjo gmotno škodo je povzročila eksplozija pred sedežem zveze industrijcev v Vicenzi: peklenski stroj, ki je sestajal iz kilograma gedita, je imel tolikšno rušilno moč, da je vrgel s tečajev in pognal nekaj deset metrov v stran težke jeklene varnostne duri glavnega vhoda in povzročil v poslopju pravo razdejanje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiviiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||rfiri||,l||l|||l|lllll|||||,||||||||||||||I|||||||||||||im||||1|I1|||||||||||||||||||)
NEZASLIŠANA RAZSODBA MILANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Neofašist Antonio Braggion kriv le kaznivega pretiravanja v samoobrambi
Sodniki so prisodili morilcu le deset let kazni, od teh pa so mu dve oprostili - Ogorčena reakcija milanskih demokratov
MILAN — Antonio'Braggion, 25-letni milanski neofašist, ki ie 16. aprila 1975 ubil študenta Claudia Varallija in ki se je v ponedeljek Po treh letih in pol. skrivaštva javi) sodišču, je bil obsojen, vendar pa je obsodba, ki jo je po desetih u-rah posveta izreklo milansko porotno sodišče izzvenela v posmeh antifašističnemu čutu vseh demokratov, še zlasti pa družini umorjenega študenta. Sodnik) so namreč spoznali Braggiona za krivega kazni-
i
GEORGETOWN — Stephan Jones, Metni sin »preroka* verske loči-a »tempelj ljudstva* Jima Jonesa, ■ včeraj priznal, da je lastnoroč-o ubil uradno glasnico sekte Sha->n Amos in njene tri sinove.
Kot znano, so trupla Amosove in jenih sinov našli v uradu »temp-
lja ljudstva* v Greorgetoivnu takoj potem, ko so pristaši sekte izvedli srhljiv množični samomor. Najprej so zaradi tega zločina obsodili nekega drugega privrženca verske ločine, Edvvarda Beikmana,
Na sliki (telefoto ANSA/UPI) Stephan Jones med priznanjem.
vega pretiravanja v samoobrambi in nedovoljene posesti strelnega o-rožja. Zaradi tega so ga obsodili na deset let zapora, od katerih so mu dve leti pomilostili. Skratka za milanske sodnike se je Braggion u-pravičeno branil pred «napadalci» (očividci pa vedo povedati, da je hladnokrvno streljal na mlade levičarske demonstrante), vendar je v samoobrambi nekoliko pretiraval.
Po gorostasni začetni preiskavi o pokolu na Trgu Fontana, po nezaslišanih oprostitvah fašističnih pretepačev v začetku sedemdesetih let. Po preiskavi o Borghesejevem prevratniškem rovarjenju, je v zadnjih časih kazalo, da je italijansko sodstvo vendarle ubralo pot demokracije in antifašizma, z včerajšnjo milansko razsodbo pa se vračamo v čase, ko je bila pripadnost fašističnim tolpam skorajda sinonim za nekaznovanost. »Po tej razsodb; — je izjavil zastopnik družine Varalli — so starši umorjenega študenta še bolj osamljeni. Ni skrivnost, da so zaupali v pravico in v sodstvo in so bili prepričani, da bo sodišče brezpogojno obsodilo nasilje in njegove častilce.*
Nezaslišana razsodba je izzvala o-gorčen protest milanske demokratične javnosti. Tisti, ki so bili kljub pozni uri prisotni v sodni dvorani, so sprejeli utemeljitev obsodbe s klici »Sramujte se,» milanski študentje pa so v znak protesta včeraj dopoldne demonstrirali pred sodno palačo.
Javni tožilec, ki je zahteval za Braggiona obsodbo na 16 let zaporne kazni zaradi namernega u-mora, je že vložil priziv. Proti obsodbi so vložili priziv tudi morilčevi zagovorniki, ki so očitno umali na še milejšo kazen in so zato svetovali branjencu, naj se končno javi pravici. Upati pa je, da prizivni sodniki ne bodo sledili zgledu prvostopenjskih. saj bi tako zadali že itak okrnjenemu ugledu sodnikov nov hud udarec, (vt)
šče v Livornu je namreč oprostilo 22-letnega Marca Rossija, ki je letos ob prazniku 4. novembra pripravil lepak, v katerem je izražal svoje kritične poglede na vojno izpred šestdesetih let. Takrat so ga prijavili sodišču na osnovi člena 656 kazenskega zakonika, ki kaznuje »širjenje pretiranih ali lažnih vesti, ki bi lahko zrnedb javno mnenje*. Sodišče pa je bilo na srečo drugačnega mnenja in je Rossija oprostilo, ker dejanje ni kaznivo.
PHILADELPHIA — Ime Kennedy-jev napravi na javnost še vedno velik vtis, pa čeprav gre samo za njihove zasebne zadeve, ki nimajo ničesar opraviti s širšo družbeno problematiko. Vendar dobro vemo, da so slavne osebnosti, ali njihovi sinovi, nenehoma tarča zlobnih jezikov in kavarniških razprav. Takih razprav je bilo o družini Kennedy že veliko, predvsem kar zadeva ženo bivšega ameriškega predsednika. Pa pustimo pisanje o takih zadevah drugim.
Tokrat gre za čisto nedolžno in človeško stvar. Sin pokojnega senatorja Roberta Kennedyja, katerega so ubili v nekem atentatu, je včeraj sporočil, da se je zaročil. Joseph P. Kennedv III. si je izbral za svojo izvoljenko brhko dekle Sheilo Brew-ster Rauch iz Philadelphie.
Na sliki (telefoto ANSA-UPI); Nasmejana in srečna zaročenca.
BENETKE - Občinski svet v Benetkah je s 45 glasovi proti petim zavrnil predlog, da bi upravno ločili Mestre od Benetk. Pač pa je občinski svet osvojil predlog, naj bi o tej ločitvi sklepati z ljudskim glasovanjem, ki naj bi bilo spomladi.
Slovenci pozdravljajo objektivno TV oddajo o položaju na Koroškem
Pismo SPD Zarja avtorjem oddaje - V Celovca izšel »Koroški koledar 1979»
CELOVEC — »Televizijsko oddajo »Teleobjektiv* 6. decembra pozdravljamo in jo smatramo za enega izmed redkih objektivnih prikazov dejanskega gospodarskega položaja v okraju Velikovec. Prepričani smo, da se velik del prebivalstva v tem prostoru strinja s to oddajo, saj so v tem filmu nastopali delavci, kmetje, obrtniki, slovensko in nemško govoreči, ki osebno občutijo nezadovoljivi gospodarski položaj*. Tako je rečeno v pismu, ki ga je slovensko prosvetno društvo «Zarja» v Železni Kapli s svojega nedeljskega občnega zbora naslovilo u-redniku omenjene oddaje Klausu Gattererju in njegovim sodelavcem. Oddaja in njen urednik sta bila na Koroškem tarča protesta vseh treh strank, ki so oddaji očitali neobjektivnost predvsem' zaradi tega, ker ni zagovarjala uradnega koroškega stališča. SPD «Zarja» Gattererju in njegovim sodelavcem izraža vso svojo podporo in solidarnost in želi, da bi še naprej nadaljevali pot objektivnega prikazovanja perečih problemov v avstrijski družbi. V pismu je dalje rečeno, da nezadovoljiva gospodarska situacija v občini Železna Kapla, predvsem pa nerešeno vprašanje tovarne celuloze na Rebrci, narekuje, da vsi podvzame-jo skupaj z občinskimi in okrajnimi ustanovami vse potrebne ukrepe, da bi ohranili in povečali število stalnih delovnih mest v občini. V tej zvezi je zato nerazumljiva nekvalificirana reakcija nekaterih vodilnih in odgovornih koroških politikov, ki sami niso hoteli sodelovati v oddaji in zavzeti stališča v zvezi s tem perečim problemom. * * *
Te dni je v Celovcu izšel tradicionalni «Koroški koledar* za leto 1979, ki ga izdaja Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Na 230 straneh je
tokrat spet zbrana vrsta političnih, zgodovinskih, pa tudi leposlovnih sestavkov. Med njimi velja omeniti razmišljanje predsednika in tajnika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zwittra in Feliksa VVieserja, ki oba začrtujeta pot, po kateri bo treba naprej in ki bi jo lahko strnili v tem stavku dr. Z\vittra: «Zavedati se moramo, da je rešitev našega vprašanja zlasti v samopomoči, v enotnosti in strnjenosti naših vrst, pa tudi v mobilizaciji demokratičnih sil večinskega naroda, kajti tudi to je spoznanje NOB, da naše vprašanje ni ločeno od ostalega družbenega dogajanja v sredini, v kateri živimo, marveč je bistven, če ne celo integralen del borbe za mir in mednarodno sodelovanje v smislu načel
sklepne listine helsinške konference.
Koledar je s številnimi prispevki o kulturnem delu koroških Slovencev, posebno še o njihovem prizadevanju za lastne kulturne domove, v znamenju velikih naporov Slovenske prosvetne zveze, ki je letos proslavljala 70. obletnico obstoja.
«Koroški Koledar 1979» je del knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze v katerem so letos še «Koroška pričevanja* Marjana R®" mica, «Čami nasmeh* Miška Kranjca, «Vzhodni veter* Milana Ogrin* in priročnik o alergijah. (Sindok)
NEW YORK — Stalinova hčerk* Svetlana Alelujeva, ki že deset let živi v ZDA, je končno dobila ameriško državljanstvo. Sporočilo je dala sama Svetlana
Šest aretacij zaradi ugrabitve Carla Bussija
NUORO — V zvezi s preiskavo zaradi ugrabitve 47-letnega inženirja Carla Bussija so karabinjerji iz Nuora in Cagliarija v sodelovanju z agenti kriminalpola in kvesture aretirali včeraj šest oseb, dva podčastnika vojnega letalstva v službi na raketnem oporišču Perdasdefogu in štiri pastirje. Preiskovalci domnevajo, da je šesterka sodelovala pri ugrabitvi tehnika tovarne «Ferrari», na sledi pa naj bi bili tudi preostalim članom ugra-biteljske tolpe.
Včerajšnjo širokopotezno akcijo so začeli, potem ko niso ugrabitelji, kljub izplačani odkupnini, izpustili Bussija. Svojci so namreč v petek, 8. decembra, izplačali 80 milijonov lir, ugrabitelji pa so zahtevali višjo vsoto.
Preiskovalci medtem nadaljujejo s hišnimi preiskavami in so že dobesedno prečesali ogromno območje, kjer bi bil lahko tehnik priprt. Iz ure v uro pa se vsiljuje domneva, da se bo 72-dnevna ugrabitev slabo končala. Kriminalci naj bi že pred dnevi ubili Bussija, potem ko jim ni družina izplačala nadaljnje vsote, (voc)
Kritizirati prvo svetovno vojno ni kaznivo dejanje
LIVORNO — Kritizirati prvo svetovno vojno ni kaznivo dejanje. Sodi-
..................im.m...
PO TRDITVAH ČILSKE OPOZICIJE
1979 «težko leto za Pinocheta
Programi čilskih demokratov doma in v tujini za obnovo človekovih pravic in odpravo diktature
RIM — Leto 1979 bo za čilskega iktatorja Pinocheta in njegov vo-iški režim »težko leto*. Tako so a včerajšnji tiskovni konferenci v timu napovedali trije vidni pred-tavniki čilskega odpora:	tajnik
lAPU Oscar Garreton, tajnik »De-lokratičnega Čila* Benjamin Te lizky in šef zunanjepolitičnega od-ora MAPU Jose Miguel Insulza. 'si trije so orisali programe čilske emokratične opozicije za leto 1979 ako v Čilu samem kot v tujini-lamen teh akcij bo še bolj ošibiti 'inochetov položaj, ki se že sedaj laje, saj je celo poluradni dnevnik i Santiaga »Mercurio* v nedelj kem uvodnem članku napisal, da e vlada »nestabilna*. Na tiskovni onferenci so poudarili, da v Čilu eliko računajo na akcijo OZN za bnovo demokratičnih svoboščin in a so demokrati z zadovoljstvom ozdravili nedavno resolucijo druž-eno gospodarske komisije Združe-iih narodov, ki je izrazila veliko askrbljenost ker se v Čilu siste-natično teptajo človekove pravice.
^Pinochet preživlja svoje najhuj-
še trenutke, najmanj 80 odst. prebivalstva pa ne mara diktature*, so poudarili predstavniki opozicije. S podporo mednarodnih organizacij in javnega mnenja ter ob krepitvi notranjega odpora bi zato leto 1979 utegnilo biti odločilno za bodoči razvoj Čila. Potrebno pa bo najprej preprečiti Pinochetove namene, da skuša dati zakonito osnovo svojemu režimu z novo ustavo, ki naj bi jo leta 1980 odobrili z referendumom.
V Čilu samem se medtem ob stopnjevanju gospodarske krize utrjuje enotnost sindikatov, prav tako se krepi aktivnost čilske komisije za človekove pravice, medtem ko intenzivno deluje tudi novoustanovlje ni odbor za povratek političnih beguncev. Zunaj države bo »Demokratični Čile* skušal zagotoviti ak ciji čilskih opozitorjev čimširšo mednarodno podporo. V Rimu bodo organizirali mednarodni simpozij pravnikov, da bi razkrili prevare nove Pinochetove ustave. »Demokratični Čile* je tudi pozval notranjega ministra Rognonija in notranje-
politično komisijo poslanske zbornice, da bi znova odprli preiskavo o rimskem atentatu proti čilskemu demokrščanskemu voditelju Bernardu Leightonu; to pa zaradi tega, ker so ugotovili, da je bil v času atentata navzoč v Rimu agent čilske tajne policije (Dina) Michael Townley, ki je bil vpleten v umor Orlanda Leteliera. Na včerajšnji tiskovni konferenci so izrazili tudi zadovoljstvo, ker je predsednik Per-tini prejšnji teden sprejel delegacijo čilskih demokratov.
Govor je bil seveda tudi o skrivnostnem izginotju stotin demokratov in o najdbi nekaj desetin trupel v nekem zapuščenem rudniku v Lon-quenu. Predstavniki čilske opozicije so trdili, da je šlo za množični pokol, ki ga je ukazal sam Pinochet. Poleg tega so povedali, da je od junija lani do septembra letošnjega leta delovalo v Calami, tisoč kilometrov severno od Santiaga, posebno koncentracijsko taborišče, kjer so zaprli in zverinsko mučiU vsaj sto žensk, ki so pozneje izginile neznano kam. (tm)