Stav. 114 Vosamezna številka »foTHflT V Trstu, V listek 14;: mzja 1310 Posamezna številka 20 stotluk Kstaik XIV Izhaja — iivzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Frančiška Asiškcga štev. 20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankfrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vratio. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Fdinosti. — Tisk tiakarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, po! leta i 32.— in četo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 rim). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po -10 stot.; osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po 80 stot. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacijo se pošiljajo izključno uprav! Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, nI. sv. Frančiška As. 20 Kriza v Italiji. Nvtti je prijavit v zbornici in v senatu era je ; prin?sfcretvo -podaio demisijo, d-a pa bo vadilo poste, dokler ne bo sestavljen* nova iviada. Obe iborm-ci sle prekinili svoja poslovanja. Sociralni demokrate so siccr zahtevi naj parlasneot zboruj s'vari je. da 'isti rivo razpredajo niivi, -UiJibanSa in svoje — želje glede na razrešitev krize — sestavo nove \lade. Imenujejo si razna imena, sr.ujejo razlićac kombćnucve. Od r.suke strani propagirajo rešitev, ki bi biia; r. ir.i po vciji. V prvi vrata se čujejo imena Luz- ! z«tli. Bottccni, Meda. Ker pa moraio priznavati i vsi, cia nobena skupin, ki sloje za temi »no/mi., me more sama sestaviti vlade, ki bi se mogla j •držati ter dati vladavini niti oa-jskromneje j s talno: t i, snujeio koonKnac^e. V ospredja je : n&c';"-ncListično - tju-dsko - stranska k-ombkia-! čija: Rcnomi-Medte. Potrja se torej že včeraj; izrečena domneva, da bodo .^»icrp-iiki ljudske : •sIranke sestaven del nove vWe. In resolucija; i/vrsevaloega odbora te stranke pušča res! vrata odo rta za vstop v lo a>li r-no 'kcmfeMta-j ci o. Pri tem pa naj zabeleži-mo zanimivo in j 5HHp.te.na t *čr.o dejstvo, ca gasilo vatikana, j Osservatore Romano-, ne odobrava afronta j stranke preti Nittiju!!---To daje mnogoj mislili. In če uvaiuiemo še vest Lz Krma, da ; resni politl-cni kn^jf. — in sicer tudi t«ki, ki j so pomagali zruši-ti sedaj padlo viado — raz-j pravJjajo o nrožncefi povrnitve Nittija na i oblast, ceveda ob drugačni sestavi vlade, mo-; ramo sklepati logično, da Lna ta mož še vedno! uuicgo zašlotobe v krogli, da mu je! -tir uafera še vedno ugodna; četudi ne iz so-! giaaj.i z njegevimi pciltičmim smernicami in todami, pa raidi tega, ker mož sedaj res ni lahko nadomesti;-*. Ftazicg temu je r.a dlani; fe a. razpoložer'u ki sta ;e ustvarila Oriando in Scnnino. Resen državnik, fca sc hoče cliTa-::'.ti za bodočnost ni bo hotel sprejemali odgo-i arEos.ti v takem pc-ložaj-u. izlasti z oz'rcm na ::creše.na vTKJljepciitf&ra vprašanja: ker bi anor;vI, ali nu eni strani z umerjenej&o poli t: k j v nevarne zapletljaje. morda, tudi v v-eivko re-srečT Pri tem pa bi resao s.ariH, naj sc nihče ne oi da i a krivim domnevam t. a slučaj, da pride • katoliška ljudska stranka do mc-či. Tudi ta j stnM&a se nc bo v stvareh v nanje politike, j zlasti pa ra reševanju i&dr.*«! 'xega vprašanja, j hotela bistveno cddai^i cd Sonnino-Orlandc- ; ve ~ tu--A, ka4tor sc tudi N.'.tti ni 'hotel sli ni • inosfti. Sc^aloja in Nibti se radi kujeta nekolikoj \ načiaA, \ stvari sami, v ciljih pa ne! V* ti se r ooefo pi daf- v tako nevarnost. To pa že iz tradlcrjc \ njihovi p" j! i trki, sToneče na znani re;n:ci, da je v ugodnejšem poicrttju ti'sti, ki napada, nego pa tisti, ki mora bramii svoje delo. Pri tem pa pada težko j na tehtnico Se dejstvo, da tudi vocijalisii ne bi mogli v zadostni meri iitpoir-Ui cbljub. ki ;.il* delajo setaj In pridobivajo d-ciavske mase v.ase. Potean bi se mogla mara obrnili preti ker psilia množice je že taka. da — Če je stanje nepovoljno — vs:kd?»r obrača, preti tist'm, ki so na km^ilu, pa naj so krivi a!" pa ne. To izkušajo sedaj iudi sociVal'sti v Nemški AvstrVi: da je ob1;ubijati, nego pa vladati zaic v al ji \ o. Saj so i». pr. delavci grafične umetnosti — stavci in sorodne iim kr»3^r/r;je — sedai v živem i:pc-ru proti ved-r'vu s-cijalne demotkraci^e! T ) \ cdo dobno tudr soci-ialni demokratje v I i. Zato iziavljaio. da ne vstopijo v nobeno L v .r.acijo. Nočejo tpre;emati nMi ne SOod-đr , vr--c .ti, dokler ne pride — tako izjavljajo — ni-licva pepodra zmaga! Seveda je to čudna MuL^J-mi, pa radi t-c^a, ker mež aed?; res ni v r„-iUmentni areni; oni pa hočejo popvei zma-•^e a petem is le da bedo ie!al4 pw vladnem! 'krmilu! Ob take-« stanju i tT. aj^r jc že v območju mo-> lcda se na >edarj.i ita!:ia.f^ki krizi ura»ni-čj l ta znana francoska: Kralj W umrl —ži'vel kralj! Niitti- je paAei — Nrtti ©e vrača — ob j sfrani >lexie. prvaka katoliške Ipniske stran- j ke! .... Socijalisti pa bodo na>padali, nacionalisti bodo nezadovoljni, asTHranli na poln« lonce — in teh je vedno mnogo, a ne loncev, ie.nveč aspirantov — bodo intrigirali, in — kaos bo ostajal. Stalnost v vladavini bo fata ucrtana, ki se ii ne moreš približati* N4ao ravno ugodni izgledi- v bodočnost: ne :'a Italijo, ne za evropski položaj, v kolikor morejo vplivati nanj razmere v kraljeit\u! 8tfnir;)i poRisnl u Fellunzl. | RIM, 13. Direktna pogajanja z jugosloven-sk'n odpcslanstvoiTi, do kater'h ni mc^lo doslej nikdar priti radi bahatega odpora italijan-i •k p c i't: kov, so se i uda sedaj že v začetku .prekinja žepe t po dtalijaoski krivdi. Kakor j pa sc je doslej vklfub jasnim dc'kazom. ki so j drkazov.sli ravno nasprotno, trdo^rsino zatr-: jevalo. da je edino le Jugoslavija kriva, da rugoslovenske nepo-l pustljivo&ti itak prekiniti podajanja. Trumbić j da je namreč govoril o italijanskih zahtevah , na lak način, da je moral užaliti i talijanski po- j nos. Pri tein se to časopisje nrli ne zaveda, j da je Scia'oja vkliob tem groznim zahtevam i nadaljeval pegajanja in postav."! nasp>Toti groznim Trurnibićevim zahtevam svoje grozne zaJateve Ln da bi se bila morda iz vseh teli grozot izscinrlo nekaj, kar b> morda ne bilo -3.ti:!o oa>s\ele;Ših ču^tgv obeh stran;. Najbolj odkrito piše Popolo Romano , ki pravi: »Prlsctncrst jugcslovenskega odposlanstva, sestavljenega iz najhujših sovražnikov naše države, ki so priš-li trdit, da je Trst slovanski, zahtevat celi Jadran, mejo, ki bi cgro-že»'ala IVst, je delovalo si-lno izzivajoče na italijansko čusivovamje. Vsled nasprotnega mnenja poveljnikov' vrhovnih štabov in neodločnosti celo vejnega in mornariškega ministra, eli b: skrejela tako rešitev, ima glasovanje v zbornici na koncu konca pomen odpora naro-clc-ve zavesti in nje-govega ^astorpni§fcva proti sesitanku v l>allanzi in zahteve prenehanju pogajanj. Tujci - izzivalci naj se povrnejo za Alpe: to je najboljše kar lahko store. Čeravno so biia pogajanja popolnoma tajna, | vedo listi povedati v se podrobnosti pogovorov. Ko se je o.fcv-c^čla prva seja — pravijo listi — je rekel Paš;<5 nekr>Liko besedi v francoskem jeziku, nakar je dal besedo Trumbiću, ki je tudi z i čel francoski, a sc je kmalu prekinil rekoč: Pašic ve prav dobro, kaj moram povedali in ker je moje izvajanje namenjeno le iteiijanskemu odposilansrvu, govorim lahko italijanski. Govo-ril je nato dalje v ilalijan-sken) jeziku. Paš-ič je santo tupatam pok:mal z glavo. Tvmbič je začel, po svoji navadi, od začetka, kakor bi šlo za popolnoma novo vprašanje. Navajaj je vse mogoče argumente v podporo svojih »-zvajanj. Crtirat je statistične številke o ;ug::sloven.-ikem in italijanskem prebivalstvu na spornem ozemlju in zaključil, zahtevajoč za Jugoslavijo Trst, Gorico, soško in nadiško del?no. Dokazoval je nato. da ni daJa Italija dc^Iej nikakršnih koncesij, ki bi- upravičevalo zahtevo po kaki "odškodnini, in»oklejev meč ter ogroža naše življenske, narodne probleme. Zaradi tega" prosim predstavnike naše javnosti, naj imajo tudi sami jna.lo potrpežljivost' in nekoliko strpljivosti. Presi m vse r-ierodajjie čLivte-' l^e, n?j s popolno hladnok rvrtos t jo sodelujejo !pri iiziliiodu iz sedanjega položaja. Smatram za svc'jo dolžnost, da izjavim, da bo po mojem pcpolnci-i uverjeniu sedanja vlada predložila fcVici;o ostavko, čim se izvede sedar*;a kombinacija. Ako se to desedai še ni izvedlo, jc edini razlog .ta, ker sedanje razmere v naši državi j niti trenetek rtiso dale povoda za formalno krizo. Črnogorsko odposlanstvo pri regentu. BELGRAD, 11. Seatkaj je prišlo odposlanstvo 70 oseb iz Črnegore, da protestira proti brezvestni in ne rodoljubni borbi, ki jo gotovi protivnik i novega reda v Črnigori ter v domovini splch vodijo v javnosti z različnimi sredstvi in na različen način. Regent Aleksander je sprejel deputacijo vpričo ministrskega predse 'nika Protioa. Odposlanstvo mu «e predložno izjavo ud&nosti ter razložilo vse svoje lež-(rje in želje. Odposlanci so debili zagotovilo, i da Z2 interesi rodoljubnega prebivalstva Č«*ne-i gore nikakor ne bc do zanemarjali ;n da se bo vlada pobrigala za to, da po ssvojih močeh za-i dc-voLfi njihovim popolnoma upravičenim zahtevam. Žalostna smrt Alekse Jovanovica. I LiELCRAD, 8. Včeraj je v Krez Mihajlovi luli-i podrl avtomobil vojnega ministrstva biv-I šega srbskega ministrskega p-eJsednika Alek-i so Jovanoviča. Prepeljali so ga \ bolnišnic o. ! kjer ]c na posledicah polkcdeb kmalu pc lc:u | umrl. Pismo iz Celovca. LJUBLJANA, 12. -Slov. iSr.iod« objavlja ta Je < dopis iz Celovca: Z vsaki«T» dnem bolj občuiimo. da se bližajo zadnji dnevi kliki Ant^erer, Lackner i. dr. Ljudstvo pričakuj« ie dneve, kakor svoje odrešenje, in tudi ori sami ž.e u videvajo, da ie konec niih dosedanji strahovladi. Nihče se več j ne briga za njih vpitje. V svet trobijo, da je bilo! pri zadnjem shodu — ali kakor oni pravijo, rri ; manifestaciji za priklopiiev conc B*. lo je Ceiov- j ca in okolice k Avstriji — 18 do 20 tisoč fcudi pri- j šotnih. Javil sem ie svoječasno v Slov. Narodu«, • da jih je bilo 2000 do 2500. Celovčani se tega! shoda sploh niso udeležili. Bilo jih ie le malo ite-! viiso prisotnih, a glavno maso so tvorili delavci; S iz Ši. Ruperta, ki sploh niso vedeli, za kaj gre, in j prebivalstvo iz Št. Vida in Beljaka, lorej ljudstvo, j ki prebiva izven cone >~B in ki je izrabilo prilož- : nosi, dn se zastonj vozi z vlakom v Celovec. \ ■ A.Siriji nar^reč vlaki to nedeljo sploh niso na nobeni durgi črti vozili, izvzeinši imenovani dve pro- , rfi. s katerimi vlaki se je vsakdo lahko zastonj pri-; j pcijai v Celovec, a z vsem tem so napolnili, kakor • I rečeno, komaj polovico Zmajevega Irga. \ so pa pcslali poročila, da }e bilo na tr£u iS -do 20 I tisoč ljudi, ko vendrr vsak otrok v Celovcu ve, i da gre na tr» kvečjemu 4000 ljudi. Ljudstvo je sc-! daj spregledalo, delavci dvigajo glavo. Oboro^ujc-io se in vsak trenutek se lahko pripeli, da bjdo i obračunali z vladajočo kliko, katere edini cilj je [__korito. Od prvega do zadnjega delavca. I mela ' in trgovca so v srcu vsi za priklopi lev cone 03 ! k Jugoslaviji, kar bodo pri plcbiscilu tudi dokazali s tem, da bodo glasovali za Jugoslavijo, in sicer, j iz trdnega prepričanja, da le na ta način morejo j i rešiti sebe in svoje večnega pomankanja. Mi vsi, ki i smo Uko nesrečni, da moramo prebivali v Av - j ! slriji. vemo. da Irka državni bankerot r.a vrata,,; ; da se bliža polom z brzimi koraki, a mi vsi tudi j i vemo, da jc edina rešitev v Jugoslaviji, kjer vsaj! ! ne bomo stradali in bomo bolj svobodni, kakor | ! smo pa v ti toli hvaljeni avstrijski republiki. | Celovške novine prinašajo vedno in vedno pri-j ! tožbe-« nemčurjev iz cone »Ac, katere pritožbe se j ; pa fabricirajo ie v uredništvih teh iistov, kar vsak j j trenutek lahko dokažemo. Glavni fabrikant teh, ! laži je pač neki Perkonig iz Borovelj. Ce je res kaj; I ljudi v coni > A«, ki sc za Avstrijo še ogrevajo, naj i $e pošljejo tu'k nam v cono > B in prokleto hi-i iro bodo prosili, da jih puste nazaj v blaženo Jugo- j i slavijo in minila jih bo volja da bi se še kdaj o- j • grevali za Avstrijo. V nedeljo. 25. aprila, so skli-1 ! cali delavci svoj shod pri Gromerjli. kjer so silno J [ napadali cclovško kliko in pisavo njih listov, ki da! i na naravnost nesramen način pišejo pro^i državi! ! Srbov. Hrvatov in Slovencev. Cnvornika Kerše «u ' ' lomaž sta grmela proti vladajoči kliki, ki da je, • kriva, da delavstvo in ljudstvo strada, a eni da si j i polnijo žepe z denarjem, ki se na Dunaju lahko-* j miselno kar dan in noč tiska, brez pomisleka, kdo l bo to vse enkrat poravnal. Ljudstvo jo bilo zapc- ; j Ijano vsled lažnih vesti v *Freie Stimmen« in: ' „Kartner Tagblatt-, a to ljudstvo je danes spre-' gledalo, pa vas bo ludi sodilo. j Naša vest nam veleva, da o pravem času na-| stopimo in rešimo to ljudstvo, ki jc že dosti trpelo. ! Tako se je govorilo 14 dni po tisti »veliki* manifestaciji na Zmajevem trgu. Celovškim mogotcem i so se počele tresli hlače, kar ni čudno, ker sedaj i I =ie je oglasilo že ljudstvo iz Beljaka in okolice, da j j če Celovec pripade k Jugoslaviji, ir.ora iti za njim j ; tudi Beljak. Mi smo vedeli, d* bo za pijanostjo, j prišel maček, ki je sedaj že tu. : Pozdrav ge.it:raJa Jauiaa juftosloveoskei«'i po-Uu v Sibiriji, j LJUBLJANA, 11. Naš L«at , gladio -jugosi. j ! p-oi£a, ki izhaja v inkutsku, prenaša v §t. od j ' 23. ian. 1920., ki je prišla šele .^odaj to le vest: j ! Francoski general Janin, /aitopnik cntenle vj i Sibiriji, je poslal cb Novem letu prvem« jugo-: slovenskemu pclku tale nezdrav: - Ob Novem lleftu 1920 sem preverjen o vrnitvi vseh v njih ' J cm c vino. Obenem pošiliaiu- Vam, kakor tudi j ća&tnikom in vojaikom poverjenega Vam polka. • svoje naj'skrenejše želje in sv»o.j prisrčni po-l •zdrav. General Janin.« Zlst v Pragi-j LJUBLJANA. 12. Starešinstvo Sokolskega Sa-j veza je ponovno razpravljalo o udeležbi na vse-| sokolskem zletu v Pra^i na svoji seji dne 1. maj-j nika 1920. Po vsestranskem razmolrivanju je pri-. šlo do istih zaključkov, kakor na zadnji seji. da se jugoslovensko SokoJstvo ne more udeležiti »leta korporativno, temveč da posije na zlei samo zastopnike. Ovire za večjo udeležbo ^o p: i dana- j šnjih razmerah tako velikanske da .-'i mogoče priti] do drugega sklepa. Dem /a slepo deco v Zonam u. \ BELGRAD, 12. Minister za socijalno poli-] i ti'ko je crsncval v Zemunu dem /n slepo deco. j V tem domu bodo oskrbovali 13 otrok v sta-j rosti od 5 do 12 let, ki jih bodo ući-li tudi raz- i j nih obrti. Načrti generala Peprina Garihaldija. | SPLI T. 12. V zakMđi ' jansloh krogih se j trde'v ratno širi govorica, da bodo italifanskc : j vc^Tie kije te dni 'rkrc«!f i zasvJe^o ozcmlic j Iit&lijamsko brigado Alpi, ki bi >i zapovedovali i general Peppino GaribarldS. Garibalidi bi v do-j j govoru z guvernerjem Millom in D'Anruinziem j ■ ne držal zasedenega že oku-piranega pasu, j temveč bo zase:!el se -Jru>ge dalmatinske kraje.] Pridelovanje tobaka v Jiigo®lavl>j. BELGRAD. 11. fprava drž-Avnih moropo-lov je končala cdk*ip tobaka od pridelovalcev* \"sega czemlia. Odkupljenih je osem milijonov kilogramov tebaika, od teh pel milijonov samo v mejah bivšega 'kraljestva Srbije. Čefcoslovaki i» Madžarji. ZADER. 12. (S.) Splitski »Novi list piše: Po neklli vesteh, iii pa jib je treba sprejeli z rezervo. čehoslo\aki da neki uvažajo na Madžarsko puške in strelivo z namenom, da pomorejo M^Ptfž.irjcm v njihovi borbi prr.Jl .luv-oslover«>m. Celi vagoni v».j-nega materijala da so na potu pod znamko zdru-vil. Bolgarska je odredila, da zavr.šl demobilizacijo % teku cuc^a meseca^ d| bi ji bilo mogoJe »asesti Dobrud.'O. Bolgarski macedonski odbor dela živahno na lo, da bi se združil s vrnojčors'- i-mj separatisti, katere, podpirajo tudi turške organizacije, da bi se povzročili neredi in izgredi proti J ugoslovenom. — Objavljamo to vest le kot kroniCarji. čeravno nam niti od oalec ne prihaja na misel, da bi verjelr v nieno resničnost, ker je naravnost smešna dom-reva, da bi Ć«hoslovaška pošiljala orožje ■Madžarski proti Jugoslaviji!'!). Madžarski, i-i je s Cs-hoslovaSko v tako napetih odnošajih. mora t" poslednja ukrepati proti njej vse mogoče varnos'.ne ukrepe. Tu gre očividno ?a pomoto ali pa pnsf in se moremo le čuditi, kako je mogel- splitski UmI prinesti to vest kot resno, če jo je sploh l'»t la\i» prinesel. Trocki na bojišču proii Poljakom. - Madžarska bo pomagala Poljski? LONDON, 11. Daily Espre^ jav!;a i/. Moskve, da je Trocki odšel na bojišče in ria prevzame osebno >vod«ivo operaci". Padec Kijeva nt ba.ie naredil velikega vtšska, ker se jo pričakoval. Pričakujejo se nova prodiranja ^oljske vojake, dr kler se ruska >ka ne ergaoi žira popcb'voima, ker Poljaki riZ!poia^a;o v Ukrajini z večjim številom čet ne>o ?v\ iccidonskih poliličnih krogih se govori, da ie Hcrty ponudil Poljski madžarsko vr^ko v no-muč. ker bi se hotel s te ni teognili razcraž'tv ■. ki rou. jo mirovna po^oiha Zanika na te vcat. -da sta Romunska in Fin>ka pripravljeni na sodelovanje s Poljsko. Rusko stališče j>lcde Spitzber^a. DUNAJ, 12. Ru-ski ljudski poverjenik za zunanje posle Clčerin je javil norvožkemu mi-ni-sti'.u za zunanje posle, da ?.trji ru.ka so.jet s.ka vlada slej ko .prej no stališiii da nobena edl/CHčba ^l-ede Spitz.bergov brez .«:. 4la>;a mAi; vlade ni veljavna. Za vro škccto, 'ki hi nailala RiKom po u'krepih norveška \Iade, kol sedanje pc-sest-nice ot očja, bo Nor-.etka cd:govor:»a V^a Rusija proti Poljski. DUNAJ, 12. Glavni oibor i-neajševikov in ruske sccijalnodemckralske stranke sta v 3vtt:_i izredni lov i-la Ja je c- rajnba Ru- sije proti poljskemu v prt d u narodni dolžne s l vseh Rusov bvez razUlce strank iai sta t.veje pri-taše pohvala, da prispevajo z vs«mi silami, da ie Poljaki cdK-'^ejo. Ukrsjiuskc čete v Odesi. DUNAJ, 12. (S ) Ukrajinskemu tiskovnemu uradu poročajo iz Varšave: Odesku posadka, ^tslav.-Ijtna večinoma it ukrajinskih čet. se je pridružila k ukrajinski arruaii pod poveljni£tvo:>i {!'nt-rala Otneljanovik-Pavkena. V isli vesti e javlj i. da jo biia Odeia v celoti zasedena . ZmUe! auvilco-kih podajanj s sovjetsko vlado: d<* se reši žirljeafc vojako? bivie Dctrikinovc vojske LONDON. 12. (S.) Dolnja zbornica. Proračun bil odobren v drugem čiU-ri-t. OdjJovarjajoe n-neko vprašanje je izjavil Bonar f.aw. da j* stopif -angleška vlada v >; s tresočim sc ^ia- j sani*. \ eiemožni, prećastni gosped ban! Pred va-j še l e priliaja slab, iT^emrjjel starec, pred j vas. ki ste vrhovno £o streho, da rak-co turn em. AH, sovražniki j ne dopt»ćai>o. EKi^nili so sekiio iwt to strlio. j (Uvelo debk> — name. Ne niAji^Jit tmio^o govwritr.' Pa saj ves4ef tesa vas prosim. Ko so zlabne j tiu&e p» Jblgale na me zvt^reJko bcsoiio kmetov, I so kom«ir>f s silo uveuft ^fosf^o Urs'Jo He- j T»irwJ< vo v oosest pol prem^ei^a nvoic^n —1 n;c}ega, pravim, ker sem je kupil za svoj de-; r.cr. To je krivica, grda krivica. Ni bilo do-vclj, da so me oplenrli, požgali, oguHi, da je jrlavi moji pretila smrt. Sedaj naj še deli-ot žnHtri. To je krivica, pravim, je zavrtel starec razjarjeno glavo, - jaz ne poznam komisa-rijev, ker priznavam samo vaše sodišče. Bodite pravični, povrnite mi, kar je -nojema. Protestiram proti sili, pa naj je tudi kraljeva!' In starec je povzdignil £lavo ter pogledal bana z mctnšim očmi. Gospoda slavna! re planil srdito Stepko Gregorianec, ki jc doslej sedel v kotu pove-šene ^lave. * goepeda slavna! ProtestiraLi moram v imenu svoje tašče, gospe Hen:ngove. Ka,j? Do te^a je piišlo? Mari scJba Ln zakon ne veftjata nič v tej dožel-i? Mari je razbo;niku svobodno, od-jeni ali tu-e? Mari ni b:Io dovolj '•crvi in J>ede? Naj je bo >e več? Scdn»ja je iravi«e svojega plemstva. A k?tk> jej tesmu krh. kdo? Tahil Da. c«! In sed»j, ko se, .je v domačem boju pogubilo toliko dus, ko je j polovica naše dežele krvava puščav a. sedaj, ko se je zaspala pravda po to! ki nesreč, pre-btjdlla, sedaj zahteva začetrvk vsega zla s veje ereve! Kje je temu človeka duša? Kje poštenje? Sramota! Grehota! Ne priznava komarjev sedaj, ko so virili p-arico, prizna/al pa jih '■ ;e, ko sc si^rili krivo, ko so mu preti vS3,ki !-pravici -Vročili vso posest! in sme priti na La pos'vcčcni p-ag? In ?;ne st.^ti pred banom? K-e rmi je poštenje? -Nehaj!- je zaklical Talvi drhteč, povzdigni oči pr«deVno tigru «n 'zbcM zobe, brzda.; strupeno želo svojega jezika! Kdo je spuiilul kraste, Ikoo jih je podkupil? Ti. Ne poverim lebi. govorfcn vseunrj plemstvu za svoje pravo, ki j je je kralj potrdil s svojo roko. Ti pa popravi ! raje, kar si zagrešil, povrni svojemu bratu j Baltazarju dcJščLno, ki si jo slabiču ukral, da, uk«ral, ti, njegov brat, pjegav varuh. *Tahi laže. laže,* je bc3Del Stepko dvigajoč pesti, «jaz sem zaata .il nieJ^edtko posest, da popravim naše imetje — —s -Gospod*!- je zeiltlicai TaJ*. ..protestiram proti sii, dajte mi pravdo! D^tc! ' Starec se je czri po vsem zboru, ki ie mo!č3 i po^-ivšai ftpor medf be>rv> dtv .Tj*co ! »Pravico nii da^te! >e šk. ipal »tarec. Ali isto ple.nstva, ki je nekdaj bcsr;> vaskli-, kalo na en sam Tahov mig. ki mu je bil Tahi j LnekdtT vladar in bog, isto pl . nr,tvo je mol-j jčalo kct grob. Mraz je pretresel starčevo du^o | n glava mu je -klonila. Tedaj je rekel ban: '•Gospod T i.hi! Kralj in sednija sia izrekla isvoio besedo in iako bo. Povem vam še, kar mi sporoča kralj. Henirigova na^i vam povrne ! denr.r, ki ste ga dali Batoru, a vi zapustite i ?used — to je krclje.v svet in moj. j vNLkoH! je vzkliknil T.-bi ter je, -kakor da ?a ie strela zadela, povzdif^ril gbavo, .-nikdar, j j pa naj jc tudi rekel kralj. Na Susedu J-cčcin , ';umreti, aJa ste čmii?! Pcjva, sinko, pojva! Tu j | ni življenja, tu ni pravice. Pojva, da jih ne vi-j ; dim, teh strupenih kač! J Oprvši se na sina: se je T^lii otlvlekel iz j | nemega zbora, a ko .je dospel na vrata, je za-| o ril iz molka -kol glas iz groba glcti ^o^peda i V urnoviča: >-To za Ambroža Gregoriancal« Kakor da *a je pičila kača. se je Tahi slrcšel in klonil v naročje svojeg^ sinu. xu. • Kaj ie rekel ban?u je vpraSula UrSula želj-| ?\c zeta Stepka, ki je bi! dojezdi! iz Zagreba na j Su;ed. vTahi .noče, je odgovoril velika'- zh:voljno | ^ -OCK- r _________________ I««n I-I -I --- SVcU tašči, ki je sedela poleg okna. a ?* n,o |je stala zvesta -božkinja količka, aiejajoč go-sne lase. i Ban mu je ponudil v svojem imenu, da doti ves denar, ki ga jc bil plačal Batoru in seli naj se cd tu. Ali Tahi noče vkljub .vsenuu tem i, da ga je strnila huJa bolezen. > Moram se ga rešiti, tako, ali tako, jc odgovorila Uršula jezno. Samo da vem----" -.Gospa. ;e =epniia LoKčka, aH ste pozabili na moje besede, maje maščevanje, ki ie je moj Drmačitć tako lepo zamisW.- jPreveč gro/no je.- ;e malmila l ršula-Pustite me se je na>meh«iala LoJičk^, -maS6ujem se. Vam prkie prav. Neumno kle, ki je H^K našli na potu, biva vcgpo ■ v ^r.-du. Moram se maščevati za to};. Ijuie rane. Ocbro sem pošteda U sliko, pripravila S vse. P-ttstHe me, da Prosim se je pri p ognil a žena, ki s: ji m<»gel ludi sedaj opažati sledr prejšnje lepote. Da čujemo, kaj pravi Stepko, je rekla vdova in je. pripognivsi se k zetu. šepnila teinu nekoliko bc^ed. Stepkovo oko je zasjale 'Divno .je skotil .tbkaš pokonci, ueUj. kakor le je vcija. Jaz si perem roke. Služabnica je priki*naia smejaje se ter oJšla (Dalje.) __ - " ...... ^ Stru n. » »EDINOST« Me114. .- V Trstu, dne 14. mata posojilnici zavod proli sastavi blaga. V celoti jc bankovccv v prometu 2a 58.9 milijard. Francija ima! bankovcev v piomctu okoli 38."milijard. Po pre- • bivalstvu pride na glavo v Nemčiji 1000 ir ark. v j Franciji pa 1000 frankov. Na Švicarski borzi veljaj francoski frank 34—35, marka 9—10 švic. fran- j kov. Navrlic preobilju rovt;>.nic ir. slabemu stanju j valute zadnji čas Nemčija gospodarsko precej I sistematično dviga. Industrija dela. promet leče.: Ruščiaa — obrežen predmet ua Nemškega. BEROLIN. 12. Na Ne:nške«? so sc začeli živo I zanimati' za ruščino. To zanimanje se tfpažaj najjasneje po sreJnj-iji ^alah, :a ria iieKaleiih je i bii že ifvecfen ruski jezJ x .kol o3>vczen predfoiet. j Tako ti, pr. na višji realki v Vrati slavi, ivairja nemško- j a v siri; sikih •soci'auniii demokratov, -da se kon- j £re-s v Ženevi- cd 1. febcuarja cdgo-di do 1. julija, ver.dar pa izjavlja, da še danes obstoje pcaiKs'eki, iki so do vedli do lega predloga i n da fs ivačeJstvo stranic trdno preverjeno, da ženevski; kongres ni nc:ber.o prianerno sredsivo v.a vzpostavitev eiiuasii ;ntem.acionAle. Odgovor t-pcMi-'a bude na odklonitev socilslno-den«kratike stranke F^aa-cije :n letne ikrrnfe-»c:icc neodvisne delavske stranke AngU-je. ki v enakent položaju, kakor scci^-Ilstr v Švici sc-! tlc": n 2 pripadala ril! drugi, ni i i' tretji i-vlerna- ! cljooaii in bi torej na kongresu ne bili zašto-j pi ni. prav tako kakor eni, -k? so se pridružili! mcikcviki 'jiltrnaci-joiiali. Načel; Ivo slranke j ;e 'o.rc*j sklenilo opustiti udeležbo pri kcingre- i tu, ker vidi v tem kongresu, samo nevarnost j v.a. vzpostavitev intemacijonale. Krvavi izgredi v Avstriji. DUNAJ, 12. ProLesL.io delavske demonstracije na Dunaju se rn':iale precej mirno, toda -v Lrncu ie prišlo do hudih izgredev in spopade v j z vc;aš Lvo.n. Bilo je 7 mrtvih in 21 ranjenih. V j rces>tu je bilo proglašeno «bsedno stanje. ■ } Negotovost o u:.cdi konfcr^ncc v Spa, LONDON, 12. (S.) .Pali Mali Gazettc c meni, dal bo konferenca v Spa najbrže edgodena. kajti j LIoyd George in Millerand s!a naklonjena tej od- j £o Petit Puri- i sicn-«. se je sklenilo, da bi bilo brez kovisii progia- j siti splošno stavko, ker ie vladen sklep zadosten! pcvod zanjo. Nato so !':edili vse listine, ki pripa-daio tajništvu spiožne delavske zveze. Po glasovih, ki so jih pobrali razni listi, sc zdi, da se bo vršila vztrajno preiskava proti Jousseiinu. V sodnih krogih se celo misli, da se bo začela preiskava že v teku tega tedna. Francoska rarmoitivanja o italijanski krizi. j PARIZ. 13. |S.) -Le Pelil Journal- izraža mne-j uie. da bi sc utegnil Nitti prav lahko povrniti naj vlado z novimi tovariši. Na vsak r&čin — dostav-; lja list — bi laLko povzročila italijanska vladna j kriza odreditev konference v Spa. > Gaidois^ j * z ozirom na italijansko ministrsko krizo: Našel največje dobro zahlcva, da pridejo v bodočo ita-; lijansko vlado ljudje, ki bi omogočili obema brat- • skiina narodoma, da utrde svoio zvezo še bolj z j gospodarskimi nego s političnimi vezmi. -Figaroai opezaria ra to, da je g. Nitti doprinesel najhva-Jevredneiše napore za lešitcv jadranskega vpraša-, nja in italijansko-jugoslovenskega spora. On ni! prav r.ič kriv. da sc ta vprašanja še niso rešila i petom pravičnega in pametnega sporazuma. Sestanek sveta zveza narodov v Rimu. RIM, 13. S\vt zveze nnredov se je sestal] dtrtes pc poldne v ininisiistvv za kolonije, fri- | sclni so bili v vi Člani. Z;» predsednika ie ^.il iz- j vc!;e:i MJ^laM zastopnik senalor Tiltoni. Eorb« v Mcki^ku. NCVv VOfcK, 13. [S.) Po najnovejših vesteh se ni posrečilo revc'ucijonarcem pregnati pri Vera Cr:izu Carranzovih čet, ki so se namestile v ja-~,;ni 4'i00 mož, med San Marco in Hunnantle. Os m it Se vesti. Ktir bi se babi zuhotelo....! Mila tovarišica naša, -La Nazione« jc posvalila kar cel članek — dr. Rvbaru. Z odkritostjo nedolžne duše ovaja, kaj jo tišči: dr. Rybaf ji jc na poti! Ne more razumeti, kako da sc ravno la človek, ta ilalofob. uveljavlja na mednarodnem pozorišća — ravno sedaj, ravno v tem hipu?! In k?ko zgovorno, kako milo govori, da bi prepričala bclgrajskc kroge, kako da je ravno dr. Rybar najneprimernejši instrument na prizadevanjih za rešitev jadranskega spora. Rybdf da ni le italofob. ampak tudi austrijakant, in zato da ne more biti vdan državi Jugoslovenov! Stališče Rybarevo da ne more biti stališče države Jugoslovenov!! ^Nazione« piha Belgradu n» dušo takole: -Jugoslavija se predstavlja na uriiateliskih pogajanjih kot država, ki ima svoje središče v j •elgradu in njeaa tradicija je v smeri ententcofil- j ska; tej smeri je sledila tekom vojne. Ryb£ra pa,; ki je pošiljal svoje izjave radosti avstrijskemu ce-j sarju povodom dogodka pri Kobaridu, ni možno i smalrali za drugo, ne£o za premaganca pri Vit-! lorio Vencto.« — Holio, draga »Nazione«! Pred; par dnevi še so pisali italijanski listi na podlagi j — kakor so trdili — zgodovinskih listin, da je Bel-i grad izvršil izdajstvo na zaveznikih; sedaj pa jej naenkrat zvestoba Srbije do entente argument, ki | naj bi — odstranil Rybara od pogajanj! Kako sej strinja to?f! — Kar pa sc tiče Rybarevega av- j strijakanlstva7 moremo to očitanje potisniti nazaj i v goltanec tabora v čigar imenu piše sedaj »Na-J zicne: svoje neskladnosti. Kdor je v avstrijskih j časih zahajal v narnestniško palačo, je mogel vi-j deti tnm, kako so antišanbrirali ob raznih dina-; sličnih in drugih prilikah razni imenitni gospodje. > ki se sedaj juuačito kot nekdanji najsrditejši ire-i dentisti. Tako n. pr. tudi bivši deželni glavar dr.; Ludcvico Rizzi — vsikdar ves posut na prsih od j blestečih avstrijskih križcev in redov! In Hortisi i in Pilacci — mari niso- prosjačili pri vseh avstrijskih ekscelencah in vpoglbali hrbtenico pred njimi?!! In koliko jih je bilo, ki sedaj razobešajo italijansko trikoloro. ki so istotako navdušeno razo-b«»šali črnormene zastave ob vsaki zmagi avstrijskega orožja nad Italijani!! Tako n. pr. tudi ljubi sosedje nažega uredništv a v izraelitskem templju! In ti menda nekaj tehtajo v taboru lista »Nazione«. Dr. Rvbar pa ni bii nikdar italofob v tistem zmi-slu, kakor laže >>Nazione*.Le zvest sin in bojevnik svojega naroda jc bil! Nasprotoval je le tisti politiki Italijanov, ki je preganjala Jugoslovane, ki ni hotela priznali letem nikakega prava in nikake svobode; ki jim ni privoščala nikakega svobodnega diha: ne narodnega, tie političnega, ne kulturnega. V te:n zmislu je bil dr. Rybar italofob ;, prisiljen v to od ves — o veleitalijanska in vele..., liberalna i gospoda! — No, - Nazione* ima tudi frca in ustni- i ljenja. Dopušča možnosi. da tudi dr. Rybar postane j kedaj dober jugoslovcnski državljan, kakor je bi! j poprej avslrijski. Ali za sedaj — radi njegove i bliinje minulosti — naj bi ostal na strani, naj bi! ne LiUl r.a pozorišče mednarodne politike! V ten- \ grmu tiči zajcc! Hinc illae lacrimae! Rvbar je prele-! meijit poznavalec krajev in razmer v njih in pre-j goreče je vdan narodu na leni ozemlju. To ga di-j skvalificira v očeh lista Naiione« za posredova-j nje na pogajanjih. To ti;-či ijubo r Nazione-., ker i se boji. da bi n^š rod r.a tem ozemlju mogel priti j do vrednega žjvlienja — takega, d« bi ga ne mof'i ; več dušiti tisti, v katerih imenu piše.... rNazione«! j --Proč z Rybarem s pozoriščal To bi sc zaho- j tflo — babi! Baba more svobodno sanjati o tem. Vii nrj sc ne trudi nikar s pridigami na beligrajski i naslov, ker t;>m — poznajo dr. Rybaia! Mesto, da bi gradili, podirajo mostove. Nekaj tednov sem, ko so se pojavljali v Jugoslaviji nemili dogodki, ko se je agentom in eksponentom sovražnikov tc države in naroda Jugoslovenov posrečalo, da so tu pa tam zanašali v narod strupeno seme nestrpnosti, nezadovoljstva, .upornosti, so italijanski listi s slastjo ne Ic beležili take dogodke. marveč so jih tudi neznansko pretiravali, da so mogli t-iko sporočali svoji javnosti — kakor so meniii oni — veselo vest, da je v državi SHSj vse v razsul u ter da jc razpad te države neizogi-J ben v najkrajšem času. Nihče da noče nič več ve-j deti o iej državi; Slovenec ne more videti Hrvata j in Srba; Hrvat mrzi Srba in Slovenca; Srb sovraži: Hrvala in Slovenca. Vse da jc proti vladi in ob-: soja nje voanjo ip-.pcrijalislično politiko. Ljudstvo) da želi mirnega sporazuma, da noče sporov.«! j Tako je orilo v zboru do pred par dnevi... ko se je | kar iznenada izpremenila pesem. Tik pred sestan-: kom v Pallanzi so italijanski listi začeli žvižgati! drugačno — nasprotno melodijo. Pašič želi spora- j zurn?.; tudi Trumbič je odneha! od svoje trdoglavo- , sii; vodilni krogi v Belgradu so prišli do izpozna-, nja, da treba odnehati od pretiranih zahtev--1 izkratka: z vlado bi se žc dalo govoriti, ali javnost j v vsej državi jc »espravijiva, iniransigeutna; celo: Čudi socijalisti in koraunis.ti da groze vladi, na} bo . neodjenijiva ob teriterijainem vprašanja, jo podži- j liajo k neizprosnosti! Javno mnenj« kvari vse do- \ bre dispozicije pri vladi! Tako so kričali le dni j italijanski listi. Saj razumeta: poprej je bila vlada kriva na vsem, ker javnost je bila miroljubna; sedaj pa sc» naenkrat dobre dispozicije pri vladi in vsa krivda je na javnosti! Nota bene: tisia javnost, ki da ni hotela ma!o poprej nič več vedeti za to državo, da zahteva sedaj imperijaiistične državne politike, zahteva, da la država bodi — čim veča!! Hoteli smo podati primer, ki kaže drastično, kako izveslnn časopisje ne more biti resno niti na po-; ročanju-o najrevnejših stvareh; kako se igra z re-i snico; kako prevrača pojme; kako hoče z zvrača- j njem dejstev služiti svojim željam in nameram; J kako omamlja svojo javnost in jo zavaja v krive j domneve. In ta javnost — in to ie naravnost ne-j sreča — veruje vse! Veruje danes, da je črno, o j čemer je verjelo včerai, da je belo. Ob takem na-i činu poročanja ne more seveda nikdar priti med i Italijani do pravilnega razumevanja stvari, do pra- i vega razumevanja razpoloženja in čustvovanja, do razumevanja duše naroda Jugoslovenov. In zato tudi ne do sporazuma! Italijansko časopisje podira j mostove, ki bi mogli dovesti do mirnih in zadevo- I ljivih odnosajev t:'.cd narodoma Italijanov in Ju-| goslovenov. Kaj p« to?! iz popolnoma zanesljivega vira sc nam poroča, da je dr. Ivan Šusteršič — bivši de- { želni predsednik kranjski — zaprosil občino Sv. Mihc-1 pri Košani, da ruu proti dobri nagradi po-1 deli domovinsko pravico! Zavedni občinski odbor je prošnio odklonil! češ, če ga v Liubljani ne marajo, ga tudi mi nočemo! — Ali ima namene, v vmesni državi, ki sc kuje, zopet oživeti in priti do kake veljave? Opozarjamo občinske odbore v političnemu okrajii Postojni, da cnodušno poskrbe, da se ta izvržek (kreatura) ne vsifi v kako občino zasedenega ozemlja! Med socijainiaii demokrati in koaumieti v Nemčiji- Na državni konferenci socijaluodemokratičnc stranke v Nemčiji, dne 5. majnika, katere sc »t I udeležilo 250 delegatov, je naglašal prvak Schci-derrann, da ni moglo pviti do enotne fronte večin-i nkih in neodvisnih sociialistov. In sicer zato ne. | ker so ti poslednji to odklonih. Scheidemann je i obdolžil neodvisnjake in komuniste, da so del vla-' sli i/ročili zopet reakcijonarnim častnikom. - Mi ! stremimo — jc rekel Scheidemann — po čisto so-i cijalistični vladi. Naše slaližče napram političnc-i mu sovjetskemu sistema mere biti le odplanjajcče. ; Demokracija in socijalizcm spadala skupaj. — V Nemčiji, v ti razvijenu crvenu zastavu, koju je dao skinuti in odnesti. Odalečiv se odatle bio je napadnut kamenjem, te je pri tom ispalio nekoji; hitac u zrak, ali nije bilo niti ranjenih niti mrtvih.; Kad je kasi.ije ta gostiona bila obkoljena i pretražena po oružanoj sili. dospjelo je u zatvor za par dana 18 nevinih osoba, dočim su se komunist; bili razbjeiali. ali su drugog dana bila povučena u zatvor dvojica od vodja komunista, koji ćc oblasti odgovarati radi samovoljnog udruživanja. Iz Kastavšćine. Kako drugde, tako i pul nas va grade imamo tu sreću, da našu velu općinu ale općinsko premoženje vodi gospodin kumisar po imenu maior Clcmcnti. Neč (Nekaj) ljudi govore, da je šal z direkturon od učiteljišča nvkin Čubclićen gledat nekamo na Halubaljšćinu tanac (ples). Neznan. su ga tamo peti al* lica srbela, pak da se je pustil od jeucga mladića onako fanjsko počesat, j Clementi je valjada mislel da ima posla — no lu znate skemS.... pak se je siretina prevaril. Kada ! ie videl, da r.i tu lajde. beži, ča te rogi nose, a to I se zna, da i njegov kumpanjon je onako po sa-! kramensku kaza! peli zsč da je neč i okol glavi j šumcio. Ki rijož (Radoveden) san. ako je bil i Ju-| retić ondeka (iam). Ja bin gospodinu Clemenlctn ; ovo savetoval. ako bi rad šal z dobru kušijencu ! ća od nas. da r.eka on ne hodi na Unci. nego neka i se peija s kastavskin avtomobilon va Obrov pro-| davat ono ča va bačva i vrečicah tam prepeljuje Vrag si ga znaj, ako ni va oneh bačvah kakovo vino ; a va vrečah kakav cukar ale muka. Neč se govor"' dn ima lamo »Irajaricu-. ina na mojga boga, da j znan. kako njoj jc ime ako ne bin i niu za- j pisal. — Zvane. ____ Pipćarsiv© isi^carji. j Pipčarji za CMD. Sla-a koren "ka van . postojnski >-truf-ar . ki je prcstovolj-| no na\rlal L 50'—. _ Prpćar^ki privesU; št. 1 »TrnOT«-BŠ3trica*: ! Lc:-ze brez pipca L 4'—, Zerto — kar tako L I 5*—, r.uš beležnik. ne da bi se s tem smatral j še za vrednega ča^tne^a članstva L 50 , pre-! glediovavic, ker jc zasačil Lojzeta brez pipca L 5'_, d*i bo štimalo- L t'—. Lojze obsodi 1< I (piši pri'icdni'č čslljn^e!), Pepela na L 20'-—, ■ Franci, ker manka še L 15'--Skupaj: L j 310_, nekclkovamh kron 110'—, koikovai^h K 50'— -in dinar, 2 v 10'—. Pipčarski privesek br. 2 »Klana«, .Nabral predsednik priveska Matija Citcančič L 5'—, Ivan Medveuić L 10'—. Ivan Vučkovič L 10'— Drago Me dve dio L 10'—, A«te Iskra L 5—. MMka Siotčic L 13 —, Jceip Mei-t «Kč L 2 —, ' Hras^ J»uko L 2*—, Ivan T«rk L 2'— Mate , Meivedič L 2—, Jure Starčić 1- 5—, Petar Val«i£lc L 2*—, Jenka Saničač L 2'—, Tur^: RtfdoM L 2 —, Siembergar Anion L 2 —, Franjo Sttif ar L 1*—, Josip Juriša. L 1'—, predsednik, da bo okroglo L 4'—; nabral pipčar Marcel;«, na svatbi g. Iv. Raspora z gdč. Anrtico Brmali L 50'—, Korelc Jakah SHS K 100 —, Turober Ferdo K 50'—, Tumher Emil K 10'— (nekolkovanih), Ivan Gržinčič 10 -dinarjev. Frank Matija L 10'—, inainesto ofra Pepe Bogner pri poickii Tončke in Matijcrta iz Postojne L 10'—, ker se mu ri posrečilo vzeti ptpčarju B. plpec L 5'—, Kcjanska S'ava, ker se ni mogel udeležiti barkom Iranske veselice L 5—. PcLrii aitizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaiteljem in znancem prežalos!-no vest, da ie naš nadvse ljubljeni sin in bral j v dobi IS let, izdihnil tvojo blago dušo. Pogreb ne bo vršil đastes, 14. 1. m., ob 19 ir j hiše žalosti na Konto-veJju naravnost na do-j niajčc pokopališče. KONTOVELJ, 14. majnika 1020. Helena. Danev, mati. Alojz, brat. EHza, eesira. —— ■———^^MM—MM— M se rzčcnajo po 20 ^totitk beseda. — Najmanjša 1 pristojbina L 2.—. Debele črke 40 slolinh beseda j Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče slav.bo! plača polovično ceno. KDOR E! VEDEL kje se nahaja Franc Klevišar. prosim da to naznani na naslov: Neža Dolenc, ul. Moiin a venlo št. 21. L nadstr. 644 PRODAM TAKOJ hišo z vrtom. Seakt Santa št. 307. 643 KUPUJEM ŽELEZO q od 30 b'r naprej in mešane cunje q cd 40 lir naprej. Skladišče ulic/ S. .Mau-rizio št. 8. 636 IŠČE SE hišna oskrbnica, srednje prosti, /ano-sljiva, izobražena, ki ima Vtseljc do clrok in gospodinjstva. Dobra plača. Nastop takoj. Ponudbe na inseratui oddelek -Edinosti* pod »Resnost«. 63! ZLATO, srebro, krone, pfači. po nrj višjih cenah Periot, ul. S 1'rancescj št 15. 11. n._417 KROJACNICA Avjrast Ž tu! ar ui. S. Francescc d'Asisi štev. 34. lil. je edina dobroznaaa Lto-iaćnica v Trstu. o367 ŠTEDILNIK, tudi za gostilno: z belimi skalcami, dvema pečima, kotlom za vodo se proda. Ivan Čeh Barkovlje. 3396 PRAKTIKANTINJA, vešča slov., nemšk. in nekaj italijanskega jezika išče službe v specerijski trgovini ali pisarni. Ponudbe ua ins. oddelek »edinosti pod »Slovenka«. 626 TRGOVSKI POMOČNIK izučen v manifakturni in mešani trgovini, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika iščo službo, najrajši na deželi. Ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti pod »Priden in pošten*. 3397 MLAD ČEVLJARSKI POMOČNIK išče službe pri kakem čevljarju, najrajši v aicstu. Ponudbe na ins. odd. -^Edinosti- pod >-494«. 339S VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon, ulica Torre bianca 13, zaloga vreč. 613 RESTAVRACIJA OZBIČ se priporoča cenj. gostom z izvrstnim kraškim teranom in vipavskimi vini. Peter Hussu. KLAVIR ali pianino, tudi potreben poprave, se ku.pi v vsakem kraju. Pisati na naslov: Carlo Cauer, Trst, ul. Solitario 25, III. 508 SREBRN DENAR kupufem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko poni. Alojz Po v h, Garibaklijev trg št. 3 (prej Barriera.) ! Tel. 329. 3341 i PIANINO ali glasovir, ludi potreben poprave. ; kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra j Štev. S. 527 ! MOTORNO KOLO »WANDERER« 3I1P v najbolj-! šem stanju, r.a tri prestave in prazni lek, z novo pnevmatiko ler vso-opremo sc proda. Ogleda ! se lahko pri -A. Rovan. Col pri Vipavi. Cera po j dogovoru. 3j9J . MAJHNA DRUŽINA išče pošteno ženo, tudi vdovo za vsa hišna dela. Naslov pove inseratni | oddelek »Edinosti«. 642 ; POZOR! Plačam za srebrne krone, gcl-dii.arh,- in j zJato najvišje cens, tudi več kot druid trKOvci. — i Albert Povk. urar, nI. Man zoni 17. vr. 2. prit!. 264S j MODISTKA, Slovenka, se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Ales. Volta, i ši. 2, V. nadstr. vrata 19. (za ljudskim vrtom.) l-ELIKO SKLADIŠČE KLOSUKG'J dežnikov, belih iii pisanih, žepuili robcev, rnožkih nogavic Itd. i tMEl Int. [M V. I lil. m. U. .0, Pino, zlatarnica-Hfarnlcti Trst, Ccrso stav. t5 Kupujem srebrne kfone lr> g3leaii23?i4S po nalviži^i H j ANGLEŠKI ts hitecoski jezik ?e uči ca CM Soli na Acque4oitti 20, in v uL Bo-,caccln J ! vrata 14. Otvoritev posebnih tečaja v za (Ki-raetle in deco ter trgovsko korespendenao. D'. HBAČEK LESPOIB ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorio Emaiiuele HI. 24,1. od 9-12 in cd 15-13. Brezbolcstno Izdiranje zob, zlato krone, /_lali mo stovi brez neb.i. — Vse po moderni tclin'kl, anjcriški tn ^vic«rskt sistem Dr, Mracek Leopold se je vrnil s svojega učnega potovanja Corso V. E. HI. 24, 1. P p Si S P Stoj za Siw2ji in jrjifi as^i uuu» 1 5 Seidel &. Neumann In &30££2is&&s2i »Singer4 Gast & Gasser 1 Bn -ila ra'ota vs«t» po'rebsiir "«'-aj>o»!jen 1. i M^ln'Tia^ica^^vMkS' FR51HCESC9 BEBMR | poprtvJuoj«. Trst, ul. t^mp;uiile 10 Pa po 'pisanem sodišču jo rai. isnno mes'o začasnega I pISuiniSliESO yOIuJLRžRy z dnevno plačo L 2.60 in s iozadevno dravinjsko doklado, ki zna-a mesečno najma-j L 101.—. Prosilci naj se zglase čimpreje osebno p! i predstojništvu podpisanega sodišča. Pfgđstojništvo okrajnega sođlica u ttrhoem, dne 10. majnik- 1920. immmi meguimij ZoSozdrflvniR dr. L CL3:"iF£riO — in — tel Strnilo PsrMoic Trs!,1 irg Mim mi 11, II. nadsir. sprejemata od 9-12 ia od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje zob in zlate krone. Ysa dela se izvršujejo po moderni tehn i ZOeOZBMMKI KfiBiHE? ulica Chiozza st. 5, I. nadstr. Sprejem.i od 9—13 In od 15-17. IzvrSnjcjo se umetni zobje v kakrSnomsiboii sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki F- Tasn&urSIrti MARiO KORC, telmilnl — TlfKDKA — Aiarls® Lantschsner v Vrs?u, Via Rsma 28 (Hvša uS. delte Poste) vogal ul. Giorgso Ua-attl. Zraven velike pošte. — Telefon 106. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravil — Delo solidno. DeL glav.: K a»,000.000. Rezerve K 10.*>K» -t3eigrad, Celje, Dubrovnik. Dun^J. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, M«, tkovt^, Opatija, Sarajevo, SpHt, Šibenik, TtfciT, Zad&r, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejiema vloje 5 na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3JV/C, a v bancc^tro prometa po 3;/a. Vloge, ki se imajo dvfgniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogujih, ki se pogodijo od sluč.ifa do Daje v najem varnostne predale (vif Bančni prostori v Trst« se naliajajj : uS. Cassa di Rispa/mio, ul. I. Nkolo Telefon : štev. L4ti3, 179^, - Biljna pajlujo ad 9J0-12.38 in a i 14.39-16 — q liHETHI IS3JE P z Jn brea čeljusti, zlale krone In tudi obrobkl VILJEM TUKHER^UliaaaiS TRST, ul 30. oktobra (ex Caser ua) 13, n p: Ordinira od 9 predp. do G zvečer. Prodalalna ul. udine 2 O P 3 {V P % ^ 1 ^ uh 2 (prej Belvedere) s&O E st^ C t^S