213. številka. Ljubljana, vtorek 16. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzcinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po p osti prtjeman za a v stro-og e rs k e dežele za celo leto lrt #ld., za pol 1- ta R gL, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 glu. iiO kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in »icor: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. 50 kr., po pošti prejenian za Četrt leta 3 glfL — Za oznanila se plačujo od četiriatopne petit-vrBte 6 kr.j če Be oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „^leduliška stolba". Op r a v n i št v o, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Kako se Slovenci od izobraževanja proč podel Slovenci plačujemo davke in dajemo vojake kakor vsak narod v tej državi, da v tem oziru še bolj kot drugi narodi, ker morda težje. Za to imamo pa prav co, da če mi iz polnjujemo svojo dolžnost, da tudi država skrbi za ime potiebe, kolikor je to v njenej moči in Djenej državinej dolžnosti. Jedna prvih državinih dolžnostij pa je skrbeti za to, da se narodu izobražuje inteligenca, da se morejo izrejati oni stanovi, ki so za urejeno upravo potrebni: urad niki, duhovniki, učitelji itd. Za to so v prvej vrsti srednje šole. Za te ima država skrbeti in skrbi. Ali čujte številke, kako se godi zdaj pri nas. Na ljubljanskem gimnaziji sta za prvi razred dva oddelka, jeden nemški, drugi slovenski. Za nunski oddelek se je oglasile zadnja dva dni 70 učencev, za slovenski od delek pa 1-15. Ti bi radi v gimnazij stopili, učili se. Ali gimnuzijalni vodja ne more vseh vzeti, r.rma kam ž njimi, on hoče vzeti jih v nemški oddelek GO in v slovenski OO, vse druge ukaželjne, tedaj §5 slovenskih fantov mora gospod direktor, gotovo v bvojo kakor našo Žalost, odpoditi, domov poslati, ktr nij prostora za nje. Torej nič manj kot 85 slovensk.h učencev, ki bi radi v gimnazij stopili, gimnazijski vedja ne more Bprejeti. Tem je pot do studiranja zaprt, ker v Ljubljani na jed nem gimnaziji nij prostora. In ob tistem času, ko se tako godi, odpravljena je gimnazija v K ran ji] Večina odbitih učencev je Gorenjcev, ki bi vsto- pili v Kranji v gimnazijo, ko bi ne bila odpravljeni) ! Je -1 i treba boljših dokazov, kako prav je imel kranjski deželni zbor, ko je v interesu dtžtde prosil vlado, naj pusti gimnazijo v Kranji Se dalje, re?p. naj odpravljene prve razrede zopet vzpostavi. Številke letošnjega vpisavanja na ljubljansko gimnazijo glasno podpirajo prošnjo deželnega zbora in prošnje kranjskega mesta. Mi s temi vrstic mi nikakor ne nameravamo kritizirati kake naredbe zdanje niti ne prejšnje vlade, mi ne tiramo opozicije za vsako ceno, temuč mi navajamo dejanske stvari, kakor so, in upamo, da bi*do naši državni poslanci, posebno dni, ki na Dunaji blizu vlade Htanujejo, precej svoje korake storili, da ne bodo Slovencem vrata do višje omike zaprta. Če se uže letos ne da v Krami vtč prvi razred otvoriti, naj se vsaj drugo I*, to goto'0, za letos pa naj se brž ustanovi še drug slovenski paralelni razred. Učnih močij je dovolj in kar jih nij se tu, dobodo te Ithko .staute pede",ker za več izpre-anili bivših uupltmtov vemo, ki službe no maj o. V vseh stanovih, ki izhajajo iz gimnazi-jaluih študij, uze primanjkuje dorastaj a: primanjkuje duhovnikov, not; rje v, medicinarjev. Dečki naši pa, ki bi radi v gimnazijo šli učit se za duhovnike, uradnike itd. — ne morejo ! Mej starši je zarad tega veliko vzburjenje. Naj torej pol t g m š h državnih poslancev tudi slavna kranjska deželna vlada v tem oziru stori, k?ir je za deželo in narod dobro! Hotr&aiije dežele. V Ljubljani 15. septembra. Tudi 6ešM Isti, govoreči o razmerah Rusije m Nemčije, izrekajo željo, naj bi se Slovanje in F r a n c o z j e vedno ofcje združili. Avstrija nema nobene zveze z Bismarkovo Germanijo iskati temuč »ložnosti z Rusijo in Francosko. Svobodomiseln* stranka češka je imela včeraj svoj shod Času ki pravijo, da bo češki poslanci te stranke pod predsedstvom dr. Tro-jana sklenili, v vseh narodnih in državoprav-n h vprašanjih glasovati s staročeškimi, a v vprašanjih svobode nič vezati se na kakov klub. Glede okupacje mn*> j><»moiTSket§n okraja se poroča, da je naša vojska šla 12. t. m. iz P le vi j a v Prjepolje še to mesto zasesti. Turška popadka še n j šla iz Plev-Ija. Zatorej bodo nasi vojaki tu Itžali — pult g turških! O tem \ \ se dalo marsikaj reći. Audras \ jeva kouveicija in turkoljuba politika. Vii»nje držuve. €m»'ihn vprašanje je zopet zavlečeno in odloženo. Grška vlada je namreč svojim pooblaščencem v Carigr* d poročila, da naj ne uprejmć turškega razlaganja o členu trinajstem berlinskega protokola (Turčija pravi, da nij dolžna ,1 n ne - dsto it ). Grecija pravi, da imajo samo evropske vlade razlagati, kako se ima berlinski dogovor umeti. Preko sumljivega Carigrada prihaja iz I minula j v Ml n *»»(>! i t e vest, da je v Aidosu prišlo do boja mej Đo'gari in mohamedanskimi begunci, ki so se na prejšnje svoje „posestvo" vrnili. Ko je vzhodnje rumelijska žaudarmerija vmes posegla, bilo je mnogo mohamedanskih. beguncev ubitih in ranjenih, tudi več žandar-mov ubitih. Mšitlijunstcit vlada je imenovala grofa Tornellija, ki je kot Slovanom prijazen mož znan in je dozdaj v miniateratvu vnanjih rečij služil, za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na Srbskem dvoru v Bel« gradu. To imenovanje je veliko pozornost vzbudilo pri sovražnikih Srbije in Slovanstva in iščejo za\ohati, kaj pomeni. Na nemškem Sni simsl.tm so bile te dni volitve v deželni zbor. Znamei ito je, da imajo socijalni demokrati prav lepe vspehe. V okraji Lipoiškem (Leipzig) je bil Matek. Dve srbski narodni pripovedki. i. Nij je večje radosti v ciganih, nego kadar pride poletje, kajti tedaj ostavljajo svoje prstene kohbe in zimska bivališča ter razpo-stavljajo lahke šatore. Cigani rekajo: do praz nika sv. mučeuikov mi nij moči trave uiti s kleščami izpuliti iz zemlie, a posle tega dne je niti s kladivom ne zabiješ v zemljo, da bi ne rastla. Toda nekoč jih je koledar grdo prevanl. J u Iva so si napravili šatorov, ko se povrne najhujša zima in sneževje; pogibali so cigauje od mrava in gladi. Star cigan, kate rega je uže silno zeblo ali ga vendar nij zapustila bistroumnost duha, reče detci: „Skoraj mi je uimeti, detca moja, in zatorej vas prosim, du vsi, kol.kor vas je, Idžtte name in me udušite, ker živ nehčem zmrzniti." Detca ga sluzjo in poleiejo ni.nj, da ga zadu'o Ko se je zaznal dan, pozmrznila je bila vsa ci-gančad, a stari cigan je ostal živ pod njimi. II. Nesreča Be je na potu sešla se Srečo in začela hta se prepirati. Nesreča pravi, da je tudi njej moći človeka osrečiti, kakor Sreči Bamej, ako le hoče. Ali Sreča odgovarja, da se to ne more zgoditi brez nje pomoči. „Lehko", trdi nesreča, „gledi staica, kateri nama gre nasproti, najdi, da poskusim svojo moč.u — „Bog pomagaj, očka", pozdravi moža Nt sreča. „Bog pomaga, hčerka,44 odvrne starec. „Kako je to, oče, da nosite oprtiv drva, ali nemate kol V" „Žal, Lomam jih, ker sem siromak, ter mi jih nij moči kupiti." „Na-te trideset goluiuarjev in ai omislite z njimi konja in kola", reče Nesreča. „Hvalo ti na blagem daru in Bog te blagoslovi", povzame starec ginen, sprejme nove*1, jih spusti v nedro in otide svoj prit. „Pojdi, pojdi, pokaže se poznejše ničevost tvojega daru", podraži Sreča Bmihajočo se Nesrečo. Mej potom staica jame žejat', zatorej gre k reki, da pije. Ko se skloni nad vodo, mu novci palejo iz nedrij ter izgir 6 v valovih. Nesrečen človek, misli si idoč domov, a svojej ženi ne pove ničesa o tem svojem prigo ku. Diuzega dne zadrgne opanku in hajdi zopet v les po drva. Sreča in Nesreča ga uže ča-.c*ti. „Nu, oče, kje so vam kola, zak>j greste zopet peš v gozd ?u vprašuje Nesreča. Odkritosrčno jej pove staiec svojo nezgodo. Nesreča se razsrdi in vtli staremu možu: „evo vam še trideset forintov, a zdaj bolj pazite, kako bodete ravnaii z njimi." Starec vzame novce in jih odnese narav- not- m dao, da vzdržuje avojo družino in plačeva redno vedno rastoči davek. A kaj je vsak narod brez višjih izobraženih stanov, ki bi bili njegovih mislij in želj, ako nćma inteligence izmej svoje srede, ako so mu tujci gospodarji, posta vod i j alci in svetovalci? Priznati se mora, da so slovenski kmetski sinovi meSčeni uže v vse višje ata-nove. Ali njih število zdi se mi v obče le še premsjheno, da bi zadostilo vsem stanovom in našim narodnim potrebam. Poglejmo samo v semenišče, da se prepričamo, knko se število učeče se duhovenske mladine vedno zmanjšuje Tujec pa nam gotovo nij to, kar nam je domačin. Narod torej mora hirati ali vsaj na ennkej stopinji duševne in telesne blagosti ostati, če bode kmet svoje sinove Se dal te šili odtego a1. Kmet pa to zdaj stori, ker mu pri njegovej revščini nij mogoče Bina vzdržu-vati. Drugič je pa temu tudi glavni uzrok — vojaščina. „ K ij mi pomaga, če dam »ina v šolo, če bo pa potlej vendar sol lat !u tako toži nad kmet. Na kmetih je sploh navada, da se pošiljajo po osem, devet, da tudi sta-reji dečki v šolo. Velikim trudom pride mladenič v peto ali šesto ali sedmo solo in nz B>gom starši in tovarši", k vojakom! Nij li to hud udarec za šolo in družino, a zraven tudi za našo domovino? Tako se zgodi često, in iz dijaka postane vojak, in kaj hoče potem? Zi šolo je uže prestar, za kmetijo nespodoben. To je tedaj eden glavnih zadržkov, da so srednje šole čedalje manj obiskovane. Hitite nam, gospodje državni poslanci, — Če vam bo mogoče, — v pomoč. Sprožite miBel, da bi Be vojaške trde postave vsaj nekoliko predru-gačile, ter da bi se vendar z boljšimi dijaki milostneje ravnalo, (e ne, trpela bode država v druzih slojih več, nego kar pri vojski pridobi. N l*olliov^ r.iNl4ili lirlliov 8. sept. [ I ■ virea dop.] Ne smem se zameriti čitačem „Slov. Naroda," ako razpravljam vedno jedno in isto stvar, namreč: našo ravnopravnost v uradih. Ko bi vsi pravični ljudje v Avstriji poznali razmere, v katerih živimo tu, odpustili bi mi gotovo. Če j a mera govoriti o vremeuu, povem vam vse na kratko: lepo vreme imamo, modro nebo se razpenja nad zeleno zemljo. Rad bi vam pisal o starinskih najdbah, a jih tu nij. Zaman bi prebrskali in prekopali naš pesek in in naše skale, ue dobili bi ničesa zanimivega. Pač na kakem ogradu bi se našel star, plesnjev in strohnel podplat, o kojem bi kak „visoko u*eni" gospod utegnil meniti, da so ga tu za spomin popustili stari Germani ali .Kelti." Poljubil bi nemškutar tak spomenik Btarih svojih dedov, nas kmetic pa Be bi mu posmehoval ter baco.il nazaj v smetišče ta podplat, rekoč: „Da, da dober podplat je to bil, pa se mi je vendar le nazadnje končal." Pisal vam je nekdo od tu. da ljudje ne umejo nemščine. Pa to je grda Nt I Kubi čuli kedaj nagega kmetica kako mog« čuo 89 odreže po nemški! L? jeden primer. Ta m doli v Polhovem gradci, kjer župannje tako učen mož, da vse in vse le „tajč" svoje „šrifte* dela, je bil od i i li m vinar na semnji. Žejen je, gre v krčmo. Zapazivši dosti ljudi v pivnici, hoče Be malo ponesti se svojo nemščino. Pri vratih Be ustavi, vzame pipo iz mt, pljune, napne vse žile v grlu in reče za trebuh se primSi, da bi mu ne prišlo Blabo: „Tu Blabo, sis ajne grose pauh" mene, da je B>gve,kaj modrega zinil. Pograjčani pa znajo se ve da vsi nemški, ker imajo tako učenega župana, za tO vzdignejo na te besede velik grohot. Jaz se kar čudim kmetu, kako da se more jeziti in godrnjati kot polh v duplu, če ga dregaš, prejemki gvubska pisanja od gospodske. Taki gospodje znajo povestnico, in si tako-le mislijo: „Karei Veliki, ta goroslavni nemški nkulturtrH^eru za naše pradede iztočno barbare, je davil te „Krajnarje" in omikane Ž/abe pošiljal doli, Bii/.inški škofje bo Švabov s svojimi blagoslovljenimi palicami kar cele trupe gonili sem, grofje in drug švabski „adel" germanske ali pošvabljene krvi je stiskal vrat, kar le mogoče, temu neumnemu kranjskemu „pavruu, pa kako bi vendar možno bilo, da more Še kdo misliti, da bi še „kak „Slobenar" se kje dobil!" — Dobe se se in ne izginejo nikdar — Slovani po teh krajih. Pomrj6 tako računajoči „becirkshaupmani" in drugi ljudje take baze in za njimi ne ostane druzega kot spomenik z nadpisom: „Uodil se, živel je in umrl." Slovenski narod pa ostane za vedno in izpodrine iz naših mest žalostne ostanke srednjeveške, švabske kulture, da popihne tudi tu zdrava — slavja uska omika. Iz V i v s ta 11. Bept [Izv. dop.] Dne 8. septembra praznovala je vipavska čitalnica spomin Vipavcem nepozabljivega, za kmetijstvo, posebno za vinorejo, mnogozaslužuega Milija V rtov ca. PoBamezne točke programa voljen socijalist Liebknecht z veliko večino, drugod so imeli pa socijalisti jako velike manjšine. — O i\>/♦■ »tistttttskrm vprašanji se poroča: pDailv News" so zvedeli iz Simle, da je general R>berts zahteval štiri regimente pomoči. Skleneno je bilo Še ne precej na Ka bul marširati. — Angležem nm gre po volji. Dopisi. ? Iz I.hil»l h-■»<* 15. Beptembra. [Izviren dopis.J (Svoji k svojim; dunajske novine in Tagblatt".) Dolgo me teži u':e ares n* k i Btvar, katere bil bi rad omenil. Ki bole napačno, če denea to storim. Torej: Narodnim Ijulom v Izubijani je alf bet vseh potrebnostij ta, da stojimo zmi-rom v oskej in tesnej zvezi mej soboj — ne samo kadar se volitve bližajo, nego tudi po volitvah. V to smer je naš nalog, da podpiramo svoje domorodca, svoje somišljenik'), kar Be je uža često poudarjalo. Naroden go-stilnar, pri katerem izpiješ vrček pive, nema od tega baš velike koristi, ali vesel ga in reče: lejte si no, ta in ta narodnjak vendur ne pozabi name! Tako je 8 čevljarjem, krojačem in sploh vsemi obrtniki, na katere Be nam je ob vsakem politiškein Blučaji naslanjati. Nam se je ozirati samo na našo ko rist in korist naših somišljenikov — za druge za tuje ali protivnike nam naj ne bode mar. Bodimo odločni in naj neha uže jedeukrat ona razvada, da se podpira sladke nam nasprotnike ali neodločnike, vsaj imamo dosti domačih narodnih gostilnarjev, V prvej vrsti čitalniškega, dosti obrtnikov, ki opravičeno zahtevajo od nas, da se jih naj ne prezira. Dunajske novine imajo zadnje 6ase strašno mnogo z nami Slovenc opravit1; dopisi iz Ljubljane nijso v onih časopisih nobena novost; če kje v Ljubljani kakšna kokoš zakokodaka, hej, pa se spravi znani nemški Janez, katerega so si naši nemBkutarji udinjali, in na piše koliko jajce je ova kokoš baje nanesla. In temu dopisniku se tako dopade, kar je na pisal v nemške židovske liste in tak rešpekt ima pred svojim lastnim „literarnim" ženijem, da od besede do betsede ponatisne v svojem listu, listu za vse renegate, .Tagbiattu", ono, kar je prej poslal na Dunaj. IK I Il1>l jllllsk«' 4ll44»lM-4' 10. septembra. [Izviren dopis.] Podlag* ali steber našega naroda je poljedelstvo. Kmet se trudi nost domov, kjer jih poskrije v skledo moke, sam otide, da pogleda, kakšnega konja in kakšna kola da si kupi. Milo časa je minolo, odkar je šel mož od doma, ko pridejo k njega hiši slepci; žena se usmili proBJakov, nagne skledo z moko in her nij znala, da je nje mož skril v njej novcev, Btrese tudi le-te z moko vred prosilcem V dar. Starec, vrnivši Be domov, išče zastonj Bvojih novcev v praznej skledi, zatorej vpraša svoje žene, kam je dela moko, in ta mu pove resnico. „T"h, kndar je človek nesrečen, je nesrečen," se tolaži starec in gre druzega dne zopet V leB. Pričakati ga Sreča in Nesreča in mož jima razkrije, kuj in kako se je zgodilo z njegovimi novci. Z lajci Beže Sreča v žep, izvleče penez in deje starcu: „Na-te, mož, vzemite ta penez in Bi kupite zanj, kar vam drago." Starec hvaležno sprejme mali dar in po- hiti domov. Tija prispevšemu, potoži žena, da je bolna in da bi želela jesti rflh Mož gre takoj na trg ter jame ogleda-davati zapored vse ribe, kolikor jih je bilo tam na prodaj. Naposled se razkorači pred njim ribič: „Kaj se plazite todi, kakor maček okolo vrele kaše, ali bi radi kaj ukradi«, a ne znate kako; si li želite kupiti rib, neimajoč peuezaV" Starec razloži svoje tožne okolnosti in pripoveduje, da mu je žena bolna, da je zaželela rib, a ne zataji tuli, da nćma nego jedini penez. Ribiču bo smdi ubogi mož in da, mu za oni penez lepo in veliko šču'to, katero starec vesel odnese svojej bolnej žeui. Doma vzame takoj nož in ruzplati ribi život, ali kako ho začudi, ko najde v drobovji svojih trideset goldinarjev, kateri so mu tako nesrečno izmuznili se iz nedra in se pogreznili v vodo. Pristavi ribo in hiti na trg, da Bi kupi tudi nekoliko moke. Tam najde slepfco, katera je pro lala naprosjačeno moko. Starec takoj krene k ujej, stori kup, ter naloži na rumena do vrha polno vrečo moke in hajdi proti domu. Ko je ondi začel prosojati moko, najde v njej še druzih trideset goldinarjev, katere je žena njegova bila v moki poklonila prosjakom. Kedo je bil zdaj srečnejši od starca? Takoj si kupi konja in kola, da popraviti svojo hišico in jame boljše živeti. Nekoč gre s konjem in koli v les po drva, kar zagleda stari znanki: Srečo in Nesrečo. Vprašujočima ga, odkod tolika sprememba v njega gospodarstvu, vestno pripovo-duje, kako se mu je obrnilo ua boljše. „Vidiš, sestra Nesreča," pritrjuje Sreča, B»nti som vedno dejala, da tobi nij nikakor moči človeka osrečiti, podari mu vse drugotino sveta, užival jih ne bode, ako nema — hreče!" V. E.t > pricensi se 8 „Slavospevom*, vrSile so bo v občno zadovoljnost. Z veseljem je poslušalo občinstvo lepo doneči rUb g. bogoslovca Ivana LavrenčiČa, kateri nam je v lepem, jedrnatem, navdušenem govoru opisal neumrlo delovanje in zasluge Vrtovčeve; njegova krepka, gladka in živa beseda kaže uža zdaj izvrstnega govornika. Tudi pesni „Stavospev", „D »leč si proč" (samospev je izvrstno pela gdč. Dolenčeva") „Podoknica Polka" ždle so burno polivalo; posebno zadnja je dopadala občinstvu tako, da «e je morala ponavljati. Izvrstno Bta se igrali tudi veseli igrici: „T\ob iz Kranja' in „Kie je meja?" Kakor vedno, tako se je tudi zdaj odlikoval It*do slav Silvester; tudi drugi g. igralci in gdč. igralke zaslužijo občno pohvalo. Tudi plesa nijsmo naposled pogrešali, koji je bil mlademu Bvetu do ranega jutra izvrstna zabava. F. S. fc ToliillilMk«ksrfl 12. sept. [tiv. dop.] Po najnovejšej deželnej šolskej postavi so se tudi učitelji v našem okraji uvrstili, pa nihče nij še o tem sporočil. Gotovo bode učitelje zanimalo poizvedeti, kakšna osoda jih Jaka, in to tembolj, ker na Goriškem in na Krasu uže vedo, pri čem da so. Ker je bila zadnja seja okr. Šolskega sveta nekako tajna, mi je vendar moj prijatelj in tovariš iz Tolmina po tolikej in tolikej prošnji, toliko pisal in povedni, da potem, ko je okrajno šolsko •Bvetovalstvo radostno vzelo na znanje upokojenje g. nadučitelja tolminskega in mu izrnzilo svojo popolno zadovoljnost za dolgoletno požrtvovalno in vspešno delovanje na šolskem polji, se preide na dnevni red, mej katerim je bilo tudi razvrščenje učiteljstva. I. vrsta: Peter Kogoj, France Druninko; II vrsta: Jože Iloban, Janez Gcrželj, Anton Fajgelj, Janez Sirca, Gašper I/kar. (?) Vsi drugi ostanejo v III. vrBti. Ol učiteljic pa v II. vrsto Liubo-Blava Jugova, druge ostanejo v III. vrsti. Toliko naznanjam svojim tovarišem, kar sem izvedel, ako pa nij tako, naj pa tisti blagovoli povedati, kateri vedo bolje kakor jaz. Učiteljska okrajna konferenca bode 2. oktobra z ravno istim vsporedom, kakor v Gorici in Sežani. K IMlilivJtt 11. septembra. [Izviren rcNtuiile v « mumiji do 1. oktobra t L 2 a* 1 g - B a c rt* J 9 Mm. e g n 2 is .. rt. t - «8 Hi* ca 9 i 2 S I r a a" B ©1 c po o 5 c S f-P p 6 p 3 £, i _ 80 O* I i £ S c. c°" a «-t rti ►i m -» "eS I 5" "-o w s U N (t " Q- '■ 3-3 - c* —• M &. = 5.8 e* rt Sij 2 W rt j. P p 1 5 I I S 5C cp P Q — M rt *i o T. —i te I I Skoraj zastonj! Od konkurzne uprave nedavno na nič prišlo velike angleške fabrike &a britanija-srebro dobili smo nalog, da naj vse pri nas v zalogi ležeče blago od britanija-srebra za majhuno povr.ić.lu vozniuo in V« dela plače delavske, oddamo. Proti vposlauju svoto novcev, ali pa tudi proti povzotju samo 6 gl« 75 kr. lo kot povračilo vozuine od Angleške do Dunaja in koi neznatni dol delavske plače, dobi vsakdo sledeče za č trti del reeiue vrednosti, ttltornj ieutttuiij, in sicer: ti kom. vrlo dobrih uuinizuih uolvv, z ročnikom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srebrno-jeklenimi ostrinami, ti ,. jako finih vilic, bntanija-srobio, izjcdneg.i kosa. ti „ teških žlic zu JeUi od britanija-srebra. ti n žlic zu k »»«► od britanija-brubra, najboljšo kvaliteti. 1 utUHiyni /»n iiLiihc zu mivko od britanija-srebra. 1 i«-.i.i zajt'iiialcc zu Juku od britanija-srebra. 6 |mkM;h i.m zu nože od bruanija-srebra. ti kom. Viktoriju j.«mi«.iih lun , lino cizelirani. '2 krasna nuuiizuu Mvcčuiku od britamja-srebra. t3 iC ^ji m m fČM a! o & ■ . "* .„ 'w* > 2 •S ^"š \ M j3 to D H Izdateij m uredmik Josip JurCič. kom. V to to reči so izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki jo na celem svetu jedina kovina, katera ostane vedno bela, in so od pravega srebra tuui po 2Uletiium rabijunju no uiore razločiti, zu kur i»e guruuiujc. (338-8) Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogerskih provincijali i General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-rabrikeii: Jlilau aV* 14ama9 A\ien, 1. Elisabellistrasse Nr. 6. L Mii.u, in ima »Naiodue U. K.ti ne".