Poštnina plačana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 14. novembra 1929 S\ 260
it. 2 Dit
Naročnina
Dnevno izdajo
u krtljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedellska Izdala celoletno v Jugo slavlfl 120 Din, zn Inozemstvo 140 E
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 131' In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem deli vršilca po 10 Din O Pri večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa ir. dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici 61. Ollll Rokopisi se ne vračalo, netranUi rana pisma se ne spre/emajo Uredništva telefon St. 20SO. upravnlštva it. 2328
Uprava /e vKopllar/evl ul.št.O Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.G50 ln tO.349 sa Inserate, Sarafevošt.7363, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Dunal št. 24.797
Načela naše zunanje politike
Izjava ministra Marinkoviča — Jugoslavija za Briandov pan-evropskš predlog — Z bi i zanje balkanskih narodov — Mala
antanta
Lekcija Uzunova
Pred kratkim je pri postaji Berkovici napadel bolgarski razbojnik Doče Uzunov potniški vlak in po vrsti oplenil vse potnike. Kar je kdo imel denarja in dragocenosti, je moral izročiti razbojnikom in celo ubogi železničarji so morali dati zadnje leve. Po tem čisto razbojniškem poslu pa je nastopil Doče Uzunov kot politik. V posebnem nagovoru na potnike jim je razložil svoj političen nazor in jih pozval, da se do skrajnosti bore proti sedanji bolgarski vladi. Ni se pa zadovoljil niti s tem. V posebnih pismih na kralja, vlado, bolgarski narod in uredništvo »Utra« popisuje svoj nazor tudi pismeno i:i grozi bolgarski vladi, da bo z največjo okrutnostjo vodil boj proti njej. Od ministrov, narodnih poslancev pa doli do zadnjega žandarja bo pobil vse, ker ta vlada je pobila nad 30.000 nedolžnih kmetov. On vodi političen boj in kakor Botev in Levski je tudi on revolucionar, ne pa razbojnik. In da to še bolj podkrepi, se je podpisal kot učen«« Stambolijskega.
V tem, da razbojnik razlaga svoje politične nazore in daje lekcijo vladi, je prava senzacija Uzunovega napada. Na vse zadnje so razbojniški napadi mogoči tudi v drugih deželah, a da 'bi oplenitev potnikov olepšali razbojniki s političnimi motivi in da bi pisali lekcije vladi, pa je danes mogoče le v malo-kateri državi. In da je med temi državami tudi Bolgarska, je pač žalosten dokaz za stanje, v katerem živi nesrečni bolgarski narod. V resnici pa je tudi položaj na Bolgarskem žalosten, kakor v skoraj nobeni drugi državi.
Sredi sofijskih ulic ob belem dnevu se vrše politični atentati dan na dan. In nikdar niso atentatorji prijeti, če pa so prijeti, jih morajo sodniki oprostiti, ker drugače padejo oni pod streli atentatorjev. Enkrat izda povelje za umor Vanče Mikajlov, drugič izdajo tako povelje protogerovci, tretjič pa oni, ki se naslanjajo na obe skupini. Vedno pa se povelje sigurno izvrši, nikdar pa ni kaznovan morilec. In kakor v Sofiji, tako se vrše ti atentati tudi po drugih mestih, da je vsak meščan stalno v nevarnosti za svoje življenje. Po doze!i pa so razmere še hujše. V jugozapadni Bolgarski so makedonski četaši sploh gospodarji dežele in v dveh okrajih pobirajo od kmetov kar redne davke. Na severu mučijo in plenijo kmete razne razbojniške tolpe, ki se vedno bolj in bolj množe. »Danes imam samo tri tolpe, toda v enem letu jih bom imel 25«, je zmagoslavno vzkliknil sam Doče Uzunov. K temu terorju makedonstvujuščih in razbojnikov pa pride še teror vladnih skupin in komunistov. Ni čuda, če vzklikajo že bolgarski sodniki v javni izjavi, da mora vse propasti, če te razmere ne nehajo.
Malo pa je upanja, da nehajo, temveč nasprotno je nad vse verjetno, da se bodo še poslabšale. Zakaj ono pot, ki vodi k rešitvi in ki je na dlani, nočejo in nočejo nastopiti bolgarski mogotci: Deloma iz osebnih vzrokov, ker se boje obračuna težko preizkušenega naroda, deloma iz političnih vzrokov, ker se nočejo otresti revanšne misli. In tako drvi Bolgarska še nadalje nizdol v propad in zato propada bolgarsko gospodarstvo vedno bolj in bolj.
Kmečki pridelki nimajo nobene cene, ker hočejo tuji izvozniki tako. Milijone in milijone izgublja radi tega bolgarski narod, a mogotce to ne briga, ker je provizija njihova. Uvoz tujih izdelkov pa se pospešuje, da je finančno stanje vedno slabše in da so bolgarske finance že pod kontrolo tujca. A vse to nič ne pomaga, ker tega, kar je edina rešitev za Bolgarsko, mogotci nočejo. Bolgarsko more rešiti samo kmetska politika, ker je Bolgarska samo agrarna država. Kmetska politika pa pomeni uveljavljenje kmeta, pomeni vstajenje Stam-bolijskijevih idej in obračun za krvavi junij, ko so bili posekani Stambolijski in njegovi tovariši.
Uveljavljenje kmeta pa nujno pomeni tudi zmago .miroljubne ideje, ker je kmet povsod element miru. Ideja miru pa je v naj-ostrejšem nasprotju z revanšno idejo in vodi nujno k sporazumu z Jugoslavijo. Ta pa ni po volji ne samo sedanjim bolgarskim mogotcem, temveč tudi nekaterim njihovim zunanjim protektorjem in zato mora voditi Bolgarska napačno politiko in zato ne pride do zboljšanja. Kakor da še ne bi zadostovali dve grozni katastrofi, kakor da bi bila potrebna še tretja, takšna je sedanja politika, ki jo vodijo bolgarski mogotci na povelje od zunaj.
Vedno bolj pa spoznava bolgarski narod, da je ta politika napačna, da je to ista Ferdinandova politika, ki je že lako silno škodovala Bolgarski. In zato se vedno pogosteje spra-
Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je dal dopisniku ženevskega lista »Pax« ta iuterviev:
»Naša država je sprejela,« je dejal g. minister, »idejo g. Brianda z zelo velikimi stvarnimi simpatijami in ne bomo zamudili prilike, da pomagamo pri oživotvorjenju te velike zamisli. Gre naravnost za veliko delo in zato zahteva mnogo časa. Ne glede na to, da se ne ukvarjamo z neustvarljivimi iluzijami, smatramo, da je ideja g. Brianda velika in realnega značaja za bodočnost Evrope, za katero se morajo interesi rati vsi narodi in se zanjo ogreti. Kar se pa tiče Jugoslavije, Vam lahko zatrdim, da ona tc ideje ne ho opustila.«
»Ideja je prišla,« je nadaljeval g. Marinkovič, »iz Pariza, začetna dela se bodo radi tega istotako vršila v Parizu. Ko se bomo spoznali s prvimi preliminarnimi koraki, bomo proučili korake, ki so potrebni od naše strani za sodelovanje. Tudi od svoje strani bomo ko-likor mogoče pomagali pri razširjenju te ideje, ker noben narod ne želi bolj pomagati pri inicijativi za napredek Evrope in za garancijo svetovnega miru, kakor naš. Naš narod si iskreno želi zbližanje vseh evropskih narodov.«
Na vprašanje časnikarja, kaj misli o problemu zbližanja balkanskih narodov, je g. dr. Marinkovič, ne da bi prekinil s tem svojo iz-
Londcn, 13. nov. (Tel. »Slov.«) V dobro poučenih diplomatskih krogih sc čuje, da je sir Erie Drummond, tajnik Društva narodov, pozvan, da bo igral veliko vlogo pri razgovorih med MacDonaldom ter poslaniki Francije, Italije in Japonske. Na svojem potovanju po južni in jugovzhodni Evropi jc Drummond ugotovil, da je uspeh pomorske razorožitvene konference mogoč samo tedaj, če sc od zunaj predlože Franciji in Italiji predlogi, ki bi omogočali izenačenje moči v Sredozemskem morju na pod-
Belgrad, .13. nov. AA. Povodom obsežnih ukrepov v prilog gladkega poteka jesenske izvozne kampanje s strani ministra prometa in njegovih podrejenih organov kakor tudi glede na učinkovite napore v tem pravcu je predsedništvo Zbornice za TOI v Zagrebu poslalo ministru prometa naslednje pismo:
Predsedništvo te zbornice si šteje v čast, da more na osnovi svojih dosedanjih informacij z zadovoljstvom ugotoviti, da je razdelitev in dodeljevanje voz za jesensko izvozniško se-
Bclgrad, 13. nov. AA. Na današnji seji državne Hipotekarne banke je bilo sklenjeno, da se obrestna mera eskompta in lombarda, ki jc bila dozclaj 9% zniža na 8. Na seji je prišlo tudi
Nova železniška proga zgrajena
Belgrad, 13. nov. AA. Po naredbi ministra prometa je bila imenovana komisija za pregled, prevzem in izročitev prometu novega dela železniške proge Prokuplje—Pločnik-Kuršumlija. Dan izročitve v promet in ostale podrobnosti bodo naknadno objavljene.
šuje narod, kdaj bo že konec te fernandšči-ne in kdaj se že krene na pot, ki je edino prava. Zalo se postavlja celo razbojnik Uzunov v pozo narodnega voditelja in se odeva v politična protivladna gesla, tako je že povsod vse sito sedanjega stanja. Celo pri tistih, ki jih je oplenil, računa na simpatije, ker je proti režimu. To najbolj jasno kaže, kako silno je že prodrlo na Bolgarskem spoznanje, da je treba sedanjo politiko spremeniti in jo usmeriti v jugoslovansko smer. Kajti v tej smeri je rešitev, kakor je lo prav sooznal Stambolijski
javo, odgovoril: »Naša vlada je prežeta z željo ustvariti sodelovanje in zbližanje balkanskih narodov. Zavedamo se skupnosti interesov posameznih balkanskih narodov in mislim, da identičnost teh interesov zahteva trajno in iskreno sodelovanje.
Sodelovanje naše državo z Grčijo je že zasigurano in bazira na prijateljstvu in medsebojnih interesih in se lahko posluži kot sredstvo za zbližanje med ostalimi balkanskimi državami.
Na vprašanje, ali ne bi bilo potrebno razširiti malo antanto, je g. dr. Marinkovič odgovoril: »O tem ne more biti govora. Mala antanta je osnovana na podlagi preciziranih okolnosti za gotove odrejene svrhe in to radi vprašanj, ki se tičejo edinole teh treh drživ, katere jo sestavljajo. Mala antanta ne občuti potrebe, da se ji priključi katerakoli država. S tem pa seveda ni rečeno, da želi biti mala antanta izolirana. Ravno nasprotno! Ona vzdržuje zveze z vsemi prijateljskimi državami. Tako n. pr. ne bomo nikdar opustili sodelovanja s Poljsko, ako jo kako vprašanje interesi ra. Isto velja tudi za Grčijo in druge države.«
Pri poslovitvi je naš zunanji minister še dejal: »V naših odnošajih s sosednimi državami ni nobenih novih momentov. Naš narod želi samo mir in ekonomski ter socijalen napredek. In naša diplomacija stremi za tem, da ustvari možnosti za ta napredek.«
[ lagi paritete med obema narodoma. Drummond namerava na rimsko in belgrajsko pobudo predlagati angleški vladi, da omogoči limitiran sredozemski Locarno, s katerim si Francija in Italija medsebojno jamčita podporo angleškega ladjevja v primeru, da bi kaka sredozemska država bila od druge napadena brez izzivanja. Angleška pomoč bi obstojala v Sredozemskem morju izključno samo v točno določeni pomoči ladjevja, ki bi pariteto spremenila v korist napadenega.
zono na področju te zbornice zadovoljivo in ustreza gospodarskim potrebam tega področja. Pri tej priliki se zato predsedništvo zahvaljuje v prvi vrsti Vam, gospod minister, da ste z obsežnimi ukrepi zajamčili nemoten razvoj železniškega prometa na progah te zbornice v letošnji jesenski izvozniški sezoni. Obenem izrekamo svoje priznanje strokovnemu delu inž. Petra Senjanoviča, direktorja tukajšnje direkcije državnih železnic.
v pretres ustanovitev podružnice Državne hipote. karne banke v Banjaluki. Dozclaj so bile podružnice te banke na vseli sedežih banovin, izvzemši Banjaluko.
Zakonski načrt o pošti
Belgrad, 13. nov. AA. Po naredbi ministra javnih del inž. Savkoviča je bil v ministrstvu javnih del sestavljen načrt zakona o pošti, telegrafu in telefonu, ki bo predložen vsem ministrom. Čim ga bodo ministri pregledali, se predloži načrt tega zakona s končno redakcijo predsedniku ministrskega sveta v zakonitev. S tem bo izenačeno poštno, telegrafsko in telefonsko zakonodavstvo v vsej kraljevini in bo vsa pošt-no-potniška, telegrafska, telefonska in brezžična služba v naši kraljevini postavljena na nove enotne osnove.
Radojlovič pričel z gladovno stavko
Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) V zadevi znanega spopada v hotelu Palače, kjer jc povzročil italijanski vojni ataše major Cassano znani incident, je nastopil seda,j nov moment. Belgrajska policija je kaznovala Radojlovič« z zaporom. Ta pa je v znak protest« ta kazen pričel z gladovno stavko
Ni govora o reviziji
trianonske pogodbe
London, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Henderson je izjavil v poslanski zbornici, da angleška vlada nikdar ni razmišljala o revi ziji trianonske pogodbe.
„Times" o jugoslovansko-
bolgarskih pogajanjih
London, 13. nov. AA. Včerajšnji »Times« objavlja članek o razbojstvih na Balkanu in veli meti drugim:
Na sestanku, ki bo prihodnje dni med delegati bolgarske in jugoslovanske vlade v Sofiji, bo postavljen postscriptum pod prejšnje do-dogkc in spopade. Dclegaciji se bosta sestali, da uredita vprašanje incidentov na meji. Politični razbojniki so motili mir v obmejnih krajih, čemur stori lahko konec le skupna akcija obeli vlad v Sofiji in v Belgradu, posvečena istemu cilju ter izvršena v znamenju vzajemnega zaupanja.
Zastopniki društev pri banu ŠUoviču
Zagreb, .13. nov. (Tel. »Slov.«) Danes so posetili bana dr. Šiloviča zastopniki raznih društev in institutov, da ga pozdravijo in se mu priporočijo. Tako so bili sprejeti zastopniki Jugoslovanske maticc, Rdečega križa, I ligijenskega zavoda, predstavniki židovske bogoslovne občine, zveze industrijcev, državne zveze mlinarjev, predsednik jugoslovanske akademije znanosti, srezki načelnik iz Črnomlja Poljanec in pred sednik upravnega sodišča v Zagrebu dr. Zoričič
Obsojeni komunisti
Belgrad, 13. nov. AA. Danes ob 11.30 je bila v državnem sodišču za zaščito države izrečena razsodba v razpravi proti Andriji Fer-bangu in tovarišem, ki so bili obtoženi za rad: komunistične propagande v Zagrebu. Predsednik državnega sodišča dr Dušan Subotič je pre-čital obsodbo, s katero sc Andrej Ferbang obsoja na 12 let in 2 meseca robije, Vilim Horvaj na 15 let in 2 meseca, Mihajlo Vraneš na i: let in 2 mescca, a Blaž Valjin in Josip Krasa vsak na 5 let robije.
Praznik Subotice
Subotica, 13. nov. A A. Danes ob 9 je bila opravljena v vseli subotiškili cerkvah slovesna služba božja v proslavo obletnice dneva, ko je srbska vojska vkorakala v mesto in ga osvobodila. Vse mesto je v zastavah. Po ulicah je videti veliko bunjevcev, ki slavijo ta dan kot velik praznik. Svečani službi božji v katoliški in pravoslavni cerkvi so prisostvovali komandant divizije, komandant Radosavljevič, predsednik občine in številne ugledne osebnosti. Ob 10 dopoldne je bilo rezanje kolača na slavi 34. peš-polka, ki je pred 11. leti pivi vkorakal v Subo-tico. Popoldne bo v vojašnici velika ljudska veselica.
Belgrajske vesti
13. novembra
Centralni Presbiro pri predsedstvu vlade bo začel v drugi polovici tega meseca pošiljati svojim zastopnikom v inozemstvu informativen material, zlasti glede gospodarskega življenja naše države. Dopisniki naj na vsako vprašanje inozemskih gospodarskih interesentov imajo takoj na razpolago potrebne podatke, kar se tiče našega delovnega trga, gospodarskih, kmetijskih in drugih socirlnih prilik v naši državi.
V Privilegirano agrarno banko je bil sprejet g. Marčeiič, bivši šef v predsedstvu zadnje vlade dr. Korošca.
Razvrstitev upravnega uradništva se ima izvršiti do 15. novembra. Do tega dne hodo imenovani tudi načelniki.
Ustanove za zavarovanje delavcev se bodo v bodoče prilagodile potrebam banovin.
Vesli iz Hrvatske
Zagreb, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Danes sta bila zaplenjena v Zagrebu lista »Večer« in »Dom«.
Sremska Mitrovica, 13. nov. (Tel. »Slov.«, Danes je tukajšnji veliki župan razrešil dolž nosti šefa policije v Sremski Mitrovici Vladimirja Ignjatoviča.
Kaunas, 13. nov. AA. Ker jc bil novi zakon o izvolitvi predsednika republike sprejet, bodo volitve predsednika litovske republike meseca marca 1930.
Predlog sredozemskega Locarna
Napadeni državi bi priskočila Anglija z ladjevjem na pomoč
Izvoz se vrši gladko
Zahvala zagrebške zbornice želez, ministru za dobro službo železnic
Hipotekama banka znižala obrestno mero
Kulturna katoliška akcija
Socialni tedni, ki so se vršili v letošnjem letu sirom katoliškega sveta, dokazujejo veliko življenjsko silo katoliške ideje in prikazujejo v svetli luči intenzivno socialno delo ka-toH.čanstva. Omejimo se le na socialne tedne, ki so se vršili v Evropi. V Italiji, kakor znano, so katoličani za 50 letni papežev jubilej priredili 16. socialni teden, ki je imel za predmet proufavanja obširno in plodonosno delo vladajočega papeža. Na Angleškem so verniki, organizirani v »Catholic Social Guild«, praznovali v Oxfordu X. socialni leden. Udeleževala se ga je zelo mnogoštevilna in izredno izbrana družba iz Anglije, Škotske in Irske.
Na Poljskem je katoliška vseučiliška mladina »Odrodzeniet obhajala svoj vsakoletni kongres na vseučilišču v Lublinu. Obravnavali so vprašanja velike važnosti, kakor o pravičnosti in ljubezni v socialnem življenju, o katoliškem pacihzmu, o katoliški akciji in druge važne probleme, ki zadevajo narodno socialno življenje na Poljskem.
Katoliški vseučiliščniki v Belgiji so se zbrali na 16. socialni teden v Louvainu. Raz-motrivali so katoliško stališče do sodobnih delavskih socialnih zahtev. Ze 15 let je Louvain središče socialnih tednov za Belgijo.
Na Ogrskem je letos zborovala »Ika«. — Zborovanje se je pretvorilo v socialni teden, kjer so obravnavali vprašanje nravnesra zdravja narodov. »lka< ima namen, zbrati katoličane raznih dežel, da s skupnimi prispevki proučavajo katoliška načela, ki naj urejajo socialno, narodno in mednarodno življenje Na zborovanju v Budimpešti so se sešli teologi in sociologi iz Madjarske, Belgije, Avstrije, Anglije, Švice, Francije, Italije itd. Skupno so se zastopniki dvajsetih narodov udeleževali s pomembnimi prispevki važnih debat.
V	Nemčiji so nemški katoličani obhajali 68. katoliški s,hod e Freiburgu. Z izrednim slavljem in veličjem so obdali ta svoj petdnevni socialni tečaj, ki se je spremenil v revijo vsega dosedanjega socialnega dela. Velikih zborovanj se je udeleževalo do 20.000 o*eb. V ospredju vseh posvetovanj pa je stal moralni in verski problem krščanske družine, ki jo ogroža moderno brezboštvo, kateremu često pomaga tudi sodobna brezverska zakonodaja.
V	Švici so se na pobudo katoliške unije za mednarodni sludij zbrali v Ženevi ob priliki zborovanja Društva narodov številni odlični katoliki in otvorili katoliški mednarodni teden. V šestih, jako uspelih zborovanjih so razvili karakteristične poteze katoliškega nauka, ki zadeva družino, vzgojo, mednarodni sporazum, patriotizem, stanovske organizacije in civilizacijo. Učenjaki svetovnega slovesa so tu precizirali katoliško stališče, ki poteka logično iz naših verskih in nravnih vrednot.
V	Franciji so tudi letos, kakor druga leta, obhajali svoj socialni teden, ki je obravnaval zelo aktualno vprašanje racionalizacije. Ženski sindikati pa so poleg tega priredili dva važna tečaja v Troyes in Gentilly.
Prav tako so v Jugoslaviji, Češkoslovaški, Avstriji, na Nizozemskem in Portugalskem katoličani manifestirali z mnogoštevilnimi socialnimi prireditvami živahne interese na socialnem gibanju. Vsa ta prostrana in mnogo-stranska delavnost kaže, da se katoliki zavedajo sodobnih nalog. Razna ugibanja pesimistov o neaktualnosti in zatonu krščanstva, so prazna. Katolicizem ni v zatonu, temveč ima danes kot vedno moč, da razsvetli celokupnemu človeštvu pot k najvišjim ciljem, ki jih je človeštvu določil Bog.
Preosnova Fašističnega Velikega sveia
V	Palazzo Venezia, svoji novi rezidenci je Mussolini pred dvema mesecema izjavil: Petdeset članov v fašističnem Velikem svetu je preveč, da bi mogli očuvati skrivnosti, treba jih je zmanjšati na dvajset. Tudi to pot je besedam hitro sledilo dejanje. Izšla je novela, ki vsebuje zmanjšanje članov najvišjega organa fašistične revolucije. Po tej reformi se iz Sveta izločijo bivši ministri, ki imajo vsaj triletno službo in bivši strankini tajniki, ki so dosedaj imeli v Svetu dosmrtni sedež. Poslej bodo člani Sveta razven »Quatrumvirov«, ki so se udeležili pohoda na Rim, le možje, ki bodo direktno od duceja vanj imenovani in nekaj takih, ki jim pripade mesto v Svetu po službi, ki jo vrše. Končno bodo eni kot drugi popolnoma odvisni od Mussolinijeve volje. Tako v Velikem svetu ne bo govora o kaki opoziciji, niti ne o kritiki. Medtem, ko so po sedanji sestavi imeli nekateri člani dosmrtni sedež in so torej mogli precej svobodno kritizirati iti eventuelno stvoriti tudi opozicijo, po novi uredbi Sveta to odpade in bo mogel Mus-solini brez najmanjše kritike v vsakem slučaju uveljaviti svojo voljo. Ze po 11 mesecih je torej Veli'-i svet, ki je bil ob rojstvu tako ponipozno pozdravljen od fašističnega tiska, doživel bistveno spremembo. Rezultat je le ta, da je poslej politična moč še bolj koncentrirana v Mussolinijevi roki.
Novi angL veleposlaniki
London, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Oficielno imenovanje novih veleposlanikov v Washitig-tonu in Moskvi je izvršeno. Sir Esmonde Ovey, sedaj poslanik v Rio de Janeiro, pojde v Moskvo. Sir Ronald Lindsey, državni podtajnik v Foreign Officeu, prej veleposlanik v Berlinu, pa pojde kol naslednik Ho\varda v Washing-ton. Njegov naslednik v Foreign Officeu bo sir Robert Vansittard, Macdonaldov privatni tajnik.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. V južnih Alpah deževna
Romunski Ihti o Mussotimjevi politiki
Bukarešta, 13. novem. AA. > Tndčpendence Roumaine« in »Lupta« zavračata na zelo oster način pisavo rimskega lista »Popoto d' Italia« o stališču Male antante napram madžarskim reparacijam. Lista ugotavljata, cla se Muasolini čedalje bolj oddaljuje od svojih bivših zaveznikov in da se skuša približati svojim bivšim sovražnikom, zlasti v vzhodni Evropi. Čedalje bolj se sliši njegovo neprestano rožljanje z orožjem. Prvi list smatra pisavo »Popolo d'Italia« za provokacijo in predlaga, da bi se morali enkrat za vselej urediti odnošaji med Italijo in Romunijo. »Lupta« pa meni, da igra Mussolini dvolično vlogo, ki postaja smešna.
Bukarešta, 13. nov. A A. Pisanje lista »Po-
polo d'Italia« proti Mali antanti in za znižanje madžarskih reparacij je vzbudilo v deželi veliko ogorčenje proti Italiji. Današnji »Cuventul« ugotavlja, da vodi Mussolini odkrito politiko proti Mali antanti, ki je v prvi vrsti orodje miru in reda v Evropi. »Lupta«, ki je snoči objavila proti Italiji naperjen Članek »Fašistična Italija in nova Romunija«, protestira nocoj proti Mussolinijevi politiki, o kateri trdi, da hoče za vsako ceno izzvati Jugoslavijo in da išče način, kako bi razgrnila Malo antanto. Na tako politiko, dostavlja list, je treba reagirati. Mi želimo vedeti, ali imamo v Rimu iskrene prijatelje ali lažne. Enako stališče nasproti Mussolinijevi politiki zavzema tudi organ liberalne stranke »Vitorul«.
Sporazum med Schobrom insoc. demokrati
Dunaj, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Doznava se, da je razgovor zveznega kanclerja dr. Schobra z voditelji socialnih demokratov omogočil zbli-žr.nje. Dunaj bo osial zvezna dežela, njegov proračun pa se bo moral pošiljati v kontrolo računskemu dvoru, kakor vsi proračuni drugih dežel. Občinski svet dunajski naj se razdeli v dva dela, in sicer naj bi njegov deželni zbor tvoril višjo instanco. Vprašanje je, ali naj se za Dunaj poleg župana imenuje tudi deželni glavar. V tem primeru bi Seitz ostal dunajski župan, socialdemokratski mestni svet-
nik Richter pa bi postal deželni glavar. Občinska straža, ki so jo ustanovili socialni de-mokratje, naj bi se razpustila in tudi prometna policija na Dunaju naj bi se prepustila zopet zvezni policiji. Rešitev vprašanja zgornje zbornice naj se odgodi na čas po novem letu, da bo mogel nastopiti politični mir o božiču. Kompromisni predlog o ustavi se nadeja zvezni kancler spraviti pred zbornico do 23. novembra. Dvomljivo je, ali so voditelji Heim-wehra s tem sporazumom zadovoljni.
Nove lm$skarije heimivehrovcev
Steidle za nelegalno borbo, ker ie tudi Avstrija nastaia nelegalno Avtomobilska nesreča heimivehrovcev
Dunaj, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Največje žrtve včerajšnjega avstrijskega državnega praznika sla povzročili dve avtomobilski nesreči. Ko so se v velikem avtomobilu vračali dunajski Heimvvehrovci iz Gradca, se je prevrnil avto, pri čemer je bila ubita ena oseba, več pa težko ranjenih. Iz nekega drugega avtomobila se je neki Heinmvehrovec tako neprevidno nagnil z okna, da je zadel z glavo v brzojavni drog in bil na mestu mrtev. V ostalem pa so bili razni spopadi in pretepi v Gradcu in Inns-brucltu, posebno med komunisti in Heimvvehrovci, vendar ni bilo večjih težkoč. Socialni demokratski železniški delavci v Gradcu so sabotirali posebni vlak Heimvvehrovcev, tako dn se je vlak mogel odpeljati šele po večurni
zamudi
Dočim so odgovorni državniki v svojih slavnostnih govorih poudarjali potrebo notranjega mi-u in je posebno tudi zvezni predsednik Miklas izrazil željo, naj uvidevnost na vseh straneh pospeši mir, sta pa heimwehrov-ska vodietlja dr. Pfrimer v Gradcu in dr. Steidle v Innsbrucku v prisotnosti deželnih glavarjev imela svoje običajne hujskaške govore. Dr. Steidie je odklanjal vsak ozir na legalnost, češ. da tudi ustanovitev avsfrijske ropuhlikc ni bila legalna. Napovedal je zopet brezobziren boi z vsemi sredstvi brez strahu pred legalnostjo. Dr. Pfrimer je izjavil, da Heimvvehr orožja no bo odložila, dokler se ne zgradi res nemška narodna država na stanovski podlagi.
Nova zmaga Tardieu-a
V proračunski razpravi ie Marin nenadoma vložil predlog za revalorizacijo rent —Tardieu predlog odklonil — Zaupnica vladi
Pariz, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Poslanec Marin je danes ob pričetku proračunske razprave v poslanski zbornici nenadoma vložil predlog za revalorizacijo francoskih rent. Predlog je utemeljeval s tem, da so prave žrtve stabilizacije mali rentniki in lastniki življenjskih zavarovanj. Poincare je že leta 1926 obljubil posebne odredbe za varstvo maiih rentnikov. Socialisti so podpirali predlog in zahtevali, da se odkaže finančnemu odboru z nalogom, da se pripravi primeren zakonski načrt. Finančni minister Cheron je proti temu ugovarjal, da bi revalorizacija, ki bi že v majhnem delu prišla v dobro res potrebnim rentnikom, zahtevala tolika sredstva, da bi resno ogrožala sanacijo francoskih financ. Ker je tozadevna debata postala izrazito politična, je povzel besedo sam ministrski predsednik Tardieu in
navajal, da se je poslanska zbornica leta 1928, ko se je odločila za stabilizacijo, zavedala vseli tozadevnih posledic in neugodnosti. Valorizacija renl bi prevrgla vso stavbo, na kateri sloni danes nova francoska valuta. Vlada je pripravljena od slučaja do slučaja pomagati maiim rentnikom, če so v stiski, z industrijskimi odredbami. Valorizacijo pa mora vlada najkategorifneje odkloniti in zahtevati za to zaupnico. Tri glasovanju je bil predlog socialistov, da se zahteva po valorizaciji odkaže finančnemu odboru, odklonjen s 317 glasovi proti 257 glasovom. Za predlog, to je proti vladi, je glasovala s socialisti, komunisti in meščansko levico tudi skrajna desnica. Tar-dieueva večina je znašala kljub temu 60 glasov, kar mnogo pomeni z ozirom na popularnost Marinovega predloga.
Obisk italij. kralja pri papežu
Obisk italijanske kraljeve dvojice pri svetem očetu je z ozirom na poroko prestolonaslednika, ki se vrši v januarju, postala nujna zadeva. Sedaj se je dan obiska določil 5. december. Kakor znano, stoji papež na stališču, da jk) starem običaju vladarjem ne vrača osebno obiska, ampak le po svojem namestniku kardinalu-Iegatu. Qulrinal je pa proti temu povdarjal, da je tak običaj gotovo umesten, kadar gre za inozemske vladarje, da ni Ireba papežu delati dolgih potovanj, da pa to ne more veljati za domačega italijanskega kralja. Zadeva se je sedaj tako uredila, da bo italijanskemu kralju vrnil obisk najprej papežev kardinal-legat. Nekaj dni pozneje, ko bo papež šel maševat v cerkev San Carlo na Corso, kjer hoče obhajati svoj petdesetletni mašni jubilej, bo pa ob tej priliki napravil še prijateljski obisk na Cjuirinalu. S tem izhodom se hoče na eni strani zadovoljiti zahtevi italijanskega dvora, na drugi strani se pa noče ustvariti precedenčnega slučaja, po katerem bi tudi drugi vladarji mogli zahtevati, da jim papež osebno vrne eventuelen obisk v Vatikanu.
Macdonaldova pogajanja
za pomeirsko razorožitev
London, 13. nov (Tel. »Slov «) »Daily Te-legrapli« poroča, da je MaeDonald začel razgovore s poslaniki pomorskih držav. Najprej je v ponedeljek govoril z japonskim poslanikom. Ko se ameriški poslanik vrne v London, se bodo nadaljevala pogajanja z niim ter z italijanskim ln francoskim poslanikom.
Haaškes konierenca
se sestane 7. XII.
Pariz, 13. nov. (Tel. »Slov.«) »Matin« potrjuje, da se bo druga haaška konferenca sklicala na dan 7., odnosno najpozneje 10. decembra, ker so se vse zainteresirane države ze-dinile v tem, da se Youngov načrt uveljavi še pred koncem tekočega leta. Kakor poroča »Echo de Pariš«, vodi sedaj namestnik guvernerja francoske narodne banke Quesney, ki je drugi delegat Francije v organizacijskem odboru reparacijske banke, važno misijo v Angliji. Angleži so namreč poskušali, da s spreminjevalnimi predlogi zmanjšajo pomen mednarodne reparacijske banke, ker je bil njen sedež določen v Baslu in ne v Londonu.
Velike raeiie v Bolgariji
Sofija, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Zdi se, da hoče bolgarska policija končno ukreniti potrebno, da prepreči vedno bolj množeče se macedonske umore. V zadnjih dneh se vrše v vseh delih Sofije velike racije. Policija aretira vse osebe, ki no morejo dokazati redne zaposlitve, ter jih odganja na deželo, kjer bodo ostale pod nadzorstvom. Do sedaj je bilo prijetih 50 oseb, od katerih je policija večje število obdržala v zaporih, ker so sumljivi. — Ce bo vlada res nastopila proti makedonstvuju-ščlm, pa je treba še počakati.
Viljemova sestra umrla
Pariz, 13. nov. AA. Po poročilu iz Bonna je tamkaj davi o pol 8 preminula 63 let stara sestra bivšega nemškega cesarja ga. Zubkova.
Uveljavljenje češho-tugostov.
trgov, pogodbe
Praga, 18. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik, stopi trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško v veljavo 26. novembra t. 1. Obenem se bodo začela nova pogajanja za sklenitev tarifne pogodbe za dobo petih let.
Aragiešfta demarša v Parizu
London, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Angleški poslanik v Parizu lord Tyrell je izvršil včeraj po nalogu svoje vlade deniaršo pri francoski vladi glede francoske interpretacije haaških dogovorov, ali naj se na vsak način smatra 30. junij 1930 za končni ternvin izpraznitve Porenja.
Ruski proračun
Moskva, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Sovjetska
vlada ie odobrila načrt proračuna za leto 1929-30. Nr.ert je uravnotežen s končno vsoto 11 milijard 3&0 milj. rubljev in je za 45 odstotkov višji, kakor lanski.
Bolgarske reparacije
Pariz, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Odbor za vzhodne reparacije je imel danes novo sejo, da razpravlja o ureditvi bolgarskih reparacij.
V	smislu želje Bolgarije se je sklenilo, da se izvrši nova preiskava o plačilni zmožnosti Bolgarije, ki bo trajala tri do štiri dni.
Drobne vesti
London, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Vihar, ki divja na Angleškem že od sobote, se je danes še povečal in povzročil veliko škodo posebno v VValesu. Mnogo vasi je poplavljenih.
V	dolini Ronde so morali prebivalce rešiti b čolni.
Pariz, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Radi vi-harja ob severni francoski obali je bil težko poškodovan angleški parnik »Aspery«, ki je davi končno prispel v Cherbourg. Parnik je zgubil svojega kapitana, katerega je ogromen val odnesel s seboj.
Novi iranc. podmornik
18. t. m. bodo spustili v Scherbourgu v morje nov tip podmornika, ki je prava podmorska križarka. »Surkouf«, tako se imenuje podmornica ima 4000 tonaže in je dolga 120 metrov. Ob bokih ima 14 torpednih cevi. Površje je pokrito z debelim jeklenim oklopom, proti granatam in pa aeroplanskim bombam. Podmornica je oborožena s 4 kanoni 137 mm in 1 baterijo proti aeroplanom. »Surkouf« se more potopiti 140 m globoko, to je 26 m globlje kot vsak drug podmornik. Posadka šteje 150 mož in častnikov. S seboj nosi majhen hidroplan, za katerega je napravljen na vrhu jeklen hangar, kakor tudi mostič za pristajanje. Kuri se s posebnim gorivom »Mazut«, ki mu omogoča, da obkroži pol sveta — 13 tisoč morskih milj — ne da bi moral spopol-niti svoje zaloge. S seboj nosi 30 velikanskih najmodernejših torpedov. Pod vodo mor« ostati 2 dni in pol.
Z ozirom na to najmodernejšo podmornico piše »Pariš Midi« k vprašanju podmornic: Angleški časniki se zelo razburjajo radi napredka, ki smo ga napravili z našimi pod« mornicami in zahtevajo odpravo podmorni-kov. To naj tvori tudi eno glavnih zahtev nekaterih velesil na prihodnji londonski razo-roževalni konferenci. »Surkouf«, ki je prava podmorska križarka, nam pravzaprav res da mnogo misliti. Dokaz je, da je doba velikih oklopnih križark minula. Lahko bi prihranili miljone funtov šterlingov, ki se izdajo za vedno manj pomembne križarke. Je pa v tem tudi še drug nauk. Naj se vprašanje pod-mornic premotri do konca sedaj, ko še niso tako nevarne kakor lahko postanejo. Ni misliti, da bi jih odpravili, če bodo postali enkrat tako silni in vojaško pomembni, kakor pa so bile do sedaj križarke.
Bela kuga v Slavoniji
Župnik iz Vrpolja, Dure, Mitrovič je pred časom objavil v »Hrvatski Straži« statistiko, ki je porazna zu slavonsko ljudstvo. Po njegovih ugotovitvah umre v slavonskih vaseh redno 50 odstotkov več ljudi, kakor pa se jih rodi. V mnogih vaseh je polovica družin, katerih najmlajši član je star 40 let, kar pomeni, dn so brez otrok. V Gradištu n. pr. 800 družin, a 400 med njimi je brez otrok, pred 30 leti je vas šteln 3500 prebivalcev, a danes jih nima niti 2500. Zadnjih dvajset let je bilo v župniji rojenih točno 1000 otrok, a umrlo je 1714 ljudi, Podob no je tudi drugod po Slavoniji.
»Hrvatska Straža« pristavlja, da se sploh opaža, kako prebivalstvo v Hrvatski in Slavoniji — pada. Hrvatska in Slavonija je štelo 1910 2.621.6(3 prebivalcev, a 1921 2.613.939. torej zn 8-000 manj. V sedanjem decenijti naj bi bilo nazadovanje še mnogo večjo. Slavonija, ki je najbolj bogata, kaže največje iiazndovin je in nima nn kvadratni kilometer povprečno niti 30 prebivalcev. K temu pripominja »lir. Str.«: To so porazne številke, ki dokazujejo, da je bela kugn zavladala kakor pošast in da je naloga nas vseli, da «c v te številke zamislimo in iščemo zdravila, ko poznamo vzroke bolezni.«
Benešha moč
Sinoči je bila v ljubljanski operi premijera Joh. Straussove operete .»Beneška noče. Klasično muziko, ki še vedno prekaša niarsikak podoben moderen šumi, je nanovo predelni in ptekjn« ore-instruinentiral komponist Korugold. Vloge so bile zasedene poleg tenorista g. Oostiča in gdč. Špa-"ove, po običajnem operetnem osebju. — Dirigiral je g. An«. Neffat. — Več o stvari Drihodniič.
Eksplozija v rudniku
V srbskem rudniku Tresibaba — Med mrtvimi in ranjenimi
tudi Slovenci
V	rudniku Tresibaba pri Knjaževcu v Srbiji se je v ponedeljek, ob pol JO dopoldne pripetila težka nesreča.
V	rudniškem rovu so se vneli plini v trenutku, ko so rudarji izprožili strelivo, da bi razbili premogove plasti. Čeprav je direktor rudnika inž. Rttdiger že dne 7. t. m. izdal najstrožje na-redbe in navodila, po katerih se sme delati v rudniku (po teh pravilih bi se moralo nehati z delom že, ko je v rovu en odstotek metana v zraku) — ielavci najbrže teh predpisov niso preveč uvaže-pali in je prišlo tako do katastrofe. Nadzornik nudnika Milisov Veljkovič je celo opozoril delavca KOniga, ki je netil strelivo, da so plini blizu, ven-iar so bili vsi v rovu mnenja, da nevarnost še ni tako huda in so le sprožili strelivo. Vžigalna vrv bi morala po pravilih biti dolga 100 metrov, bila oa je mnogo krajša.
Nadzornik Veljkovič je izpovedal, da je bilo razstrelivo sproženo na treh krajih, ko pa je bilo »proženo še na četrtem, so se vneli plini in takoj nato je nastopila katastrofalna eksplozija s silno detonacijo. Luči so ugasnile in niti delavci sami ne morejo jx>vedati, kako se je uato vse naglo izvršilo. Po detonaciji so se delavci znašli v obupnem stanju in brez 'uči. V prvem trenutku niso niti čutili bolečin in so se poskušali sami rešiti iz r.Kte.lka. Toda delavci zunaj, ki so culi detonacijo in opazili, da so luči ugasnile, so takoj prihiteli, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo in da bi
nudili svojo pomoč. V drugim oddelku rova, v globini 72 metrov, so našli dva mrtva tovariša, pet težje ranjenih in dva lažje ranjena delavca.
Ravnatelj rudnika je takoj poklical na pomoč osrednjo rudarsko ambulnnco v Knjaževcu.. 35 minut po nesreči so bili vsi ranjenci prepeljani že v bolnišnico v Knjaževcu.
Vsi ranjenci pogumno prenašajo strašne bolečine. Njihovo stanje je zelo težko radi groznih opeklin in pljučnih poškodb radi plinov. Trije ranjenci, Milisav Veljkovič, Rudolf Konig in Franc Rupel, bljujejo kri. Najhujše je ranjen Milisav Veljkovič, nadzornik rudnika Tresibabe. doma iz Vasilja v Srbiji, je oženjen in oče treh otrok, v rudniku pa dela že 8 let. Ostali ranjenci so:
Toma Jovanovič, doma iz Taprašnice v Srbiji, oženjen in oče dveh otrok; Rudolf Konig, 43 leten rudarski delavec, doma iz Kočevja, v rudnikih dela že 25 let; Tihomir Randjenovič iz Belega Potoka v Bosni, oženjen, oče enega otroka ter Franc Rupel, doma iz R o ž i č j a v Sloveniji, 35 leten, v rudnikih dela že 18 let.
Smrtno sta se jjonesrečila Joško Kozji-rog iz Litije v Sloveniji, 35 leten, oženjen ter Jo-van Randjenovič, 26 leten, nečak ranjenega Tiho-mira Randjenoviča.
Lažje sta ranjena Vilojko Andrejič iz Starega Korita in Kosta Bogosavljevič iz Prosta.
Delo v rudnikih se je že zopet začelo
cr:
Jako dobro bol najdražja >. v
Slike po radiu
Z DUNAJA V ZAGREB.
Zat?reb je te dni doživel dvoje zanimivih teuničnih dogodkov. V nekem kinu so predvajali prvi zvočni film, ki se je predvajal v Zagrebu, ua ljudski univerzi pa je v okviru predavanja »prejemal profesor Špajt s posebnim sprejemnim aparatom prve radiotelefonske slike.
Zagrebška radiopostaja je s svojimi zvezami omogočila, da je bilo zanimivo predavanje »Teorija in praksa prenosa slik po radiu« nazorno pojas-ajevano s krasnim primerom posrečenega prenosa Štirih slik, ki jih je oddajala dunajska radiopostaja »Ravag«.
Profesor Špajt je najprej z eksperimenti tolmačil radio prenos slik. Ob 7.15 se je oglasila v zvočniku, po prenosu zagrebške postaje, dunajska »Ravag«, pozdravila zagrebško postajo in pričela po pojasnjevalnih besedah dunajskega napovedovalca s prenosom štirih slik. Prenos je trajal skupaj 25 minut.
Najprej jo bila prenesena — na lastno iniciativo Dunajčanov, — slika Nj. Vel kralja. To dejanje pozornosti jc dvorana sprejela z živahnim aplavzom. Nato so sledili: slika avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra, slika dunajske Karlove cerkve, in slika zagrebške Markove cerkve. (To sliko je poslala na Dunaj zagrebška postaja.)
Sprejem se je izvršil s FuttograJ-aparatom in je nenavadno dobro uspel. Slike so imele lepo, rjavkasto barvo in so nekatere učinkovale celo umetniško. Dvorana je bila nabito polna, tako, da namerava zagrebška ljudska univerza prirediti še dva taka večera. .
Zverinska žena
Na vaški cesti v srbski vasi Lajx>vo ob reki Moravi se je izvršil te dni grozen zločin. Te dni so se pod mrak vračali domov s polja: kmet Lju-bomir Stojanovič, njegova žena Stanojka in sin Stanislav, ki je vodil voz. Ko se je znočilo, sta Stanojka in njen mož zaostala. »Nekaj ti bom povedala,« |je dejala žena iu potegnila moža za rokav. Ljubomir ni slutil, kaj mu hoče žena povedati, in jo je poslušal. Komaj se je sinov voz nekoliko oddaljil, je Stanojka izvlekla izpod srajce sekiro in zamahnila z vso silo. Z enim samim udarcem v teme je pobila moža na tla, nato pa ga pričela mrcvariti. Ljubomir je najbrže že umrl po jM-vem udarcu.
Ko se je Stanojka prepričala, da je njen mož mrtev, je vrgla sekirico v Moravo, nato pa nadaljevala pot. Ko je dohitela sina, mu je dejala, da o vsej stvari ne sme nikomur nič pripovedovati, ker bi bila v tem slučaju oba aretirana. Stanislav je ubogal mater in prisegel, da je ne bo izdal. Pozno zvečer, ko sta prišla domov, se je Stanojka spomnila, da bi bilo dobro, zločin prijaviti. Odšla je v občinski urad in tam povedala, da je njen mož izginil. Ko je župan to slišal, je takoj osumil zločina Stanojko, ker je vedel, da žena ne ljubi svojega moža. Obdržal jo je v zaporu. Nato so odšli iz občinskega urada iskat pogrešanega Ljubomirja in ga našli ubitega na polju.
O stvari je bil obveščen tudi načelnik orož-niške postaje iz Rače. Temu se je posrečilo od mladoletnega sina izvedeti vse. Stanislav je vse priznal. Nazadnje je morala tudi Stanojka priznati svoj zločin. Trdila je samo, da ga je ubila zato, ker je postopal z njo grdo, ker je sam delal ves dan in tudi njo silil na delo, da ni imela nikoli počitka.
Stanojka je sovražila svojega moza ves cas zakona, čeprav sta živela že 23 let skupaj in imela troje otrok. Zadnje mesece je Ljubomir, še bolj kot kdaj prej, silil svojo ženo na delo in to jo je tako togotilo, da ga je ubila.
Ze preje je zločinska ženska dvakrat poskušala, maščevati se. Prvič pred dvema letoma, ko je Ljubomir kopal vodnjak, ga je hotela v vodnjaku zasuti s kamenjem. Toda tedaj se je Ljubomir rešil na ta način, da se je zaščitil z bakreno pločevino. Drugič ga je hotela ubiti med spanjem. Radi tega si je ubogi Ljubomir dal naročiti posebno posteljo, v katero se je lahko zaklcml vsak večer, da je mogel mirno spati.
Vse pa je rad potrpel, ker je svojo ženo zelo ljubil. Tako jc svojo zakonsko ljubezen plačal z lastnim življenjem.
Stroj odtrgal roko
Ljubljana, 13. novembra.
Pasantje Dunajske ceste so bili danes popoldne priče strašnega, mučnega prizora. Blizu Sv. Krištofa je približno ob pol 4 pritekel po cesti, v smeri proti mestu, krepak mlad mož v spremstvu še nekaj ljudi ter kričal: »Boli, hu, strašno, pomagajte!« Moški je obupno mahal po zraku z desnico, levico pa je krčevito stiskal k okrvavljenemu suknjiču — leva roka mu je bila grozno razmrcvarjena ter mu ,jo je manjkalo od komolca navzdol. Že je prihitel jx> cesti razburjeni skupini nasproti reševalni avto in okrvavljeni moški brez levice je skočil vanj. Reševalni avto se obrnil in zdirjal z ranjencem proti bolnišnici.
Nesreča se je pripetila lako: Učitelj Rado Prosenc je pred kratkim osnoval na Dunajski cesti malo tvornico barvastih svinčnikov. V to podjetje je hodil večkrat pomagal delati tudi 27 letni knjigovodja Herman Šolar. Danes popoldne je šolar nekaj upravljal j>ri slroju za drobljenje krede in mešanje barvil. Stroj ga je s svojimi zobmi naenkrat zagrabil in mu je v hipu odtrgal roko — med komolcem in ramo, tako, da je na lelesu ostal le grozno zmrcvarjen okrajek. Iz sosednje tvrdke Weissbache>r so poklicali reševalni avto. Šolar, kljub groznim bolečinam, ni izgubil zavesti, temveč je stekel reševalnemu avtu nasproti. Tudi pred bolnišnico je izstopil iz avta sam in se šele nato vlegel na nosilnico. Bil je lakoj operiran in so mu amputirali levo roko pri rami.
Učenost za tOO dmarjev
Zadnje čase so se pojavile v Vojvodini razne privatne »šole«, ki sprejemajo v pouk take dijake, ki so padli iz nekaj predmelov, ali pa ponavljali kak razred gimnazije. Taka šola je bila pred kratkim otvorjena tudi v Novem Sadu. Poučevala je dijake in druge, ki so želeli dovršiti dva razreda gimnazije v enem letu in !o vse za 100 Din. Lahkoverneži so se takoj potrudili izkoristiti to priliko. Ali tudi prosvetna oblast se je pričela zanimati za to šolo in ugotovila o njej vse podrobnosti ter slučaj prijavila policiji.
Policija je ugotovila da šola nima pravice za svoj obstoj niti dovoljenja od prosvetnega ministrstva ter da učitelji nimajo potrebne kvalifikacije. Policija je nato razgnala to »šolo« in uvedla preiskavo. Izgnala je enega od učiteljev v pristojno občino, proti dvema pa je uvedla preiskavo. Učencev, ki so hoteli tako poceni priti do šolske izobrazbe, je bilo za dva razreda Policija je vse poslala domov.
vendar cenejs
Medvedko je ustrelil
Kočevje, 13. novembra.
Poročali smo že, da je dobra letina celo prav prišla tudi gozdni zverjadi. Medved in divji prašič sta živela v izobilju in ni čuda, da sta oba postala ob polnem koritu predrzna. Okolica Ver-drenga, Reinthala, Steinbocka in sosednih manjših vasi, ki leže sredi goščav, je bila domova!išče številnim veprom, ki so živeli ob obilni koruzi, korenju in repi. Prebivalci Novega in Starega brega, Starega loga in Hinj pa so baš v tej jeseni pogosto naleteli na kosmatinca. Pisali smo že o tistem smešnem prizoru, ki ga je vide! nek vaščan iz Novega brega, kako je kraj hoste tresla močna medvedka hruško - lesniko za svoj nadebudni medvedji naraščaj.
Vsaka stvar pa, pravijo, ima svoj konec in tak žalosten konec je napravila ludi predrzna medvedka, ki si je upala kaj j>ogostokrat s svojimi mladiči čisto v bližino ljudi, in pri tem pozabila, da imajo ti ljudje za take sorte zverjadi pripravljeno puško, ki je v stanu podreti še tako korpulentno gosjx> medvedko.
Preteklo sredo je šel jKisestnik in znan lovec Iv. Kruc iz Lazin pri Hinjah iz Hinj proti domu. Tik pod osnovno šolo, v gozdiču proti Lazinatn je hipoma zagledal v daljavi zver, ki je v spremstvu štirih mladičev lomastila naravnost proti njemu. Kruc se je skril za bližnjo smreko in od tu ustrelil proti medvedki, ki se mu je skokoma približevala. Medvedka je razjarjena vsled strela divje zarjula. V tistem hipu je ustrelil Kruc ponovno in jo zadel naravnost v srce. Medvedka se je z groznim rjutjem zvrnila. Štirje mladiči so se iz strahu razbežali po bost i.
Medvedka je krasen eksemplar. Tehtala je 104 kg. Truplo ji je pokrival gost kožuh.
Odol osveži, obvaruje in čisti usta in zobe
Galantni hajduk
Orna gora še vedno trpi Od hajdukov. Seda se je tam pojavil nov hajduk Spiro Milačič, ki ima prav originalen nastop. Pred dnevi se je pojavi z dvema svojima tovarišema v Podgorici. Deževno vreme in megla sta mu omogočila njegov drzn1 obisk v mestu. Koncem mesta se nahaja hiša uradnika llije Peroviča. Milačič je stopil s svojima tovarišema v hišo. Naletel je v prvi sobi na domačine, Perovič sam pa se je nahajal v sosedni sobi Hajduk je hitro segel vsem prisotnim v roko: »Kako se vam kaj godi? Kje pa je hišni go-spodar?«
Perovičeva mati je odgovorila: »Sin je odšel v mesto. «
Perovič sam pa je skočil na balkon in hotei alarmirati policijo. Hajduk je medtem odšel iz hiše in mu zaklical: »Nikar ne kliči stražel Lahko bi le ubil, pa te ne bom!« Nato je s svojima tovarišema izginil na cesti
Vtis tega obiska je bil zelo velik. Takoj nato je bila vsa okolica alarmirana. Streljalo se je na vseh koncih in krajih. Kmalu je vse mesto vedelo o tem napadu.
Drugi napad je Spiro Milačič izvršil nekaj dni pozneje, lo je zadnjo nedeljo. Dopoldne je odšel avtobus iz Podgorice v Cetinje. V njem sta sedela dva cetinjska trgovca in še neki meščan. Komaj je avtobus prevozil sloviti Vezirov most, so ga hajduki že ustavili. Razbojniki so zahtevali, naj da vsak potnik, kolikor sam hoče, »za nagega reveža:. Brez vsakega nasilja so mu potniki dali vsak po 100 Din, šofer pa 20 Din, lako da so roparji dobili 320 Din.
Tri kilometre odtod se nahaja državna bol nišnica. Potniki so se pri njej ustavili, ker je tam najbližji telefon. Ko so iz bolnišnice sporočili, da so jih napadli hajduki, je okrajni glavar lakoj poslal avtomobil z dvema detektivoma, ki naj bi preiskala vso stvar. Hajduki so počakali tudi ta avtomobil, ga ustavili, jjometali detektive ven, sedli sami v avto in ukazali šoferju, naj jih odpelje proti Kokotu. Blizu Kokota je moral šofer zopet ustaviti avto. Roparji so ukazali šoferju, naj izpusli ves bencin iz rezervoarja, nato so pa galantno plačali šoferju bencin in dnevni zaslužek, ter izginili neznano kam.
Kosteh in Kostelci
Joža Gregorič.
Ko se Kostelc izleže, valje torbo veže.
Kostelski pregovor.
Lejia je naša mala slovenska zemlja, krasna in dragocena kljub vsej svoji tugi in revščini. In baš zato, ker je tako borna in neznatna in od vseh zaničevana, jo moramo tembolj ljubiti in se je okleniti, kakor sc oklepu otrok svoje ovdovele matere, zapuščene sirote.
Tak košček slovenske zemlje, kjer vlada beda in skrb iu jiomanjkanje, jc tam doli ob zeleni Kolpi zapuščeni Kosteh Cesta, ki vodi iz Kočevja jiroti Reki, ter preko kraških kočevskih planot in mimo dolgočusnih vasi v nekaj urah pripelje do Mrave, zadnje naselbine Kočevarjev, kjer jia se vedno bolj občuti slovenski živelj. Potem pa pride Kaptol, jirvn slovenska vasica, 16 km od Kočevju. Nn nizkem griču so posejane skromne lesene hišice, ki nosijo |ionosno ime iz Zagreba, poleg Banje loke (bnnovc!) drug živ dokaz, da jc nekoč segala oblast Hrvaške ludi preko Kolpe. Nedaleč od Kaptolu lepi Ajbclj s cerkvico sv. Jerneja, okoli katere je ograjeno pokopališče. In potem boš vsake četrt ure, vsakih pet minut naletel no par hišic, kar imomijemo pri nas vas. Takih vasi, ki štejejo po pet, šest. ali tudi manj hiš, je okoli 40. Kjer jc našel človek v zatišju rodovitno dolinico tam si ic
jKistavil dom. Proti jugu se pokrajina valovito širi preko Banje loke in Novih sel, na vzhodni strani pa se takoj pri Kaptolu zemlja udre in jarku podobna kotlina sega do Kolpe, se med Lipovcem in Kostelom razširi in prevali proti jugu do Broda, kjer jo zaprejo gore hrvaškega Gorskega lcotara. Vsa ta zemlja od Kaptolu do Broda pu do Kolpe, ki je dolga kakih 14 km iu široka 2 km, se imenuje kratko Kostel (mi izgovarjamo Kost e v).
Tužna je zemlja Kostelsku. vsa prepojena s solzami trpinov, kajti gospodarsko stanje ljudstva je skrajno slabo, v vsem kraju vlada strašna beda. Vem, da je v Sloveniji še mnogo revnih in nerodovitnih krajev — tako n. pr. Sulm krajina, ki se razprostira od Kočevja pro-ti Hinjam — so pa ali v bližini železnice ali pa že kako drugače nadomestijo nerodovitnost tal. Tu pa ni v bližini železnice in zemlja kljub največji pridnosti kmeta nc rodi zadosti, ker z visečih njiv, kakršnih je največ, hudi nalivi stalno odnašajo rodovitno jirst. Pa če bi bilo vsaj take zemlje zadosti! A jc ni! Kostelski kmet« z največjo muko drži štiri (h) pet goved in po dva prasca; le kjer sta po dva gruntu združena, tam imajo še kako kravico in morda enega prasca več. Pa takih jc malo. Ker se |M še tisle malenkosti, katere si mora naš kmet pritrgoti od lastnih ust, če jih hoče prodati, da si kupi sol in petrolej, nc dajo primerno vnovčiti — do železnice jc v vse smeri okoli 20km — jiotem nam bo takoj jasno, kako mora biti življenje. Najbližji trgi yo Moravicc,
Delnice in Kočevje — vse oddaljeno štiri do pet ur hoda. Naj navedem samo en primer take »trgovine«: dekle si naloži košaro sadja, mleka, jnjec, masla in kaj podobnega. Kamor hoče iti. povsod štiri, pet ur hoda (na voz ni misliti, ker potem ji nič ne ostane); zato mora vstati vsaj ob štirih. In jiotem nese in nese, 15 do 20 kg na glavi in jc ob osmih morda že v mestu. Do jioldnc proda, kakor jiač gre, ker nazaj ne more nesti — in jiopoldnc zopet pes nazaj! Pa vse to za borih 60 ali 70 Din! Zato izgubi ves dan, da lastno blago in se povrhu še tako mučil In takih ter podobnih slučajev je nebroj. Moški garajo poleti doma — ob košnji gredo v trumah kosit nn Hrvaško v Delnice, lx»kve, Fužine inVše dalje do morja — na zimo pa, ko se kmet veseli počitka, tedaj morajo trudni in zbiti — od doma, da ostane kruha za ženo in otroke. Nekateri se skitajo j>o slavonskih šumah, po tovarnah in rudnikih, drugi pa s košem na hrbtu beračijo s svojo krošnjarijo. Doma ostanejo žene z otroki in se ubijajo / živino, ki trpi in gladuje z družino vred. '/,•■ Veliko noč, ko treba zopet doma delati, se možje vrnejo »iz sveta« in morda prinesejo po par tisoč dinarjev, ki pa med letom kaj kmalu skopne, ker s tem mora biti oblečena družina in še je vedno kak izdatek za j»oprn vila pri hiši. Tako mine med trudom in znojem poletje, pride jesen, pa smo ravno tam, kjer smo bili lani, ali pa še bolj zadaj. Nikomur se ne more zdeti čudno, če pri takem »gospodar-1 stvu« in v takih razmerah propadujo kmetije,

€ roic,
-o svojstvo odlične dnme. Z dnevno vporabo naše „ALEM" kreme ostane trajno nespremenjena svežost Vašega telesa — Vse nečistoče izginejo v kratkem času, ker „ALEM" krema globoko prodre v znojnice in s tem daje koži zdravje in lepoto.
Osebne vesli
= Prvi rigoroz je naredil na zagrebški univerzi g. Josip Meško. kaplan v ("rensoveih (Slov. krajina). K uspelui mu iskreno čestitamo.
= Poroka. Na Tišini (Slovenska krajina) je g. I. Bakan. prefekt Martinišču, poročil Matijo Botjaka in Tereziio Maitinec. hčer dolgoletnega zaslužnega župana Nevesti je bil za pričo domači g. župnik Na gostiji se je nabralo 250 Din za Mariinišče.
= Sprememba v gozdarski službi G. minister za šume in rudnike je imenoval gozdarja Dragorina Pstrossa za šumarskega pisarniškega ofieijala pri šumski upravi na Bledu v III. kategoriji uradnikov.
= Imenovanja banskih policijskih uradnikov. Z odre<:bo ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča so imenovani: v moravski banovini za pristava I. kategorije, 8 skupine. 3. stopnje osnovne plače Drago-tin Naglic, pristav osješke županije. V zetski banovini za politično-upravnega pripravnika I., 9., 1. Joško Bučar. V donavski banovini: Peter Š t a j e r , oficijal belgrajske županije v Velikem Bečkereku za ofieijala banovine. V moravski banovini za politično-upravnega pripravnika I., 9., 1. CiriJ šp ind ler, za pisarja-pripravnika II., 5., 1. Vinko D i e t r i c h.
Novi grobovi
+ Ana Vurnikova. V torek 12. novembra ob pol sedmih zvečer je v ljubljanski bolnišnici preminula gospa Ana Vurnikova, soprogi or-ganisfa in mati muzejskega kustosa dr. Stanka V urnika. Bila je celih štiri in petdeset let cerkvena pevka (začela je v cerkvi peti že z desetimi leti) in praznovala leta 1925 redek jubilej petdesetletnice cerkvene pevke. Blag spomin naj ji ohranijo vsi, ki so poznali zlato srce pokojnice!
+ Frančiška Bogataj. Včeraj, 13. novembra, je umrla v Radovljici gospa Frančiška Bogataj. mati znane in ugledne družine, stara 71 let. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne v Radovljici.
+ Josipina Trglav, vdova uradnika bivše južne železnice, je umrla 13. novembra. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne od mrtvašnice sv. Krištofa k Sv. Križu.
N. p. v m.!
Včeraj se je vse kar trlo pri blagajni! Kolosa-len uspel velet Ima ameriškega zrakoplovgtva
K ocdu - pod obSahei Liubeien v aeropianu!
Nikar ga ne zamudile.
Ob 4, '/, na 7. 1/2H. Kino Ljubljanski dvor telefon štev. 2730
Koledar
Četrtek, 14. novembra: Jozafat Kunčevič, škof mučenik.
Mcila kron:Kn
k Nove orgle za Kmv ie V torek 12. novembra je imela delavtv 1 orglnr«kega mojstra F r. Jenka v št. Vidu na. Ljubljano innogo obi-skovavcev. Dovršene so namreč nove orgle za dekanijsko in mestno cerkev v Kočevju, in to je napotilo dva zainteresirana zavoda, da si ogledata ves ustroj orgel Dopoldne je prišla orglarska šola s svojim ravnateljem svetnikom St. Premrlom, popoldne konservatorij s profesorjem. dvornim svetnikom dr. Mnntunnijem. G. Premrl je preskusil posamezne registre, vtis polnih orgel in funkcijo ustroja in bil zelo zadovoljen. Popoldne sta gg. kanonik dr. Kimovec in p. Hugolin Sattner pregledula orgle znotraj in zunaj in se čudila lenoti materiala, izborni funkciji in umetnostni intonaejii posameznih registrov. Seveda se bodo orgle šole na licu mesta končnoveljavno intonirale. kakor bo akustiki cerkve primerno: a že zdaj se lahko reče, da !>odo orgle opravičile zaupanje, ki so en naročniki stavili v mojstra. Podrobna ocena pride po kolavdaciji. Orgle se v delavnici takoj po-dero. prepel jejo in kakor je bilo pogodeno. bodo do božiča oopolnomn montirane — II.
*k Kočevski večerni vlak napaden s kamenjem. Preteklo sredo s? bili potniki kočevskega večernega vlnkn silno prestrašeni radi napada neznanih zlikovcev. ki so v bližini kolodvora Velike Lašče obdelavali vlak s kamenjem. Popotniki so se takoj umaknili od oken. da jim ne bi kamen priletel v glavo. Zlikovci so razbili eno okno.
k Vijolice v pozni jeseni. Ko se je v ponedeljek vračal g. šolski upravitel j Dcškovič v Bakoveih v Slovenski krajini iz šole domov, je naletel na vijolični crrmiček.
* V Uradnem listu št. 113 od 9. novembra je objavljen »Zakon o izvrševanju kazni na prostosti«.
k Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej italijanski list La tribuna«, ki izhaja v Rimu. ker piše zoper koristi naše države.	i
k VIoni v Dolen ji vasi. V noči na ponedeljek so je izvršil vlom v trgovino Ivana Gorše v Rakitnici. Vlomilci so izrezali šipo pri prodajnim in odnesli veliko usnja, čevljev, kave in drugega. Delali so tako previdno, da jih nihče ni opazil. četudi je trgovina v sredini obširne vasi in nad prodajalno «pi pol družine. O vlomilcih doslej še ni sledu.
-A- Aretiran občinski svet. Sodišče v Krušev-cn v Srbiji je odredilo, da se aretira jo in spra-
če se ljudje vedno bolj zadolžujejo in bežijo v tujino. Odkar je zaprta Amerika, gredo največ v Francijo in Nemčijo, celo v Brazilijo in Kanado; v zadnjem času so začele zapuščati domove tudi dekleta, in to kar v gručah! To je resnica, čeravno je bridka in žalostna.
Nastane vprušanje, kdo in kaj je vzrok temu strašnemu propadanju in beli kostelskega ljudstva? Kostelec ni len ali nemaren, nikakor ne! Dela kot črv, če le ima delo. Som torej ne more biti kriv. Velik vzrok je gotovo ta. da je tako ločen in odrezan od sveta, najvažnejši pa je po mojem mnenju
pomanjkanje izobrazbe.
Neizobraženost in nevednost tlači Kostel-ra k tlom. Znajo sicer v*i pisati in brati, ni-majo pa prav nobene strokovne ali gospodar-ske izobrazbe. Izobražen človek si zna vse spretneje pomagati, je bolj sprejemljiv za vse koristno in napredno. Kostelec pn satno zabavlja, preklinja gospodo in živi nezadovoljen, ker si ne ve pomagati. Če bi mu dal gotov denar, potem bi bil zn nekoj časa zadovoljen — dokler bi imel kaj v žepu. Zato prosimo: Dajte iim izobrazbe! Strokovne, gospodarske iz->b raz bel Imamo štiri ljudske šole (v Banji lovi. Kosfelu, Vasi in Kuieljn), v Fari imamo Kat. prosv. društvo, dekliško Mnr. družbo in gasilno društvo — ali vse to je premalo, ker nobeno društvo ne deluje tako, da bi znalo
ljudi privezati na dom. na zemljo in jim tudi pomagalo s pametnimi nasveti. Pri ljudstvu treba odpraviti nespametne predsodke, ki jih ima proti tujcu, češ: »vsak si pride k nnm le svoje žepe napolnit, da bi pa za nas kaj storil, tega ne!< Pa je tudi mnogo resnice v tem. Na drugi strani pa manjka v Kostelu lastne inteligence, ki bi ljudstvo razumela in se zanj tudi zavzela Do danes ni dal ves Kostel deset maturantov! In še tistih par. ki so kaj postali, se več ne zmeni za svoj kraj. ker tudi ti so večinoma sinovi trgovcev ali gostilničarjev. Da bi kostelski »kmet« osem let vzdrževal svojega sina v šolah, je absolutno nemogoče. Naj pomaga »Dij. dom« v Kočevju, ki bi poleg plaču jočih sto gojenceT lahko vsako leto zastonj prehranil par kostelskih štndentov!
Tako je danes v Kostelu in tako bo vse dotlej, dokler ne pride pomoč od zgoraj. Pu bi se dalo marsikaj spremeniti in izboljšati. Bom naštel nekaj stvari: Predvsem bi se pri nas lahko razvila ovčereja, ki bi gotovo nesla ljudem nesla tnnogo zaslužka. Paznikov je dovolj, meso in volna bi se pa tudi lahko prodala. Sploh bi treba pri nas l>olj smolrene živinoreje. Redijo se vse mogoče in nemogoče sorte od katerih je enu slabša od d-nge ludi sadjarstvo bi bilo treba dvigniti Podnebje je zelo ugodno,
7r»mlrn In/ti Ir, t»I o..	t. —___I _ I , I
.....j-- ---■• ... ... " bvHjvc ,>..ne5iO. L>aije naj
omenim, da v vsem Kostelu nimamo enega poštenega čebelnjaka I Morda ima tu p.i (um kdo po par panjev, a še ti so stari kranjski panji
vijo v preiskovalni zapor župan vaške občine Meševoc, Milan Vukndinovie, dalje občinski tajnik, bivši župun, oba občinska svetovalca in celo občinski sluga. Aretiranih je bilo vseli šest radi številnih zlorab v občinski upravi, ki jih ie na podlagi aktov ugotovil komisar Glavne j kontrole.
j k Sin ubil očeta pijancu. Pretresljiva žnlo-lgro se je dogodila te dni v vosi Prečaji pri Velikem Bečkereku. Tam je 17 letni hlapec Lazar Kolar ubil .s sekiro svojega očeta Krsto Kolarja. Krstu Kolnr je hi! nekoč premočen kmet, toda s pijančevanjem je pognal svoje posestvo na boben. Vsak dan je bil pijan iu je s svojimi štirimi otroci zelo grdo postopal. Otroci so morali večkrat iKilioči bežati iz. hiše in iskuti zaščite. pri usmiljenih sosedih. V nedeljo zvečer je stari Kolar prišel spet pijan domov v spremstvu harmonikarja. Ko je sin Lazar to opazil, je takoj vedel, du ne pomeni to nič dobrega ne zanj 111 ne za njegove brate. V obupu jc- pograbi sekiro in ko je njegov oče stopil iz veže v sobo. ga je usekal dvakrat po glavi. Starei e je takoj ves krvav mrtev zgrudil na tla. Sin ubijalec je nato odšel v občinski urad. kjer je našel orožniškega narednika in mu povedal, kaj je napravil. O dogodku ie bilo obveščeno državno pravdništvo. Lazar Kolar. ki je vse pri/nnl, ie bil prepeljan v sodne zaporo.
k Mašne pesmi priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: Gerbič Fr.: Slovenska maša sv. Frančiška Ser., za mešani zbor. 12 Din. — Kimovec dr. Fr.: Pred Bom 111. 14 maŠ-nih pesmi za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi po 6 Din. — Laharnur Ivan- Slovenska maša za mešani zbor, 16 Din. — Sattner p Ilngolin: Bela rjevo maša »Oče večni«, za mešani zbor. Part. 16 Din. glasovi po 4 Din. — Sattner p. Hugolin: Miklošičeva slovenska maša »O sladka ura«, za mešani zbor. Part. 14 Din, glasovi po 4 Din. — Železnik Martin: 14 masnih pesmi, za mešani
zbor in orgle. Part 32 Din. glasovi po 6 Din. *
■A" Ne živimo od tega, kar pojemo, ampak od tega, kar naš organizem i/ hrane pretvori v kri in meso. Ovomaltine je koncentracija hrane in vitaminov, ki se popolno asimilira.
■k Napoleon je brezdvomno najinteresant-nejša osebnost v svetovni zgodovini. Življenje tega titana, kakor je sam opisuje, se bere kot roman. Napol eonove ideje imajo še danes mnogo privlačnosti. Tudi on jp hotel ustvariti Pnn-Evropo, le da ni hotel odpraviti meja in združiti narodov, hotel je le zavludati vsemu svetu. Napoleonovi spomini kakor tudi enako zanimiva zgodovina francoske revolucije, spadata med najbolj zanimiva dela svetovni literature. Vsak omiknnec bi moral imeti ta dela. ki naznanja zagrebška podružnica znane Gutenbergove založbe. Zagreb. Gundulieevn 40. G. Mauthner pod zelo ugodnimi pogoji. Opozarjamo na tozadevno današnjo ponudilo.
•k Gospodinje. Vaše perilo pere, posuši, rnonga ali lika tovarna Jos. Reich.
Aleopati in homeopati niso Ti mogli zdravja dati, zdaj se po mojem receptu ravnaj, zmerno zavživaj ^Bnddhan-čaj! Ten Iinport, Ljubljana, Aškerčeva 3.
Pralne baržune, barhente, krasne volnene in flanelaste odeie ter rjuhe, dalje nogavice in trikotaže, nudi po najnižjih cenah
d?!in!Gi Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7
Ljubljana
Ka* ho danes?
Drama: Utopljenca. Opera: .Beneška noč.
Kino Ljubljanski dvor: Z letalom pod oblake Umetniška razstava v Jakopičevem pavilionu Nočno službo imajo: Mr. Sušnik. Marijin" trg štev. 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
V
0 Pracjo in češkoslovaško reoubliko je
ob priliki Svelovaclavskih dr.evov obiskalo izredno število inozemskih gostov. V dnevih Orelstva je nič manj kakor 21.873 udeležencev korakalo v slavnostnem sprevodu skozi praške ulice. Ta sprevod je bil izredno pester, vrstili so se orlovske vrste z inozemskim; vrstami telovadcev, narodne noše, iz Moravske in Slovaške. Ves ta sprevod se vidi v filmu, kqteri se bo predvajal v petek zvečer ob 8 v verandi hotela Union Uvod bo govoril r; župnik Hafner, aranžer jugoslovanskega posebnega vlaka v Prago. Ker je povpraševanje po vstopnicah precejšnje, opozarjamo p. t. občinstvo na nredprodajo vstopnic, ki je v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. Cene: rezervirani sedeži 5 Din, sedeži 3 Din, dijaška stmišča 2 Din.
0 Vreme v Ljubljeni ie bilo včeraj oblačno in nekoliko deževno. Temperatura je znašala 11.2 stopinj Celzija, barometer je padel na 755 3. Veter: severovzhodnik Oblačno in nizko stanje barometra so imeli tudi drugod.
in ljudje ne morejo naprej. In nazadnje bi za pošten denar prišel tudi tudi naš les v poštev.
Kakor sein že rekel, ljudem treba dopovedati iri dokazati, kuj je za njih dobro in koristno, drugače ne IkmIo spregledali. Izobraziti jih je treba Jako imumo že nekaj let pri Fari čipkarske tečaje — katerih pa se udeležujejo le nekatere šivilje iz Farc, Vasi in Potoka. In konec je! Kje so dekleta iz. diugili vasi? Ni jih! »Saj s,- ne izplača; je predaleč, kdo bo (uko daleč hodil?« V Kočevje in Delnice pa ni predaleč! Čipkanje ponekod vendar živi cele okraje in bi gotovo tudi našim dekletom več neslo kakor pa službe po zagrebških in belgrajskih beznicahl,
Kostel je do danes najbolj zanemarjen kraj v Sloveniji! Najmanj preiskan! Spominjam satno na silno zanimivo kostelsko narečje, ki tvori prehod iz slovenščine v hrvaščino. Imamo čisto in bistro Kolpo, imamo podzemske jame in še dobro ohranjene razvaline gradu Celjanov (v Kostelu). Pridite z dobro voljo in pomagajte nam' Pomagajte nam vsaj začeti (ker baš z.-k - iek je najtežji!), ko !«, led prebit, potem bo /■ slo. Ker so nam sedaj odvzeli Se železni' i. od kitere je vse pričakovalo rešitve, ni misliti na kako industrijo. Pomagajte nnm. da začnemo z. domačo obrtjo! Država 1111 j priskori nn pomoči še je čas, vendar skrajni! Trud n« !k> brezuspešen in ljudstvo vam bo hvaležno.
1
Trdovratni kašelj
je pogosto vzrok težkih obolenj. Ne bodite lahkomišlje-ni, temveč odpravite Vaš kašelj brzo in temeljilo s
y UII.U Iti »CUlCljllU s ^
b Kresiv&l -o m.
O Zaradi prezidave renlgenološkecjo oddelka v splošni bolnici v Ljubljani se terapevt ično obsevanje do preklica ukine. Preiskave z rentgeno-vimi žarki pa se vršijo nemoteno naprej. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani.
O lavna dražba zarublienih Dredmelov bo dne 16. novembra 1920 od 9 dopoldne dalje na mostnem magistratu. Mestni trg 1-p. Več mi razglasu, ki je nabit na mestni deski.
© Pločniki v Kolodvorski ulici. Prejeli smo: če
pridej v sedanjem deževnem vremenu po Kolodvorski ulici v mesto, boš videl, da je ravno na najožjem delu pločnik \ takem stanju, kakor kaka podeželska cesta. Velike luže, robniki stoje preko plošč, cesta blatna. Ce pride še kak avtomobil in nimaš prilike skočiti v kako vežo. boš že videl, kako lepi! boš izgledal. Naj si vendar stavbni urad enkrat to točno ogleda, odprava je mogoča.
O Prebivalci Poljanskega nasipa, ki smo se znatno namnožili z. naselitvijo v novi mestni • hiši, prosimo mestno upravo, da s primernim nasipom pešpoti omogoči dohod do Zmajskega ozir. šeutpeterskega mostu. Tudi malo več luči bi ne škodilo.
© So jo že prijeli. Včeraj smo poročali o 19 letni izprijenki Vladimiri B., ki je na Glincah okradla svojo dobrotnico, j|ospo Angelo Lampe za približno 3000 Din vrednosti. Vladka se ni dosti časa veselila svojega plena. Ko ga je skušala spraviti v denar, jo je prijela policija in jo vtaknila v tesno sobico Sodišče pa ji bo podelilo zasluženo plačilo za njeno nehvaležnost.
O Pretep na Marijinem trgu. Okrog klobasi-čarja na Marijinem trgu je v polnočnih urah navadno zelo živahno Razni ponočnjaki si tolažijo lakoto s hrenovkami in ker nad njimi — to še pravi nad ponočnjaki, ne nad hrenovkami — prav radi gospodarijo vinski duhovi, pride vfasih do nemilih prizorov. Predsinočnjim sta dva razcer-kljann in nadebudna sinfka uprizorila velik hola-drijo. Pretepla sta nekega jedca hrenovk in hudo poškodovala voziček klobasičarja. Klobnsifar Fr. Mertel trpi okrog 500 Din škode, ki jih bosta morala gospod i čn z lepa ali zgrda poravnati, če ne bo še drugih sitnosti.
O Namočeno polenovko vsaki petek dobita pri F. R. Kovačič, Miklošičeva c. 32.
Maribor
□	»Bahunovec«. Pod to označbo, ki jo na vaja v zadnji številki »Delavska politika«, se po magistralnih kuloarjih razumeva davščina na po-nočni obisk gostiln, kavarn in barov. Tozadevna uredba glede pobiranja omenjene davščine določa, da so jo dotžni plačevati obiskovalci gostiln, kavarn in barov, ki so po 22 uri v gostilnah in po 23. uri v kavarnah in barih. Davščina znaSa za osebo 1 D. Davščino bo v smislu uredbe pobiral pod jetnik, ki bo dobil potrdila 1 zaporednimi številkami v obliki blokov brezplačne pri mestnem knjigovodstvu. Iz jemoma pa lahko pobira mestna občina dav ščino po nalašč za to nastavljenih osebah. Na drugI strani pa se bo mogla davščina tudi pavšalirati. ako jiodjeinik na to pristane Vendar pa je pavšal plačljiv mesečno vnaprej Cl. 5 omenjene uredbe predvideva kontrolo glede pravilnega pobiranja davščine. Za vsak prestopek določil uredbe sme mestni magistrat predpisati podjetniku odnosno gostu desetkratni iznos prikrajšane davščine. Za osebe, ki naznanijo mestni občini prestopke te uredbe, dobe kot navado polovico plačane desetkratne dav ščine oziroma polovico vsote, ki bi se v slučaju neugotovliene višine prikrajšane davščine določila.
□	Meslna podjelja aklivna. V smislu proračuna za 1. 1930. Izkazujejo vsa mestna podjetja razen plinarne aktivno bilanco. Tudi mestna klavnica, ki je bila dolgo vrsto let pasivna, postane v zrcalu prorafunskih postavk za prihodnje leto aktivno podjetje. Vendar je upati, da bo z 1. 1931. tudi mestna pilnarna aktivna; saj narašča iz leta v leto uporaba koristnostnega plina, ki se bo skušala popularizirali s posebnimi tečaji in ki je bila doslej v našem gospodinjstvu bolj "pičla. Kaj premore dobro gospodarstvo, dokazujejo tudi uspehi sanacijske akcije pri mestnem avtobusnem podjetju, ki stoji tudi že na trdnih lemeljih.
□	Iz železniake službe. Vodja tukajšnje delavnice drž. žel. g Štefanovi!! je premeščen v prometno ministrstvo, kjer bo zavzel važno mesto.
□	Delitev vloq. Nedavno se je neki B. v 87. številki »Delavske politike« zavzemal za zvišanje najemninskega davka, v št. 88. za uvedbo davka na nezazidane parcele; »Volksstlmcn« od 10. t. m. pa desavuira obsegu B. in rohni -/lasti proti zvišanju najemninskega davka. Sploh so vsa poročila o naši občinski politiki čudovit »mišmaš« ki je napol sprijaznjen,je z občinsko davčno politiko, napol pa negacija vsega, kar se stori in podvzaine. Pa jih pogrimtaj Živela delitev vlog, čltateljem pr dober tek.

Trganie \ jsiavi m zoftdi
ob spremembi vremena, - ob dežju I11 vetru odpravi
MG A
V lekarna h m dn^erijah I steklenic« / navodilom i)!n Itr-
Urta itfgrlo
to najlažji pot, po Katerem prihajajo bolezenske ) kali v naše telo Zato pri svečanost-h In predavanjih rabile okusno ANACOT-pastilje dr. Wan-derja Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se i Izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pnslil e.	I
□	ležimo se .. Mi kajpak; tako stoji črno na belem v predvčerajšnjem »Večernikovem« uvodniku. Bo menda le res, ker je lako ugotovljeno črno na belem. In kar v »uvodniku«. Jezimo se; he-he...
□	lubilejni večer v proslavo zlatomašništva Pija XI. in 70 letnice prenosa škofijskega sedeža v Maribor priredi jutri Prosvetna zveza v Narodnem gledališču Na sporedu so pevske, glasbene in dramatske točke, ki jili izvajajo tukajšnja v Prosvetni zvezi včlanjena prosvetna društva. Predpro-daja vstopnic v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti ler pri Kršč. ženski zvezi.
□	Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah gostuje v nedeljo mariborski Ljudski oder s »Skopuhom«, ki je ob priliki uprizoritve v dvorani Prosvetne zveze žel popolen uspeh Prijatelji Ljudskega odra — v nedeljo k Sv. Lenartu.
□	Posredovalnico za izbiro poklicev se bo ustanov da pri mestnem socialno skrbstv enem uradu. Tozadevni ustanovni siroški se predvidevajo v okvirju socialno skrbstvenih proračunskih postavk za I. 1980.
□	Preminula je v starosti 42 let Katarina Seitried, soproga kovača. Pogreb jutri na magda-lens k e m po kopališču.
□	Ruslu operni tenorist M. Lebedev nastopa solo spevi pri predstavah znamenitega filma »Zločin in kazen«, ki se do vključno nedelje predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu. V glavnih vlogah nastopajo člani moskovskega Hudožestve-nega teatra.
□	Iz rok v roke ... Trgovski pomočnik Ivan Lah je kupil od trgovca Franca Kormana parcelo ob Meljski cesti za 22.320 Din. — Trgovčeva soproga lilza Jančič pa je kupila od zasebnice Katarine Badl parcelo ob Tomšičevem drevoredu za 48.000 Din.
□	Aljažev klub v Mariboru bi potreboval
za svojo klubovo sobo Aljaževo sliko oziroma negativ za povečanje Klubovi prijatelji, ki imajo omenjeno sliko odnosno negativ, se najvljudneje naprošajo, da ga dajo klubu za en dan na posodo proti povračilu vseh stroškov in takojšnji vrnitvi. Sliko je poslati na naslov: Aljažev klub, Maribor.
□	llsotiepoltta »šmamica« poplavlja v dobršnih količinah grla žejnih Mariborčanov. Za to se bodo zanimali kontrolni organi; namreč ne za iejo Mariborčanov, ampak za šmarnico ...
□	Himen. Poročila sta se gospod Alojzij Zo-ratti, trgovec in obrtnik, z gospodično Dragico Ka-rara-vo. Bilo srečno!
Celje
REDEK DOGODEK V CELJSKI BOLNICI.
Redek dogodek se je pripetil v ponedeljek dne
11.	nov. t. 1. na ginekološko-porodniškem oddelku celjske bolnice, lam se zdravi 28 ictna Hedvika Žagar, žena delavca iz šešč, doma pa iz Saar-briicken-a v Nemčiji. Gospa Hedvika je bila rojena protestantinja. Poročila je katoliškega Slovenca g. Žagarja in kmalu po poroki začela misliti na to, da bi prestopila v katoliško Cerkev. Poleg drugih motivov je videla v vstopu v katoliško vero tudi interes svojih slovensko vzgojenih otrok. Dne 9. nov. je bila na tukajšnjem ginekološkem oddelku operirana. Pod vtisom srečno prestale operacije je sklenila svojo namero uresničiti ter je 11. nov. ne-
£ričakovano pozvala nič slutečega bolniškega du-ovnt-ga pastirja preč. g. p. Stanislava Rebeca in mu razodela svojo iskreno željo. Se isti večer ob 18 je gospa Hedvika v prisotnosti vzradoščenih usmiljenih sester sobolnikov ter ostalega bolniškega osobia prejela iz rok kapucina preč. g. p. Jožela Lapuha sv. krst. Kot botra je fungirala čast. sestra prednica Adelina Kumer. Ob tem velikem dogodku je vso bolnico prevzelo toplo čustvo radosti in vsi so iskreno pozdravili novo slovensko katoličanko, ki je pri krstu dobila ime Hedvika Marija. V torek
12.	nov. je gospa Žagar v krstni nedolžnosti prejela sv. obhajilo Redek dogodek je izzval ludi v mestu občo pozornost, v krogih vernih katoličanov pa ti nogo srečne radosti. ^
& IV. prosvetni večer se vrši v ponedeljek, dne 18. nov. v telovadni dvorani Orlovskega doma. Predava umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt o umetnostnih spomenikih Celja in okolice. Predavanje bodo pojasnjevale nalašč za to priliko izdelane skioptične slike. — Vstopnice se že dobijo v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4.
& »Danes bomo tiči.« V nedeljo 17. nov ob pol 4 popoldne uprizorijo Krekovci v Narodnem domu zabavno veseloigro »Danes bomo tiči«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
& Zahvala. Prosvetno tajništvo Katoliškega prosvetnega društva v Celju izreka tem potom toplo zahvalo vseni ustanovam, organizacijam in posameznikom, ki so |x>magali pri organizaciji »Večera koroške pesmi« ter z ogromno udeležbo pri sprejemu in prosvetnem večeru izkazali koroškim bratom ljubezen.
er Redka proslava zaslužnega obrtnika. Načelstvo obrtne zadruge mesarjev in prekajevalcev v Celju je imenovalo gosjxxla Ivana Raka, mesarskega mojstra v Velenju za častnega dosmrtnega člana zadruge ter mu po zadružnem načelniku g. Rebeu-schegu izročilo umetno izdelano diplomo, ki jo je izvršil celjski akademski slikar g. Seebacher. Oosp. Ivan Rak je najstarejši mesar v območju celjske zadruge in izvršuje to obrt že od leta 1878, torej nad 50 let, z vajeniško in pomočniško dobo je pa že nad 60 let pri tej obrti. Rojen leta 1851 v Velenju je ta veteran obrtništva še vedno čil in zdrav ter vodi hotel in mesarijo kljub visoki starosti vestno in neutrudno. Spoštovanemu zaslužnemu obrtniku iskreno čestitamo ler mu želimo še biserni obrtniški jubilej.
Orel
šentpelerski Orcl-Ljubljana. Ker je današnja
telovadba velike važnosti za vse članstvo, Vas pozivam, da se je danes zvečer (ob 8 v telovadnici Ljudskega doma) polnoštevilno udeležile. Pripeljite novih članov. Na programu je mod drugim: priprava za nastop pekla na Miklavževem večeru. Posebno prosim za točno udelef"	J—
in lahkoalletske vrste. Bog živil
Načelnik.
Darovi
Zahvala. Velecenjona družina g. Joe. Mozetiča, mest. zid mojstra v Ljubljani, Poljanska cesta 47, je izročila v spomin na 50 letni jubilej zlate mašo sv. očela Pija XI. Vincencijevi družbi v Ljubljani 500 Din v uomoč najbolj bednim siro-ninknm. Boq plačaj!
Prva slovenska ascetiha
P. Mavricij Teraš: »Za visokim ciljem«. Naroča se v Prodajalni KTD (NiČman) v Ljubljani ter stane 24 Din. — To je prva knjiga poljudno pisane asceiike, ki obravnava pota in ovire krščanskega življenja. Druga knjiga bo razpravljala o sredstvih in pripomočkih krščanskega življenja, tretja pa o čednostih kot preizkušnji in izrazu krščanskega življenja Ze leta 1913. je bila na katoliškem shodu izražena želja, naj bi kdo napisal slovensko ascetiko. P. Mavricij se je lotil tega dela in tako imamo sedaj pred seboj prvi del slovenske ascetike. V zadnjih desetletjih se je tiskalo pri nas mnogo knjig najrazličnejše vsebine, toda skoraj popolnoma se jo zanemarilo ascetično slovstvo, tako da Slovenci sploh nimamo svojih ascetičnih knjig, ampak smo v tem oziru popolnoma navezani na francosko in nemško literaturo. In vendar je baš ascetično slovstvo za naš slovenski narod izredno velike važnosti in velikega ix>mena. Če hočemo naš narod moralno dvigniti ter ga znova prepojiti s krščanskim duhom, potem mu dajmo v roke ascetične knjige. Kako blagodejen vpliv na posameznika in celoten narod imajo baš ascetične knjige, se najlepše vidi na Francoskem Odkar so so med francoskim narodom, zlasti med inteligenco, začele širiti in čitati ascetične knjige, je zavel po Franciji čudovit krščanski duh, ki bo polagoma zopet prenovil vse zasebno in javno življenje francoskega naroda. Slične pojave opazujemo tudi v Belgiji, Holandiji, Nemčiji, Poljski in celo na Češkem. Povsod so ascetične knjige tista skrita sila, ki pomaga krščanstvu do okrepitve in zmage Kdorkoli torej želi storiti kaj za okrepitev krščanske misli med slovenskim narodom, naj seže no knjigi p. Mavri-cija. Vsak bo lahko črpai iz nje nove gorečnosti in novega navdušenja za krščansko življenje. Prav posebno pa priporočamo to knjigo gg duhovnikom, ker jim bo lahko nudila veliko dragocenega gradiva za cerkvene govore. Ko se bo po slovenskih cerkvah oznanjal nauk o lepoti in vzvišenosti krščanskega življenja, bo prišla krščanska misel tudi med Slovenci do svoje veljave in do končne zmage. Priporočamo pa to knjigo tudi vsem drugim čitate-ljem »Slovenca«. Ke: ima knjiga zelo aktualno vsebino ter je tudi po svoji zunanji opremi izredno lepa in prikupljiva. je zelo primerna kot darilo za vsako priložnost in za vsak čas. Kdor pokloni komu lepo knjigo, mu s tem naredi veliko veselje in izkaže tudi duhovno uslugo.
Srbska narodna pesem v češkem prevodu
»Slavistische Arbeitsgemeinsehaft« na praški nemški univerzi posveča v svoiih publikacijah veliko pozornost jugoslovanskemu slovstvu. Po temeljiti študiji slovitega dr. Gerharda Gesemanna »Studien zur siidslavischen Volkseoik«, je izdala delo dr. Wolt'ganqa Hauffena »Das ser-bisehe Volkslied in der tschechischen Literatur« (Reichenberg 1928. Verlag Gebrtlder Stie-pel Ges. m. b. H., 44 strani velike osmerke) V predmetnem spisu raziskuje avtor prenos srbske narodne pesmi v češko slovstvo ter deli svoj spis na tri razdobja: na filološko (Hanka, Čelakovsky, Erben, Kollar, Šafafik), na leposlovno (Chocho-loušek, Kaper, llalek. Šole) ler na politično (Kra-snohorska, Holeček). V tej zvezi objavlja vrsto srbskih narodnih pesmi v izvirniku, primerjajoč jih z besedilom prevodov čeških pisateljev, ki so prevajali pesmi deloma neposredno iz izvirnega srbskega besedila, deloma pa na besedilo nemških prevodov doličnih srbskih pesmi Poleg zanimivih ugotovitev in odkritij v tem pogledu, se vidi poudarka vreden avtorjev zaključek, da je bil vpliv srbske narodne pesmi v češkem slovstvu vselej zelo močan in da ostane verjetno tak tudi v bodoče, dasi nemara le posredno po srbohrvaški umetni književnosti. — Avtor je absolvent slavističnih študij filozofske fakultete na praški nemški univerzi ter je sin profesorja na istem vseučilišču dr. Adolfa Hauffena, ki je rojen Ljubljančan.
Japonski lilm v Lwb!*ani
Posrečilo se nam je dobiti v Ljubljano originalni japonski velefilin »V senci fošivare«. Prosvetna zveza porablja priliko in priredi naslednje dni v kinu »Ljubljanski dvor« kulturno predavanje, ki bo ljubljansko občinstvo seznanilo z japonsko filmsko kulturo na [jodlagi omenjenega filma.
Japonska filmska produkcija nam je le malo znana in vendar beremo, dn Japonska pro-ducira letno do 400 filmov v svojih mogočnih štirinajstih atelijejih.
Zanimivo je, da je edino Jajjonska znala zapreti pot amerikanskemu filmu v svojo deželo in da bilje prav odločno izpodriva vsak inozemski film.
Japonski igralski talent stoji trn visoki stopnji in radi tega jc bil film v Evropi burno pozdravljen. Družba Frankfurter Fibnindustrie, ki je film kupila, je baje napravila ž njim ogromne dobičke.
Film sam je produkcija japonske filmske družbe Šohiku Kinema Tokio Japan.
Manuskript ima sicer nekaj šibkih strani, toda v celoti je. visoka pesem sesterske l jubezni brata, katerega je v svoje mreže znjcl.i lepotica iz fošivare. Žrtev za žrtvijo polaga na oltar brezmejne sesterske ljubezni, da bi. rešila brata, a zastonj, mladenič drvi v lastno pogubo in se v njej tudi pogubi.
V ospredju igre stoji A. Čihaja. sestra, japonska Lilian Gish. Čudovito se /na koncentrirati in izražanje njenega bednega duševnega stanja je nedosegljivo, da gledavca naravnost fascinira. Dlogo brata izborno kreira eden najboljših japonskih igralcev A. Bandoh, prav-tako je uloga brezsrčne gejše v rokah prvovrstne japonske filmske dive Y. Ogava.
Režiser Teinosuke Kimigasa je izreden talent, ki nadkriljuje celo ruske filmske režiserje. Marsikaj je naši evropski mentaliteti tuje, zlasti skrajno močna reolistika in diso-nančni konec, toda mnogo scen je naravnost dušo pretresujočih. Decentno je slikana Joši-vara, mesto veseljačcnja in zabave in prav v zadevi slikanja erotičnosti naj bo film evropskim filmskim fa.brikuntom za vzgled.
*
Film »K nehn pod oblake« v »Ljubljanskem dvoru« je vzet iz življenja vojaške ueronavti-ke združenih amerikanskih držav. V njem imamo priliko ogledati si različne tipe sodobnih aeroplanov in nekaj prav spretnih pilotskih akrobacij. V sredini dejanja stojita dva mlade-) niča, z nasprotujočimi si značaji, a z istim ci-I tjem, posvetiti se popolnoma aeronnvtiki. Ker j je film prežet humorja, ni samo zanimiv, tem-1 več tudi zabaven.
Gospodarstvo
španska valutna reforma
Pred stabilizacijo pesete.
je pred i..-davnim španska vlada razglasila, da bo opustila intervencijo za vzdrževanje tečaja pesete na svetovnih deviznih tržiščih, je začet tečaj pesete padati in padel izredno nizko.
io nestalnost španske valute je pripisovati predvsem nameri španske vlade, dvigniti peseto do predvojne paritete, kar pa se jo izkazalo za napačno, saj so bili tu že vzgledi I
Pač pa se je sedaj izkazalo, da je nuino potrebna stabilizacija špansko nesete na primernem tečaju. Sedaj je storil šjianski ministrski svet važen sklep, ki pomeni podlago za predstoječo stabilizacijo: izredni proračun se ukine oz. se ves prenese v rednega. Pričakovati je celo prebitka; novih posojil se ne bo najemalo' več. S tem je storjen prvi korak k stabilizaciji španske pesete.
S sklenitvijo trgovinske pogodbe s Španijo je tudi pri nas nastalo živahno zanimanje zlasti za izvoz lesa v Španijo. Ze do sedaj smo izvažali les v Španijo, toda le z italijanskim posredovanjem. Le stabilizirana peseta nam pogojuje udejstvovanje na španskem trgu. Neizvestnost škoduje trgovini, posebno pa je za uvoznike težko Če pada valuta. Zato moramo v interesu naše izvozne trgovine stabilizacijo pesete le pozdravljati.
Sladkor
Produkcija pesnega sladkorja na celem svetu ceni mednar. poljedelski urad v Rimu na 8.791 000 ton napram 9,202.000 tonam za 1928/29. Produkcijo sladkorja v naši državi ceni urad v kampanji nn 130.000 ton napram 119.000 tonam za 1928 20 in 78.800 tonam v povprečju 1923/24 do 1927 28.
Crvenka. tovarna sladkorja. Bačka, je dosegaj izkazovala izgubo in sicer 1925 26 7.9 milj., ki se je v poslovnem letu 1920/27 znižala na 6.8 milj., 1927/28 pa že izkazuje 0.2 milj. dobička: 1928/29 pa se je dobiček zvišal na 0.3 milj., skupaj 6.5 milj. Din in izplačuje 10% dividende. Pri donosu 13.4 (36.3) so znašali upniki 141.1 (101.7) milj., investicije pa 101.2 (95.3) milj Večina glavnice, ki znaša 16 milj. Din, je v rokah Praške kreditne banke od 1927 sem.
GOSPODARSKA IITFRATURA
Mali trgovec. Te dni je Izšla prva številka tednika »Mali trgovec« ki bo izhajal vsako soboto in ga izdaja poseben konzorcij; urednik je Lojze Zaje, in se tiska v tiskarni »Merkur«. Poleg strokovne vsebine je moral iziti tudi začetek romana v podlistku; s tem pa list izgublja svoje strokovno obeležje.
Indeks, šele sedaj smo prejeli (pred kratkim izšlo) drugo številko (junij 1929) četrtletno revije »Indeks«, ki jo izdaja zagrebška Delavska zbornica, ureja pa Artur Benko Grado. Revija izhaja v hrv., franc., angl. in nemškem jeziku. Poleg strokovnega uvoda vsebuje ta številka indekse cen in življenja do aprila 1929; nov je sestavek o višini plač na področju zagr. Del. zbornice. Kakor smo že pri prejemu prve številke naglasili, je zapravljanje prostora, če se objavljajo detajlni podatki v zunanji trgovini, ki so že druge objavljene, in druge, tudi že objavljene statistike. Veliko delo in uslugo delavskemu stanu pa bi naredila revija, če hi objavljala material o naših socialnih razmerah, zlasti o stroških preživljanja. Prvi predpogoj pa je seveda, da je dovolj aktualna; ne pa da izide v novembru 1929 junijska številka 1920 s podatki do aprila 1929. — D. P.
*
Likvidacija: Cennzal. centralna nakupovalni-ca za les, d. z. o z. v Ljubljani.
Konkurz je razglašen o imovini -»Erdevičke štedionice in cigLine«, Erdevik (prijaviti do 5. januarja 1080). — Kapital znaša 0.3 milj. Din. vIoto nad 8 milj Din; ust. 1885, 1925 pa je hranilnica prevzela opekarno.
Osnutek za plakat ljubljanskega veleseima. Za deseti, jubilejni velesejem razpisuje uprava ve'e-sejma natečaj za osnutek plakata. Več pri vele-sejmskem uradu.
Borza
Dne 13. novembra 1929. DFNAR
Devizni tečaji so ostali v glavnem neizpreme-njeni. Promet pa je bil srednji in je v vseh zaključenih devizah intervennirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280—2286 (2283), Berlin 1350 50—1353.50 (1352), Bruselj 791.01 bi., Budimpešta 980.21 bl„ Curih 1004.10—1097.40 (1005.00), Dunaj 705.29 bi.. London 275.80 bi., Nevvyork 56.445 bi., Pariz 221.66 —223.66 (222.66), Praga 167.11-167.91 (167.51), Trst 296.11 bi.
Zagreb. Amsterdam 2279.90—2285.90. Berlin 1350.50—1353.50, Budimpešta 087.71—9510.71, Curih 1094.40-1007.40, Dunaj 7C3 68-796.68, London 275.40—276.20, Newyork 56.34—56.54, Pariz 221 66 —223.66. Praga 167.11—167.91, Trst 295.02 - 297.02.
Belgrad. Berlin 1350.5—1353.5, Bruselj 780.51 —702.51. Budimpešta 087.71—900.71, Dunaj 973.64 do 796.64. London 275.40—276.20, Ne\vyork 56.345 do 56.545, Pariz 221.06—223.66, Praga 167.11 do 167.91. Trst 295.05—207.05.
Curih. Belsrrad 9.1275, Berlin 123.36, Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.08125. Dunaj 72.55, London 25.165, Madrid 72.60. Nevvvork 516.025, Pariz 20.32, Praga 15.285, Sofija 3.725, Trst 27.02, Varšava 57.85.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.57875, (valuta) 12.585.
VRFDNOSTNIl PAPIRH
Ljnbljnna. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda nr. 434—435 (433-435), kaša 434-435 (433-435), termini: XII. 437-438.50, II. 411-413, 7% inv. pos. 85 do 85.25 (85.25), agrari 51.75 52.50. — Bančni pap.: Union 202-203 (202), Poljo 15.50—16.25), Hrv. 50 d., Kred. 94 d., Jugo 83 d., Lj. Kr. 128 d., Nar. 8200 d., Prašted 905-910 (005), Srpska 157 -158 (157). Zem. 126-131, Obrtna 30- 40, Etno 104 d., Kat. 32 d. — Ind. pap.: Guttmann 185—198, Sla-vonia 150 d, Slaveks 98—100. Danica 115 d., Drava 320-830, Šefe rana 400 405 (400), Osj. ljev. 210—220, Brod. vag. 135 d., Union 145 bi., Trbovlje 400—465 (400), Vevče 132 d., Nar. šum. 40 d., Piv. Sar. 100-190, Nar mlin 20 d., Jadr. 520 do 550, Oceania 180.
Belgrad. Narodna batikn 8280, 7% Inv. pos. 84.75—85.25 (84.75 85), agrari 51.50 52 (51.75), vojna Skoda 434 50—43R (48?.—433 r<0), XI. 448 <50 do" 435.50. Tendenca čvrsta.
Dunaj. Banke: Don. sav. jadr. 88, Wiener Bankvercin 21.50, Creditanstalt 52, Escompleges
170, Zivno 104.50, Union 24.60. — Industrija: Au» siger Chemische 217. Ruše 31, Mundus 160.50, Al-pine 81.90, Trboveljska 56.00, Kranj, ind 38, Pra-ger Eisen 417, Leykam 5.90, Rima Murany 104.50.
les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 8 vagonov buliovih drv, 4 vagoni jelovih hlodov in 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, 'tendenca ne izpremenjena.
^	Žito
Ameriški tečaji so zopet znatno nazadovali, ker kontinent ničesar več ne kupuje in pa radi težkih gosjiodarskih prilik v državi. Pri nas je tendenca slaba, vendaT so cene neizpremenjeno. Promet je slab, zanemarjeni so vsi predmeti, zlasti je pa zadnji čas zanemarjena pšenica.
Ljubljana. Pšenica bč. 70 kg 2% 240-242.50, 78 kg 237.50 - 240, 77 kg 232.50—235, sr. 80 kg 2% 287.50—240, 77 leg 230 -232.50, slav. 77 kg 2% 220 do 222.50. rž. 72-73 kg 2% 200-202.50, moka Og vag. bi. fko. Ljubljana 355—365, koruza bč. 210 tlo 212.50. ml tar. 205 - 207.50, nova umetno suš. 195-197.50, ml tar 102.50- 105, času prim. suliu k val. gar 170—175, činkvantin 245—247.50, ječmen bč. oz 66-67 kg 205—207.50, 63—64 kg 1% do 195, oves bč. 03-64 kg 195 -197.50 Din za 100 kg. (Vse samo ponudba, slov. post., plač. 30 dni. dob. prompt.)
Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšenica bč., sr. 177.50-182.50. bu. 175—180,; oves brez sprem.; koruza bč. 107.50 do 112.50, bč., bn., sr., april, maj 135-140. bč., sr. nova 97.50-102 50, bč., bn., sr. »Dunav< 132.50 do 135; rž Dunav* marec 132.50—135; ječmen brez spremembe; moka Og 290 300, 2 265—275. 5 235 do 245, 6 100 200, 7 150-160, 8 112.50—117.50; otrobi bč. 97.50—102.50 Promet 24 vag. pšenice. 22 koruze, 0 moke, 1 otrobov.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: marec 22.22—22.41 zaklj. 22.38—22.39, maj 22.92 do 23.12, zaklj. 28.11—23 12; rž: marec 15.90 dc 15.89, zaklj. 15.87- 15.88; koruza: maj 15.98 do 16.02, zaklj. 16.01—16.02.
H tnel j
Niirnberg, 13 nov (Tel. »Slov.«) Danes je bilo pripeljanih na trg samo 50 bal, prodanih je bilo pa tudi samo 50 bal in sicer samo vvOrtem-berškega hmelja po 60 -80 mark. V tranzitnem prometu je bila prodana 1 partija I. alzaškega hmelja po 55 mark. Razfioioženje je bilo zelr mirno
Živina
Mariborski sejem. 12. novembra. Prignanih je bilo 12 konj, 10 bikov, 130 volov, 397 krav in 8 telet. Skupaj 557 glav Ceno so bile sledeče: debeli voli 8.50—9, |K)ldebeli voli 7—8, plemenski voli 5—6. biki za klanje 7—9.50, klavne krave debele 9—10, plemenske krave 6—8, krave za klo-basarje 3.75—4.50. molzne krave 7 8, breje krave 7—8, mlada živina 7.50—9 Din, vse za kg žive teže. Prodanih je bilo 304 kom., od teh za izvoz v Avstrijo 29 kom. — Mesne cene so bile sledeče: Volovsko meso I., II. 12—20, meso od bikov, krav, telic, dalje telečje L. II. 20-25, svinjsko meso sveže 15 - 27.50 Din kg.
Dunajski prašičji sejem (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Danes je bilo prignanih 5738 pršutarjev in 5474 špeharjev. Iz Jugoslavije je bilo prignanih 777 pršutarjev in 1909 špeharjev. Cene so bile za špeharje najboljše 2 za I. 1.88-1.95, II. 1.80—1.86, za kmečke 175 do 1.90. za pršutarje 2.05 —2.70, najboljše 280. Cene za špeharje so se zvišale za 5—8 grošev, za pršutarje za 10 grošev.
Spori
Najboljši teniški igralci in igralke lugoslavij«
Vsi večji inozemski listi jirinašajo oficijelue liste najboljših igralcev, izdane od teniških zvez. Le uaša teniška zveza ne izda oficijelne liste. Iz rezultatov, doseženih na raznih turnirjih, bi sestavili naslednjo listo: Gospodje: l. Sch&fer (Zagreb). 2. Krešo Friedrich (Zagreb). 3. Kukuljevič (Zagreb) 4. Balaš (Veliki Bečkerek). 5. Radovič (Bel grad). 6. Antolkovič (Zagreb). 7. Podvinec (Zagreb). 8. Malančec (Zagreb). 0. Šeleketinski (Belgrad) 10. Flaman (Odjaci). Schiifer je na prveir mestu, ker je oficijelui jirvak države in tudi prvak Zagreba Premagal je po vrs.i vse najboljše igralce v državi. Največ izgledov za bodočnost ima mladi in talentirani Kukuljevič iz Zagreba. — Dam ska lista je naslednia: I. Gosliša (Zagreb). 2 šro-ger (Subotica) 3. Bokor (Senta). 4! AVirth (Za grob). 5. Maksimovič (Zagreb). 6. Schvvajkhard! (Zagreb). 7. Blis (Zagreb). 8. Hitzl (Maribor). 9 Busina (Zagreb). 10. Stojakovič (Zemun) To jf lista naših teniških igralcev, počakati je pa, kakšno bo sestavila zveza šele potem bomo lahko primerjali.
*
Tržič. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršila nogometna tekma na našem improviziranem igrišču proti SK Bledu V igri, ki je bila na višku in se je igralo zelo fair, so podlegli gostje 4:3 (2:2) navzlic temu, da so si domačini zabili lastni gol Sodnik g. Ozebek je sodil izvrstno.
Inozemski nogomet
Nemška sporlna nedelja. V Berlinu se j* vršila pre<i 25.000 gledalci prvenstvena tekma med berlinskim prvakom llertha BSC in novim prvorazrednim klubom Polizei SV. Z veliko voljo in požrtvovalnostjo se je v dosedanjih tekmah še ne-jiremagani Polizei SV branil pred silovitimi napadi prvaka. Igra je končala s 6:8 v korist Herthe. — Drugi berlinski rezultati; Tennis Borussia ; Wed-ding 12:2, SUdslern : Kichers 4:8 (1:8), VVeissenser : Preussen 4:1 (0:0).
lužna Nemči a. V skupini sev. Bavarske najvažnejša tekma med FC Niirnberg : Sp Vgg. lloi se je končala s 6:1 v dobro prvega Nadalje FV \VUrzburg : Sp. Vgg. FUrth 0:4. V skupini južne Bavarske Jahn Regensburg : 1860 MOnchen 2:2; Wacker MUnchen • I)SV MOnchen 2:1. V skupini Rhein VIL Neckarau : FC 08 Mannheim 4:2. V skupini Baden Karlsruher FV : FC Freiburg 3:2: SC Freiburg : Ph6nix Karlsruhe 1:1. V skupin. Main FSV Frankfurt ; Elntr. Frankfurt 0:1.
Italijanske prvenstvene tekme. V seriji A: Alessandria : Juvcntus I : 0, Modenu : Lnzio 0 : 0; Torino : Bologna 0 : 0, Padova : Livorno 3 ; t; Genova : Cremonese 2 . I; Roma ■ Ntifioli 2 : 2; Brescia : Pro patria 2 1. Triestina ; Vereelli 3:1; Ambrosiana : Milan 2 : 1. — V
cnrljj R. \|n	mn.l« ia	AtnI&ntR !
/niago t : 0 nad Monfalotiese. Dosedanji prvak Casale je izgubil z 1 : O uroti Bari in g tem zasedel drugo mesto,
Trikratna doktorica
Na Dunaju se tačas mudi edina ženslu na svetu, ki se ponaša s tremi doktorskimi klobuki: dr. med. in phil. in theol. H. Tlan-ders Dumbar, Američanka. Gospa trikratna doktorica je majhna in nežna in ni čisto nič podobna možakinjam z velikimi očali. Postati hoče psihiatrinja, zato je poleg medicine študirala tudi modroslovje in bogoslovje, ker Ie s tako širokim znanjem upa doseči uspehe pri raziskavanju in zdravljenju duševnih bolezni.
Kako si je Edison
našel naslednika
Sivolasi čudotvorcc Edison si je o priliki svojega letošnjega jubileja — 50-letnica električne žarnice — poiskal med ameriško mladino moža, ki ga hoče vzgojiti za svojega naslednika- Izbral ni prvega najboljšega, ki bi mu prišel pod roke in tudi ni prepustil izbire slučaju, marveč je razpisal tekmo na podlagi izpita, za katerega je sam sestavil vsa vprašanja. Iz vsake 48 držav ameriške Unije in pa še posebej iz okrožja Columbia so poslali na izpit po enega dijaka. Zmagal je 16-letni Wilber Hu-ston, sin protestantskega duhovnika iz države VVashington. Huston bo sedaj na Edisonove stroške študiral na tehnični visoki šoli, obenem pa ga bo izobraževal in vzgajal Edison sam, da bo imel v njem vrednega naslednika.
Zelo zanimiva so vprašanja, ki jih je stavil Edison svojim kandidatom in pa njihovi odgovori. Tako je Huston na eno izmed vprašanj odgovoril, da je pač pripravljen žrtvovati za slavo svojo osebno udobnost, nikakor pa ne časti, zdravja, sreče, ljubezni, bogastva iii svojega dobrega imena. Na drugo vprašanje je odgovoril, da smatra laž za dovoljeno tedaj, kadar moremo z njo prihraniti komu žalost' bolest in skrbi in nam laž ne prinese kakega dobička. Kot svoje najljubše čtivo je Huston označil življenjepise in štiri velike ameriške znanstvene in literarne časopise. — Nadaljna vprašanja, na katera so morali odgovoriti kandidati so bila:
Ali so današnji odnošaji med kapitalom in delom prilično »fair« (pošteni)? — Ali hočete imeti v imenu vseh kandiatov nagovor na nad-župana mesta New York ali pa bi raje, da to nalogo prevzame kdo drug? Zakaj? — Zaka* so Vas po Vašem mnenju izbrali, da na tej ■ tekmi zastopate vašo državo? — Opišite na ; kratko, kako si predstavljate svoj delovni dan, ko beste stari 50 let?
Ako bi se Vam naročilo, da izvršite neki poizkus in bi se Vam obenem povedalo, da je poizkus izvršljiv — kaj bi storili, ako bi se Vam poizkus desetkrat izjalovil? — Katera nova odkritja ali iznajdbe so po Vašem mnenju prinesla človeštvu največ koristi? Zakaj?
Ako bi prihodnje leto podedovali milijon dolarjev, kaj bi z njimi začeli? - Kakšno ulogo bo po Vašem mnenju v 100 letih v javnem življenju igral avtomobil? — Ce bi Vas Vaši znanci po krivem obdolžili goljufije, kaj bi storili? — Kakšen pomen ima za Vas glasba?
Denimo, da se jata miši tako hitro plodi, da se njihovo število vsake tri mesece podvoji — koliko bi štela jata na koncu tretjega leta, če bi bili začeli z enim parom?
Poleg tega so dobili kandidati še tri zapletena vprašanja iz fizike in kemije. Odgovorov Edison ni objavil.
Smešnice
»I, kaj pa sedite ves ljubi dan in pišete?«
»Pisatelj sem in pišem romane.«
»No, veste kaj, ta trud bi si lahko prihranili; v vsaki knjižnici si lahko izposodite romanov, kolikor le hočete.«
*
»Vrtoglav je pa vendarle že kar smešen optimist; kupil si je srečko loterije, ki ima med glavnimi dobitki avtomobil in sedaj že gradi garažo!«
»To še ni nič. Zadnjič je šel v Ljubljansko restavracijo in si naročil najizbranejšo večerjo v nadi, da bo našel biser in z njim plačal.«
Novi londonski župan prevzema službo: dosedanji žunan i,-	jj \ ■
nasledniku siru VKlliamu Waterk>wu uradm nT ko .hS	(df,K>)
"u 'auj" IIle<- kot zunanje znamenje županske časti
Pred kratkim se je v danskih vodah brez vidnega vzroka nenadoma potopil danski parnik »Dan«. V kratkih štirih minutah je bil katastrofe začetek in konec — parnik z ljudmi in tovorom so požrle morske globine. Ta nepojasnjena nesreča je vznemirila vse skandinavske dežele, kajti strokovnjaki izjavljajo, da je parnik »Dan« najbrže zadel na kako blodečo mino in postal tako še naknadno žrtev svetovne vojne.
Ko so leta 1928. proglasili nevtralne plovne vode na zapadu kot proste min, so angleški in nemški strokovnjaki opozarjali, da bo trajala nevarnost pred minami kljub temu še več let. V vzhodnem morju so za časa vojne položili veliko min posebno Rusi, ki so z minami popolnoma zaprli Botniški zaliv. Enako je pa tudi Nemčija zavarovala svoje obale z verigami min, ki so segale do ruskih zapor.
Po vojni je delalo težave posebno odstranjevanje ruskih min, ker so se o priliki prevratnih zmed izgubili izkazi in načrti o položaju min, dočim so admiralitete ostalih vojnh držav po vojni takoj predložile te izkaze in tako olajšale trebljenje voda.
Angleži so bili v nemškem zalivu položili vsega 28 zapor c 45.000 minami, v Kategatu pa 8 zapor s 1400 minami. Na ta način so hoteli preprečiti odhod nemških podmorskih čolnov na široko morje. Nemci sami so v nemškem zalivu položili proti sovražnim ladjam 14 zapor s 7000 minami; v Kategatu pa 5 zapor z 950 minami. Seveda so Nemci že med vojno skušali iz svojih voda iztrebiti sovražne zapore, a to se jim je le v neznatni meri posrečilo.
Po sklenjenem premirju je nemška vlada ob feoncu 1. 1918 najela 10.000 prostovoljcev za iskanje min; ck> 70 ladij je bilo neprestano na
Diisseldorfski morilec se je oglasil
Se-le sedaj prihaja na dan, da je pisal diisseldorfski morilec po svojem groznem zadnjem umoru nekemu dusseldorfskemu uredništvu pismo, v katerem je natančno j označil mesto, kje se nahaja truplo petletne ' žrtve. Pismo je došlo uredništvu drugi dan ' potem, ko je bila deklica izginila in jo je policija zaman iskala. Zločinec se v pismu iz policije očividno norčuje. V pismu pa se je nahajal tudi neroden črtež, na katerem je označeno mesto v Erkrathu pri Diisseldorfu, kjer da leži poldrug meter globoko v zemlji še ena, doslej še neodkrita morilčeva žrtev, i 'Ker je prva morilčeva navedba popolnoma odgovarjala resnici, se boje, da enako tudi črtež temelji na groznem dejstvu. Toda doslej še niso začeli z izkopavanjem, ker ni jasno, iz katerega proračuna naj v ta namen črpajo j sredstva! Razburjenje proti policiji v Diissel- j dorfu je umljivo. — Policija je tudi šele sedaj j objavila, da se je morilec nad svojo zadnjo J petletno žrtvijo na nečloveški način tudi j nravno pregrešil.
A ireiacija mednarodnega sleparja
V Salzburgu so zaprli nekega W. Ch. Di-cketts-a, ki se je izdajal za angleškega majorja. Pravega imena še ne poznajo, a sam je že priznal, da je mednaroden pustolovec, ki ga iščejo francoske, angleške, španske, ameriške in mehiške oblasti. Povsodi se je vsilil v angleške klube, kjer je izmamil od članov visoka posojila, nato pa izginil.
Judi bolniki hi radi spali
Londonski list >British Medical Joumalc je začel veliko akcijo proti temu, da se hude bolniki po londonskih bolnicah zaradi snaže-nja in umivanja že pred dnem. Tako se jim vzame par ur najboljšega počitka. V Middle-sex hospitalu so že uvedli nov red, po katerem se bolniki ne smejo buditi pred 7. uro zjutraj (razen iz nujnih zdravstvenih razlogov).
lovu za minami. Za ta nevarni posel so se posluževali majhnih torpedovk ali paniikov, ribiških parnikov in motornih čolnov, ki so bili opremljeni s posebno pripravo. Ta priprava visi med dvema čolnoma, ki vozita vštric, ter se vleče v določeni globini po vodi. V to pripravo se v jame veriga, na kateri je vsidrana mina. To verigo razstrele s patrono, nakar priplava mina na vrh. Mino nato razstrele in potope. Seveda so ladje, ki iščejo mine, vedno v nevarnosti, posebno ako jim trup sega globoko v vodo; zato uporabljajo tudi kolikor le mogoče ploske motorne čolne. Ker so posadke nalašč izvežba-ne za svoj posel in delajo zelo previdno, skoraj ni bilo pri trebljenju min nikjer nobenih nesreč. Zato pa je zleteb v zrak mnogo ribiških ladij, ki so se upale preblizu minskih polj, iščoč obilnejšega plena; saj je bilo morje okolu min izredno polno rib, ki so imele tu leta in leta mir.
Zapore, kjer so ležale mine v presledkih 40 metrov, so že vse odstranjene. Nevarnost preti le še od takoimenovanih blodcčih min, ki jih je bilo ob koncu vojne vse polno po vodah. Na minskih poljih, kjer so bili Angleži po lastnih podatkih posejali do 300 min, se je našlo le po 10 do 20 kosov; estale mine so odnesli morski valovi in tokovi na vse strani. Poprečno se lahko reče, da se je na ta način oddaljilo s svojega mesta do dve tretjini min. Potrgale so | se z vrvi bodisi zaradi viharnega morja bodisi da se je vrv kako poškodovala.
Bile so pa te mine tako ustrojene, da se tudi ob najhujših valovih niso mogle same od sebe užgati. Tudi je bilo poskrbljeno, da je postala mina, ki se je odtrgala s sidra, neškodljiva. Zal so pa te naprave v ustroju večkrat odrekle in tako je še vedno mogoče, da zadene kaka ladja na tako mino in postane njena žrtev.
Jan-Mayenov otok
v norveški oblasti
Norveška vlada je anektirala otok Jan-Ma-yen, na katerem je svoj čas avstrijska polarna ekspedicija pod vodstvom korvetnega kapitana E. v. Wohlgemutha ustanovila avstrijsko polarno 00«t2i'\
Romunski minister za delo, Raducanu, ki bo po vsej priliki imenovan za novega romunskega poslanika v Berlinu.
Dunajske vedeževalke
Na Dunaju sc vedeževalkam kljub vsej socialistični »prosveti« še vedno sijajno godi. Vsak dunajski okraj ima svojo Pythio, ki prerokuje ljudem bodisi iz kart ali iz potez na rokah. Vsem se izvrstno godi. Naravnost knežje dohodke pa imata sloveči vedeževalki v okraju Wieden. To je predvsem »madame« M., pri-prosta stara meščanka, ki bere iz rok. Njena čakalnica je vedno nabito polna ter »dela« od 8 zjutraj do 8 zvečer. Na zdravnikov nasvet je v zadnjem času določila dva dni v tednu za -počitek« ter tedaj nikogar ne sprejeme. Vsako prerokovanje stane pri njej 5 šilingov (40 Din); če opravi dnevno po 40 prerokovanj, potem zasluži mesečno nad 4000 šilingov (32.000 Din). Obiskov ima toliko, da vsakega prosi, naj je ne priporoča med znanci — kar ima seveda običajno ravno nasproten uspeh. — Druga velika vedeževalka je ga. R., Italijanka, ki napoveduje iz kart. Pri njej stane vsak obisk 10 šilingov in kolikor je dražja, toliko so tudi njeni obiskovalci odličnejši, to je imovitejši. Pri njej je zelo gosposko in ne sprejme nikogar, kdor svojega obiska ni že prejšnji dan naznanil. — Občinstvo, ki se steka pri vedeževalkah, so večinoma dozorele žene okolu 40 let, ki nočejo verjeti, da h mladost zanje dejansko minila.
Basel, sedež mednarodne plačilne banke za razdelitev reparacij.
Umor pred oUanem
V župni cerkvi v Chiaianu pri Neaplju se je te dni vršila običajna služba božja. Blizu oltarja je sedel 30 leten moški z nagnjeno glavo. Nenadoma je stopil proti njemu neki mlad fant, potegnil izpod jopiča sekiro in mu z enim mahom odsekal glavo, ki se je strkljala prav pred oltar. Navzočih se je polastila groza. Ko so morilca zgrabili, je izjavil, da je hotel maščevati svojo sestro, ki jo je bil umorjeni zapeljal.
britvica iz srebro-jek-la uč nkuje s svojo rez jo in ne po svoji
topi reklami. Preprodajalci naj se obrnejo na: W?er V-
OffSfffV	A.
Kupčevalka z otroci al! morilka ?
V Pragi so prišli na sled nenavadnemu zločinu. Dognali so, da je 39-letna Roza Nowy, žena sluge pri deželnem odboru in mati dveh polodraslih hčera, po poklicu navidezno ma-seza, sprejemala novorojence in jih nato ne-znanokam prodajala ali odstranjala. Večkrat je imela po tri dojenčke naenkrat, ki pa niso dolgo ostali pri njej. K njej so hodile na porod nezakonske matere, ki so ji potem puščale svoje otroke v popolno last, kar si je dala Nowyjeva vselej pismeno potrditi. Tako je v teku 11 let sprejela 36 otrok, o katerih ni sedaj nobene sledi. Nowyjevo so zaprli, a se brani doslej vsake izpovedibe. Pri hišni preiskavi niso našli ničesar obtežilnega. Policija je javno pozvala matere, ki so Nowyjevi oddale svoje otroke, naj se zglasijo, da jih zaslišijo.
Oceanski strahovi
Radio
PoStnl golobi na prodaj.
»Izvnflmn ponudba, ugodne čemel Tiaoč poštnih golobov prodamol< Tako približno te glasi v Ameriki edon novejših oglasov. Zakaj doba poštnih golobov je minula in mornariški odsek vlade Ze-dmjenib držav je sklenil, da vsa njemu podrejena mesta in ladje opremi z radiom. Kaj hoče še potem s poštnimi golobi, ki jih itak uporabljajo le še v vojni.
Programi Rad: o-.Ljubljana:
Četrtek, 14 novembra: 12.80 Reproducirana
glasba 13 Casovua napoved, bom, reproducirana glasba 18.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.80 Koncert radio orkestra 18.30 Angleščina, poučuje ga. Orthaber. 19 lz mraveljskega življenja, prof. Pengov. 19.30 Tedenski pregled domnčih in tujih dogodkov. 20 Viola solo koncert s klavirjem (prof. Ivančič) 21 Hrvatska glasba, izvaja radio orkester. 22 Časovna ua|>oved in poročila
Petek, 1B. novembra: 12.30 Reproducirana glasbu. i3 Časovna napoved, borza reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 O Morsejevih znakih,
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo višje Zaocjlase >troqo litovskega in reklamneqa značaja vsaka vrstica 2Di'tr
a«MB»MIB!WMMHBir« IIII ■—II
NaimaniM zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Dtn Vsakogia) Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vpraŠaniaodgovariamo
le,čejepriložena tnamka.Ček.račun ljubljana10.3Wel.5t
____ _____ _____________________	ni z mešanim blagom na
predava g. Povše. 19 Gospodinjska ura, gna. Kre- deželi. Cenj. ponudbe na kova. 19 80 Italijanščina, poučuje dr. Leben. 20
Prodajalka
začetnica, pridna in poštena, izurjena tudi strojnega pletenja, vajena pri gospodinjstvu in šivanju, želi nameščenja v trgovi-
Prenos iz Zagreba- Dvorak: Rusalka, opera. 22 Časovna napoved in poročila.___
jScM ratfio »afa
SARI1EVC cevi IIJNGSS&OT
upravo »Slovenca« pod št. 12.804.
Kuharica
z večletno službeno dobo v župnišču, išče mesta zopet v župnišču. Naslov v »Slnvcnca« v Ma-
Gospodinja
samostojna, starejša moč, ki je tudi dobra kuharica, se sprejme na velepose-stvo blizu Celja. Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra gospodinja« št. 12.825.
Pekovski vajenec
se sprejme z vso oskrbo v hiši. A. Slivnik, Brežice 11.
Drugi programi i
Petek, 1B. novembra. Belgrad: 12.40 Reproducirana glasba — 18 Prenos koncerta — 20 Prenos opere iz belgrajske-gn narod, gledališča — Zagreb: 20 Prenos iz zagr. nar. gledališča: »Rusalkat, opera. — Varšava: 12.05 It eproducirana glasba — 18.15 Reproducirana glasba — 17.45 Koncert vojaškega orkestra — 19.25 Reproducirana glasba — 20.15 Prenos iz varšavske filharmonije. — Budapest: 9.15 Pevski koncert — 12 Zvonenje — 12.0i> Koncert radio kvarteta — 17.45 Koncerl salonskega orkestra — 19.30 Prenos iz opere: »Rheingokk, VVagner — 22 35 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.20 Orgeljski koncert — 11 Ljudski koncert — 10.05 Popoldanski koncert — 19.30 Koncert radio-orkestra. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba — 12 30 Koncert radio-orkcetra — 16.30 Mladinska ura — 17 Koncert kvinteta — 20.30 Veliki sinifon. koncert — 23.1S Koncert radio-orkestra. — Vrača: 18.50 Prenos iz narodnega gledišča v Pragi »Bratje Karamazovt«, opera. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert
—	15 Mladinska ura — 17.30 Popoldanski konert
—	20 Večerna glasba — 21 Koncert holnndskega kvarteta nato zabavna glasba — Rim: 13.15 Koncerl kvinteta — 17.30 Popoldansk' koncert — 21.02 »Grofica Marica«, opereta. — Berlin: 20 Orkestralni koncert - 22.30 Zabavna glasba - Katovice: 12.05 Reproducirana glasba - 16.20 Reproducirana glasba — 17.45 Popoldanski koncerl — 20.15 Koncert filharmonije — 23 Literarna ura. - Stuttgart: 10 Reproducirana glasba — 17 Koncerl radio orkestra _ 19.30 Glasba od Mozarta naprej — 21 A. Bruc len erjeva proslava — 22.15 »Krojaček Fips<, veseloigra — 23 30 Plesna glasba — Torino: 17 Koncert kvinteta — 19.15 Večerni koncert — 20.30 Vel simf. koncert iz Milana — 23 Zabavna glasba.
—	M. Ostrava: 11 30 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski koncert - 16.80 J>'zz 17.30 Klavirski koncert — 1850 Prenos iz praške op.: >Bratje Ka-ramazovk. nato zabavna glasba.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20. Četrtek, 14. novembra- UTOPLJENCA Red E. Petek, 15. novembra: Zaprto.
Opera: Začetek ob pol 20 Četrtek, 14. novembra: CAR IN TESAR. Red A. Petek, 15. novembra: Zaprto. (Generalna vaja.)
Mariborsko ?|!edci?jšce
Četrtek, 14. novembra ob 20: MORALA GOSPE
DULSKE, ab C. Kuponi. Petek, 16. novembra ob 20: Proslava 70 letnice lavantlnske škofije.
PTUJSKO GLFDAUščE Petek, 16. novembra: Ob 20: PISKROVEZ. Goslo-vanje Mariborčanov.
Ljudski oder v Ljubljani
V nedeljo, 17. novembra ob pol 8 zvečer: ULICA ST. 15.? Burka v 4. dejanjih. Članstvo opozarjamo na sestanek, ki se vrši danes ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Zadeva telo važna. Udeležba obvezna za vse. — Tajnik.
upravi
riboru.
Mladenič
star 20 lat, pošten in priden, išče dobro službo v hotel ali restavracijo za strežnika. — Ponudbe na upravo pod »Strežnik«.
Pošteno dekle
za pomoč v obratu, pri-prosto, dobi dsoj službo v pošteni gosiilni na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo pod št. 12.782.
Učenko
s primerno šolsko izobrazbo, dobro vzgoio in lepim vedenjem sprejme Milan Turna. Krško, trgovina z mešanim blagom.
Hlapca
iščem k 1 konju. Plača po dogovoru. Opekarska cesta 34, Ljubljana.
Šoferska šola
I. obl konc Camernik, Ljubljana Dunajska c. 36 (JugOBvto). - Tet 2236 Pouk in praktične vožnie
Hrastove hlode
in hrastove plohe od 55 milimetrov debele naprej kupuie stalno J Pogačnik, lesna industrija Škol-ja Loka (ob kolodvorul
Vsakovrstno
zlat*
ŽlKBl!**
po najvišjih cenah. CERNE ioveiir. liobt|ana VColiov« ulica St 3.
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola I. GABERŠČIK,
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 52. Praktični
Kdo ve
sedanje bivališče Ernsta Kapelle, pristojnega v Metliko, naj to javi na naslov H. Vučina, Ljubljana, Pražakova 15/IV,
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetiu nai
in teoretični pouk na reani 5 kg . Potem čist podlagi najmodernejših belo gosie kg po 130 Din pripomočkov in praktična in čist beli pub kg po 'ožnja t. zaprtim in odpr- i300 Din L Brorovič
F. Čuden Lfubijana
Prešernova ulica štev. i
Poročni prstani
Orglice za Miklavža!
Trgovci zahtevajte ceniki M. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva.
Auto-hladilnike
blatnike in drugo popravi strokovno hitro in ceno Gustav Puc kle parstve '.nibliana naspr tobačne tovarne
direktno is
Tovarne
oz . tov skladišča
Klavirji
in pianini svetovnih tvrdk po znižanih cenah v za-iogil Na obroke! M. Ropaš, Celje — Popravila, uglaševanjel
iJleineftKeroCd] ...aribor It 102 A.
1BBBBIBBBB
«VOU\ICA
ŠTAMP1LM
I POKLIC
MARIBOR
Aleksandrov« eesta 34
tim avtomobilom. Poučuje tudi privatno.
Stanovanje
išče mirna stranka: 4 do 5 sob v sredini mesta, za takoj ali februar. -Cerj ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 19.
Zagreb. Ilica 82
Dve kravi
montafonske pasme se prodasta na posestvu Ru-prč vrh pri Birčni vasi, p. Novo mesto.
Pošteno deklico
sprejmem kot učenko za gostilniško obrt. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »gostilna« štev, 12.844.
Otvoritev gostilne
Ljudski dom v Mariboru, Ruška fcesta 7, v soboto, dne 16. novembra t, 1. -
Nože
za ribanje zelja imam naprodaj. Opekarska c. 34, Ljubljana.
Priklopni voz
tipa Ford, popolnoma nov, malo rabljen, se proda po izredno ugodni ceni. In-teresentje nai se javijo na upravo »Slovenca« pod »Ford« št. 12.493.
Lanenc zoprne
in druga krmila
nu<li nalenejp
\ VOIM l UIftl lANA
Resljeva cesta 24.
vettv.rjjovin.i žitu i rulev ■ik ih izdelkov
K
?mm
in drva najboljše vrste dobavlja I. Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059.
Borove hlode
Krojašk. pomočnika
dobro izvežbanega za ve- ..	,	,
lika fina dela, sprejme ta- j4"*'1 abonente na hrano koj v trajno službo (hrana I Za ol"!en obisk se pnpo-
Točila bom pristna doma- ; lepe, prodam. Cenj. po-ča vina ter postregla z nudbe s ceno na upravo dobrimi jedili. Vzamem : »Slovenca« pod 12.823.
Modna trgovina
Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica 4. Nogavict, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko. moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. -Strogo solidne cenel
in stanovanje v hiši) Ivan Vrhovec. Št. Vid pri Ljubljani.
rofa Anica Erhatič, go-stilničarka.
Dva kroj. pomočnika
in 1 vajenca sprejme takoj Franc Konjar, Zg. Pir-niče 80, Medvode.
2 čevljar, pomočnika
se takoj sprejmeta v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Jožef Koselj, čevljarski mojster, Ljub-
20%
kupi Pučka štedtona i za lofni zavod d d.. Ositek, Desatičina ul. 27.
Želod
vsako množino - plača , „ , . „ . | po najvišji dnevni ceni no, pošta Podnart Goreni- pRUCTUS _ Uub|iana.
sko, zadnja postaja Otoce. Krekov trg 101
Dobrega pleskarja
Župnik radio
proda za dvorano ali za gostilno, ker je za sobo preglasen, 5 (3 + 2) žarnic," za 2000 Din. Oglejte si ga v Gosposki ulici 4, II. nadstr., levo.
Modistinja Anica Puhek, Šelenbur gova ulica 6/1, nudi najcenejše in najlepše dam-
Želod
iščem. Pismene ponudbe vsako množino — kupuje ' ske klobuke ie od fiO Din sprejema Erjautz, Roga-' Rudolf Keiner, Ljubljana, 1 naprej. - Preoblikovanje ška Slatina.	hotel Slon.
28 Din.
Pozor,
mladoporočenci!
Oglejte si zalogol Otoma-ne v raznih vzorcih, pe-resnice, žimnice, divane, salonske garniture dobite najceneje samo pri tvrdki
F. Sajovic,
Ljubljana, Stari trg 6
Priporoča se
delikatesna
trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLIN1
Ljubljana LingarjevB al. (za škofijo).
Skladišče v centru Ljubljane
suho, zračno, s ca. -200 m* površine, posebno pripravno za žito, moko ali suho robo, se takoj odda. Vprašanja z navedbo načina uporabe naj se pošljejo pod »Skladišče« št. 12.834 upravi lista.
Nadzorniki, rudarji,
nvnerii, tekači in navadni de'avci
so potrebni v večjem številu in morejo takoj nastopiti delo. Javiti »u premogovniku »Jerma« A. D., železniška postaja Sukovo pri Pirotu v Srbiji. Plača dobra, delo stalno preko celega leta. — Hrana in vse ostale potrebščine se dobe po nai-nižji ceni v družbinera skladišču.
Polepšan e obra*d tekom 24 ur
je dosegla (glasom zahvalnega pisma) gospa dr. L. z zdravniško priporočeno lepo-Mino kremo „EROS". Mnogo
pismenih priznalnic. Ako imale na obrazu mo-zoljeke. soiedce. br«dnvice ali kake podobne madeže, odstrani jih ..EROS"' lepotilna krema lakoj, sicei Vam »ruemo deuur. I lonček 14 Diu, 3 lončki 0 Din
Dr. NSkoI. Kemeny, Košice
poštni predal 12/E4 CSR.
Bolni na pljučih
in dihalnih organih sploh, ki se zanimajo za zdrav, ljenje teh bolezni po metodi »Zoppich«, Servola, naj pišejo na naslov: Franco Rosmani - Servola di Trieste, via della Pileria 1035, kjer dobijo koristna pojasnila. Obenem je vposlati za stroške etc. Lit 16 ali Din 50 za odgovor na vsakega posameznega interesenta. Opozarja se, da se na pisma, naslovljena direktno na ime »Zoppich« ne odgovarja
Izmed sodobnih književnih izdaj so
dr. Ivan Presifovi IzUranl spis!
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu Vsak zvezek starie broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—.
JugosScvarma knjigarna * LjubUanl
'v; ai
nMRTKmvvi ■ •
Mi'
n n np= j &t O V f— 9

-r-OCS
..* 'S SS
j 3
e > a-a .3
J3 _ 0«O N
P S C
3 o f> X * 1 N a
a * 3i(_i° -A <* — Ea S »-JR
^ |<?5 : i/i
, (/5 z
tK a
M ^ iS
1 2'Ž afi^ojg
a SC
—, i_
d J«
fji^J Z *
•Izat » t l t t*
•SOČO-; i;
<GO c "5 « (/-, tu (r. -2 UJ - Q ?
'CKJ^S 9 SCO i
J« "	- 53
•3 »A 1 |c
Pierre L' Ermite:	16
Žena z odprtimi očmi
>Nedopovedljiva radost, obiskati Comedie Fran-faise ... Opero... ali Opero Comique, videti sijajne predstave, slišati čudovito glasbo. To Vam je pravi odpočitek! Preteklo zimo sem slišal ves starejši repertoar: Fausta ... Manon ... Arlezijanko... Jean-nettino svattx>... Carmen ... Mignon .. .<
;>Vi ste slišali Mignon?«
»Slišal.«
Teta Cecilija je vsa prevzeta začela peti... In njen glas je topel kontra alt:
»Poznate li deželo to, kjer oranže cveto?«
Njeno petje je bilo tako živahno, tako goreče .. tako hrepeneče, (la si Roger Maude ni mogel kaj, da nc bi še bosebej povdaril svojega obžalovanja.
»Da!... Kako je škoda, da nc more'e slišati vsega tega v Operi Comique, kjer pojejo naši najboljši umetniki... odlikovanci konzervatorija! ... Na vsak način nas morate obiskati prihodnjo zimo... čeprav pridelte samo za teden dni!... V osmih dneh Vam razkažem toliko čudes... Razumete, gospodična, čudes! S seboj povedete gospodično Rolando ... in bodite uverjeni, da ji ostane ta pot nepozabna za vse življenje .. .<
»Morda še preveč .. .<
»Zakaj preveč?«
»Zapeliivecl.. .c
^•/-itl^v ijiV^-Vi . . .-A
• »Oh. to je vendar le zapeljevanji 1; dobi- mu ..
»Vi verujete, da obstoja zapeljevanje k dobremu?... Toda naj bo kakorkoli... zam» in arlasba
nekaj... nekaj božanskega!... Poglejte!... zapela sem le nekaj taktov iz Mignon, in kako so vroče moje roke ...«
Iztegnila je svoje roke proti mladeniču, ki se jih je narahlo za hip dotaknil.
Resnično, njene roke so bile vlažne, kakor pri vseh ljudeh, ki se z vso vnemo posvetijo kakemu pogovoru ali petju.
»»Tudi mene prevzame glasba prav tako kakor vas, gospodična. Spominjam se nekega dne, nekega žalostnega dne, ko se mi je pripetila neka obžalovanja vredna nerodnost...«
»Vsaka nerodnost je obžalovanja vredna ...«
»Tista je bila še posebno obžalovanja vredna ... Izgubil sem bil namreč deset tisoč frankov ...
»Tzgtibili sto doset tisoč frankov? ... Moj Bog, pa menda vendar ne pri igri?«
»Nikakor ne ... lcvarte se mi gnusijo.«
»Hvala Bogu... — Toda mogoče na konjskih dirkah...?«
»Še nikdar nisem bil na dirkališču. 0 ne, shrar je čisto preprosta. Neznanec je bil vstopil v agencijo, da kupi za petdeset lisoč frankov nekih vrednostnih papirjev. Bil sem nekoliko raztresen in mesto, da bi mu bil izročil pol akcij po deset lisoč, sem 11111 jih dal... šest, kajti dve sta bili sprijeti in pred mojo mizo ie čakala nestrpna množica strank ... Tako som izgubil deset tisoč frankov... Vidite?... Mirno sem šel lahko spat... zaslužil sem pošteno, kaj?«
»Strašno je to, kar mi pripovedujete! In ga ni bilo več nazaj?«
»K sreči je dotičnik opazil pomoto ko je prišel domov; in k sreči je bil mož poštenjak. Naslednji dan mi ie vrnil akciio. ki jo je bil odveč dobil. Toda
prejšnji večer vsega toga še nisem vedel in sem bil po pravici v največji bojazni. Bil som tako potrt in slabe volje, da so me mati in sestre šiloma vlekle ° seboj v gledališče, da bi se raztresel...«
»In kaj so igrali?«
»Madame Augot...«
Teta Cecilija je že momljala napov:
»Ah to si torej ti, gospa Baras, ki v tako me zadrego spravljaš...«
»In glejte: vkljub mojemu polomu sem se tako nasmejal, da sem pozabil na izgubljenih deset tisoč frankov in som noč mirno prespal . ..«
»Torej stanujete pri svoji gospe mami...?«
»Da in skupaj s svojimi sestricami. Moj oče so je ponesrečil...«
»Prav kakor starši moje ubogo male nečakinje!'
»Ona je sirota?«
»Da! ne očeta ne matere nima več.«
»Zelo dobro vzgojena in priljudna je.«
»Vaša pohvala me prav posebno veseli... Kajti v Parizu vidite na stotine mladenk!...«
»Na lisoče, vam rečem ... zlasti v bankah ... Neprestano imam pred očmi vso pestro in dražestn« armado stenografinj... vse strojepiske s svilen in nogavicami in pristriženimi lasmi...«
»Po tem takem je Vaš poklon le tem bolj uvažt vanja vreden ...«
»Gospodična Rolanda je prav posobno dražesluu Dekle, resnično dekle, o kakršnem sanjari sleherni mladenič ... dekle, po katerem večno hrepenimo!... Ker ste me počastili s svojim zaupanjem, naj Vam povem še, da s*"* bil vf^rai izredno presenečen, ves prevzeti..

Stran 3.
Štev. 40.990/29.
Razglas
Z ozirom na to, da sc je pokazalo, da odmera novo upehanega davka na nezazidane parcele po mestnem gradbenem uradu nc odgovarjajo ne namenu občinskega sveta pri obdavčenju, ne mojim navodilom,
ustavljam začasno pobiranje te davščine.
Plačilni nalogi naj se vrnejo najkasneje do 25. novembra 1929 gradbenemu uradu, pri čemur naj se pomisleki in ugovori napišejo na hrbet plačilnih nalogov. Posebna komisija gradbenega odseka občinskega sveta bo odmero pregledala, nakar bodo izdam novi plačilni nalogi. — Na ugovore, ki bodo predloženi po 25. nov. t. L, se ne bo oziralo ter obdrže nevrnjeni plačilni nalogi svojo moč.
V Ljubljani, dne 12. novembra 1929.
Dr. Dinko Puc s. r., župan.
Dne 16. novembra t. L ob 9 uri zjutraj se vrši pri gospe Josi-piu; Videnič v Zagradcu p. Stični licitacija zarubljenih predmetov in sicer: 7000 kom. opeke in 1 stroi za izdelavo opeke
AVTOBUS MESTA CELJA
Štev. 92/29.
RiiZPIS
Upravni odbor »Avtobusa mesta Celja« razpisuje oddajo službe garažnega mojstra.
Pogoji:
1.	Jugoslovansko državljanstvo.
2.	Najmanj 5 letna šoferska praksa.
3.	Popolna izvežbanost kot avto-mehanik.
4.	Telesna in duševna sposobnost.
5.	Neomadeževana preteklost.
Plača po dogovoru.
Prošnje, opremljene z dokazili glede pogojev pod 1. do 5., je vlaga« do 20. t. m. pri upravnem odboru »Avtobusa mesta Celja« pri mestnem načelništvu celjskem.
Celje, dne 9. novembra 1929.
Predsednik upravnega odbora »Avtobusa mesta Celja«
v zabojih po /20 ali 1440 kom. Din 1-38 kom. postavno Polj-čaue. vključno zaboja, razpošilja po novzetju
£xportna družba
,MICHEL
liaflftels Suppanz in drug
Marifoor Posm; predat sjev o
Zanesljivo zdravilo zu nogo la.-. i« novo iznajdenn francoska pomatla. "
Sedaj 95"/, plešastih zopet dobi nazu.1 VA',svoje Izgubljene lase, teda.l je oni, ki |Jmn izpiidajo lasje ali sive, ali so mu fjizpadli do polovice, uverjen, da se mu zopet povrnejo lasje in ozdravi lasno fji ,kivo' odstrani pa perhaj, srbež in vse f» one boli. vsled liaterih lasje izpadajo ali osive. Pošilja po povzetju ..MISEL" ,. ,,„ n .. . ,. "osina H, Beograd. — Prodaja tudi lo karna IJelini. Knez Mihajlova i, Doze 60. en. ]no in 160 g,
do«a « J?Vr85 1" 290 diDnr,eV- Nekaterh" osebam za
i,® f' d,rnKim na ,6" knkor i« komu več „li manj obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi 160 g,
Mi„™ " '"'Z0 tQki ,aSje' k0' lih i0 iinela. »edal po - V v JL°i 7°-e, 8troi!ke ?0 lfi0 omenjenega zdravila v vsak! dozi Je priloženo navodilo o uporabi in garan olja 7.n uspeli. - Pofitnlna gre na našo stroške
Dr. Ogrizek Anton
A. SOJINA
KRO lAC ZA DAME IN
GOSPODE
s. r.
se je PRESELIL ua CELOVŠKO cesto št. 34, vogal Frankopanske, ter se dosedanjim kakor bodočim naročnikom najtop-lejc priporoča.
Otvoritveno naznanilo
Naznanjam cenj. občinstvu, da bom 16. novembra t. 1. otvorila znano
kavarno »Promenade« v Tomšičevem drevoredu
kot GOSTILNO. — Potrudila se bom, da bom imela vsak čas dneva razna mrzla jedila (delikatesne vrste), kakor tudi najboljše vino iz ljutomerskih goric. — Za obilen obisk se priporoča z velespoštovanjem
Maribor, dne 14. novembra 1929.	Angela Cajllko.
Prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 12. novembra ob 18.30 zvečer v ljubljanski bolnici umrla
ANA VURNIKOVA
Pogreb bo danes, v četrtek, dne 14. novembra ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. novembra 1929.
MATEJ VURNIK, soprog. Dr. STANKO VURNIK, sin. - MINKA VURNIK, sinaha. MARJAN VURNIK, vnuk.
V globoki žalosti naznanjam, da je moja predraga mamica, gospa
30SIPIHR TERGL9I/
vdova uradnika bivše iuž. žel.
dne 13. novembra po daljši, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 15. novembra 1929 ob 2 popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. novembra 1929.
Marija Terglav, hčerka.
>v
m
Globoko potrti javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljšo večnost našo iskreno ljubljeno, nepozabno mamo, btaro mamo, prababico, gospo
Ki je danes, dne 13 novembra ob 12. uri opoldne, v starosti 71	let, po daljši bolezni, vdana v volfo
božjo, zatisnila trudne zemske oči.	w volJ°
Zemski ostanki preblage pokojnice se v petek, dne 15. novembra ob 4 popoldne na tukaišniem
mestnem pokopališču polože k večnemu počitku.	I opoldne na tukajšnjem
Svete zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Preblago rajnico priporočamo v pobožen spomin.
Radovljica, dne 13. novembra 1929,
FLORIJAN, JOŠKO, MIRKO, VINKO, sinovi. _ PEPCA, FRANCKA, ROZI, LOJZI, hčerke.
Vsi vnuki in vnukinje in ostali sorodniki.