1XDAJA M (SORIŠKO IH BEHEČIJO
Prispevajte za Kulturni dom
PRIPRAVLJA SE NOVO NASILJE fiadtržaškim prebivalstvom
PROCES PROTI ITALIJAHSKIM VOHIJSOM T KOPRU
NOVI DOKAZI O POVEZANOSTI GLN-ovskih vohunov z De Gasperijem
potrditvi tristranske izjave in uvedbi „apparentamenta“ zahteva Italija še soudeležbo pri upravi cone A
J’2 italijanska pcliti-u<net» nja 2 tnoiriio. ki jo - »o vzdržujejo, dv bo De
VolitVnhJev režim na bližnjih iimul 'Z&ubii in oslabil, do Ifini S,C.Zdi n°v predvo. Uo u	Q<l	lahko	uvrsti-
tetf:	2° *"*>. kamor spada
1ri#rJZammita predvolilna 5 fci s	i?	leta	1948
^l°V° Msilje «cd
^ SlooJ^-Stl*>m Spl0fl’ “ , “ nc‘ s« posebej.
%,Pelm Poročajo, da je De
^igi JSUl?* sinoči V palači
so v duhu fašističnih imperialističnih metod, so v duhu metod Hitlerja in Mussolinija. Zgodovin^ nas uči, da take rešitve vodijo samo do novih mednarodnih zaostritev in zapletov ter do novih konfliktov in spopadov. Poleg tega pa se s takimi danunciadami ustvarja in veča napetost med obema sosednima državama Jugoslavijo in Italijo. Take fašistične metode pa so vedno do-
so sicer v mnogo manjši meri tem priča. Doslej se je ta vred-kot mi v preteklosti tudi oku- n ost italijanskega sodelovanja sili italijanski fašistovski im- izražala v teh povojnih letih perializem, spregledajo in pr e- samo v knjigah washlngtonske-nehajo podlegati izsiljevanju ga računovodstva in sicer na italijanske diplomacije, izsiije- njihovi pasivni strani, vanju, ki je vedno imelo za Kar pa zadeva tržaško de-rezultat nove konflikte ta voj- mckr?.tično prebivalstvo, kar ne. Sicer pa — kakšna .je vred- se tiče nas tržaških Slovencev, nost in kakšno zaupanje mo- pa na) ves svet ve, da tega re imeti svet v italijansko rsjnovejšcga nasilja, ki ga nad sodelovanje, vemo iz zgodovi- nami pripravljajo, ne bomo ni-ne, ki nam dovolj zgovorno o koli priznali!
živele poraz in zato bo tudi ta najnovejša metoda, s katero hočejo vsaj delno zadovoljiti rimski pohlep, nujno doživela poraz, čeprav se zdi, da trenutno uspeva.
Zeto tržaško ljudstvo, tržaški Slovenci pa še posebej, to najnovejše nasilje nad nami odklanjamo in proti njemu protestiramo. Hkrati pa poudarjamo, da je že čas, da tudi narodi vseh zapadnih držav, ki
KOPER. 27. — Danes zjutraj so se pred vojaškim sodiščem Vojaške uprave JLA zagovarjali Adriano Lugnani iz Pirana, Tarcisio Benedetti iz Pirana, Amatore Degrassi iz Izo. le, Silvano Dapretto iz Pirana, Dino C"ierego iz Pirana in Silvana pettener iifpirana. Qb. tožnica dolži imenčvane, da so od leta 1947 pa do dneva'aretacije v februarju oz. marcu 1952 bili v službi neke tuje dr. žave. Vršili so vohunsko službo ter zbirali informacije vojaškega, političnega in gospodarskega .značaja ter Jih sami ali po agentih oddajali vohunskemu centru v Trstu. Za svoje vohunsko delovanje so prejemali večje vsote denarja.
Vojaškemu sodišču VU JLA predseduje major Branko Jan. dič, javni tožilec je major Vin. ko Crnošija, sodnika pa sta kapetan Djumhur Hidajet in vofinik Jure Dežovan. Razprava se vrši v mali dvorani Ljud. skega gledališča, ki je nabito polna poslušalcev.
Lugnanija in pettenerovo brani odv. dr. prano Padelin z Reke, Benedettija in DapreL ta dr. Tonko Bijelič iz Pulja. Degrassija in Chierega pa dr.
Protest	Slovansko•	i
proti uvedb! italijanskega
*kposlJn,aSrlr' britanskega ^fcia Viktorja Mdr &Da .. odpravnika poslov K Uovda e. Thmrtn«mc.
E- Thompsona. so izdali nasledki, bo istočasno K v Londonu tn
Slovansko-italijanska ljudska fronta je žo cdsodila protidemokratični značaj volilnega zakona Italijanske republike o tako Imenovani povezavi.
Ta zakon, ki je sedaj uveljavljen tudi v ainglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja, krši demokratična načela in žali demokratična čustva tržaškega prebivalstva, ker poleg tega še posebej uvaja pravo narodnostno diskriminacijo na škodo slovenskega previbalstva.
Z-ato Slovan sko-it ali j anska ljudska fronta PROTESTIRA proti uvedbi tega zakona v angloameriški coni za bodoče občinske volitve.
Slovansko-italijanska ljudska fronta smatra, da je neobhodno potrebna 2idružitev vseh demokratičnih strank, ki se dejansko borijo za svoboden in neodvisen Trst, ki mora imeti taksno upravo, ki bo v resnici odraz ljudske volje In kj bo sposobna odstraniti vse tiste grož. nje, iredentističnih in šovinističnih krogov in ki ogrožajo interese in zahteve delovnega in demokratičnega ljudstva vseh občin angloameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja.
Trst, 27. nu xa 1952.
hitK na Pa poroča t ta-u ^ ifAi,enc’,a «Ansa», da p! l?ansfc' ambasador -,.°S10 včeraj dvakrat t*'*1’1 i • ’ funriniem ministru aj9ou0 ' je po drugem ^ Snodi Prišel iz zu-Jj^ejanUrllslrstva, 7e bil ves i» * Porc,ča ista a-,«V, Bro,i° dosegel pri-clade na stri
1, * tvaris;
V	tristranske	izja-
w	'z marca 1950. t.
C*nh m'. da se tržaško OlTt,, ,re®' sporazumno ‘n Italijo; 2. uved-!j, *» c ‘''tega volilnega za-5 % j11! A in razpis vo-
DAMES GOVORI KARDELJ V SKUPŠČINI o stališču FLRJ do tržaškega vprašanja
Jugoslovanski tisk obsoja uvedbo protidemokratičnega italijanskega volilnega zakona v coni A - Razpravo o zunanji politiki bo začel pomočnik zun. ministra Leo Mates
M. Marinko o zadnjih dogodkih v Trstu In I tuli ji
to, v kateri odbija zahtevo Ro. munije naj ji povrne romun-ske letalce, ki so prebežali zaradi terorja, ki vlada v homu. niji. V jugoslovanski noti se poudarja, da je jugoslovanska vlada romunskim letalcem v smislu mednarodnih predpisov na njihovo prošnjo dovolila zatočišče in da smatra zahtevo romunske vlade o izročitvi kot neumestno. Istočasno je jugoslovanska vlada izjavila, da je pripravljena vrniti romunsko letalo, ko bo romunska vlada vrnila jugoslovansko letalo, ki se je 10. septembra 1B50 prisil, no spustilo na romunsko o-zemlje in ki ga doslej romunske oblasti kljub neštetim zahtevam še niso vrnile.
V zvezi z resolucijo svetovne muslimanske konference v Karačiju v Pakistanu, ki je izrazila »zaskrbljenosti zaradi položaja, v katerem danes živijo muslimani na Balkanu, zlasti pa v Jugoslaviji, je verski poglavar muslimanske verske skupnosti Reis El Ulema Ibrahim Fejič v Sarajevu izjavil novinarjem, da je ta zaskrbljenost rezultat netočnih informacij, ker uživajo muslimani v Jugoslaviji danes tako svobodo in enakopravnost, kakršne niso imeli nikdar.
Reis El Ulema je poudaril, da jugoslovanski muslimani sploh niso bili povabljeni na konferenco, medtem ko so organizatorji konference povabili izdajalce Jugoslavije in vojne zločince, t. j. tiste in zastopnike tistih, ki so krivci za smrt onih dve sto tisoč muslimanov, o katerih govori resolucija.
»Mi dvomimo v iskrenost zaskrbljenosti — je poudaril Ibrahim Fejič — tudi zato, ker se na konferenci ni izrazila zaskrbljenost za usodo okrog 30 milijonov muslimanov v Sovjetski zvezi in se na konferenci sploh ni omenilo strašno preganjanje muslimanskih narodov v Sovjetski zvezi, ki se uničujejo in razseljujejo z njihovih stoletnih ognjišč»
B. BOŽIC
•	(	J *•	UOM1 1 *	YO-
da" *0t V IUliji; n tlal bansko so-. 5°t t ri opravi cone A.
na Adenauerja
MUENCHEN. 27. — Poštni zavoj, naslovljen na kanclerja Adenauerja, je eksplodiral danes zvečer v kleti muenchen-skega policijskega, poveljstva. Pri eksploziji so bili ranjeni trije policaji in strokovnjak za razstreliva Karl Relchert. ki je pozno ponoči v bolnici podlegel poškodbam.
Zavoj — na katerem je bil napis «Za Kanclerja Adenauerja, Bonn — pošilja dr. Berg-hof, Frankfurt na Meni» — je izročil neznanec dvema dvanajstletnima dečkoma, naj ga oddata na poštnem uradu. Dečka pa sta po posvetovanju z nekim tramvajskim sprevodnikom izročila zavoj policiji. Pri pregledu je zavoj eksplodiral.
PSDI zavrača
povezovo z monarhisti
RIM. 27 — Demokristjanski načrt volilne strategije za u-pravne volitve v južni Italiji je danes doživel precejšen udarec. Glavni odbor PSDI je izglasoval resolucijo, ki nasprotuje vsaki povezavi z neofaši-sti. kominformisti in monarhisti vseh vrst, pri čemer pušča
Težak položaj
koroških Slovencev
CELOVEC. 27. — Na letoš njem občnem zboru Demokra tične fronte koroških Slovencev, katere se je udeležilo 130 delegatov, je tajnik Fran Ogriz podal obširno poročilo o delu Fronte v preteklem letu. V poročilu je poudaril težke razme. re v katerih živi slovenska manjšina zaradi nerazumevanja avstrijskih oblasti za najosnovnejše zahteve koroških Slovencev. Obsodil je tudi tiste kroge okrog Mohorjeve družbe, ki skušajo razbiti De. mokratično fronto koroških Slovencev.
Na občnem zboru so izvolili nov odbor 30 članov in 17-član ski Izvršilni odbor z dosedanjim predsednikom dr. Fr. Petkom na čelu.
‘ 32?*
, ‘“trsi h ° Protestni
1 Rjavili n°v'r*arjev,
& hiorj*I^rajšnji * v° n52 8vlll“ gla-kiC°ne Stoar-ev 3ugo‘ ie t,- ,3(-' n« se-
lu«ijtvT dni)
(Nadaljevanje na 3. strani)
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
2*. Marca 1®!
Danes, petek J*. ma«*
Janez. Stanlmlr Sonce vzide ob 3.M, zatone « 18.27. Dolžina dneva U.33 U® vzide ob 8.39. zatone ob Jntri, sobota 2*. mate*
Ciril." uma .....	.
Vsi snubijo
fašiste
Zdi se, da bo italijanski parlament končno sprejel zakon ministra Scelbe proti neofaii-zrrm. Ta zakon bi morali sprejeti že mmgo prej, toda iz raznih razlogov niso doslej še ničesar storili Spričo bližnjih volitev v Južni Italiji bodo morda zakon le sprejeli, da bi MSI Preprečili udeležbo v volilni kampanji. Posfledica tega bi bila, da bi fašisti ne imeli več lastnih kandidatov, katerim naj bi dali svoj glas. V pričakovanju tega dogodka napenjajo razne stranke vse svoje sile, da bi neofašiste pritegnile v s noje vrste.
Tako n. pr. že dolgo časa o-pažamo tesne stike mod monarhisti in fašisti. Vse kaže, da sta ti dve skupini pozabili na medsebojne spore in na jezo zaradi dogodkov 25. julija in 8. septembra 1943. Fašisti skušajo pozabiti, da je kralj odstranil Mussolinija, ko mu tti več služil. Po drugi strani monarhisti pozabim jo na borbo republike iz Salo proti monarhistični državi, ki je bila od leta 1943 do 1945 v vojnem stanju preti Severni Italiji, te dolgo časa je, odkar so predstavniki obeh političnih skupin navezali med seboj tesne stike.
Tudi krščanski demokrat j e so zelo prijazni s fašisti. Bolj kot stranka sama skuša navezati stike s fašisti Katoliška akcija, ki jo vodi Gedda. Akcija zbliževanja s fašisti se je » zadnjem času okrepila in jo vodi desna skupina demo. krščanske stranke, t. j. V e spisi i, ki jim je na čelu poslanec CorscTvego.
Znano je tudi delovanje kc-minformistev da bi pritegnili Čim. več fašistov. Saj n% nič čudnega, ko Pa je vendar odgovorni urednik milanske i<Umta» prav Davide Laiblo -Ulisse. Doslej so komi n f or. movci svojo akcijo izvajali bolj potihoma in od posameznika do posameznika ter niso pri tem upoštevali ideoloških momentov. Sedaj pa skušajo privabiti fašiste p& določenem načrtu, ki ga tudi ideološko utemeljujejo. Vsa ta akcija je skrbno pripravljena in na široko zasnovana.
Na teoretičnem ih ideološkem torišču se je s tem vprašanjem že ukvarjala uradna revija PCI <(R.inn$ciim>. Na praktičnem torišču pa so poskrbeli za navodila v travnih «Quaderni delVattivistm. V teh brošurah so dali kominfčr-movskim aktiviste m vsa potrtima navodila in smernice, kom in kako naj usmerjajo aktivisti prve korake. Pričeti morajo najprej z razgovorom., ki se potem spremeni v diskusijo. Vse to mora sloneti na načelu, da je treba mladim nuditj čim več razgledanosti ter poudarjati patriotizem. Pr{ tem se kominformisti trkajo na svoja prsa, češ da edino oni branijo domovino pred tujcem. V tem smislu sta pisala v v.Unita» tudi članke hudo Lombardo Radiče in Gian-carlo Pa'etta. «Un!ta» je jasno 'spovedala, kakšna naj bo propaganda, ko je napisala: «Smo v dobi naše nacionalne zgodovine, ki nas v mnogih pogledih spominja rta dobo pred enim stoletjem: danes kakor nekdaj si moramo zopet priboriti zvejo neodvisnost, ki jo ogmža tujec«.
Na ta način ščuvajo italijansko mladino proti Angležem. in Američanom (da o čuvanju proti Jugoslaviji niti rte govorimo). To pa je danova fašistične miselnosti, Pa naj gre za stare ali nove fašiste. Tako skušajo vžpore. jatš. vojno proti Radetzkemu z vojno proti nekemu namišljenemu sovražniku. Zanimivo pri tem pa je to, da komtnfor-movci ne spominjajo borbe proti ruskemu generalu Suvo-rovu ki je vodil rusko vojsko, katera se je v Italiji borila proti italijanskim. in francoskim silam, ki so tedai predstavljali napredek. Takšna zgodovinska primerjava seveda ne prija kominformovcem in ruska vojska mora biti seveda. kakor v sedanjosti tudn n preteklosti eosvoboditeiji-0(1». Tako n. pr. vidimo, da neofašistt In kominformisti v zadnjem času v marsikaterem vprašanju sporazumno nastopajo. To smo opazili tudi v raznih demonstracijah V italijanskih mestih v zvezi s tržaškimi dogodki, kjer so pravzaprav elementi iz MSI in PCI vodili te demonstracije. Tako smo n. pr. v Rimu videli, da so komlnformovcl neki koloni neofašistov dobavljali opeko, da so jo metali proti karabinjerjem.
Ne moremo še reči, komu bedo vsi ti mamevri uspeli. Ce bodo MSI res postavili izven zakona, b odo pač imeli od tega dobiček kerminformovci. ce Pa bi krščanska demokracija spravila stvar zopet p pozabo, se bodo loominformouci zaradi svojih manevrov osmešili. Toda računati morajo pri tem tudi z ljudskimi mvožiuami, ki se ne bodo dale varati v nedogled.
ROZMANU Z OROŽIIM OB MEZI
at to uslvaiilo prijateistn ml Hano in URI
GORICA, 27. — Italijanski šovinistični iredentizem je te dni dosegel svoj višek z vnaprej pripravljenimi fašističnimi manifestacijami v Trstu, Tržiču, Gorici in drugih italijanskih mestih. Napetost se je stopnjevala iz dneva v dan, kot je to želela rimska vlada, samo da bi spravila tržaško vprašanje pred svetovno javnost in nekako izsilila pri za-padnih zaveznikih izjavo o veljavnosti tristranske deklaracije od 20. marca 1948. leta.
Rimski krogi so prav dobro vedeli, da morajo poklicati na pomoč tudi fašistične škvadri-stične tolpe, ki jih sicer uradni italijanski tisk sedaj imenuje »neodgovorne ljudi«, ako hočejo čim popolnejšo učinkovitost svoje iredentistične akcije.
Ko so s fašističnimi manifestacijami bolj ali manj zaključili in ko v Trstu sodijo kršiteljem miru in reda, za katere je bila ugotovljena pripadnost fašističnim strankam, pa je sicer neopazno, vendar, v Venetu dokaj zgovorno, prišlo do izraza nadaljevanje iredentistične kampanje, ki ima po svojem značaju veliko važnost in ki jo moramo predvsem kot ljudje miroljubne fronte postaviti na pravo mesto.
Pred tednom so imeli italijanski vojaški oddelki v okolici Gardskega jezera svoje vojaške vaje, ki so se te dni razširile «nella zona del Basso Isonzo« kot piše tržiška izdaja (fGiornale di Trieste« od srede. Tudi «Gazzettino-sera» je včeraj objavil obsežno sliko težkih tankov v akciji v okolici Starancana. Vse skupaj pa je prekosil današnji «Gazzetti. no«, ki je na prvi strani objavil trikolonsko sliko, na kateri je videti protitankovski top, poleg njega pa stoji tabla, na kateri je napisano «Trieste». Iz slike se vidi, d£ je topovska cev usmerjena proti Trstu. Tudi neki drugi šovinistični italijanski list je pisal o velikem uspehu vojaških vaj v bližini Doberdoba,
Sele sedaj nam je lahko popolnoma jasno, zakaj so nekateri ljudje v Trstu s tolikim
dentistično usmerjene Tržačane. ki ljubijo mir in nočejo Italije (in teh je v Trstu dovolj), prestrašili in da bi se odpovedali svojim ciljem.
Se bolj jasno pa je rožljanje z orožjem ob meji Tržaškega ozemlja in Jugoslavije, ako se spomnimo na fašističnega govornika De Marsanicha, ki je ob neki priliki v Trstu dejal, da bi bilo treba z vojaško silo zasesti Tržaško ozemlje in osvoboditi še ostale italijanske kraje kot so Istra, Pula, Reka, Dalmacija in Boka Kotorska, torej celotno ozemlje vzhodno od «mare nostrum«.
Velikopotezna šovinistična akcija okoli tržaškega vprašanja je torej za Italijo, zelo nevarna igra i ognjem, ki v no-
benem primeru ne koristi interesu miru, predvsem pa ne medsebojnemu prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo. Rimski krogi so z njo dokazali, da jim je predvsem do obnavljanja fašističnega imperija in da zato odklanjajo vsako možnost sporazumne rešitve z Jugoslavijo.
Goriški kominformisti, ki imajo vedno polna usta o atlantskem paktu in jugoslovanskem atlantskem zavezništvu, niso o tem spregovorili niti besedice, ker se take akcije ob zahodni jugoslovanski meji popolnoma ujemajo z rožljanjem orožja in stalnim vojaškim pritiskom sovjetskih satelit, skih vojsk na vzhodno jugoslo. vansko mejo.
y-;
v-:, :..-;
.-***♦• ' . »...^ ... -*.«*.• • \
PegJed na Gorica s Sv.. Mihaela.
KRATKE VESTI
Iz beneških vasi
hrepenen jem , pričakovali -šprhj ^ 12 gj^ov
Tarčent
V mali gorski vasici Smrden-ča je Vidoni Jolanda dobila 60.000 lir nagrade s sledečo motivacijo: «Opravila je važna dela za popolno preureditev starega in slabega hleva, ki je bil brez luči in zraka. Čeprav pa je imela namen zgraditi tudi gnojnik, je morala ta namen opustiti zaradi pomanjka. n ja sredstev. Zato zasluži, da se njena prizadevnost nagradi«. Vasica Smrdenča leži prav blizu nad Tarčentom in je živelo v njej izključno slovensko prebivalstvo. Sedaj pa govorijo ljudje furlanski, kar je pač posledica dolgoletnega raznarodovanja in bližine Tar-čenta.
Grmek
V vasici Hostne je kmetovalec Florjančič Peter dobil nagrado 60.000 lir. Iz malega nezdravega poslopja je zgradi! hlev, ki je lahko za vzgled vsem kmetovalcem. Zgradil je tudi gnojnik z odtočnim jarkom, Nagrado je dobil ker je s svojim delom zboljšal gospodarski položaji ^dr^Jjne, ki šte-
hod italijanske vojske in se ga veselili. Danes ni več nobenega dvoma, iii’!>%’tFWfe*‘' tfriš&e vaje v neposredni bližini Tržaškega ozemlja in Jugoslavije prjedvsem zato, da bi indipen-
kor smo že omenili, je njegova družina zelo številna, kar ni pri nas redek pojav. Mnogokrat se družine ne ločijo, ker nimajo možnosti zgraditi novih hiš in ostanejo vsi sinovi s svojimi družinami v rodni hiši.
Podbonesec
V mali vasici Kranjcove je dobil 60.000 lir nagrade kmet Birtič Ivan, Z velikimi gospo-
darskimi žrtvami je popolnoma prenovil svoj hlev, ki je bil doslej nezdrav in brez svetlobe. Hlev je obnovil na res zgleden način, ki ustreza moderni tehniki (razsvetljava, avtomatična napajališča, okna tipa Wasist.as itd.). Zgradil je tudi gnojnik.
To pač dokazuje, da naši kmetje težijo k napredku in da bi te težnje rodile mnogo boljše uspehe, če bi jim oblasti pomagale in jih podprle.
Sovodnje
V Strnici živi kmetovalec Podorješčak Jože, ki je dobil nagrado 40.000 lir. V kraju, ki je zelo oddaljen od prometnih cest, je z velikimi žrtvami spremenil nezdrav hlev v racionalnega, kar lahko služi za vzgled vsem kmetom v kraju. Vsekakor je motivacija za njegovo nagraditev zanimiva, saj ! priznava, da živijo ljudje tod v Zato je zadnji seji upravne- j zelo težkem položaju, ga odbora predsedoval najsta-1 rejši odbornik trgovec Depicol-
Seja upravnega odbora
Trgovinske zbornice
Slovo predsednika ing. Bensa
GORICA, 27. — V torek se je bivši predsednik Trgovinske zbornice ing. Penso, ki je pred časom dal ostavko, uradno poslovil od nameščencev in upravnega odbora te ustanove.
Kiodič
Mala vasica Hostne leži blizu izyi£?,Rgt^ka £,#lce od Klo. diča. Do te vasice ni nobene cegte. prav zato je delo, ki ga je opravil Florjančič Peter, še bolj vredno vse pohvale. Ka-
Pokrajinski upravni odbor potrdil razne sklepe občin
GORICA, 27. - Na zadnji seji, ki je bila 26. t. m. je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom prefekta Giam-micheleja sprejel sledeč« sklepe;
Pokrajinska uprava: prispevek bolničarju Brumatu Cezarju za ponatis proračuna za leto 1952 - odloženo.
Občina Gorica: predujem občinskim delav.cem; zboljšanje pogojev občinskim upokojencem; zamenjava zemljišča za razširitev klavnice; prevzem potrošnje in porazdelitev dela za gradnjo delavskih hiš za občinske uslužbence.
Občina Sovodnje: odobritev potrošniškega davka.
Občina Starancan: pravilnik mestne policije; prispevki za leto 1951 in 1952; potrošniški davek za drugo polletje 1952.
Občina Krmin: podaljšanje vodovoda za koncesijo novih dovoljenj; posojilo 12 milijonov lir za greznico v Medeji.
Občina Kopriva: nagrada za delavnost občinskemu tajniku — odloženo —; prispevek blagajni strokovne šole v Krminu.
Občina Fara: prodaja zemljišča g. Tomasiniju in Sfiligoju.
Občina Gradiška; pravilnik za taksije.
Občina Ronke; Prodaja zemljišča Galopin Anteni ju;, prevzem potrošnje za oskrbo Pa-cor Antona; ekonomska oskrba nestalnega osebja; popravek občinskega pravilnika o uslužbencih.
Občina Gradež: predujem s strani občinskega blagajnika.
Občina Romans: povišek na električno energijo.
Občina Zagraj; pogodba z ONAIR Za ustanovitev otroškega vrtca v Sv. Martinu na Krasu.
Pokrajinski svet
je razpravljal o upravnih zadevah
GORICA, 27. — Na seji, ki jo je odbor pokrajinske upra. ve imel v sredo zvečer pod predsedstvom odv. Culota, so odborniki proučili obširen dnevni red.
Odbor je odobril dodelitev prispevka ustanovi Maccari; izplačilo predujma upokojencem pokrajinske uprave; začas. na namestitev inženirja v pri. čakovanju natečaja, ki ga bodo napovedali za nadomestitev ing Depicolzuaneja, za katerega odbor poziva interesente,
naj vložijo prošnjo pri upravi; povrnitev stroškov, ki jih je gradeška občina imela za pokrajinske volitve ter številna popravljalna dela v orožniški vojašnici. Nadalje je odbor sprejel vrsto sklepov upravnega značaja v zvezi s pokrajin, skimi nameščenci.
Nato se je odbor zopet po. mudil pri proučitvi stanja po-krajinskih cest in določil po-pravefc gradeške ceste v delu pri železniškem prehodu Bel-vedere ter zaznamovanje ovinkov z belimi črtami na cesti Zagraj - Mariano - Villanova.
Ob zaključku je odbor pristal na reprodukcijo pokrajinske zastave za tisočletno razstavo v Gonzagi.
za
GORICA, 29. — Uradni list z dne 1. t. m. napoveduje natečaj 2n 85 službenih mest za pomočnike policijskega komisarja.
Prošnje, katerim je priložiti vse potrebne dokumente, je treba nasloviti na prefekturo nakasneje do 30. aprila t 1.
Vsa podrobnejša pojasnila v tej zvezi daje goriška prefektura (Uffjcio gabinetto).
31. marca zapade rok
za plačilo dohodninskega davka
GORICA, 29. — Pokrajinska zveza trgovcev opozarja v*e trgovce na drobno, lastnike hotelov, barov, gostilničarje, ki plačujejo dohodninski davek v naročnini, da zapade dne 31. marca 1952 zadnji rok za plačilo prvega obroka.
Nadalje opozarja vse prizadete. ki so vložili prijavo o dohodkih zaradi naročnine za do-hodninski davek, naj dvignejo dvojnik prijave na Registrskem uradu.
Vrnitev delegacije
GORICA, 27. — Te dni se je čez obmejni blok pri Rdeči hi. ši vrnila v Italijo italijanska delegacija mednarodne komisije za dokončno določitev ju-goslovansko-italijanskc državne meje.
Delegacija se je v pričakovanju sestanka z jug -*'ovansko delegacijo naselila v hotelu ePosta«.
zuane. Odbor je po odobritvi zapisnika prejšnje seje določil izpolnitev zbirke trgovskih navad in običajev v gorišlri pokrajini in odobri! obračun živinorejskih in;ciatiy. Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Nadalje je določil -prispevek 100.000 lir za tisk splošnega letopisa za goriško pokrajino.
Nato so odborniki potrdili obrtnika Jakoba Tavagnuttija za predstavnika zbornice pri Pokrajinski namestitveni komisiji. Pregledali so tudi predložena imena za imenovanje treh predstavnikov pri Turistični ustanovi.
Potem ko so sprejeli- nekaj sklepov upravnega značaja so odborniki pristali na izdajo dovoljenja tvrdki Domus, ki je last trgovca Marzacchija, za 'izredno razprodajo v zvezi z zaključkom poslovanja.
Nadalje so dovolili sodelovanje pri državni obrtniški razstavi, ki bo prihodnjega aprila v Firencah, obrtnikoma Avge-biji Geat in Nataleju Lauriju Iz Gradiške, za sodelovanje katerih bo Trgovinska zbornica prispevala 40 tisoč lir. V prisotnosti župana so odborniki odobrili zapisnike četrte in pete seje posvetovalne komisije za prosto cono.
Seji je sledila kratka ceremonija, pav kateri so bivšemu predsedniku ing. Pensu ob prisotnosti župana in vseh nameščencev Trgovinske zbornice poklcnriH zlato kolajno.
V ponedeljek in torek je v naši vasi hipnotizer Vorama v dvorani občinskih svetovalcev
hipnotiziral ljudi Dvorana je bila natrpana, saj je
popolnoma bilo to za
PO VASICAH NEPOTREBNI NAPISI
na križišču v Ažli pa ni kažipota
sPrimorski dnevnik« je že pisal o križpotju v Ažli, kjer se cepijo poti za štiri občine, kjer pa kljub temu ne stoji niti en kažipot. Torej kjer je kažipot najbolj potreben, tam ga niso postavili. Ce pride po. potnik v Skrutovo, bo videl na neki steni velike napise in sicer; cesta za Grmek in Dre-ko, na drugi strani pa cesta za Zamir, Seveda je vse to pisano v italijanščini. Ce popotnik nadaljuje svojo pot in pri. de na most v vasi Ljesa, ki spada pod Grmek, bo videl napis: za Klodič. V Klodiču zopet piše ha tobakarni: za Hostne in Eodlah,
Vsi ti napisi so novi. Mi smo seveda s temi napisi zadovoljni. Toda če so tu naredili ve-like napise, kjer niso bili tako nujno potrebni, zakaj niso postavili kažipotov, kjer je mnogo ve~ prometa. Mislimo, da so te napise v malih vaseh postavili samo zato, da so jim dali italijanska imena, da bodo tujci mislili, da so pač ti kraji (litalianissimi«.- .
Zato se stari možje pogovarjajo med seboj in pravijo, da je svet postal neumen in da oni živijo tam že 80 let in niso potrebovali nobenega na-
in žfvali.TB**»Hš»>*i našli. vas. To je po-
trebno samo za tiste «bistre» Italijane, ki pohajajo po bene.
mnogi kaj takega še niso videli. Zato so prišli pogledat tudi iz vseh bližnjih vasi.
ljudstvo 'zelo zanimivo, jcer <*blina#h' ndsijo s seboj
zemljepise, 'pa vseeno ne znajo najti vasi. Seveda ne bodo s temi napisi prav nič dosegli, Benečani bodo za svoje vasi ohranili lepa stara slovenska imena, ki jih nosijo v srcih in mislih. Od tam jih šovinisti ne bodo mogli izbrisati, čeprav pišejo po zidovih potujčeha imena beneških vaši
Po htomtiiali
tti’chiiminia
- Nacionalno tajništvo D’ An n umije-vth. skupin javlja, da se bo od letos e D’An. nunzijevo le. J to pričelo 1. i marca na obletnico smrti pesnika — vojaka (iz razglasa, objavljenega v nekem neofašističnem tedniku).
* 4Ž
Zdi sc, da se ,bo v Italiji po fašistični dobi pričela doba D'Annunzia. To pomeni, da bi se pričela doba, ki ne bi bila nič boljša od fašizma, pravzaprav še slabša. Danes namreč gledajo na D'Annunzia kot na popolnega človeka, ki. je bil manj podvržen napakam, kot je bil svojčas sam Mussolini. S kultom ITAnnunzia pa skušajo krepiti strast za blazne akcije in pustolovščine, kakor je bila reška ekspedicija. To pa vsekakor ni v interesu miru.
Družinska doklada
tudi za sorodnike
GORICA, 26. — V Uradnem listu z dne 4. marca je bil objavljen zakon 19. februarja 1952, ki dolpča. da nimajo Pravice do družinske doklade za starše tisti uslužbenci in nameščenci. katerih starši imajo skupno 12:000 lir dehodkov mesečno ali pa 7000 lir, če . gre samo za enega od staršev.
Do družinske doklade pa imajo pravico, kot se to že izvaja pri industrijskih nameščencih. vsi sorodniki delodajalca. ki s<j pri njemu nameščeni m ki ne živijo z njim. Nameščenci - delavci, bodisi industrijski. bodisi trgovski, bodo prejemali družinsko doklado za otroke do 18. leta njihove starosti in ne več sam® do 14. Kmečki delavci pa bodo za njihove otroke prejemali družinsko doklado samo do 14. leta starosti.
KINO
VERDI. 16.30: ((Salomonovi rudniki«, S. Granaer in D. Kerr, barvni, film,
VUTOHIA. 17: «Pismo jz^Afrike«, Bonzi in Luald:.' barvni
film.	   .	s
CENTRALE. 17: (dzSruh blaz-MSlfo. L. Ayres.	711'
VfODERNO. 17: »Možje«, C. Ca-lamai ih A. Nažžari.
NOVI PRISPEVKI
za žrtve plazov na TohniflN^111
STEVERJAN, 27. — Zn prizadete prebivalstvo na Tolmin-skern so darovali: S.osol Anton 500; Hlede Rozalija 500: Maraž Henrik 500; Hlede Jernej 400; Hlede Fani 300; Miklus Danje! 200; Gravnar Antonija 200; Mi-klus Franc 200; Maraž Jožef 20Q; Maraž Karol 170; Drufov-ka Viktorija 1000; Terpin Jožef 100; Jerefič Valentin 100; Miklug Franc 100; Gravnar Jožef 150; Gravnar Bernarda 50; Dornik Alojz 25; Simčič Ludvik 100; Gravnar Karol 200; Miklug Muzina 200: Škorjanc Alojz 50; Komjane Franc 100; Hlede Albin 50; Terpin Vincenc 300; Muzic Milka 200; Prinčič* Marjeta 200: Knez Fa-bij 100; Rožič Jožef 1000; Mu-zič Danica 100; Škorjanc Emilija 200; Knez Jožef 500; Ro-mie Albin-300; Hlede Anten 100; Knez Angela 200: Mužič Mirko MO; Gravnar Rudolf ISO; Hlede Ciril 150; Škorjanc Mirko 100; Makuz Karolina 200; Gravnar Alojz 500; Rožič Jožef 200; Pintar Jožefa 140; Maraž Valentin 400; Maraž Jožef 100; Hladnik Anten 300; Koršič Anton 300; Bintar Albin 400; Škorjanc Pavel 200; Maligij Vincenc 100; Hlede Rudolf 200; Ni-kolavčfč Viktorija 150; Hlede Franc 200; Lutman Alojzija 200; Koren Leopolda 100; Koren Franc 200; Gabrovec Ivan 100; Vogrič Just 100; Škorjanc Avgust 100; Bajt Danilo 100; Mužič Alojz 60; Ciglič Anten 300; Maraž Rafael 100; Pelicon Štefanija 50; Maraž Jožef 100: Hlede Marjan 200; Terpin Franc 500; Maraž Alojz 110; Planjšček Ivanka 300; Terčič Alojz, 200; Ciglič Franc 150; Škorjanc Marcellina 200; Stanič Jožef 500; Komjanc Frančiška 150; Terpin Štefanija 200; Terpin Celestin 10C; Humar Antc-n 100; Pedversič Ermene-gild 150; Hlede Jožef 100: Klanjšček Ciril 200; Piioli Edvard 200; Maraž Ignac 1000; Vogrič Anton 60; Širok Pavla 100; Komic Katarina 200; Vogrič Amalija 150; Maraž Zorko 150; Mizerit Oskar 1500; Muzina Franc 200; Klanjšček Frane 200; Klanjšček Efre i00; Pelicon Franc 200; Klanjšček Avguštin 200; Stekat Ante® 3000; Komjanc Jožef 500; Ciglič .Elahc. 50; Gravnar Feliks 200; Planjšček Jožefa 'Dbrftift Jcžčf 150; Zuri Qtelo 259; Gravnar Anten ?50: Gravnar Jožef ;200: Koršič* XlfčnŽ’;'iooo5;'Ti&‘ raž Marjan 300: Rožič Anton
100;. Jakin K«rol 300; Sur*! Jožef 1000.
* * * •
V blagu so darovali G-lja iz Gorice: 7 kosm-
in 2 paia čevljev v vre*)« 10.000 lir.	-li
V Gorici so darovah:
V. »
Dijaškega dama -j Dijaškega doma 2.470;
1000; Polh Franc 300; Brc „ Olga 500: Pelhan 300; JJJ Jožica 500; Kcvaeie . 300: Žabar Andrej 300, M 150; Zaletel 100.
V Standrežu sc darova^
otvoritvi novih	K
svetnega društva aiOOO; Bcltra«
5.000; P. V. 3:000; Petenn,. dimir 500; Beltram 300; S K. 500; RUavee 300; Lutemn SttiHtu m
Pomoč --
prizadetim band#® "TJ.
GORICA, 27. —	#	p
peljali v Videm
moč ponesrečeni«	^fr.
družinam pomoč v	Jih
nar ju okoli pol	Nc
ki so jo nabrali Gorir« spevke bo odbor pd*** fr*-ljevati v naslednjih1 ^ ostali del nabranegt jjji * denarja pa bodo Trst, od koder bode P da bo čimprej pril’0 minsko.	■	,	,	(jBi*
Goriški Slovenci .* ", jfc-tudi ostali Goričani’	^
jimi prispevki doka* * globoko ljubijo sY5>^ecvoiof brate. Oni so prožil' y ^.jil* sebično pomoč, £ePj’BV
dolžnost italijanskih	f
■	-	■	'	kočil«
da bi prve prisl moč
Seja posvetovalna
za prosto c0°°.«*
GORICA, 27. —
Poterzio predsedoval ■
svetovalne komisije	F
cono. Na seji so tingenite kave te d'-a"K ste cone in pregled**'^ d potrošnje bencina v fr' mesecih' 1952.	jin^a
Pred zakl jučkom so svetovalne komisij« “ - “ še prošnje raznih delitev kontingenti
Smučarska Tekma na Matajurju
naj bo začetek oživljenja turizma v Beneški Sloveniji
Po previdnem tipanju, k> so ga opravili kar n«kam na tiho, *e zdi, da bodo končno pretresali vprašanje izkoriščanja turističnih možnosti, zlasti pa zimskega športa v Nadiški dolini. Prihodnjo nedeljo bo sek. cija CAI iz Čedada organizirala tekmo, ki sc bo imenovala »Matajurski veleslalom«. To tekmo bodo ponavljali tudi naslednja leta, tako da bo postala tradicionalna. Tekmovali bodo na južnem pobočju Mata. Jurja. Tekme se lahko udeležijo vsi smučarji iz čedadske-ga okrožja. Tekme se bodo začele popoldne, tekmovale bodo tri kategorije, starejši smu. čarji, mlajši smučarji in ženske. Da se bo lahko čim več ljudi udeležilo tekmovanja in da bo čim več gledalcev, bodo v nedeljo ojačili avtomobilske zveze iz Čedada v Sovodnje in Jeronico, Zvečer okoli 18 ure pa bodo delili nagrade v kavarni Feletič v Savodnjah, To pobudo moramo pač pozdraviti. Služila bo okrepitvi turizma ter privadila ljudi na naše doline. Tako se bo tudi okrepila misel, da je treba izkoristiti turistične možnosti Matajurja, kar smo že poudar. jali in trdili. Zato bi bilo tudi prav, da bi zgradili na Matajur pripravno cesto, ki bi olaj-
šala turistom dohod v vseh letnih časih. Ko bo zgrajena cesta, bi morali seveda misliti na hotele restavracije za tujce. Tako bi lahko smučišča na Matajurju pridobila ono važnost, ki jo zaslužijo. Doslej so namreč ta smučišča popolnoma zanemarjali. Zato upamo, da bo v nedeljo lepo vreme, tako da bo veleslalom na Matajurju doživel velik uspeh. Pričakujemo tudi goste iz Gorice in Trsta, saj je Matajur precej bližji od ostalih smučarskih krajev.
Napredek del
pri gradnji teleicnske centrale
GORICA. 27. — I' zadnjem času so govorice v zvezi z gradnjo novego poslopja TEL-VE v Gorici skoraj popolnoma potihnile: to je za Gorico dober znak, kajti kadar se veliko govori, takrat se pri nas malo napravi.
Po mestnih ulicah delavci občinskih podjetij Je vedno kopljejo kanale., v katere polagajo podzemeljsko telefonsko napeljavo. Goričani so se na vse to skoraj navadili in jih niti ne vznemirja. Danes preskakujejo jarke v tej ulici, jutri v drugi, vedno pa z željo, da bi se dela čimprej zaključila in da bi čimprej pričela delovati nova avtomatična telefonska centrala.
Poslopje TELVE je tik pred 1 zaključki del. Te dni so pred
Doslej prijavljenih 10 držav
za tržašhi mednarodni velesejem
Pomembni popusti na železnicah v Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji za osebe in blago namenjeno na tržaški velesejem
Uprava tržaškega mednarod nega velesejna sporoča, da se jo tudi Belgija pridružila državam, ki so že do sedaj naja. vile svoje sodelovanje. Ta država je zaprosila za mnogo več prostora, kot pa ga je še na razpolago v palači narodov. Skupno je do sedaj prijavljenih za tržaški mednarodni velesejem 10 tujih držav, ki bodo sodelovale z uradnimi ali poluradnimi razstavami.
Poleg tega javlja uprava zelo zanimive vesti o že doseženih znižanjih za prevoz blaga na velesejem in nazaj.
Družba ((Adriatica di Navi-gazione« je dovolila 30-odsto-ten popust za levantske raz-slavljalce, če kupijo vozni listek na ladjah te družbe v obe
njim posekali; nekaj starih ko- ^m£ri in 30-odstoten popust n«
stanjev, da bi ne kvarili lepega pročelja.
V prihodnjem aprilu bodo pričeli postavljati avtomat, na katerem bo prostora za okoli 10.000 številk. Po svoji velikosti bo v celoti zadostil mestnim potrebam, saj ne znaša sedanje število telefonskih naročnikov več kot 1.200. Napeljava bo izgotovljena do sep-tembra
tarife za blago, ki se bo vračalo z velesejma.
Uprava velesejma je dobila poleg tega pristanke avstrijskih. italijanskih, nemških in švicarskih železnic za znižane vozne tarife.
Avstrija je dovolila rastav-, Ijalcem in obiskovalcem 25 odstoten popust za prihod, ki mora biti Od 4. junija do 13. julija in za odhod, ki mora bi-
Vesti za trgovce
GORICA, 26-. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem svojini članom, da ai na njenem sedežu v Ul. 11. avgusta iahk0 ogledajo sledeče okrožnice: globalne kompenzacije z Češkoslovaško; izvoz 1000 ton semena jare koruze; izmenjave z Japonsko - uvoz 100.000 dragocenih japonskih porcelanastih izdelkov, navodila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo In Iranom z dne 3. febijiarja 1952; seznam izvoznega blage z Bavarskega.
ti od 29. junija do 18. julija. Seveda morajo obiskovalci do-
Občni zbor čebelarjev 5SwiK
1 I skali velesejem. Za blago, ki se bo vračalo z ..velesejma je Avstrija dovolila 50-odstoten popust.
Nemčija je pristala na. 33,3 odstoten popust za vse obiskovalce in razstavljalce na tržaškem velesejmu na vseh svojih železniških progah in to tudi za one, ki samo potujejo preko nemškega ozemlja. Postavila pa je slične pogoje kot Avstrija, to je iste roke in prav tako zahtevo, da si mora potnik dejansko ogledati velesejem. Za blago na povratni vožnji je Nemčija dovolila 40 odstoten popust.
Popolnoma identičen ukrep, kot je nemški, so dovolile tudi italijanske državne železnice, to je 30-odstoten popust za obiskovalce in razstavljalce in 40 odstotkov popusta za prevoz blaga s velesejma.
Švica pa bo dala že običajne popuste za obiskovalce velesejma in bo prevažala zastonj blago z velesejema nazaji
Prijava panjev in prošnje za pašo čebel
GORICA, 27. — Dne 23. t. m. j« bil na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva red. ni letni občni zbor Pokrajinskega konzorcija čebelarjev.
Med razpravo so člani ugotovili, da je potrebna uvedba večje discipline pri paši čebel in sklenili, da morajo čebelar, ji za premestitev panjev za vso lertino predložiti prošnje še ta mesec.
Nadalje so na zboru seznanil člane z navodili za prijavo pa. njev, ki jo morajo predložiti občinskim oblastem do konca tega meseca.
Lito železo v oko
GORICA, 27. — Kapljica litega železa je včeraj zletela v oko 23-letnemu delavcu Antonu Periču iz Devetakov pri Dolu, k° je v livarni Safog prelival nevarno tekočino, po. nesrečencu so priskočili na po. moč drugi delavci, ki so o nesreči nemudoma obvestili Zc-leni fcriž,
čega v Preljah pri Domju št. 54. Ponesrečenega mladeniča je pripeljal v bolnišnico 28-let-ni Calvino Sartori iz Ul. Bo-nomo, ki je malo precej vozil s svojim «fiatom 500» po cesti, ki pel je iz Dom ja v Trst.
Sartori je videl Stepana na tleh poleg njegove ulam-brette« in ga je zaradi resnih poškodb, takoj odpeljal v bol. nišnico. Vse kaže, da je Stepa« hotel priti s svojo alam-bretto« v Trst. vendar je sredi ceste v neposredni bližini neke tovarne v gradnji izgubi! kontrolo nad vozilom in padel na tla, kjer se je pošteno potolkel. V bolnišnici ao mu u-gotovili verjetno prebitje loba. nje jn pretres možganov. Stanje ponesrečenega Stepana je obupno.
Biaaza deli« Borsa 4. JjL, K. m vojaški kurat, T^i r-Kingston MC, v pro ^
kongregaciji garn1 ter je izjavil, da sel derila v tem stoletnici rojstva	u
francoskega	*ao	*	f
pisavo »Braile« P	&
ce in jim tako Ho čitajo.
Nato so a nežno knjižnico v tj*” ki jo je zbral klZP-
Prelep med sinom in oce se je tragično končal v
V smrtni nevarnosti zaradi padca z Jambretto"
Nekaj minut pred 20. uro so morali sprejeti na I kirurškem oddelku naše bolnišnice 23-let. nega Egidija Stepana, stunujo.
Nekaj minut čez polnočjo 27. t. m. so z rešilnim avtom Rde. Čega križa pripeljali v boniš-nico 73-letnega upokojenca Giovannija Samba stanujočega v Ul. Madonnina 46 in njegovega sina 45-letnega Pietra, stanujočega istotam. Medtem ko so prvega pridržali na o-pazovalnem oddelku zaradi ra. ne na čelu ter predvidevali, da bo. če seveda ne bodo nastopile komplikacije, okreval v 12 dneh. so drugega po prvi pomoči izročili policiji. Obema so zdravniki ugotovili tudi vinjenost.
Oba možakarja so takoj zaslišali in. oba sta izjavila, da sta se v stanovanju iz družinskih razlogov pošteno spoprijela in se medsebojno stepla.
Okoli 16.30 pa je uprava boL nišnice sporočila, da je Gio-vanni Sambo podlegel poškodbam, ker so verjetno nastopile komplikacije. Pretep, ki je v začetku kazal, da ne bo pustil za seboj hujših posledic kot aretacijo in prijavo sodišču starčevega sina. se je kon. čala tragično. Naravno je, da se bo obtožnica spremenila iz
telesnih
Tatovi na
Včeraj okoli
sli predmete / bilo <*	^
ki ga teda	ronr* tvi«’' ^
letne	,
»ni in Elene G y pr ^
*
$
odsotna z
1VL1S3
vrednost. #>.000 #	^
Predvčeraj*. Luciane D«' | pol* e3|i t„^ roneo P”&i neznani *‘Tiln(Ce5L Jif
deljo .z	3509
igrijča .IUVAJ^
nogometno * »
 . Vendar tega nis®šfee ^
vite. Ponesrečene si so je danes brez " ših stvari.	h1a«ti	l!	■
Takega ravnanja krivo dejstvo, da SO ;V Slovenci in da se S''®-venstva tudi zavedaj*-
Britansko ^
slepim v
Danes zjutraj j*
nika C.S.D. Noske«*. y(|*.
in podpolkovnika 'e (*> imenu garnizijske c<\Lčil S. Mtchele 5tv. ID *' sedniku odseka z mtf Z* Julijsko krajino, Pr<*'	Ptej
zatu, radijski spreJ*1*^ «!< nih je bilo večje St in funkcionarjev	1^
kov tiska ter brk*«*" kov in vojakov.
Predsednik se j« F
i*W
voru zahvalil rev,
*« -*vs
Očeta so pridržali v bolnici, kjer !< P»F1** medtem to je sine pojteU*——
povroČitve nenamerni u«”^,
'wr f 13 °r'
;0ies'
Včeraj	Er*0.'-
letni Umberto . nJi£0 P*), Ponchiellt 3 te fgkoj P . m jt policijo^ ki.,&ie Ercol*.,^1 -
mesto. Tu jin jLtoIn. ‘Vrv tiskal in je.^vi so tyznam tat od''k^' j< strešje stavbe ^gi t -kaj predmetov- „J J ni točno uC°iicij« 1
zmanjkalo. Pf^ovi „ cK dognala. Spro*tou MJ '-' di v sosedne ital* ^
Con/*?
i*n*®*SIO DWBXWnM
s
26. mMfca im
PROCES
! koprc
J^dolhvtnje s 1. štreni)
Kriten	,Dadalje ostane.
bLSJa"?,cl obliki, si lah-5mLlrlUam,°' Obtoženec v«j8i j® MsliJevanjem po.
*Vft?v Pn CLN » Trstu « Sin b.i jugoslovanska co-SlJhi, P pod Italijo
S(Hf»u9£l|SeVanie °bf0-Mttfa v Ja Tarcisia Bene. Wan. *V predsednikovo - ce ?c C«ti krivega, jobtotcnec odgovoril da le v
»ad.?/Manlu- kar pa ra' Predita naSrado, ne.
©figi *v’	"d"‘
t4°tle,C: <(Ved«l sem. toda ^PPravkl»Dilm Prej nobe-0^o|!d"lk:,«Kaj je EISE?«
*h it tn vC . nat0 pojasnil. Eut« Italiano Scuole Estere. To je 8imu ^ TStva *a kulturo v stik ? o 3e. obtOženi prišel v ttu i.'#?ecI^0M Vascottom, •koga'inoljSi' va1, da mora
ti	ro	tem'	da	dobi.
6i» ^ Pno Pomoč. Prvi čase Utrna 5leSa zahtevali poit pa P*,s!h informacij. Kasne, lih v p;,oteh Podatke o šo-kali ti-	Podatke	o ose-
t n,. ? ,**Pd*lene na mest-
**Ih	r ^ olcu'= na mesi-
• odboru> kako k PRd»<‘jo ce so bile aretaci-
ja
\ C£ Hm V.asi i.	dlClaHi-
^sti itrf v .jem delaje sit-
MatfeTk S?.1,®31' so za ktpelfaniv, ' načrtih, o no.
S S.?-^etliah in P0'
povedal. -ie obtoženec
bftlii»n^avju 1631 «em bil po-9 ''d“ž"a,:?*s,anek. ki je bil Kora, «• t ‘moralne stranke na VbZna**!?- fovedali so mi, hsofc.	navzoč	tudi
?Rima biP1°nar ministrstva M ca GiubeUi. Dr.. Fur.
i- Ca is “tumu|. ur, rur. *?a tnš.II Predstavil kot viš-za inozemske ^ zanlii \ moellt *® ie P°-
L^Jti B Llf!Wanie
' .voni t> D uciuvdiije
Si 2?al Je navzoč« Lpas^vnost v izven-^°bno ov^niu» kulturi in
Ni-ja^f^ltje sodnika Djum. 5%ra v' f , wa italijanska ^eni m ® ogrožena, je
<0fc,V odgovoril;
?$$. Jav u5mi’ tega ne morem tji j0ij . -m vedno imel v 3 nart'.! Pomoč.»
& bi,,iftye vprašanje sod-1**'Su^Ja. kdo je tisti, 2?tij;Ua ■ ■ se kultura ne bi Pl;	• le obtoženi odsovo-
‘>0 'h, •
.1* nartCLN!»
* t)i„lLn,e vprašanje sod.
h?i’ stvf ri'1?teii Italijanov 2*hkla i- - d» bi se vultura ■ “j>to;.™' tisti, ki jo ovira?)), h'Tisti ks'; odgovoril;
Ptijji' *i ji pomaga, da se
A , ....
al''šana obtoženca sta U hiii,, 30 oblasti pri za-V *t iZ.ni'nia lep0 ravna hljVstt a sta izjavila, da Jrw4i ,**vedala. da služi jp ta!' Ja' »L, Vohunsko aefova-Kh'	zvedela" šele ka-
^ij? hijjp Zaključeno zasll-^ flbki *^ga BenedetU-n”'’’ar desetminutni od-' l »e je razprava na-Z za«l-:f i:— obto-
•Obt?ifa Uegrassi An)«-. tbs-e dew »n?c ie priznal, C;Sa ?a ^?lt Preko advokata 2>	VTratu.	Obšii-
v -;cj „ 1 ■.0 nekem sestan-J^a imel! V letu 1950
fu*„j^dežu liberalne
5S5 »*%*' Takrat je
r» Ettrlani, predsed' i * italiano-scuole it a> ki L a Pozdracdl Giu-
Vifin.il 1® Driipt It Rimo in
Prišel iz Rima in bnkcionpr v uradu tt,e'b ki"op“,d.i confine«. To je luiT®) vntk* ’V* z vsemi ob-v J? v RjJ^anji. Giuibelli sta-iJrsii Prihaja večkrat 'll.Sjgjerii ,-®e bavi tudi z ra»lila ozemlja in to <e uSl,je ,za b ministrstev. Na D«u ob),,L dsednika sodišča, ift* ie a?1?1 vedel, kakšne '■'m?' je 0v!Jlei ^-I-N glede co-^Srassi po-"t }eJ.talikn«(0bdrži živo vpra-|( % nf) va >n da ne ugas-
'tit.^di g0v.na tistem sestan-^ ii^X>" je Z{f 1° pasivnosti ^ Giube-tr pzenec Pojasnil, C^iti .A1- Pri tem hotel vii& v nrl ',jrn Pasivnost S vte)is)tiKro!i.Velnih društvih.
I »? toikstih >5odob'
%> hotei _ J? Predsednika odo^ m doseči, je ’b »ir»?v	»Odvzeti
«W£He :”r*V? moči za sode-n .ljudski oblasti!), vohunu CDN
ttj.TN Znanll!!1 vprašal, če mu 'Se., biicirift 8?. 0 pobegu ne-h7l4 pS? M. Nadalje ie Hi i^itko v Izanimal°' kako
Č&oCbJe Dri2 P°dotono. Na
Predsednika, če je
s Ppvetjal za-
^V“vorii. Podatke; je ie 'of^.e takoj v za-^	dejal, da so
v Trstu, •■i* We<h)ik	naPrej».
PovmJAJ' ,vam je Po-
B°VWa! ° drugih agen-
da„ me ^ sti*e dH je v .Predstavim a bii i Ve- Oh *-S	* neke
tUdfrt.V*,11 Priložno-(si??1: da ima c.ISJhilitapi ^rvizio informa-
BESEDA STAREGA ISTRSKEGA 8URCA VIKTORJA GARA EMINA
jn* «Vsak duhovnik, ki bi se III . predrzni! dovoliti v svoji cerkvi, da se moli na glas ali poje v hrvatskem ali slovenskem jeziku, bo suspendiran a divinis!»
lit)	'■
kV««?}«*.	86	lovilne	in-
^ nato vpra-
AlCtfTiL4* mu je znano u¥kai dela. >ist^d zau^T? osvoboditev 'oPt firt^ ^Prave (Am-
dcn^., "Odkod do-&
Al to«llZ Rmia». j ' n, bet: „3^- “Koliko?,,
& 'n 3 d° V!t QS^L«Ali je vse bilo vodeno iz
*»>■
^*vih«,ah5ib' ki. jih ie bilr. ° nco dr. ^1» i ^aznru ^bševanj* Mm^^rava^bona.
■aj ob 8. uri
Evo aas v vrtincu še ene odvratne kianijKsnje. . v. kriku novega napada histeričnega Ire. dentizma. Kakor ttfdd sicer, vsakcoTstne laž, ir. izmišljotine o «groznih stralrctabt) v coni B, slavijo, tudi ob tej priliki svoje. orgije. V središču te podle rabote nastopa znpni kome-diasit. tržaški škof Santin. Kdo je ta tip? Rodi! se je v Rovinju, v istrskem mestecu, fe, katerega je še' za časa Avstrije izšla surova krilatica ‘aosar tut. ton, kar pomeni uporabiti vsa sredstva, pa tudi tiste najmanj dopustna, posluževati se tudi najvidnejših prekrškov; celo najosnovnejših zakonov, samo da »e čim prej pride do cilja.
S tem jezuitskim orožjem so operirali iredentisti prej in po okupaciji. Tako orožje vihti, sedaj tudi rovinjski Torciuiemade v vse večji . slavi hudobnega duha in njegove matere.
Skuves ao mu prinesli dogodki. Najprej tisti reški, kateremu je Gabriel« B’Annunzio dw. hovrsi oče. S pesniškimi legijami je privlekel na Reko tudi nekega jedrega kaplana, ki' si ie kmalu pridobil simpatije nekaterih prav tako jedrih Rečank. Kmalu so žene podi po-veljsfrvcan sočnega kaplana vdr. le v župno cerkev; preteple brvatske duhovnike, jih nagarale iz nie, zaprle cerkvena vrata in ključe odnesle D’Annun-ziu, ki je v ten* dogodku odigral svoje vlogo kot roje« pon> trfek« msksimus. Na cerkev' ni-o več mislili. Župnik dr. Ivan Kukanič, zlata dobra duša, je moral težko bolan bežati, dokler nt kmalu potem omagal in v begunstvu umrl.
Ce mislite, da je Vatikan za. radi takega divjanja pokaral Reko, se kruto varate. Od vseh milijonov, katoliških glasov t« niti eden, ni vzdignil, da bi samo 2 «no besedo protestiral proti taki nezakonitosti. Iz istih dhj imamo samo eno gesto papeža Benedikta XV. Preden je odposlal svojega prelata Ko-tentinji na Kitajsko, ga je poslal na Reko, da prestriže niti, ki so to mesto vezale s -enj. sko škofijo. Prelat je to izvršil in tako uresničil sanje Svete stolice. V noči je Reka menjal# škofijo, rse da bi kdo' izmed duhovnikov niti. malo .zinil, kai šele da bi zaškripal z zobmi. Nato j« bil na vrat rja nes posten na Reko neki Sair>, prelat, ki bi najraje vse domačine utopil v žlici vode. Ni uspel. Kaj bodo nato dejali eve. ti ljudje v Rimu?
To je trenutek, ko je junak današnjih dni, e-kof Ssrrtir, otopil na oder in to kot težki škof želerr.e roke.
Njegor’a taktika?
Preteklo je nekaj časa, ko je nenadoma, kot z vedrega neba udari strela, zagrmela nad ve-ško škofijo njegova okrutna zapoved: «Vsak duhovrtik, ki bi se predrznil dovoliti V svoji cerkvi, da ee moli na glas ali poj« v hrvatskem ali slovenskem jeziku, bo suspendiran a divinisb) Kaj bo na to dejal gospod Spellman?
Dnevi so potekali. V Rimu je vedril in oblačil človek «božje previdnosti«, Mussolini. Znane so vam mulce preganjanja, katerim je bilo izpostavljeno slovansko prebivalstvo. Župnika v Zrenju, nečaka velikega istrskega rodoljuba škofa Dobrile, so 14. maja 192i. leta aretirali, pretepli, opljuvali, ga zvezanega vrgli np kdtnior, in odpeljali v zapor. Med potjo so ga fašisti nekolikokrat vrgli a.ka-miona, ga spet vzdignili nanj in spet vrglivozp. Posledica: župnikova smrt. Niti na ts s-tra. hote ,ni nihče acirril. Rim. je oglulel. Samo eden Italijan, tržaški štoof Fogiar je pokaznl, da ima srce. Protestiral je pri oblasteh, prijavil primer tudi v Rim papežu, toda samo na svojo nesrečo, ker se je ves- kle-rofašistični bes zrušil nanj. Fo. gar je javljal tudi druge rte-rednosti, ki so jili povampirjeni iredentisti uganjali na škodo hrvatskega duhovništva. Javil j« tudi primer duhovnika Flega, ki je na Sardiniji od strahovitega trpljenja znorel, navedel je primer slovenskega škofa Karlina, ki ai je z begom rešil glavo itd. Vatikan ga je ostro opomnil, naj se n« meša v stvari, ki se ga ne tičejo, a ker dobri, občutljivi Fogar ni mogel z molkom preit j preko tolikih strahot, ga j« P-apež poklical v Rim, od koder se ni mogel več premakniti. Lahko nam je takoj pogoditi, koga so potem postavili na njegovo mesto v Trst, Seveda,.nlkogar dru. gega ne, kakor znamenitega Santina, Mussolinijevega slugo, ki bo taro med Slovenci napravil oreds. In tako je na mesto blagega Fogarja padel v Trst tistj šaljivi Torquemad3, svetnik železne roke! S svojo železno roko dela v Trstu že od svojega prvega nastopa vse proti Slovanom, ker na« mrzi ir dna svojega nečloveškega srca. To je pokazal že neštetokrat, posebno takrat, ko je našem narodu zrasla upornost, v katero, so ga v največ primerih izzvali Santinovi najbliiji Prijatelji. - .	•	•-
In kaj bomo mi na to? Med-tem ko drugi besno kriče, ali naj mi prekrižamo roke in molčimo? Nikakor ne! Najmanj pa v tem prhnem, ko s* je zlo
združilo s še hujšim zla«, da nas še bolj muči. Gospoda se varajo, če mislijo, da srno sami na svetu! Nasprotno, imamo prijatelje, vsak dan jih je vse več i-n kar je glavno, vse bolj poznajo naše življenje, našo preteklost in sedanjost. Ti prijatelji nam bodo pomagali pri razkrinkavanju sp.Ietk, ki jih proti nam- pletejo razni rcepo štenjaki. pa najsi bodo v eivi-lu ali pod duhovniškim plaščem. Ni daleč, darj, ko bomo pred ves svet stopili javno z
najavetejči ljudje v Rimu in. vi 7» one strani oceana napravili v zadnjih . 30 letih za kakršno kolj zaščito, na stotin« in stotine tržaških in slovenskih duhovnikov pred ricinovim oljem, s katerim so jih napajali, pred noži, s katerima so jih klali, pred bombami ir» granatami, s iaaterimj so jih napadali italijanski iredentisti lete. 1944, ia. brat ko so Nemci njega. San-tina imenovali svojega ga-ulei-terja.
Tako borno mi njim!
vprafenjeaK Kaj ste vi sveti in 1 Opatijo. 21, marca.
h
.. -
eZapisksl ti bom, pa bo tvoja jezica zbežala daleč, daleč, ker jezica, veš, ne mara pesmi«,
je dejal Kekec svoji sestrici Tinki.
PISMO Z OPČIN
HI KULTIIIHt VEČERI
Ena lastovka oe ddla pomladi, vendar pa, sodeč po razgibanosti. ki vlada v zadnjem času na Opčinah, kaže, da še kolo kulturnega življenja pri nas začenja le gibati. Naravno, časi, ko so nas preganjali kot koloradskega hrošča, so za'nami. S tem nočem reči, da smo do-segli ideal enakopravnosti ali celo naklonjenosti, kajti o marsičem bi se dalo govoriti in marsikaj bi lahko grajali. Nekaj oanr je pa le lahko tudi v zadoščenje: to je naša trdna volja, da se doma, v lastni hiši kulturno izživljamo kakor in kolikor sami hočemo. Zmotno bi bilo misliti, da nam bo kdo dejal pobudo za to ali nam kaj navrgel. Toliko bomo živeli kui-tumo, kolikor bomo sami hoteli, kolikor bomo sami zmogli in kolikor bomo žrtvovali za to. In naravno, toliko bomo budi uživali v kulturni dejavno-
(KEKCU
•*
hloumbhmi mladm^hmi {ilmu
TE DNI GA PREDVAJAJO TUDI NA TRŽAŠKEM - SNOV VZETA PO LEPI PRAVLJICI STAREGA UČITELJA IN PISATELJA VANDOTA IGRAJO OTROCI IN POKLICNI IGRALCI -PREKRASNI POSNETKI IZ NAJLEPŠEGA PREDELA JULIJSKIH ALP. IZ MARTULJKOVE SKUPINE
Gorski mož Beda n ec se je vrnil z tova.
Kosobrin in Mojca csupio zteta v Bedančevo stran.
Te dni vrtijo na Tržaškem siovenski _ mladinski film «Ke-keci). Končali so ga preteklo jesen in ga takoj po tem predvajali po vseh Slovenskih in jugoslovanskih kinematografih. Dan za dnem so bile kinodvorane polne otrok in tudi odraslih. Mnogi šolarji niso imeli dovolj, če so ga enkrat videli, po trikrat, štirikrat so čakali pred vhodom v dvorano, da bodo znova poslušali; Kekca in njegovo tovarišijo, spremljali mladega junaka in njegovega zvestega psa Volkca pri vseh njunih zgodah in nezgodah, se veselili zmage dobrega fanta nad z!im tujcem Bedancem, si vtisnili v uho lepe pesmi, ki jih pojeta Kekec in Mojca. In ko greš danes mimo gruč po slo-
venskih vaseh in mestih, slišiš, oseb! jene v mrke m gozdnem kako dečki in deklice pojo Kek- možu Bedancu, pri čemer mu
čevo pesem: »Dobra volja je najboija, to si piši za uho, mile jere, kisle cmere, z nami vkup ne pojdejo.« Kekec je postal njihov junak, tudi oni hočejo biti tako pogumni, dobri, a tudi veseli.
* b b
Med obema vojnama je izhajala v »Zvončku« vrsta zgodb o pogumnem Kekcu. Napisal jih je umrli nadučitelj Josip Vandot že v visoki starosti. Mladina jih je zavzeto brala. Pisatelj je v svojih povestih izpel svojo veliko ljubezen do slovenskega planinskega sveta in njegovih dobrih prebivalcev. Njegov junak Kekec se spoprime s temnimi silami, ki so po-
TRŽAČANI ZA ŽRTVE PLAZHV V SUHI
SKEDENJ:	Filippj Francka
lir 400, Sedmak Franc 500, Le-giša Silvester 500. Zarini Marija 400, Jermpn Emilija 200, Goverlica Ar.a 200, Capati Metoda 200, Furlan Jožefa 100, Padovan Danite 200, Bresič Ivanka 1.000, Piščanc Marija 200, Primožič 150, Šuštaršič Reza 200. Gaglusi Pino 350, Pau-letič Karla 100. Proren Emilija 300. Višnjevec Dalka 1 kosov vaznega oblačila, Godin,a Amalija 7 kosov raznega oblačila, Sedmak Francka 4 kose raznega oblačila, Šušteršič Ježe 5 kosov oblačila in čevljev. Da. nelut Justin a 1 jopo. Padovan Rozalija 1 par čevljev, Miche-lazr! Lucilla 4 kos« raznega ob. lačiia, Baboš .6 kosov raznega oblačila, Ljuar 2 kosa raznega oblačila, Prodan Anica 20 kosov; raznega oblačila m l kg riža, Guštinčič Roza 1 meška jo. pa, Bresič Ivanka 4 kg testenin in 1 bluza, Praček Rosanda 17 kosov raznega oblačila, Jurčič Ivan 4 kose raznega oblačila, Brajdot 2 kdsa raznega oblačila, Sirca Viktor 10 kosov raznega oblačila. Sirca Andrej lir 1.000, Gregor i Urška 2 moški jopi, Majcen lir 120, Colinj 100, Peropat 10 kosov razr.ega oblačila Germanij Emilija 10 košen' raznega oblačila, Ogrin Anp lir 400, Koma,- Roža 50. Oio Ivan 50, Stepančič Justina 50, Cerneka Lirra 50, Vojvoda
Pina 50, Romano Ema 50, Na. bergoj Marija 100. .-Kocjančič Ana 100, Urš.'č Paula 150, Stefani Gina 100, Lukač Velca 200. Blaže^ič Zofija 100, Kosina 100, Cteč. Marija 100, Starc Pina 100, Trimin -Anj .100. Pe-taros Antonija 100. Pečenko Lojzka 5 kosov raznega oblačila, 8e>žič Anton 500, Muri A5-raa 100. Miklavec Kačun 300, Vecohiet Marija 200, Kisel Josip 150, Vicchiet Milka 100, Gregorin Marija 130. Nardin Sava 100, Macarol Candido 100, Laiter Frarsc 100. Krasina Fani 1 moška obleka. 1 kg riža. Petrom« Ema 3 kose raznega oblačila, Kuret Marija 1 dekliški plašč irt razna oblačila, Sancin Mari te 1 par moških čevljev, Celinšek Zorko 55 kosov, rajnega oblačila, Železnik Anton lir 500. Patrizio Josipina 13 ko. sov raznega oblačila, Gerk Marija 2 moška jopiča, Sancin Ivanka 7 kosov raznega obla-čila.
III. OKRAJ: Polli Ernest Ur
1.000, Friedierich Paolo 100, De Lorenzi Leopoldo 140, Polli Stanislav 250, Cebron Ludvik
1.000. Vales Antonio 500. Polli Marija 100, Burlor.' Nerone 100, Zotti Santo 100, Zotti P.avUi 100, Polij Francesca 200, Cisili-no B’ulvio 150, Polij Angela 300, Bratoš Sergic 100, Sererti Giu-seppina 200. Fenj Napoleone
100. Manrago 100. N. N. 30, Tot .mažič Ema 1.000. Coretti Franc 500, Spacal Gabriela 500. Spacal Bruno 500, Murnik Adrian 500, Mauri Giustins 500, Plet Maria 200, Contorno 200, Berginc Luci 300, Hvalica. Olga 500. Kogoj Marija 500, Chiere-go 300, N. N. 200. Gec Alojzija 150. Okretič Romano 30b, Mi-helj Jote 500, Colja Tončka
1.000. Počkaj 1.000. Piško Ma. rija 200, Bratoš Ana 200, Klin-ko Ivan: 300, Slama Marijan ,250. Jurman Josip 230. Boštjan, čič Jože	Bert jan čle Rozina
100.. Pernuter Olga 200. Pegan Ana 200, Uršič Pina 300,, Parger Anten 300. Svab Ludvik 500, Stuparich 200, Bevk Boris 100, Durman Rcdolfo 100, Skočaj Orlando 500, Zornik Marija 300. Homer Marija lir 200.
STRAMAR: Veglia Franc lir 200. Pcbsg,a Giuaepcina 200, Sirca Letizia 3 pare 'čevljev, Surači Vilma 2 plašča. Gabrieli Luciana razna oblačila.
CENTER: Zalašček Aima lir 500 Gombač Angela 1 par čevljev. Uršič Senja 3 kosov pe. rila Kocjančič Adrijan 11 kosov ' oblačite. 7 igračk. Saksida Josip 19 kos<iv oblačila, 4 pare čevljev. 2 nečn; omarici, Antonič Franc 1 zaboj oblačila. Fučka Viljem s Trstersika ‘ir
2.000. Škabar Ivan 500, Kosmi-rta Stanko 500, Bernetič Joha. na 200, Valenčič Karel lir 1.000.
pomaga njegov zvesti Volkec. Vrsti se prigoda za prigodo, včasih prevladujejo temne sile, toda vedno slavi zmago preprosta in poštena prisrčnost. Vandotove povesti so se uvrstile 'med najboljšo literaturo za mladino, obenem pa so edine, ki je v njih g tako epsko' širino in globino opisan slovenski gorski svet.
Vandotove povesti so izredno primerne za filmsko obdelavo in tako sta Frane Milčinski in Joža Gale papis&la po njih scenarij. Iz vrste motivov sta izluščila eno izmed prigod za filmsko povest. Dodala sta nekatere nove poteze, ki bistva sicer ne spreminjajo, pač pa zgodbo še bolj poživijo. In tako je nastal trim o Kekcu, ki je živel skoro pred stopetdesetimi leti v mali gorenjski vasici pod planinami. Fantič je bil nekoliko pogumen, nekoliko tudi predrzen, bal se ni tiiko-gar in ničesar. Tudi Bedarica ne, b katerem je šel glas, da je ugrabil siroto Mojco... Film prikazuje, kako je Kekec rešil Mojco, kako ugnal Bedanca, ki je ustrahoval vso okolico.
Prisrčna zgodba o dečku pa ima tudi ?vc?j globlji smisel. Kekec spominja na vse, kar čuti slovenski narod. On je nekaka umetniška slika trajnega in prepričljivega optimizma, ki izhaja iz vere v svoj lastni narod, na drugi strani pa je izraz narodnega zdravega razu ma, hrabrosti in ved line. Kek cev odnos do Bedanca, tujca, ki se je priselil v te kraje, kakor pravi Kekec, in kateremu je treba plačati davek suženjstva, je odnos slovenskega naroda do tujca na svojih narodnih tleh. V «Kf.-kcu!) se ta močna ljubezen do lastnega naroda in svobode manifestira na nežen, 'nevsiljiv način, kar daje filmu umetniško vrednost.
Sj« * *
Slovenska filmska industrija je še v povojih. Komaj po vojni so bili ustvarjeni prvi začetki, vendar p,a imamo dva u-metniška slovenska filma, na katera smo lahko ponosni: »Na
svoji zemlji«, pretresljiva epo- Rožle, izredno posrečen tip pia-
peja slovenskega naroda in zdaj »Kekec«, optimistična, vedra mladinska zgodba, ki je prav zaradi svoje globlje .misli več kot samo mladinski film.
Snemali so ga s skromnih ateljejih y Trnovem pri Ljubljani, pod Martuljkovo skupino pa so postavili celo gorsko vasico in tam frimali naravne posnetke. »Kekca« je režiral Joža Gale. ki je skupiso z Mil-činfkim pripravil tudi scenarij, izbira odraslih igralcev nj bila iako težavna, bolj zamotana je bila stvar z otroki, ki nastopajo v filmu. Poleg Kekca je tu ae njegova sestrica Tin. kara, sirota Mojca in pastirček
umskega, fantiča. Kandidatov za te gtevne vloge je bilo veliko. Toda pri skušnja je hila težka. Več mesecev so člarsi »Triglav filma« opazovali otroke ra cesti, v šoteh in izbirali. Pet, sest tisoč otrok so pretehtali, <ža bi našli pravi deklici za Mojco in Tinko!«, dečka za Kekca im Rožieta. Po dolgih in temeljitih preizkušnjah so štirje otroci preizkušnjo prestali. Med dobrimi najboljši in adaj jih gledamo na platnu In z njimi hudega psa Volkca, polža, pikapokmcc, sovo... Kako so izpolnili svojo težko nalogo, pa bomo tudi mi rsa Tržaškem lahko sami presodili.
Pri dobrem Knrobrimi sta M ojca in Kekec našla zavetje.
Kulturne
vesti
V Pulju se pripravljajo na veliki festival narodnih plesov in pesmi za vso Hrvat-sko, ki bo v poletju letos.
!> * p
Jugoslovanski umetniki do-sezajo v inozemstvu velike uspehe. Tako koncertira vio-iinčelist Anton Jareigro v Veliki Britaniji. Kipar Pavel Berič razstavlja na Dunaju, v Marseillu pa je razstava umetniške fotografije, ki je
zbudila med Francozi veliko zanimanje in" odobravanje. V Haagu pa je razstava jugoslovanske narodne umetnosti. Kakšno zanimanje je vzbudila ta razstava,nam kaže dejstvo, da so jo v celoti filmali in jo bodo prikazovali po nizozemskih kinematografih.
S C !i
Znanstvenik iz področja organske kemije. Jugoslovan Lavoslav Ružička, Nobelov nagrajenec, ki stalno živi v Švici, je imel na rimski univerzi vrsto predavanj, ki jih ' je sedaj izdala Aecademia N azionale v Rimu.
sti. Dajali bomo zato, da prejemamo in vsako nase hotenje
nam bo stotero poplačano.
Človek bi mislil, da bi to ne smel biti problem pri nas, v pašem kraju, o katerem bi lahko rekli, če naj bi ga malo primerjali velikemu, da je sedež akademije znanosti in umetnosti: toliko izobražencev živi tu. In če pomislimo, kako malo pobude prihaja iz teh vrst in kako je enaka ničli kulturna dejavnost nas tukaj za naš kraj in v našem kraju, potem se ne smemo čuditi, če nam preprosti Ludje z žuljavimi rokami očitajo, vsaj za ta del. rtaše sladko brezdelje.
Naj se omejim le na dva kulturna večera na Opčinah. Prvi je bil pristno kulturen, drugi pa kulturno zabaven. Mislim na literarni večer slbvenrkih književni« in na revijo operetnih melodij. Oba večera sta bila skrbn0 pripravljena in dasi je bal prvi nekaj povsem novega za naše ljudi, vendar ne moremo reči, da ju niso sprejeli ljudje z velikim zadovoljstvom ali da niso našli v jijih svoj kulturni užitek.
Literarni večer, ki te bil, kot rečeno nekaj povsem izvirnega in nenavadnega za nase ljudi, je bil zanimiv. Predvsem za to, ker je postav® ustvarjalke naše lepe pisane besede in pesmi oči v oči z ljudstvom; Gledali smo in poslušali tiste, ki za aas pišejo in bog&fijo našo književnost in ta obcujek je bil vavpo. tako nov kot prijeten^ Zgovorno je bilo, kako so ljudje, preprosti ljudje, žene — gospodinje in kmetice, delavci im obrtniki ob presenetljivi pozornosti našli stik s književmicami, ki so.bile prvič med nami in ki so s tisto enako zaupljivostjo brale ali deklamirale svoja dela, kot so tl z naravno preprostostjo sprejemali sadove njihove domišljije. njihove umetniške sile in življenjske stvarnosti. V tem, mišjim, leži ne samo uspeh, marveč tudi pristni duhovni, umetniški užitek tako lepega in koristnega večera.
V torek je bila revija operetnih melodij, ki so jo izvajali člani našega narodnega gledališča. Tudi to je bila, če hočete, novost. Im tudi to je sprejela polna dvorana z navdušenjem, zanimanjem in užil • kom. V kritikah predstav klasičnih dram je bilo ponovno rečeno, kako so igralci Slovenskega narodnega gledališča prirastu srcu naših ljudi. To je bilo čutiti tudi ,na reviji operetnih melodij, kjer smo jih prvič slišali tudi kot pevce in tc kut' dobre pevce. Vsak od njifi je v svoji “vlogi spretno in virtuozno postavil svojega moža. Zlasti pa igralka Barbieeva. ki je z občutno kulturo, svojega prikupnega glasu, s svoio simpatično pojave in uglajenimi gibi im plesi še prekosila druge, .ki jih sicer, krasijo, enake lastnosti. .
Ne moremo reči. da smo dosegli nebotične višave. Moramo pa stremeti, 'da se .vse. boli in bolj kakovostno uveljavimo. Živimo v velikem mestu. Ne velikem po številu prebivalstva kot po načinu življenja, politični važnosti in raznovrstnosti prebivalcev. In če bi radi veljali za to, za kar hočemo veljati in za to. kar kot del domačega prebivalstva moramo veljati, potem ne more biti število. marveč kakovost spričevalo za našo zmogljivost, »a našo kulturo in za našo vrednoto. Hočem reči, da ne smemo biti ozke miselnosti in podeželskih mer. Moramo biti kos vsem dragim po zmogljivosti in boljši po kakovosti. Le tako bomo tudi v tujih očeh bcjjši, četudi manjši po številu.
ROB. HL.
Ena izmed temeljnih in priljubljenih tez italijanske iredente je dokazovanje tako imenovanih zgodovinskih pravic Italije na določene dežele in pokrajine izven meja Italije, zahteva za dosego in zagotovitev »zgodovinskih« meja Italije. Odtod tisti interes in prizadevanja italijanskih iredentističnih krogov, da bi izkoristili zgodovinsko vedo in zgodovinarje v svoje propagandne namene. Kot rezultat tega je obilna literatura napisana v tem smislu.
Posebno je bilo to vidno ob iredentističnih zahtevah za Istro. Ze v času med 1860 do 1870 se intenzivno trudijo, da napišejo' celotno in popolno zgodovino vse Istre, ker dotedanji historio-grafoki rezultati nikakor niso zadovoljeval njihovih političnih i,n propagandnih potreb. Glavni rezultat, ki bi ga moralo to de.
ITALIJANSKA HIST0RI0G RA FIJ A
[B. Slutil y službi jadranskega iredentizma
Istre v neprekinjeni zgodovinski kontinuiteti . ter zgodovinska .nedeljivost Istre od italijanskega polotoka. Tržaški zgodovinar Kandler* znan po svojih številnih delih, jn kot izdajatelj gradiva za zgodovino Treta in Istre m bil zanje primerna oseba za to nalogo, ker bi jo izvršil preveč obzirno. Za iredentiste je bil Kandler vendarle samo «un buon italiano austriaco«. Posla se je !ot>! Carlo De FranceSchi, ki je 1879. leta tiskal svoje delo (tlTstria, note storiohe«. V svojih avtobiografskih zapiskih
la kot glavni in edino poklica-1 po zunanji obliki navadno ni tolmač :n' sodnik istrske zgo- znanstveno društvo, ki še u-dovine, vse svoje delovanje pa kvarja z vsem, kar se nanaša
}o «znanstveno» potrditi, je bil | pravi, da so to delo, seveda nje-vsekakor, pokazati popolni ro- govi somišljeniki, splošno pohva-manski in italijanski značaj vse [ lili in sprejeli z zadovoljstvom.
%
Ustanovitev zgodovinskega društva za Istro
V tistete času postavljajo italijanski šovinisti in iredentistični krogi v Istri, ki jih podpirajo .in ki so v zvezi s tistimi iz same Italije, svoje delovanje o historiogratijl Istre na veliko širšo osnovo. Padla je misel, da bi bil osnovan znanstveni forum, pekakšno znanstveno društvo, tal bi se sistematsko ukvarjalo z zgodovinskim proučeva-
njem Istre, izdajalo periodične publikacije z materialom in razpravami, imelo čim več zvez s .sorodnimi ustanovami v inozemstvu zaradi populariziranj« svojih tez zgodovinske' problematike Istre itd., skratka u-stanovo, ki bi čim širše in da-lekosežneje propagandno delovala, ki bi sc s svojim delovanjem in publikacijami dvigni-
bi razvijala v čim bolj znanstveni obliki.
prva idc.'a za organiziranje takega zgodovinskega društva za Trst in Istro sega že v sredino prve polovice XIX. stoletja. Tudi Kandler se je že ukvarjal s to mislijo, pojavlja pa se v času splošnega zanimanja in intenzivnega razvoja meščanske historiografije. Po L 1848 je, že politično organizirana italijanska buržoazija posebno v zapadnih istrskih mestih, sprejela to misel, povezala jo s svojimi političnimi nalogami ia potrebami v prej navedenem smislu. Trudila se je vsekakor ustvariti po organizacijskem vzorcu in podobno pokrajinskim zgodovinskim društvom, ki so-se od leta 1833 dalje organiziral® v Italiji.
Zgodovinsko proučevanje je bilo tedaj potrebno Istri, kot kaže Camillo De Franceschi, da bo priznana in potrjena »v svojih težnjah italijanske zem Ije.»
Tako je prišlo na ustanovnem kongresu 24. 7. 1884 v Poreču do ustanovitve italijanskega Društva za zgodovino Istre pod nazivom »Societd^ Istriana di Archeologia e storia patria« s sedežem v Poreču. Po statutu, ki je bil tedaj sprejet, je
na zgodovino Istre, a prvenstveno na predzgodovinske najdbe, rimske spomenike ter na vprašanja srednjeveške in splošne zgodovine Istre. Društvo je tako ustanovilo tudi svoj muzej v Poreču, v katerem je zbran posebno arheološki material iz Istre ter svojo knjižnico in arhiv, predvsem zgodovinsko literaturo in staro arhivsko gradivo, ki se nanaša na Istro. Organizirali' so tudi takoj društveni časopis z naslovom »Alti' e memorie della so-cleta istriana di archeologia e storia patria«. Prvi zvezek za leto 1884 je bil tiskan v Poreču naslednje leto. nato pa je izhajal redno vsako leto do druge svetovne vojne, razen v medvojnih letih. Tako je bilo do takrat tiskanih skupno 52 velikih zvezkov tega časopisa.
Društvo je vzpostavilo in »a-čelo takoj po ustanovitvi V3e bolj razvijati svoje odnose s sorodnimi ustanovami in društvi v inozemstvu. Vsem je pošiljalo v zameno svoj časopis, posebno pa je negovalo svoje odnose s sličnimi ustanovami v Italiji ter te zveze tudi poudarjalo.
V prvenr popisu članov društvu. skupno jih je bilo 130, vidimo znane predstavnike istr-
ske italijanske in tal jan alke' meščanske inteligenca, ki se je tedaj posebno odlikovala v javnem in kulturnem življenju ter iredentistični kampanji, kot so: Amoroso, Banussi, Carlo De Franceschi. Gravisi, Madon Izza, Morteani. Sciampicchio, Tamaro. Vergottini, Vassitich itd. Čas, v katerem je bila ustanovljena Societa Istriana, je v znaku ostrih borb, ki so se Vodile za uporabo hrvatskem jezika v istrskem svetu po volitvah leta 1883. pri čemer se je najbolj odlikoval s svojim proti-siovaoskim stališčem poreški odvetnik dr, Amoroso, eden izmed glavnih članov iniciativne-
njegov večletni funkcionar in predsednik. Istega leta .1884 je bila v januarju ustanovljena tudi »Societa politica istriana« s središčem v Pazinu, a z nalogo, da v Istri razvija in razgiba «ia nazionalita, la Civilta e la cuKura itaiiana«. Poseben žig termi času daje končno dejstvo, da so v danem političnem položaju, po sklenjeni trojni zvezi, istrsiki iredentistični krogi menili, da se je treba vzdržati javne oblike iredentistične agitacije, pač pa maksimalno poostriti delovanje za krepitev italijanskega patriotskega čustva množic v pričako-
ga odbora za organiziranje te-j vanju pomembnih, joda bližnjih ga zgodovinskega društva in dogodkov.
Kako je delovala
«Societa istriana di storia patria»
Ustanovljeno v takem političnem položaju in vzdušju je društvo za zgodovino Istre, ki so gg vodili znam; iredentisti, razvijalo italijanski patriotizem, toda ne na osnovi sloge med Hrvati in- Italijani proti avstrijski vladavini, temveč na osnovi in v smeri prevladovanja italijanstva nad Hrvati in Slovenci, na osnovi težnje za popolnim gospostvom v Istri,
za priključitev Istre Italiji, za širjenje in podpihovanje prezira in mržnje do Slovanov — velikanske veči&e istrskega prebivalstva.
Kakšno vlogo ia anačaj so istrski iredentisti pripisovali tej »Societa istriana di storia patria«, nam govori najbolje ocena njihovega zgodovinarja prof. Benussija. Ko je leta 1924 dal pregled o 40-letnem delo-
vanju društva, ko je v tem času izšlo skupno. 36. zvezkov časopisa »Atti e memorie« s 156 razpravami in 34 zbirkami dokumentov iz zgodovinskega gradiva, pravi Benussi, da vse to delo in njegovi ' rezultati dajejo »odličen dokaz, da je prosvetljenost in kultura Istre vsa in popolnoma italijanska ter da izhaja‘direktno iz 'latinske prosvetijenorii in kultura.«
Metode in stil »zgodovinskega in znanstvenega*, delovanja Societa istriana di. archeologia e storia patria so v kratkem naslednje: zatajevanje že samega obstoja Slovanov v Istri, teza o selo poznem, sporadičnem :n maloštevilnem naseljevanju Slovanov v Istri (po njihovo šeie v poznem Srednjem veku), prikazovanje Slovanov v grobi to primitivni sliki kot podrejen element, kot sluga in. suženj romanske., torej italijanske vladajoče gospode v Istri, skrbno izbiranje jn uporaba samo .istega zgodovinskega gradiva, s katerim so lahko podprli svoje teze; na široko razpravljanje o vsem; kar ima protislovanski značaj, posebno pa recenzija tistih del in spisov, odnosno njihovih odstavkov, kjer se slovanstvo Istre .pobija m kjer se zanikajo Slovani kot pomemben faktor v zgodovini Istre, ves ta iredentistični material zabeliti ponekod. zelo, z določenim gradivom in razpravami v društvenem časopisu »Atti e memorie«, da bi publikacije dobile čim bolj »znanstveni« značaj, pri tem pa da bi iredentistično govoričenje postalo vse bolj prepričljivo itd. itd.
fNodoltetantje afeSD
\/ D F* ti |*	Vremenska napoved za danes:
U IT p lyl H	pretežno oblačno, vetrovno vre-
f IVLITlL	me. — Temperatura brez bistve-
ne sprememb-. — VčerajJnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 12; najnižja 5.8 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
90. MARCA 1952
sl > . i
Hi ■ -H
' -
H _fP
j 'ri'
ur m, p
u iiiils
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Bosanske sevdalinke poje Ham-dija Samaradžič. 18.00: Drobni solistični biseri. - Trst II.: 18.15: Brahms: »p* v f-tnolu. 19.10: Rahmaninov: 3 simfonični PJ«-; 20.30: Tržaški IcuHurni razgledi. — Siovon^ l--Kurt Weil:	Odčomki iz operete »Dama v ten&eui*-
21.00: Damir Feigel: Postrani klobuk.
MI R O VNA POGAJANJA V PA N MUN J O MU
Spori zaradi prevodov
HIdgway pri Hirotiitu - Visoke odkupnine asa ameriške državljane, pridržane na Kitajskem
PAN MUN JOM. 27. — Častniki vrhovnih poveljstev so sc danes znova lotili zadeve, ki se nanaša na vključitev Sovjetske zveze med nevtralne opazovalce. Seja je potekla brez vsakega uspeha. Med raz. govori je severnokorejski delegat, polkovnik Cang Cun San silovito napadel Američane, češ da oni ne morejo predstavljati korejskega naroda. Do nadaljnjih sporov je prišlo zaradi prevodov osnutka sporazuma o izvajanju premirja. Zavezniki namreč vztrajajo pri tem, naj se njihovo povelj, stvo v osnutku navaja kot »Poveljstvo združenih narodova, medtem ko zahtevajo Severnokorejci, naj se v ta namen uporabljata besedi »Zavezniško poveljstvo«. Z zavez, niške strani pripominjajo, da bi prevod, kakor ga zahtevajo Severnokorejci lahko omejil število držav, udeleženih v spo. ru na Koreji.
Nobenega uspeha nista zabeležili tudi delegaciji, ki se sestajata k obravnavanju vprašanja vojnih ujetnikov.
Kar zadeva vojaške operacije, poroča poveljstvo osme ameriške armade, da so zavezniške sile zavrnile nekaj severnokorejskih napadov na vzhodni fronti. Piloti ameriških letal so javili, da so izbrisali s površja zemlje severnokorejsko vas južnovzhodno od •lonana, v kateri so imeli nasprotniki svoje poveljstvo. Ameriška križarka je tudi danes s topovi obstreljevala o-balo Severne Koreje.
Radio Peking javlja s svoje strani, da je prebivalstvo Piongjanga preprečilo ameri. škim letalcem, da bi okužili tamkajšnje vodne rezerve z bacili kolere. Po tej vesti, naj bi bilo ameriško letalo odvrglo na zaledenelo reko Taton, ki zaklada severnokorejsko prestolnico s pitno vodo, okužene muhe. Toda okoliški prebivalci, pravi radio Peking, so uničili ves mrčes. Radio je nadalje ponovil obtožbe o bakteriološki vojni, ki se je baje Američani je vedno poslužujejo nad Korejo in Kitajsko,
Radio Moskva javlja, da je današnja «Pravda» objavila fotografije bomb in mrčesa, ki so ga Američani zmetali na kitajsko ozemlje. Poleg tega trdi moskovski radio, da je a-raeriško letalstvo v pretekli noči skozi 7 ur bombardiralo mesto Pjongjang.
Andrew Cordier, pomočnik generalnega tajnika OZN Tryg. ve Liea se je danes sestal z gen. Ridgwayem in ostal pri njem pol ure. Cordier, ki se je na svojem obisku Koreje nekajkrat srečal s predsednikom Sigmanrijem in poveljnikom osme ameriške armade generalom Van Fieetom, bo jutri sprejet pri japonskem ministrskem predsedniku Jo-šidi. O čem se je Cordier raztovarjal z Ridgwayem, doslej še ni znano.
Japonski cesar Hirohito je danes povabil na kosilo Ridg-waya ter mu ob tej priliki izrekel svoje zadovoljstvo zaradi sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko. Na kosilu je bil prisoten tudi ministrski predsednik Jošida. To je bil drugi obisk gen. Ridgwaya v cesarski palači.
Ameriška vlada je potrdila vest o štirih Američanih, ki so lahko zapustili Kitajsko, potem ko 60 jih odkupili z 800 tisoč dolarji. Glasnik zakladnega ministrstva je izjavil, da je bila ta vsota izplačana za osvoboditev dvanajstih ameriških državljanov iz kitajskih zaporov, toda kakor kaže so bili izpuščeni le štirje. »Glede na to», je dejal glasnik, «da so jih kitajske oblasti še
pridržale osem, ameriška vlada nima več namena izplačevati vsot samo na obljube. Kaže, da je na Kitajskem še vedno dve do tri sto Američanov*.
Okrep lev britanske obrambe
LONDON, 27. — Po vesteh iz Londona je ministrski predsednik Churchill pred kratkim najavil, da bodo za okrepitev britanske obrambe dali prednost med drugim produkciji štirimotornih reakcijskih bombnikov «Vickers Valiant*, radarskim napravam, tankom in izpopolnitvi atomskega orožja. Druge vrste letal, ki bodo prvenstveno prijle v poštev, so srednjereakcijsko bombno letalo «Camberra», najhitrejše reakcijsko letalo na svetu «Hawker Hunter* in »Vickers Supermarine Swift», ki tudi razvija hitrost nad 1000 km na uro. Glede nočnih letal pa zaenkrat še ni odločeno, ali bo
la prednost vrsti »Gloster GA5», katerega značilnosti so še tajne, ali pa vrsti «De Ha-wiland DH 110». Na tem seznamu je tudi reakcijski dvomo-tornik «Fairy Gannet*, ki je opremljen z najnovejšimi elektronskimi napravami za vojno na morju. Nadalje so na seznamu mnicija za letalstvo, tanki vrste »Centurion* in zaščitne naprave proti minam.
Po nesreči v Mignanu
MIGN ANO, 27.	— Danes,
kasno popoldne, so našli v rovu, kjer je prišlo do eksplozije, že eno, grozno zmrcvarjeno truplo. S tem je število žrtev naraslo na 40.
V spremstvu njihovih svojcev so pričeli danes odvažati ponesrečence v kraje, odkoder so bili doma. Vhod v rov, okrog dva kilometra od Mi-gnana, stražijo karabinjerji, medtem ko nadaljuje preiskovalna komisija s svojim delom.,
Vrsta letalskih nesreč
Nad 70 žrtev na letališču Tula pri Moskvi
Ratifitocija mirovne pogodbe z Japonsko v VVashingtono.
BERLIN, 27. — Nad 70 oseb je izgubilo življenje v eni najhujših letalskih nesreč po vojni v SZ. Po vesteh iz krogov sovjetske kontrolne komisije, se je nesreča pripetila na letališču Tula v bližini Moskve, kjer sta trčili osebno letalo in letalo za vojaške transporte v trenutku, ko je hotelo prvo pristati.
Osebno letalo je priletelo iz Odese in je pri pristanku zadelo v polno vojaški zrakoplov, ki je nameraval odleteti proti Berlinu. Na vojaškem letalu je bilo 34 »častnih študentov* moskovske vojaške akademije «Vorošilov».
Novica o nesreči se je razširila v Berlinu, potem ko je bilo sovjetsko poveljstvo obveščeno, da gojenci vojaške akademije ne bodo prišli v Berlin. Zaenkrat se še ne ve, koliko potnikov je nosilo osebno letalo, zatrjuje se pa. da je bilo pri nesreči nad 70 mrtvih.
Iz ZDA poročajo o dveh letalskih nesrečah, ki sta se pripetili včeraj. Prva na letališču Kirtland v Novi Mehiki, kjer se je zrušilo reakcijsko bombno letalo malo potem, ko se je dvignilo od tal. Izmed štirih članov posadke so se trije ubi-
li, četrti pa je resno ranjen. V Tuksonu (Arizona) pa se je vnela leteča trdnjava, pri čemer je izgubila življenje vsa posadka. Nesrečo je povzročila okvara na enem izmed motorjev.
i JuHr
J-H.
'
LAH KA ATLETIKA V DISKUiKLjub sovražnikom na
—---------------------------------   MEJAH	ALBANCI	SILE
Inoccnu vATiiltnt N“Preiza P™ mtli)°n!
W JI Al WJ 4LA tl FRANKFURT, 27. — «Deu-
verjetno priznan kot rekord
Nordahlov oboževalec je umrl zadovoljen
LOS ANGELES, 27. — V službenih krogih ameriške lahkoatletske federacije pravijo, da bodo verjetno priznali za ameriški univerzitetni rekord rezultat Sama Inessa, ki je v soboto vrgel disk 55,60 m (182 čevljev in 5 palcev). Trener univerze San Diego, kateri pripada fenomenalni lahkoartilet pa je izjavil, da lahen veter 20 mil) na uro ne bo oviral priznanja rekorda.
Svetovni rekord drži Fortune Gordien s 56,97 m (186 čevljev 11 palcev). Iness je velika a-meriška nada za olimpiado.
»Okrog Semedele«, na katero so se že prijavili poleg kolesarjev Proleterja iz Kopra še tekmovalci iz Pule, Ljubljane in Trsta.
Vozili bodo na progi Koper, Semedela, bivša postaja, Koper. Amaterji bodo morali prevoziti 18 krogov, mladinci pa 10.
Čeprav niso dosegli vsi kolesarji še prave kondicije pričakujejo srdito borbo med Apollonijem in nasprotniki iz Trsta, Pule in Ljubljane.
Start bo ob 13,30 uri pred novo tržnico v Kopru.
V nedeljo začetek
domače lahkoatletske sezone
V nedeljo 30. t. m. priredi
Športni klub Opčine ob 10. uri na igrišču na Opčinah otvoritveni croos contry sezone. Tekmovali bodo v sledečih kategorijah:
Moški nad 16 let: 5.000 m; moški pod 16 leti: 2.500 m: — ženske: 1.000 m.
Vpisovanje na sedežu ZDTV | v Ul. Machiavelli 13/11 do so- 1 bote 29. t. m. ob 19. uri ter pol ure pred začetkom tekmovanja na openskem igrišču (garderoba).
Prvih 5 tekmovalcev bo nagrajenih. Prijavnina 20 lir.
Tudi kolesarji začnejo
v nedeljo v Kopru j
V Istrskem okrožju bodo začeli v nedeljo s kolesarsko sezono. Na programu je tradicio-
vedno i nalna otvoritvena krožna dirka
Velikansko zanimanje
za tekmo Itaiija-Aoglija
RIM, 27. — Za nogometno tekmo Italija - Anglija, ki bo letos 18. maja v Florenci računajo na najmanj 400.000 prošenj za vstopnice. FIGC je v zadregi, saj občinski stadion v Florenci sprejme lahko samo 90.000 gledalcev.
Egipčani bodo nastopili
v Helsinkih
KAIRO, 27. - Mohamed T.aher paša, predsednik egiptovskega olimpijskega odbora je sklica] predsednike vseh državnih športnih federacij, da bi razpravljali o egiptovski udeležbi v Helsinkih. Soglasno je bil odbit predlog za bojkot olimpia-de, ker na njej sodeluje tudi Izrael.
Na koncu so sklenili, da bodo predložili vladi posebno spomenico, v kateri poudarjajo važnost udeležbe na olimpiadi 1952. -
nega športa «Vzhodne Nemčije sporoča, da so albanski lahko-atleti dosegli v pretekli sezoni 42 novih državnih rekordov. 27 rekordov so dosegli v plavanju, medtem ko je skupno število vseh doseženih rekordov 126.
Albanski šport pravi «Sport-echo» se naravnost čudovito razvija (dcljub terorističnim namenom mejaševs.
Barlali bo vozil
v Švici
BERN, 27. — Gino Bartali, Corrieri ter Bresci bodo letos vozili v Švici za kolesarsko hišo «Tebag». Med drugim bodo nastopili tudi na kolesarski dirki po Švici.
STOCKHOLM, 27. — Uno Sandkvist je imel 14 let in je oboževal nogomet, Sam pa ni moge] igrati, ker je bil resno bolan na ledvicah. Med vsemi igralci je najbolj cenil in občudoval Gtinnarja Nordahla. Pred enim letom je mladi bolnik pisal srednjemu napadalcu Milana in ga zaprosil za avtogram. Dobil je zelo prisrčen odgovor, dolgo pismo, prvo v vrsti mnogih drugih. Ko je Guonar dopotoval kmalu nato s svojim društvom na Švedske, je povabil Una na vse tekme, mu plačal vlak, stanovanje in hrano in vedno skrbei za dobro mesto na tribuni.
Uno še nikoli ni bil tako srečen. Po odhodu iz Milana je redno nadaljeval z dopisovanjem s svojim idolom.
Bobet in Zampini še vedno prva
ARLES, 27. — Tretja etapa kolesarske dirke Pariz — Sinja obala je bila razdeljena na dve poletapi. Prvo, Annonay - Ver-geze, so vozili zjutraj, popoldne pa so potegnili še do Arlesa. Na startu se je zjutraj pojavilo 82 vozačev, odstopil pa je Geminiani, ki se je včeraj pre-utrudil. V Vergeze je v zaključnem iprintu bil najhitrejši Bobet, s istim časom kot on Pa je privozila skupina 18 ljudi. V drugi poletapi so bili tudi trije cilji s točkami. Skozi nje je najbolje vozil Impanis (Belgija) ter nabral 20 točk. Med obema etapama sp odstopili mnogi tekmovalci, Kablet
je na 21. De Santj pa na 65. mestu. Vrstni red Po tretji etapi.
1. Bobet 20.57:09; 2. Zampini (It.) isti čas; 3. L. Tesseire 20.58:33; 4. Impanis 21.00:21; 5. Keteleer (Bel.) 21.00:52; 6. Rent y 21.01:48; 7. Zelasco 21.04:29; 8. Dctto 21.04:51; 9. Watgmans (Hol.) 21.05:45; 10. A Rolland 21.06:03.
FILADELFIJA, 27. V mednarodnem profesionalnem teniškem turnirju je Pancho Se-gura porazil snoči Franka Ko-vaesa s 6-2, 6-3.
Nordahi je vedel vse: Unova mati mu je povedala, da dečka čaka smrt. Gunnarjeva pisma so zato bila pogosta in za letošnje poletje je obljubil malemu Sandkvistu uniformo Mi-
Gana.
Uno ne potrebuje več uniforme. Umrl je pred tednom dni, na roki pa je imel uro, ki mu jo je švedski as nedavno daroval. Na pogrebu je bil med ostalimi rožami velik venec: «Zadnji pozdrav — je bilo napisano na traku — od Gunnar-ja*"^7ordahla)7.
Z vseh vetrov
O Nogometni klub Zagreb bo organiziral mladinski nogometni turnir, na katerem bodo sodelovale tudi inozemske mladinske. ekipe. Začetek turnirja bo 13. aprila. Na številna vabila, ki jih je prireditelj poslat v soseane države, so prvi odgovorili Nemci, ki so prijavili svčjo najboljšo ekipo «Schioarzioeiss» iz Es-sena, prvak Zahodne Nemčije, ki si je v 18 srečanjih na-brai 34 točk. Švicarski klub «Belinzonar> bi fe ne bi prav isti dati sam organiziral turnirja, prav tako sodeloval na turnirju. Na vabila avstrijskim in italijanskim nogometnim moštvom, pa. še ni odgovorov.
O V včerajšnjem kolu mednarodnega šahovskega tur. nirja v Pečuju so bili doseženi tile rezultati: Szabo - Gc-lombek 1:0,0. Kelly - Peiros-jan remi, Gereben - Geller 0:1, Szilv - SUwa 1:0, Stafil-berg - Smislov remi, Botvin-nik - Bare za remi Kottnaner-
Keres remi, Benke - Pilnik remi, T.rojanescu - p.latz prekinjeno. — Plasma na tabeli; Gelle.r 10, Stahlberg 9 in pol, Keres in Botvinnik po 9, Smislov, Pilnik in Szabo po 7 in pel, Barcza, 0’Kelly in Szily po 7, Petrosjan in Benke po 6, Golcmbek in Gereben p <>5, Kottnauer 4 in pol, Trojaneacu 4, Slitoa 3 in pol in Platz 1 in pol.
O Mednarodna odbc:l<arska tekma Francija : Jugoslavija, ki bi morala biti 29, marca v Parizu, je na prošnjo odbojkarske zveze Jugoslavije Preložena na 19. april. To bo že četrta tekma obeh reprezentanc. V zadnji tekmi, ki je bila na evropskem prvenstvu, so zmagali Francozi s 3:2. V obeh prejšnjih tekmah pa je zmagala Jugoslavija,,
Namizni tenis
Dolinar in Harangozo
v četrttioala angl. prvenstva
LONDON, 27. — V četrtfinale mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Anglije ■so se plasirali favoriti. Edino Francoz Renč Rootihooft je v osmia-k) finala bil premagan od 19-letnega Angleža Rhodesa. Levo-roki Britanec je z ofenzivno igro v petih setih podminiral nasprotnikovo obrambo. Pari četrtfinala:
Griffin (Anglija) : Osterhold (Švedska): Leach (Anglija) : Dolinar (Jugoslavija); Amou-retti (Francija) : Harangozo (Jugoslavija); Bergmann (Anglija) ; Ehrlich (Francija).
KP Francije išče milijone
PARIZ, 27. — Centralni komite francoske komunistične partije je posvetil posebno sejo proučevanju položaja dnevnega in tedenskega kominfor-mističnega tiska v Franciji. Nk seji je bilo ugotovljeno, da so mnogi kominformistični listi v deficitu in da jim grozi v kratkem ukinitev, ker finančne rezerve stranke ne zadostujejo za kritje primanjkljaja. Po mnenju centralnega komiteja, bi morala stranka napeti vse sile. da zbere v najkrajšem času 200 milijonov frankov. v ta namen in zato, da se pridobi še nekaj desettisoč vo. livcev, so sklenili, da je treba zvišati tudi naklado listov.
Yzroki smrti tržaškega agenta
še niso pojasnjeni
GENOVA, 27. — Skrivnostna smrt tržaškega policijskega a-genta Giordana Paolettija le vedno ni pojasnjena. Policija in karabinjerji so uvedli preiskavo in skušajo dognati, kje je paoletti pravzaprav služboval, kdaj in kako je prišel v Genovo in zakaj je šel do trd. njave Richelieu, kjer je bilo najdeno truplo.
Natančna zdravniška preiskava je medtem ugotovila, da je smrt nastopila zaradi ene same rane na senceh, vendar okrog rane ni sledov o rožastem krogu, ki ga običajno pušča izstrelek. Ugotovijeno pa je bilo, zakaj je samokres ležal kakih 300 m od trupla. Desetletni Adriano Valpreda je namreč danes izjavil, da je dne 24. t. m. okrog 13. ure slišal strel, da je potem prijel iz hiše in našel truplo. Vse kaže, da je bil takrat samokres poleg Paolettija, kajti dečko pravi, da ga je tam pobral, nakar ga je odnesel domov in pokazal materi, ki mu je ukazala, naj ga odnese takoj iz hiše. Adriano Valpreda je ubogal in odvrgel samokres na mestu, kjer so ga pozneje našli karabinjerji.
Razen tega je preiskava u-gbtovila, da so liudje videli Paolettija v bližini trdnjave že nekaj dni prej, in sicer prav na mestu, kjer so ga v ponedeljek našli mrtvega.
Obsojeni hipnotizer
LONDON, 27. — Hipnotizer Joseph Polski. o katerem smo poročali pred dnevi, je bil pred porotnim sodiščem v Lewesu obsojen na 1132 funtov šterlin-gov, ki jih bo moral plačati 23-letni Rains Blathovi. Blatho-va se je podvrgla javnemu hipnotičnemu eksperimentu, a se je potem skozi dolge mesece pritoževala zaradi škodljivih posledic tega poizkusa. Čeprav se je Polski izgovarjal, da se mu v dvajsetih letih njegovega delovanja, pri čemer je hipnotiziral tisoče oseb, še nikdar ni pripetilo nekaj podobnega, in da so pri Batbovi nastopile motnje verjetno zaradi duševne neuravnovešenosti, je bil vseeno obsojen.
COSENZA, 27. — V občini Orsomarso je 30-letni Pasquale Mantova z nožem zabodel v prsa 43-letnega kmeta Vincenza Mannolitlja, ki je kmalu zatem umrl, Izgleda, da je prišlo do tragedije zaradi ljubosumja, ker se je Mantova zagledal v Man-nolitijevo ženo. Po dolgem zasledovanju so karabinjerji morilca aretirali.
KINO
V TBSlli
Rossettt. 16.30: »Vohun M ru», Alan Ladd In W/ Ezcelitor, 16.30: pripovedke*. M. Shearer. Nazionale. 15.45: »Don Cam« < G. Cervi in FernandeL Fenice. 15.30: »Avanture
Hornblowerja», G. Pecs. , FHodrammatico. 16.00. «M° ^ Waterlou», V. Leigh, R. Arcobaleno. 16.00: »Dinastija v vraštva*, B. Hale. ..i Astra Rojan. 16.30: »Polnočni F ljub*. K- Grayson.
Alabarda. 15,00:	»NehvaK^
srce*, C. Del PogP0- ^ Armonla. 15.30: »Demonski tan», A. RilmoML	jie
Ariston. 16.00: bim Luizo», R. ReaSPO; -jj. Aurora. 16.00: »Samson »	^
la», V. Mature in Garibaldi. 15.00: «Belokožna kinja*. Hall Sonia. -^lars Ideale. 16.00: »Ena noč v v« ci», bratje Mare. l7YSt», Impero. 15.15: »Dekli« 1*J$"
K. Del Pcggio in P;. vL yer» Itatia. 15.00:	«Gabrijea».
Molnar in Z. Leander. ^ Kino ob morju. 16.00: »r* hajilo*, A. Fabrizl. ,.j(0, Moderno. 16.00: »LastlUK FL I. Savona. 15.00:	»Mal*
Allyson.
Viale. 14.30: »Kon—Tik«” ci na glave*.	de
Vittorio Veneto. 16.0« jutri*, J. Cagney in ®- ffp Azzurro, 16.00: »UltinFO gu», Alan Ladd in R Beivetfere. 16.00: »Vel® j#), Marconi. 16.00: »Stral V. Johnson.
Massimo. 16.00:	»PraV«
nja», H. Bogart.	^
Novo cine. 16.00: »Rod®1" tinos, Antony Deder.
Odeon. 16.00: «AmeriS“ fly», B. Grable.
RADIO
J l«OSbOVAS?ff tl O S! K TBB*
254,6 m ali 1178 PETEK, 2*. marca l’5*^
6.45 Jutranja glasba, )3J*
čila. 7.15 Jutranja SIaS Poročila. 13.45 Lahka g v
14.00 Glasbena revija. sanske sevdalinke po)e ^.jistič Samaradžič. 18.00 Dro&nP",,,* ni biseri. 18.25 Igrajo * zabavni ansambli. 19-00 življenju velikih £ft3a-_i3 f
19.30 Poročila. 23.05 ročila. 23.10 Glasba za IV*
utsr ib
306,1 m ali 980 7.15 Poročila. 7.30 J>“ g+asba. 11.30 Lahka ElaS^#
Za vsakega nekaj. 12.45 rejj f
13.00 Glasba po željah- *•' ,i? ročila. 17.30 Plesna gl**" |F Brahms: Sonata v f-ro°L Vesela glasba. 19.10 Rahn»
3. simfonični plesi. jjšf čila. 20.02 Pestra operni
20.30 TržaSkl kulturni
21.00 Iz koncertnih Britanije. 22.00 Skladbe skega. 22.40 Parada lanlw strov. 23.15 Poročila.
Tit »T
7.45 Jutranja glasba.
Amerike. 11,30 OrK eS Glasbena kronika, poročila in pregled br 0))CF tiska. 18.00 Violinski tfP 19.50 Športne vesti. 30-1. nosti. 22.30 Plesrta £:aS°
H «* V K 5	*	„
327,1 m; 202,1 m;
J* 4
a.
12,00 Iz manj a
nanih
Z*8
12.30 Poročila. 12.4® t glasba. 14,00 Lahka
 ______________________  .	T5.1O	V
ga sveta. 15,00 Poročila- p bavna glasba. 15.30 2®_-j|(i f. poslušajte! 16,15 popoJd*' edi£L cert, 17.10 Glasbena 17.30 Kurt VVeil: Odlo1^” rete «Dama v temnem*,^' Mladinske pesmi Em«* poje baritonist Marce) irJi' ski. 18.40 Slovenska «r30 fvjj in zborovska glasba- ^ 3% čila. 19,40 Zabavna 8* A-j, 'L Popularni zvoki Svet v satiri in
mir Feigel: Postrani k j,0r<F
Komorna oddaja. 22.0
BOG;
Si.
I6ODOTIH0
A p o v n 11 x
Huttri™
IANEZ VIDIC
«Kaj mi hočete?* se je oglasil skoraj z jokajočim glasom. »Ujetnik*, je dejal Framcesco de Clugia, »pomoč ti prinašamo. Kapitan Antonio iz Tolmina smo in Francesco de Clugia, služabnik božji, vodja inkvizicije. Odpri nam vrata!* «Ne morem!* je zastokal vikar. «Z žeblji so mi jih zabili. Stražili so me in mi dajali tako mialo jesti, da sem ves splahnil v život*. Razbili so vrata in privlekli vikarja na sonce, vsega plahega in bednega. »Pet dni se mdsem umil*, Je dejal in vdano pozdravil kapitana, plemiča Cuccagne pa te pogledal m. Pripovedoval Je o svojem jetništvu, o žeji in o lakoti, zareklo se mu je nekaj proti Cuccagmi, a je besedo naglo popravil, ko Je videl, da je kapitan nemilo nategnil obraz. Z večjo vnemo se Je spravil nad Kobandce, jih opisoval kot malikovalce, nasilneže in upomeže in se pral vsake krivde. Nekaj ljudi je bilo prillo na trg, po večini ženske in otroci. Drugi so ostali pn delu. eCe bo sila, bomo z rokami in nogami na mestu, kar zakričite!* so dejali. Kapitan Antonio se je ozrl po trgu, »Mislil sem, da bom našel upornike m si bo treba z meči
in sulicami utreti pot v vas*. .
»Tudi za meče in sulice še pride čas*, je dejal inkvizitor.
«Poskrili so se», je pripomnil vikar.
'Sovražnikov ni», je govoril Cuccagna in se smehljal iz zadovoljstva, da Kobaridcl niso tako neumni, da bi se upirali kapitanu. »Stopite z menoj na majoliko vina!*
Olugia je dvignil roko in ostro pogledal okrog 9ebe:
«Prej mora biti prva kazen za Kobaridce razglašena*.
Potegnil je iz rokava zavitek pergamenta, stopil na cerkvene stopnice in pomahal ljudem, ki se niso upali bliže,
»Pridite!* Ko so ljudje videli, da jih kliče redovnik, so pristopili. Gledali so, kako je ta razvil pergament in prebral mterdikt, podpisan od patriarha Pagana. Vikar ga je poskusil razložiti.
»To ste zaslužili, neverniki!* je pristavil.
Pergament so pribili na cerkvena vrata, cerkev zaklenili, pustili dva vojaka pred vikarjevo hišo, a druge pred cerkvijo in odšli k plemiču na vino.
U.
Naglo se je razneslo po vseh hišah, po vrtovih in njivah, kaj se je medtem zgodilo. Da so vojaki razbili vrata vikarišča in osvobodili vikarja, jih ni razburilo, to so tako mislili sami storiti. Kaj pomeni v latinščini napisani in na cerkvena vrata pritrjeni irfterdikt, so tudi razumeli. V tistih časih taka cerkvena kazen ni bila redka. Zdaj je zadela eno vas, zdaj drugo. Ni bilo treba, da so ga ljudje zaslužili z malikovanjem, zadostovalo je, če niso dali desetine. Tudi jim ni bilo treba šele razlagati vsebine pisanja, znali so ga na pamet.
Kljub temu jih je živo zanimala ta listina. Polagoma so se v velikem številu nabrali na trgu, a nihče ni pozabil prinesti s seboj rovnice ali srpa, kose ali ni. Izza pasov so jim gledali veliki, zaklepavnl noži. Gledali so črke in besede, ki Jih niso razumeli. Nekateri so se norčevali, drugi so izražali rahlo bojazen. Kazen pa se Je zdela smešna še tistim, ki so le iz kljubovalnosti ali radovednosti stopili na Gorazdov vat in niso imeli odkritega namena, da bi se odpovedali cerkvi.
]	'Ka j nam to izobe' ajoL>
»Ali nismo sami šli iz cerkve j*
Zenske so se križale: «Jezus, moj Bog, kaj bo iz tega?*
«Tudi križati se je prepovedano*.
Prifiel je Gorazd in se pomešal med ljudi, gledal papir od daleč in poslušal.
sVidiš, Gorazd*, mu je dejal eden izmed sosedov. »V cerkev ne bos več smel in vedi, po krščansko te ne pokopljejo, če umreš*.
Ljudje so se zasmejali. «Ce nam še ti pribiješ tak papir na svojo lipo, kam poj-demo?» Nov smeh. Gorazdu besede, ki so vse smešile, niso bile po volji. Odšel Je. «Kdo jim je šel to povedat?* je ujel Jožut, ki se je bil pomešal med ljudi. »Črepinjo bi mu razbil!* »Kdo dragi, Cuccagna! Saj ga ni bilo doma.*. «Cuccagna se ne meni za take reči. Poznam ga. Kdo iamed nas je bil te dni v Čedadu?* Jožutu Je gorelo pod nogami. Medtem so v hiši plemiča Cuccagne pili vino in razpravljali, na kakšen načtin naj Kobaridce znova obrnejo k pravi veri. Kapitan se je le nerad vtikal v to zadevo. Vtikanje v verske stvari mu je zmeraj smrdelo. Glasnejša sta bila Francesco de Clugia in vikar. Sklenili so, da se bodo najprej skušali pomeniti z ljudmi. Prav tedaj, ko je eden izmed Kobaridcev, ki je bil po naravi šaljivec in veseljak, pred cerkvenimi vrati oponašal vikarjevo pridigo, se je prikazal sprevod. Množica se je umaknila. Vikar, ki je opazil oponašalca, se je zagnal proti njemu; »Proč, oskranjevalecb Ljudje so se še bolj odmaknili, na stopnice st« stopila Clugia in vikar. Plemiči in vojaki so sedeli na konjih. »Interdikt vas Je zadel*, je začel vikar. »Ali ste zadovoljni?* Kobaridci so molčali. «Ca hočete, da bo interdikt preklican, morate popraviti krivico, ki ste jo storili*, Je dejal Clugia.
Med ljudmi je zašumelo. »Nočemo vikarja! Naj rajši
interdikt ostane
«Odpovedati se morate krivi veri, posekati liP° ,tf jo ^ fiiti studenec. Poleg tega morate popraviti škodo, ki str#"] pravili vikarju in mu plačati dvajset lir odškodnine „ pe®1’ Znova Je zašumelo med ljudmi, nekateri so dragi srpe in nože. »Ne! Ne plačamo ničesar! Nočemo ga! Naj & ^#0, ® kamo lipe! Ne zamašimo studenca. Vikar nam dela Um za vdaja!*
»Interdikta ne prekličemo*, je Francesco zvišal glas.	v	^ipR
Kobandci so se začeli rogati, ko so opazili, d* se kapitan ne zgane.	±
»Imejte ga! Pribijte še enega!*	,	.	ra,ts°^rg
»Brezbožniki!* je zavpil vikar, ki je izgublja1 ^
»V ječo z vami! Na sramotne stebre! Dvojno d ste dali!*	jj,
Kobaridcl so začeh vse vprek vpiti, dvigati or nlora^ tl nože. Pritisnili so proti cerkvi s tako silo, da so se Jaki za nekaj korakov umakniti.
»Kapitan!* Je vpil vikar.	.	*aJ1
»Vala milost!* je jecljal Francesco de Cl«Sia-to trpeli?*	d®
J*
rok°’
ojsl-
Glavni urednik BRANKO BABIC. - odg. urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH! « 6, III nad. — Telefon Stev. »a-nu« In 94-638. — Postni predal S02 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St 20. — Telefonska St. T3-38 - OGLASI: od 8.30	12 In od 15 . 18 — Tel.
73-38 — Cene oflasov: Za vsak mm vtSine v Sirlnl I stolpca trgovski 60, finanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. - Za FLRJ: za vsak mnr. Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod 7.TT. — Podruž.: Gorica Ul. S. Pelllco t-II, Tel 11 32. Koper, Ul Battlsti 301a-I. Tel, 70
Kapitan Antonio della Torre je dvignil nastala tišina.	.	vpfaS<
»Kobaridcl, ali ste se dvignili proti meni?* -H. Kobaridci so razumeli zvito vprašanje in vP jjjeg* P «Ne proti vam. Proti temu-la, proti vikarju-	^
mo! Vašo milost imamo radi!*	M	ga	&
Saj Kobaridcl tudi njega niso marali. Vendar nutek imeli rajši kot vikarja.
Kapitan je pogledal vikarja, nato redovnika-«In zakaj ga nočete?* je znova vprašal. u jpu1 «Točo nam dela. V naše stvari se vtika. No o®1 a prot M grel,	^
ga.
   —   —
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Hud. repub. Jugoslavija: Izvod Po6tnl tekotl raCun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega in°ZnZ;o.Z- ' Ljubljana TyrSeva 23 - tel. 4963 tckoCI raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska