JZHAJA vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: , /j® Trst, G. D'Annunzio 27/E, «Ufax 040/630824. Pošt. pred. (ca-“e|la postale) Trst, 431. Poštni teko-“ racun (C.C. post.) Trst, 13978341 °štriina plačana v gotovini
Tednik
NOVI LISI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ŠT.
1944
TRST, ČETRTEK 10. NOVEMBRA 1994
LET. XLII.
je že pravi škandal
Bojan Brezigar se v svojem ?nevniku (glej PD z dne 7. t.m.) cRdi, kako da »v naši manjšini ni pravih reakcij« glede na dej-. v°/ da deželna uprava Furlani-je Julijske krajine še ni podelila ^ošnjih prispevkov za sloven-. e kulturne dejavnosti. Sprašu-)e se tudi, ali nismo morda »iz-Subili svoje borbene življenjsko-stl", glede na to, da molče gremo RUmo tako pomembnega in za jTsto manjšinskih ustanov celo Zlyljenjskega problema.
Zanimivo je, da se vse to do-pja zaradi birokratskih ovir in e*av. Dosedanji glavni ravnatelj Pristojnega deželnega odborni-tya je bil upokojen, novi še ni b,l imenovan, vršilca dolžnosti Pa tudi ni. Računski dvor zato Lavrača odloke in ukrepe odbor-bjštva za kulturo, ker na njego-v*h listinah ni podpisa ravnatelja tiroma funkcionarja, ki bi pol-n°močno opravljal njegove dolžnosti.
Z Brezigarjevimi izvajanji se Popolnoma strinjamo. Ob tem pa ”* se radi vrnili k vprašanju, o katerem smo v zadnjih mesecih Večkrat pisali v našem listu. Za-r*di nove deželne volilne zako-b°daje, ki jo je v svoji nadutosti *n tudi politični kratkovidnosti Padajoča dvojica DC — PSI tako-rekoč vsilila tedanjemu deželnemu svetu, je Slovenska skupnost ’z8ubila svoje predstavništvo v ^želnem zboru. Iz tega tako pomembnega in reprezentativnega Zakonodajnega in javnopravnega elesa je tako izginil pristni in ne-Potvorjeni glas naše slovenske prodne manjšine. Če pri pode-)e vanju prispevkov, ki jih pred-videva zakon in jih je deželna ''Jada že odobrila, prihaja do to-'kšne zamude, je to po našem Posledica dejstva, da v deželnem zboru in posredno v deželni up-tayi ni pristnega glasu slovenske
Manjšine.
Deželna uprava ima poleg teli3 takšno organizacijsko struktu-ki ne vodi in tudi ne more vo-yti najmanjšega računa o naši slovenski manjšini. Nima nam-nikogar — ne urada ne ljudi ki bi se po službeni dolžnosti Ukvarjali z našo manjšino in z lenimi problemi, v Vse dosedanje vodilne politike stranke so od ustanovitve de-Zele leta 1964 do danes načrtova-e in vodile takšno politiko ka-DRAGO LEGIŠA 1111» 0
»Od svojih pravičnih zahtev ne bomo nikdar odstopili
V Mačkoljah je bila prejšnjo nedeljo doživeta proslava ob 20-letnici postavitve spomenika padlim. Prisotni so bili župan občine Dolina, domači župnik, predstavniki številnih organizacij, športnih in kulturnih društev, strank ter taborniki. Slasvnostni govor na prireditvi je imel prof. Aldo Štefančič. Njegova izvajanja objavljamo v celoti.
(Ur.)
Vsakokrat, ko grem mimo tega spomenika, se nehote spomnim na tiste hude čase med drugo svetovno vojno, ko so Mačkolje toliko pretrpele in toliko žrtvovale za ohranitev našega življa, naše slovenske besede, naše identitete. Spomenik pa ne stoji samo zato, da spominja na določena zgodovinska dogajanja, temveč in predvsem za to, da opozarja mlajše rodove na krvavi davek, ki ga je plačal naš narod za pridobitev svobode. Hkrati pa nas taka obeležja opominjajo, daje potrebno pridobljene vrednote utrjevati ter si prizadevati, da ne gredo v pozabo. Hvaležni moramo biti vsem tistim vaščanom, ki so si prizadevali in prispevali, da je bil pred 20 leti postavljen spomenik, ki naj ne bo le obeležje spomina, ampak tudi opomin mlajšim rodovom za utrditev vrednot, kot so svoboda, demokracija in pravičnost. Vrednote, ki naj tudi v bodoče usmerjajo njihovo življenje.
Prihodnje leto bo poteklo 50 let, od kar se je končala druga svetovna vojna, ki je v svoj deroči vrtinec potegnila številne države, narode in ljudstva. Njen končni obračun je bil nadvse tragičen, tako da se njegove posledice še danes občutijo in da se marsikje rane še niso povsem zacelile, kajti lažje je odpustiti kot pa pozabiti.
V neizprosnem spopadu med nasprotujočima si taboroma se je znašel tudi slovenski narod, tako njegov osrednji del v okviru tedanje Jugoslavije, kot njegov zahodni ali primorski del, ki je po usodni rapalski pogodbi iz leta 1920 pripadel Italiji. Znano je, kakšnega ravnanja smo bili deležni Slovenci in istrski Hrvati pod fašistično Italijo. Odvzeli so nam šole, uničili kulturne in gospodarske ustanove, izgnali naš jezik iz javnih uradov ter nas iz političnega subjekta s svojimi izvoljenimi predstavniki v parlamentu ponižali na stopnjo brezpravnega ljudstva. Temu zaničevanemu in teptanemu ljudstvu je fašizem name-
nil narodno smrt, čemur danes pravimo etnično čiščenje. Toda ta narod — primorsko ljudstvo — se je tem načrtom že takoj v začetku pogumno in odločno uprl. Pri tem ga niso ustrašila nobena preganjanja, konfinacije, ječe in neusmiljene smrtne obsodbe pred posebnim sodiščem. O tem zgovorno pričata zlasti prvi in drugi tržaški proces leta 1930 oziroma 1941.
ALDO STEFANČIČ
Zato ni čudno, da so se naši ljudje brez kakršnihkoli ideoloških predsodkov oprijeli oboroženega gibanja, da bi se rešili tujega jarma in zaživeli v demokratični družbi kot enakopravni državljani.
Takšen potek dogajanja je značilen tudi za Mačkolje, ki so že leta 1921 okusile fašistični teror, ko je skupina škvadristov požgala nekaj hiš in ustrahovala vaščane. Še zlasti so v Mačkoljah živi spomini na tragične dogodke iz leta 1943. V tistem letu se je zrušil fašistični režim, na primorskih tleh je razpadla italijanska oblast. Oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu, proti zatiranju narodnih, političnih in človekovih pravic, proti rodomoru, je dobil nov zalet in postal bolj množičen. Do konca vojne in osvoboditve pa je bila pot še dolga in tragična, kot se je izkazalo že takoj ob nemški zasedbi.
To leto je bilo za Mačkolje res hudo, prelomno. Že meseca februarja so italijanske oblasti nasilno odpeljale vse sedemnajst in osemnajstletne fante ter jih vključile v tako imenovane »specialne bataljone« v notranjosti drža-
«
ve. Politični in zgodovinski dogodki, ki so si sledili, so vedno bolj vplivali na potek življenja v vasi. Najhujše pa je vas doživela v prvih dneh oktobra 1943, ko so razjarjeni nemški vojaki med prodiranjem v notranjost Istre zasedli vas, pregnali ljudi ter požgali 52 hiš na 70, kar jih je takrat štela vas. Prav dobro se spominjam tistega 2. oktobra. Vreme je bilo lepo in toplo; bežali smo iz vasi pred nemškimi vojaki. Prizor je bil grozen: v gorečih hlevih je tulila privezana živina, iz kleti je odtekalo novo vino, ki so ga vaščani prav tiste dni shranili v sode, ljudje so pred besnimi vojaki bežali in nosili s seboj nekaj svojega bornega imetja. Nekaj vaščanov je skušalo gasiti ogenj z vinom, ker ni bilo vode, večina pa se je trudila, da bi rešila, kar se je v takih okoliščinah rešiti dalo. Vsi odrasli moški so se razbežali in poskrili, večja skupina dvanajstih mladih mož pa se je ponoči napotila proti Podgorjem in v severno Istro z namenom, da se pridruži partizanskim enotam. Vendar so skupino zajeli nemški vojaki na planoti nad Zazidom. Vse so pognali v eno izmed kraških vrtač in tam neusmiljeno pomorili. Mrtve so domačini iz Rakitovca zagrebli v dno vrtače. Po približno enem mesecu so sorodniki in prijatelji padlih po velikih naporih izposlovali dovoljenje, da so trupla lahko odkopali ter jih prepeljali na domače pokopališče, kjer so jih dostojno pokopali. Predolgo bi bilo naštevati, kaj vse so še doživele Mačkolje in kaj vse so še pretrpeli Mačkoljani v tistem obdobju do 1. maja 1945, ko je partizanska vojska, s svojimi žrtvami na ma-
1111»- 0
Posnetek s proslave pred spomenikom v Mačkoljah. Pred mikrofonom je prof. Aldo Stefančič	(foto	Kroma)
RADIO TRST A
]
■ ČETRTEK, 10. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Vojna vojni!«; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja.
■ PETEK, 11. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj sanja naš Peter, ko spi?« (Vera Poljšak); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 12. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Filmi na ekranih; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 12.30 Glasba za vse okuse; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; nato: Nekaj minut z...; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Jernej Novak: Ob 100-letnici rojstva dramatika, pisatelja in publicista Ferda Kozaka.
■ NEDELJA, 13. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Mehiški orel« (Janez Gradišnik); 12.00 Obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Jernej Novak: Ob 100-letnici rojstva dramatika, pisatelja in publicista Ferda Kozaka; 14.40 Potpuri; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
■ PONEDELJEK, 14. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; dr. Slavko Tuta; 8.35 Slovenska lahka glasba; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Škrat Čevljerad«. (Piše Majda Mihačič); 14.45 Podoba goriškega otroka; 15.30 Mladi val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave: Etnonacionalizem; 18.40 Za smeh in dobro voljo.
■ TOREK, 15. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Politično udejstvovanje dr. Ivana Marije Čoka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Darka Čeh: »Dogodek za vrati«.
■ SREDA, 16. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba. »1909-1994«, 85 let Glasbene matice v Trstu; 18.00 Prosojni kelih poezije (Irena Žerjal).
»Od svojih pravičnih zahtev...«
4iiii □
čkoljanski gmajni, dokončno pregnala nemške osvajalce. S tem pa še ni bilo vsega konec, saj je bilo treba misliti na prizadete družine, na obnovitev požganih domačij, na rehabilitacijo preživelih v vojni in v taboriščih ter podobno.
Mačkolje niso velika vas, vendar so v vojni protifašističnemu in nacističnemu nasilju žrtvovale 30 mož in fantov, videle številne požgane domove, trpljenje v nacističnih taboriščih in podobno. Vse to iz ljubezni do naroda, do svobode in demokracije. Zato je dolžnost nas vseh, da se ob dvajsetletnici postavitve spomenika-obe-ležja, ki spominja na vse to trpljenje in žrtve, spomnimo vseh, ki so umrli pod sovražnikovimi kroglami, ki počivajo bodisi na domačem pokopališču ali kjerkoli drugje, ki so s smrtjo žrtvovali za svobodo in boljšo bodočnost svojega ljudstva največ, kar so imeli: svoje življenje. Brez očitka samohvale lahko mirne duše trdimo, da je slovenski narod med tistimi narodi, ki je v zadnji vojni prestal mjhujše napore in preganjanja vseh vrst ter žrtvoval sorazmerno veliko več človeških življenj, kot marsikateri drugi narod. Naj omenim samo Primorsko v mejah prejšnje Italije, katera je po nekaterih izračunih žrtvovala preko 48.000 ljudi, umrlih v bojih, v taboriščih, v vojaških akcijah in podobno.
Vse to trpljenje in preizkušnje je primorsko ljudstvo znalo prenesti, ker je trdno verovalo v čas, ko bo svobodno in enakopravno zaživelo. 1. maj 1945 je za nas pomemben ne le za zmago nad Nemčijo in Italijo, temveč pomeni tudi zmago pravice in svobo-
de nad tiranijo in krivicami. Zato je prav, da se primorski Slovenci s ponosom spominjamo teh dogodkov ne samo iz spoštovanja do vseh tistih, ki svobode niso dočakali, ali so jo morali dočakati v ječah, konfinacijah ali zanjo mnogo pretrpeti — temveč tudi zaradi današnjega neugodnega položaja slovenske manjšine v Italiji ter zaradi ponovnega obujanja fašizma v sami vladi Republike Italije. Vse to nam narekuje, da se moramo še naprej boriti za pravno priznanje svojih temeljnih narodnih pravic ter zlasti za javno uporabo slovenskega jezika.
Naša narodna skupnost je pač sprejela, kar sta vojna in mirovna pogodba prinesli. Naši nazori gredo danes v smer preraščanja državnih meja, v smer prijateljstva in sožitja med narodi in med nami vsemi. Gradimo zamisel, da mora naš narod tvoriti določeno celoto neglede na mejo, ki nas ločuje, ali na morebitne ideološke razlike — in to še zlasti danes, ko je naša matična domovina Slovenija postala neodvisna in suverena država! Vendar nam mora biti vsem jasno, da je italijanska država prevzela do nas jasne obveznosti. Dokler te niso v celoti izpolnjene, ne moremo resnično govoriti, da so odnosi med Italijo in Slovenijo dobri in prijateljski, saj smo prav v zadnjem času, po tolikih obljubah, doživeli novo razočaranje.
In kaj naj ob prebiranju imen naših padlih še rečemo? Da ne bomo nikdar odstopili od svojih pravičnih in upravičenih zahtev po ustrezni zaščiti ter da bomo te zahteve iznašali na vseh pristojnih mestih, z vsemi zakonitimi sredstvi, vse dokler ne bodo zadovoljivo in pravično uresničene!
To je že pravi škandal
4im D
drovanja, da so bila kandidatom slovenskega jezika in narodnosti vrata deželne uprave dejansko zaprta.
Spričo vsega tega se pravzaprav niti ni čuditi, če ni v deželni upravi pozornosti in posluha za naše specifične probleme in naše potrebe; če se povzroča zaradi malomarnosti vrsti izredno pomembnih manjšinskih ustanov velikanska škoda; če je zaradi brezbrižnosti ogrožen sam njihov obstoj.
To, kar se v tej zvezi dogaja v okviru deželne uprave, je zares pravi škandal, proti čemur moramo ne samo glasno protestirati, ampak tudi sprejeti ustrezne protiukrepe. Kajti gotovo drži, da je za vse to nekdo odgovoren, da nekdo ni naredil svoje dolžnosti, da ni opravil dela, katerega plačilo ni, kot je vsem znano, zanemarljivo. Ali ne bi bilo prav, da bi zadevo nekdo proučil tudi s tega vidika?
Mednarodni posvet v Špetru o otroškem govoru in manjšinah
V Špetru Slovenov bo od 11. do 13. novembra potekal mednarodni posvet z naslovom: »Otroškigovor in manjšine«, ki ga prireja študijski center »Nediža«. Svojo podporo so pobudi nudile vse občine obmejnega pasu ter številne ustanove in združenja. Srečanje bo potekalo v občinski sejni dvorani, o pomenu jezikovne vzgoje v najnežnejši dobi pa bodo spregovorili številni gostje in strokovnjaki iz raznih inštitutov in univerz iz dežele Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in držav Evropske Unije. Ot-. voritvenega srečanja se bo udeležil tudi državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, govorili pa bodo še nekateri drugi slovenski predstavniki.
Udeleženci si bodo ogledali in se seznanili z delovanjem dvojezične šole v Špetru, ki je življenjsko pomembna za ohranitev narodne zavesti na Videmskem, posvet pa se bo zaključil z okroglo mizo, na kateri bodo razni izvedenci razpravljali o vlogi šolskih in javnih ustanov pri razvijanju manjšinskih jezikov.
Prastari strahovi...
Za mano smrt bleda, puščoba in beda, strah, stok in drget pred menoj-Kdo tvoja sem druga?
Ime mi je — kuga!
Anton Aškerc, Ponočna potnic3
Človek sedanjosti je obenem Človek preteklosti. Skozi zgodovino se njeg° va duševnost, posebej njegova^ Čus venost, ni veliko spremenila. sicer pogled uprt v prihodnost, je P vseeno še vedno globoko zakorenini v svojo preteklost. Od časa do časa s v njem tudi pojavljajo prastari, ata vični strahovi, ki jih ne čas ne sodo ni dosežki ne morejo izbrisati.
Nekaj podobnega se dogaja v tein času. Nedavno je v Indiji razsajala ku ga. V južni Italiji se tu in tam javi] kolera. Še pred kakim desetletjem # obiskale tudi Evropo črne koze. EuZ ne bolezni, ki so bile strah in grC preteklosti. Kdo ne pozna, recimo, r naših krajih kužnih znamenj? Kd°s ne spominja kakega literarnega del , ki opisuje te nosilke smrti od že orne ^ njenega Aškerca pri nas do Manzom jevega znanega opisa milanske kug v 17. stoletju. Pa še cela vrsta iger' filmov, itd.
Tako smo lahko v vseh glavnih o čilih zasledili dolge opise nekdanje kuge, natančnega poteka in današnje a ^ litve te bolezni do njenih odmevov družabnem življenju, v verskih MO tivacijah (kazen božja), v umetnost, itd.	?
Kakšni pa so še odmevi danes-Človek je sicer razumno bitje, venda njegova racionalnost vedno ne Pre vlada. Pri takih situacijah, kot so ve kako oživljanje prastarih strahov, 5 tudi današnji človek lahko znajde objemu iracionalnega. Loteva se 8 panika in mnogo ne pomagajo niti N gotovila moderne znanosti in tehm ke. Ko so se pred leti pojavili sporadični primeri črnih koz v Evropi, s° ljudje kar množično hiteli na ceplje' nja. Spominjam se, da so mediji p°' ročali, kako so, recimo, na kakem velikem letališču razkuževali letalo, v katerem naj bi se vozil oboleli za koprni. Ali pa kako so »lovili« potnike določenih vlakov, ko so po Nemčiji zapazili kozavega bolnika. In spomin na Manzonijeve junake gotovo ni slučd' jen...
»Kuge, lakote, vojske — reši nos, o Gospod!« — stara in vedno aktuam prošnja za božjo pomoč in odvrnit1 teh stisk in težav. Dandanes sevedd lahko od blizu in daleč zvemo vse hipu. In tako nas lahko tudi vse razburi ali pa ustvari v nas neko mpr' bozno zanimanje. Pojav nekdanji grozljivih kužnih bolezni danes gotovo sodi v ta niz, kar pa le potrjuje, a je včeraj in danes človek vendarle — človek.
a.h-
Dva literarna bisera iz Avstralije
Dve knjigi sta takorekoč padli na m°jo mizo in obe zaslužita posebni nriesti na naših boljših knjižnih poli-Cah- Knjigi nista pognali v običajnih pisateljskih logih, kot so Slovenija, fst, Celovec ali Buenos Aires, od ko-r nam dela prihajajo z neobičajno naglico ali pa že nadušna kot muzej-. Primerki. Gre za Življenjske iz-*,ve Ivana Žigona in za Snubljenje “uha Pavle Gruden. Odkod? Naše gore lista iz Avstralije, ki sta ohrani-a čvrsto zelenilo slovenstva, subtil-na Pesnica in ganljiv memoarist, oba jjvetovljansko naravnana, oba resni-n° vredna branja.
Pavlo Gruden (roj. 1921. leta v Hubljani) zasledimo že dobro »plasirano« v antologiji Lipa šumi med ev-^alipti, v družbi nekaterih slovenskih Pesnikov iz Avstralije, ki je izšla leta (90- Kratek, sila kratek biografski za-P‘s/ z bolj poudarjenimi bibliograf-s*irni podatki, medtem ko je na za-v'hku nove pesniške zbirke nekoliko ^avita razlaga o njenem odhodu iz uornovine... To je bil enostavno beg Pred posplošenjem duha, beg pred °rvvellovsko kataklizmo!
Pavla Gruden je znala iz najrazličnejših preizkušenj v novi deželi po-tegniti niti globokega prodora v člo-vekovo notranjost, pozna tako dim nJegove ničevosti kot čudežno predi-V° njegove nezamenljivosti in enkrat-n°sti. Zna skleniti iz teh spoznanj sPoročilnost, odeto v dragoceno tkalno žlahtnosti. Privzdignjen, lep je-je to, nobenega umetelnega haikuja (kar zelo poudarja njen predstav-'lalec) bi mu ne prilepil, je pa vendarle Posrečen poskus uglaševanja slovenje strune, ki prehaja v kratkih trivrstičnih etudah v prepričljiv zven. 'a primer v pesmi Krik Obzidan glas sem.
Sama, kot zrno v školjki,
Ljubezen pasem.
j v Človeku
Bog v nas — človečnost.
Meso, kri, kost — živana.
Jaz — samovšečnost.
'O v Med grobovi
V vodnih hlapih dah iz grobov: ne, brati, tu se brati s prahom prah...
Subtilnost je zaznati v najneznat-^ejŠih pregibih — Umetnost narave
Sijaj v kristalih
ledenih rož — spomin nanj
v belih opalih.
k°t tudi v pesmi Pod akacijo
Kot zlato ivje
se v sončnost z vej usipaš
v čas, ki ves siv je...
’r> v silno občuteni misli o domovini Pred skalo
Skala. Razklana kot razdvojeni narod — slovenska rana.
Pa tudi v Zli slutnji
Bohot lapuha — piki! V meni skrb za rod, prepoln napuha.
4	
Um	
Z drobci, ki bi jih bila vsaka književnost vesela, se je tudi slovenska vsekakor obogatila. Lahko bi dodal, da prav pojav in nastanek SALUK-a, Slovensko-avstralskega umetniškega krožka, katerega soustanoviteljica je bila tudi Pavla Gruden in katerega skrb je prav odkrivanje in gojenje naše besede na drugi strani oble, odpira vznemirljivo vprašanje o planetarnem doumevanju slovenstva, o neverjetni razsežnosti našega razdrobljenega, a vendar kvalitetnega naboja, o nekakšni samotrosnici, ki jo je le slutnja pripadnosti zvabila na določen kraj o pravšnjem času; fenomen, ki ga niso skotile politične kuhinje in ne takšne ali drugačne pod-zveze trgovanja, ampak trma individualističnih zagledancev, ki so izkaznico s svojimi darovitimi posebnostmi dali — že izgubljeno — naši oholi sredotežni samovšečnosti, ta pa se izogiba vzvratnega ogledalca.
Prav slovensko-avstralski kulturni delavci v Sloveniji, ki se prav tako razpoznavajo v SALUK-u, so podprli tudi samozaložniško delo Ivana Žigona Življenjski izzivi.
Če za gospo Gruden sumim, da izvira iz našega kraškega okolja, pa je naš avtor po očetu pristni Kraševec. Kraševec, kakršnih ni mnogo. Kamorkoli ga je pot zanesla, ga je težila cula z dvema, tremi temeljnimi čednostmi, ki pomagajo prenesti in preživeti marsikaj, v nelahkih okoljih in okoliščinah. Se ena velika in redka človeška lastnost je — poleg poštene in dobronamerne kritičnosti — v njem dozorela, samokritičnost namreč. Takemu človeku laže verjameš; prvinskost njegovih zapisov pa gre pripisati globoki predanosti krščanski etiki. Naj Ivan Žigon govori ali priča o svojem šolanju, o sošolcih, o profesorjih, zlasti pa o svojih ljubljenih starših, je pri tem vedno prisotna človečnost v spoštovanju različnosti, v pretehtanosti sodb in obsodb. Neizprosen pa je bil v boju proti rdečemu diktatu in diktaturi, to je bil namreč edini režim, ki mu je bil zagrenil življenje, ga spravil v zapor, mu zameglil prihodnost in ga uvrstil med sovražnike ljudstva.
Želen znanja, je po končani gradbeniški fakulteti zmagal na več tujih natečajih, seveda tudi končal na tujem in si stežka, kot vedno — skregan s kompromisi, ustvaril podobo sposobnega strokovnjaka in prodornega intelektualca, ostal zaljubljen v svojo matično Slovenijo, trepetal za njeno prihodnost v sklopu nekdanje SFRJ, sestavljal in predlagal smernice za samosvoj gospodarski razvoj, kar mu je spet prineslo šikaniranje oblasti. Ob tem seveda lahko razumemo, s kakšno neizmerno radostjo je pričakal osamosvojitev svoje domovine, po svojih močeh seznanjal Avstralijo in Avstralce prepričeval o upravičenosti slovenske poti v svobodo.
Žalosti ga današnja nezrela slovenska demokracija, veliko ima pripomb in se — ob spoštovanju primorske protifašistične preteklosti — plemenito zavzema za spravo, za poravnavo krivic in za podelitev slovenskega državljanstva slehernemu slovensko čutečemu človeku na tej zemeljski obli.
Preberimo njegov Predlog za spremembo zakona o državljanstvu iz leta 1993 (str. 274)
»Slovensko državljanstvo je naravna pravica vsakega Slovenca in je do njega avtomatično upravičen. Vsakdo pa ima pravico, da se mu odpove, če tako želi. V tem primeru mora dobiti izpis iz državljanske knjige najkasneje šest mesecev po vložitvi prošnje za izbris.
Za Slovence veljajo tudi otroci slovenskih staršev, tudi če je samo eden od staršev slovenske narodnosti.
Pravica do državljanstva Republike Slovenije pa nimajo tiste osebe slovenske narodnosti, ki so ob osamosvojitvi Slovenije dokazano sodelovale z okupatorjem.
Osebe neslovenske narodnosti morajo vložiti prošnjo za slovensko državljanstvo. Ce ga dobijo ali pa če ga že imajo, morajo položiti prisego lojalnosti Republiki Sloveniji.«
V Žigonovi knjigi so objavljene tudi nekatere občutene in spretno napisane pesmi, toda naš avtor je mojster predvsem v opazovanju sveta, ki
ga je odkrival. Odlikuje ga ostra, inteligentna in preprosta pripoved o doživetjih, o krajih in ljudeh, ki so tako različni od nas. Istočasno se emotivno poglablja v ta odkritja, ki pa se jim včasih čisto po otroško čudi, takorekoč s pesniško in kreativno zagnanostjo.
Življenjski izzivi Ivana Žigona bralca ganejo, prepričajo in osvojijo in kar kličejo k nadaljevanju in dopolnitvi.
Aleksij Pregare
* * *
Večer v Štandrezu z Lojzetom in Ljubko Bratuž
Ob smrti Lojzeta Bratuža ni bilo pesmi, čeprav je bil sam človek pesmi. Zato pa njegov odhod ni bil slovo. Zaživela je njegova čista žrtev z vso globoko simboliko, ki nas vedno znova nagovarja. Njegov grob na goričkem pokopališču je postal posvečen kraj slovenskega človeka, njegov dom ob svetogorski cesti duhovno in kulturno žarišče naše skupnosti. Lojzetove skladbe so zadonele še pomenljiveje, njegovi »kraguljčki« prerasli v simbol, goriški pevci so po njem poimenovali svoj mešani zbor...
Najgloblje in najlepše pa je Lojzetov lik zaživel in živi v poeziji njegove življenjske družice, lani preminule goriške pesmice Ljubke Šorlijeve. Dostojanstveno, kleno trpljenje je stkalo sonetni venec, Venec spominčic možu na grob, ki se nam razodene kot sporočilo prvinske pretresljivosti, a hkrati upajoče žlahtnosti. Ob dvajsetletnici moževe smrti ga je pesnica leta 1957 v samozaložbi posredovala najbližji javnosti.
Naposled smo doživeli tudi dramsko predstavitev sonetnega venca. Zanimivo, da se je porodila na Štajerskem, čeprav pa zalugi briškega rojaka Petra Simonitija in »njegovega« Amaterskega gledališča Teharje — Celje. Celje, Vojnik in Šoštanj so bile prve postaje Venca spominčic, spomladi je sledila še Medana in v nedeljo, 6. novembra, Štandrež. Tu nam je Peter Simoniti za uvod povedal, kako je do ideje za postavitev sonetnega venca prišlo, nakar so pevci Moškega zbora Mirko Pilej iz Gorice, ki je štandre-ško gostovanje tudi organiziral, podali »kraguljčke« s pevovodjem Zdravkom Klanjščkom v vlogi solista. In že je bila med nami Sonja Mlejnik, ki je pesem deklamirala; doživeto in poduhovljeno, lahko bi rekli kot prava Ljubka Šorli. Orgelska glasba med posameznimi soneti je le še dopolnila vso pretresljivost venca in tudi za organista Huberta Berganta bi lahko dodali, da seje v izboru in izvedbi skladb sijajno ujel s pesnico. Tuji občinstvo, ki se je v lepem številu zbralo v prijetno vabljivi štandreški cerkvi, ni veliko zaostajalo: Lojze Bratuž in Ljubka Šorli sta nas vsaj za ta večer povezala v eno samo veliko družino...
P.B.
Tiskovno poročilo deželnega tajništva Ssk
Za čim boljše odnose med sosedama
Slovenci v Italiji imamo ves interes, da so odnosi med Slovenijo in Italijo čim boljši. Zato Ssk izraža upanje, da bosta državi nadaljevali začeti dialog o posodabljanju Osimskih in drugih sporazumov ter naposled dosegli dogovor ob spoštovanju dostojanstva in zakonitih koristi obeh strani.
Tako je ugotovilo deželno tajništvo Ssk na svoji zadnji seji v petek, 4. t.m., v Nabrežini. Na seji je prišla med drugim do izraza zaskrbljenost zaradi nekaterih znakov zaostrovanja odnosov med sosedama. S tega vidika je posebno zaskrbljujoče stališče, ki ga je zavzelo Nacionalno zavezništvo, eden izmed stebrov sedanje italijanske vladne večine, po katerem naj bi bil pogoj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji njen pristanek na ustanovitev »transnacionalne avtonomne istrske regije«. Očitno gre za novo preobleko starega revanšizma, pa tudi za grobo vmešavanje v notranje zadeve dveh suverenih držav, kar lahko le poslabša odnose v tem delu Evrope. Prav bi tudi bilo, da ne bi spregledali, da gre za stališča zgodovinskega dediča fašizma, ki je že toliko gorja prizadel v teh krajih in ki nosi soodgovornost za izbruh 2. svetovne vojne.
Ssk ob tem ponovno opozarja na neurejen položaj slovenske manjšine v Italiji, ki po 50 letih demokracije še vedno čaka na pravično in organsko zaščito v skladu z ustavo in že sprejetimi mednarodnimi obvezami Italije.
To vprašanje je na dnevnem redu tudi v sedanjih pogovorih med Italijo in Slovenijo. Nujno bi bilo, da bi osrednje oblasti obeh držav, začenši s predsednikoma obeh vlad, naposled sprejele prošnjo predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in jih zaslišale, saj spoštovanje dostojanstva manjšine zahteva, da lahko nastopa kot subjekt.
To velja predvsem za osrednje italijanske oblasti, ki doslej na zadevne prošnje predstavnikov Slovencev v Italiji niso niti odgovorile. Ssk tudi zaradi tega meni, da bi Slovenci v Italiji morali odločneje opozoriti italijansko javnost na svoje nerešene probleme. Zato znova predlaga, da bi čim prej prišlo do vložitve v parlamentu zakonskega osnutka za globalno zaščito, ki so ga pred letom dni izdelale vse najpomembnejše komponente naše skupnosti, in da bi potem ta osnutek Slovenci v Italiji podprli s skupno manifestacijo v Rimu.
Deželno tajništvo Ssk je na svoji zadnji seji obravnavalo še vrsto vprašanj, ki zadevajo sedanji narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, od prizadevanj za oblikovanje novega skupnega vsemanjšinskega predstavništva do načrta za preoblikovanje gorskih skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, ki ga izdeluje deželna uprava. Gre za vprašanja, ki jih bo stranka poglobila konec tega meseca, ko bo zasedal njen deželni svet, se pravi najvišji strankin organ po kongresu.
Nova premiera gledališke skupine Beseda
Prijetno presenečenje. Brez velikega hrupa se je namreč ta skupina — po večkratnih poskusih in dogovarjanjih z raznimi našimi zamejskimi organizacijami — odločila, da postavi na oder Grimmovo Rdečo kapico, vendar v Rustjevi priredbi, in v tem smislu našla rešitev in sklenila dogovor za ta skupni projekt s Kulturnim centrom Srečka Kosovela v Sežani. Tako je vodstvo Besede vsaj delno obšlo nepremostljive birokratske zapreke, ki onemogočajo vsakršno resno in dostojno delo pri nas.
Adrijan Rustja je pravljičnost Rdeče kapice nadgradil, jo posodobil, predvsem pa je znal vzpostaviti dialog z živalskim (zverinskim!) svetom in pri tem izpostavil poanto o preobrazbi in nenasilju. Duhovito torej in privlačno.
Sodelavci in izvajalci te nove priredbe Grimmove pravljice so:
Adrijan Rustja kot režiser in Volk. Babico igra Snežiča Čemic, ki je z Marijo Atelškovo poskrbela tudi za kostumografijo. Lovca igra Drago Gorup, otroško ljubljenko Rdečo Kapico pa Alda Sosič.
Sceno je izdelal Peter Furlan, glasbena oprema je delo Anastazije Purič, tehnična plat izvedbe pa je na skrbi Centra Srečka Kosovela.
Premiera je bila v gledališču v Sežani v sredo, 9. novembra. Sledile bodo seveda ponovitve po vsej Primorski na obeh straneh meje.
Predstavnika iz Slovenije gosta SKGZ
8. t.m. sta se na obisku v Trstu mudila predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije Janez Kocijančič in odgovorni za mednarodne odnose Vojko Venišnik. Srečala sta se tudi s predstavniki krovne organizacije SKGZ (Slovenske kulturno gospodarske zveze). Govor je bil predvsem o perečem položaju slovenske manjšine, ki je v zadnjem času tako na gospodarskem kot tudi na kulturnem in šolskem področju doživela precej udarcev, česar je kriva tudi čedalje večja prisotnost skrajne desnice na italijanskih vladnih položajih. Notranja situacija v Italiji pa se seveda odraža tudi na mednarodnem nivoju, še posebej v odnosu s Slovenijo.
Predstavniki SKGZ so v pogovoru s predstavnikoma ZLSD poudarili, da povzročanje afer v Sloveniji lahko manjšini v Italiji samo škoduje.
Janez Kocijančič, ki je tudi predsednik Olimpijskega odbora Slovenije, je kasneje obiskal še stadion 1. maja v Trstu, pomemben slovenski športni objekt v mestu, ki tvega zaprtje, saj je potreben nujnih popravil, za katera pa ni denarja. Gost iz Slovenije je obljubil, da se bo pri pristojnih v matici zavzel za rešitev stadiona.
HJ
* * *
Slovenska parlamentarna komisija za zunanje zadeve je po daljši in večkrat zelo polemični razpravi odobrila smernice, po katerih naj potekajo pogovori in pogajanja za ureditev spornih vprašanj med Slovenijo in Italijo. Listina povsem izključuje možnost kakršnekoli oblike revizije mirovne pogodbe in ostalih dogovorov in sporazumov, sklenjenih med Rimom in Beogradom, kolikor zadevajo Slovenijo. Omenja tudi problem varstva narodnih manjšin.
Ena od zadnjih vaj pred premiero Rdeče kapice
Vprašanje Ministrstvu za šolstvo in šport je postavila mag. Majda Kaučič-Baša
Kakšni so študijski pogoji za zamejske študente na univerzah v Sloveniji1
Mag. Majda Kaučič-Baša, kije1?di ni predstavnik za manjšine v Delov ni skupini za vprašanja jezikovneg načrtovanja in jezikovne politike p Odboru za kulturo, šolstvo in šport^ je prejšnji mesec naslovila na sloven sko Ministrstvo za šolstvo vprašan] o pogojih za študij pripadnikov s ° venskih manjšin v Italiji, Avstriji j ^ na Madžarskem na univerzah v bi veniji. Predvsem je poudarila, da v matici pripadniki manjšine Še ve no označeni in obravnavani kot v
ostali »tujci«, to je študentje tz drugih držav. Takšen odnos je
vseh
treba
čimprej spremeniti.
»Šolski modeli slovenskih manjši ^ so različni, a vsem je skupno to, da M majo slovenskega univezitetnega iz° braževanja,« piše v vprašanju, naS °< Ijenem na Uroša Pirnata, tajnika D bora za kulturo, šolstvo in šport p ^ Državnem zboru Republike Sloveni je. »Pripadniki slovenskih manjšin ^ zato izobražujejo na univerzah večin skega naroda (tj. italijanskih, avstd] skih, madžarskih), kjer se formira] ^ v skladu z jezikovno narodnostno V° litiko teh držav, ali v Sloveniji■ so jezikovne politike vseh treh držav, v katerih živijo manjšine, protisloven^ ske, je možnost univerzitetnega sta dija v Sloveniji za slovensko zamejstv življenjskega pomena.«	.
Slovenska manjšina v Italiji le ^ študijskih možnostih v Sloveniji sla bo informirana, vendar se kljub tern manjše število maturantov slovenski srednjih šol v Trstu in v Gorici us^ meri na Univerzo v Ljubljani. 2«^ di različnih ovir, ki dajejo vtis, da Slo venija na področju univerzitetneg izobraževanja še nima ustrezne strategije do svojih manjšin, se jih deh ki z vidika manjšine ni nepomemben' že ob poskusu vpisa odvrne od študija v matični državi.«
Majda Kaučič-Baša zato prosi za vrsto informacij o možnostih za zamejske študente, da se vpišejo na univerze v matici, in kaj namerava Rcpu' blika Slovenija narediti za odprav ovir pri njihovem vpisu na slovensk univerze. Dalje sprašuje, kakšne načrte ima Republika Slovenija za pospeševanje slovenskega univerzitetneg izobraževanja zamejcev v Sloveniji' Italiji, Avstriji in na Madžarskem■
Na zahvalno nedeljo, 13-novembra bo v Nabrežini slovesna zahvala v cerkvi ob 9. uri — pred cerkvijo pa pečen kostanj, vino in slaščice. —^ Zvečer ob 17.30 bo v župnijski dvorani veseloigra »Bogataška norost« v izvedbi gledališke skupine »Beseda« iz Trsta.
Tudi v Trstu predstavili knjigo o Gorici in Novi Gorici
Meja pomeni bolečino, a tudi obogatitev
. Gitta di confine — Conversa-2l°ni sul futuro di Gorizia e No-Va Gorica (Mesto ob meji — Raz-8°vori o bodočnosti Gorice in No-Ve Gorice) je naslov knjige inter-v)ujev, ki jo je izdala založba Nu-°Ve dimensioni Ediciclo. Knjigo So najprej predstavili v Gorici, ko-2ec prejšnjega tedna pa tudi v rstu v dvorani muzeja Revoltella. .nelu so zbrani intervjuji raznih 'dnih osebnosti, ki so povezane z Jjsodo obeh mest ali ki to problematiko obmejnosti dobro poznajo Vprašanja so zastavili Chiara penato, Alfonso Angelillo in An-°nio Angelillo. Med vprašanimi s° po vrsti: univerzitetni profe-?°r Sergio Tavano, arhitekta Ni-Jurca in Vinko Torkar, socio-°8 Alberto Gasparini, inž. in uni-Verzitetni profesor Lucijan Vuga, Podjetnik Dario Mulitsch, slovenji minister za kulturo Sergij Pel-an, likovni umetnik Franco Du-?°' književnik Ciril Zlobec, Pao-Maurensig, avtor knjige »Liine-J^gova varianta«, astrofizik Mar-porita Hack, arhitekt Boris Poreča, arhitekt in fotograf Gabri-Basilico, časnikar Dimitrij Vol-*c in geograf Giuseppe Demat-,e>s. Glede na popolnoma druga-specializacijo in usmeritev in-?rvjuvanecev je problem obmej-jjosti ter ločnice med Gorico in Vovo Gorico obravnavan s popolna različnih vidikov, tako z na-Kl0rialnega kot z geografskega, pomičnega, urbanističnega, sociologa, psihološkega itd. Tako do-
bimo precej popoln pogled v samo bistvo obeh mest, v dileme, ki še danes razdvajajo ljudi ob meji, v posledice, ki jih obe mesti zaradi razdelitve še danes občutita.
Na tržaški predstavitvi knjige v muzeju Revoltella je spregovoril tudi bosanski pisatelj Božidar Stanišič, ki je v literarni obliki podal svoje razmišljanje o bolečini meje. Pisatelj trenutno živi na Videmskem, doma pa je iz bližine Sarajeva, od koder se je umaknil, ko je začela divjati okrutna in nesmiselna vojna.
V razpravo je posegel tudi senator Darko Bratina, sam po rodu iz Gorice. Dejal je, da meja res pomeni trpljenje in bolečino, obenem pa tudi obogatitev. »Prav tu, ob meji, sem se že od mladega naučil veliko več, kot bi se lahko kjerkoli drugje«, je dejal. Poudaril pa je, da je za premostitev meje potrebno predvsem poznavanje lastne zgodovine, predvsem danes, ko se tudi na Goriškem ponovno pojavljajo zaskrbljujoče nacionalistične težnje.
Na srečanju se je oglasila tudi Margherita Hack, ki je seznanjena s problematiko odnosov med manjšino in večino. O knjigi je dejala, da je izredno dragocen prispevek za spremembo mentalitete, ki vlada na tem območju, posebno sedaj, ko je vladne položaje zasedla tudi skrajna desnica. Danes v Evropi meje izginjajo, je poudarila, odpraviti pa je treba tudi meje med ljudmi.
Načrt ne upošteva
Minister Speroni, ki politično pripada Severni ligi, je obrazložil načrt o novi ureditvi italijanske države. Ta bi obsegala devet tako imenovanih »makroregij«, ki bi dejansko imele lastnosti pravih držav, saj bi jim bilo skupnih le nekaj redkih pristojnosti (npr. vojska in valuta). Sedanja dežela Furlanija Julijska krajina bi po tem načrtu pripadala makroregiji Treh Benečij (Veneto, Tridentinska in Južni Tirol ter Furlanija Julijska krajina). Zanimivo je, da so proti temu predlogu takoj nastopili vsi vidnejši predstavniki Severne lige v Furlaniji ter se zavzeli za ohranitev avtonomnih dežel s posebnim statutom, torej tudi za ohranitev Furlanije Julijske krajine. Načrt, o katerem je govoril Speroni, sploh ne omenja, kot lahko sklepamo po pisanju italijanskih dnevnikov, problematike narodnih manjšin.
Te dni je spregovoril tudi glavni voditelj Severne lige Umberto Bossi. Na strankinem zborovanju v Genovi je ob burnem ploskanju velike večine delegatov izjavil, da bo Severna liga po odobritvi finančnega zakona zahtevala, naj se preveri stanje v parlamentarni in vladni večini. Omenil je možnost vladne krize oziroma izstopa Severne lige iz sedanje koalicije, če se bo izkazalo, da ni volje za novo ureditev italijanske države, ki naj upošteva načela federalizma. Severna liga se zavzema — je dejal — za novo zavezništvo, ki bo sposobno korenito preurediti Italijo po načelih federalizma in tržnega gospodarstva. Z vso silo se je zagnal proti Nacionalnemu zavezništvu in naglasil, da Severna liga ne bo nikoli sodelovala s fašisti, ker z njimi nima ničesar skupnega.
Bossi je prav tako izključil možnost sodelovanja na vladni ravni s komunisti in podvomil o možnosti zavezništva z Demokratično stranko levice. Ni pa izključil sodelovanja s to stranko v okviru tako imenovane institucionalne vlade, ki naj sedanjo centralistično državo spremeni v federalno urejeno državo.
Proti Bossiju so takoj nastopili mnogi vidni predstavniki Gibanja Naprej, Italija! in seveda Na-
cionalnega zavezništva. Spregovoril je sam ministrski predsednik Berlusconi ter zavrnil možnost izgona Nacionalnega zavezništva iz sedanje vladne večine. Voditelj skrajne desnice Fini pa je Bossi-jeva izvajanja označil za blodnje, češ da alternativo sedanji vladi in njeni večini predstavljajo le nove politične volitve.
* * *
S SO o slovensko-italijanskih odnosih
Svet slovenskih organizacij je v preteklih dneh izdal tiskovno poročilo, v katerem obravnava italijansko-slovenske odnose ter sestanek v Luksemburgu 31. oktobra, na katerem niso razpravljali o pridruženem članstvu Slovenije k Evropski zvezi. »Ponovno je prišla torej s strani rimske vlade do izraza politika pritiska in izsiljevanja«, beremo v tiskovnem poročilu. »Nesprejemljivo je, da Rim trdovratno vztraja pri določenih zahtevah in s tem negativno pogojuje pridružitev slovenske države Evropski uniji. Prav Slovenija bi lahko tu podobno in odločno postavila svoje zahteve (tudi povrnitev škode, ki jo je Slovencem tostran in onstran meje povzročil fašistični režim). Glede manjšinske zaščite pa pričakujemo, da bosta obe vladi obravnavali tudi slovensko manjšino v Italiji in njene zahteve po pravični in vsestranski zaščiti in ne le italijanske skupnosti v Istri.«
»Upamo,« zaključuje SSOv tiskovnem poročilu, »da bo na novih pogajanjih res prišlo do razčiščenja med državama, tudi z ustrezno pozornostjo za rešitev manjšinske problematike.«
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 14. novembra, na srečanje s pesnikom Tonetom Kuntnerjem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Kot je napovedal sam papež Janez Pavel II, bo v soboto, 26. t.m., kon-zistorij za slovesno imenovanje 30 novih kardinalov. Med njimi je tudi nadškof v Sarajevu msgr. Vinko Puljič. Ta je star 49 let in bo torej najmlajši član kardinalskega zbora. Prvič v zgodovini ima kardinala tudi Albanija.
S predsedstva italijanske republike je prišel odgovor na telegram, ki ga je poslal deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj v zvezi s prispevki za ustanove in organizacije slovenske manjšine v Italiji. Oscar Luigi Scalfaro je preko svojega svetovalca sporočil, da je o problemu obvestil vlado in parlament ter jima priporočil, naj v postopku za odobritev italijanskega finančnega zakona obravnavajo problem z največjo pozornostjo.
Brecelj je v telegramu, ki ga je odposlal 6. oktobra, italijanskega predsednika pozval, naj poseže, da bi iz finančnega zakona za leto 1995 ne črtali postavke o prispevkih za manjšinske kulturne in druge ustanove, ki so za slovensko narodnostno skupnost življenjskega pomena. Poudaril je še, da bi omenjeni prispevki ne smeli znašati manj kot 8 milijard letno; ta vsota je bila nakazana za prejšnje triletje.
Predstavitev prevoda »Zvezdnatih noči«
V prostorih Časnikarskega krožka v Trstu so v teh dneh predstavili itali-'^ski prevod knjige Dušana Jelinčiča »Zvezdnate noči« (Le notti stellate), ki ’°je izdala videmska založba Campanotto editore. Poleg avtorja so govorili Se Paolo Privitera, ki je delo prevedel, časnikar Pietro Spirito in sam založ-h'k. Dušan Jelinčič je ob koncu pokazal diapozitive alpinistične odprave »Ka-ff}korum 86«, o kateri pripoveduje knjiga. Na sliki: (z desne) Pietro Spirito, ušan Jelinčič in Paolo Privitera	(foto S. Ferrari)
Spodbuden rezultat sodelovanja med slovensko in italijansko osnovno šolo
V veliki dvorani srednje šole »G. Randaccio« v Tržiču bo v P tek, 11. novembra, ob 18. un n sporedu predstavitev video-iil in priložnostne publikacije z na slovom »Mi z vami — Voi con noj"’ Gre za lep dokaz petletnega so lovanja med osnovnima »Largo Isonzo« iz Tržiča in »G na Zupančiča« iz Gorice. .
Didaktični ravnateljici obeh
prof. Mirka Brajnik in prof. LU*S' na Morsolin sta znali tudi vz diti zanimanje za projekt prl S . riški pokrajinski upravi, Kme banki iz Gorice in Svetu sl°ve^ skih organizacij, ki so realizacij načrta tudi omogočili. Silvan be čar je v petih letih posnel za°a rog devet ur filmskega gradiv • Spremno besedilo je napisal Jane Povše, ki je film tudi zrežiral, realizaciji so sodelovali tudi b van Bevčar (montažer in P0111?* čnih režiserja), Martin Srebern^ in Irma Franceschini (prvi besedilo v slovenščini, druga P
v italijanščini) ter Giovanni J°P kar (prevod teksta). Video filnj1 tehnično izdelali v studiu Salv tore Agresti v Trstu.	-
Film prikazuje najpomembnej
še dogodke in dosežke Pet^tr}!L ga sodelovanja med obema so ma, za kar imajo posebno zaSr-go učitelji Giovanni Toplikan ualiana Bruschi, Irma Franchini Luciana Ricchi za osnovno »o
»Largo Isonzo« v Tržiču ter Silva. Bevčar, Sonja Klanjšček, Manj-1^ Gravnar, Magda Vižintin, Z de ka Kovic, Majda Gergolet, Bar ra Rustja, Ramira Bric, Katarin Tabaj in Nevja Žerjal za osnovn šolo »Oton Zupančič« v Gori1-
Vzporedno z video-posnetko
je nastajala tudi publikacija/ ^ je precej obsežna in opisuje v skupne dejavnosti od leta 1“ do danes. Publikacija pojasnjuj vzgojne smernice in zaključke, katerih je pripeljalo skupno d lovanje. O tem pišejo sociolog' starši, učitelji in obe ravnatelji •
Slovenska šola iz Gorice inlta lijanska iz Tržiča sta se v tisk° nem poročilu, v katerem so naP,-vedali predstavitev filma in Pu kacije, zahvalili vsem, ki so om gočili uresničitev načrta.
* * *
Predsednik slovenske vlade latl** Drnovšek je zelo zadovoljen s p° . kom svojega uradnega obiska v ve . ki Britaniji. Dejal je, da so brit°nS sogovorniki, zlasti ministrski pr sednik Major in zunanji tnin,s ^ Hurd, pokazali veliko razumevanje * stališča slovenske vlade o prikljui‘
vi Slovenije Evropski zvezi. Velik01 ^ tujdi britansko zanimanje za goSP° darsko sodelovanje s Slovenijo■
Pomen zborov za okrepitev	in
V soboto, 12. in naslednjega dne, 13. t.m., bo v Gorici zborovska revija Ceciljanka, ki je za mnoge zbore skoraj obvezna priložnost za nastop, predvsem pa za srečanje ob začetku nove sezone. V soboto bo nastopilo sedem pevskih zborov, naslednjega dne pa deset. Letošnja revija bo v Kulturnem domu, ker se obnovitvena dela v Katoliškem domu niso še končala. Skupno bo torej zapelo sedemnajst zborov, nekaj manj, kot smo bili vajeni v zadnjih letih.
Kot običajno so organizatorji tudi letos povabili na nastop zbore iz domačega in sosednjega okolja, da bi tudi navzven pokazali enotnost tega kulturnega prostora. Ob zborih, ki so včlanjeni v Zvezo slovenske katoliške prosvete, bosta nastopila še moška zbora iz Podgore in Doberdoba, se pravi člana Z SKD, primorske matične zbore bosta predstavljala mešani zbor iz Kanala in moški zbor iz Opatjega sela, Kanalsko dolino bo zastopal Vi-šarski kvintet, Koroško ženska skupina iz Šmihela, Tržaško pa zbor Fantje izpod Grmade.
Spet je torej tu ta praznik zborovskega petja, ki nas vabi, da se nekoliko zamislimo o tej dejavnosti. Zborovska kultura ima v našem zamejskem prostoru globoko tradicijo in pomen, saj so zbori najštevilčnejše organizacije. Gotovo imajo pevci ob petju res neko individualno veselje. Ce ni navdušenja, ni pravega doživljanja pesmi in torej tudi sporočilo poplitvi. Istočasno pa ima petje tudi določeno širšo družbeno valenco, saj je lahko pomemben del določenih obredov, pa naj bodo verskega ali čisto civilnega značaja. To velja še zlasti v našem kulturnem prostoru, kjer ima zborovska pesem določeno mesto tudi v čutenju, na področju čustvenega dojemanja in doživljanja veselih in žalostnih dogodkov, praznikov in slavnosti ali spominskih slovesnosti.
V zadnjih letih so številni zbori v zamejstvu izredno kakovostno napredovali. Dosegli so laskava priznanja na tekmovanjih in nastopih, ustanovili so se novi zbori, ki si upravičeno postavljajo visoke cilje. Mnogi, tudi zelo dobri zbori, pa so se razšli. Kljub lepim uspehom slovenskega zborov-stva v zamejstvu, ki si danes lahko privošči tudi imenitne izvedbe zahtevnih skladb in celo kantat, menimo, da doživljamo na tem polju določen zastoj. Skoraj krizo. Bralcu se bo trditev zdela nelogična. Žal pa drži. Sicer imamo res nekaj izredno kakovostnih pevskih zborov, ki so nam lahko v ponos in ki morajo tudi v prihodnje delovati v tem smislu. Potruditi se moramo, da bodo ostajali in vztrajali na poti, ki so si jo zastavili. Vendar nimajo zaledja. Ti vrhovi nimajo trde, široke osnove, na kateri naj bi stali.
Prihodnost kvalitetnega zborovskega poustvarjanja je v sistematični vzgoji in navajanju otrok k petju. Premalo namreč skrbimo za otroške zbore. Šola sama ne more zadostiti tej po-
trebi, v društvih pa polagajo premalo važnosti na resno delo z otroškimi zbori. Velikokrat jih celo omalovažujejo, kar bo imelo katastrofalne posledice že v naslednjem desetletju. Šport s svojo neposrednostjo in vidnimi uspehi ali neuspehi daje otroku verjetno več direktnih in tudi močnih občutkov, ki jih vzpodbuja tekmovalnost. V dobi, ko smo vsi izpostavljeni velikim stimulacijam, je torej gotovo športna dejavnost bolj zanimiva, bolj vabljiva. Ni pa šport edina vzgojna možnost za otroke in mladino. Petje v zboru zahteva odgovornost, natančnost, disciplino, pozornost do bližnjega, torej lastnosti, ki oblikujejo vestne, vztrajne (kolikokrat je treba ponavljati na vajah!), požrtvovalne značaje. Odgovorne organizacije in ustanove naj bi zato skušale popraviti to šibko stanje.
Radi pa bi opozorili še na drug pojav. Na pojav odsotnosti. Mogoče ta problem najbolje ponazarja primer. V neki župniji, kjer deluje eden najboljših zamejskih zborov, je bil pred kratkim napovedan obisk nadškofa. Na dan napovedane slovesne maše pa so čast fare rešili stari organist in stari pevci, ki so se upravičeno spraševali, zakaj ni vsaj jedra mladih z mladim pevovodjem vred na koru. To je le primer, eden mnogih, ki se žal skoraj redno dogajajo na Tržaškem in Goriškem in tudi drugje, kot slišimo. Prezaposlenost pevcev, preozek repertoar, ki ga ni mogoče prilagoditi dejanskim, funkcionalnim potrebam trenutka ali neka neodgovorna samovšečnost, ki jo prinaša domnevna vrhunska kvaliteta, češ, mi pa ne bomo nastopali na prostem, na manifestacijah, na narodno-spominskih prireditvah, na verskih ali cerkvenih slovesnostih. Taka stališča prej škodijo kot koristijo rasti zborovske kulture pri nas.
Kdor trdi, da je kakovost edino opravičljiva kategorija za delovanje, trdi nekaj povsem samoumevnega. Vendar pa pozablja, da je stremljenje po kakovosti tisto pozitivno in potrebno gibalo, ki pomaga k napredku. Vera pa, da nam dosežena domnevna kakovost zagotavlja obstoj in nam odsvetuje širšo prisotnost v javnosti, dejansko oddaljuje zbor od svojega zaledja, od svojega kulturnega prostora, ki edini utemeljuje in osmišlja njegov obstoj in rast.
Doseženi uspehi na glasbeno poustvarjalnem polju imajo za amatersko skupino svoj resnični smisel edino, če so postavljeni v prostor in čas, med ljudstvo, katerega je odraz skupina. Oddaljiti se od tega, pomeni tvegati razsulo.
Stanje zborovskega petja v zamejstvu odraža položaj manjšine. Še vedno smo sposobni določenih poletov, določenih vrhov, upada pa prisotnost na teritoriju, upada številčnost, ko raste starostna krivulja. Razmere, življenjske navade, vpliv okolja itd. oddaljujejo ljudi od aktivnega poseganja v narodno življenje. Mnogi raje preživijo večer pred televizijo, sobotno noč na plesišču, nedeljsko jutro v postelji. Vidijo trenutno zabavo in pozabljajo, da se človek kot osebnost lahko počuti živ, potreben in mogoče koristen edino, če je sestavni del neke širše skupnosti. Skupnosti, na katero ga vežejo določeni običaji, sorodstvene vezi, jezik, z eno besedo kultura, ki ji pripada. Zavestna ali nezavestna oddaljitev od tega lahko prinaša težke posledice za počutje ljudi. Delovanje zborov, tudi najmanjšega, lahko pripomore k ohranitvi, okrepitvi in novemu zagonu narodnega čutenja in tudi ostalega življenja naših ljudi.
Marko Tavčar
Oskrunjen spomenik v Bazovici
Spomenik v Bazovici, na katerem so vklesana imena vseh domačinov, padlih v boju proti nacifašizmu, je že teden dni pomazan s krvavordečo barvo. Desničarski skrajneži so svoje »pogumno« dejanje opravili, kot običajno, sredi noči	(foto	D.	Križmančič)
^ DSI o slovenski
Brecelj in Škerk
pri ravnateljici deželne RAI
Tajnik Ssk Martin Brecelj in strankin tržaški pokrajinski predsednik Josip Škerk sta pred dnevi obiskala novo ravnateljico deželnega sedeža državne radiotelevizije RAI za Furlanijo-Julij-sko krajino Grazio Levi. V daljšem in dokaj poglobljenem pogovoru sta ji izrazila velik interes slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za uresničitev televizijskih oddaj v slovenščini, ki jih predvideva že zakon iz leta 1975. Te oddaje bodo Slovencem v Italiji omogočile, da bomo na medijskem področju tako rekoč stopili v korak s časom, saj je televizija v današnji stvarnosti nepogrešljivo občilo, poleg tega pa bodo tudi obogatile celotno deželno stvarnost, katere smo Slovenci bistven sestavni del. Brecelj in Škerk sta izrazila upanje, da po 19 letih čakanja ne bo prišlo do nadaljnjih zavlačevanj pri uresničevanju teh oddaj, poudarila pa sta tudi potrebo, da bi se ob tem nikakor ne ošibil Radio Trst A, ki bi ga po pravici morali celo okrepiti in mu priznati večjo organizacijsko avtonomijo, zlasti v časnikarskem oddelku.
Ravnateljica Levijeva je zagotovila, da je delo za uresničitev televizijskih oddaj v slovenščini zdaj že konkretno steklo, saj je vodstvo RAI že sklenilo načelen dogovor za prevzem frekvenc, po katerih bi te programe
oddajali, poleg tega pa ima upravni svet RAI na svojem dnevnem redu tudi že osnutek sklepa za sprejem v službo nujno potrebnega osebja. Levijeva je nadalje podčrtala nelahek trenutek, ki da danes preživlja državna radiotelevizija v Italiji, vsekakor pa je zagotovila, da se bo zavzemala za neokrnjeno ohranitev in razvoj radijskih sporedov v slovenščini, saj se zaveda, kako velikega pomena je za slovensko narodnostno skupnost v Italiji javna raba lastnega jezika.
NASE SOŽALJE
Občinskemu svetovalcu v Zgoniku Jožku Grudnu izrekamo globoko občuteno sožalje ob smrti dragega očeta Jožeta.
* * *
Na pokopališču v Pevmi so 9. t.m. pokopali Francija Bavdaža. Izhajal je iz znane goriške družine, po drugi svetovni vojni pa je živel v Trstu. Njegov pokojni brat msgr. Slavko je bil uslužbenec vatikanskega državnega tajništva, torej vatikanskega zunanjega ministrstva, pokojna sestra Olga pa je bila več let upravnica našega lista v Gorici. Vsi trije so bili od vsega začetka naši zvesti naročniki. Družini pok. Francija izrekamo iskreno sožalje.
ILJi SPOMINI as,
(Ob 50-letnici kapitulacije italijanske * MM fašistične armade v Sloveniji)
, S tem je bilo našega kvartanja in poslušanja Radia London, seveda v am-fanti, konec. Drugih posledic za srečo ni bilo. Kaže, da je Kalabrež nekaj ^Umil, ko je opazil, da skoraj vsak večer kvartarno v ambulanti. Verjetno ža radijski sprejemnik ni vedel. Po tem dogodku nismo več toliko kvartali •'iti v krčmah in restavracijah, kamor smo zvečer ob prostem času zahajali, lrr,pak smo raje prepevali. Radio smo prenesli drugam. Poslušala ga je le ož-'a skupina, ki je nato poročala najbolj zanesljivim tovarišem.
Ko smo se zvečer odžejali z vestmi iz Londona, smo se šli dalje krepčat y bližnjo krčmo. Običajno smo si privoščili pečenega zajca, odišavljenega z gibljem in rožmarinom, vse pa smo zalivali s pristnim domačim kjantijem.
smo ob splošni pozornosti prepevali slovenske pesmi. Iz tega skromneje Pevskega zbora je kmalu nastal, seveda brez mene, ker sem bil že kot otrok . rez posluha, odličen pevski zbor, saj so se mu pridružili še drugi pevci. Zbor ,e začel nastopati v bližnji cerkvi, najprej brez vsakega dovoljenja, nato pa 1198 je sam župnik vzpodbujal k slovenskemu petju, ko je izvedel, da so nas Verniki radi poslušali. Sloves zbora se je tako razširil, da so ga povabili, naj Vstopi v velikem mestnem gledališču. Vse pesmi so.bile toplo sprejete, bur-jjo pa so ploskali Vodopivčevim Žabam. Večer z izključno slovenskim sporedom je bil za vse brezplačen. Baje imajo domačini velik smisel za zborovsko Petje. Takoj po vojni so začeli v Arezzu prirejati mednarodne festivale zborovskega ljudskega petja. Pravijo, da je to posledica našega bivanja v tarnanjem mestu.
Kljub internaciji smo bili še vedno pod nadzorstvom
posebnih odredov karabinjerjev
Ker smo zasumili, da nam v krčmi pri vojašnici strežejo z dobro odišav-Knim mačkom in ne z zajcem, kot smo mislili, smo se spustili v novi del ^sta in našli prijetno restavracijo Petrucci. Po vojni, ko sem se nekoč s podatka iz Rima v Trst za par ur ustavil v Arezzu, da bi obujal medvojne do-
življaje, te restavracije nisem več našel. Porušena je bila z večjim delom mestnega središča med zavezniškimi poleti nad Toskano, ki so imeli kot glavni cilj pristanišče Livorno.
Ko smo se nekega večera po skupinah spuščali iz vojašnice v mesto na oddih, smo opazili, da naši skupini sledijo vedno ene in iste osebe. Ker smo dobili dobre zveze na komandi, smo izvedeli, da smo kot sumljivi elementi pod stalnim nadzorstvom posebne karabinjerske ekipe. Sklenili smo, da jo bomo tem nezaželenim zasledovalcem zagodli. Ko smo kmalu nato spet prišli do vogala stavbe blizu komande, smo začeli teči in se skrili za naslednji vogal iste stavbe. Ustavili smo se in čakali, kaj bo. Skupina karabinjerjev v civilu je pridirjala za nami in ko je prišla do vogala, za katerim smo se skrivali, smo se ji glasno zarežali. Odtlej je bilo njihovega preočitnega nadzorovanja konec. Gotovo so ekipo zamenjali z drugo, ki je bila previdnejša in bolj diskretna.
Kmalu nato je prišel z višjega mesta ukaz, naj pripravijo vse potrebno za premestitev bataljona na Sicilijo, kjer so pričakovali izkrcanje zavezniške armade. Ta je že bila strla sovražnikov odpor v severni Afriki. Izvedeli smo, da so člani našega bataljona na Siciliji kopali jarke, delali nasipe, raztovarjali železniške vagone, gasili požare. Pri gašenju gozdnega požara je izgubil življenje nemški dimnikar iz Bočna. Po zavezniški zasedbi Sicilije so se člani našega bataljona večinoma prijavili kot prostovoljci in odšli na jugoslovansko fronto.
Pred odhodom bataljona na Sicilijo sem skušal pomagati vsem, ki niso hoteli na italijanski jug. Zdravniška potrdila v moji priredbi je moj takratni šef Martini skoraj vedno podpisal. Tako sem ustregel tudi prijatelju Kosu iz Ilirske Bistrice, ki je zaradi hibe na nogi težko hodil. Na ta način so ostali v Arezzu le tisti, ki so imeli razne službe na komandi, in tisti, ki so se iz zdravstvenih razlogov rešili preselitve na Sicilijo. Moja druščina se k sreči ni spremenila. Vsi smo bili potrebni na komandi, saj bi ta brez nas težko izhajala, seveda z upravne plati.
Kmalu so začeli prihajati novi »vojaški interniranci«, ki so napolnili nastalo vrzel. Večinoma so bili še otroci, mlajši od 16 let, ki so jih fašisti polovili, še preden so se lahko fizično razvili in odšli v partizane. Ker še niso bili dovolj stari za vojaško službo, so jih poslali k nam kot »prostovoljce«. Med njimi sem spoznal dva sorodnika Ježa, po domače Abramova, iz naselja Ježevo na vrhu Nanosa. Ni bilo dovolj časa, da bi se z našimi novimi sotrpini od bliže seznanili, ker je prišlo medtem do poloma italijanske vojske po znanih julijskih dogodkih v Rimu, in sicer do aretacije Mussolinija in nastopa vlade maršala Badoglia.
sliki: S. Rudolf (levo) iti F. Benedetič na srečanju v DSI (foto S. Ferrari)
0 tem, kakšni naj bi bili manj-lnski televizijski sporedi, sta v Ponedeljek, 7. t.m., v Društvu sionskih izobražencev v Trstu go-odgovorni za informativne oddaje Radia Trst A Saša Rudolf !n raynatelj programskega oddel-a Filibert Benedetič. Opozorila a na hudo pomanjkanje organi-Tisti, ki so v zadnjem času ^ . v Pokoj, niso bili nadome-
. V prvi fazi naj bi takoj začeli z ! formativnimi oddajami, torej z Sevnikom, ki naj bi prvotno tra-)al od 10 do 15 minut, kasneje Pa po 20 minut dnevno. Obliko r nevnika bo treba še prediskuti-aO/ vsebovati pa bo moral tako
mednarodne kot tudi vsedržavne in krajevne novice. Prevladalo je namreč mnenje, da bi obravnavanje samo krajevnih vesti vodilo v lokalizem. V drugi fazi naj bi začeli tudi s kulturnimi sporedi, skupno pa bodo slovenske televizijske oddaje trajale 4 ure tedensko oz. 208 ur na leto.
Na srečanju je govoril tudi Sergij Pahor kot član uredniškega odbora slovenskih poročil. V dvorani se je nato razvila razprava, v kateri so udeleženci predvsem spraševali, zakaj je bilo treba na začetek slovenskih televij-skih oddaj čakati dve desetletji. Izrazili so upanje, da bo tokrat do teh programov res prišlo.
Dokumentarni akreditivi
Zaradi posledic ujme v severovzhodni Italiji
Klecnili dve gospodarsko najbolj razviti deželi
»Od leta 1961 do leta 1986 sta v Italiji bila uničena dva milijona hektarov polja in gozda. Z zemljevida Italije je v tem času bila zbrisana površina, ki je po velikosti enaka deželi Veneto. Stanje reke Pad je mnogo slabše od tistega pred 43 leti, ko je bilo poplavljeno območje Polesine (pri Rovigu); reka Arno lahko vsak trenutek poplavi Firence kot v tistem prekletem 1966. letu; Benetke pa lahko že jutri pogoltne laguna«. Tako smo brali v milanskem Corriere della Sera pred nekaj dnevi, ko sta zaradi velikih poplav dejansko klecnili dve industrijsko in gospodarsko najbolj razviti italijanski deželi: Piemont in Ligurija.
Uvodničar v tem dnevniku poudarja, da je za posledice zadnje ujme odgovorna sama italijanska državna oblast. Pred zedinjenjem Italije so bili Piemont, Lombardija, Veneto in Toskana lahko za zgled, kar zadeva urejanje teritorija, saj so na politiko omenjenih državic odločilno vplivala Dunaj in Pariz. Na voljo so jim bili najsodobnejši znanstveni izsledki o nadzorstvu nad teritorijem in nad tokovi rek. Vse to se še zdaleč ne more primerjati z obupnim stanjem, ki na tem področju danes vlada v Italiji.
Medtem ko pišemo, še ni znano število smrtnih žrtev, kot tudi ni znano, koliko ljudi je ostalo brez strehe. Gmotna škoda je ogromna in znaša na tisoče milijard lir.
Pri založbi Center marketing v Ljubljani je konec letošnjega (1994.) leta izšla strokovna knjiga z naslovom »Dokumentarni akreditivi EPO 500 & 400 Primerjava«. Delo sta iz angleščine prevedli Vera Gnidovec in De-sanka Geršak. Naslov angleške knjige — izvirnika je »Documentan/ Cre-dits UCP 500 & 400 Compared«. Knjiga obsega 121 strani praktičnega besedila za strokovnjake, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino. Zlasti bo ta najnovejša knjiga v veliko pomoč bančnikom, ki poslujejo z mednarodnimi akreditivi.
Izvirna dela izdaja Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu. Tudi
pri njih se pogosto pojavljajo številne spremembe, dopolnitve in revizije najrazličnejših pravil, publikacij in priročnikov. Zato je potrebno sproti slediti tovrstnim spremembam oziroma dopolnitvam. Prav akreditivi doživljajo stalno spreminjanje ali dopolnjevanje. Za vse tovrstne spremembe skrbi bančna komisija pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu, ki odobri revizijo, jo izvaja in zaključi s svojo delovno skupino.
V tej knjigi so zajeta splošna določila in definicije, kakor tudi navodila za odprtje ali spremembo akreditiva. Zanimiva je oblika in notifika-cija akreditivov z navedbo telepreno-
11
s a in predobvestila akreditiva v členu.
Pri vsakdanji praksi ne moreni mimo obveznosti in odgovornosti. se srečujemo s standardi za pfe% . dokumentov, višjo silo in različni medbančnimi dogovori.	,■
Osrednje vprašanje oziroma vs na pa so dokumenti, ki opredeljuj 1 izstavitelja, datum akreditiva, vn čljivost, razne tovorne liste, potmi zavarovalne dokumente itd.
V zaključnem delu so zajeta raz določila, kot so na primer določi delnih dobavah, delnih plačil, da mih zapadlosti, raznih omejitva podobno. Zanimiv je prenosni aW tiv (obdelan v 48. členu EPO 500) kor tudi odstop priliva. Vse sprem be členov so sproti zabeležene na K cu vsakega člena oziroma P°S\al'l' Založbi Center marketing velja y znanje, da nas sproti seznanja z vimi knjigami in priročniki o mea ^ rodnem poslovanju. Za podrobnej informacije se lahko interesenti ob jo na omenjenega založnika po telel nu na št.: 061/302-350.	»
dr. Gabrijel Deveta*
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954' štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo JevnikaL Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavm in odgovorni urednik), Miro Oppdt Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egid') Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst/ tel. 040/772151.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO »EMIL KOMEL«
MLADI ZVOKI
V JESEN 1994
Sedejev dom v Števerjanu torek, 15. novembra, ob 20.30
Oleg Galperin, violončelo Luca Ferrini, klavir
Občinska glasbena soba v Doberdobu sreda, 23. novembra, ob 20. uri
Koncert v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Kras iz Doberdoba Ljubljanski kvartet klarinetov
Komorna dvorana - Drevored 20. septembra 85 - Gorica sreda, 21. decembra, ob 20. uri
Mladi zvoki učencev SCGV E. Komel Glasbeno srečanje ob odprtju novih prostorov
Stotnik Rosai se je docela spremenil. Nekega popoldneva sva bila sama v ambulanti. Bolnikov ni bilo več. Raje so se zdravi zbirali po raznih kotičkih in vsak po svoje tolmačili zgodovinske dogodke, ki so se spletali okrog nas. S stotnikom sva slonela na oknu pisarne in gledala na ulico. Sam je sprostil pogovor. Dejal mi je, da njegova hči doma samo joče, ker se nikakor ne more sprijazniti s polomom italijanske vojske in z novo politično situacijo. Svoj monolog (sam sem namreč previdno molčal, le tu pa tam sem čisto kratko posegel v njegove besede z nepomembnimi pripombami kot dokaz, da ga poslušam) je zaključil s solzami v očeh: »Mussolini ci ha fatto fare un sogno di gloria e di grandezza. — Mussolini nas je zazibal v čudovit sen slave in veličastja!«
Na začetku septembra smo bili nepričakovano pozvani v zbor na vežba-lišče. Brez vsake razlage so nam razdelili opasače z dvema majhnima rdečima ročnima bombama. Ukazali so nam, da moramo odslej tako oboroženi odhajati tudi v mesto. Naslednjega dne pa je že prišel protiukaz. Nemudoma smo morali bombe vrniti skladiščniku. K sreči ni vodil seznama oseb, ki so mu bombe vračali. Zmeda je namreč bila že taka, da sploh niso opazili, da je kar čez noč ogromno teh nevarnih rdečih pirhov romalo na okoliške gmajne. V naslednjih nočeh so za njimi romale tudi odeje iz slabo zastraženega skladišča.
Ozračje med nami je bilo naelektreno. Vedeli smo, da se pripravljajo veliki dogodki. Vsi smo molče čakali na navodila naše notranje, to je za nas edine prave odporniške komande. Ta so prišla 7. septembra. Rečeno je bilo, naj se po kapitulaciji Italije vsi razbežijo po majhnih skupinah. Kdor hoče domov, naj se ne poslužuje vlakov, ker so Nemci pri Benetkah začeli prestrezati vse moške, ki so potovali proti Trstu, in jih pošiljali v svoje lagerje. Do Pada bi se morali prebiti peš, nato pa reko prebresti pri kraju Monselice, kjer je bila voda najplitvejša. Prebresti jo je treba »v verigi«, se pravi tesno oprijeti za zapestje. Kdor ni imel izgledov, da bi varno prišel domov, naj gre na jug in v Rimu počaka na prihod zaveznikov. V Rimu naj se vsakdo javi na uradu mednarodnega Rdečega križa. Nismo še vedeli, da bo začetek te akcije stekel že 8. septembra. To se je izvedelo v noči od 7. na 8. september.
(Dalje)
Spominske svečanosti v Števerjanu
Za praznik Vseh svetih so tudi letos v številnih krajih priredili tradicionalne svečanosti v spomin rajnih. V Števerjanu so se na ta dan vaščani zbrali pri sv. maši, nato pa je bilo na trgu pred cerkvijo tradicionalno polaganje vencev pred spomenik padlim v 2. svetovni vojni. Poleg občinske uprave so tudi letos vence položile vse vaške organizacije. Župan Ivan Humar je pozval k enominutnemu molku za rajne, nato pa je mešani zbor Sedej pod vodstvom Bogdana Kralja zapel nekaj žalostink.
Tudi na Jazbinah so se spomnili padlih domačinov s komemoracijo ob spomeniku. Priložnostni govor je imel Mario Klanjšček. Delegacija števerjanske sekcije Ssk, ki so jo sestavljali sekcijski tajnik Dominik Humar, predsednik Ivan Vogrič in člani sekcije Hadrijan Corsi, Damjan Terpin ter Lojze in Edi Hlede, so bili tudi na grobu Gradimirja Gradnika v Medani. Namesto venca so na grob položili slovenski šopek — nagelj, rožmarin in roženkravt.
Polemika o Gregorčiču
Dnevnik II Piccolo je na g°rl.j ških straneh zadnje čase obja^’, več prispevkov v zvezi z likom mona Gregorčiča ob letošnji 1 letnici pesnikovega rojstva. O g sila se je najprej Antonella Ga1 rotti in v članku z naslovom » mon Gregorčič padre del riaZl^ nalismo sloveno« sicer dostojn0 obširno, vendar nekje polemi'čo ' prikazala goriškega slavčka k ^ očeta slovenskega nacionalizm
(izhajajoč iz pesmi Soči). ^
Kasneje se je oglasil še prj-stavnik nacionalističnega tab ra in s svojim posegom spet P vzročil odgovor na prej omenj ni članek. Vse to je znak, da pe nikova figura ni dovolj znfn, ali bolje, da še danes buri duh ve med goriškimi Italijani. Za ^ tudi naj bi Gregorčič ne ime mestu kake ulice oz. uradne^, priznanja. — Prav bi bilo, da se sem uvrstil še kak slover>s glas in — osvetlil Gregorčičev p men in lik!