m i APR LETO—YEAR XX. Cese lista JpM4K or r«£ ' 8 192/ GLASILO SLOVENSKE . VETA NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredaiikJ I» railki 1617 S. Lawodala Af% Office of Publleatloai 1667 South I awn dala Ava Telephone, Rockwell 6906. ■•»Ur JuMTf M. M Aet of ma. at Mm 0arw «I Marek I. Chicago, 11!.. ¿etrtek. 7. »prll« (April 7). 1127. $EglFPOt>>Wfl Zborovanja prepovedana PRnonomn. ! rudarjem v rfm- Pittsburski šerif je odredil, da več kot tri osebe se ne smejo zbirati nikjer.—Položaj na bojni črti. Odločilna bitka je v teku v zapadni Pennsylvaniji. Acceptance for ■»«Hip, al »podel rele of peeUfe proTlSei fee to eectlaa 116», Act et Oct. », 16IT, aetWrlaed os J»» 14, 1116. hutMcrlpilun Ift.W Tí!*!! STEV.-NUMBER 82 $KE BARONE Prepovedal je shode. — Tri osebe smatra za zborovanje. — Pod svojo komando je dobil še štirideset kozakov. V tem okraju so organiziranim delavcem najbolj sovražne kom-panije. Uniontown, Pa. — J. Q. A-dams, šerif okraja Fayette, je poslušno pritekel na pomoč premogovniškim baronom. Izdal je splošen oglas, v katerem prepoveduje vsako zborovanje v okraju. Ako se zberejo tri osebe in se pogovarjajo med sabo, je tak pogovor po njegovem mnenja že zborovanje. Prek okraja še ni proglašeno vojno stanje in usta: va Združenih držav garantira vsakemu državljanu pravico do zborovanja in svobode tiska. Vrh tega je šerif izdal še fer-man, v katerem prepoveduje kroženje radikalnih letakov. Da vzdrži svojo proklamacijo, je prosil pomoči oborožene sile. In poslali so mu 40 državnih policajev, ki patrolirajo ceste. Privatni podjetniki imajo že tako svojo policijo, ki je poznana kot premogovna in železarska straža. Državna policija je bila dodeljena tej straži, da so ustanovili detet* novih policajskih postaj. - Med kompanijami v tem okraju sa najbolj znane: H. C. Frick r Coal kompanija, Oliver & Snyder Steel kompanija, W. J. Raihey iti druge. Rainey kompanija pošilja stavkokaze iz Pittsburg-ha. StavkoliAzi odhajajo močno vlak, jih spremljajo oboroženi stražniki, pripadajoči k premogovni in Železarski straži. Gonijo jih tako, kakor da spremljajo največje hudodelce. S postaje zopet spremijo stavkokaze do barak in šup, v katerih so nastanjeni. In kadar zapuste barake in šupe in gredo na delo, da-siravno je pot do vhoda v premogovnik zelo kratka, jih zopet spremijo oboroženi stražniki. Chicago. — William H. Thompson, *"Big BiH", neke vrste republikanski insurgent, je ________ bil v te ik tretjič izvoljen za edha^j«-** ftitorfhfe^tnpaTra T vsčtno 072 glasov. Dobil je več glajov kot oba ostala kandidata skupaj, namreč 512,740. Sedanji Niti dež ni vstavil radarskega pohoda Dvanajst ato jih je korakalo, dasi so bili mokri do kože. Library, Pa. — Dež je padal, toda rudarji so korakali v dolgi JKivorki in molče. Mokri so bili do kože, toda povorka »se ni u-*tavila. Bila je ^rva demonstracija ob jutranjem svitu proti "tavkokasom, katerih ni sram, da izdajajo svoje lastne tovari-*« in ližejo palico, ki jih tepe. Rudarji so korakali proti premogovniku Montour, št. 10, ki J" lastnina Pittsburgh Coal kom-P«nije, ki obratuje premogovnik s «tavkokazi.. Žene in otroci rudarjev so ostali v dežju in s" z očmi spremljali dolgo po-Vorko. Kudarji so stopali molče, le '"krat so dali svojemu gnjevu dijaka, ko so se stavkokazi obrnili nazaj proti vrsti stavjeovnih "trat, mesto da bi nadaljevali ^"jo pot na stavkokaško delo. Mo-ve, kaj so takrat ti stavko-kazi občutili? Mogoče jih je bilo •ram, da so sinovi delavskih mater. Ce se je pojavila v njih ^ih ta iskrs sramu, je ravno-l«ko hitro ugasnila, kakor se je svetila. Obrnili so se proti premogovniku in šli naprej, kakor voli, ki jih mesar žene v avnico. i , Pittsburgh, Pa., 6. apr. — Serif Robert H. Braun v Allegheny countyju, kjer je 18,000 organiziranih rudarjev brez dela vsled suspenzije obrata v premogovnikih, je včeraj izdal odredbo, s katero je prepovedal masne straže hi zborovanja rudarjev. / V.eč kot tri osebe ne smejo biti skupaj nikjer na javnem mestu. Situacija.v distriktih mehkega premoga je danes sledeča: • V distriktu \ Pittaburgha je prizadetih 45,000 rudarjev in več kot 200 premogovnikov. V ¿i unijonizirani rovi v Allegheny countyju počivajo. Rudarska organizacija ima na mestu večje število organizatorjev, ki skušajo pridobiti delavce v neunij-skih jamah za organizacijo. "Openshopni" premogovniki so zastraženi s privatnimi policijskimi četami. . Petdeset odstotkov neorgani- ziranih rudarjev v enem samem okraju West Virgin!je je opustilo delo in se pridružilo boju za jacksonvillsko lestvico. * V Ridgewayju, Pa., je 500 rudarjev odložilo orodje v enem samem premogovniku. Baroni premoga v Ohiu so odrekli rudarjem kredit v kom-panijskih prodajalnicah in zahtevajo stanarino od kompanij-skih bajt v naprej. Serif v Fayette countyju, Ps., je prepovedal rudarjem zborovanje. Tam je središče "open-shopnih" operacij. Štirideset državnih policistov (kozakov) je prišlo tja. Privatna policija Pittsburgh Coal kom panije hodi okrog po cestah z bombami za solzenj« v torbah. , 30,000 rudarjev je zâatavka-lo v Missouri ju, Kansasu, Ar-kansasu in Oklahomi. Thompson je zopet i i k a i k I inpan Porazil je Deverja in Robertsons z ogromno večino 834)72. Saeeo in Vanzetti sta zopet ndarfena Vrhovno sodišče v Masaach use t-tau jo odklonilo spel dveh Italijanskih delavcev. Horton, Mass. — Vrhovno sodišče držsve Massachusetts je v torek zavrglo spel Nicole Saccajoborožbi pri v in BaHOWnfcJi Vanzettija* žene. je da- 'a hodel najemnika radi rhicsgo, 6. spr. — Ko < h prišel- z dels domov Peter Mii hlini, 54 let stsr, je dobil pri oj| žeiil Aluseta Plsaoja. na-l»r ga jt z nožem zabodel ter ' j s vil policiji.' Oba sta bila aretirana. župan Dever, demokrat, je dobil 429,668 glasov, dr. John Dill Robertson, neodvisni republikanec, pa 51,209. Oddanih je bilo rekordno število glksov, 993,617» kakor še nikdar prej v Chicagu. Volilo je 86 odstotkov vpisanih volil-cev. Volilci so tudi odobrili 4 proti 1 vse nove bondne izdaje za razne javne naprave (nove mostove, bulevarde, javna poslopja itd.) v skupni vsoti čez 21 milijonov dolarjev. Letošnje županske volitve v Chicagu so bile najsrditejše, kar jih pomni mesto. Glavna kandidata, Thompson in Dever, sta se celih šest tednov vsak dan obkladala z najgršimi psovkami in dolžila drug drugega vseh mogočih lumparij. Bila je tipična Btaropolitična kampanja, kakršna je v navadi v starih strankah. Kljub temu so se volilci odločili za Thomp-sona. Zakaj? Najbrž zato, ker ima več osebno možatosti in ker je bil kot prejšnji župan v vednem konfliktu z javnona-pravnimi trusti. Med vojno je bil znsn kot "nevtralec", ki je ščitil tukajšnje Nemce In radi-kalce pred nspsdi. Zagovarjal je tudi zsmorce. Njegov glavni udar v sedenji kampanji je bil "ena zastava" in "proč z dvoličnostjo in hlapčevstvom pred inozemskimi potentati. To je cikalo najbolj na Dever-jeve sramotne poklone, ki jih je lani delal pred evropskimi kardinali in škofi na evharistič-nem kongresu. Dever je namreč katoličan in Irec. (Slovenski frančiškanski list pridno agitiral zanj samo zato, ker je katoličan!) Dever je tudi pogorel radi tega, ker je bila njegova uprava preveč zapletena v mrežo butlegarske korupcije in ker ni mogel predeči t i številnih butlegsrskih umorov v Chicsgu. Socialistična stranka ni imela topot svojega ksndidaU. 80-cialistični delavci »o zaenkrat «-v« v»v. v«ua ar« • » a zhtleot samokresi, novo obravnavo. Apel je baziral na novi evidenci v formi zaprisežene izjave, katero je dal Celestlno Madeiros, na smrt obsojeni morilec, ki je izpovedal v izjavi, da je njegova roparska četa is Providenca izvršila u-mor, katerega sta bila obdolžo-na Sacco in Vanzetti. Vrhovno sodišče se, ni hotelo ozirati na novo evidenco, pač pa je potrdilo pravorek |)orote v Dedhamu, ki je spoznala Sacca in Vanzettija krivim. Zadeva pojde zdaj nazaj pred sodnika Thayerja, ki izreče smrtno sodbo nad obtožencema. Edina pot, ki še ostaja, je a-pel na najvišje zvezno sodišče v Washingtonu. Zagovorniki Sacca in Vanzettija st; gotovo poalu-žijo še te poti. Linéarski «nori se mnoio V prejšnjem letu je bilo 30 o-aeh linčanih proti »edemnaj-Ht i m v letu 1925. Washington, l>. C. — Trideset oseb je bilo linčanih v Združenih državah v letu 1926. To je skoraj še enkrat toliko kot v letu 1925, ko je bilo 17 oseb u-mor jenih od drhalL v letu 1921 pa 16. Pet držav, ki so se bile "poboljšale" in niso imele lin-Carskih umorov v letu 1925, je lani «pet padlo v staro sramoto. To so Nova Mehika, Kentucky, South Caroline, Tennessee in Texas. V Illinoisu že nI bilo dve leti nobenega linčanja. BARONI PREMOGA SI Z A M A N PRIZADEVAJO Rudarji se smo, ejo podjetniškim ponudbam. - - Privatna policija premoge vnih baronov se sprehaja po t lica h 1 bombami za pasom Pittsburgh. Coal kompanij premogovnikih na katerih jim znižano mezdo, še pred prvim so jih čitali in kompai)ijo in Zdaj pa P. sednik petega ske organizaci i. fs. 1U4 i« Terminal j« pri svojih nalepila lepake, ponuja delo za j To se je zgodilo rllom. Rudarji blali dovtipe na smejali. Fagan, pred-listrikta rudar-izjavlja, da kompanija zam|n čaka in misli, da se rudarji vrnejo na delo in zapuste unijo, por jim kompanija ponuja delo po znižani mezdi. Fagan pravil da je 60 odstotkov rudniških wdij, pod vodij in preddelsvoov izjavilo, da r*jše nehajo delati pri Terminal Coal kompaniji, kakor da družbi pomagajo izvesti njeno protiunij-sko taktiko. Ako se je Terminal Coal kompanija odločila delati s stavkokazi, meni Fagan, tedaj na bo v letu 1927 produ-cirala veliko premoga. Fagan daljo obtožuje, da privatni stražarji Pittsburgh Coal kom panije patrolirajo cesto za ■pasom z bombami, ki povzroča jo joksvost. C. E. Lesher, podpredsednik Pittsburgh Coal kompanij«, je priznal, da privatni stražniki te kompanija noslj som in da bombe za pa-zdaj spadajo k lih stražnikov Med tem ko se je podpredsed nik te kompanije širokoustil, so pa rudarji v Moon Runu priredili veliko demonstracijo proti tej kompaniji. V povorki so nosili bandera z napisi, ki so obsojali kompanijo, ker premogov nike obratuje s stsvkokazi. Delani v Angliji v veliki ofenzivi Zakon proti generalni stavki bodo pobijali zunaj zbornic« s kampanja za nove volitve. Kantonol prodirajo dalje na sever Protiamerilki bojkot se je pojavil. Ameriški diplomat je so dobili navodila sa izpraznitev vseh naselbin v severnem Kitaju. Najmanjšega upanja ni ve*, da pe-kingski diktator ustavi revolucionarni plamen. Sangaj, 6. apr. — Brezžična brzojavka sporoča, da je Izbruhnil bojkot proti ameriškemu blagu v Cangši, provinca Hunan. Vsi ondotni ameriški misijonarji in biznismani so pripravljeni na odhod. Bojkot je začelo kitajsko delavstvo v reprisalijah, ker so ameriški pomorščaki ubili devet kulljev, ko so streljali na kitajske množice v IČangu. # Peking. 6. apr, — Situacija za kitajske reakcljonarje in tu-jezemske imperijaliste v kitaju je vedno slabša. Ameriški poslanik Je prejel navodila iz Washlngtona, da pozove vse ameriške naseljence v severnih provincah, naj Izpraznijo ivojs naselbine In takoj odpotujejo v Tientsin, kjer je zbirališče tuj«-zemcev. V Tientalnu se nahajs japonska flota In japonski ob- lastniki so baje sajamčill, da oni prevzamejo skrb za varnost vaoh tujozemcev tamkaj. Poročila zadnjih dni o "razkolu v kuomlntangu" so pono-hala. Člang Kajšek še vedno vodi kantonske ljudske čete in prodira s njimi v severne pro-vntce ob dveh šeleanlšklh progah Iz Nankinga in Hankova. Vroči boji so v teku med Kantoncl in Santungcl v okolišu mod Tsinanom in Pučovom. Iz Nankinga poročajo, da je včeraj dospelo tja 400 rajen-cev revolucljoname armade. Severnjaške, Cangtaollnove čete ae nahajajo v Honsnu, o-krog 200 milj sevepno od Hankova. Ako se te č«ts kmalu umaknejo nazaj, bodo vsekakor zajeto mod dvema revolucijo-narnima armadama. ftvedsko-avalrijaki protivojnl pakt. Htockholm. 6. spr. — ftved- London. 6. apr. — Angleško delavstvo je začelo mobilizirati vse svojf politične in strokovne sile za veliko ofenzivo proti sedanji Baldwinovi torijski vladi. Namen ofenzive je, strmoglaviti vlado in izzvati volitve za nov parlament, v katerem upa delavska stranka dobiti večino. Boj s« suče okrog predloge proti generalnim stavkam. Ako bo ta predloga sprejeta, tedaj pride za vse delavske unije v Angliji silovit udsrtH*. Tako drastičnega zakona že ni bilo desetletja na Angleškem. Delavske unije izgube svoj vplivni status in postanejo le brezpomembni klubi. Delavski voditelji vedo, da ne morejo preprečiti tega zakona v sedanji zbornici, v kateri imsjo torljl absolutno večino. Predloga bo gotovo «prejeta, če tudi liberalci glasujejo z laborltl vred proti. Zato Je delavska stranka preneula bitko izven zbornice mod ljudstvo. Stranka smatra, da'volilci niso dali to-rijski vladi msndata za tako drastičen nastop proti, delav- Socialistična glase-vaa)a v Evropi Najvsč teh zborovanj se vrti v mesecu aprtlu. — Kongrss nemških socialistov se vrli Iste v mesece maju. Curih, dvlcs. (L D-Holard-ska socialistična delavska 6tran-ka bo obdrlavala svoj« iborova-t»j« v Utr«chtu. Za.sbwvs.ajf ao določeni trlj« dn«vl. Kongrei prične zborovati dn« 16. sprlls in konča dne 18. aprila. Francoska socialistična «tran-ka bo obdržaval« svoj 24. kongrss v Lyonsu. Zborovanj« pri-čn« dne 17. Aprila In konča dne 20. aprila. Poleg drugih vašnlh vprašanj na dnevnem r«du Je vprašanje: Kakšno naj bodo razmere socialističnih «trank napram kapitalističnim In komunističnim strankam. Dne 17. aprila prične zborovs-nje češke socialistične «tr«nke v Avstriji na Dunaju. Ta kon-gres se 1» pečal z novim strankinim programom. Predlogi, ki so bili predloženi, večinoma soglašajo z llncarsklm programom avstrijskih socialistov. Program, ki ima opraviti z narodnostnim vprašanjem, Je dokončan. Zborovanje nemških «oclsll-stov v Poljski se bo vršilo v Kos-nigshuette. Zborovanj« bo tra jalo dva dni In prične dne 17. a prils. Kksekutivs nemške socisliati-¿n* strsnk« Je sklicala strankino zborovanje za diie 22. maja v Klel. Dnevni red obsega: Poro-čila. Poročevalcev Je jKit. Zemljišč ni program. Poročavalc« ata dva. Naloga socializma v republiki. Poročevalec Je Men. Poročilo o delavski in socialistični in-ternacijonsll. Poročevalec je eden. Nelanéski seelallstl 1 za svobode Klte|eov Glavni organ aoclaltetev krltlst rs «odštevanj« s tujw«m«klml Imparl Jallstl. ' ( urili, Švica. (I. L) — Glavni orgsn socialistično strank« z dn« o«m«ga marca 1.1. precizira stališča hotendsk« socialistično ^ «STli* langaju J nalSpu ho'-' landak« bojne ladjo "Sumatra" v kitajskih vodah. OflclJofoo poročilo Je prlpovo dovalo, da j« holsndska ladja sa mo iz vljudnosti obiskal« kitaj ske vod«, v resnici so se pa ho-landskl pomorščaki Izkrcali In «o v družbi japonskih čot okupirali levo krilo utrjene pozicije evropske koncesije. List ostro kritizira oflcljelno poročilo, ki J« Imelo namen zavesti Javnost, da bi verjel«, d« se bojna ladj« Iz same vljudnosti nahaja v kitajskih vodah. Odgovornost za napačno Informiranj« javnosti odklada list pred vrata admlralitete. Na to i mi članek ostro krltlzir« akcijo bojne ladje v kitajskih vodah, ki j« bila Izvršena, da potlači stremljenje kitajskega ljudstva I Ki svobodi. INDIJANSKA VZTKAJNOHT. i eks In Avstrijs ata ratificirali ' cem, zato zahteva, da edino vo-* pogodbo, na temelju katere Je lllcl odločijo o M predlogi. vojna med obema državama ne postavna v vsakem ozlru. Kna-ko pogodbo je Švedska sklenila i Norveško, Finsko. Poljsko, Belgijo. Čehoslovskijo in Nem* čijo. ttftTKNJK HTKANHKIM VUC, PRA7AIII HTAVBIAT ITD. V f HICAGlI. I Ks lndlj«nrs sla preUkls milj v 15 arih, K9 A ust in. T«*. — Dv« Indijanca rodu Tar« Humars, ki prebiva v mehiških gorskih divjinah, sta pretekla pot iz Man An-tonia v Auatin. Potrebovals sts manj ko petnajst ur. s pot meri M9 milj. Taks dirks bi ubila vsakega konja, a Indijanca ets h lis še pri polni moči, ko sts do-.spela na cilj. ZANIMIVO PRKDAVANJB CHICAGU. Chicago. — "81 obod na govornica" Jugoslovenekog pro-evetnog udruženjs Ikj olnlržava la svoje redno predavanje v ao I Kito dna t*, aprila X prostorih na LHft W, 1 HI h «treet. Pred-met predovan J«: "Osnovanje svotKNie balkanskih narodov". Predavanje se bo nunašalo na možnosti o ustanovitvi feder« tivne republike balaknskih na rodov. Predaval Ik> Telnjen«. Iznsjdb« J« /.daj v eksperimentalnem šta» dlju. Vladna komisija za kontrolo in reguliranj« radia d» je začela zanimati za Jenklnsovo iznajdbo in dala Je Jenklnsu ns raz-IKilsgo gotove valovne dolžine za ek*|»eriment«. Dvaindvajset <4»M»jenlh nemoralne Igre MHea". New York. 6, spr. — Porots na Genersl Hession sodniji J« denes tukaj s()oznal« krivim ne-moralnosti dvaindvsjset igral-rev in igralk, ker so igrali ln predstavljali Igro "H**" — Hpol — ker J«, pravijo, nemoralna in bi Ishko i*»hujšala mladino. Itadi U igre in š« nekaj drugih liodolmlh se J« zadnje čas* mnogo nsmig«v«lo, d« se uv«de cenit uro z« teatr«. Cuv«jl morale bi morali bllžj« paziti, da se mla-dlns n« pohujša, potem naj bi šele dregnili v gledališča. I)AVKK NA AVTK ZNA« A rFTKT MILIJARDK. Chlcago, — Celokupni davek na avte znaša 92*8,2*2,352 v vsej deželi, kot poroča zvezni u-rsd za javm« cest«. Drž«va Illinois Je na tretjvm mestu v številu avtov v Združenih državah. Avto vozli J« v drtpvi Illinois L970,600; Callfornija Jih ima I ,<00.000. Ilmor na csstl. Chicago. —• Zgodaj včerai zjutraj sta dva bandita (skisia streh- na Walter Clarka, ko Je ta atal na v«»galu Pate in Cr«w. ford Avenue. Morilca sts bsje lioznala umorjenega ter «ta a« oekaj čaaa predno ata oddala atrete prepiral« z njim. Policija zasleduje morile«. PROSVE TA**?""» GLASILO »LOVE*«" WAIODWE rODroiUfSJWKlTl^ LAfTTNINA SLOVKNIIKE NARODNE POWOgMgMgSLm " '' Cmmm —fa—* — > lehsplsl SO — Naratalaa Zedmj«. drU« (M* »JI JS M p>>ipolnenih varnostnih naprav, so bile katastrofalne nesreče zelo redka prikazen, ker na se razcepili 7lani večji ladji so bili komaj dva ali trije, ki niso vedeli ali je'8red»tva, se jil morje sladko ali slano, pa še ti so bili vajenci, ki so letuje,jilso zanj nič učili ene ali ci frančiškanov, ki zapovedujejo, kako se morajo člani obnašati. Kot taki vidijo, kje je mesto za njih mladino, kateri hočejo dobro. Vsi nasprotniki in sovražniki S. N. IV J. so začeli dvigati glavo proti nji. Pa vso to ne pomaga, K. S. K. J. gre vedno dol, dol in dol. Prosveta prinaša dobro čtivo za svoje člane frer obiskuje mnogo Čitatelje po vseh slovenskih naselbinah. Z "Mladinskim listom" pa S. N. P. J. pridobiva člane, zato pa ta Gr-dinata najbolj tišči, ker se v resnici lahko boji za svoj prestol. Stari člani počasi odhajajo od tam, novih pa pridobiti ne morejo. No, naj le gre katoliška jednota rakom žvižgat, saj za delavstvo ta itak ni, temveč je v prvi vrati za frančiškane in župnike ter za klerikalne "vla-dlke". Grdina bi kaj rad videl, da bi 8. N. P. J. ki se jih v to svrho preu- mazana. Pravi: "Dokler so pri Prosvetl uganjali same buds- FHOBVBT1 boljši zagovornik ia,učitelj ter buditelj k delavskemu gibanju. Ko ao frančiškani opazili, da pri K. S. K. J. ne morejo naprej, so as oglasili, da Prcsvete ne smejo pustiti naprej.^ S sik» bi radi odtrgali člane - In članice, odvzeti jim hočejo izobrazbo ter zopet vlivati strup v možgane. Pripeti ae lahko ravno narobe: f tako gonjo kaj fcmahi lahko uničijo sebe In katoliško jednoto. Grdina naj bi se bil zanjo potegoval prej, ko je bil čas za to, danes niso več delavci tako zeleni kot so bili včasih. 33 let je. odkar ae oatanovili katoliško jednoto. Njeno glasilo ves čas aele, ker nimajo zanj stanovitnega bivališča in zmerom je to ubogo glasilo tednik, čeprav bi bil moral y teh letih , postati že tri krat dnevnik. Ali namesto da bi ae izboljševal, kakor se vse človeštvo, postaja šele vedno bolj zagrizen, bolj strupen in fanatičen. Prešel je že vae meje in zdaj opisuje, ksko zaničujemo vero, boga, nebesa, pekel itd. — Da, avobodomiselni delavci zaničujejo tako vero, katera aJuži aamo za kupčijo ter je najmogočnejši steber kapitalističnega sistema, ki drži delavatvo v pokornosti in suženjstvu, da ae ne sme bojevati proti gospodarjem. Tako vero je imel v mislih tudi Kari Marka, ko je rekel: "Vera je strup za delavski razred." To je namreč tista hinavaka vera, ki zabičuje, da delavec mora biti pokorenf da ne sme iatavkati, da mora potrpežljivo prenašati največje krivice, ki mu jih delita' kapitalist in dahovnik, ki kupčuje z vero. Ali naj apoštujemo bogove, ki imajo nebesa na zemlji? To ao milijonarji, špekulantje, naši izkoriščevalci. Ali hoče Grdina vedeti, kje je pekel? Gre naj v tovarne in livarne, pa bo videl pekel; pogledat najt* gre v pre-mogokope, pa se bo prepričal, da ni drugega pekla kakor aamo ta, v katerem trpi delavec. Delavci ae moramd bojevati za svoje pravice, da se osvobo-mo kapitalističnega sistema, vaeh bogov Jn lordov in da se osvobodimo pekla. Resnica je, da hočemo tudi mladino odtrgati proč od take vere in jo pridobiti za vero zavednega delavstva. Ta vera je v izobrazb}. Hočemo, da bo mladina vedela, kaj je dobro in zlo in da bo znala sama soditi. Grdina je neveden, < zato mu je treba pojaaniti tudi to, kdo je hlapec. Hlapec je tisti, ki mora služiti gospodarjem, kapitalistom. Papež v Rimu je diktator svojih hlapcev kardinalov, nadškofov, ti so gospodarji škofov in škofi gospodarji Čez župnike, frančiškane In vse take poslednje hlapce v duhovskem stanu. In ti hlapci pa naj uče hlapčevstva otroke delavcev! Tudi delavci smo hlapci svojim gospodarjem, ki nas plačajo toliko, da se preživimo. Zaničujejo nas kot hlapce, tpda mi prihajamo do spoznanja, do delavske zavesti. Grdina hujska čez Prosveto, katera ima veliko naročnikov in somišljenikov. Glasilo K. S. K. J. pa vzpoaablja čitatelje za izrabljanje, zastruplja jim možgane. Koliko pa je Članov v S. N. P. J., ki se strinjajo s tako vero, kot jo uče koristolovski frančiškani? Morda je kak špekulant, ki se hoče okoristiti na račun dlanov S. N. P. J. Člani S. N. P. J. se zavedajo, kaj so njih interesi in kaj so njih koristi od organizacije. Po svojih izkušnjah so prišli do prepričanja, da ao bili zapeljani in za-strupljeni od frančiškanov in . . drugih slepiteljev. Vse» kupče-fc0/*"®'* jlm g bi- vanje radi odrešenja, pekla, vic clikanL in nebes so pa največja sleparija, trganje kruha od ust nevednih delavcev, ki morajo stanovati v starih in podrtih bajtah, dočim ae pijavke šopirijo po fa-rovžih in kloštrlh. Duhovščina uči, da morajo delavci moliti za v Nekdanji kruh. 8a j .vendar delajo tanj. če hočejo živeti. Rekel bi, da Grdinatu ni dosti do vere. temveč mu je do dolarjev, ki Jih znašajo skupaj pobožni katoličani. Povem mu pa. da »e resnica nikdar ne more in „ . _ Delsvaki voditelji ae poalužujejo samo resnice, ko vodijo delavce v boj proti iakoriščanju, dočim ae kapitalistični hlapci vedno lažejo, ker drugače bi sploh ne mogli eksistirati. Mi se hočemo bojevsti za naše pravice, da dosežemo ono, kar nam gre in kar je naše. Odnehati nočemo prej, dokler ne bo popolnoma vse v naših rokah. Naš namen je pridobiti mladino. Ta mora spoenati socializem in se boriti zanj. Člani v S. N. P. J. se spoštujejo kot bratje in seetre, pri K. S. K. J. pa morajo molčati ter prikimati na vse, frančiškani te pa norčujejo iz njih. Grdina pa brapi vero, ker mu prinaša lepe dobičke. Ce bi teh ne bilo, bi se moral lotiti drugega dela. Mi pravimo, da je njih vera prinesla aamo škodo za delovno ljudatvo. Naj ae torej ne zgraža Grdina, če avobodomiseini delavci in člani S. N. P. J. ne dajo ficka več za cerkve. Ali je Kristus učil, naj ljudje drug drugega ubijajo ali naj se ljubijo? Kristus je podil trgovce in špekulante iz templja. Tako moramo pregnati tudi mi vse lenuhe in izkoriščevalce, ki kup-čujejo z vero. Kristus je zahteval mir med ljudmi, klerikalni voditelji pa hujskajo. Grdina naglasa, da člani plačujejo Prosveto. Kajpada jo. Zato pa tudi imajo kaj čitati, ne pa tako kot člani K. S. K. J., ki morajo tudi plačati, pa ne bere jo drugega kot neprestane lita-ni je: 'Moli, daruj za cerkev in beži od rdečkarjev, ker ne veru jejo v boga!" Mi se hočemo bojevati proti korupciji in lažem, ki jih prinaša katoliško glasilo, zato ne smemo dovoliti, da izrablja delavce. Dovolj pretrpi delavec na avetu, pa naj bi še dopustili, da nevednega stra4j glupi frančiškan a peklom! Spodbijati moramo laži in stare bajke, ki navihancem prinašajo dobičke. • 'Rad bi tudi videl, da Grdina pojasni, koliko Članov je zapustilo S. N. P. J. radi vere ali nevere, kateri ae ne upoštevata pri nas. Mi nikomur ne ukazujemo, kaj sme verjeti in kaj ne; saj bo že sam prišel do prepričanja, da je bil nekoč slepo orodje frančiškanov. Tako kot Grdina piše je zmožen pisati samo človek brez možganov. Ali je res toliko prismojen, da misli, da bodo naročniki Proavete nositi list k dr žavnemu komisarju. H kateremu? K tistemu, ki bi ga postavil Grdina! Ravnotako se mi zdi, kakor da bi bil Grdina ob pamet, ko piše take otročarije. Pri S. N. P. J. ima vsak član pravico in zadoščenje. Veruje lahko karkoli ae mu zljubi, ukazuje mu nihče ne, pač mu hočemo pokazati pravo pot. Imamo tudi socialiste, komuniste in IWWiste, katerih vsak se bojuje za svoje pravice. Ko imajo Slovenci taka društva pri S. N. P. J. torej ne potrebujejo drugih. Prej naj bi bil Grdina učil, ko še ni bilo S. N. P. J., zdaj je prekatno. 33 let dela je za njimi, pa še polovice tega ne morejo doseči, kar je S N. P. J., čeprav imajo 22 glavnih uradnikov, ki komaj čakajo, da jih kdo povabi in da jim prinesejo žegnanega strupa. Ce se ne motim nima nobena slovenska aH druga podporna organizacija toliko glavnih odbornikov. Tako število že nekaj zaje, pač vse, kar člani s trudom spravijo skupaj. Polegtega pa danea člani tudi gledajo na izobrazbo, ne pa na strup, ka-koršnega ČETKTEK, 7. APRILA^ Musaolihi brije . . . Najnovejša iz večnega Rinu kjer je Petrova skala, na kateri ** if1^^' M d* * Benito akJerul obriti vso Italijo. Vse riju S. N. doma. Vstopnice se kar je kosmatega na Italijan' dobe pri pevdfi in pevkah zbora «kam, mora pod britvico Brada in v Kuahlanevi aiadttišarai v je svečan humbug in gnezdo v SLIKE IZ RASEUli Koncert "Zarje" v Clevelandu. Slovenski soc. pevski zbor "Zarja" priredi svoj običajni pomladni koncert v nedeljo dne 10. t. m. ob 2JO pop. v avdito- akJenil kar poslopju S. N. D. poleg vhoda v Napredni slovenski delavci Ynoramo zavihati rokave ter se podati na delo za člane in članice. Zlasti pa moramo podvizati, da pridobimo mladino. V napredni podpori organizaciji je meeto zanjo. Člani a N. P. J., vpišite svoje otroke na dvaj-se tlet no zavarovanje. Pokažimo sovražnikom, da smo močni in1 da nam oni ne morejo ničesar. Sovragom in frančiškanom naj velja ta klic: "Roke proč od S. N. P. J.r Naj živi duh izobrazbe in svobode. — Kari Za ta koncert, kateri bo nad-kriljsval vse poprejšnje po raz-noličnem in skrbno izbranem programu, se ss pevci in pevke zbora "Zarja" z vnemo pripravljati dolge zimske mesece. 2rtvovali ao mno^o v gmotnem oziru in porabili lepo število ur svojega prosiega časa v pro-speh pevske umetnosti. Posameznih pevskih točk tukaj ne bom našteval — oglas popolnega koncertnega' programa je priobčen v tej številki "Prosvete". Omenim naj le komično opereto "Kovačev •Študent", katera je novost na alo-venskih odrih v Ameriki. Zbor "Zarja jo je prvič vprizoril lansko leto in aicer s popothfm tf-epehom. Na splošno željo občinstva se Je zbor odloČil, da to opereto ponovi, ne oziraje se na trud in stroške, ki so s tem v zvezi. Ljubiteljif petja, posetite v nedeljo "Zarjin" koncert; s svojo navzočnostjo podprete zbor v moralnem in gmotnem o-ziru, pevcem in pevjeam zbora pa pokažete, da znate ceniti njihov trud in jim daste pogum, da še z večjo vnemo nadaljujejo svoje delo na polju kulture in napredka. — A. K. alo- Poročilo o nameravanem venskem doma. De Pue, Illinois__Solnce sije gorko, ptički so se že začeli oglašati, drevje je začelo zeleneti po vrtqvih kopljemo ter sejem o zelenjavo. Vse veselo o-znanja, da spomlad, je že tukaj. Priroda se prebuja: Isto se tudi depjuška naselbina. Misel za slovenski dom se vedno bolj in bolj utemeljuje. Id£ja, katero-smo pred.krat-- začeli, gre' lepo naprej. kim Najprvo smo šli od hiše do hiše ter vprašali vsakega posameznika, koliko delnic bi bil pri volji kupiti. Začetek je bil zadosti povoljen. Zatoraj smo stvar nadaljevali. Dne 7. marca smo sklicali ustanovno sejo slov. do ma vseh članov vseh treh društev. Udeležba je bila velika Seja se je vršila mirno brez vsakega nasprotstva, tako da je bi vsak, ki se je udeležil, zadovoljen z zaključkom. V mislih smo imeli poslopje nekega Grka ipo imenu Nick Rajpsis, katero bo prodano na javni družbi dne 11. aprila t. 1. Sklep seje je bil 'da odbor, ki je bil izvoljen v to svrho, kupi isto, ako se dobi za ceno od $1,800.00 do $2,300.00.1 Poslopje obstoji iz Štirih sob v spodnjem in dveh v zgornjem nadstropju. Poleg tega je dvorana (poprej trgovina s sladoledom). Ta dvorana bi bila zadosti velika za naše potrebe, kot so seje, veselice, plesi in razne zabave, oziroma za vae društvene potrebščine. Odbor b6 poskusil, če bo mogoče, to kupiti za omenjeno ceno. Nadalje sklep seje je bil, da ideja za slov. dom nikakor ne sme zaspati. V slučaju, da se ne kupi to, naj odbor poizve, kje drugje ter prične takoj s kolektanjem delnic za dom. Kar je bilo rečeno, je tudi storjeno. Izvedeli smo za več lepih poslopij, katerih cene ao od $2,000 do $7,000. Poslopja ao lepa in tudi pripravna, da jim lahko damo ime alov. nar. dom, samo odbor se boji, da se naši delničarji prehitro ustrašijo, ker bi bilo treba poseči precej globoko v žepe. AH to ni nič, ako vsakdo zmed nas kupi primerno število delnic in tri naša društva nam priskočijo na pomoč, ter vsako kupi nekaj delnic, ker . tem bo naš društveni denar boje investiran nego na banki na večje obresti. Pri tem nam je uspeh zagotovljen, na katerega bi bili lahko veseli in po-nosni vsi depjuški Slovenci, oziroma Jugoslovani. Kar se pa tiče pobiranja denarja za delni-ee, pa moramo reči, da je nad vse povoljno. de boljše nego iMJ« aa S. «tamL) bacile, je eksplodiral S¡S duce. To K m ^ res je ^ tudb da je sleherna dlaka i„ cHač*a na koži lahko gnezdo za in uši. Ce torej h<¿ Mussolini dodobra "očistiti dušo Italije", mira obriti svojo ¿redo do zadnje dlake . Kaj pa / "venerabilig barba capucinorum"? Na vsak način so tudi tam bacili in svečan humbug. Ako bo Benito tako priden, l^hko še dobi dober "ko. mišen" od trusta za "safety" britve. "Komišen" se dobi. To vedo drugi, ne samo fajmoáter Cerne. e.e # pšitve ugank it. 10 in n Uganka št. 10 z dne 28. mar-ca: Katerega dne in meseca je bÜ veliki petek leta 1897? Za-stavila farmarka iz Wisconsina kije obljubila, da prvo osebo! katera pošlje pravilni odgovor! BOvab; pa, svojo farmo na pol tytnice letošnje poletje in ji dobro postreže. — Odgovor: 16 aprila. — Odgovorila sta dva čitatelja in dve čitateljici, vsi štirje pravilno. Prvi je odgovoril Martin Derganc, 716 Mont-gomery st., Staunton, III., ki je zraven pripomnil: "Rudarji bo-mo letos imeli dovolj časa za do-čitnice." Uganka št. 11; Katera sila goni fonograf? Zastavil Frank Upar, Minera Mills, Parsons, Pía., ki je obljubil debelo cigaro prvemu moškemu, ki ugane, *enaki pa "face powder" enaké vrednosti. ^ Odgovor: človeška roka — Odgovorila je samo ena čitateljica in še ta nepravilno. N[*grada torej ostane neizpla-čana. Lahko/še omenim, da je medtem prišlo še 14 odgovorov (skupaj 51) na uganko št. 9, ki so večinoma pravilni. . i * ■ -j» • • * Nove uganke. Uganka št. 12: Zakaj nekateri moški nasprotujejo striženju ženskih las? Kdor prvi ugane, dobi lep pirh za darilo.—Citro- Uganka št. 13:Kaj dela hudič v peklu? Prvi moški, ki ugane, dobi tri cigare, ženska pa zavoj cigaret.—Skra.t iz Penne. Uganka št. 14: Zakaj pes maje z repom ? Zastavitelj piše, da kdor to ugane, bo nekaj več vedel, druge nagrade ni. Odgovori na vse tri bodo objavljeni 18. aprila. • • e Vojna v Milwaukeeju. Vsi smo pripravljeni za novo vojno. Vprašanje je le, koga bomo zdaj lovili. Ali bomo spet po katoliško naredili, da bomo nedolžne pobili, krivične pa z lavorikami obložili?— Milwau- ese Debit», da khib ni maček. Dragi ¿arkomet! Posveti aem v naše hribe. Tukaj imamo Nu-neta, ki hič ne ve, vidi pa sam golaž. Se mrtvih ne pusti na miru. "Prau je, da je carknu, ' je njegova priljubljena opazka. Socialistični klub ga tako jezu da bi mu že davno navezal kamen na vrat in ga vtopil, de bi bil maček.—Sublet, Wyo. • • • Tonetova amola. Iz Jotieta: Pravijo, da bi k bil Tone a hriba rad oienil zadnjem predpuatu, pa ni zadosti atar. Sodnik mu pa ne d« dovoljenja, ker je že prav* časa na švetu!—Y. K. W. e e e Odlomki. Vsak delaven človek je rti-soden. Delo bistri um. Postopač je topogUvec zna, a ničessr ne zns, še tistega ne, kar zna. . Prevzetnost gre korak pr«1 »adeem. .. Ce le moreš kako liviti. ixviJ. aamo da se ae zlažeš! Ob prasketanju zakurjene!* ognja in ob upanju hitreje poteka čas__Jože Kovecich K. T.* Vte fKIRIE*. 7. APRILA. Politiki pregled po Jugoslaviji HENRI BARBUSSE O SLOVANIH (Izvirno Progveti.) Kulturno sodelovanj« Francozov h» Jugoslovanov. Pred psr leti je znani francoski pisatelj Henry Barbusse, ki je zaslovel po svojem romanu "Ogenj", v katerem prekrasno opisuje življenje in mišljenje vojakov v okopih ter po njegovim najnovejšem delu "Jesus", prepotoval balkanske dežele. O tem potovanju je napisal celo knjigo, "Les Bourreaux". Dopisnik "Obsora" je te dni obiskal pisatelja in ga vprašal o njegovih vtisih z balkanskega potovanja. Barubu&se je odgovoril: Bil sem v balkanskih deželah da bi proučil socialni položaj na Balkanu.* Ko sem se mudil balkanskih glavnih mestih, posebno v Beogradu, sem se se znanil z Vašimi pisatelji in metniki ter se prijatelj,sko raz govarjaU l njimi o idejah in u metniških projektih. *ï fi' Zelo me je presertetfla Visoka izobrazba velikega Števila ljudi ki sem jih srečal v Jugoslaviji Verujte mi, da vam ne govorim tega v sled prijateljstva in sim patij, ki jih gojim napram vašemu plemenitemu narodu, tem več povem samo to, kar sem tam opazil. Ne branim se odgovoriti vam na drugo' vprašanje, ker iskreno želim, da se ustvari jo, tesnejše kulturne zveze med Francijo in Jugoslavijo Dva naroda vselej pridobita, Če se bližje spoznata in ne bojim se trditi, da bi v tem slučaju Francija imela večje koriBti. Slovanska duia je iz duhovnega in umetnijškega stališča neiz črpni studenec in nemara bi preveč umetna popolnost zapad nega intelektualizma potrebo-Ivala napoja iz živega in originalnega izvora. Kakšna sredstva bi bila zato najpripravnejiaî Duhovno bratstvo, ki naj se pospešuje, bo pravo in iskreno šele takrat, ko spoznamo medsebojne kulture. To se bo doseglo, ako bodo intelektualci delali na tem neodvisno in brez posredovanja oficijelnih organov. Na Francoskem vidim okrog sebe celo Rrbanje, ki razsvetljuje pota bodočnosti, jih čisti od vsega, kar je težko in prežito v starih tradicijah. To gibanje vodi umetnike po poti neodvisnosti in u-videvnosti ter je paralelno z velikim gibanjem, ki ruši stari »vet. Ta elita ni predstavljena Po velikih časopisih in osebah, ki so na vidnih mestih. Vaše mladine dolžnost je spoznati našo omladino in pravi zmisel svo-'wine .francoske duše. Želim, da se pojavi velik internacionalni or™ propagande, ki bi olaj-tol sodelovanje med narodi in mentirai to idealno bratstvo «ed latinskimi in slovanskimi (,|i'ami. Prepričan sem, da se to ta moji želja v kratliem u-resničila. JUGO- vi so neznanci vrgli bombo . policijskem uradu in ubili Aefa policije v Sofiji. Sedaj poročajo, da je nenadoma ustreljen od neznanega človeka policijski detektiv, ki je zasledoval nekega PRtfSTETI Mi/**.- Velik potar «ličil sedem blokov Izguba znese okoli pol milijona dolarjev. — Človečkih življenj ni bilo izgubljenih. Glace Hay, Kanada. (Izvirno). — Ob treh zjutraj je pri- Z^lTu 2emlj€nidnik* Ko- goreti v M c Dona Ido vem £ da do .T!"? tak° ku V kleti« V je da do sedaj niso dobili še nobe- - " ^ nega atentatorja. Stavka delavcev in trgovcev v Grčiji. Odkar je vladajoča buržoazi ja vrgla Grčijo v vojno avanturo ¿"Turčijo in bila potolčena, se drži na vladi samo s pomočjo neprestanih pučev in prevratov! Na eni strani je buržoazi-ja popolnoma osovražena v ljudstvu, korumpirana in nesposobna, na drugi strani pa je ljudstvo nepismeno, malozavedno in neorganizirano. Zato silijo v ospredje razi generali s svojimi "revolucijami." Ti generali so seveda orodje italijanske, francoske in angleške politike na Balkanu. Zato imamo v Grčiji neprestano "revolucije". Vsled davčnih obremenitev, brezposelnosti in splošne gospodarske krize, vlada velika nezadovoljnost v vseh krogih, med meščanstvom, kmečkim ljudstvom in delavstvom. Že več dni trajajo stavke delavcev. Tem stavkam so se pridružili še trgovci. Pri izgredih v Solumu je bilo par stav-kujočih ubitih in več ranjenih. Nemiri še vedno trajajo. Občinske volitve v Osijeku. O* i jok, 18. marca. — Danes 10 ®e v terA največjem mestu Slavonije vršile občinske volit-Ve> /a katere je vladalo veliko ^nimanje. Od 8,860 volilcev Je volilo 6,742 40 občinskih svetovalcev. Radikali % ao dobili W61 glasov in 10 svetnikov. Fedcralistf 2,506 glaao\T (15), n^xivisni delavci 1,123 (7), Rs-dJčevci 291 (2) s vseh ostslih 6 «trank po 100 — 200 glasov in i"' 1 mandat. Delavsks večins bi ** lahko sestavila s feders-lsti in neodvisno delsvsko >lranko, aH po med hrvaškimi '«Walistl in srbskimi centrali-' kar pa je eno in drugo malo-Vf"rietno. Ce ne pride do dogo-Vor*. bo vladal zopet komisar. ni demokracije ae razvija anarhija« v Sofiji so organizirali nezs-^'"'l j neti, ki vidijo vzrok so-4i,ln^gs r.la v osebah, s ne v k,"7nu. tajni komltet, ki ims 1' ?» i »obiti vse krivične ured-* Bolgariji predvsem seve-"* !M>licij*ke uradnike, ki zlo- 'J'-ijo oblast. Pred par dne- Spomladanski obupanci. Kriminalna kronika beleži v pretekli zimi v Ljubljani preko 30 shičajev poskušenih samomorov. Samomorilnim kandidatom je služil po večini strup, v prvi vrsti lizol, nekaj jih je skočilo skozi okno ns cesto, nekateri so si prerezali žile, drugi zopet so hoteli pod vlak ali pa so si zadrgnili vrv okrog vratu. Onih, ki so dosegli svoj cilj, je bilo preteklo zimo v Ljubljani 8, čez 30 kandidatov smrti pa je bilo še pravočasno rešenih. Strupa so se ponajveČ posluževale ženske, zlasti služkinje. Vzrok samomora je bila v večini slučajev nesrečna ljubezen, brezposelnost ali duševna potrtost. Z nastopajočo pomladjno se je »ati, da se samomori pomnože, saj je znano, da si v najlepšem letnem času gotovi ljudje najraje požele na oni svet. Ljudi se poloti težka melanholija, postajajo za vse še bolj občutljivi ka-cor v zimskem mrazu. Dne 16. marca zvečer so se pripetila zopet dva slučaja poskušenega samomora. Ko sta prišla sliksrski vajenec Danilo Kampjut in kleparski vajenec Alojzij Vižitin do železniškega prelaza na Ko-deljevem, sta tamkaj našla na tračnicah mladeka moža. Dolenjski osebni vlak je bil že v neposredni bližini. Kampjut in Vižintin sta v naglici priskoČla in s težkim naporom potegnila otepajočega moža v strsn ter gs tako rešila strsšne smrti pod kolesi stroja. Stražnik Jeranče je samomorilnega kandidata nato dvignil od tal ter ga odve-del na stražnico. Bil je to 31 letni peter Velkavrh po poklicu delavec, brez posla, doma iz Vrzdenca. Ko sta s stražnikom prišla do Ljubljanice, se mu je Velkavrh nenadoma iztrgal iz rok in hotel skočiti v vodo, ksr pa se mu ni posrečilo, ker gs je Jeranče še pravočasno pogrsbil. Obupanca s? pridržali za 48 ur v zaporu. Istegs večera se je hotel posloviti od življenje ns Glincsh 24letni tapetnik Kari Sulc. Nekako ob pol 21. url je zapazil na Tržaški cesti it. 48 stsnujoči messrski vajenec Anton Zore. ds ns oknu nasproti stoječe ta» bilo poslopje v plamenu, ki ga je silen snežni vihar od severovzhoda razpihal v velik požar in ki je uničil sedem blokov v trgovskem delu mesta in je nekaj časa ogrožal del mesta zapadno in južno od Senatorjevega vogala. Na delu so bile štiri ognje-gasne brigade, katerim so pomagali ognjegasci iz premogovnikov. Ko so prvi ognjegasci dospeli na lice požara, je nastala v prodajalni za jestvine, ki jc lastuje mrs. Taylor, eksploziji in plamen je udaril iz delavnic« krojača L. Nicholsona. Malo kasneje so pa popokale šipe v prodajaln iza čevlje, ki jo lastuje neki Stevens. V trenotku je bilo vse poslopje zavito v plamen in dim. Gibson, načelnik ognjegascev, je videl veliko nevarnost in pozval je na pomoč ognjegasce ii premogovnikov, ki so se zelo hitro odzvali. Nekateri ljudje so morali pustiti vse in pribežali so na pol oblečeni na ulico. Tudi ognjegasci so bili večkrat v nevarnosti, da jih pod sabo pokopljejo podirajoče stene. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo na pol milijona dolarjev, po večur-nem napornem delu so ognjegasci |meli požar pod kontrolo. SOC!ALI8TtCNA VLADA NA FINSKEM OPROSTILA PO-* LITtfNB J ETNI K K. Finska vlada, ki je v rokah socialistov, je posredovala pri predsedniku republike, da je dal svobodo 1.2(H) politIč nim jetnikom. Amnestija je splošna. Otrok se ubil na igrišču. Chicago, 6. apr. — Helen McGough, stara 13 let, se je dc smrti ponesrečila, ko je padla na Clarkovem javnem igrišču z gu-galnice. Riga. — Uradni list tukaj ta jih socialdemokratov je za nesljivo dosnal, da je bilo pred par dnevi na Finskem oproščenih 1,200 političnih jetnikov, k «o se nahajali v zavrih od leta 1918, ker so se bojevali v civil ni vojni proti progresivnemu elementu. Vlada jih je opro stila na priporočilo fsocialistič nih ministrov v vladi. Kabinetu finske vlade nnče-Ijuje socialist Viano Tenner Tudi ostali ministri so povečin socialisti. Amnestija je splošna Vsi ]>olitični jetniki, ne glede ns to, če so pripadali eni ali drug! Jtruji in so bili v zadnjih letih >rženi v zapoje, bodo sedaj go-ovo oproščeni. Strokovno organizirano de* avstvo je seveda tudi veliko iripomoglo In si prizadevalo, da le te vrsto Jetnikom da svobo-lo. Unije atrokovno organizira nega delavstva na Finskem pri iobivajo na Številu članstva vsakim dnem in zdaj Atejejo le lepo štovllo členstva, ki je tudi obenem vse politično orga nizirano in. ima tako besedo tud v postavoijaji, ker izvoli svoje ¿astopnikei.,yenjo. Finski delav :i so že dalj časa progresivni in *e zavedajo avoje moči v poli tiki. r. Tri trupla, umorjenih najdena iiF* Blufield, ,W. Va. — V Clinch reki so našli tri trupla, dve žen ski in eno, moško, ki so pred ¿asom zginili brez sledu. Troji za je bila nasilno umorjena. AMEMiM ZGODOVINA V APRILU (Foreign Language Information Service). HENRY., HUDSONOVA VOŽ NJA NA "I^OLUMKSECU". (4. aprila, 1600.) Neustrašen in odločen mor-nsr in raziskovatelj, ki je hotel odkriti krajšo In boljšo prek morsko pot do daljnega vzhoda, mesto tega pa je ob svojem prvem poizkusu napravil drugo velikansko odkritje, ne da bi se tega zavedal, pri zadnjem poizkusu pa izgubil življenje vsled izdajstva svojega moštva — to je v kratkem heroična in tragična poveijt o Henryju Hudso-nu, po ksterem se imenuje velika smeriAka reka. Začetkom sedemnajstega stoletja se je Evropa, zlasti trgov-stvo, zanimala za vprašanje, dali je mogoče odkriti kratko pre-komorsko pot do Kitajske. Taks pot bi rešils vse težave karavan preko kopnega. Nekoliko holandskih trgovcev je najelo Angleža Henryja Hudsona za poveljnika male eksjiedicije. Dali so mu na razpolago malo jadrnico 80 ton, zvano "Jlalf Moon". Z isto je Hudson od ,plul iz Amsterdama dne 4. apri la 1609. Štiri mesece kasneje je ladja zagledala vzhodno obal »edanjih Združenih držav. Hud son je krenil v newyorškl zaliv in zavil v reko, ki se po njem imenuje. Mislil je, ds je našel, kar je iskal, In da ga bo "velika struga" privedla skozi konti nent do Pacifika. Sanje o odkritju morske poti do Kitajske ps so se kmalu razblinile, ko je Hudson prijadral do zgornjega toka reke mimo goratega brega, pokritega s krssnimi gozdovi. Prišel je do gorovjs Cats-klll in Um nsprsvll nekoliko iz letov na kopno. NsAel je novo deželo velike rodovitnosti in liko zvestih mornarjev so bili v Hudsonovem zalivu postavljeni v čolnič in prepuščeni svoji u sodi ln poginu. Malo let po Hudsonovem odkritju so belopoltni naselniki začeli prihajati na obrežje Hudson reke, ki je igrala važno vlogo v trgovskem in industrijal nem razvoju Združenih držav. Reka je še vedno Velike važnosti in največje ameriško mesto najlepšim pristaniščem na svtu se nahaja ob njenem ustju. SNIDENJE PRVEGA KONGRESA ZDRUŽENIH DRŽAV PO NOVI USTAVI. le (Kite, obetojačo veliko naravno petniške delavnice visi človek, i ,x>Jfât((tvo na rlbsh. divjačini. Odhitel je takoj v bližnjo Plma- : Jej|U „adju, zelenjavi, žitu in tovo gostilno, iz kstere je pokli-1 kotah. Ali, ker se mu nI posre- čil prvotni nsmen, je Hudson amstrsl svojo vožnjo za neuspeh. Ko se je povrnil v A m aterdsm, jO po dolgem trudu dihanja i dobil drugo ladjo in topot je krepil proti severu skozi Baffl- cal na pomoč messrja Antona Vampls. Ta ¡4 takoj prerezaJ vrv, nakar sta Sulce prenesla v Pirnatovo gostilno, kjer so gs s pomočjo umetnega spravili k zavesti, ftule je pri povedov bo obesil, kar je v storil. Ksj gs je gnslo v smrt. niti sam ne ve. ividovsl baje te več dni, da se | nov zaliv Moštvo pa. prestra- ' sredo tudi res,šeno radi srktičnega mraza in ledu, se je apuntalo Hudson njegov eademletni sin in neko- SUKE IZ NASELBIN (6. aprila, 1780) Ko so ameriške kolonije proglasile svojo neodvisnost In tako ustvarile Združene države, se je vlada nove republike osnovala na začasni ustavi, takozva-nih Articles of Confedrrstion. Dne 6. aprila, 1783, pa je začeto zasedanje kongresa Združenih držav na podlagi nove konatitu-cije, ki je stopila v veljavo namesto prejArije začasne zvezne ustave. Th ni dajala osrednji vladi zadostne oblasti, da bi premagovala sebične težnje (nism-meznih izmed trinajstorice izvirnih držav, kar je oslabljalo Unijo. Ustanovitelji republike niso bili zavzeti za kako obliko močne osrednje vlade, zlasti radi bridkih^ IzkutenJ z britansko vlado. Priznavali so sicer po-1 trebojnočne federalne vlade, ali na drugi strani m se bali, ds taka močna vlads utegne biti puh, nadležna za posamezne države. "|»rl belem konjičku" zaposlen Prvi kongres dne 6. aprila po- c. Cttk: vloga Žan, prvi na menja obrat v razvoju Združ* J ukar, zaljubljen v gosthnlčar-nih držav. Nova ustava Je pre* ko, ki ga p« rur mara. dokler Jo pustila sicer mnogo pravic |joos- drugi "vkVajo". mesnim državsm. ali dala je fe r Grobelnik: vloga Pete» deralnl vladi oblast v stvareh, ki drugi natakar, (Nadaljevanj« t I. etrani.) smo pričakovali! Zato se prav iz sroa zahvaljujemo vsem de-pjuškim Slovencem za njih na vdušenost in požrtvovalnost. Zatorej kličpmo: Le tako naprej, ker s tem pomagamo sami sebi in za bodočnost naše mladine. Prvo kolekto smo nabrali $395.00, to je dne 10. marca, drugo dne 25. marca $140. Skupna vsota nabranega denarja je $535.00. Lepa hvala vsem delničarjem in drugim, ki so nam šli na roko. Upamo pa, da bo prihodnja kolekta še boljAa, ker se Še vedno oglašajo novi delničarji. Ves nabrani denar smo vložili v De Pue State Banko na obresti in blagajnik doma je $2,000.00 pod varščino, ko-lektor pa $1,000.00. Iz zgornjega lahko ra/.vidlte, da je denar v dobrih in |K>šte-nih rokah ter varno na obrestih naložen na ime Slov. nar. dom. Zatoraj vam polagamo na srca ter kličemo: Le tako lepo naprej, dokler ne bo uresničena naša ideja ter dosežen naš cilj. Priporočamo se pa vsem delničarjem in onim, ki bi želeli še knj prispevati za dom, da plačajo kolikor največ mogoče prihodnjo kolekto. Prihodnjič bomo objavili imena, koliko delnic je kateri vzel, koliko ima plačanih, ali je še dolžan, tako da boste imeli čist račun o vsej stvari. « Ker bodo priobčena imena vseh delničarjev, oziroma pri-spevateljev, ne bo mogel kdo dvomiti. Mi smo pošteno zače-; H, zatoraj hočemo tudi pošteno nadaljevati, dokler se nnAa itlo-ja ne uresniči in dokler ne In» dosežen naš cilj. Ko l>omo pa delo dovršili, s|K>snali bomo moč prave sloge in bratstva. — Začasni odbor: John Yuvan, predsednik, John Zugich, tajnik, Juhn Klotnfk, blagajnik. Igra "Pri belem konjičku" v V Shebo.vgunu. Ig^o bo izvajalo sledeče osob- je: , Mrs. C. Cuk: vloga Meta Ulnar, gostilničarka "Pri belem konjičku", vdova, ki visoko sili svojo ljubeznijo in doživi ne-Jubo prevaro; razume se dobro [)rl odiranju gostov. F. Stih: vloga Oroalav Hu-cek, veletržec z "narodno žaj-b" in posestnik v Ljubljani; skrajno prepirljiv iu nervozen človek, katerega od berača pa o advokata vsakdo neusmiljeno |K)tegne". Mrs. Ant. Retell: vloga Tijke, njegove hčere; ljubljanska ko-keta višje dekliške Šole. Mrs. F. Stih: vloga Amalije, sestre Buckove; mestna damica starejših let. Tony Šimenc: vloga dr. Fra-njo Kovač, ljubljanski advokat; previdni prevarant In Inhkožl-ec, kljub veliki opreznosti postaja včasih otročji in mora za-slišati marsikatero neljulsi resnico — končno se zna zviti otu na Triglav. Režiser — Anton Zorman; inšpicijent — Frank Sepich; še-petalec — *>e Yeraj. .Igra se prične točno ob 7.30 v nedeljo dne 10. aprila v Flu-dcrnickovi dvorani. — Dramski odsek soc. kluba J. S. Z. / * Dividends delavcev nu I. aprila. Elizabeth. N. G, — Za april fools je napravila družba Stan-•dani Oil Co. of New Jersey 300 delavcev, xa božlčnico lanskega leta 1,000 in za novoletno dlvi-dendo 500, skupaj jih je 1.8(H) delavcev bilo odslovljenlh. Central Railroad of New Jersey z Baltimore A Ohio je odslovila 600 delavcev tudi 1. aprila 1927. namesto pensijona, so dobili brco, in če so pritožijo, da so veliko let d «tali za družbo, tedaj jih na glavnem stanu družbe takole nagovorijo: Ali ste dobili vso vašo iflačo isplučano na plačilni dan? Delavčev odgovor Je: Da, namesto da bi odgovoril: Ne. Kje |ta je moja odškodnina ali penzijon za moja izgubljena leta, ko sem isčriml moč delavno? • Družbe želijo plače zmanjšati in dividende kapitalistom povišati, da bodo Isžje zalagali z denarjem krvi žejne Akofe In drugo duhovščino, katera si želi revolucijo v Mehiki in v drugih delavskih deželah, kjer tlim je nebeško lepo življenje odklenka-lo s tem, da ne dobijo več državne plače. To je čisto poAte-no prav; kdor hodi v cerkev |K>-sIuAhI, tisti nuj plačuje cerkvene stroške. Dokler bodo republikanci ali demokrati Izvoljeni v vlado, bodo dtdavcl zmirom plače in dividende prejemali v ničlah. Sedaj ne svetujem nikomur hoditi v Elizabeth, New Jersey, za de lom, ker tukaj so zsčele biti sla be delavske rszmere; kljub temu da Je veliko tovaren, ju tudi veliko delavcev brez dela. Delavski pozdrav — Andrew Kprogar, :i:t() Bond Street, Elizabeth, N. J, KONCERT MATE CULlCA- DRAGUNA V DETROITU. Predvajan bo 10. aprila v Or-cheatra hslll. Detroit. — V nedeljo 10. aprila ob 8. uri zvečer se bo nudila detroitskim Jugoslovanom krasna prilika. sliAatl pevca-umetnika, ko bo prirejen koncert jugoslovanskega umetnika-baritonlsta Mate Culiča-Dragu-ns v Orchestra dvorani na voga-lu Woodward avenue in Parson ceste. I'rogram bo sledeči: Prvi del —• Romanca Valentina iz opere "Faust", Guonond; Recitativ 1 Cavatina ii opere "Ernanl", Verdi; Recitativ I Aria iz opere "U Ballo lil Manschera", Verdi; Aman d Je vojko, Konjevič. Dru-dl del: Dva Grenadlrja. Schu-man; Monolog Iz oj»ere "Andrea Chenler", Giordano; Romanca iz opere "Zrlnjski", Zaje, in Prolog . iz opere "Pagllacci",-Leoncavalo. Vstopnice se dobe pri raznih hrvaških in slovenskih trgovcih in društvenih tajnikih In stanejo $1,10, $1.65 in $2.20. Oullč-Dragun je priredil svoje koncerte dosedsj v Chlcstfu in Clevelandu. AmerlAkl kritiki so se zelo pohvslno Izrekli o njegovem umetniškem bogatem baritonu. V Ameriki se nahaja štiri mesece; prvič je naatopil v Chicagu pretekli mesec. Detroit ski Slovenci so uljudno vabljeni, da to isrodno priliko Izrabijo.—Koncertni odbor. Htandardville, Utah. — Naznanjam Članstvu društva "Stu-denčns dolina" št. 422, da se vr-Al redna seja 10. aprila ob 10. do|Mjldne. po sedaj smo Imeli tri mesece zvečer, ker Je večina članov delalo. Pridite na sejo in razpravljajte* stvarno za boljAi nspeb društva, Vabi In o|Mimlnja društveni odbor. Poroča tajnik. Mtisaollnl dal Ogrski prosto luko. Rim, 6. apr, — V italijansko-ogrskem paktu, ki Je bil včeraj I »odpisan v Rimu, Je tudi točka, ki daJ«' Ogrski prosto luko v Reki, Ts točka pa Je bres pomena, dokler Jugoslavija ne dovoli prevoza Madžarom čez svoje oaemlje. Mussolinl je nežna-nil, ds s prihodnjim letom bodo luke v Genovi, Nesplu, Trstu in Reki proste vsem dsželsm. Družine se selijo pred poplavo. Cape Glrsudeau, Mo„ 6. apr. — Trideset družin se J« preselilo v Višje kraje, ker je tukaj pri-čela ogrožati njih življenja velika povodenj, ko Je reka Misais-slppl preplavila svoje bregove. Ubil moža svoj« žene. Chicago, 6. apr. — Mihael Zlsclk, 35 let star, je bil ustre-I jen (hI llenry Stephenss, prvega moža Zlzckove žene, živeče na 700 S, Kacine avenue. \ LiuwlarslS/^T/ J Otx-.r^ Rectal i M U . Dva velika izleta v Jugoslavijo (I'MI'.kO C MKKUOim.A) |Mté »«SM»»« J«kMÍ#a»se nraSalfca Casar á Uslja v »•likih «hkprcanlli parnlklli. »rilJaMjaaill AQUITANIA visjaivaai § | BERENGARIA odplui. il 10. maja 17. nuja se tičejo celote, kot so carinske zadeve, napoved vojne, nadzorstvo pristanišč, rek in svetilni- F. Bizjsk: vloga hotelskega pikala. Mrs. J. župam lch: vloga ku- kov, zunanja trgovina, trgovina baric* Li w. med državami (interstate» com-j Miss Mary Prisland: vloga mettre) in enake zadeve. Kama hišne Pepea. areča je hotels, ds ae Je ta spre membe izvrAila zad « V|irakajla ta inlAan« rono v IrXpei rasradu, Ija la sasaj. Črna m drugI rairrd ao emarn« Kupila el Cunard Travahng (Wli, t. J. ^aba M ^otntbo, ki Jlb Cunard Unija ladaja. Ho varni, lar prlporalal vea-povaod. IrMfOnlO al vai aroalor lakoj. V|Kalalia katoeagakaM ad aaktb aaalop«lbov all y pri CUNARD 140 N. Dearborn St. CHICAGO. ILL. LINE I BISERI IZ SVETOVNE U TEM TI RE • svoj uni Julijeve pel* m po dlsnil ca. tako da je čutil ko in puh Neki medved je is-«nekail čepieo s gisve Julija ia švigajoči panter je spostü pre-deaj polko iz svojih sat *-je bil v početja d>- P® ao ki Gustav« Flaahert: gori bele metal je. Pričel je t _i __ a U" Uti kamenje v zrak. toda nikoli i Legeodaomtea m»e.j.p^| 0 nazaj na tla. Nato pa so se pojavile (Dal* > zveri katere je pregatfjal. Ot>-Njegova duša je bila osramo- so ga v veJik kros. Neks-firjik *¥ert Ko čena. Neka nadnaravna ada je ^ ^ p^^fle ^ zadaje p*1^! ia ga glodale od uničila njegovo moc in obrnil se aog% -m -ecfle M ^ ^^ M. očividno premišljale. kako je proti gosdu. Les je M kakor ^n»y «tale v veej svoji veličini, j ^ * »ilna zavodjana gošča, vsa ži- ,n Ja|ij ^ 0#uJ ^ ^ nad njim. ia Julij. ln je va ia pUzečf Z mečem si je Ju- ^ fa J€ ^pop,«^ ta-'vatod teme»j» koaaarjev m od iij sekal pot »kozi njo. Toda ^ ^ ^ M fm||itl ai ^ prtutanj» ujetje stegnil roki, med sekanjem mu je iz gošče pQ vdftfB naporu in odločni!"" kA*or ncuknila mod noge podlasica. vo|jj ^ mu je posrečilo «opiti »f» 111 v panter je skočil čez njegove rs- naprej, a pošasti, ki ao "J®®* b5 nn<*eB P"»iti me ia kača je bila omota* oko^ ¿epek na vejev ju ao razmabni- ; i jesena, po katerem je »- Je svoja krila in one. ki so ae n^hnii------plazile na tleli, ao se prestopile Med vejevjem je Julij ugSe- m mu ^^ dal pašastnega gavrana. preže- Hijene ao ae plazile pred tega nanj. ia tu pa tam ao njim. volkovi ia vepri ao stopali mu iz listja v vrhovih šume za-;M BjiBK jfe njegovi deani je pi- «vetile iskre, ki so pričele psa*-|hal »og^j bizon, aa levi pa se ti iz neba. da se je Juliju zdek»^ plazila kača v travi. Z zraku kot W deievak na t#A goreče!^ odakakal panter: VJuii j je «to- ži ezde. Toda iskre »o bilo švigajoče oči divjih maček« aov. veveric, opic ia papig. JuMj je pomeni gori svoje puščice, toda orožje se je aamo zasvetilo na listju vrhu dreves] Začel je teči in preganjajoče ia izgledalo, kakor bi pošiljal zveri ao tekle s njim. Kača je psi kolikor mogoče počasi, tako da bi ne rzmemirü iveri. Na gošči okoli grm »če v pa je ugledal ježe, lisice, šakale, medvede ia milosti Petje divjega petelina j« prs-sunilo ocračje. Za ajin ee jih je oglasilo neSteto število. Napoči) je dan. Julij je spoznal. da nad obronki, pod katerimi je hO, dviga med oranžnimi njegov grad. Na konca polja je tedaj ugledal jerebico, ki je zaprhutala nad strniščem. Odpel je svoj jopič in ga vrgel nanjo kakor mrežo. Ali ko ga je dvignil, je videl pod njim aamo ptico, ki je bila že dolgo mrtva in je razpa- To razočaranje ga je bolj ras- li AU TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER t ar. je, poi **rjalo p«, svoje r>k navidezno obrnila J» zaMo ta«ni m a roka se je gibala. dokler se nI utrudi!« m «e ni palica vidno zmanjšala. Nato je tled.io povelje: v • "Gospod. i daj pa pojdi in se vsedi med dekleta' To ti naj služi v svarilo." Z4-'o je. da je pripravilo hehetanje, ki j« ia*-ifm4o po «obt. fan*a v zadrego ; v resnici pa jf ta usprh »poštljivi strah pred neznanim maJikom in veliko veselje, ki ga je imel nad >;ojo veliko srečo. V»edei ae je na ko-r.«r *:op», deklica pa se je pomaknila od njega wrs\naia glavo jiokonci. l^hno su-'iko\«nje in šepetanje ne j« raz-v.. T'»m pa je mimo sedel, držal p* dolgi, nizki klopi pred aeboj in ' jceval knjigo. Polagoma pa se je *n» jiozornost od njega in zopet se s i no šolsko mrmranje v dolge* Kmalu je začel fant skrivaj deklici. t)ekltca je to opazila, riroti njemu in obrnila ia ce-glavo njega. Ko «e je r.o|wt letala pred njo breskev. Suni-• j * ffd m'h; Tom jo je rshlo (Miložil nazaj; %n-v jo je sunila proč. aH z manjšo nejevoljo. T f jo j« fioložil ijntn»eilji\f» naraj na svoje »*-!o nato jo je postila pri miru. T«»m je pl-•a! na svojo tablico: "Prf»sim. vzemi Jo — %am jih Še." Deklica je itogleiUla Wse-lico. skrivajoč z levico svoje delo. Nekaj časa nI hotela deklica nttonar oparitl. a kmalu se je začela pojavljati njena človeška radovednost « komaj vidnimi znamenji, l^ček pa je tiavi. dežno brezbrižno delal dalje Deklica je naredile nes umi ji v poskus, da bi videla, kaj ali deček ae ni izdal, da je opazil to. Nai zadnje ae je vdala in obotavljaje je zašepetala: "Pokaži mi." Tom je pokazal napol čudno karikaturo neke hiše z dvema alemenoma in vijugastim dimom nad dimnikom. Odslej je obračala deklica svojo pozornost vedno bolj in bolj na njegovo delo in kmalu pozabila na vae drugo. Ko je bilo delo dovršeno, ga je nekoliko časa gledala, nato pa zašepetala: "Lepa je — naredi še moža." Umetnik je narisal na sprednjem delu vrta moža. ki je bil velik kot drevo. Lahko bi bil hišo prestopil; pa deklica ni bila preveč natančna. zadovoljila se je s to spako «in zašepetala: , a "Možak je krasen — sedaj ps najredi še mene. ko ravno prihajsm." Tom je narisa! atekleno uro a polno luno In kot slamna bilka tenkimi udi ter oborožil razprostrte prste s strašansko pahljačo. Deklica je dejala: "Tako lepo je— rada bi znala risati." "Prav lahko je," je zašepetal Tom. "Naučim te." "Rea? Kdaj pa?" "Opoldne. Ali pojdeš domov h kosilu?" "Ostanem tukaj, če hočeš." "Dobro — prav." "Kako pa ti je ime?" t "Becky Thatcherjeva." "Kako pa tfbi?"0, že vera. Tomaž Sayer." "S tem imenom me kličejo, kadar rae na-kleatijo. Kadar pa sem dober, sem pa Tom. Ti mi reci Tom, boš?" "Bom." Sedaj je začel Tom nekaj čečkati na tablico. skrivajoč besede pred deklico. Prosila gs je, nsj ji pokale. Tom pa je rekel: "Oh. saj nI nič." "Je." "Ne. ni; saj ne msraš videti." "Hočem, res hočem. Prosim te. pokaži mi." "Potem boš ps komu povedale." "Ne. ne bom — res, res in še enkr*t\ res, da ne bom." "Ali ne hoš čisto nikomur povedala? Dokler boš živa?" "Ne, nikdar ne bom nikomur povedsls. Sedaj mi pa pokaži." "Oh, saj ne maraš videti!" "Ker ravnaš tako z menoj, pa hočem v resnici videti, Tom." in položila je avojo malo roko na njegovo, nakar se je začelo majhno prerivanje. Tom se je delal, kakor bi ae uetav-Ijal. polagoma pa si je dal odmikati roko, dokler se niso prikazale tele beeedc: "Jaz te imam rad." "Oh. ti malopridnež!" In kresnila gs je po roki, pri tem ps je zsrdels In se zdele ns vzlic temu zsdovoljns. Kavno v tem trenutku je začutil deček IMičasen, usodepoln prijemljsj pri svojih uše-nih in trajen, vzdigujoč pritisk. Na ta način je btl ponešen sredi porogljivega hehetanja cele šole preko cele sobe in potisnjen na svoje lastno mesto. Nekoliko strašnih trenutkov je o-stal učitelj poleg njega, nato pa se je podal na svoj prestol, ne da bi izpregovoril lieiedico. Čeravno je šumelo Tomu |>o ušesih, se je radoval v svojem areut Ko se j« šola i>orairila. je Tom pošteno po-/skusil, da bhec učil, uli njegov notranji nemir je bil prevelik. Sčasoma je prišel na vrsto za branje, a je skazil vse. potem za zemljepis, kjer je irpreminjal jezera v gore, gore v reke in reke v celine, dokler nI bilo navsezadnje vae ftkupaj nov velik kaos; nato xa pismenkovanje, kjer se je pone«rečil pri aamih lahkih Iteaedah. tako da je moral prinesti naposled svojo cina-«to medaljo, ki jo je l»ahaško nosil mesec dni. na kateder ln jo oddati. (Dalj« priMaju.) e drugo. Zelja ■MMarjeuju se je aanovo « nje«, toda živali ni ft, sate «e je v ds ubije ljudi je po terasi ia je od-z enim sumim hom s pastjo Toda pri ■je po atopmcah je ublažil aje-pomin na ljub-Ni dvomil, da spi. J« hote stopiti gori. da jo ia presensti. Sezul se je. odpri vrata ia potih u vstopil. ana okna je pnha-luč zora. Juhj se je ob oblačilo, ki je ks žalo na tleh in malo dalje je za-del oh mm>. vso polno posod;* je jedla," je pomislil, ae je približal postelji. ki ja bila skrita v temi v o-zadju sobe Ko je dospel k vzglavju, «e je naslonil nad glavama, ki sta počivali druga oh dragi. Sklonil ae je. da poljtt bi avojo leno. Njegova usta ao se dotakni)« moške brade. - Kri ma je udarila v glavo kakor bi znorel. Približal se je ponovno postelji ia z iskajočimi prsti v temi dosegel nekaj las, ki ao se mu zdeli Zelo dolgi Ds bi se «e prepričal, je ponovno potipnl po vzgiavju. Toda zdaj je bil prepričan, da je bila iaot-ka brada in da leži v postelji molki! molki leti poleg njegove žene! Divjajoč v nebrzdani strasti, je skočil nadnju z iztegnjenim bodalom, peneč se in vpijoč kakor divja zver. Cez trenutek je postal. Trupli, kateri je zabodel v srce. se niti premaknili nista, fazno je poslušal zandje gibljs-je mrtvaških okoetjakov; kf sta bila skoraj enaka in ko sta umirala, je Julij slišal glas, prihajajoč iz silne daljine. Sprva se mu je zdel U glas neja-aen, toda vedno bolj otožen je bil in prihajal je bližje in bližje, vedno glaanejši ig končno je Julij z nepopisno grozo spoznal, da tuli pred njim orjaški Črni srnjak. In ko ae je obrnil, ae mu je zazdelo, da med zagrinjalom stoji njegova žena in drži v rokah luč. Hrup radi umora jo je zbudil. S samo enim pogledom je razumela. kaj ae je zgodilo, sveča ji je padla iz rok in zbežala je v strahu. Julij je pobral svečo. Njegova oče in msti sta ležala pred njim z iztegnjenimi hrbti in z zevajočimi ranami v prsih. Na njih obrazih je bil izraz poln mehke častitosti, b katero je bila mogoče zakrita večna tajnost. ' (Dalj« prihodnjič.) OBRAVNAVA P*OTI ŽENSKI KRUTOSTI. Mačeha je trpinčila svojo pastorko do nezaalilane mere. Pastovta je aiara komaj teat let, a ja skosfla vso grozo pisane matere. New York, 6. apr. — Karolina Prstt iz Des Moines. Iowa, je tako nečloveško trpinčila svojo šestletno pastorko z udarci po glavi in z razbeljenimi kleščami za lase. da je cela stvsr dospele do mere. kjer privre stvar na dan in končno pred sodni jo. Ze od nekdaj je znano, da je piaana mati. ne vselej, nekaj slabega za otroke, ki so zgubili svojo pravo mster. Msls Robert Pratt je* okusils vse grenkote prsve zverinske, nečloveške pisane matere, ko je prišla mačeha na dom njenega očeta. Na uho je pri^)o to kruto rav-naaje pisane matere z nedolžnim otrokom Društvu za preprečitev krutosti napram otrokom. Takoj je omenjeno društvo vzelo otroka v avojo oakrbo ter vložilo tožbo proti mačehi. Tožba je ps bila sedaj za par dni odložena, da ae uredi vsa potreben obtožilen materijah Mellon obiskal predsednika francoske republike. Pariz. 6. apr. — Ameriški državni zakladničar Andrew Mellon je danes na potu Iz Rima domov obiskal predsednika francoske republike. Obisk je bil prijaznega značaja in ae ni nanašal na vladne in dolgov ne atva-rt. je dejal Mcllo. Odkar je filmska industrijs izgubila znanega igralca Rudolfa Valentina, je postal najpopularnejši med ljubitelji filmov John. Barrjrmore. O Rudiju ao ženske trdile, da je "perfektni ljubimec.** vsaj tako se jim je is filmov. In to je bilo ženske tudi dovolj, ki jim 'je a uteho; aaj ao mnoge vedele, da bi bfle resnične želje nemogoče, poskusiti ljubimkanje z njim. Njegovo mesto zavzema aedaj v mnogih srcih ameriških stanovalk Barrymore. S pondel j kom prično v Chicago Theatru predvajati film 'The Beloved Rogue", kar bi ae reklo v slovenščini "Priljubi je ni lopov". V tem filmu igra glavno vlogo John Barrymore. Snov igre je zajeta iz podzemeljskih delovanj v Velemestu Pariza; med tatovi in potepuhi, sleparji in banditi. načeljuje Villon, ki ga igra omenjeni. Zanimivo je vedeti tudi, da je film produci-rala filmska družha Pickford-Fsirbanks studio v Hollywood u. Vseh oseb igra zahteva tisoč pet sto. Oderska produkcija v navedenem teatru bo "Stone Age Follfes". Poleg tega pa imajo izvrstno posebno godbo za prihodnji teden, ki obstoja ^z več izvežbanih godbenikov. Sceneri-ja je tudi razkošna. Slika "Children of Divorce" bo predvajana že drugi teden v licVickers Theatru. Glavni ulo-gi igrata Clara Bow in Eather Ralston. , V eni izmed glavnih ulog nastopa škandinsvaki zvezdnik Einar Hanson. Povest Children of Diverce je spisal Owen Johnson, ki jo je izvrstno obdelal. • Kdor je že kdaj priaostvoval velikim baseballskim tekmam in je videl rszburjepo množico, ko je njih stranka izgubevala na igrišču, ta si bo pač lahko predstavljal zanimanje za film "Casey at the Bat", ki je aedaj reflektirsn na plantu v Roosevelt kinoglsdalttča. Baseball je ameriška narodna igra,'ki jo človek lahko vidi igrati vsepovsod kjerkoli se nahaja, tudi v najmanjši zakotni vaaici na Skalnatem gorovju, ali pa kje na jugu, kjer Američani še nieo tako civHiiirani. Neki ameriški literarni kritik primerja južnjake barbarom. Vsekakor pa imajo tudi tam baseballske tekme. Tudi tam bo brezdvoma omenjeni film .vzbudil pozornost. — V Oriental gledišču je Paul Ash še vedno glavna 'toč-' ka' ns programu, poleg filma in oderake komedije. _i MRTVO IN BALZAMI RANO 2ENSKO TRUPLO JE UGANKA ZA POUČIJO. Truplo so našli t baraki blizo , kamnoloma. — Na njem ni o-paziti znamenj nasilne smrti. Olton. Okla. Elli Admire. urednik lokalnega lista, ki je kandidiral za mestnega blagajnika. se je 5. aprila zvečer ustrelil, ko je izvedel, da je bil poražen in da ga je porazila ženska. Spanci ubili 300 Msročanov. Madrid. 6. apr. — Iz Melille poročajo, da ao španske čete porazile rifijanake vstaše in več hot 300 Rifijancev je büo ubitih. Nesaški tovarnarji v Chicagu. Chicago. 6. apr. — V mesto je dospelo 76 nemških tovarnarjev z namenom, da proučujejo način ameriških industrij in njih proizvodov ter produktov. ■ni ja je Berlin. — Nemška prometna unija iteje 300,000 članov; 6 tisoč jih je dobila od zadnjega septembra. Dve sto deklet se je redilo ognja. Chicago, 6. apr. — Dve sto pisarniških delavk je ušlo plamenom. ko je danes izbruhnil ogenj na 174 N. Michigan bule-vardu. OKAHBiCU ▼ CHICAGU. F«mr šr. Iti 8. N. P« J*— Veselica dne 16. aprila v dvorani S. H. P. J. F«vak» krita -Ura", koneert ris« M. aprila v dvorani S. N. P. J. na Lawndal« ia S7. Qè «t. 1, J. ft. Z. — dalja L maj«! v dvorÜriTw. P"î Perako rirafltv« Triglav,- M v Hrvaškem doma v So. Chicagu, rise t,mttÊtÊmm doe 29. maja v Hrratakm So. Chicago. Orkester & N. P. J.—Veaelica dna 29. maja v dvorani 8. N. P. J. Piknik dnrftra k. 1 8. 8. P. L, dne 19. junija pri Vidmarju v Willow Sprínffsu. delo IŠČEM ] v slovenski naselbini v hJ malega mesta, blizo f&m J rajše bi dobil stalno delo in lim, da je v Milini šole i„ J jrične železnice, tudi kup,m^ It kos zemlje s hišo, samo dal dobra zemlja, dobra voda t J če je hiša risba. Rojake pr08J če kdo ve za tak primerj*3 štor severnozapadnu od Ch2 ga v IUinoisu sli pa tudi * 2 chiganu. Pišite mi na nasl« M. 8.. 5130 Russell St Iu Z Mkh. r1^ | RAD BI IZVEDd za svojega brsU John|| ča podomače Arjavcev iz jUr( šič pri St. Petru na Kruu h Jake prosim če kdo Ve ka? nj«n, naj mi to sporoče. ako bode on sam to čital naj * J nemudoma prijavi. Po^ teiam zelo važne stvari. To» P- O. Box 268, Maaq ^ Pa' (Advl Mišljeviin zastoj u spomlad I «• W «SriMi ittikuji, un »«»kuitij«. i, ^ ■m^o» udulk« m^j ,rp"n* ako TH (Uri I •k n4njcm ^¡jjj, ■^«»i « od rro« UM MOU. če k , aira vil« pod tem *ojBcns ^ , «S»m*tU u podiati Ako ramo trpi* t* Soleo Wt i* ,u poj » mUnho in tudi b, rm m4 «mm aimií. imw «i a «rue it« i tri Mil fB m adrwila. T* TU» J» pet. 4m hrmu k»U it M bffèn w ten oziru at i na« M kaj «M ■*• *• pMkiMili. o M né *» ■—■■■»" J» Mto priobétno, er*M|*> imhko »MIdíi U uprrdnc m« WrarljaaJa wfcfci in da to bmpM la tsaao tuoé« U«Sk kedaj » tivlM tpunm m bmm u ami TIUAJL COUPON JTHMA CO.. 1MT K Vil hi Bid* . MS Niacin « M. T. trm trial at yoor actM to: HiTTtrtt Ali ste že začeli I agitacija za DNEVNIK PROS VETO? Kampanja je aedaj v p nem teko in prvi aspehi so se že pekazsli Na bodite vi zadnji priglašen jem r trn kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite svoje znanca Ia prijatel ja, da aa takoj nazoČi na Pnavete. Čaka v lepa nagrada, če poiljete dre aH več obnovljraih naročnin; ali vaaj eno novo. Brez odbite provizije ste za enega novega naročnika u leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za et letno naročnino dobita "SLOVENSKO-ANGLESKO SLOVNICO vredno $2, ali pa drage knjige ia zaiotbe -Književne matice" vrednosti |2. 1 ■ Za dve celoletni naročnini dobite lepa in debelo knjigo "AM «SKI SLOVENCI", vredno $5, aH pa drage knjige v vrednosti Vsi bratje in sesti* S. N. P. J« takoj na delo za aeve M« nike! Zlasti pa dopisniki, Id pišete, kako priljubljena ran Prosveta. Se z agitacijo dokaüte, da nun je rea priljubljena da delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo leto |5, za pol kU $2.50; zs Chiagt Cicero celoletno $6^0, za Evropa $8. izpolnitb m uaažiia ta auros. , .* PROSVETA, 2S87 80. Uwndal« Av«l, CUcago, Priložen« éekUe naroUno $...........sa katc. • poèljkt Pr«wto: v t Naafcv ibm -.. Naslov Montreal, Kanada. —V baraki, ki se nahaja blizo kamnoloma na Mount St. Gregoru, so našli balzam i rano truplo nepoznane ženske. Kamnolom se na- N1-11 haja okoli trideset milj od Mon-treala. Truplo je ležalo v gomili. ki je bila izkopana v baraki. Truplo se nahaja v zelo dobrem stanju in policija sodi, da je bila pokopana v mesecu juliju lanakega leta. Na truplu ni opaziti nobenih znamenj nasilne smrti. Mrliški oglednik je odredil, da se mrliška obravnava predloži za osem dni. da se v tem času dotene. a-ko Ženska le ni umrla nasilne smrti. Za policijo je ta najdba velika uganka. Ako ženska ni bila umorjena, zakaj je bila pokope-na v samotni baraki, vprašuje policija. Policiji ni bilo poročeno, da je katera ženaka v okolici izginila. Prva poročila ao govorila. da je truplo prerezano čez pol. a te govorice ao se hitro izkazale za neresnične. >••••• e t i e aa•a« ► « ,e a s o a e o o 1 »ae«««««« Cerkev zgorele; Škoda znaša 4 dve sto tisoč dolarjev. Chicago. 6. apr. — Fulton Street cerkev, ki je metodistov-ske denominan je. je anoti zgorela. Stala jt na 2317 Fulton-ovi ceeti. Škoda ae ceni 1200,000. na HUttEVM IATKA S. H. P. J AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsej» 632 strani, trdo vezana, vredna svoja cene, «tane. f5 w Sloveneko-Angleška Slovnica—zelo ppučna in lahko razumljiva knjiga za učenja angleščine, 1 dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo.. ' ............. Zekan Biogenezije—tolmači naravna zakone in apMni razvoj, knjiga iz katero zamorote črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro................ Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz taljenja ameriških frančiškanov, In dotivljaji rojaka, ir vratno spopolnjena s «Mira—t ..........$1 Zajadalci—resnična povest in prava fluatradja doslej skritega dela življenja zloveukih delavcev ▼ Ameriki. 51 5 Jl«mle H iggina—krasna povest, ki jo ja spisal sloviti «n«riški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil ps I;*» *olek ............................., ------- Zapiralk 8. rodne kanvmdje 8. N. P. J, S82 strani mehko vezana, stane --b0e "Hrbtenica"—drama v treh dejanj» • prologom ia epilogom—mehko vezana» stana m— ------ "Informator"—knjižica s vasmi potrebnimi podatki « S. N. P. J.—ido priporočljiva n fline itiir mmo t* PHHe »snjs mi književna matica a h. p. J. Sa. Lina šili Ara,