8P0MNITE 8E SLOVENSKIH BEGUNCEV, 8 KAKIM DAROM! DOMOVINA ' AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 48 CLEVELAND 8, 0, MONDAY MORNING, MARCH 10,1947 LETO XLIX-VOL. XL1I DROBNE VESTI IZ SUWBK,J.IJWLI zahteval nad Nemčijo ki so ponarejeni danes vprašal konyres (Došle preko Trate) VPRAŠANJE KOROŠKIH dati, da je Slovenec nekaj manj £A Inf |rnn|rn|g /Yin?\Tr»I?V IT Momon 7a+n oo atom no Hn IVI SLOVENCEV. — V “Koroški kroniki,” ki jo izdaja v Celovcu angleška obveščevalna služba, beremo zanimivo razpravo o vprašanju koroških Slovencev. V listu je nekdo naštel vse težave Slovencev na Koroškem in krivice, ki so se jim godile. Nato pa je odgovoril eden nemških voditeljev Scheichelbauer približno takole: če hočemo rešiti vprašanje koroških Slovencev, moramo najprej napraviti črto pod vsem, kar se je zgodilo. Preteklost je treba pozabiti in gledati za naprej. Drugo, pravi ta Nemec, pa je, da se morajo koroški Slovenci določno izjaviti, ali hočejo rešitev koroškega vprašanja v okviru Avstrije, ali ne. Na to odgovarja “Koroška kronika” (podpisan V. P.): Staro se ne da kar pozabiti. Pisec tega odgovora Scheichelbauerju potem našteje, kako so Nemci nasilno germanizirali. V uradih in v šolah so vse storili, da bi koroške Slovence ponemčili. V čisto velenemškem duhu so zaničevali vse, kar je bilo slovenskega. Tako so hoteli ljudstvu dopove- kot Nemec. Zato se staro ne da kar pozabiti. Zato je za rešitev vprašanja koroških Slovencev treba dvojega. Najprej morajo Nemci opustiti misel, da je nemški jezik nad vse. Potem pa mo- Ministri so se zbrali h konferenci, rusko časopisje sumljivo molči Policija zisleduje nekega /j DOITIOČ Gliijl moškega, ki izmenjuje v gostil- r nah in grocerijah na St. Clair Ave. ponarejene čeke. Slepar je star kakih 36 let, slabo oble- Predsednik Truman be “ f p"*« zaveznikom voditi preiskavo na Madžarskem Budimpešta. — Amerika in Anglija sta protestirala pri rus- čen in s seboj nqsi škatljo za Mr. Truman bo najbrže zahteval $200,000,000 za živež in orožje , Moskva, -r- Angleški zunanji lunč. Navadno nekaj nakupi, j Washington. — Predsednik rajo popraviti vse krivice, ki so mjnja^r gev;n je dospel v Mos- potem pa ponudi za plačilo' bo danes izdal na kongres zahte-jih napravili v dolgem času. kvo že v 3oboto. Vozil se je pre.'ček. * . j vo, da določi $200,000,000. To In v tem zadnjem, pravi pisec, ko kontinenta z železnico. Arne- Med drugimi je obiskal tudi bi bilo posojil^ Grčiji, da bi si je naj večja težava. Nemci noče-1 riškj državni tajnik Marshall in Paul ichevo restavracijo na1 nakupila živeža in pa za orožje jo prav nič slišati o tem, da mo-' francoski zunanji minister Bi- 5238 St. Clair Ave. Cek je bil r ter municio grški armadi, rajo postati pravični in da mora- dault sta dospela včeraj. |od National Screw1 Machine Co. I Da smatra predsednik vpra- jo tudi stare krivice popraviti.| Ves svet napeto pričakuje, ka- in je nosil podpis W. E. Youn-1 sanje pomoči Grčiji skrajno Nasprotno! Govore celo že o iko bodo ostali ministri sprejeli'ga. Pri Paulichu je dobil iz če-, važno kaže to, da je odppve-tem, da bodo preganjali tiste, ki novega ameriškega državnega ka $96.84. dal 15-dnevno krožarenje po se sedaj zavzemajo za tako reši-! tajnika. p0 bo namreč njegov! Obiskal je tudi Blossom Bar KaribejSkem morju, kjer je tev koroškega vprašanja, da bi prvi sestanek z drugimi ministri.' na 7822 St. Clair Ave., kjer je nameraval prisostvovati va-prišli Slovenci pod Jugoslavijo, y gerlinu je Marshall izjavil,!menjal ček za $116.79. Mož je'jam mornarice. V Beli hiši bo Pravijo, da bodo take kratko in da bo pri konferenci zahteval, da'zahajal poprej v, to gostilno1 osltal, dokler ne bo rešeno gr-malo izgnali. | se sklene pogodba, po kateri bo-j kake 3 tedne. Poleg teh dveh'ško vprašanje. Iz te polemike se vidi, da jej do zavezniki obdržali nad Nem- prostorov je slepar menjal po-prazno upanje, da bi dosegli ko-! čijo 40 let kontrolo. To se pra- narejene čeke v kakih 18 dru-roški Slovenci svoje narodnostne vi, 40 let bi se Nemčija ne mogla gih prostorih, pravice pod Nemci. Vsi Nemci,] oborožiti in toliko časa bi zavez- Policija naroča, naj se jo ta-naj bodo v nemški državi ali v niki obdržali kontrolo nad vso koj pokliče, če se kak tak mo-Avstriji, vsi so sovražni Slova- nemško industrijo. To je že lan- žak pokaže s sumljivim čekom, njun. Zato je edina pravična re-j sko leto predlagal ameriški dr- " šilev tega vprašanja, da pride žavni tajnik Byrnes in istega Slovenska Koroška v zvezo z mnenja je tudi njegov naslednik ostalimi Slovenci, žalibog je to Marshall. Ne menjajte nikomur čeka, kogar že dolgo ne poznate osebno. JDalJe na 4 »trtnll_ Lewis mora obljubiti, da ne bo stavke pre- Schuschnigg upa, da bo Avstrija kmalu postala svobodna dežela Poznavalci razmer mislijo, da ministri Velike četvorke na tej konferenci v Moskvi ne bodo izgotovili mirovne pogodbe za Nemčijo, da pa bodo najbrže dosegli glavne principe za to po- vrgli Paleslino nazaj v naročje Danes zjutraj se bodo zbrali pri predsedniku demokratski in republikanski voditelji kongresa, ki bodo pregledali njegovo poslanico. V Beli hiši smatrajo, da je odpomoč Grčiji potrebna takoj, sicer bo postala dežela plen komunizma. Vojaška pomoč Grčiji je potrebna takoj, trdijo vladni voditelji, da se grška armada o-boroži v boju proti komunističnim gerilcem na severu, ki jih trenirajo največ v Jugoslaviji in pošiljajo preko meje v Grčijo. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i kem poveljstvu v Budimpešti,1 Brata išči ker so ruski vojaki aretirali Be-j Vinko Trinkaus bi rad zve-lo Kovacsa, generalnega tajnika' dei za na9iov svojega brata, od stranke malih posestnikov, ki katerega že ni slišal od leta ima danes večino v vladt, češ, da] 1924 Takrat je živel v Gest-je to vtikanje v notranje zadeve'liet| utah Naj- se na na. ^e^e* | slov: Vinlko Trinkaus, vas Jes- Ruski general od okupacijske jce| p gt Janž> Jugoslavija, armade, Sviridov, je odgovoril,' ah p8 naj obve9ti John Pozel. da je Kovacs vohunil v škodo nikai 12625 Kirton Ave., fl* ruski armadi in da bo sojen pri|Velan ■ Potznani Rudy Gregorič ne oo priporočala nove pogodbe za unijo Washington. — J. A. Krug, tajnik notranjih zadev, ki upravlja premogovnike v imenu vlade je rekel, da vlada ne bo napravila nobemega koraka za novo pogodbo š premoga*-sko unijo, dokler John L. Lewis, predsednik unije, ne obljubi, da ne bo stavke 31. marca. Kot znano je Lewis naročil pri Izadnji stavki premogar-jem, naj gredo v premogovnike po sedanji pogodbi do 31. ‘ marca. Vlada bo imela v rokah premogovnike do 30. junija, ali pa dlje, če bi grozila stavka premogarjev, je rekel Krug. Najvišja sodnija je znižala globo premogarski uniji od $3,-600,000 na $700,000 toda pod pogojem, da bo Lewis vzel nazaj napoved, da je sedanja pogodba s premogovniki veljavna samo do 31. marca. Cvetlična razstava in raz- sj[0ro po vsej deželi stava hišnih oprem v mestu V clevelandski mestni dvorani je bila v soboto odprta cvetlična razstava in pa razstava raznih hišnih potrebščin ter moderne opreme za hišo in dom. Računajo, da bo razsta- av-1 ga ne omenja, kakšne priprave so se vršile za sprejem ministrov in časnikarjev. von Sehuaehn: stri j skl kancler, ko je leta 1938 postala Avstrija nemška pokrajina. Hitler je vtaknil kanclerja v koncentracijo, kjer je Rusija ne sprejme načrta au/iraa >tn a™*, 'Dr. Sohuschnigg je rekel, daw atomsko silo ima vse upanje, da bo konfe-1 ^ York _ yge izgleda> da renca ministrov v Moskvi povrnila Avstriji neodvjisnost. Rekel je tudi, da se bo takrat on vrnil domov, da se ne bo pa več vtikal v politiko. Glede sedanje okupacije Avstrije je rekel, da je razlika med rusko in ameriško armado ta, da mora rusko preživljati Avstrija, Amerikanci dobivajo pa vso prehrano od doma. Povedal je, kako se je ameriški general Mark Clark priljubil Avstrijcem, ki tudi zdaj pričakujejo, da bo mnogo storil tudi zdaj, da postane dežela zopet svobodna. o------- Kruh se podraži danes pove svoje namene New York. — Organizacija združenih narodov je vrgla vprašanje Palestine nazaj v naročje Angljii. Anglija je namreč predlagala, naj združeni narodi postavijo posebno komisijo, ki bo proučila razmere v Palestini in priporočala pravo rešitev te sitne zadeve. Delegacija Zed. držav se je pa temu uprla, češ, da je proti temu, dokler Anglija ne pove, kakšni so njeni nameni glede tega vpra- nik vprašal že prej za evropski relif. se koncil združenih narodov ne bo zedinil glede atomske sile, da bi postala last vseh združenih narodov. Ameriška delegacija je predložila glede tega načrt, ki bi izročil tajnost atomske si- šanja. Angleška delegacija je potem naglo vprašalavv London za nadaljna navodila. Angleški odgovor se bo najbrže zakasnil, le združenim narodom, toda pod pogojem, da bi posebna komi sija združenih narodov nadzorovala vsako deželo, če morda ne izdeluje atomskih bomb. S tem se pa Sovjetska unija ne strinja in delegat Andrej Gro-miko je izjavil, da Rusija ne bo nikoli dovolila, da bi agentje združenih narodov po svoji volji hodili po Rusiji in iskali morebitno izdelovanje atomskih bomb. Dalje je Gromikov izjavil, da se Ameriška armada razbi Rusija ne bo nikoli odpovedala pravici vetiranja, kot zahteva a- Ognjenik Etna je metal pepel 500 milj daleč ■Rim. — Pepel iz ognjenika Etna na Siciliji, ki meče lavo iz sebe že dva tedna, so opazili prav v Genovi, 50CT milj daleč na severu. Najprej so postali nad Genovo oblaki vsi rdeči, nakar je začel rositi rdeč dež. iNajnovejša poročila trdijo, da je ognjenik manj živahen, da se pa še vedno sliši iz njega votlo grmenje. V nevarnosti ker je zunanji minister Beviiv v pred ,avo> kI se vali iz ognjenika, je mesto Randazzo, ki Šteje 14,000 prebivalcev. Toda Moskvi. Da se je ameriška delegacija uprla namenu Anglije je najbrže vzrok ta, ker se Zed. države nočejo globlje zaplesti v palestinsko vprašanje. Zato hoče Amerika najprej vedeti, kakšne končne cilje ima pri tem Anglija. Pri nas v Clevelandu se danes . » , , . nodraži kruh in sicer bel kruh za!menškl načrt> da se kaznuje °-pourazi Krun m sicer bel krua za ^ ^ bj ^ jJh pri izde. lavi atomske bombe. Gromikov 1 cent pri štruci 18 unč in rženi kruh za 2 centa. Isto se poroča z vseh krajev dežele. Kruh so podražile najprej velikekompartije, katerim bodo sledile male pekarije. Drugo pecivo se za en- vo obiskalo do 100,000 IWL Razstava bo odprta dnevno do 16. marca. Veiščaki trdijo, da je to največja razštava, kar jih je bilo še v mestnem avditoriju. Cvetlična razstava je v glavnem avditoriju, hpna pa! v spodnjih proštorih. V Angliji je izoliranih 100 vazi London. — Anglijo je obiskal nov snežni vihar. Snega je naneslo tako visoko, da je do 100 vasi popolnoma odrezanih od drugih naselij. Veter je divjal 60 milj na uro. Vihar je bil hujši kot katerikoli to zimo. William Spang, podpredsednik J. Spang Baking Co. je izjavil, da bomo občutili v maju pomanjkanje kruha v Ameriki, ker se pošilja toliko žita in moke iz dežele. Ker je tolikšna zahteva po žitu, se cena moki neprestano viša. To je vzrok, da so podražili končno tudi kruh. Zadnje zvišanje cen kruhu je je zahteval, da naj Zed. države najprej pomečejo proč vse atomske bombe in uničijo vse priprave za izdelavo istih, potem se bo ^ele govorilo kako in kaj. 1 To pomeni, da Rusija nasprotuje na celi črti ameriškemu predlogu za mednarodno kon-| cej d Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Frank Zupančič, 16621 Hillard Blvd., LakeWood, O., se je ustavila teta štorklja In za spomin pustila zalo hčerko prvorojenko. Mati in hčerka se prav dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. Zupančič iz 860 E. 236. St., Euclid, O., stari ata in stara mama, tako tudi Mr. in Mrs. Sever iz Hillard Blvd. Čestitke! Obisk iz Penna.— J. A. Russ in hčerka Edith Margaret iz Homer City, Pa., Washington. — Vladi Zed. držav in Anglije sta na 18. februarja vlažili pri jugoslovanski vladi protest, ker zahteva 9 italijanskih ladij kot vojni plen. Med ladjami je tudi potniški parnik Rex. Jugoslovanska vlada na protest še ni odgovorila. Sedem teh ladij je bilo poškodovanih’ olb istrskem obrežju, (kjer je ameriška in angleška okupacijska zona. Dve pa sta bili poškodovani v jugoslovanski zoni. Protest Titovi vladi govori, da je odlok jugoslovanske vlade neveljaven, ker krši italijan- sta na obisku v Clevelandu pri sko mirovno pogodbo. Ameriški državni oddelek pravi, da ne razume, kako si more Jugoslavija lastiti te ladje, ko so lava je še vedno kakih 7 milj jjb poškodovali zavezniški lead mesta. talci. Glasom mirovne pogodbe je postavljena vsa italijanska pa-robrodna »oprema pod poveljstvo zavezniškega poveljnika v Sredozemlju. Ii raznih naselbin ja led na Donavi Frankfurt. — Ameriški vojaški inženirji so z dinamitom razstrelili. led na Donavi nad Deg- . gendorfom. Led se je pomikal; Peruvu, v La Sallu sestro Mrs. *i • i . -i _a 'T ičnoon v Phinacni nn nvp. Sfi- La Salle, 111. —. Dne 16. feb. je umrl John Novak, star 63 let, doma iz Radeč pri Zidanem mostu, v Ameriki od 1906. Bolehal je šest let. Poleg sinov in hčera zapušča brata Joeva v bližnjem 18 milj na dan in grozil, da stre' L. Košen, v Chicagu pa dve se-vse mostove na reki. Razstrelili] stri. so ga v dolžini 16 milj in porabili Duluth, Minn. - V bolmšmci za to 2 toni dinamita. Jugoslavija je vzela kralju Petru državljanstvo London. — Iz Belgrada' po- predlogu za mednarodno kon- L83 ,_ No. 48 Mon., March 10,1947 Komunizem nesreča Slovanov župnija. Mnogokje se mučijo sedaj po kmetih le ženske in otroci. Ko so,Angleži vrnili te Koroške nesrečne domobrance, je partizan streljal in klal, dokler ni s prav malim; izjemami vseh pobil — brez zaslišanja, brez obravnave, brez sodbe, kot nekdaj Tatari. Dokler bo hodil slovenski rod po zemlji, bo živo vedel, da je bil poleg pasjeglavih Obrov in divjin Turkov njegov najstrašnejši morilec komunist, partizan, lastni brat. Nočemo tu govoriti o trpljenju onih, ki so se rešili v tujino pred nasiljem partizanskih podiivjancev iz gozdov. INaj omenimo samo one, ki so doma oropani vsake svobodne besede in morajo vse storiti, kar ukazuje oboroženo titovstvo. Kljub vsemu vpitju o obnovi in, novi ’ Jugoslaviji le ves svet ve da bo delavec na cesti, ko se ustavijo tovarne brez materiala iz tujine, in da kihetu komunistični troti ne bodo mogli neprestano jemati plodov njegovega truda. Jugoslavija gre nasproti gospodarski nesreči, povzročeni po kričavem Part Srce ^ stiska človeku, ko pomisli, kaj je naredilo komunistično partizanstvo z našimi slovenskimi mejami. Narod je trdno upal, da bo po zmagi nad Lahi in Nemci združeno vse slovensko ozemlje v eno Slovenijo, da bo ves narod kot je hrepenel pesnik Gregorčič, združen ‘ pod streho hiše ene. Vse to bi Slovenci dosegli, da ni Slovenije zasužnjil komunizem. S komunistom Titom, ki je gledal v Ameriki sovražnika št. 1 in ki je pobijal ameriške letalce, so postali Slovenci nehote sovražniki Amerike ter izgubili igro za svoje meje. Bedasti politiki partizanov se danes smejeta Lah m Nemec. Partizanstvo je slovenskemu narodu zapravilo Gorico in Trst, zapravilo Kanalsko dolino s sv. Višarji, porab- jezika. In slovenski je tudi del 29. novembra na operacijo m slovanskih jezikov. sem se vrnil domov šele 22. janu- Saj se stari pionirji še apomi- »rja. Sedaj sem že toliko boljši, njajo, kako smo pred l«ti delali da vam lahko to pišem m ob- ______________ rico in Trst, zapravilo Kanalsko aonne s sv. viziji, pu.™- Naravna ie liubežen do tistih ki so nam blizu po jezi- 8ke Slovence in bo zapravilo kot vse kaže našo Koroško. n izvoT A ko Slovenec v tujini zasliši glasove domače- Pri vsej narodni nesreči pa pišejo partizanski list ko n uvoru. aau oiuvciiu. v u . * ,, ,„ se K(>romn v “Prosveti” 3. marca, da moramo gojiti in čuvati ku in izvoru, ako aiovenec v tujim ww*™ s*-”—-ga jezika, se nehote približa človeku svojega rodu. Čuti se bliže temu človeku, zanima se za njegovo usodo in želi mu sreče. Občuti, da oba pripadata veliki slovenski družim. Pa tudi kadar zaslišimo glasove drugih slovanskih jezikov, ot>-čutimo, da je med vsemi Slovani vez1 velike sorodnosti. Nekdaj so bili vsi Slovani eno ljudstvo. Zgodovina in razni drugi činitdffi so vplivali, da so se Slpvani razdelili na severne in južna. Na severu so se razvili Rusi, Poljaki m Cehi s Slovaki. Ostanek starih polabskih Slovanov so lužiški srbi, obdani od vseh strani od Nemcev. Na jugu so prišli najbolj proti zahodu Slovenci. Vzhodno od njih so Hrvatje Srbi in Bolgari. Ta slovanska družina ima mnogo sorodnosti, od katerih najbolj značilna je sorodnost jezika. Od najbolj vsakdanjih besed je pri vseh Slovanih vsaj polovica istih povsod. Zato pa je tudi naravno, da vsem tem svojim bolj au manj daljnim sorodnikom želimo dobro. Mi Slovenci, ki smo majhen slovanski narod, smo še posebej radi s ponosom gledali na velike bratske slovanske narode. Pred že več kot sto leti je slovenski pesnik Prešeren v takem ponosu zapisal znane besede: “Največ sveta otrokom sliši Slave. Ker so Rusi med vsemi Slovani največji, zato so manjši slovanski narodi s posebnim zanosom gledali na ta narod kot na svojega starejšega in večjega brata. V eni ali drugi obliki je vedno tlela pri malih želja po stikih z Rusi in kadar so bili zatirani od Germanov, so pričakovali pomoči od sever- ten* žalibog je nad velikim ruskim narodom zavladal leta 1917 surovi komunizem. Ta nravna in socialna zmota ni ruskega izvora. N|jen začetek je nemško-judovski. Jud Karl Marks je prebiral nemške modroslovce in na njih zamislih o državi zgradil svoj sistem komunizma, ki je končno pod imenom boljševizma zagospodaril nad ruskim narodom Nem-ško-judovska zmota je nasilno podjarmila slovanski narod. Še danes ni vpisanih na Ruskem niti pet milijonov ljudi v komunistično stranko, toda komunisti imajo v rokah orožje porej t0 pravočasno, in moč. Velikemu ruskemu ljudstvu sedi za vratom diktator jmena na prihodnji se- Stafin ki ni Rus, ki sploh ni Slovan. Zanimivo je, da vsi, ki jj alj pa naravn0st tajnici ali ka-prodro za želzni zastor, za katerim se skriva komunizem, teri drugi odbornici. hvalijo ruski narod: njegovo dobrohotnost njegovo gosto- Zupančič ljubnost itd. Pa ta narod danes nima svobodne besede. 41Qg R m gi> ^ LQ 1472 Cleveland, 0. Pri vsej narodni nesreči pa pišejo partizanski listi, kot beremo v “Prosveti" 3. marca, da “moramo gojiti in čuvati slovansko-italijansko bratstvo.” Komunističnim izdajalcem do slovenskih narodnih koristi nikoli ni bilo in ni danes za slovenski narod in njegove interest, bilo jim je vedno samo za komunizem. Namesto, da bi mislili na rešitev slovenskih mej so mislili na bratstvo med slovenskim in laškim komunistom. Tako sta komunistična nesposobnost in partizanska hinavščina uničili upanje na zedinjeno Slovenijo. Tudr o slovenskčm partizanskem komunizmu velja: Po njih delin jih boste spoznali. . . In te škodljivce slovenskega naroda tu po Ameriki nekateri še proslavljajo in hvalijo. Eni v zaslepljenosti drugi v zagrizenosti. Slepiti se puste po komunističnih lažeh m komunističnem časopisju. Ne zavedajo se da v Sloveniji1 m lista, ki bi smel vladi in partizanstvu povedati resnico v obraz. Tu pa prebirajo samo iz teh Virov prepisane članke. Ali res še ni čas, da bi tisti, ki sq včasih govorili, da so “narodni,” začeli razmišljati, kaj ima sedaj slovenski narod on mednarodnega komunizma in partizanstva? iiiiiitiinmiif ................................»!»♦«**■ i. BESEDA IZ NARODA ce je pa v pa&eiu, ju m. Twiiw .................. ■»......»******* 1 skupno s Poljaki, Čehi, Srbi, Hrvati in še i drugimi, pa smo se vendar vsi razumeli za silo. Nemčija, kot taka se ne bo nikdar več povrnila na površje, sedaj je prišlo ali vsaj pričelo prihajati slovanstvo, zato pa hi bilo jako koristno, da bi znali naši mlajši tudi slovenski jezik. Morda bo kdo rekel, da to ni mogoče. Jaz pa pravim, da je treba samo malo več truda in mladini povedat, da sedaj prihaja na površje slovanstvo in z njim slovanski jezik, pa se bodo radi učili. Poglejmo jude. Vsak njih otrok mora znati tudi hebrejsko, čeprav med seboj govorijo angleško, pa vendar hočejo obdržati tudi svoj jezik. Zidajo šole, učijo ob večerih in nedeljah. Torej, zakaj pa mi ne bi mogli? Malo več truda, pa bo šlo. 'Pa še dru gičkaj. Frank Opaskar, St. ■-----o------- Glas naših naročnikov „ Pueblo, Colo. — Ker mi v par dneh poteče naročnina, vam tukaj pošiljam celoletno naročnino za naprej, ker se mi list zelo do-pade. že sama kolona “Odpri srce, odpri roke” je sama vredna sedem dolatjev na leto. Mislim, da če bi bili vsi slovenski listi, namreč listi, ki se na-zivljejo katoliške, pisali tako odkrito za katoliška načela, kot piše Ameriška Domovina, ne bi bilo toliko Slovencev zamešalo v komunistične vode. V mislih imam katoliško misleče rojake. Da Ameriška Domovina ne sme v gotovo deželo je dokaz, da piše resnico. Saj veste, da resnica boli. Ne pustijo jo nikakor ne “nek nogam ne cufus,” kot smo rekli včasih, kajti po pošti ne gre in če je pa v paketu, jo brž vzemo enem pošljem denar za naročnino. Pisal bi vam tudi še kaj več za list, a še nisem toliko sposoben in me pero še noče pravilno ubogati, ker še nisem prav pri moči. Morda se kaj kasneje kdaj oglasim s kakim poročilom iz naših krajev. Vas vse lepo pozdravljam, vaš naročnik, Anton Krašovec. . * « Maplewood, N. J. — Uredništvo ! Priloženo vam pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovino, ker se mi tako dopa-de ta list, da bi ne mogla biti brez njega. Saj veste, da stari ljudje imamo radi lep katoliški Ust. Zato se vam prav lepo zahvaljujem in vam želim zdravje in veliko napredka. Jennie Mevšek. srečno povrneš, že te bo katera tam -prenogavila. —i No, ravno-je malo sonce posijalo in zato bo pa konec mojega pisanja za sedaj. Pozdrav vsem cenjejiim naročnikom, Ameriški Domovini pa želim obilo uspeha. Frank Colarrič. Pozimi na farmi Madison, O. — Ko tako prebiram dnevno časopisje, ker za drugo delo sploh ni V tej neprestani zimi — najdem v tem listu tudi urednikovo svarilo za naše mestne očete. Cisto resnico je povedal naš urednik. Se strinjamo s tem, še posebno mi, kar nas je na farmah. Ako bi pomanknili uro za 60 minut naprej, kakšna korist pa bi bila to za farntarja. V senožetjo, to je v poletnem času, bo šel'najbrž farmar eno uro prej zjutraj po rosi mrvo raz-sretsat; popoldan pa ko* bo mrva suha, bo pogledal- na ur^ —zdaj je pa že šest, gremo večerji pa spat . . Kako pak? Pa se zmislijo te brihtne glavice, da bi tista kolesa v uri zavrteli za 60 minut na-prej. Prav nič bi ne bilo napačno, če bi tudi,tistemu, ki se za ta novi čas zanima, malo navilj njegova kolesa ali “ -- "-----sem, da IZ PEČI SE KADI Nekdanji znameniti angleški minister Disraeli je šel nekoč opoldne na sprehod po svojem posestvu na deželi. Opazil je, kako je njegov zakupnik sedel v jarku ob cesti in tam .kosil, čeprav ni bilo daleč do njego-vevega stanovanje. Disrael se je začudil in vprašal: “Dragi prijatelj, zakaj kpsite tu ob cesti in ne doma ” Zakupnik mu je v zadregi odgovoril: “My-lord, doma ne morem jesti. V sobi se preveč kadi iz peči in » * Disraeli ga je prekinil in dejal, da mu bo to stvar že uredil. Podal se je v hišo, toda komaj je odprl vrata, mu je že priletela‘v glavo kuhalnica in jeznorit ženski jezik se je oglasil: “Ali se mj nepobereš takoj, stari osel?” Disraeli se je brž umaknil, stopil je nazaj k zakupniku, ga tolažljivo potrepljal po rami in dejal: “Bo-gme, dragi prijatelj iz vaše peči se pa res močno kadi.” Cleveland, O. — Na seji januarja meseca je bilo sklenjeno, da se naprosi vse tiste matere, ki ste imele v času vojne svoje sinove pti vojavih, da sporočite njih imena tajnici podružnice do 25. marca. Potem se bo razdelilo tisti denar. Torej storite to pravočasno. Ali nam je slovenščina potrebna? Cleveland, O. — Zadnjič sem -rij paše. - - , slovenski jezik še kaj dolgo časa obstal? Ce bi se vsi le malo potrudili, lahko obstane še dolgo, saj ameriška svoboda ne zatira narodov. Torej je vsak narod sam kriv, če bo propadel njegov jezik in narodnost kot taka. Seveda, angleščina je prva v Ameriki, ali poleg te pa se lahko mladina uči še drugih jezikov, torej tudi slovenščine. Doslej smo se vse premalo potrudili, zato pa je že veliko naše mladine ,ki sploh ne zna svojega materinega jezika. Vsa čast Rev. Gabrovšku, ki je pričel učiti slovenščino pri fari sv. Vida. V vsaki fari in pri vsakem slovenskem narodnem domu bi morali imeti slovenske tečaje, da bi se mladina lahko naučila tudi nekaj slovenščine. To bi bilo jako korist-Kakor vse kaže, bosta angle-svetovna PRED SODIŠČEM V neki civilni razpravi je bil kot priča zaslišan sobni slikar. Tožiteljev odvetnik ga je vprašal: Ali ste bili že kdaj v za poru?” , Slikar: “Da.” Odvetnik: “Glejte, gospo- dje sodniki kakšnih prič se poslužuje tožena stranka!” Predsednik sodnega zbora: “Zakaj ste pa bili v zaporu?” Slikar: “Dobil sem naročilo, da sem prebelil v zaporu celi-kateri je sedel niče?! Saj je to dovolj---------- __Pa piše brat sestri :Lepa hvala za vse poslano, tudi za časo- i za >--------------- debate, kar bi bilo res v korist meščanom, kot pa se ukvarjati pis, ki'sem ga videl ali prejel ga B časom, ki j-im ni prav nič na AL PA NE Dol po cestici prot Nov’mu mesteci, ljubica moja... nost lici. ra la naruu uaura mm« ovuuuu„u Komunzem je po svoji osnovi mednaroden. Ni mu za nobeno narodnost. In Karl Marks je kot Jud Slovane še posebej zaničeval in sovražil. Tudi boljševizmu ni do slovanstva. Rekli smo že, da vlada Rusom tujec — Neslovan. Pa so komunisti tudi rusko ime v naslovu države čisto izpustili. Imenuje se samo “Zveza sovjetskih socialističnih republik.” Komunizmu ni bilo in mu ni danes za noben narod, ampak takrat se obleče ta volk tudi v ovčjo obleko narodnega slo-** m hčerah ter o napredku m sk, m slovensk. jez vanskega človeka. Komunizem je nesreča za vse slovanske narode. Najprej trpe radi njega Rusi sami. Od leta 1917 so odtrgani od svetovnega razvoja in napredka. Ves narod, je ostal na nizkem socialnem in gospodarskem nivoju. Boljševizem ni znal preprečiti lakote, ki je dvakrat pomorila po več milijonov prebivalcev. In še nedavno je zapisal komentator Mallon, da pri vsem komunističnem vpitju o razvoju ruske industrije, ta še ni producirala enega res dobrega avtomobila. Ruski vojak je šele, ko je stopil na poljska in nemška tla, spoznal, kako ga je držal boljševizem v njegovem razvoju nazaj in Sot tttt ?SS!UASS &13&3 ——5 tistega komunizma, ki je trideset let tiščal Rusa k tlom. Sta- vdusenju dal od arf*v prelepi ri Kerenski, ki seje uprl carizmu pred boljševiki, napove- f "aš°“ ida £ duje, da bo prišlo do sprememb na Ruskem z naravnim raz- “ J, Ruski narod tedaj trpi radi neslovanskega komunizma. u kjer bomo nekje iskah Trpe strašno tudi Poljaki. Hitler in Stalin sta leta 1938 skle- naac 3. k nila razdeliti slovanske Poljake. Polovico naj bi pobrali in J“ie3S ™ic prcko ponemčili Nemcu To je slovanstvo ruskega komunizma! V J ] . K • a de_ boju proti slovanstvu sta se našla skupaj komunist in fašist. rame- fierap' 3 p Hitler je našel v boju proti slovanstvu naravnega zaveznika v Stalinu. Sedaj so pač dali Poljakom kot nadomestilo za kraje, ki jih je od Poljske odtrgala Sovjetija, del Nemčije, ki je bil pred stoletji naseljen s Slovani. Toda kdo ve ali bo in koliko časa bo držala ta nova meja, ki je velesile še niti priznale niso. v , , Posebna nesreča pa je komunizem za naš mali slovenski narod. 10% Slovencev so poklali komunistični partizani. Lahi in Nemci so pobili v primeri z njimi majhno število naših ljudi. Tisti, ki je predvsem klal po Slovenskem, kot nek- . - - - daj Turek je bil komunistični partizan. Po več sto mladih koder smo pnšh. fantov in najboljših mož je titovstvo pobilo v posameznih' Križana gora, kako me je pa nisem. Pozdravljeni, Mrs. A. Gradishar. * * * Omaha, Neb. — Cenjeni g. urednik! Prosim, da mi oprostite, ker nisem poslal naročnine za list Ameriško Domovino o pravem času, ko mi je ista potekla. Jako rad berem slovenske liste, bil sem naročnik Amerikanskega Slovenca nad 30 let in sem ga vedno prejemal. Sedaj pa dobivam Ameriško Domovino, ki se mi tudi zelo dopade, ker vidim, da stoji res na pravem mestu. Torej vam sedaj pošiljam baroč-nino za celo leto. ' Vzrok, da nisem poslal o pra- poti. Bilo bi sploh vseeno, samo, če bi pomaknili še luno in sonce za 60 minut naprej. Tako, da bi eno uro prej vzhajalo, potem bi bil njih načrt morda še na mestu. Zdaj me pa še skrbi izvedeti, v katerem mestu bo to pismo našlo našega uredinka Ja-kata. Joj, joj, joj, križana gora! Saj je že skoro tri mesece, kar se je podal na pot, pa še nisem bral, da bi prišel, kakor je rekel — V' Wisconsin. Upam pa, da pride v doglednem času na določeno mesto, saj so še naši fantje prišli v enemi tednu ali dveh na dolo- V JjI UIY, uc* motili JZUOI«! u tlldlllj ICUUU au u>wi na, vem času naročnine je bil v tem, čenp mesto tisoče in tisoče milj ker sem moral iti v bolnišnico še daleč. Jaka, upam, da se tudi Senator W. Lee O’Dan-'iel, demokrat iz države Texas, ki je urgiral kongres, da napravi postavo, ki bi zavrnila tožbe za “portal pay." rame: “Šerap! Kaj se pa derete! Ali bi radi, da nas bodo zaprli vse skupaj. Ste menda pozabili, da niste na St. Clairju, kjer se lahko katero reče, ki smo si domači in na roke. ZdAj smo v tujem mestu in ne poznamo paragrafov te kontre. Sur, še tega se nam manjka, da nas pripro in potem po šupi pošljejo nazaj, od- naš glavni blagajnik omil, pa ki nisem misli nič napačnega. Kaj naj zdaj tulim, ko bom po dolgih 40 letih zopet videl prijatelja Tončka, kakor je tulila Blaževa Malči, ko je prišla na obisk iz Amerike na Meniši-jo. Ko je prišla tje okrog zadnjega ovinka do Zaprtiske in se je pred njo razgrnila prelepa Menišija, vsa krotka in od an-geljčkov varhov očuvana, se je Malči, tako mi je pripovedovala, naslonila na rampe in zatulila, da se je Sračja vrtača nad njo same ginjenosti zganila in zatrepetala. , Nak, mene ne bo zlomilo, “saj bil sem svoje dni vojak,” kot je zapisal menda Aškerc. Zato sem si hotel pa dati nekaj korajže vnaprej in sem tisto veselo zažingal. Tako so delali naši hrvatarji, ko so se spomladi vračali iz slavonskih in romunskih »umi, rožljali s tolarji v žepih, pa pripeli v vas, da so babe in otroci skupaj leteli in zijali, če je tudi “njih” med njimi. Tako se pride domov, bi rekel, da svet vidi in sliši, da so prinesli nekaj, za kar so morali vso dol- go zimo jesti trikrat na dan polento, ob nedeljah pa koruzne žgance, da je bila spre-tnetnba. Tisti dan je teklo od mize pri Cencu in pri Bonaču. Zvečer so se priplazili pa njih prestolonasledniki, vlekli očete za. rokave in jih silili: oče, mati so rekli, da pojdite domovi Očetje so jim kupili pa rožičev in belega kruha, da bodo hlačmani pomnili, kdaj so s vrnili očetje hrvatarji . . . “Kaj se ne bi sikalo,” sem vneto ugovarjal, “če bi pripeli pred farovž? Gospod Tone, kolikor vem, je vesel človek, vsaj takrat je bil, ko sva študirala skupaj. Seve, lahko je mogoče, da je zdaj drugačen. Zakaj je pa šel za gospoda. Pa naj bi si bil izbral vsel stan, kot sem si ga jaz, ki se moram vedno režati kot pečen maček, čeprav me včasih črvjči, da bi katero rekel, da bi vse pregorelo. Vidite, pripeli bi pred farovž in ko bi izstopili, bi se jaz prijel za fender pri Buicku, šel po sapo in zavriskal, da bi vzduh zamajal zvon gori pri sv. Janžu Evangelistu, ki ga varje in zvesto skrbi zanj pri- dni gospod Tone. Kar recite, pa bomo.” “Eno.figo bomo, da Boste vedeli,” ukaže naš glavni blagajnik. “Pripeljali se bomo kot pravi žentlemani, ne pa, kot bi prišli vabit na ohcet. Ampak če hočete pa vi, Debevc, koled-vat, boste pa na svojo roko. Le lepo manirjiih, fantje, da ga ne bomo polomili. Sur, napravimo kaj nepravdanskga, pa nas bodo namalali v Prosveti, kakšne smo počenjali po Mil-Waukee-ju, pa še ki imamo gospoda s seboj. Kuhelj od SANS-a bi takoj zapisal, da je bilo treba sklicati vso mestno polioijo in še požarno hrambo skupaj, da nas je krotila.” “Orajt, orajt, naj bo pa po vašem,” sem se vdal, “ampak rečem pa, da prav to ni. Kako bo pa tako veliko mesto, kot je Milwaukee vedelo, da smo mi tukaj, če bomo molčali in se priplazili v mesto skoro po prstih. Koga se pa bojimo, bi rad vedel.” “Jaz bi pa dal nekaj, da bi slišal Debevca zankati,” se ponudi gospod Fronc. “Že dolgo nisem slišal enega poštenega vriska.” “Veste, se mi ne posreči vselej,” sem se začel previdno u-'mikati, da me ne bi gospod res prijel za besedo. “Posebno, če je človek tešč, kakor smo.zdajle mi, težko spravi kaj prida jz sebe. Čakajte, bomo šli enkrat k Tontu Debevcu v Madison na Jarme' krompir peč, pa m« boste lahko slišarli. Se reče, če bodo kaj prida okoliščine, ki rodijo štimo, če veste, kaj mislim” “Aha, se mi nekaj dozdeva,” se zasmeje gospod Fronc. “Ampak vi bi morali slišati Franceta iz našega ofica, ta šele zna, ta. On jo lahko zategne in na koncu zavije, ki je še mlad. Meni pa registri že nekoliko odpovedujejo in ravno takrat, ko bi moral malo bolj poudariti, moram po rezervo nazaj v koš. Potem se pa lahko primeri, da je tako vriskanje podobno bolj stokanju. Po Mineral štritu zavijte, Mr. Grdina,” sem povedal vozniku, “mi bomo pa na hišne številko gledali.” / r T ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Henrik odvrne: “No, bom že toliškega duhovnika.” še videl; dobro bom to prej premislil, vse se še zna zgoditi.” Lujiza ima zdaj veselo upanje, da privede tudi svojega očeta v katoliško cerkev. Nekaj časa potem sede pri mtizi nekega dne sami: Henrik, Lujiza in Andrej. Lujiza pravi: “No Andrej, podra je zdaj tista visoka stena med nama, katera je namt^ branila poročiti se; boš li zdaj volje biti moj mož?” Andrej pomolči na to vprašanje, potem pa reče: “Gospodična, povem vam odkritosrčno, da me grozno vesgji, da ste se podali v katoliško cerkevy vendar pa še z varili poročiti ne želim.”. “Zakaj ne?” “Zato, ker b vsi ljudje rekli, da sem vas jaz naklonil, da ste_ zapustiili vero vaših prednikov, da bi vas za ženo dobil. Vam bi pa rekli, da ste zavoljo ženitve premenili vero.” , Lujiza pravi na to: “Naj ljudje pravijo kar hočejo; ničesar n* ni skrb. Povem ti pa Andrej, da le brez skrbi bodi zavoljo tega; nisem stopila v katoliško vero zavoljo udaje; vedi zdaj, da nočem ne tebe, ne nobenega drugega moža, ker živeti mislim le za Boga in za zveličanje svoje duše. Vsemu posvetemu se bom odpovedala in le za nebesa skrbela, ker vidim, da na fem svetu ni dru- Uga KafoDIUh ShtvMMW* v Ameriki .1 ;t Ko bi trenil, gre Lujiza klicat katoliškega misijonarja in mu rečec “Duhovni gospod, prosim vas, pridite hitro v hišo mojega očeta, on želi z vami govoriti.” Duhovni-gospod pride hitro in nagovoroi prijazno očeta Henrika: “Dragi gospod, smilite se mi, da vas je zadela tako huda bolezen; vidi se, da je nevarna. Kaj se vam zdi, kako neki bo tam, če vas Bog pokliče s tega sveta?" Henrik pravi: ENič prida ne bo z menoj, ker naša protestan-tovska vera nam le preveč lahko obeta nebesa; pri vas je pa drugače. Zato sem prosil poklicati vas, da bi mi pomagali stopiti v vašo katoliško cerkev. Moja hči Lujiza je že prav storila, da je že prestopila iz naše vere v katoliško.” Duhovnik Irtu na to odgovori : “Posebno mie veseli, da ste voljni stopiti v našo vero, kar se bo lahko zgodilo ,da boste le spoznali in verobali nekatere resnice, katerih ljudje vaše vere ne verujejo.” Zdaj mu dohuvnik razlaga vse recnice katoliške vere in ga vpraša, če jim hoče pritrditi in jih trdno verovati. Henrik pritrdi in prosi, da bi ga kma lu vzeli v katoliško cerkev, ker gre h koncu njegovo življenje. Ravno leto in dan je minilo, kar je bila njegova hči stopila v katoliško cerkev, in na dan Kaj piše “Extenaion Magazine (Nadaljevanje) Na Francoskem se komunisti niso brigali, da bi obdali deželo z želetuio zaveso. Vse od prve svetovne vojne sem So postajali bolj in bolj močni, dokler v naših dud* niso takore-koč zadavili dežele s pomočjo “levičarjev." Pa tudi nikakor ne zanemarjajo preganjanja Cerkve. Na čelu preganjanja je Mladinsko Komunistično Gibanje. To je skuipina, ki javno napada Cerkev. To so goreči delavci in so napravili že veliko veliko škode. Sama sem jih videla pri delu. Neki dan preteklo poletje sem se vozila po pariških “Elizejskih Poljanah” z nekim katoličanom. Ravno predi nama tolicanom. Kavno preai nama j- * • je korakala četa mladih fantov gega kakor ničemurnost.” j sv. Trojice se je tudi oče Hen-Oče Henrik kmalu nevarno | rik odpovedal krivoverstvu in i • i . J__ 1__It I nn livni! tr nonnoio TTiatpfP kuto* verjamem v to, kar sem govoril?" , "Zakaj pa ste, če je tako?” “Hm! Od dvojnega zla sem izvolil manjše zlo. Vidite, tu je tako. Ali učiš s prižnice komunizem, ali pa — maše ne bo! 'Nisem mogel drugače. Trdno sem uverjen, da je sveta maša nujno potrebna ljudem, ki eo pod nacizmom trpeli versko preganjanje*.Kaj bi bilo z našo vero in Cerkvijo v Berlinu _ brez maše? In tako — pridigam vsako nedeljo, kar mi pošljejo Rusi napisano, zraven pa vem, da imajo moji ljudje milost štete maše.” Naš častnik je vprašal: “Ali se vam pa ne zdi, Father, da je nevarna reč pridigati komunizem? Ali ne bodo katoličani padli pod vpliv tega, kar sHši- zboli. Bolezen se vedno bolj hujša in kmalu ni več upanja, da ki ozdravel. Vri zdravniki, kateri so hodili k njemu, so rekli, da ne ho Henrik več okreval. Lujiza, skrbna hčerka,I lepo streže svojemu očetu in lepšo hišo v Trstu, zelo žalo-“b-pf®, na, še vrne V ženo z vsem prmmj*w«Trm< se vrnil v naročje matere kato-toliške cerkve. Osem dni potem je umrl. V svoji poslednji, volji zapusti Lujizi petdesttisoč goldinarjev in pa največjo in naj- in držala korak po neki melodiji, ki so jo peli. Spominjalo me je na football, ko množica kriči: Hold that line, hold that line! Ko sva jih dohajala, je najin avtomobil začel počasi voziti. Presunilo me je, ko sem razumela-besede, ki so bile: Proč s Cerkvijo, proč s Cerkvijo! Francoz mi je povedal, da druge enake čete počno isto po drugih krhjih Pariza. Isti Francoz me je vzel tisti večer na neko komunistično mladinsko ,zborovanje ravno nasproti katedrale Notre Dame. Govornik je bil fant sedemnajstih let. Nikoli nisem čula bolj gorečega govornika, polnega sovraštva, kot je ta kričal; Tovariši, mi Moramo delati noč in dan, dokler ne uničimo katoliške cerkve na Francoskem. Ne smemo odnehati, dokler ne bodo cerkve kot Notre Dame, La Medelaine, S|t. Sulpice, Sacre Coeur (Srce Jezusovo) in vse druge pariške cerkve—kup raz* valim. so “Ne bojte se, sin moj! Imamo načine, po katerih vsako tako nevarnost preprečimo. Veste, kapitan, naša sveta obhajila so od tedna do tedna številnejša. Ob sobotah imam toliko spovedi, da komaj zmagujem.” Kaipitan C je razumel in bil potolažen. Vrnil se je v ameriško zono z lažjim srcemi, zakaj vedel je, da je govoril z duhovnikom, ki je za železno zaveso kljub vsemu pravi junak in je našel pot, kako navladati ruske komuniste z modrostjo in pametjo. železna zaveta v Jugoslaviji Jugoslavija je bila zadnje mesece zelo na vidnih mestih v našem časopisju. Zagrebški nadškof je doživel komunistično zahrbtnost na podoben način kot nekdanji junak in ma-1 lik—Mihajlovič. Malo je znano, kaj se je godilo v deželi malo pred aretacijo nadtkofa Ste-pinca. Več mesecev preden so lo komlunizma. Preganjanje in terorteem sta ga jim vsilila. Med vojno so komunisti razširili svoje nauke med ljudi in tako pripravljali svoj nastop za čae, ko bodo Sovjeti vzeli de-Želov svoje roke. Takoj od, začetka so Rusi začeli z vso resnostjo in si postavili trojni cilj: 1. Vso deželo komunicirati; 2. Uničiti katoliško cerkev; S. Zabiti zagozdo med prijateljstvo Jugoslavije z Ameriko. , Prvi korak za popolno podjarmljenje dežele je bil, da bo se znebili generala Mihailoviča. Njega je ljudBtvo še zmerom oboževalo in je pomenil nevarnost za komuniste, dokler je bil živ. Sestra C. je rekla: Zdaj so ga že aretirali. Priredili bodo zanj norčavo razpravo in obsodili ga bodo na smrt Brez dvoma bo umorjen. To je njihov trden sklep in nih-jih ne bo predrugačil. To je bila točila napoved, zakaj prav tako se je res pozneje vise izteklo z Mihajlovičem. (Dalje prihodnjič.) Rev. Alojzij Medic OFM, Lemont, Illinois. ------------o------ Moja pol v Ameriko Pile—č 'A (Konec) Zapluli smo na ocean. Pričela je veti mrzla burja. Po polnoči me je spet zbudila sirena. Bili smo zopet v megli. V daljavi se je čuio tuljenje neke druge ladje. Ladja se je pričela tudi občutneje zibati. Ko sem naslednje ju-thro stopil na krov, je bilo videti težke deževne oblake, morje pa so preprezali znatnejši valovi. Ker je “Thomas Eakins” popolnoma prazen, je bil še bolj dovzeten za njihovo muziko in za- bajen, kot smo bili v Evropi vajeni misliti? Gotovo je srečnejši kot stari, že zato, ker se ga ni dotaknila uničevalna vojna. Na ladjo je z motornim čolnom prišel poseben krmar, ki je vešč sipin pred newyorako luko. Ko sem se zjutraj zbudil in pogledal skozi okno, so se videle vrste luči na obeh straneh ladje. Stali smo sredi luke pred New Yor-kom. Ko se je zdanilo, so se v megli pokazali obrisi nebotičnikov in kip svobode nam je dvignil plamenico svobode v pozdrav. Na ladjo je prišla zdravniška, vseljeniška in carinska kontrola. Smo bili prav zadi-voljni, da smo vse te formalnosti opravili kar na ladji. Zaradi štrajka v luki nismo vedeli, kdaj se bo ladja pomaknila naprej do kakega pomola. Zato so po kosilu nas potnike naložili na malo motorno ladjico, ki nas je odpeljala naravnost pod nebotičnike. Okrog pol ene smo stopili na ameriška tla. Moja pot v Ameriko je prišla do srečnega konca. In v srcu sem izrekel tih pozdrav novemu svetu, ki je postal domovina toliko sinovom naše slovenske matere, ki je bila sama prerevna, da bi mogla dat dovolj kruha vsem svojim o-trokom. A Vendar pozabti jih ne more. ------------o------- OB SPREMEMBI LUNE Onegavega Jurčeta je včasih trkala Huna ter mu delala velike preglavice. Nekoč je prosil soseda, naj mu pojasni, na primer: “Kadar je mlaj, tedaj imamo mlado luno, zadnjemu krajcu pa pravimo stara luna. Kam pa ob zamenjavi stare denejo?” “Eh, kam,” mu je odvrnil prav resno, “v nove jih prelU jajo.” DELO DOBIJO VEf POMOČNIC ZA (AFETERUG SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plači Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Za varstvo otrok Želi se dobiti ženska, da bi varovala tri male otroke, ker mati dela. Podnevi ali ponoči. Naslov izveste v uradu tega lista. -(49) . ov r-w— — šel je plesati po njihovem taktu, začela prihajati v časopuse po-1 Popoldne nam je lepa dvojna rpčHa o Irnavrica vlija upanja, da se^q MAJJ OGLASI cerkev, preden umr- gom. Hišo v Trstu je dal Lujizi s tiem pristavkom, da ima Ko oče vidi, 3a se mu bliža smrt, pravi Lujizi: “Draga hčerka, glej, zapustil te bom, umreti bom moral in morebiti kmalu. Ne bodi žalostna! Spolnil bom tvoje želje, stopiti želim pred smrtjo v katoliško cerkev. Pojdi mi po ka- AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 8419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jata-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Kollanderju Mata vedno dobro postreženi. MAKE oheT*| pay SiiSumsIlfuBiS YOUR BUY WORD M«* IM m-i »a***. Uy»*> ~ want vitamina IM oto- fotant, E«r end ConvoMnld ■» Bdo,; Economical- Eo* OnaaflajJVnnd) Multiple Vitamin Capah full bodi doty duanllll« «f *»■ ■lot. wiwo laqnWmanh to boM ttn. ban ban ulobfcbd. Toka ant »pato mn . »fr** sSsSiS til tba na« dap. Ml CONVWWCt Pay tot only ena Mpato ta* day. tbaft ECONOMY. CUARAKIEEi Yaw annoy «»,«*<< taking o ilngln On*AOoy (bund) MnM-pl« Vitamin Copato mn day hn *«» you an not onllaty alld>n*»« tom to nb for OnoA-Ocy (btond) J*d*b pit Vitamin Capnla. MIES LABORATORIES, INC Elkhart. Indian« Andreja do njegove smpti preskrbeti z vsem, karkoli bo potreboval,- z obleko, z živežem in stanovanjem. Kmalu po očetovi smrti se odloči Lujiza, da zapusti Ameriko in se preseli v Trst v svojo hišo. Ker pa je imela Andreja do smrti preskrbeti v svoji hiši, poročila se je vendar z njim, preden se je napotila v Trst, da ne bi sama hodila tako daleč po svetu. Šla sta Andrej in Lujiza iz Amerike v Trst in sta tukaj v lepi krščanski edinosti živela veliko let. Lepo sta svoje otročičke učila v krščanskih resnicah in jih skrbno varovala vse zapeljivosti. Tako daje Bog srečo tistim kateri se njega bojijo, njemu služijo in se zvesto varujejo greha. ....... — — — —--------|sem ji, da sem uuwnajuiM. baviti z drugimi zadevami tega je na mojo svetinjico nmAtnn n o rti 1O Q TUTIH If MA . I IM • I a__1. 1.-4. Al J DRUGI DEL. Luka P. u Moskvi na Ruskem. Velika francoska vojska se pomaka vedho naprej in hiti proti Moskvi, nekdaj poglavitnemu mestu celega ruskega cesarstva. Rusi se umikajo Francozom in se jim malokdaj ustavijo. Francozi so veseli, da Rusi pred njimi beže, in mislijo: da dobimo le Moskvo v Oblast, dobili bomo tam živeža dovolj/črez zimo se lahko ohranimo in počijemo in na spom !ad Rusom že vzamemo, kolikor se nam bode zdelo. Prišli so Francozi res do Moskve in so mesto brez težav dobili svojo oblast, toda kolik strah za Francoze! Vsi prebivalci moskovski so bili zapustili mesto, vzeli so seboj, Rolikor so mogli, potem pa mesto zažgali ha vseh voglih, da je čisto vse pogorelo. Francoskih vojakov je bilo grozno veliko, pa so biti .zdaj brez strehe, nastopila pa je bila grozno huda zima. Zima je na Ruskem vselej huda, veliko hujša ko v naših deže* Kaj pa na Nemikem? Odkar je bil Berlin razdeljen v štiri odseke, ki jih upravljajo vsak zase štirje Zavezniki, smo čuli o železni zavesi, kkso Ru si ž njo obdali svoj oddelek. Vedeli smo, da naši poročevalci in vojaški zastopniki cele mesece niso siveli tja. Ni bilo treba veliko pameti, da je človek vedel, zakaj tako. Rusi so pač počeli tam reči, ki niso bile za oči in ušesa drugih Zaveznikov in sveta sploh. Ce ni bilo tako — čemu taka tajnost Na tem mestu se ne mislim i jae domala, kaj se godi za Pred letom dni sem bila v državnem uradu na Mažir-skem blizu jugoslovanske meje. Dve ženski, ki sta sedeli meni nasproti, sta se bili zagledali v svetinjico, ki sem jo nosila, okoli vratu. Šepetaje sta govorili o meni. Bili sta slabo oblečeni, utrujeni in preplašeni. Videla sem, da sta morali imeti za seboj težko pot. Imela sem pri sebi termo-stekleni-co vroče kave in sem, jo ponudila ženskama. Na.moje začudenje se mi je ena zahvalila v agleščini in me vprašala: Ali ste Angležinja? Odgovorila sem Amerikanka. načina okupacije, ampak se bom dotaknila le položaja katoliške cerkve tam. Tu je dogodek, ki sem ga slišala iz uet ameriškega oficirja. Na neki način je dobil dostop v ruski sektor v tistih časih, ko so ko-mjunisti gradili zaveso tajnosti okoli svojega ozemlja. Kapitan C. je katoličan in ker je bila nedelja, je šel k maši. Na njegovo začudenje in strmenje ^ je stopil duhovnik na pridiž- “ nico in namesto pridige z vso gorečnostjo priporočal — komunizem. . Ako bi ta Amerikanec ne Bnal nemščine popolnoma, bi sam svojim ušesom ne verjel. Jemalo mu je sapo. Ves teden je tuhtal, kako je to mogoče. Naslednjo nedeljo je šel spet tja k ntaši, da bi videl, če bo spet taka “pridiga.” Res je bila. To pot je bil Amerikanec tako razjarjen, da je šel nad duhovnika in mu je v obraz povedal, kaj misli o njem. Duhovnik mu je dejal: “Sin moj, gotovo ne mislite, da sam lab, posebno huda pa je bila tistega leta, ko so Francozi bili tam, t. j. leta 1812. Francozom je zmanjkalo živeža, morali so v daljne vasi ga hodit idtnt in s silo jemat. (Dalje prihodnjič) in vzkliknila: Ampak katoličanka STE! Silno 3ta se razveselili, da je nekdo, ki govori isti jezik, tudi z njima vred katoliške vere, Potem sta pripovedovali: “Ravno sva srečno pobegnili iz Jugoslavije, pa se bojiva, da ne bova mogli dalje od tu. Vsi uradniki tu so sami Rusi in naju bodo najbrž poslali nazaj.” 1 To mi je pojasnilo njujino nervoznost. Kar sta vedeli povedati, je bilo strašno. Ampak nič novega. Bili sta angleški nuni, ki sta pred vojno šli učit angleščino v samostan syojfh sososter v Jugoslaviji. Med voj-,no sta bili jetnici, zdaj sta f» že celo leto skušali uiti iz Jugoslavije. Oblečeni sta bili ei> Vilno, zakaj samostanska oblaka bi jima prihesla na licu mesta aretacijo in morda smrt — ali pa še kaj hujšega. Med begom n* iJažarsko sta doživljali strahotne reči. Položaj v Jugoslaviji Kar sta mi pravili o položaju v Jugoslaviji, je bilo neverjetno. Naj omenim nekatere reči, ki sem jih tako zvedel« davno preden se je kaj pisalo V Ameriki o tem, kaj počno komunisti v Jugoslaviji. Obe nuni sta mi ponovno in ponovno zatrjevali, da ljudstvo v Jugoslaviji nikakor ni mara- ta naslednje jutro je bilo lice morja še bolj mrko. Sopotniki so se začeli držati bolj kislo, dami sta se kar resno udali morski bolezni. Naslednji dan smo i-imeli lep. Zato pa smo dan nato imeli pravcati ples v dežju in viharju. “Thomas Eakins” se je srdito prebijal skozi valove, tako da se je razpenjena voda kar kadila izpod njega, ko se je s prednjim delom spustil na kak val in ga presekal. Seveda ponoči nismo spali dosti, ker je bilo “ujčkane” le premočno in je bilo težko ohraniti kako trdno lego v postelji. Ko smo naslednje dni preko-, račili sredino oceana, se je pokazal izredno naklonjenega. I-meli smo dneve, ki so na oceanu redki. Se mornarji (med katerimi je bil tudi zelo prijazen Dalmatinec) so se čudili. Posebno nedelja 13. oktobra je bila krasna. Ko Bern včasih slonel na ograji in gledal na ocean, ki je bil gladek kot steklo, so mi vzbudile pozornost drobne leteče ribice, ki so kakor kobilice v travi frčale izpred ladje. Spomnil sem se, da smo se v gimnaziji nekoč pri prirodopisju učili, da živijo tudi take ljubke stvarce. Pred nosom ladje pa sem nekajkrat videl jato delfinov, ki so se igrali z valovi. Toda preden nas je ocean spustil iz svojega objema, nam je še enkrat hdtel pokazati svojo veličastno moč, posebno v popoldanskih urah, dne 15. oktobra. A se je kmalu umiril. Približali smo se Ameriki. 0-znanjali so jo nam poleg aparatov tudi kosi morske trave, ki smo jih zadnje dni yideli plavati po vodi. Spomnil aem se, kako so ti zeleni kosmiči vlili upanje Kolumbovim mornarjem, ki so bili že skoraj obupali, da bi prišli na now svet. Ob dveh zjutraj 18. oktobra pa me je zbudil klic: New York! Stopil sem k oknu kabise in videl sem prve luči novega sveta. Kar nekam ču‘d no mi je bilo pri srcu. Kakšen je ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93(4c na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulif Nickel Plate R. R. Co. E' 9th & Broadway- T-srajce 39c do 97c. Moške In deško Juveniles. Moški vse volneni skl-jopiči $2.00. Ženske vse volnene bluze 89c do $1.19. Ženske vse volnene cardigans $1.49 do $2.50. Tudi mnogo drugih jopičev za vso družino. Odprto dnevno 8 do 5 pop. V soboto 8 do 4 pop. Razprodaja v 2. nadstropju Stone Knitting Mills Co. 7500 Stanton Ave. 2 bloka severno od Woodland Ave .blizu 79. St. (48) Dekleta in moške se sprejme, največ za dnevni šift Dekleta nad 21 let stara za assembly in splošna tovarniška dela. Začetna plača je 93(40 na uro. Moške nad 18 let stari za trucking. Začetna plača je $1.03(4 na uro. Eaton Mfg. Company E. 65th St. & Central (48) Psa čuvaja kupim Rad bi kupil velikega psa (ali psico), kratke dlake, za čuvaja. Kdor bi ga predal naj sporoči C. S. Beck, 12810 Fair-hill Rd., RA 8306. .-(48) Dvorana za bankete Se oddaja za ohcetš in ples. iniML _____________________M Fornezi Novi lumezi za premog, olje, gorko vodo til paro. Resetting «15 - iiSCenJe IS premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. UM Addison Rd. - W 0*17 Govorimo slovensko (xl Tovarniške delavce sprejmemo Material handlers 40 ur na teden Stalno delo Plača Dnevni šift Bishop & Babcock Mfg. 1285 E. 49. St. Kanarčki naprodaj Jako fini pevci; zmerna cena. Zglasite se na 1419 E. 51. St. spodaj. —(49) (52) MALI OGLASI Luč a revmatizma gre na nak regularni saket $1.65 MANDEL DRUG 1571* WATERLOO RD. Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drog Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI ILEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland U. Ohio Lekanu odprta: Vsak dan od 1:30 dopoldne do 10. mtm. Zaprta ves dan ob gredah. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins no mi je dho pri srcu. umen j« Firet Aid Supplies neki ta novi svet, ali je res tako | Vogal St. Clair Ave. m E. 88th Plačajte račune za plin, elektriko ta telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. J Mihaljevich Bros. ( 6424 St. Clair Ave. \ (2. & 8. each month) CTHUffllTX DOMOVINA, MARCH 10,1947 LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Gauvain je ponudil Radou-bu roko dejal: “Vi ste dečki, da jih ni enakih. Naskok poverim vam. Šest vas bo na čelu, da vodite zadevo, šest od-zadaj, ki bodo potiskali naprej.” “Ali bom jaz načeloval dvanajstim?” "Se razume.’ “Hvala, državljan poveljnik; jaz bom prvi od spredaj.” Radoub je salutiral in se oddaljil k svojim. Guvain je pogledal na uro, zašepetal Gue-champu še nekaj na uho, in kolona za naskok se je formirala. Zadnja pogajanja Medtem je Cimourdain, ki se še ni bil podal na svoje mjesto na visoki planoti in je stal zraven Gauvaina, stopil k trobentaču in mu velel: “Zatrobi še enkrat!” Trobentač je zatrobi in rog mu je odgovoril. Še enkrat je zatrobil trobenta in še enkrat se ji je odzval rog. “Kaj pomeni to?” je vprašal Gauvain Guechampa. “Kaj na merava Cimourdain?” Cimourdain se je bil približal stolpu in je zamahal z robcem. “Možje tam gori,” je zaklical, “ali me poznate?” Odgovoril mu je glas — bil je Imanus: “Da!” In zdaj sta izmenjavala ta dva moža svoje misli; “Jaz sem odposlanec repub- MlSli .......... usmilil vašega mračnjaštva? Vidite, jaz prihajam k vam, žrtvujem! vam svojo glavo; še več, ponujam vam roko. Prosim vas milosti, da me pogubite, zato da vas rešim. Imam neomejeno polnomoč in zato morem izpolniti, kar obljubim. Ura odločitve je bila; to je moj zadnji poizkus. To vam govori državljan, ki je obenem, duhovnik. Državljan se voju-je z vami, duhovnik pa vas prosi. Poslušajte me. Večina od Vas ima ženo in otroke. Jaz se postavljam na stran vaših žena in otrok proti vam. O bratje . . “Le pridigaj, far!” se je rogal Imanus. “Bratje,” je nadaljeval Cimourdain, “ustavite usodni kazalec, dokler še ni prepozno! Prišlo bo do klanja, in mnogi od naših fantov ne bodo več videli vziti solnca; vi pa boste padli vsi od prvega do zadnjega. Bodite usmiljeni samo do sebe! Cernu preliti toliko krvi, ko pa ni potrebno? Cernu u-biti toliko, ljudi, ko pa sta dva zadosti ?” “Dva?” je vprašal Imanus. “Da, dva!” “Kdo sta to?” “Lantenac in jaz.” In Cimourdain je povzdignil glas. “Dva moža sta odveč: Lantenac nam, jaz pa vam. Glejte, kaj vam: ponujam, pa boste vsi ohranili življenje: izročite nam Lantenaca in vzemite me- Nastopila je zopet tišina. Imanus, davši z rogom signal, je stopal dol k tovarišem; marquis je potegnil sabljo in devetnajst mož se je tiho razvrstilo v pritlični dvorani za barikado, kjer so pokleknili. Slišali so enakomerni korak napadalne kolone, ki se {e v temi vedno bolj bljžala; naenkrat se je ustavila tik pred ra-ztrelino. Vsi so, kleče, nastavili puške skozi strelnice barikade. Eden med njimi pa, žup-enik Turmau,,imenovan Grand-Francouer, se je dvignil in, v desnici sabljo, v levici razpelo, slovesno dejal: “V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!” Vsi so naenkrat izpalili in tako dali signal za bitko. Klanje se zaine. Bila je v resnici strahotna. Ta spopad je prekašal najbolj bujno domišljijo. Kdor bi si ga hotel vsaj približno predstaviti, bi se moral prestaviti nazaj v čase Homera ali pa v srednji vek, ko so bitko odločevali srditi junaki v 'dvoboju na življenje in smrt. že pozorišče tega klanja je zbujalo grozo. Mina je bila pretrgala stolpov zid s tako silo, da je segala raztrelina šti- rideset čevljev visoko, vendar je bila to samo razpoka, nekak vodoravni rov skozi petnajst čevljev debel zlid, neke vrste cilinder, poln ovir, zased in drugih nevarnosti, v katerem si z glavo zadeval v granit, z nogami v podrtine, oči pa niso ničesar videle razun temle. Črna votlina stolpovega pritličja se je režala napadalcem nasproti ko žrelo, kojega čeljusti sta tvorili obe steni prestreline, nazobani ko goltanec morskega volka. Skozi to peklensko luknjo so se morali vojaki preriti med točo krogelj, ki so se sipale z vrha barikade. Spopad v tem rovu se je dal primerjati samo s klanjem, ki se razvije v nizkem medkrovju zavzete ladje, ko se matrozi “Ti si bdvši župnik v Parig1-ne-u.” “Jaz sem opolnomočenec odbora za javno blaginjo.” “Ti si duhovnik.” “Jaz sem Izastopnik postave.” “Odpadnik si!” “Jaz sem Cimourdain.” . “Ti si satan.” “Vi me poenate ” “Zaničujemo te.” “Vi bi me zelo radi dobili v svoje roke, kajne?" “Nas je osemnajst, pa bi vsi radi dali glavo, da dobimo v zameno tvojo.” “Dobro. Jaz sem pripravljen, da se vam predam,” Z vrha stolpa se je razleglo divje krohotanje: “Pridi! Kar pridi!” V vojaškem taborišču je nastal napet molk. Cimourdain je mirno nadaljeval: “Pod enim samim pogojem.” “Kakšnim?” “Poslušajte.” “Govori!” “Vi me sovražte?” “Kot hudiča.” . “Jaz vas pa ljubim. Vaš brat sem.” “Da, kakor Kajn.” “Le psujte, toda poslušajte.” In Cimourdainov glas.je postal čudno resno-mil. “Vi ste mji res bratje. Vi ste zapeljani siromaki. Jaz sem vam prijatelj. Jaz sem. luč, vi pa ste nevedni. Luč je vedno bratoljubna. Sicer pa, ali nimamo ene in iste matere, domovine? Torej po- pobijajo med seboj s sekirami. Nič ni bolj strašnega ko tako krvoprelitje v zaprtem prosto-mu. Ko se je zagnal v votlino prvi val napadalcev, se je barikada zasvetila ko stena, ki treskajo vanjo strele, obenem se je razlegalo streljanje, vmes pa se je slišal klic Guavaina: (Dalje prihodnjič) ------o------- DVE SONCI Gašper se je prepiral s sosedom, pa ga ni mogel ugnati. Tedaj pa se je razkoračil, zamahnil z roko in zakričal; — “Molči, sicer ti jo primažem, da boš videl dve sonci!” Sosed se je spretno umaknil in rekel: “Oho, Gašper, erigje že mrknilo.” nežič so jo začeli leta 1850. Po je začeti, dokler vprašanje mej prvi svetovni vojski se je družba umaknila najprej v Prevalje, potem pa v Celje. Kar je ostalo na Koroškem, so nacisti leta 1941 popolnoma ukinili. Geštapovci so vse knjige, ki so jih mogli doseči pobrali in oddali v papirnico za predelavo v nov papir. Sedaj nastaja vprašanje, kako bi na Koroškem znova začeli z Mohorjevo družbo. Mohorjeva družba v Jugoslaviji je pod komunistično kontrolo in komunizma Slovenci na Koroškem ne marajo, če bodo morali koroški Slovenci ostati pod Nemci in Avstrijo, bodo morali misliti na svojo Mohorjevo družbe, ker ne bodo mogli širiti knjig iz komunistične Jugoslavije. Težko pa ni rešeno. RADIO CELOVEC. - Posebnost angleške uprave na Koroškem, ki Nemce silno boli, je ta, da celovški radio oddaja tudi po slovensko. Mr. Sharp, ki vodi britansko obveščevalno službo, je govoril za novo leto na tem radio in izjavil: "Mi od britanske obveščevalne službe smo sedaj ponosni, da nam je uspelo prvič v zgodovini oddajati preko celovškega radia slovenske oddaje.” Potem pripoveduje, da so pri oddajah sodelovali glasbeniki in pevci iz vse južne Koroške. V začetku, tako govori Sharp, “smo bili zelo ovirani radi tehničnih težkoč, sedaj pa smo vse te premagali.” ne. Lantenac bo obglavljen, zj lenoj pa lahko poJneSeTaar hočete.” “Far,” je zatulil Imanus, “Ce bi te mi dobili v pest, bi te živega žgali na žarečih oglih!” “Izvolite,” je odgovoril Cimourdain. In je nadaljeval: “Vsi, ki ste obsojeni na smrt v tem stolpu, ste lahko v eni uri živi in svobodni. Jaz vam prinašam odrešenje. Ali sprejmete?" Imanus je divje zarežal: “Ti nisi soma zločinec, ti nor! Kdo te je sploh prosil, da z nami govoriš? Mi da naj izročimo milostivega gospoda? Ali mogoče še 'kaj zlahtevaš?” “Satno njegovo glavo. Jaz vam'pa izročam . . Vsi so naenkrat izpalili in bitka se je začela. “Tvojo kožo,” je dejal imanus, “kajti mi ti jo bomo sneli kakor kužetu, gospod župnik. Toda tvoja koža ni vredna gospodove glave. Poberi se!” “Opominjam vas zadnjikrat! Klanje bo grozovito.” Noč se je bila med tem spustila na zemljo. Marquis Lantenac je bil ves čas molčal in se ni vmešal v mrki razgovor. Te vrste egoizem je predpravica onih, ki nosijo veliko odgovornost. Imanus je prekričal komisarja: “Možje oblegovalci, slišali ste naše predloge, ki ostanejo n e i z premenljivi. Spremijte jih, če ne, gorje! Ali ste soglasni : mi vam vrnemo vse tri otroke, vi pa nam dovolite skušajte olajšati resno svetovno pomanjkanje maščob in olja za izdelavo mila, likalnikov, obodov (tires), itd. slušajte me. Pozneje bodo, vsem prost odhod?” če ne vi, pa vaši otroci in vaših otrok otroci vedeli, da je vse, kar se danes tukaj godi, viššja volja. Zaenkrat ne veste, da je za revolucijo Bog. Ali naj ne bo do onega trenutka, ko se bodo razsvetila vsa srca v spoznanju Resnice, ko bo z-ginil vsak fanatizem — tudi naš — ko bo napočil dan popolne in vsestranske Luči — ali naj do onega trenutka ne bo prav nikogar, ki se ne bi “Vsem(,” je odgovoril Cimourdain, “izvzemši enega.” “Koga?” “Lantenaca.” “Milostivega gospoda? Milostivega gospoda naj izročimo? Nikoli?” “Njega hočemo; nikogar drugega.” “Nikoli 1” “Le pod tem pogojem se moremo pogajati.” “Potem pa začnite naskoki” Vi dobite VISOKE CENE SEDAJ za maščobne odpadKe DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trata) škega nacizma, so koroški Nemci obljubljali, da bo vlada te zadruge zopet postavila in jim vrnila uropano premoženje. Toda še do danes niso izpolnili besede. Kadar Slovenci pritiskajo, naj koroška vlada zadruge upostavi, pravi ta, naj Slovenci ustanove nove. S tem pa bi se Slovenci odpovedali premoženju, ki so ga Nemci zaplenili. Taka je nemška pravično®. Zato tudi koroška Zadružna zveza ne more začeti s svojim delom. Nemci z gotovostjo računajo, da so slovenski komunisti zapravili slovensko (Nadaljevanje i 1. strani) upanje tako majhno, ker so v Slovenijo zavladali komunistični kričači, ki jih zapadni zavezniki ne marajo. Odločevali pa bodo ti zavezniki. Tako imenovana “slovanska” Rusija je pustila Slovence na cedilu pri Trstu in Gorici, pri Kanalski dolini in pri porabskih Slovencih in jih bo pustila na cedilu pri vprašanju koroških Slovencev. Rusija žali-bog danes ne vodi slovenske politike, ampak komunistično. Ne-nesreča našega naroda v teh tako odločilnih časih je, da ga je partizanstvo zapeljalo v odvisnost od komunizma. ZADRUŽNA ZVEZA V CELOVCU je tak zgled, da Nemci nočejo popraviti krivic, ki jih je napravil nemški nacizem. Pod Hitlerjem so razpustili vse slovenske zadruge. Po padcu nem w KOLEDAR društvenih PRIREDITEV 16. ----------- - di Pasijon v cerkveni dvorani na Holmes Ave„ pričetek ob treh popoldne. i APRIL 11,—“Golden Gophers” spomladanski ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. .»n ----- —-------- i2.—Podružnica št. 42 SŽZ Koroško, zato čakajo. Ko se po ^ jme]a večerjo in ples v SND nLlnninnOM. mil'll 70 VP7Tlilf i 17 .... Cii._1_ A... « Mnnlo MARCH and Dance” v Slovenskem dru- “Odbor stoterih” prire- štvenem domu na Recher Ave. 3.—Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju sklenjenemi miru zavezniki iz Koroške umaknejo, bode delali s Slovenci, kakor so doslej. OBNOVITEV MOHORJEVE DRUŽBE_____Začetek Mohorje- ve družbe je bil kot znano v Celovcu- Slomšek, Einspieler in Ja- -r-AND ™ WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride ’ mlM na 5050 Stanley Ave. v Maple Heights. 13.—“Odbor stoterih” prireditev v cerkveni dvorani sv. Vida ob treh popoldne. 13.—Glasbena matica koncert v avditoriju v SND- 18, —Loška dolina ples v avditoriju SND. 19, —Društvo Srca Jezusovega št. 65 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv,.Nikolaja igro v šolski dvorani sv. Vida. 20, —Pevsko društvo Planina priredi pomladanski koncert v SND v Mape Heights. 26. —Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ples v avditoriju SND. 27. — Društvo Majka Božja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND. 27,—“Odbor stoterih” prireditev s pokrivanjem številk v dvorani sv. Lovrenca v New-burghu ob treh popoldne. MAJ 3,—'Društvo 'Napredek St. 132 ABZ “Servicemen’s Dinner SND. 4,—Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND. 9. —Veterans of World War No- 2 Post 25, ples v avditoriju SND. 10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v avditoriju SND. 16,—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND. 18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND. 25,—SDZ Bowlers, prireditev v avditoriju SND. JUNIJ. 1.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Do- 15,—Srebrni jubilej društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ v J. S. Domu na West Park. 29.—Društvo “Zvon” priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave. JULIJ 4. — Zveza društev Najav. Imena romanje v Lemont. 20,—Društvo Sv. Antona priredi piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 27,—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. c—tHrwte.lliim-k>r •Nev*. USUJE BARAGOVA PUHIH ZA LETO 1947 Stane s poštnino 50 CENTOV Za Ameriko in etari kraj { Zelo informativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka. ' Naročite jo dokler je v zalogil Naročnino pošljite v Money Ordru, čeku ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 WEST CERMAK ROADf-CHICAGO 8, ILLINOIS Kar bi bil človek brez jezika, to bf bil narod brez TISKA Z jezikom govori človek — z tiskom govori ves narod, ves svet Brez tiska bi postal svet mutast. SLOVENSKI NAROD so dvignili slovenski književniki in-pisatelji s pomočjo tiska. Ves njegov kulturni dvig, ves preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk je torej velevažna stvar za vsakega človeka. AMERIŠKI SLOVENCI bomo narodno zavedni toMko časa, dokler bomo imeli med seboj lasten slovenski tisk. Zato podpirajmo in vzdržujmo svoj slovenski tisk, dokler ga imamo t "NOVI SVET" je najzanimivejži slovenski list v Ameriki Prinaša poučne članke, poljudne novele in povesti in poleg vsega tudi objavlja zgodovino ameriških Slovencev. Ge kak list, tedaj zasluži “NOVI SVET’ vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod. Stane letno za Z dr. dr. $3 za inozemstvo $3.80. Naroča te na naslovu: “NOVI SVET 1849 West Cermak Rd. Chicago 8, 111.