Pediatrov je v Trstu dovolj za vse otroke Na 26. TFF tudi slovenski filmski dan Slovenščina na italijanskih šolah prej izziv kot grožnja
Primorski
dnevnik
Dušan Udovič
Kar pomnim, ni bilo priznanja ali takšnega in drugačnega odlikovanja, ki bi bilo podeljeno brez komentarjev ali polemik, naj bo pri nas ali kjerkoli v svetu. Take priložnosti so kot nalašč za brušenje jezikov, kajti podeljevanje odlikovanj je, hočeš nočeš, vedno občutljiva tema. Zdi se, da gre lažje, čeprav ne vselej nujno, pri starejših osebnostih, ki so že daleč od ospredja javnosti in želi biti priznanje zahvala za zasluge in delo, ki so ga opravili v korist skupnosti. Manj enostavno je pri vidnih osebnostih mlajših let, ki so nosilke pomembnih političnih ali institucionalnih funkcij. Tak je primer predsednice deželnega odbora Debore Serracchiani, ki jo je včeraj v Ljubljani odlikoval predsednik Slovenije Borut Pahor in kar je dalo povod tudi za nekaj polemičnih odzivov.
Najprej je treba povedati, da predsednica dežele včeraj ni šla v Ljubljano zgolj po odlikovanje. Obisk je bil tudi delovnega in političnega pomena, pri čemer so bile potrjene smernice deželne uprave FJK za okrepitev sodelovanja s Slovenijo. Izrecno je bil dan poudarek na čezmejno sodelovanje, na uresničevanje skupnih projektov, aktiviranje mešanih delovnih skupin in vseh skupnih načrtov, ki očitno potrebujejo novega zagona. V ospredju pogovorov je bila tudi manjšina, do katere mora tudi v teh odnosih veljati ustrezna pozornost. Skratka, potreben je konstanten in konstruktiven dialog, da se lahko rešujejo tudi še odprti problemi. Vse to je tudi v svojem nagovoru ob prejetju odlikovanja poudarila predsednica in s tem potrdila voljo deželne uprave, da se dobro sosedstvo nadgrajuje z uresničevanjem skupnih projektov in uveljavljanju obojestranskih interesov. Predsednik Slovenije je bil na isti valovni dolžini.
Naj zaključim. Če je odlikovanje starejših osebnosti zahvala za opravljeno delo, se danes uveljavlja, kot vidimo ne brez tveganja, tudi odlikovanje mlajših aktivnih politikov. A bolj kot za zahvalo gre pri tem za investicijo v prihodnost in izkaza-nje zaupanja, da bodo s svojo pozitivno politiko nadaljevali in pri tem reševali tudi probleme, ki ostajajo še odprti. Vzdušje je pravo, potrebno ga je ohranjati in negovati s konkretnim delom. V tem duhu je včerajšnje odlikovanje iz rok slovenskega predsednika sprejela tudi Debora Serracchiani.
št. 9 (21.246) leto LXXI._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 14. JANUARJA 2015
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
S\
■I
□ Available on the
App Store

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,, ItJ-, JU, UUI
italija - Ob koncu italijanskega polletnega predsedovanja EU
V Strasbourgu italijanska politična obračunavanja
Predsednik republike Napolitano naj bi danes odstopil
slovenija - Priznanje za D. Serracchiani
Pahor odlikoval
predsednico FJK
BRUSELJ, RIM - Italijanski premier Matteo Renzi in evropski poslanci iz Italije so včerajšnjo razpravo o dosežkih italijanskega predsedstva na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu izkoristili za notranjepolitična obračunavanja. Renzijev govor je bil namenjen zlasti Italijanom, med katerimi se krepi podpora evroskeptičnim strankam, ostro polemično pa so se mu odzvali evropski poslanci iz vrst Gibanja petih zvezd in Severne lige.
Italijanki premier je med svojim govorom tudi predlagal in dosegel aplavz za odhajajočega italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki ga je označil kot »velikega pristaša združene Evrope«. Napolitano bo predvidoma danes odstopil. V roku 15 dni bi se moral zbrali parlament na razširjenem zasedanju za izvolitev njegovega naslednika.
Na 11. strani

LJUBLJANA - Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj podelil zlati red za zasluge predsednici Furlanije-Julijska krajine Debori Ser-racchiani za njen prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in podporo razvoju slovenske manjšine. Kot je zapisano v utemeljitvi, je Pahor Serracchianije-
vo odlikoval zaradi njenega prispevka k poglabljanju dvostranskega sodelovanja tako na državni kot regionalni ravni. Njeno predsedovanje FJK po Pahorjevem prepričanju odpira možnost za poglobitev gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in medčloveškega sodelovanja ljudi tega območja.
trst, gorica
Šole: ob začetku vpisovanja tudi informativna srečanja
TRST, GORICA - Jutri bo steklo vpisovanje v otroške vrtce ter šole vseh stopenj za prihodnje šolsko leto, ki bo potekalo do 15. februarja. Da bi družine primerno informirali o postopkih vpisovanja in dejavnostih, so tudi na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem pripravili vrsto informativnih srečanj in dni odprtih vrat, od katerih so nekatera potekala že v lanskem decembru, druga pa potekajo ravno v teh dneh.
Na 4. in 12. strani
Srednje: desnica napada župana
Na 3. strani
G5Z zahteva odstop Serracchianijeve
Na 3. strani
Pokrajina Trst: projekt o potresni varnosti
Na 4. strani
Dnevnik partizanke Nataše-Anne
Na 10. strani
V Tržiču skladišče radioaktivnih odpadkov?
Na 13. strani
trst - V prometu
Mrtvih manj, ogroženi pešci in motoristi
TRST - Lani se je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah v Trstu razpolovilo. Leta 2013 je bilo mrtvih na cesti enajst, lani pa samo štirje, katerim je sicer treba prišteti še dva, ki sta izdihnila kasneje za posledicami nesreč. To je najspodbudnejši podatek iz obračuna dela mestne policije. Po drugi strani pa iz večletne statistike izhaja, da so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu pešci in motoristi. Velika večina umrlih v zadnjih štirih letih pripada tema dvema skupinama.
Na 5. strani
gorica - Poklon žrtvam pariških atentatov
Bakle za svobodo
Na vabilo goriške občinske uprave se je odzvalo preko 250 ljudi - Prišli so tudi pripadniki muslimanske skupnosti
GORICA - »Zbrali smo se, da izrazimo svoje nasprotovanje terorizmu in se izrečemo za svobodo. Hkrati želimo pokazati, da sočustvujemo s tistimi, ki trpijo zaradi nasilja,« je goriški župan Ettore Romoli nagovoril udeležence baklade, ki je včeraj potekala po goriških mestnih ulicah v poklon žrtvam pariških atentatov. Na vabilo goriške občine se je odzvalo preko 250 ljudi: prišli so občani vseh generacij in pripadniki muslimanske skupnosti, pa tudi številni krajevni upravitelji, politiki ter predstavniki ustanov in institucij z vse goriške pokrajine, ki so se -ne glede na svojo politično pripadnost -združili pod geslom »Je Suis Charlie«.
Na 13. strani
9971234567007
2
Sreda, 14. januarja 2015
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Ob skupni oceni, da bi bilo treba uvesti nov mehanizem volitev
Volilnega sistema ne bo lahko zamenjati
LJUBLJANA - Udeleženci včerajšnje javne predstavitve mnenj o morebitni spremembi volilnega sistema v Sloveniji, ki je potekala v Državnem zboru, so se brez izjeme zavzeli za spremembo ali vsaj izboljšavo sistema.
Pri tem pa so postregli z različnimi pogledi na vprašanje, katera rešitev bi bila najprimernejša. Uvodoma je udeležence nagovoril tudi premier Miro Cerar. Premier je poudaril potrebo po tem, da se vsake toliko časa preveri poglede na problematiko volilnega sistema. Po njegovih besedah je izmenjava mnenj še posebej smiselna na začetku parlamentarnega mandata. Cerar se strinja z oceno, da sedanji sistem ni optimalen in potrebuje izboljšave. Pri tem je opozoril na zahtevnost spreminjanja sistema.
Cerar se je zavzel za to, da se ugotovi, tudi s pomočjo javnih predstavitev mnenj, ali obstaja dovolj strokovnih argumentov in politične volje za spremembo volilnega sistema. Če ni realne možnosti za dosego družbenega in političnega konsenza, se namreč po njegovih besedah velja raje aktivno posvetiti reševanju drugih problematik.
slovenija
Ogroženost zaradi terorizma relativno nizka
LJUBLJANA - Pristojne službe ocenjujejo, da je ogroženost zaradi terorizma v Sloveniji za zdaj sorazmerno nizka, se pa že pojavljajo primeri, ki kažejo na to, da »napačni zgledi vlečejo« in da Slovenija nikakor ni imuna pred globalnim dogajanjem, je po včerajšnji seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb dejal njen predsednik Branko Grims. Grims je v izjavi za medije pojasnil, da je bila seja komisije zelo vsebinska, na njej pa je prišlo do sorazmerno obsežne izmenjave informacij. Pokazala se je tudi izjemno velika enotnost članov komisije, kar ocenjuje kot zelo pozitivno.
Za Slovenijo za zdaj pristojne službe ocenjujejo, da je ogroženost sorazmerno nizka. Se pa že pojavljajo posamezni primeri, ki kažejo na to, da Slovenija »nikakor ni imuna pred dogajanji v drugih evropskih državah in pred globalnim dogajanjem«. Zaradi njenega položaja tranzitne države je izpostavljenost še toliko večja, je povedal Grims. Kot je dejal, je v tem primeru temeljno vprašanje varnosti, ki sega daleč preko meja Slovenije. Celotna Evropska unija je bila ob zadnjih dogodkih v Franciji na nek način napadena. »Ta situacija se bo v naslednjih mesecih, ko bo prišlo do zloma teroristične organizacije, ki jo poznamo pod izrazom Islamska država, zagotovo še zaostrovala,« je opozoril.
Obrambni minister Janko Ve-ber pa je po seji med drugim pojasnil, da so podali zlasti informacijo o varnosti pripadnikov Slovenske vojske, ki sodelujejo na mednarodnih operacijah in misijah. Po njegovih besedah dejavno spremljajo dogajanje in si izmenjujejo informacije z ostalimi pristojnimi mednarodnimi službami.
Da se za spremembo volilne zakonodaje zavzema predsednik republike Borut Pahor, je dejala generalna sekretarka Pahorjevega urada Nataša Kovač. Zaenkrat ni bilo mogoče priti do konsenza, kljub temu pa bo predsednik republike še naprej aktivno spremljal dogajanje na tem področju in usklajeval morebitne možnosti za spremembo, je napovedala.
V razpravi je bilo slišati opozorilo, da je v Sloveniji še vedno volilni sistem, ki je bil leta 1992 sprejet v naglici s pojasnilom, da gre za začasni sistem in ga bomo kasneje spremenili. Tega kasneje pa po besedah predstavnika Koalicije civilne družbe Emila Milana Pintarja zaenkrat še nismo dočakali. Zavzel se je za uvedbo uvedbo kombiniranega sistema.
Nasploh so v razpravi prevladovali zagovorniki kombiniranega volilnega sistema. Med njimi je tudi pravni strokovnjak Ciril Ribičič. Opozoril je, da bi šlo v tem primeru za radikalno spremembo, ki bi prinesla večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev, pa tudi stabilnejše vlade. Ribičič se je dotaknil tudi predloga za uvedbo prednostnega glasu. Po njegovih besedah gre za predlog, ki v širši nestrokovni javnosti uživa največjo podporo, za
Miro Cerar
stranke pa je uvedba prednostnega glasu sprejemljivejša od kombiniranega volilnega sistema. Ribičič je dejal, da bi bilo treba predlog radikalizirati in ga približati kombiniranemu sistemu. S tem bi predlog pridobil na uporabnosti.
Ribičičev nasvet je, da prednostni glas ne bi bil omejen zgolj na kandidate stranke, za katero se sicer odloči volivec.
ljubljana - Prihaja Robert Hartley
Ameriški veleposlanik
J. Mussomeli odhaja
LJUBLJANA - Ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli po štirih letih zaključuje službovanje v Sloveniji. Kot je včeraj dejal v pogovoru z novinarji, je bilo življenje v Sloveniji nekaj najlepšega, kar se mu je zgodilo, a biti ameriški veleposlanik tu je bilo nekaj najtežjega. V začetku februarja v Ljubljano prihaja novi veleposlanik ZDA Robert Hartley.»Super bi bilo, če bi lahko ostal za zmeraj, ampak ne bi pa niti dneva več hotel biti veleposlanik,« je dejal Mussomeli.
Veleposlanik je s svojimi neposrednimi izjavami pogosto razburjal slovensko javnost. Na vprašanje, ali bi, ko gleda nazaj, kaj spremenil, pravi, da bistva svojih izjav nikakor ne bi spremenil. »Mislim, da je pomembno, četudi se nekateri diplomati z mano ne strinjajo, da si pošten do ljudi, da jih imaš za sebi enake,« je dejal, ob tem pa priznal, da bi lahko kaj povedal na bolj prefinjen, mehkejši način, da ne bi vznemiril toliko ljudi.
V času, ko je bil v Sloveniji, so se zamenjale štiri vlade. Po mnenju Mus-somelija to za Slovenijo ni bilo dobro, »poleg tega so vse štiri z majhnimi razlikami sledile isti poti«. Za sedanjega premierja Mira Cerarja pravi, da je pošten človek z veliko željo pomagati državi, a koalicija, s katero vlada, je izziv.
Mussomeli je med svojimi neuspehi na prvem mestu omenil dejstvo, da mu ni uspelo, da bi v Slovenijo pritegnil več ameriških podjetij. Kot je pojasnil, se poslovneži zaradi negotovosti raje odpravijo v druge države, čeprav so tam slabši pogoji kot v Sloveniji. »Nihče ne ve, kakšno bo slovensko gospodarstvo čez pet let, če bo šlo v bolj liberalno smer ali bo postalo precej bolj socialistično.« Naslednja stvar, za katero pravi, da mu ni uspela, je, izboljšati podobo ameriške vlade v Sloveniji, na katero se, kot je dejal, vedno gleda nekoliko »sumničavo«. Po drugi strani se mu zdi, da je v javnosti čutiti nekakšno simpatijo do Rusije.
Veleposlanik je veliko energije vložil v spravo, na kar je ponosen. »Sprava
Joseph Mussomeli
ni več tabu. Ljudje se še vedno ne strinjajo, se prepirajo, ampak vzdušje je bolj odprto in mislim, da je to dobro.«
Glede kandidature bivšega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN je dejal, da se v Was-hingtonu o podpori kateremu od kandidatov še zdaleč niso odločili. Slovenija je sicer po njegovi oceni idealna kandidatka za položaj, glede Türka pa pravi, da so se nekateri najbolj modri ljudje v državi odločili, da ga podprejo. »Proti temu ne morem, zato bom raje tiho,« je dejal, a dodal, da še ni srečal ameriškega diplomata, ki ne bi bil prepričan, da je bil Türk v času, kot je deloval v ZN, odličen.
O svojem nasledniku Hartleyju pravi, da je »prijazen, vljuden, bolj evropski in bolj zadržan« kot on, svetoval pa mu je, naj med službovanjem v Ljubljani stvari ne jemlje preveč osebno. Pred odhodom namerava Mussomeli pripraviti še zabavo za svoje prijatelje na Facebooku - na spletnem družbenem omrežju je bil nadvse dejaven. Po vrnitvi v domovino se bo upokojil, hkrati se bo ukvarjal s poučevanjem. Se pa vsekakor namerava vračati v Slovenijo in kot upokojenec tu preživeti več časa.
Druga dopolnitev, ki bi bila potrebna, pa je dvig parlamentarnega praga, je dejal. Po njegovih besedah bi prednostni glas s tema dopolnitvama postal močan in odločilen glas volivca.
Izrazito kritičen do sedanjega volilnega sistema je bil državni svetnik Zoran Božič. Po njegovem mnenju je aktualna ureditev pisana na kožo strankam, zato so tudi vsi dosedanji poskusi njenega spreminjanja spodleteli. Ne preseneča, da stranke v večinskem in tudi v kombiniranem sistemu vidijo največjo nevarnost za mlado slovensko demokracijo, je dejal Božič.
Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko pa je spomnil na pobude, ki jih je DVK dala za izboljšavo volilnega sistema.
Nanašajo se tudi na ureditev tehničnih in organizacijskih vprašanj s posebnim zakonom, dostopnost volišč za invalide, glasovanje z glasovalno napravo, nove pristojnosti DVK, mandat članov volilnih odborov in varstvo volilne pravice.
Po Vučkovih besedah DVK predlaga, naj se preuči ustreznost določb, ki urejajo varstvo volilne pravice, saj so le-te podnormirane. Tehnična in organizacijska vprašanja, ki so povezana z volilnimi postopki in ki ne urejajo volilnega sistema, pa bi po predlogu DVK uredili s posebnim zakonom, ki bi ga DZ sprejel z navadno večino.
Ker so volitve občutljivo področje, je poleg širokega političnega soglasja treba doseči tudi visok družbeni konsenz, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Renata Zatler. Spomnila je, da so bili od leta 2011 v zakonodajni postopek vloženi kar štirje predlogi novel zakona o volitvah v DZ, nobeden od njih pa ni zbral dovolj podpore, da bi bil sprejet.
Čeprav nihče ni zadovoljen s sedanjim volilnim sistemom, ne bo mogoče zbrati potrebnih 60 poslanskih glasov za njegovo spremembo, če bo vsak vztrajal na svojem bregu, je poudaril vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Po njegovem mnenju bi z uvedbo kombiniranega sistema naredili korak v smeri jasnejšega in preglednejšega sistema, ki bi prinesel več politične stabilnosti.
Pri tem so Tonin in tudi nekateri drugi razpravljavci opozorili na nesmiselnost iskanja idealnega volilnega sistema, saj ima vsak sistem dobre in slabe plati. Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Moderndorfer pa je dejal, da se javnih izmenjav mnenj o volilnem sistemu ponavadi udeležujejo isti ljudje, ki razlagajo že znana stališča, zato se boji, da tudi tokratna razprava ne bo obrodila sadov.
Včerajšnjo javno predstavitev mnenj o morebitni spremembi volilnega sistema v Sloveniji je gostil odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, pobudo zanj pa je dala poslanska skupina SMC. Njena vodja Simona Ku-stec Lipicer je izrazila pričakovanje, da bo predstavitev spodbudila široko in tran-sparentno razpravo, ki bo podlaga za iskanje primerne rešitve.
Pod zadnji predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki se mu ni uspelo prebiti skozi zakonodajni postopek, se je sicer podpisala Zveza društev upokojencev Slovenije. Zavzela se je za uvedbo kombiniranega sistema, po katerem bi vsak volivec imel dva glasova - s prvim bi volil neposredno svojega poslanca v volilnem okraju, z drugim pa bi odločal, katere liste oz. stranke (in kdo v imenu teh strank) ga bodo zastopale v DZ.
Zveza je v podporo predlogu zbrala 5700 podpisov volivcev, a je DZ novembra lani potrdil sklep pristojnega delovnega telesa, da zakonski predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Smrtna nesreča v Istri
ZAGREB - Na hitri cesti med Pazinom in predorom Učka v hrvaški Istri je včeraj umrl voznik osebnega avtomobila, potem ko je trčil v tovornjak. Voznik je zgorel, saj je po trčenju izbruhnil požar, so poročali hrvaški mediji. Po neuradnih informacijah naj bi vozniku postalo slabo, zaradi česar naj bi zapeljal na nasprotno stran cestišča in trčil v tovornjak. Nesreča se je pripetila okoli 10.30. Voznik, ki je peljal proti predoru Učka, je nenadoma trčil v tovornjak, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, je poročal lokalni spletni portal regionalexpress.hr.
Po trčenju je na tovornjaku izbruhnil požar, ogenj pa je zajel tudi osebni avtomobil, v katerem je voznik ostal ukleščen in je nato zgorel.
V	avtomobilu naj bi bil sam, je poročal novičarski portal index.hr.
Podjetje Bina Istra, ki je kon-cesionar ceste, je sporočilo, da zaenkrat ni znano, kako je prišlo do nesreče. Zaradi hude nesreče je bila cesta, bolj znana kot istrski ipsilon, na odcepu med Cerovljem in Ivolijem zaprta za ves promet.
Literarni večer v Špetru
Na pobudo in v sodelovanju z Goriškim literarnim klubom Govorica organizira Inštitut za slovensko kulturo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru v četrtek, 15. januarja ob 18. uri literarni večer z naslovom »Beseda goriških literatov«. Sodelovala bo tudi vokalno inštrumen-talna skupina »Kitara za dušo« Kulturnega društva Slavec iz Solkana s petjem slovenskih narodnih pesmi. Vasja Klavora bo prikazal svoj zgodovinski roman Kraljeva gora, povezan z beneškoslovensko zgodovino, Rudi Šimac bo predstavil svojo povest Brginci, Darinka Kozinc, Marija Mercina, Olga Kolenc, Kat-juša Trampuž in Rajko Slokar pa bodo prebrali odlomke svoje proze in nekaj pesmi. Prebrali bodo tudi odlomek iz črtice Ivana Grbca o Re-zijanu.
Pred literarnim večerom si bodo nastopajoči pod vodstvom Viljema Černa ogledali muzej v Bardu, se pogovarjali z uredništvom Novega Matajurja o sedanjem stanju tega časnika. Marina Cernetig jih bo nato popeljala na ogled krajevnega muzeja SMO v Špetru.
V	Sežani predstavitev knjige Mira Simčiča
SEŽANA - Kosovelova knjižnica Sežana, Združenj borcev za vrednote NOB Sežana, Domoljubna organizacija Tigr, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Območna policijska veteranska organizacija Sever, 91, Območno združenje Slovenskih častnikov prirejajo v Kosovelovi knjižnici v Sežani v četrtek, 15. januarja, ob 18. uri predrstavitev knjige Mira Simčiča z naslovom »Preden listje odpade, bomo doma- Slovenci v prvi svetovni vojni (1914-1918)«. Predgovor za knjigo je napisal akademik dr. Jože Pirjevec, ki bo tudi tokratni gost.
Obsežna monografija Mira Simčiča »Preden listje odpade, bomo doma« je pretresljiva zgodba, kako so Slovenci, vojaki na fronti in v ujetništvu ter civilisti v zaledju doživljali prvo svetovno vojno. Naslov je povzet iz popularne vojaške pesmice, ki so jo slovenski vojaki prepevali poleti 1914. Miro Simčič je avtor več knjig: Zlom pri Kobaridu, 888 dni bojev na Soči: spopadi na Krasu in visokogorju na fotografijah, na novo odkritih zemljevidih in posebnih poročilih, Tito brez maske, Ženske v Titovi senci, Svetozar Boroje-vic: med slavo in ponižanjem. (OK)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 14. januarja 2015
3
ljubljana - Borut Pahor ob podelitvi zlatega reda predsednici deželnega odbora
»
»Odlikovanje Debori Serracchiani pomeni spodbudo za Deželo FJK in Slovenijo«
Obudili dvostransko delovno komisijo, ki se ni sestala že nekaj let - Pomen evropskega združevanja
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj podelil zlati red za zasluge predsednici Dežele Furlani-je-Julijske krajine Debori Serracchiani za njen prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in podporo razvoju slovenske manjšine. Kot je zapisano v utemeljitvi, je predsednik Pahor Serracchianijevo odlikoval zaradi njenega prispevka k poglabljanju dvostranskega sodelovanja tako na državni kot regionalni ravni. Njeno predsedovanje FJK »odpira možnost za poglobitev gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in medčloveškega sodelovanja ljudi tega območja in daje dobre obete za prihodnost«.
Serracchianijeva si po Pahorjevih besedah odlikovanje zasluži tudi zaradi prizadevanj za razvoj obmejnega območja in trdne podpore čezmejnim projektom, »zlasti tistim, ki so infrastruk-turni temelj za gospodarski razvoj na obeh straneh nekdaj slovensko-italijan-ske meje«. »S svojo vizijo krepitve dobrih sosedskih odnosov in čezmejnega povezovanja uspešno premošča fizične in miselne pregrade iz preteklosti, vzpostavlja priložnosti za nove razvojne možnosti in postavlja temelje za dobro skupno evropsko prihodnost ljudi v tem delu Evrope,« je Pahor še utemeljil podelitev odlikovanja.
Izpostavil je tudi njeno podporo evropskemu združenju in sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. »V tem okviru je pomembna tudi njena odkrita podpora obnovi Trgovskega doma v Gorici, pa tudi njena osebna zavzetost za vzpostavitev tesnega sodelovanja porodnišnic Šempeter in Gorica, ki pomeni novo kakovost zdravstvenih storitev za občane iz obeh Goric,« še piše v utemeljitvi. Njeno politično vizijo je zaznati v novem zagonu tesnega čezmej-nega sodelovanja med FJK in Slovenijo, pa tudi v tankočutnem razumevanju vloge slovenske narodnostne manjšine kot pomembnega veziva prijateljskih odnosov med obema državama in pokraji-nama,» še utemeljuje predsednik.
Pri tem je Pahor še izpostavil, da predsedovanje Debore Serracchiani v FJK »pomeni novo poglavje tudi v izvajanju zaščitnega zakona in urejanju položaja slovenske manjšine v Italiji«.
Spomnil je, da je Serracchianijeva med drugim novembra 2013 podpisala odlok o vidni dvojezičnosti v 32 občinah, kjer živijo tudi Slovenci.
Predsednica FJK, ki se ja Pahorju zahvalila za visoko odlikovanje, je Slovenijo že obiskala julija 2013, nekaj mesecev po zmagi na volitvah aprila istega leta. Tudi tedaj se je sestala z Erjavcem, posvetila pa sta se predvsem gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in FJK.
V ta namen so včeraj obudili skupno dvostransko komisijo, ki se ni sestala že dalj časa. Predsednico deželne vlade so v Ljubljani spremljali deželna odbornika Gianni Torrenti in Francesco Peroni ter italijanska veleposlanica Rossella Franchini Sherifis, na podelitvi odlikovanja sta med drugim bila tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič in generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš.
Predsednik Borut Pahor se pred predsedniško palačo v Ljubljani poslavlja od Debore Serracchiani
ljubljana - Zagotovila Serracchianijeve zunanjemu ministru Erjavcu
»Reforma uprav FJK je bila izvedena na osnovi dialoga s slovensko manjšino«
Debora Serracchiani in slovenski zunanji minister Karl Erjavec
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani sta se v Ljubljani dogovorila za obuditev skupnega odbora za sodelovanje. Gospodarsko sodelovanje s FJK je za Slovenijo strateškega pomena, saj beležimo okoli 800 milijonov evrov menjave, je poudaril Erjavec. V tej luči je Dežela FJK zelo pomembna zunanjetrgovinska partnerica, je dodal vodja slovenske diplomacije.
Kot je povedal, sta se včeraj dogovorila za vzpostavitev skupnega odbora oz. obuditev dela stare mešane komisije za skupna razvojna vprašanja. Za ta novi skupni odbor bo veliko tem, je napovedal Erjavec. »Zlasti na področju gospodarskega sodelovanja, turizma, infrastrukture, varstva okolja, energetike, šolstva in zdravstva,« je naštel minister in napovedal, da naj bi odbor zaživel že v prvi polovici letošnjega leta.
Serracchianijevi je čestital tudi za odlikovanje, ki ji ga je podelil predsednik
Borut Pahor in ki je v delu slovenske javnosti - pa tudi določenih predstavnikov slovenske manjšine v Italiji - naletelo na kritike, češ da je Serracchianijeva s sprejetjem reforme lokalnih samouprav pravzaprav škodila interesom manjšine.
Kot je dejal Erjavec, sta s Serracc-hianijevo podrobno govorila tudi o tem vprašanju in o statusu slovenske manjšine v Italiji v zvezi s to reformo. »Vesel sem, da slovenska manjšina ohranja vse tiste pravice, ki so ji zagotovljene z mednarodnimi sporazumi in tudi zaščitnim zakonom,« je poudaril slovenski zunanji minister.
Predsednica FJK je dodala, da »spremembe morda lahko včasih povzročajo strah«, a kot je pojasnila, je tako ministru Erjavcu kot pred tem predsedniku Pahorju zagotovila, da je bila reforma izvedena na podlagi stalnega dialoga s slovensko manjšino in da upošteva vse zaščitne zakone in pravice, ki gredo manjšini. (STA)
srednje - Reakcije na izjavo Luce Postregne
Župan, ki se ne čuti Italijana, tarča ostrih napadov desnice
politika - Nezaupnica Gibanja 5 zvezd
»Dežela je kriva za polom zadrug«
ČEDAD - Io non mi sento italiano (Jaz se ne čutim Italijana) pravi znana pesem, s katero je Giorgio Gaber svoj čas kritično in samokritično ožigosal napake in slabosti povprečnega Italijana. Naslov Gaberjeve pesmi je na Facebooku prevzel novi župan beneške občine Srednje Luca Postregna v komentarju polemik, ki jih je sprožila slovenska zastava na planinski koči na vrhu Matajurja. Čeprav je župan takoj pojasnil, da gre za čisto osebno in, če hočemo, čustveno reakcijo, se je nanj vsul plaz polemik s strani beneške in deželne desnice.
Deželni svetnik desnega gibanja Fratelli d'Italia Luca Ciriani je v včeraj ne samo Postregno pozval k odstopu, temveč tudi zahteval uradni poseg predsednice deželnega odbora Debore Serracchiani. Oglasil se je seveda tudi Cirianijev kolega Roberto
Župan Srednjega Luca Postregna
Novelli. Oba namigujeta na možnost odstavitve »neposlušnega župana«, Novelli pa zadevo povezuje z »afero« slovenske zastave na Matajurju, pri čemer omenja neke vrste sostorilstvo, v
katerega naj bi bil vpleten del slovenske manjšine, ki smatra Italijo kot okupatorja. Skratka zadeva, ki jo namerava desnica izkoristiti ne samo za napad na Postregno, temveč na vse Beneške Slovence. Že videno in slišano.
Kot se je zgodilo z »motečo« zastavo na Matajurju so izjave župana iz Srednjega (na to mesto ga je po ponovnem štetju glasov imenovalo upravno sodišče FJK) na spletnih »klepe-talnicah« sprožile val komentarjev, ocen in pripomb in, kot vedno, tudi žaljivk. Kritičen do Postregne je podžupan Občine Podbonesec Mirko Clavora, Messaggero Veneto pa objavlja tudi stališča Ferruccia Clavore. Slednji slovensko zastavo na Mata-jurju in »afero Postregna« povezuje s finančnimi prispevki, ki jih Slovenija namenja Slovencem v Italiji. Clavora je prepričan, da Slovenija pri tem izkorišča »popustljivost« Italije...
TRST - Deželna vlada je kriva za polom zadrug Cooperative operaie (Trst) in CoopCa (Videm), za kar bi morala predsednica Debora Serracchiani in podpredsednik Sergio Bolzonello odstopiti. Njun odstop zahtevajo deželni svetniki Gibanja 5 zvezd, ki v ta namen napovedujejo nezaupnico predsednici in njenemu namestniku.
Deželna uprava, ki jo vodi Ser-racchianijeva, je tudi v primeru hude krize obeh zadrug popolnoma odpovedala in spet izkazala svojo nesposobnost, ocenjujejo zastopniki Gibanja 5 zvezd. Dežela naj bi se izneverila predvsem svoji nadzorni vlogi, piše v nezaupnici, kje se omenja tudi prispevek 12.500 evrov, ki naj bi jih Serracchianije-va med volilno kampanjo 2013 dobila od dveh omenjenih zadrug.
Načelnica Gibanja 5 zvezd v FJK Elena Bianchi
Zaradi tega je predsednica FJK sinoči napovedala kazensko ovadbo predlagateljev nezaupnice, medtem ko Demokratska stranka ocenjuje, da gre za nesprejemljivo in sramotno instrumentalizacijo na koži članstva omenjenih zadrug. Ogorčenje nad tako zasnovano nezaupnico je izrazil tudi Bolzonello.
4	Sreda, 14. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
šolstvo - Ob začetku vpisovanja informativna srečanja na večstopenjski šoli Bartol
Uvajanje v šolsko stvarnost, angleška kopel, glasba in časopis
Od jutri do 15. februarja bo potekalo vpisovanje v vrtce in šole za prihodnje šolsko leto
Jutri bo za družine napočil čas odločitev glede vpisa lastnik otrok v vrtec ali šolo za prihodnje šolsko leto 2015/2016, za kar bodo imele mesec dni časa, saj se bo rok za vpis iztekel 15. februarja. V ta namen prihaja v teh dneh na šolah do številnih informativnih srečanj, na katerih predstavniki šol nudijo staršem informacije o postopku vpisovanja ter o poteku pouka in dejavnostih. To velja tudi za slovenske šole, na katerih je v teh dneh kar živahno, npr. na Večstopenjski šoli Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu, kjer je v ponedeljek popoldne potekal informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole, medtem ko bosta danes in v petek pri Sv. Ivanu in na Katinari informativni srečanji za vpis v prvi razred nižje srednje šole, prihodnji ponedeljek bo srečanje za vpis v prvi letnik vrtca, v prihodnjem tednu pa bodo tudi stekla srečanja v posameznih vrtcih in osnovnih šolah.
Večstopenjska šola Bartol obsega dva otroška vrtca (v Barkovljah in Lonjerju), tri osnovne šole (Otona Župančiča pri Sv. Ivanu, Frana Mil-činskega na Katinari in Frana Šaleškega Finžgarja v Barkovljah) in NSŠ Sv. Cirila in Metoda s sedežem pri Sv. Ivanu in podružnico na Katinari, ki je, kot znano, edina slovenska nižja srednja šola z glasbeno usmeritvijo. Zajetni dokument o vzgojno-izobra-ževalni ponudbi skupaj s prilogami kaže na bogato bero dejavnosti v vrtcih in šolah svetoivanskega večstopenjskega zavoda, kjer med drugim razpolagajo z računalniško opremo in interaktivnimi tablami. Če začnemo pri otroških vrtcih, tudi v letošnjem šolskem letu poteka projekt Iz vrtca v šolo, v okviru katerega v mesecu juniju osnovnošolski učitelji priredijo za malčke tretjega letnika, ki bodo v naslednjem letu obiskovali prvi razred osnovne šole, izrazne, ustvarjalne in motorične delavnice, preko katerih bodoči prvošolci spoznavajo, raziskujejo in se vživljajo v šolsko okolje ter tako odkrivajo, kaj jih čaka v osnovnošolskih klopeh. Na osnovnih šolah so učenci deležni tudi angleške jezikovne kopeli v okviru projekta Full immersion, prav tako poteka projekt, ki obsega celo vrsto športnih oz. gibalnih dejavnosti, za učence 4. in 5. letnika pa priredijo tudi večdnevno šolo v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Sloveniji.
Verjetno najpomembnejša značilnost NSŠ Sv. Cirila in Metoda, kjer deluje glasbena smer, je tradicionalna Glasbena revija, ki poteka že vrsto let in h kateri vsako leto pristopi veliko število učencev šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom tako s Tržaškega kot tudi z Goriškega in iz Slovenije. »Zaščitni znak« srednje šole je tudi šolski časopis Adrenalin, ki je v prejšnjih letih prejel že več pomembnih priznanj, ob številnih dejavnostih, kot so gibalni in športni projekti, šola v naravi in beli teden, pa je treba omeniti še projekt, usmerjen v premagovanje učnih težav z nude-njem dodatne učne pomoči učencem, ki to potrebujejo, dalje projekt zdravstvene vzgoje in sodelovanje z državno radiotelevizijo RAI. (iž)
Ponedeljkovega informativnega srečanja se je udeležilo večje število staršev bodočih osnovnošolcev
foto damj@n
pokrajina - Projekt o potresni varnosti šolskih poslopij
Z novo znanstveno metodo do bolj poglobljenih podatkov
Stanje na področju protipotresne varnosti in ustrezne načrte za zagotovitev le-te v primeru stavb višjih srednjih šol v tržaški pokrajini bodo v prihodnje določili ne samo upoštevajoč trenutna varnostna določila, ampak tudi na podlagi najnovejše znanstvene metode, t.i. determinističnega pristopa, znanega pod kratico NDSHA, ki med drugim upošteva ne samo stopnje možnosti, da pride do potresa, ampak tudi analizo značilnosti zemljišča, na katerem stavba stoji. Vse to v okviru projekta Preizkušeno varne šole pred potresi, ki ga je Pokrajina začela izvajati v sodelovanju z Univerzo v Trstu, točneje z ekipo prof. Giuliana Panze z Oddelka za matematiko in vede o zemlji, predstavili pa so ga včeraj v Skladišču idej ob prisotnosti pokrajinske odbornice, pristojne za šolska poslopja Marielle De Francesco, vodje pokrajinske tehnične službe Paola Stolfa in prof. Panze.
Pobudniki so prepričani, da trenutna določila o zagotavljanju protipotresne varnosti temeljijo na zgrešenem in zastarelem pristopu, ki upošteva le stopnjo možnosti, da pride do potresa, nova deterministična metoda NDSHA pa omogoča, da se z minimalno vsoto denarja študije, na podlagi katerih bi oblikovali načrte za posege na šolskih stavbah, opravijo veliko bolj poglobljeno oz. pridejo do veliko večjega števila podatkov, saj pri tem upoštevajo značilnosti in možnosti premikanja zemljišča, na katerem stoji stavba, in seveda značilnosti strukture zgradbe same.
Prva stavba, ki je odigrala vlogo »poskusnega zajca« za pripravo študije na podlagi nove metode, je bila prav palača Ga-latti, kjer je sedež pokrajinske uprave, z izrednim deželnim prispevkom v višini 40.000 evrov pa je Pokrajina dala opraviti podobni študij tudi za dve šolski stavbi, ki stojita na dveh popolnoma različnih zemljiščih: gre za starejšo stavbo pomorskega zavoda Nautico oz. trgovskega zavoda Carli v Ul. Diaz oz. na Trgu Hortis ter za novejšo stavbo umetnostnega zavoda Nordio v Ul. Calvola. V primeru stavbe zavodov Nautico in Carli so v teku lan-
skega leta tako lahko pripravili tudi dokončni načrt za dokončanje del za prilagoditev predpisom in zagotovitev varnosti v višini 5,2 milijona evrov.
V prihodnje nameravajo opraviti podobne študije na podlagi metode NDSHA tudi za poslopja ostalih višjih srednjih šol, tako da bodo lahko vnaprej pripravili načrte za morebitne posege, s katerimi bi se lahko takoj potegovali za prispevke. Obenem gre v primeru sodelova-
nja med Pokrajino in univerzo tudi za primer dobre prakse, ki ga bo mogoče tudi »izvoziti« v tujino, so prepričani pobudniki. Pokrajina Trst je namreč pristopila k projektu o operativnem določanju potresnega tveganja pri javnih in strateških stavbah, s katerim bodo metodo NDSHA razširili na realnost indijske zvezne države Gujarat, ki je gospodarsko zelo dinamična in kjer načrtujejo večje število novogradenj. (iž)
pokrajina
Prispevki za nove zaposlitve
Podjetja, ki nameravajo stalno zaposliti ljudi, bodo lahko zaprosila za finančne prispevke do 31. marca.
Na to je opozorila včeraj tržaška pokrajinska uprava. Za prispevke lahko prosijo podjetja, ki nameravajo zaposliti ljudi na podlagi pogodb za nedoločen čas oziroma urediti položaj pre-kernih moških nad 55. letom starosti ter prekernih žensk vseh starosti. Poseben poudarek bo tudi na finančnih prispevkih za podjetja, ki bodo zaposlila za vsaj šest mesecev ženske nad 50. letom starosti oziroma moške nad 55. letom starosti.
Ustrezni obrazci so na razpolago na spletni strani Pokrajine Trst http://www.provin-cia.trieste.it, prošnje pa bo mogoče, kot rečeno, posredovati do najkasneje 31. marca letos. Prispevki se lahko pridružijo drugim prispevkom oziroma olajšavam, ki jih morebiti že koristijo podjetja na osnovi veljavne zakonodaje.
Podjetja, ki nameravajo koristiti javne prispevke, morajo upoštevati v celoti normative, ki urejujejo delovno razmerje, in zakonodajna določila glede pravice do dela prizadetih oseb, glede zaščite zdravja, glede varnosti pri delu in glede kolektivne delovne pogodbe. Dalje bodo morala spoštovati enakopravnost med moškimi in ženskami iz pravnega, družbenega in ekonomskega vidika.
Finančne prispevke bodo razdelili na osnovi postavk, ki jih predvidevajo evropski pravilniki št. 1407/2013 (za vse panoge), št. 1408/2013 (za kmetijski sektor) in št. 717/2014 (za ribolov in ri-bogojstvo).
javna varnost - Po terorističnih atentatih v Franciji
Od včeraj več pozornosti nadzoru nekaterih »občutljivih« objektov
Policija je med drugim od včeraj poostrila varovanje sinagoge
arhiv
Po atentatih, ki so sejali smrt in teror v Franciji, so tudi pri nas varnostne sile poostrile nadzor nad nekaterimi »občutljivimi« objekti. Tako so sklenili na srečanju na Pre-fekturi, ki so se ga udeležili zastopniki policije, karabinjer-jev in finančne straže. Sestavili so seznam lokacij, ki bi lah-
ko bile tarča terorističnih atentatov, začenši s sinagogo, pred katero policija že straži noč in dan. Nadzor so poostrili tudi pred nekaterimi cerkvami in islamskimi verskimi središči, prvič pa so zastražili sedež francoskega konzularnega predstavništva.
/
TRST
Nedelja, 11. januarja 2015
5
OBČINSKA POLICIJA - Poročilo o prometnih nesrečah v letu 2014
Na cestah lani za polovico manj mrtvih kot leto prej
Med najbolj ogroženimi skupinami so še naprej pešci, motoristi in njihovi sopotniki
Tržaška mestna policija je v družbi podžupanje in občinske odbornice za javni red Fabiane Martini včeraj predstavila spodbudne podatke glede varnosti na tržaških cestah, saj se je lani prepolovilo število mrtvih na naših cestah oz. je bil delno dosežen cilj, ki si ga je policija zadala. Končni in morda utopični cilj lokalne policije je, da na tržaških cestah ne bi bilo mrtvih.
Po besedah poveljnika Sergia Ab-bateja je bilo leto 2014 statistično gledano najboljše leto glede poškodovanih v prometnih nesrečah. Število mrtvih na tržaških cestah se je lani ustavilo pri številu štiri oz. šest (dva sta za posledicami nesreč umrla po obdobju, ki ga upošteva statistika), predlani je na Tržaškem umrlo enajst oseb, leta 2012 pa štiri. Med žrtvami v štiriletnem obdobju od 2011 do 2014 prevladujejo pešci (osem moških in osem žensk), katerih povprečna starost je 78 (!) let. V istem obdobju je umrlo devet motoristov in ena sopotnica, nji-
Levo: podžupanja Fabiana Martini in poveljnik mestne policije Sergio Abbate; desno: občinski policisti na pomoč priskočijo tudi v ektremnih razmerah
fotodamj@n
hova povprečna starost pa je bila 42 let. Skupno je v tem obdobju umrlo 26 oseb. Kot je na predstavitvi poročila dejal poveljnik Abbate, umrli sodijo v najbolj ogroženo skupino v cestnem prometu, zato policija poziva vse udeležence v cestnem prometu, naj bodo previdni, saj previdnost nikoli ni odveč.
Prometnih nesreč na Tržaškem je sicer lani bilo 1814, od teh je bilo 566 nesreč s telesnimi poškodbami (statistika ne loči hudih ali blagih poškodb) in 1244 nesreč samo z gmotno škodo. Teh je bilo lani za malenkost več kot leto prej. Na splošno gledano trend prometnih nesreč upada oz. prometna varnost na tržaških cestah se v zadnjih letih izboljšuje. »A kljub spodbudnim številkam, nas čaka še veliko dela«, je poudaril Abbate.
V desetletnem obdobju (20042014) je občinska policija izvedla niz izobraževalnih in preventivnih srečanj, na katerih policisti predavajo o pomenu varnosti na cestah. Dejavni so tudi med
šolarji in malčki tržaških šol in vrtcev, redno pa izvajajo tudi nadzor v cestnem prometu. V obravnavanem desetletju so zabeležili 67.678 kršitev prometnega pravilnika. Največ kršitev je povezanih z nespoštovanjem rdeče luči na semaforjih (28.925). Zaradi prekoračene najvišje dovoljene hitrosti so oglobili 14.725 voznikov, kar osem tisoč voznikov za svoja vozila ni imelo opravljenega tehničnega pregleda, 7363 voznikov so kaznovali zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Med vzroke za pisanje glob sodi tudi nepripenjanje z varnostnimi pasovi (tudi na zadnjih sedežih), v obdobju 2004 in 2014 je polici-
ja obravnavala kar 3555 voznikov brez avtomobilskega zavarovanja. Kar se tiče alkohola, moramo biti zadovoljni, saj so v tem obdobju policisti v vinjenem stanju ustavili zgolj 1143 voznikov. Na predstavitvi smo tudi slišali, da si policija prizadeva, da bi bili represivni ukrepi proti prekrškarjem izvedeni tam, kjer se dejansko zgodi veliko prometnih nesreč, nekaj pa tudi tam, kjer se občani počutijo ogrožene.
Poveljnik Abbate je včeraj pojasnil tudi, da so v poročilo vključili 90 odstotkov nesreč v tržaški pokrajini, ki jih je obravnavala mestna policija, preostale pa so obravnavali drugi organi. (sč)
ZDRAVJE OTROK - Zdravstveno podjetje zavrača očitke in kritike
Pediatrov je dovolj za vse
»Bojazen tržaških staršev, da pri nas ni dovolj pediatrov, je odveč in neutemeljena,« je ob robu včerajšnjega srečanja na temo garij dejal komisar Zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri. Zavrnil je očitke poslanca Severne lige Massi-miliana Fedrige, predsednika tržaške zdravniške zbornice Claudia Pandulla in predstavnikov sindikata pediatrov, češ da imamo v Trstu velike težave s kadrovsko podhranjenostjo, in opozoril, da imajo pediatri v Trstu trenutno na razpolago 437 prostih mest.
Kot je dejal Delli Quadri, je v tržaški pokrajini prisotnih 21 pediatrov, vsak od katerih lahko v skladu z deželnim odlokom skrbi za največ 1200 otrok. V povprečju imajo pediatri od 800 do 1200 pacientov, nekateri več, drugi manj, odvisno pač od priljubljenosti in sposobnosti pediatrov. Prav to nihanje števila pacientov je vznemirilo nekatere mamice, ki se na družabnih omrežjih pritožujejo in pozivajo odgovorne, naj se zamislijo, zakaj nekateri pediatri ne dosežejo niti minimalnega števila malih pacientov. Komisar Delli Quadri je na vse te očitke odgovoril, da je pediatrija v Trstu na zelo visokem nivoju in da dobro skrbi tako za zdrave otroke kot tudi za kronično bolne otroke. Napovedal je tudi, da bodo enega upokojenega pediatra 1. marca letos nadomestili z novim, h kateremu bodo lahko šli starši otrok, za katere je skrbel upokojeni pe-diater, in tudi novi pacienti. Začasno pa bodo rešili tudi pomanjkanje pediatrov v 3. zdravstvenem okraju, kjer naj bi že nekaj časa primanjkovale pediatrične ambulante. Zdravstveno podjetje je že razpisalo eno mesto za določen čas, kar bi v tej prvi fazi moralo ublažiti manko v tem okrožju.
»Mi se bomo še naprej trudili, da bi naši uporabniki imeli na razpolago primerno število pediatrov in enakomeren dostop do njih,« je včeraj obljubil komisar Zdravstvenega podjetja, ki je pozval starše, naj še enkrat natančno preverijo seznam prostih pediatrov v tržaški pokrajini. S sindikatom pe-diatrov pa se bo komisar pogovarjal na drugem mestu, je bilo še slišati na včerajšnjem srečanju. (sč)
ZDRAVSTVO - Stroka odgovarja Severni ligi
Garje so nadloga vseh ljudi in ne samo ilegalnih prebežnikov
V preteklih dneh so se pojavila namigovanja, da med ilegalnimi prebežniki v Trstu razsajajo garje. To neutemeljeno vest je razširila Severna liga, v novico pa so žal »zagrizli« nekateri mediji. Zaradi netočnega pisanja se je aktivirala občinska odbor-nica za socialne zadeve Laura Famulari, ki je včeraj sklicala novinarsko konferenco, na katero je povabila predstavnike medicinske stroke.
Na njej je odbornica pozvala občane in občanke, naj ne nasedajo provokacijam. »Zaradi netočnih izjav se ne gre vznemirjati. Osredotočimo se raje na resnejše probleme,« je opozorila Famulari-jeva, ki je za podrobnejša pojasnila besedo predala strokovnjaku, dr. Fulviu Zorzutu, direktorju oddelka za javno zdravstvo in higieno tržaškega Zdravstvenega podjetja. Ta je razložil, da so garje nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec. Bolezen ni nevarna, okužba pa se med ljudmi prenaša s tesnim telesnim stikom, največkrat z ležanjem v isti postelji. Z rokovanjem se bolezen ne prenaša, je zagotovil dr. Zorzut, ki je poudaril tudi, da okužba prizadene ljudi vseh ras in socialnih slojev. Tistim, ki so razširili novico o epidemiji garij med migranti, bo prav prišla informacija, da so garje, ki so bolj kot ne nadloga, naš stal-
Odbornica Laura Famulari se je odločno zoperstavila tistim, ki so garje povezovali s prebežniki
fotodamj@n
ni spremljevalec, le ciklično nihanje je značilno v pojavljanju garij. Lani so v Trstu zabeležili šest primerov garij, predlani 19, 13 primerov leta 2012, leta 2009 denimo samo tri primere. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko v Trstu ni bilo prebežnikov iz afriških in azijskih držav, so beležili v povprečju 150 primerov garij na leto, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju.
Morda ob koncu še to. Bolezen se lahko učinkovito zdravi z mazilom. Praviloma že enkratni nanos pomori pršice. Torej, vsaka skrb nekaterih krajevnih politikov je v tej zadevi odveč ... (sč)
Trieste Trasporti: upravni svet spet uvedel izkaznico
Presenečenje! Upravni svet prevoznega podjetja Trieste Trasporti je včeraj soglasno odločil, da je potrebno uvesti izkaznico o istovetnosti za 15-dnevne, mesečne in letne vozovnice. Za to so se odločili z namenom izboljšanja storitev v prihodnosti. Upravni svet je vsekakor sprejel sklep, da bodo izkaznice letos brezplačne (z izjemo za nabavo izkaznice prek spletne strani družbe). Dalje ne bodo letos predvidene globe za nikogar. Trieste Trasporti pri tem opozarja, da ostanejo v veljavi običajni pogoji in da morajo imeti ljudje pri sebi veljaven dokument v primeru kontrole. Brezplačne izkaznice bodo začeli deliti že danes. Kdor je morebiti že nabavil izkaznico, bo lahko zaprosil za povračilo stroškov na sedežu podjetja Trieste Trasporti v Ul. dei Lavoratori št. 2 po 20. januarju.
Esatto samo dopoldne, sedež Acegas danes zaprt
Urad družbe Esatto v Ul. Genova 6 bo danes zaradi sindikalne skupščine osebja odprta za stranke samo med 9. in 13. uro, v popoldanskem času med 13.30 in 15.30 pa ne bodo poslovali. Danes bo zaprt za stranke urad družbe AcegasApsAmga v Ul. Rettori 1.
Vpisovanje v jasli in vrtce
Občina Trst obvešča, da se bodo v ponedeljek, 26. januarja, začelo vpisovanje otrok v občinske jasli in vrtce. Rok za vpis bo zapadel v soboto, 7. februarja. Vpisovanje bo mogoče tudi prek spleta na strani www.retecivica.trieste.it. Od ponedeljka, 19. januarja, do petka, 23.1., bo mogoče obiskati razne jasli in vrtce v okviru dnevov odprtih vrat. Že od jutri in do 23. januarja pa bodo sprejemali prošnje pri službi za šolsko integracijo.
Komik in sodobne govorice
Drevi se v Bobbiovi dvorani začenja niz, ki ga gledališče La Contrada posveča komikom: prvi bo nastopil Maurizio Lastrico v predstavi Quello che parla strano. Predstava je posvečena govorici, pravzaprav govoricam, od nerazločnega brbotanja v javnih lokalih in klepetov, polnih klišejskih fraz, do župnijskih prireditev za otroke in mladino in visoke govorice klasičnega gledališča. Vsega tega se Lastrico loteva z dante-jevskimi enajsterci.
S psihoanalitiki v kavarni San Marco
V	kavarni San Marco bodo v prihodnjih tednih štiri srečanja z nekaterimi psihoanalitiki, ki bodo z občinstvom razpravljali o nekaterih temah, kot so družinsko nasilje, odnosi v paru, problemi najstnikov itd. Pobudo z naslovom »Cafle psicoanalitico« prireja neprofit-no tržaško združenje Jonas, ki poudarja, da ne gre za konference, ampak za prava srečanja z ljudmi. Srečanja bodo ob sredah ob 18. uri. Prvo srečanje bo danes in bo namenjeno odnosom v parih oz. ljubezenskim težavam v sodobnem svetu. Udeleženci se bodo pogovarjali z Mario Tereso Rodriguez in Paolo Got-tardis. Drugo srečanje bo 11. februarja in bo posvečeno odnosom med najstniki in starši (Laura Iozzi in Gisele de Oli-veira). Tretje srečanje bo 11. marca na temo družinskega nasilja (Aldo Raul Bec-ce in Francesca Perini), medtem ko bo tema četrtega srečanja 15. aprila »po želji« (Natalia Filippelli in Mariela Castril-lejo).
Angelo Olivieri Zy Project v gledališču Miela
V	gledališču Miela bo drevi ob 21. uri koncert, na katerem bo nastopil Angelo Olivieri Zy Project skupaj s Saro Al-zetta. Koncert bo predstavil pisatelj Pino Roveredo. Vstop 10 evrov.
e
Sreda, 14. januarja 2015
TRST
/
KRIŽ - Že tradicionalno srečanje malih in odraslih pevcev
Božično-novoletni koncert kriške Operne akademije in OPZ Fran Venturini
Petje otrok in odraslih se je zlilo v ubrano celoto
fotodamj@n
Sodelovanje med Mednarodno operno akademijo iz Križa in Otroškim pevskim zborom Fran Venturini od Domja traja že vrsto let in sloni na ljubezni do petja, s katero Suzana Zeria-li navdušuje otroke, Aleksander Svab pa odrasle pevce.
Skupni božično-novoletni koncert je postal prijetna tradicija, ki se vsako leto obnavlja in prinaša sporočilo radosti in poustvarjalnega veselja, ki združujeta pevce in občinstvo v upanju na boljši svet, v ne povsem propadlo utopijo, da lahko glasba pri tem kar veliko pripomore - kot jezik, ki ne pozna nacionalnih ne verskih pregrad, kot čarobna formula, ki nagovarja slehernika neposredno in iskreno. Če so v svetu mnoga žarišča napetosti, se med glasbeniki sklepajo prijateljske vezi: Aleksander Svab je pravkar zaključil mojstrske tečaje, na katerih so tako Rusi kot Ukrajinci peli skupaj s Poljaki, Slovenci, Italijani in Hrvati.
V imenu Operne akademije se je na sobotnem koncertnem večeru v kriški cerkvi Mojca Devetak zahvalila župnijski skupnosti, na oder pa so prišli ljubki mali pevci Suzane Zeriali, ki so koncert otvorili z božično Kling, Glocken, kling. Prijetna novost letošnjega koncerta je bil ženski oktet ruskih in ukrajinskih pevk, ki so obogatile program z lepimi napevi iz svojih
Alessandro Preziosi v Molierovem Don Juanu
Od drevi do nedelje, 18. januarja, bo v veliki Rossettijevi dvorani nastopil Alessandro Prezio-si, popularni italijanski zvezdnik velikega in malega ekrana, ki še vedno ostaja zvest gledališkemu odru, na katerem se je uveljavil na začetku kariere, še zlasti v postavitvah Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine, ki je njegovo odčitavo Molierovega Don Juana uvrstilo v tradicionalno zastavljeni abonmajski program. Slava igralcu seveda daje možnost, da izbira vloge: kot kaže se rad odloča za velike klasične like - pred velikim osvajalcem ženskih src se je lotil Cyranoja de Bergeraca, s katerim je gostoval tudi v Trstu. Delo je postavilo stalno gledališče iz Abrucov; Preziosi je odgovoren za produkcijo, poleg tega je poskrbel tudi za režijo in seveda v predstavi nastopa v naslovni vlogi. Pomembno vlogo Sgana-rella igra Nando Paone.
dežel: žlahtni in žametno topli glasovi, ki bi jih radi poslušali tudi posamezno, so ubrano zapeli Roždestvo Hristovo, U krylza visokogo, ukrajinsko narodno Nova radost stala ter Li-ričeska pesnija.
Tako otroški kot odrasli zbor sta nam nanizala vrsto priljubljenih na-pevov kot Tannenbaum, White Christmas, Cantique de Noel, ki je zazvenel z veliko ubranostjo in občutkom, otroci so zapeli venček božičnih, poslušali smo še Dime Nino, Ninnaneve, Jingle-bells rock ter nepogrešljivo Stille Nacht. V vrstah otroškega zbora je kar nekaj malih pevcev, ki bi se kot solisti znali odlično izkazati na raznih »Zlatih cekinih«, vsako leto pa vidimo tudi nove malčke, ki skrbijo za generacijsko prenovo.
Na večeru so se prepletali različni jeziki, dirigirala sta izmenično Svab in Zerialijeva, pri klaviaturi pa sta se vrstila Jan Grbec in Fabio Zanin. Kriška cerkev se je dodobra napolnila z občinstvom, ki je uživalo v prisrčnosti otroškega petja in v zvočnem bogastvu odraslih glasov, popularen in pester program pa je po vsaki točki izvabil veliko aplavzov, na koncu vrsto dodatkov, skratka, lep začetek leta, ki je vsakomur podaril vsaj kanček optimizma in notranjega miru.
Katja Kralj
SDGZ - Instalaterji
Nove nalepke za kontrole termičnih naprav
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane inštalaterje, da so žigi za nadzor nad termičnimi napravami zapadli 31.12.14 in jih je treba vrniti pokrajini. Od tega datuma dalje je potrebno pri nadzoru nad termičnimi napravami uporabljati novo nalepko, ki je na razpolago v uradih Pokrajine Trst.
Dodatne informacije z uradnim sporočilom Pokrajine Trst dobite na spletni strani SDGZ in v uradih Pokrajine Trst oz. po mailu impianti.termi-ci@provincia.trieste.it in tel. 040 3798 531/594.
ROSSETTI - Napis na odrskih zavesah
Je suis Charlie ali vsi smo Francozi
JE SUIS
CHMUE
t
^ \
Včeraj danes
Danes, SREDA, 14. januarja 2015
SREČKO
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide ob 1.09 in zatone ob 11.58.
Jutri, ČETRTEK, 15. januarja 2015
PAVEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1026 mb pada, vlaga 60-odstotna, veter 7 km na uro jugo, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ul. 18/B - 040 7606477.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
M Izleti
KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd - nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (II. nadst), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it.
[TU Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375.
Darujte za KD
Strahotni atentat na pariško uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo je odmeval tudi na odru tržaškega gledališča Rossetti. Ali bolj pravilno, na njegovih odrskih zavesah, na katere so v teh dneh projicirali geslo Je suis Charlie, pod njega pa še dvojezični napis »siamo tutti francesi, vsi smo Francozi«.
Bubnič Magajna
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
tu Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II ragazzo invisibile«.
ARISTON - 17.00, 20.30 »Barry Lyndon«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »L'im-magine mancante«; 18.00, 21.45 »Joe«.
FELLINI - 16.30, 19.00, 21.40 »L'amo-re bugiardo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.30 »American Sniper«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Water Diviner«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Big Eyes«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.50 »Annabelle«; 18.15, 21.00 »Hobit: Bitka petih vojska 3D«; 18.45 »John Wick«; 18.00, 20.40 »Neuklonljiv Jack«; 16.00 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 17.00, 19.00 »Padding-ton«; 15.45 »Pingvini z Madagaskarja«; 17.40, 20.00, 21.10 »Ugrabljena 3«; 16.10, 18.20 »Veliki hipohonder«; 16.20, 20.30 »Zgodbe iz hoste«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; 18.15, 20.00, 22.20 »Ouija«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »La ragazza con l'orecchino di perla«; Dvorana 3: 22.00 »I cavalieri dello Zo-diaco«; 16.00, 18.05, 20.15 »Cene-rentola«; Dvorana 4: 16.40 »Big Hero 6«; 20.20 »Si accettano miracoli«; 16.40 »Paddington«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.15, 19.00, 21.45 »American Sniper«; 16.40, 19.00, 21.20 »Si accettano miracoli«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il ragaz-zo invisibile«; 16.40 »Big Hero 6«; 19.00, 21.30 »The Imitation Game«; 16.30, 19.00, 21.30 »Come ammaz-zare il capo 2«; 16.00, 18.00, 20.00 »I cavalieri dello Zodiaco«; 16.20, 18.50, 22.00 »The Water Diviner«; 21.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle 5 ar-mate«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.15 »American Sniper«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Si accet-tano miracoli«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; Dvorana 4: 18.00 »Il ragazzo in-visibile«; 20.20, 22.10 »Ouija«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.15 »The Imitation Game«.
Loterija 13. januarja 2015
Bari	74	89	45	60	15
Cagliari	14	e5	38	83	53
Firence	44	3D	7D	11	78
Genova	84	73	e7	4	52
Milan	83	21	44	88	67
Neapelj	30	e2	38	70	75
Palermo	41	2e	45	47	78
Rim	2D	63	84	6	3D
Turin	44	13	63	8D	59
Benetke	50	59	28	20	19
Nazionale	e2	7e	19	32	34
Super Enalotto št. 6
9 10 36 67 76	83 jolly 72
Nagradni sklad	2.039.081,34 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
5 dobitnikov s 5 točkami	40.288,63 €
591 dobitnikov s 4 točkami	357,77 €
22.374 dobitnikov s 3 točkami	18,45 €
Superstar	76
1	dobitnik s 5 točkami
2	dobitnika s 4 točkami 114 dobitnikov s 3 točkami 1.807 dobitnikov z 2 točkama 10.910 dobitnikov z 1 točko 20.422 dobitnikov z 0 točkami
1.007.215,75 € 35.777,00 € 1.845,00 € 100,00 € 10,00 € 5,00 €
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Sreda, 14. januarja 2015
7
ii Čestitke
Danes, 14. januarja, slavi častitljivi 90. rojstni dan naša cerkvena pevka MARIJA ŽULJ AN iz Ri-cmanj. Da bi še mnogo let ostala tako živahna in poskočna ji želijo cerkvene pevke, vsa župnijska skupnost in pater Rozo. Bog Vas živi!
Danes praznuje v Doberdobu LOREDANA 60 let. Vse najboljše ji želijo Zora, Marino in Edi.
H Šolske vesti
DNEVA ODPRTIH VRAT na zavodu Žige Zoisa bosta danes, 14. januarja, ob
18.	uri in v soboto, 24. januarja, od 9. do 12. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Ka-tinari danes, 14. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ulici Caravaggio 4 in v petek, 16. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari (Reška cesta 511).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC
sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: 16. januarja ob 16.15 OV Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Miškolin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ricmanje; danes,
14.	januarja, ob 17.00 COŠ Mara Sam-sa - I. Trinko-Zamejski sestanek pri Domju; 15. januarja ob 17.30 Srednja šola Gregorčič - Dolina.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroškega vrtca: vrtec J. Košuta (Križ) danes, 14. januarja, ob 16.00; vrtec A. Čok (Opčine) v petek, 16. januarja, ob 16.00; vrtec U. Vrabec (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; vrtec A. Fakin (Col) v sredo, 21. januarja, ob 16.00; vrtec M. Štoka (Prosek) v četrtek, 22. januarja, ob 16.00; vrtec E. Kralj (Trebče) v petek, 23. januarja, ob 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Šked-nju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Ste-pančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo od 15. januarja do 15. februarja in vabi na skupno predstavitev vseh šol in vrtcev, ki bo danes, 14. januarja, ob 18.00 na sedežu šole, Ul. Frausin 12. Po uvodnem posegu bo možnost razgovora z vzgojiteljicami, učitelji in profesorji posameznih šol in vrtcev. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko-Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred danes, 14. januarja, ob 17. uri v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bo uč. Biserka Cesar razveselila z branjem pravljice ob čaju in piškotih. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 18.30 do 20.00. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠEK sporoča, da bosta dneva odprtih vrat v petek, 16. januarja, od
15.	do 18. ure in v soboto, 17. januarja, od 8. do 12. ure.
DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 18. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v ponedeljek,
19.	januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledil bo dan odprtih vrat v v sredo, 21. januarja, v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in
v petek, 23. januarja, v vrtcu v Lo-njerju (Lonjerska cesta 240). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med dopoldanskim urnikom (od 10.00 do 12.00).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo predstavitev vzgojno - izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. Cerreto 19) v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marc-hesetti 16) v torek, 20. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 21. januarja, ob 17.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: ponedeljek, 19. januarja, ob 15.30 OV v Gabrovcu; torek, 20. januarja, ob 15.30 OV v Devinu; sreda, 21. januarja, ob 15.45 OV v Nabrežini; četrtek, 22. januarja, ob 16.00 OV v Mavhinjah. Za vpise v šole: ponedeljek, 19. januarja, ob 14.30 OŠ V. Šček v Nabrežini; torek, 20. januarja, ob 17.00 srednja šola I. Gruden v Na-brežini; sreda, 21. januarja, ob 16.30 COŠ 1. Maj 1945 v Zgoniku; ponedeljek, 26. januarja, ob 14.30 OŠ Jurčič v Devinu; torek, 27. januarja, ob 16.30 COŠ S. Gruden v Šempolaju.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: šola A. Sirk (Križ) v ponedeljek, 19. januarja, ob 15.45; šola P. Trubar (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; šola F. Bevk (Opčine) v torek, 20. januarja, ob 15.00; šola A. Gradnik (Col) v sredo, 21. januarja, ob 15.30; šola P. Tomažič (Trebče) v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.00. Urnik informativnih srečanj za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik srednje šole bodo javili naknadno.
0 Prireditve
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na božični koncert: v četrtek, 15. januarja, ob 16.15 bo v domu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34, v Trstu, zapela DVS Primorsko, pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Ob poslušanju lepega petja bomo imeli tudi priložnost, da obiščemo tamkajšnje goste.
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi v petek, 16. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na Prosek, na gledališko predstavo »Sa-vina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Tekst in režija Giorgio Amodeo, igra Tatiana Malalan, glasbena spremljava Neva Kranjec.
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ŽePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz So-vodenj, Komorni moški zbor Stane Malič iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji Noneta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Venturini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza.
SKD SLOVENEC in Župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita v soboto, 17. januarja, na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar Anton Bedenčič. Ob 20.30 v Srenjski hiši kulturna prireditev z nastopom MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, in dramske skupine SKD Slovenec z veseloigro v narečju Avia Cirkus, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 18. januarja, ob 20.30.
GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 18. januarja, na sporedu predstava »Deklica v vlogi detektiva« v izvedbi gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Prva predstava bo ob 16.00,
druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27).
KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom na Colu, na ogled komedije v tržaškem narečju »Come liberarse de la moglie e esser felici co' un'altra«. Komedijo bo izvajala skupina Gruppo proposte teatrali v režiji Luciana Volpija.
KULTURNI CENTER FERRIZ - OLIVA-REZ vabi na predavanje z dr. Guidom Marottom »Epistemološka misel dr. Sergeja Raynauld de la Ferriere« v nedeljo, 18. januarja, ob 18. uri v Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 3334236902, 040-2602395.
L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL vabita na gledališko predstavo v tržaškem narečju »El coniglio co'le tirac-he« v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - prireja tradicionalni Božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu, ki bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri. Vabljeni!
UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na predavanje z umetnikom Leonardom Calvom »Metafizična objektivnost in simbolni jezik v filozofski misli in umetniškem delu dr. Sergeja Rayna-uld de la Ferriere« v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.30 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 3334236902, 040-2602395.
KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi na predavanje »Yoga in metoda Ferriz-Ferriere za fiziološko in čustveno ravnovesje in koncentracijo« in praktični prikaz izvajanja Yoge z Leo-nardom Calvom. V sredo, 21. januarja, ob 18. uri v Ul. Mazzini 30, 3. nad-stopje. V soboto, 24. januarja, ob 18.00 konferenca »7 svetovnih kongresov ELIC posvečenih otroškemu talentu«. Info: 333-4236902, 040-2602395.
KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi v soboto, 24. januarja, na delavnico za otroke od 5. do 12. leta od 16.00 do 17.30.
PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni.
UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na vodeni ogled razstave v Vicenzo z umetnikom Leonardom Calvom »Tu-tankahmon-Caravaggio-Van Gogh: Noč in nočni motivi, od Egipčanov do XX. stoletja«. V nedeljo, 25. januarja. Info: ob 17.30 na sedežu v Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Tel. št. 3383476253, 333-4236902, 040-2602395.
□ Obvestila
KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo danes, 14. januarja, ob 19.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2).
PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK prireja januarske pravljične urice, ki bodo danes, 14., in v četrtek, 15. januarja, v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Oba dneva bosta potekali dve urici, in sicer ob 16.30 za predšolske otroke in ob 17.30 za osnovnošolce. Vabljeni!
AŠD MLADINA vabi člane in tekmovalce na prvo tekmo Primorskega smučarskega pokala, ki bo potekala v nedeljo, 18. januarja, na progi Lom na Cerknem. Vpisovanje do četrtka, 15. januarja, na tel. št. 347-0473606 (Tamara).
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal na svojem sedežu na Pro-seku (št. 159) v četrtek, 15. januarja, ob 20. uri.
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na predavanje »Svetloba iz vesolja«. Astrofizičarka Dunja Fabjan nam bo razkrila, zakaj je svetloba iz vesolja pomembna in kateri je sodobni pogled na vidno in nevidno vesolje. Predavanje bo v petek, 16. januarja, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi na tradicionalni večer »Pozdrav novemu letu«, v petek, 16. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih.
TPK SIRENA vabi člane, da se udeležijo čistilne akcije društvenega sedeža, ki bo v soboto, 17. januarja, ob 9.00.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 17. januarja, od 14. ure potekal v Prosvetnem domu na Opčinah seminar za pevce.
ŠC MELANIE KLEIN, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bo urad zaprt do 17. januarja. Informacije: info@melanie-klein.org.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 18. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Es-so na Opčinah. Informacije in prijave: tel. št. 335-5476663 (Vanja).
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi v nedeljo, 18. januarja, ob 11.00 v Kulturni dom v Štorje na komemoracijo v spomin na Marjana Štoko, ki so ga nacisti na krut način umorili 9. januarja leta 1944.
KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na četrto srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.30 na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8 (II. nad). Prijave in dodatne informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum: v ponedeljek, 19. januarja, in v ponedeljek, 26. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra na Fernetičih. Za informacije: tel. 040-566360 ali ts@adfor-mandum.eu.
OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na tretjo ustvarjalnico, ki bo v torek, 20. januarja, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka, na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Lutkovno igrico, na podlagi knjige »Anton zna ča-rati« avtorja Oeleja Koenneckeja, nam bosta zaigrali Sabina Bernardi in Kresnica Kovačič.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV (Trst) in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 110-letnici rojstva Ubalda Vrabca in ob peti obletnici smrti dr. Zorka Hareja v nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporoča, da je v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu razstava del Deziderija Švare. Ogled je možen vsak dan od 9.30 do 14. ure do 26. januarja (pozvoniti Mladika).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v januarju: »Zimski laboratoriji«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8.00 do 13.00.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na vadbo osnovne motorike, ki poteka vsak ponedeljek in petek od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk (Proseška ul.) na Opčinah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina).
USTVARJALNE DELAVNICE Z DU-NJO JOGAN - NŠK in Društvo za umetnost Kons obveščata, da bo ilu-stratorka Dunja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do 30. januarja. Info: jo-
gan.dunja@gmail.com ali tel. 0409896153.
ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repenta-bor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja).
S Poslovni oglasi
PODJETJE IZ SEŽANE IŠČE TEHNIKA za strojništvo/skladiščnika z izkušnjo, višješolska strokovna izobrazba, polni delovni čas, znanje tehnične dokumentacije, merilne tehnike, montažna dela, meritev magnetov, uporaba ročnega in električnega orodja, natančna dela, uporaba merilnih instrumentov, logistika, vodenje skladišča. Poklicati na št. 040-3758796.
0 Mali oglasi
28-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277.
IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št. 00386-31354244.
IŠČEM DELO kot pomočnik na kmetijah pri sezonskem pobiranju sadja in zelenjave. Tel. št.: 327-7409432.
KROMPIR izvrstnega okusa in po zelo ugodni ceni prodam. Tel. št.: 3476741791.
Prispevki
V	spomin na Ernesta Spadonija daruje Neva 20,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na sestro Sonjo Milič daruje Romana z družino 50,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika.
V	spomin na pokojnega Romana Bac-hija daruje Graziella Metlika 20,00 evrov za cerkev na Jezeru.
V	spomin na Zofko Sirk Sedmak darujejo prijateljice Pierina, Ester, Silvana, Lina, Lucia in Irma 45,00 evrov za MoPZ Vesna in 45,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na drago Lauro Sedmak daruje družina Purič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
t
Zapustila nas je naša draga teta
Antonija Pettirosso vd. Stranj
Žalostno vest sporočajo
nečaki Angel, Dario in Klavdij z družinami in ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 15. januarja, od 12.00 do 13.40 v ulici Co-stalunga.
Pogreb z žaro bo v torek, 27. januarja, ob 11.00 na pokopališču v Borštu. Zahvaljujemo se osebju doma Ubaldini iz Milj in vsem, ki jo bodo spremili na zadnji poti.
Zabrežec, 14. januarja 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
t
Zapustila nas je draga teta
Elvira Maver
Slovo od pokojne bo v soboto, 17. januarja 2015, v ul. Costalunga, ob 10. uri.
Paolo, Ervin
8
Sreda, 14. januarja 2015
TRST
dsi - Večer z nekdanjo županjo in županom Doline
V ospredju reforma krajevnih uprav
Premolinova o delu v dveh mandatih, Klun o novih izzivih
Na prvem rednem srečanju Društva slovenskih izobražencev v letošnjem letu sta zbranim spregovorila bivša dolinska županja Fulvia Premolin, ki se je po dveh mandatih upravljanja občine od tega oddaljila in prevzela druge odgovornosti, in sedanji župan Sandy Klun. Slednji je spregovoril najprej o svoji prehojeni poti kot pokrajinski svetnik, član domačega občinskega sveta in odbornik. Mimogrede je povedal, da sta s Premo-linovo soletnika in sta osem let svoje življenjske poti kot sošolca obiskovala najprej šolo v Boljuncu, nato pa v Dolini.
Bivša dolinska županja je po dveh mandatih z zaupanjem prepustila vodenje občine drugim. Kljub posameznim grenkim trenutkom je zadovoljna, da je bilo marsikaj storjenega, kar ji prinaša za-
doščenje. Najprej je podčrtala, da je bil njen glavni cilj vselej delati za dobrobit občanov in za zaščito zemlje, ob spoštovanju tradicije, korenin in zgodovine. S tem v zvezi je govorila predvsem o urbanističnem načrtu in trajnostnem razvoju. Dejala je, da se desetletno obdobje morda zdi dolgo, a je le preblisk v življenju. Sedaj se je vrnila na šolsko področje, saj je tudi tam veliko dela. Že nekaj let je kot županja opravljala dvojno funkcijo. V upravnem delu so ji tudi večkrat očitali, da je preveč »profesorska« pri dodeljevanju nalog in da je preveč sa-njav in ustvarjalen človek, saj je vsak dan uvajala preveč novosti. Dejstvo je, da ima dolinska občina nad pet tisoč prebivalcev in zato nima ugodnosti ne malih ne velikih občin.
Dolinski župan Sandy Klun in njegova predhodnica Fulvia Premolin na večeru DSI
FOTODAMJ@N
Sedanji dolinski župan Sandy Klun se je začel ukvarjati s politiko v devetdesetih letih, najprej kot odbornik za socialno problematiko v času župana Pe-čenika, nato je bil dva mandata odbornik za proizvodne dejavnosti z županom Pangercem, istočasno, ko je bila Premo-linova podžupanja. Bil je tudi izvoljen v pokrajinski svet, z mesta pokrajinskega svetnika pa je odstopil ob kandidaturi za župana. Prevzem županovanja je zanj no-
va dogodivščina. S tem mandatom misli, da bo končal tako svoje politično kot delovno obdobje, mogoče celo kot zadnji župan Občine Dolina.
Na vprašanje Sergija Pahorja, kaj se novega pripravlja z reformo krajevnih uprav, je Klun obnovil Serracchia-nijin načrt o preureditvi javnih uprav, ki predvideva, da se morajo občine, ki ne dosegajo pet tisoč prebivalcev, združiti v unijo ali medobčinsko zvezo. Ob-
činam pa, ki štejejo več kot pet tisoč občanov, »svetujejo« združitev, drugače jim bodo odtrgali trideset odstotkov deželne finančne podpore. To sproža val polemik, saj, kot je mnenja Klun, »nekaj je, če se združiš s podobno občino, drugo pa je, če si prisiljen se združiti z veliko občino, ki pa ti ni blizu«. V Pe-terlinovi dvorani se je o teh vprašanjih sprožila debata, v katero so posegli razni med navzočimi. (met)
zgonik - Malčke in učence je razveselil po novem letu
Nov šolski avtobus
Po božičnih in novoletnih počitnicah je ob povratku med šolske klopi otroke iz vrtca in učence osnovnih šol v zgoniški občini čakalo res veliko presenečenje - nov šolski avtobus.
Po dolgotrajnih prizadevanjih in naporih se nove pridobitve veselijo tudi krajevni občinski upravitelji. Pri tem se za-
Otroci z županjo Monico Hrovatin in odbornico za šolstvo Katrin Štoka
hvaljujejo deželni upravi za pomoč pri nabavi novega šolskega vozila, s katerim naj bi končno premostili probleme, ki so v zadnjem obdobju nemalo pogojevali nudenje tako prepo-trebne storitve za družine v zgoniški občini, kakršen je učinkovit in varen šolski prevoz.
ljudska univerza - Jutri dopoldne
115. rojstni dan bodo proslavili na županstvu
Voditelji Ljudske univerze ob poimenovanju dvorane po Lucianu Rossitu
Ljudska univerza (Universita po-polare) slavi danes 115. obletnico ustanovitve. Bilo je namreč 27. decembra 1899, ko so v takratnem mestnem svetu ustanovili organizacijo, ki bi širila in
boršt - Komemoracija ob 70. obletnici smrti padlih v bunkerju
Spomin na partizane
Sorodniki, domačini in nekateri upokojeni policisti z onstran meje so konec tedna počastili spomin na štiri partizane, ki so 10. januarja leta 1945 padli pri nemškem napadu na partizanski bunker v Borštu. V napadu so umrli narodni heroj Dušan Munih ter soborca Ivan Grzetič in Stanko Gruden, medtem ko je bil ranjen domačin Danilo Petaros ujet in nato umorjen v Rižarni.
Svečanost s polaganjem vencev v Borštu so priredili nekateri sorodniki, ki so hoteli obeležiti okroglo obletnico. Na komemoraciji so sodelovali tudi dolinski župan Sandy Klun, nekdanji dolinski župan Edvin Švab in ravnateljica na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča iz Doline Fio-rella Benčič, ki so tudi pozdravili oziroma podali priložnostne misli, medtem ko so nekateri mladi prebrali nekaj poezij.
Komemoracije se je udeležil tudi dolinski župan Sandy Klun
fotodamj@n
ščitila italijansko kulturo v Trstu in okolici ter na območjih današnje Slovenije, Istre in Črne Gore, kje je bila italijanska skupnost zgodovinsko prisotna. In ravno v dvorani občinskega sveta bodo jutri ob 11.30 slovesno počastili jubilej; prazničnega dogodka naj bi se udeležila tudi podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Benedetto Della Vedova in deželna predsednica Debora Serracchiani. Ob njunih posegih sta predvidena tudi nagovora pokrajinske predsednice Marie Terese Bassa Poropat ter gostitelja - župana Roberta Cosolinija.
Med slovesnostjo bodo nagradili najzaslužnejše upravitelje, med katerimi je tudi nekdanji senator Fulvio Camerini. Že včeraj pa so po Lucianu Rossitu poimenovali dvorano na glavnem sedežu Ljudske univerze na Pon-terošu. Rossit je namreč zaslužen za to, da se je delovanje Ljudske univerze razširilo tudi med Italijani, ki so po drugi svetovni vojni ostali v Jugoslaviji. Za to se je moral pošteno potruditi: vztrajal je 15 let in se šele leta 1964 prvič sestal s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in z Reke. Italijansko zunanje ministrstvo mu je nato zaupalo posege za razvijanje in spodbujanje kulturnega delovanja na tem geografskem območju.
Ljudska univerza, ki ji danes predseduje Fabrizio Somma, je danes zelo aktivna tudi na Tržaškem, kjer vsako leto priredi preko sto jezikovnih in drugih tečajev.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 14. januarja 2015
9
O NAŠEM TRENUTKU
Beležke ob prehodu v novo leto 2015
Ace Mermolja
Konec lanskega decembra je umrl Tomaž Šalamun. V slovenskem pesništvu je zapustil znamenje, kot ga je malokdo. K njemu bi prištel (prav tako pokojnega) starejšega Daneta Zajca in morda še kako ime.
Pustiti znamenje pomeni, da je Šalamun izrazito vplival na svojo in na poznejše slovenske pesniške, literarne in umetniške generacije. Predvsem bi ga vezal na poezijo. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je Šalamun odigraval izrazito pesniško in družbeno vlogo. Bil je na čelu avantgarde, ki je v Sloveniji zaobjela široko mladinsko kulturo in gibanje. Podobno je Dane Zajc s svojimi pesmimi sesul takratni umetni režimski optimizem in »boljšo bodočnost«. Danes je vse to spomin.
Pesništvo živi v Sloveniji in v zahodnem svetu v niši čudakov. Založniki se ga otepajo, ker zbirk verzov preprosto ne prodajo. V literaturi vztrajajo le še roman ali daljša povest in kak esej na aktualno temo. Ko bi se uresničila napoved Philipa Rotha, da se bo v krajšem obdobju število bralcev romanov skrčilo, kot se je pri pesništvu, bi lahko resno pisali o koncu literature. Zgodbe se neusmiljeno selijo v televizijske nadaljevanke, v kratke povesti videoiger, v 140 črk Twitterja. Kljub temu bi rad ohranil iluzijo, da pesništvo in nato literatura ne bosta umrla. Za to se je potrebno truditi in ne pozabiti na Šalamuna, vsaj tisti ne, ki smo in so zavzeto brali njegove nekonvencionalne stihe. Tako je: "Ptič določene velikosti/ je golob" (Namen pelerine), naj ta golob leti, dokler more.
Lanskega decembra je bil v Ljubljani volilni občni zbor Društva slovenskih pisateljev. Gre za pomembno slovensko organizacijo, ki vstopa v svoje 143. leto starosti. Društvo opravlja vedno pomembnejšo (in težavnejšo) nalogo v prid uveljavljanja slovenske umetniške besede v javnosti. To ostaja bistvena društvena naloga Pomen tega dela sem napovedal že v uvodnem od-
JEZIK NA OBROBJU
Dovolite mi najprej, da z zamudo voščim vsem bralcem srečno in zadovoljno leto 2015, vsem, ki pišejo za medije ali se oglašajo v javnosti pa take tekste, ki ne bodo potrebovali ne rdečega svinčnika ne kritiških pripomb. Zavedam se, da je ta moja želja težko izvedljiva, ni pa nemogoča. Z dobro voljo se pride daleč, brez nje pa cepetamo vedno na istem mestu, in zgodi se, da smo namesto pohvale deležni pomilovanja.
Prav zares mislim, da so pomilovanja in usmiljenja vredni vsi, ki dobronamerno in naivno privolijo v snemanje svojih izjav ali odgovorov, če jih prej skrbno ne napišejo in potem počasi in premišljeno preberejo, da zvenijo kot prosti govor. Na Študijskih dnevih Drage sem večkrat opazila, kako si tisti, ki se nameravajo oglasiti v debati, med odmorom skrbno zapišejo vse, kar nameravajo povedati. Ko potem naslednje leto izide Zbornik Drage, lahko mirno preberejo svoje mnenje ali vprašanje, ne da bi jih bilo sram.
Da je govor v mikrofon res »zlonamerna« iznajdba, se lahko prepriča vsak, ki je imel priložnost črno na belem prebrati, kaj in kako je govoril. Če tak živ govor poslušamo, še nekako gre, če ga skrbni snemalci pred predvajanjem montirajo, pri čemer odpadejo vse večje nerodnosti.
stavku v spomin na Šalamuna.
Ker sem (sicer neaktivni) član društva, bi si dovolil pripombo, ki bi bila morda drugače neumestna. Nisem se udeležil občnega zbora, ampak sem volil po pošti in sledil razpravam po tisku in meilih, ki jih prejemam iz društvene pisarne (kako pomembna je ta pošta!). Novi predsednik društva je pesnik Ivo Svetina, ki je nasledil Venu Tauferju. Gre za pomembni literarni imeni, predsedovanja pa ne ocenjujemo le po lepoti stihov.
O delovanju Društva na literarnem področju in v korist slovenske umetniške besede nimam pripomb. Ne strinjam pa se z nekaterimi preteklimi (zaobjel bi širši čas in ne le eno samo predsedovanje) neposrednimi posegi Društva v dnevno poli-tično-strankarsko življenje. Strinjam se, da je DSP pomemben akter slovenske civilne družbe. Njegovi člani imajo svobodo in dolžnost, da se izražajo tudi politično in ne le umetniško (kot da je umetnost imuna pred politiko!), Društvo kot tako pa naj deluje na tem, kar veže vse člane in naj ne izpostavlja političnih razlik ter priložnostno koleba s skrajne desne na skrajno levo in nato obratno. Članov je v Društvu kar precej in vsakič ko organizacija pregloboko zabrede v aktualistične politične vode, se oddalji od dela članov. S tem pa izgubi svoj osnovni cilj in nenazadnje pomen. V tem smislu naj bodo odločitve novega predsednika in odbora spretno pretehtane, kar je seveda politika na drugačen način (npr.bolj si-nidikalni kot strankarski).
V svoji novoletni poslanici je italijanski predsednik Napolitano napovedal svoj skorajšnji odstop. Ne bi obnavljal vseh polemik in govoričenj glede pričakovanega odstopa. Najprej bi zapisal, da se z Giorgiom Napolitanom poslavlja pomembna povojna italijanska politična osebnost. V KPI je bil aktiven in vpliven že kmalu po vojni. Pojavil se je tudi kot možni tajnik nekdanje KPI, ven-
Huje je, kadar tak tekst dobesedno prenesejo na papir. Ne vem, kako zapišejo zvočne zapise Italijani, vem pa, da v Sloveniji dobesednih jezikovnih zmazkov ne objavljajo.
Pri nas je drugače. Nekateri naši novinarji objavijo vsako izrečeno besedo, ker se bojijo, da bi povedali kaj drugače, kot je bilo izrečeno. Govorci pa zaradi zadrege ali vznemirjenosti govorijo v mikrofon dosti slabše kot sicer. Včasih gre celo za znanstvene raziskave. Tako sem brala tole: »Da bi bila ponudba malo bolj konstantna, da ljudje bi vedli ne, znali, da to je tam in če bi bila priložnost, da bi, ne.... Jaz imam nekaj študentov, ki iz zanimanja pridejo do mene in to delamo. Tako da je, samo nimajo h komu se obrnit. In potem je kot en passaparola, ja tam je ena gospa, ki zna in to dela in s tem se ukvarja, razumeš.«
Namesto, da bi govorili o potrdilih ali vsaj certifikatih o znanju slovenskega jezika, beremo: »Ja, tudi te certifikacije so važne ne. Dandanes veljajo samo certifikacije.« In še: »No, jaz sem sicer tudi vprašala prav specifično in oni iz Ljubljane zdaj ne dajejo več ven teh izpitov.«
Pa še mnenje o trajanju tečaja: »Recimo, po mojem jaz imam težave, ko imam 30 ur, ne vem, kaj bi. Če bi na kratko in jedrnato povedala lih ta glavne stvari ali recimo tudi, če se
dar je pripadal zmerni struji, ki ni imela večine. Zato (ne le) pa je pozneje opravljal pomembne inštitucio-nalne in vladne funkcije.
Najtežje delo je Napolitana čakalo v starosti, ko večina državljanov, glede na zdravje ter gmotne in drugačne razmere, uživa pokoj. Njegovo predsednikovanje je bilo izrazito politično, ker so tako zahtevale razmere. Trudil se je, da bi vedno ostal znotraj svojih ustavnih pristojnosti, vendar je nesporno, da sta v najtežjih trenutkih italijanska in toliko bolj mednarodna javnost videli v Na-politanu edinega resnega sogovornika. De facto je imponiral Montijevo vlado, nakazoval nujnost reform, pred manj kot dvema letoma je bil primoran sprejeti drugo izvolitev (prvič v zgodovini) za predsednika republike ter je tako ali drugače vplival na vladi, ki sta sledili njegovi izvolitvi.
Volitve Napolitanovega naslednika bodo nujno potekale pod domačimi in predvsem mednarodnimi žarometi. Italijanska politika bo v središču pozornosti tako politikov kot finančnikov. Možno je, da se bo vse odvijalo sočasno z grškimi zapleti ali razpleti. Italijanski senatorji in parlamentarci ter del ostalih velikih vo-lilcev (deželni delegati) so večinoma isti (spremembe so pri nekaterih deželah), kot so bili tisti, ki jim ni uspelo najti naslednika Napolitanu. Lahko se torej zgodi, da prevlada med poslanci (volitve so tajne) in v strankah čut odgovornosti in bo Italija dobila novega predsednika že pri četrtem ali petem glasovanju (ko ni več potrebna dvotretjinska večina). Lahko pa pride do obračunavanja med strankami in v samih strankah, kar bi pripeljalo državo in državljane v silno nevarne in deroče vode. Te plovbe si Italija ne more privoščiti. Volitve predsednika so torej najslabša priložnost za obračun z Renzijevo vlado. Premier pa se mora izogniti skušnjavi, da bi igral v prid nekoga, ki bi mu bil blizu ali celo podrejen.
recimo pri določeni slovnični, ne vem, zadevi ali določenemu argumentu, da se malo bolj razvlečem, itak potem bo nadaljevanje. In če ne grejo vsi na nadaljevanje, sej se zgubijo.«
Pa še nekaj o temah tečajev: »Saj, vsebino, vsebino oziroma teme prilagajam razredom. Dva razreda nista enaka. En razred je bil grozno navdušen, sami neki športniki, hri-bolazci in smo naredili vse, kar je v zvezi z Alpami, od A do Ž.« »Drugi razred so pa dosti bolj kulinarično recimo usmerjeni, tako da smo se tudi temu prilagajali.«
Citati so izbrani po naključju. Z njimi sem hotela opozoriti na to, kaj se zgodi, če urednik prenese na papir vsako v mikrofon izrečeno besedo. Vse je prevedeno v »podobno polomljeno« italijanščino.
Take objave so drastičen primer neupoštevanja med govorjenim in pisnim izražanjem.
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
Dan emigranta nad vsakim pričakovanjem
Spoštovani direktor Davide Clodig!
Mnogi naši člani, društva Srebrna kaplja, so bili prav navdušeni nad kakovostjo letošnjega Dneva emigranta. Pišemo vam, ker ste se trudili in imeli veliko težo za to predstavo, prosimo pa vas, da prenesete to naše mnenje vsem tistim, ki so se trudili za velik uspeh tega Dneva: orkestru, pevcem, voditeljem, režiserki, uspeh presega vsa pričakovanja, vključiti ste uspeli vse tiste otroke in mladostnike, na katerih rezultat smo ponosni. Prav tako je razveseljiv nastop domačih glasbenih skupin in simpatičnih napovedovalk.
Vsem vam, naše tople pozdrave
Angela Tomasetig, predsednica
"Altroke" zlato odličje!
Zlato odličje predsednici deželne vlade Furlanije Julijske krajine Debori Serracchiani za zasluge pri pospeševanju prijateljstva in sodelovanja s Slovenijo in v odnosih s slovensko manjšino, ki ga je podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, bi lahko primerjali z Nobelovo nagrado za mir Baracku Obami, ameriškemu predsedniku, ki je sprožil več vojn kot njegovi predhodniki, ali pa če bi hunskemu vojvodu Atili priznali izredne zasluge za varstvo okolja, saj je znano, da kjer je stopil Atilov konj ne raste več trava ...
Mimo sarkazma, mislim, da je prav, če utemeljim ta svoj komentar. Glede odnosov s Slovenijo nimam kaj pripomniti, kar pa zadeva slovensko manjšino, naj mi bo dovoljeno le nekaj pripomb in kritik.
Izhajati je treba tudi iz dejstva, da Debora Serracchiani ni samo predsednica FJK, pač pa tudi namestnica glavnega tajnika Demokratske stranke in predsednika vlade Mattea Renzija. Po domače bi lahko rekli, da je politkomisar Demokratske stranke, kar dokazuje s svojimi nenehnimi televizijskimi nastopi in izjavami.
Večkrat je bilo poudarjeno, da bi po 13 letih od sprejetja zaščitnega zakona št.38/2001 bila potrebna njegova posodobitev in vsaj dopolnitev v nekaterih točkah, kot je glasbeno šolstvo, tisk itd. Iz te moke ni bilo kruha.
Renzijeve reforme ukinjajo demokratično izvoljene organe, začenši s senatom, vključno s pokrajinami. Zastopanost Slovencev je tako skrčena, če že ne odpravljena, kar pomeni, da nimamo več možnosti, da bi se oglašali s svojimi predlogi tam, kjer se odloča tudi o našem vsakdanu.
Še posebej to velja za volilni zakon, ki - po tem, kar vemo - ne vsebuje nikakršnega jamstva, da bo v bodoči poslanski zbornici prisoten tudi predstavnik slovenske manjšine.
V naši deželi so že ukinili demokratično izvoljene pokrajinske svete. Kmalu ne bomo več imeli svojih upraviteljev v treh pokrajinah, kjer smo zgodovinsko prisotni. Deželni volilni zakon, posebno še po krčenju števila svetovalcev, jamči samo izvolitev predstavnika stranke Slovenske skupnosti, toda samo če bo podrejen volji večje stranke, ki mu bo nudila gostoljubje in streho.

In zdaj k sporni reformi krajevnih uprav, ki dejansko ukinja majhne občine, oziroma jih spreminja v prazne lupinice, kjer bodo svetovalci in morebitni odborniki pristojni samo za šport in kulturo. Glavne pristojnosti, kot so velika javna dela in urbanistika, bodo v domeni velikih mest, ki bodo z našim ozemljem lahko delala kot svinja z mehom.
Kaj pa demokratično soodločanje? Združevanje občin bo obvezno, ne pa prostovoljna izbira ostalih partnerjev. Te vsiljuje deželna vlada in kdor ne bo ubogal, ve, da mu bo dežela odščipnila 30% proračunskih sredstev, kar pomeni smrt teh občin, saj bi jim ne pomagalo niti, če bi za toliko zvišale krajevne dajatve (smeti, davek na hiše itd.), seveda v veliko veselje občanov.
Tržaško medobčinsko zvezo naj bi upravljal odbor 25 predstavnikov, v katerem bo Trst imel 15, Milje 4, ostale male občine pa skupaj 6 nemočnih predstavnikov, od katerih bosta vsaj dva predstavnika krajevnih desnih opozicij. Na Goriškem bo Doberdob skupaj s Trži-čem in Gradežem, Števerjan in So-vodnje bosta z Gorico, razpršene bodo tudi občine videmske pokrajine. Povsod bodo v nepomembni manjšini.
Te občine bodo morale združevati storitve in urade, ki bodo marsikdaj preseljeni v večja središča. Kdo jamči, da bodo tam spoštovali dvojezično poslovanje? Napri-mer v Trstu, Gorici, Čedadu, Tar-čentu, Huminu?
S to reformo slovenska manjšina izgubi možnost soodločanja o življenju na ozemlju, kjer biva. Brez svojih občin bomo le folklorna skupina, kvečjemu malo več, če nam bo dežela dala še kaj cvenka, za katerega dan za dnem prosjačimo. Smo zato utišali tudi svoje načelne ugovore, da so zakon glede manjšinskih pravic še poslabšali?
Zakon se nam dobesedno roga tam, kjer ustanavlja nekakšno skupščino 32 županov dvojezičnih občin. Glede na to, da smo v teh občinah skoraj povsod v manjšini, bo večina le-teh do slovenske narodnostne skupnosti neprijazna in hvala Bogu, da ta skupščina ne bo imela realnih pristojnosti, sicer bi tekmovala s paritetnim odborom in vladnim omizjem. Bo pa vsekakor motilni element, ne pa surogat soodločanja!
Debora Serracchiani je bila za predsednico deželne vlade izvoljena z 2 tisoč glasovi razlike. Bržkone so bili odločilni glasovi Slovencev in tudi levice, ki ji zadnjič na osnovi formalistične pretveze ni bilo dano, da bi sodelovala na volitvah. Zdaj pa je dokaj realistična domneva, da se bo Demokratska stranka, kot v Rimu, tudi v Trstu in na Deželi sporazumevala z desnico, pa naj bo paktu ime po joti ali friku.
Še se bomo morali boriti in iskati drugačnih zaveznikov, sicer nam bo trda predla. 'Altroke' zlato odličje!
Stojan Spetič
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
B
Nedelja, 11. januarja 2015
KULTURA
/
odporniško gibanje - Dnevnik mlade partizanke
Zgodba Nataše-Anne kot jo je zapisala v dnevniku
M.A. Moro je bila vključena v slovensko, nato pa v italijansko odporniško gibanje
Na Goriškem je bila Nataša. Nato je, v Furlaniji, postala Anna. Njeno pravo ime pa je bilo Maria Antonietta Moro. Poročila se je For-nasir. In (p)ostala je žena bivšega partizanskega komandanta Aria, življenjska sopotnica sindikalista Ardita Fornasirja. Na Pordenonskem je živela kot skrbna družinska mati, nihče ni niti slutil, da je bila v vojnih letih vključena v antifašističen odpor. Šele po njeni smrti leta 2009 je hčerka Lorena našla njen partizanski dnevnik in pisma, ki sta si jih med vojno izmenjala tedanja Anna in Ario. Čeprav je mlada kurirka Na-taša-Anna s svojim dnevnikom zapolnila samo droben zvezek, gre za pomembno gradivo, najprej zato, ker je zapisano nastajalo skoraj vzporedno z dogodki. Izid boja partizanskih enot, tako jugoslovanskih kot italijanskih, je bil še negotov; prav tako se ni vedelo, kakšen mir bo nastopil po koncu vojne. Zato so zapisi, ki sta jih narekovala neposredno sodelovanje ali pa opažanje dogajanja, toliko bolj dragoceni. Gre namreč za »neposredno kroniko« dogajanja. Za zapis mladega dekleta, ki se je samo prepričano vključilo v antifašistično odporništvo gibanje. Ki je bilo predano »stvari«; ki ni bilo narodnostno nestrpno; ki ni maralo političnega paktiranja; ki se je po zaključku vojne umaknilo v senco. In nenazadnje, ki se je v letih aktivnega sodelovanja v odporniškem gibanju izoblikovala v žensko.
Kot je izjavila hčerka Lorena, je bila nad odkritjem materinega partizanskega dnevnika izredno presenečena. V družini je za »junaka« veljal oče, bil je partizanski komandant, nato pa borbeni sindikalist. Mati se je posvečala družini, vendar pa je hčerki vzgajala v borbenosti, saj ju je spremljala na sindikalne proteste. Lorena je materi hvaležna, da ni »tekmovala« z očetom s svojo partizansko dejavnostjo, da se ni potegovala
za naslov »junakinje«. S tem je tudi pokazala, da je po njeni presoji vse, kar je storila v obdobju 1943-1945, povsem normalno. Borba proti naci-fašizmu je bila v tedanjih okoliščinah samoumevna. Tako je razmišljala in zapisala Anna. Ko je pisala, je bila namreč že Anna. Umakniti se je morala v ozadje, ker so jo iskali. In v »mučnem brezdelju«, kot se je pritoževala ljubljenemu Ariu, je pisala.
Odločitev, da bi dala Annin dnevnik v objavo, za svojce Marie Antoniette Moro ni bila lahka. Prevladalo je mnenje, da gre za dragocen dokument, vreden, da pride v roke čim širšega kroga bralcev. In tako je nastala knjiga »Tutte le anime del mio corpo - Diario di una giovane partigiana (1943-1945)«. Ob dnevniku Marie Antoniette Moro in pismih, ki si jih je partizanka Anna izmenjala z Ariom, so sestavni del publikacije tudi daljši zapisi Anne Di Gianantonio, Gabrielle Musetti in hčerke Lorene Fornasir. Uvodno misel je za knjigo, ki je aprila 2014 izšla pri založniku iacobellieditore, prispeval Andrea Franchi.
ljubljana - V 95. letu starosti
Umrl je arheolog in akademik Stane Gabrovec
Umrl je arheolog in akademik Stane Gabrovec, je objavljeno na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), katere redni član je bil od leta 1991. Skoraj štiri desetletja je deloval v Narodnem muzeju, svoje glavno delo pa je posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. Umrl je v ponedeljek v 95. letu starosti.
V Kamniku rojeni Gabrovec je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1948 diplomiral iz arheologije in klasične filologije ter leta 1962 doktoriral v Zadru. Služboval je v Narodnem muzeju Slovenije kot vodja arheološkega oddelka ter honorarno predaval prazgodovinsko arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Kot vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja je sistematično skrbel za objavo starega fonda arheološkega gradiva, ki ga več kot polovico hranijo v tujih muzejih (Dunaj, Gradec, Trst, Harvard) in je bilo zaradi tega nedostopno za znanstveno raziskovanje v Sloveniji. Najvidnejši rezultat tega prizadevanja je
objava nekropole z Mosta na Soči v treh zvezkih.
Na podlagi sistematičnih objav gradiva in izkopavanj je podal v svojih številnih študijah sintezo bronaste in železne dobe Slovenije. Tako je izdelal novo kronologijo za bronasto in železno dobo. Na novo je opredelil kulturne skupine halštatskega in laten-skega obdobja na Slovenskem in v njenem sosedstvu ter orisal njihovo kulturnozgodovinsko podobo.
Številne so njegove temeljne študije o posameznih zvrsteh materialne kulture in s področja duhovne kulture. Med prve sodijo predvsem študije o obrambnem orožju (oklepih in čeladah), med druge o situlski umetnosti. Na novo je postavil tudi probleme etničnih nosilcev železnodobnih kultur na Slovenskem in Balkanu, piše na spletni strani SAZU.
Od leta 1985 je bil dopisni član Bavarske akademije znanosti v Munchnu. Leta 1996 je za življenjsko delo prejel nagrado Slovenskega arheološkega društva, leta 2000 pa Zoisovo nagrado. (STA)
Teksta, ki ga je napisala Maria Antonietta, je za slabih 50 tiskanih knjižnih strani. Če upoštevamo tudi pisma. Vendar so neprecenljive vrednosti. Kot že rečeno, ker gre za neposredno pričevanje, na katerega ni vplival kasnejši razvoj dogodkov. Kot ugotavlja zgodovinarka Anna Di Gianantonio, je dodana vrednost dejstvo, da je pričevalka ženska. Tudi partizansko zgodovino so v glavnem pisali moški.
Gabriella Musetti v knjigi analizira način pisanja mlade partizanke, ki ob opisovanju dogodkov niza svoje poglede na oboroženi odpor. Dnevniško zapisovanje pa razkriva tudi osebno rast avtorice, ki je zaradi izrednih razmer morala hitro do-zoreti. Obseg zapisanega je precej skromen: zvezek z naslovnico »Guer-ra del Tripartito« ima vsega 29 strani, risalni blok »Giotto« 12 strani, pisem, ki sta si jih izmenjala Anna in Ario, pa je vsega 7.
Zapisi se začenjajo, ko je mlada Maria Antonietta v goriškem zavodu obiskovala šolo za bolničarke. Bila je odlična študentka, tako da je bila pri nunah, ki so vodile zavod, zelo priljubljena. Zaupali so ji, kot je zapisala. Z najboljšimi prijateljicami, ki so prav tako obiskovale poklicno šolo, se je že leta 1943 povezala s slovenskim odporniškim gibanjem. In izvrševala zaupane ji naloge. V goriški bolnišnici so zdravili vse, italijanske vojake in kasneje tudi nemške. Prevzeti je morala nego pomembnih fašističnih ali nacističnih oficirjev in iz njih izvabiti informacije. Pri tem, je zapisala, je bila zelo iznajdljiva. Natašo so zaradi njene zagnanosti in uspehov v vrstah slovenske OF zelo cenili. Vendar pa je presodila, da se mora, kljub visokemu mnenju, ki ga je imela o slovenski organiziranosti, posvetiti italijanskemu antifašističnemu gibanju. In odpotovala. Vključila se je v italijanske partizanske enote: v brigade Garibaldi-Natisone, »Ippolito Nievo B« in »Mario Modotti«. In Nataša je postala Anna. Ko so jo začeli zasledovati, se je morala - tudi po »nasvetu« bodočega moža Aria - skrivati.
Živela je kot begunka pri furlanskih kmetih. Zanjo je bilo to obdobje, kot je razvidno iz pisem, skrajno mučno. Objavljena v knjigi, so bila napisana med 19. marcem in 27. aprilom 1945. Takrat je bil Ardito Fornasir - Ario komandant italijanske partizanske divizije »Mario Mo-dotti« in zelo vpliven. In zelo zaščitniški v odnosu do Marie Antoniet-te - Anne, ki je veliko svobodneje izražala svoja mnenja. Anna je nehala pisati svoj dnevnik maja 1945. Nestrpno je pričakovala svobodo, vendar si je tudi zastavljala vprašanja o tem, kako bo potem. Bo tako lepo, kot so si zamišljali in za kar so se borili? 3. maja 1945 je obžalovala, da je njeno partizansko obdobje že mimo, 5. maja se je pritoževala nad nesporazumi v svoji družini, svoj zadnji zapis pa je zaključila z zaskrbljenimi besedami zaradi Ariove odsotnosti: »Sem zaskrbljena in mi je hudo zanj in za vse skupaj.«
Dnevnik se tako zaključuje. Na-taša-Anna ga je dala v predal, kjer so ga našli šele po njeni smrti. Njeno pričevanje, ki med drugim razkriva delček goriške partizanske zgodovine, je po dolgih desetletjih prišlo v javnost. Za njeno iskrenost in prodornost misli smo ji lahko samo hvaležni.
Breda Pahor
film - V sredo, 21. novembra
Slovenski dan na Tržaškem filmskem festivalu
Film Gozdovi so še vedno zeleni je bil posnet na Soški fronti
Tržaški filmski festival že četrt stoletja plete stike s srednjeevropsko kinematografijo, kot pravijo njegovi organizatorji, pa ga na nekatere države vežejo posebno tesne vezi. Med temi je nedvomno Slovenija, ki jo bodo tudi letos zastopali številni filmi. Kot poudarjajo pri Tržaškem filmskem festivalu, pa bo letošnje sodelovanje še bolj slavnostno, saj sovpada z dvajsetletnico delovanja Filmskega sklada, ki se od leta
2011 imenuje Slovenski filmski center in od svojega nastanka tesno sodeluje s tržaškim filmskim festivalom ... ki se je takrat še imenoval Alpe Adria. Ali nekoliko drugače: poimenovanja se spreminjajo, stiki in sodelovanja pa ostajajo. Dvajsetletnico javne agencije, ki podpira slovensko filmsko produkcijo, bodo tako najprej proslavili v Trstu: sreda, 21. januar, bo tako neke vrste slovenski dan na Tržaškem filmskem festivalu. Ta dan bodo namreč zavrteli tri slovenske filme, na sporedu pa bo tudi gledališka predstava.
V tekmovalnem programu festivala bodo, ob 18. uri v dvorani Tripco-vich, najprej predvajali prvenec Drevo režiserke Sonje Prosenc. Družinska drama je svojo festivalsko pot začela julija lani na festivalu v Karlovih Varih, potovala od Nizozemske, Nemčije do Indije, sedaj pa bo premierno prikazana še italijanskemu občinstvu. Sledila bo, ob 21.30 v gledališču Miela, še italijanska premiera predstave Hanne Preuss, lanske Badjurove nagrajenka za življenjsko delo, z naslovom Pavana za Antigono. V njej nastopa Benečanka Antonella Bukovaz, ki se je z nekdanjo filmsko režiserko, danes pa ustvarjalko tako imenovanega sonoričnega teatra, seznanila v Topolovem. Od takrat redno sodelujeta: Antonella s svojimi teksti, Hanna z zvočnimi kompozicijami, videom in raznimi scenskimi elementi.
Slovenski dan bo, ob 22.30 v dvorani Tripcovich, zaokrožila projekcija filma Kaj pa Mojca režiserke Urše Menart,
ki raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze spreminjanja položaja žensk v družbi. V filmu, ki je na zadnjem festivalu v Portorožu prejel nagrado Artkino mreže, nastopajo številne prve dame slovenskega filma s Štefko Drolc in z Mileno Zupančič na čelu. Dan kasneje, v četrtek, 22. januarja, bodo na srečanjih z avtorji, ki bodo v festivalskih dneh potekala v kavarni San Marco, gostili ravno Uršo Menart (ob 10.45) in Sonjo Pro-senc (ob 11.15).
Sicer pa bodo v sklopu Tržaškega filmskega festivala, ki bo kot znano potekal med 16. in 22. januarjem, predvajali še nekatere slovenske filme. V torek, 20. januarja, ob 15.30 bo v mali dvorani gledališča Miela mednarodna premiera filma Živeti kamen v režiji Jurija Grudna. Film tržaškega režiserja, ki je nastal v koprodukciji Arsmedie in deželnega sedeža Rai, je poklon Krašev-cem in njihovi globoki navezanosti na kraški kamen. Zadnji dan festivala, v četrtek, 22. januarja, pa bodo v programu žanrskih presenečenj prikazali avstrij-sko-slovenski film Gozdovi so še vedno zeleni, režiserja Marka Naberšnika. Film (na sporedu bo ob 14. uri v dvorani Tripcovich) je bil posnet v Sloveniji, na lokacijah Soške fronte, italijanskim gledalcem pa bo prikazal doslej dokaj nepoznano, »sovražnikovo«, doživljanje prve svetovne vojne.
S tem pa slovenske prisotnosti na festivalu ni še konec. V tekmovalni program sta bila namreč uvrščena tudi filma, pri katerih je Slovenija sodelovala kot koproducent: srbski film Barbari v režiji Ivana Ikica in hrvaški film Kosec režiserja Zvonimirja Jurica. Med 22 filmskimi projekti, ki so bili med 285 prijavljenimi izbrani za sodelovanje na »filmski tržnici« When East Meets West (Ko Vzhod sreča Zahod), pa je tudi najnovejši projekt Martina Turka; nov celovečerec v Trstu rojenega režiserja bo nosil naslov Dober dan za delo. (pd)
Film Drevo je bil uvrščen v tekmovalni program
/
ITALIJA
Sreda, 14. januarja 2015
1 1
evropski parlament - Ob koncu polletnega predsedovanja
V Strasbourgu italijanska politična obračunavanja
Renzi predlagal aplavz za odhajajočega predsednika Napolitana
BRUSELJ/STRASBOURG - Italijanski premier Matteo Renzi in evropski poslanci iz Italije so včerajšnjo razpravo o dosežkih italijanskega predsedstva na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu izkoristili za notranjepolitična obračunavanja. Renzijev govor je bil namenjen zlasti Italijanom, med katerimi se krepi podpora evroskeptičnim strankam.
Evropa je večja od groženj in strahu, evropske vrednote so močnejše od terorističnih napadov, zaradi katerih se stara celina ne sme spremeniti v trdnjavo, je poudaril Renzi. Nekateri bodo poskušali z napačnimi argumenti dobiti več glasov volivcev, je še dodal v uvodnem govoru, sklicujoč se na stališča evro-skeptičnih strank v Italiji, Severne lige in Gibanja petih zvezd.
Da je bil Renzijev govor zelo italijanski, kaže še en poudarek v njem. Italijanski premier je izbral plenarno zasedanje Evropskega parlamenta za sporočilo javnosti, da bo italijanski predsednik Giorgio Napolitano odstopil »v nekaj urah«, torej precej pred iztekom mandata, ter s tem javno sprožil iskanje njegovega naslednika.
Medtem ko so bili prvi nastopi evropskih poslancev usmerjeni v ocene italijanskega predsedovanja, ki so bile pretežno mlačno pozitivne z nekaj konkretnimi kritikami, se je plenarna dvorana v Strasbourgu v drugi polovici dveinpolurne razprave spremenila v oder za kresanje mnenj med italijanskimi strankami, kakor da gre za sejo italijanskega parlamenta, ne zasedanje evropskega.
Ob začetku italijanskega predsedovanja julija lani je Renzi, edini veliki zmagovalec evropskih volitev na levosredinskem političnem polu, dejal, da je glavni izziv vrniti Evropi dušo. Na vprašanje, ali jim je to uspelo, včeraj ni dal jasnega odgovora, je pa poudaril, da je Evropa v minulem pol leta precej spremenila svojo smer.
Med dosežki italijanskega predsedstva je Renzi izpostavil dve stvari: da so dali politično vrednost izidu majskih evropskih volitev s pristankom na dogovor, da predsednik Evropske komisije postane kandidat desnosredinske opcije Jean-Claude Juncker, ter spremembo ekonomske paradigme s preusmeritvijo poudarka s fiskalne discipline na prožnost.
Tudi v Junckerjevem govoru so še odmevali napadi v Parizu. »Še vedno smo šokirani, zgroženi. Vsi smo Charlie ... Naj živi Francija,« je dejal in dodal, naj živi Evropa in naj živi Italija, ki jo je pohvalil predvsem za dogovor o evropskem proračunu za letos in za hiter napredek pri naložbenem načrtu, na koncu pa se je obregnil ob italijanski šov, češ da je to Evropski parlament.
Vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Nemec Manfred Weber je Renzija pričakovano opomnil, da Evropa potrebuje oboje: stabilne javne finance ter rast in naložbe. Vodja evropskih socialdemokratov (S&D) Gianni Pittella iz Renzijeve politične družine pa je rekel, da je bila duša Evrope v nedeljo na shodu v Parizu, ter ponovil Renzijeva svarila o pasteh terorizma.
Med najbolj kritičnimi so bili evropski poslanci iz Italije, ki so člani evroskep-tične Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD) pod vodstvom razvpitega Nigela Faragea. Marco Zullo iz Gibanja petih zvezd si je izposodil Renzijevo prispodobo s selfijem - če bi italijansko predsedstvo napravilo selfi, bi dobili sliko dolgočasja, utrujenosti in resignacije.
Ostre kritike je proti Renziju pričakovano streljal tudi njegov vse večji tekmec na notranjepolitičnem odru, vodja Severne lige Matteo Salvini, nepovezani poslanec, ki je dejal, da ne le njegova stranka, temveč celotna plenarna dvorana meni, da je bilo italijansko predsedstvo neuspešno. Italijani, ki bodo to razpravo gledali po televiziji, bodo videli, da je dvorana napol prazna, je dejal. (STA)
Premier Matteo Renzi govori v Evropskem parlamentu
ansa
predsednik republike
Napolitano naj bi danes odstopil: »Zadovoljen sem, da se vrnem domov«
Predsednik Napolitano se pogovarja z deklico ob koncu javnega srečanja
ansa
rim - V sklopu reforme senata
Zavnitev načela zajamčenega zastopstva narodnih manjšin
RIM - V ustavni reformi (v glavnem zadeva preustroj senata) ne bo načela o zajamčenem parlamentarnem zastopstvu jezikovnih manjšin. Tako se je včeraj opredelila poslanska zbornica, ki je zavrnila dopolnilo stranke SEL. V tajnem glasovanju je načelo o zajamčenem predstavništvu manjšin podprlo 152 poslancev, proti pa jih je glasovalo 357. Amandma z enako vsebino je SEL svoj čas predložila v senatu, kjer je doživel enako usodo kot v poslanski zbornici.
Furlanska poslanka SEL Serena Pellegrino ocenjuje, da je Renzijeva vladna koalicija z zavrnitvijo omenjenega dopolnila zamudila edinstveno priložnost. »Večinske stranke
evrokomisija
Prožnejša proračunska pravila EU
BRUSELJ - Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junc-kerja je včeraj objavila smernice za prožnejšo uporabo evropskih proračunskih pravil, opredeljenih v paktu o stabilnosti in rasti, ki naj bi spodbudile strukturne reforme in naložbe ter zagotovile do rasti prijaznejši fiskalni pristop območja evra.
Ne spreminjamo proračunskih pravil, gre le za podrobna pojasnila prožnosti za pametnejšo uporabo pakta, zatrjujejo v komisiji ob predstavitvi smernic, ki so odziv na pozive k prožnosti pri uveljavljanju fiskalne discipline z juga Evrope, še zlasti iz Italije. V smernicah komisija izpostavlja klavzulo o strukturnih reformah, ki pomeni, da bo komisija pri ukrepanju proti članicam s presežnim javnofinančnim primanjkljajem ali javnim dolgom upoštevala pozitivni učinek strukturnih reform, če bodo dejansko izvedene, ne le na papirju.
Poslanka SEL Serena Pellegrino
se očitno zadovoljujejo s stalno negotovostjo izvolitve parlamentarcev iz vrst jezikovnih manjšin. Ta negotovost bo še večja, ko bo senat uzakonil novo volilno zakonodajo za poslansko zbornico,« je dodala Pelle-grinova. Prepričana je, da je bilo do-
gospodarstvo
Fiat bo vzel v službo 1500 ljudi
DETROIT - Družba Fiat Chrysler Autobobiles bo v Italiji v prihodnjih treh mesecih vzela v službo 1500 ljudi. Tako je napovedal njen prvi mož Sergio Marc-hionne na avtomobilskem salonu v De-troitu. Kot je pojasnil, bodo približno 1000 ljudi zaposlili v Mefiju, ostale pa v drugih Fiatovih tovarnah po Italiji. Poleg tega se bo takoj vrnilo na svoja delovna mesta 5.418 delavcev, ki so zdaj v izredni dopolnilni blagajni.
Marchionne je poudaril, da je vse to plod uspešne globalizacijske strategije, ki jo je ubral Fiat, ko se je pod njegovim vodstvom združil s Chryslerjem, pa tudi novih investicij skupine v Italiji. Še podrobnejša analiza pove, da se zelo uspešno uveljavljata na trgu modela Jeep Renegade in Fiat 500 X, ki ju proizvajajo v Melfiju. Padec vrednosti evra družbi FCA med drugim omogoča, da trži svoje evropske proizvode na severnoameriškem trgu.
Novica o novih zaposlitvah je pozitivno odjeknila v Italiji. Pozdravili so jo vsi sindikati, vključno CGIL, ki je bil v preteklosti do Marchionneja ostro kritičen.
polnilo SEL v sozvočju z ustavo, in ne v nasprotju z njo, kot menijo nekateri zastopniki leve sredine.
To mnenje je delil njen južnoti-rolski somišlljenik Florian Kronbic-hler. Priznal je, da južnotirolska skupnost za izvolitev svojih senatorjev in poslancev ne potrebuje posebnega jamstva, pač pa bi to potrebovale ostale manjšine. Kronbichler je pri tem omenil tudi Slovence.
Medtem ko se poslanci ukvarjajo s spremembo vloge in načina izvolitve senata, se v senatu nadaljuje obravnava nove volilne zakonodaje za poslansko zbornico. Obe reformi slonita na političnem dogovoru med Renzijem in Silviom Berlusconijem.
Izvod Charlie Hebdo skupno s Fattom Quotidianom
RIM - Kljub terorističnemu napadu na sedež uredništva bo francoski satirični tednik Charlie Hebdo danes izšel z novo posebno izdajo. Na naslovnici bo imel karikaturo jokajo-čega in užaloščenega islamskega preroka Mohameda z napisom »Je suis Charlie« (Jaz sem Charlie) v rokah, nad njim pa piše »vse je oproščeno«.
To bo prva izdaja satiričnega tednika po napadu prejšnjo sredo. Izvod tednika bo mogoče v originalu nabaviti skupno z dnevnikom Il Fatto Quotidiano za skupno ceno 2 evrov.
Tudi v Italiji preiskave o islamskih skrajnežih
RIM - Tudi v Italiji intenzivno tečejo preiskave o islamskih skrajnežih. To je včeraj potrdil notranji minister Angelino Alfano. Preiskave zadevajo predvsem priseljence iz islamskih dežel, obstajajo pa tudi Italijani, ki so se spreobrnili v islam in postali fun-damentalisti. Tak primer je 27-let-na Maria Giulia Sergio alias Fatima Az Zahra iz Inzaga, ki se trenutno v Siriji bori za Islamsko državo.
RIM - Vse kaže, da bo predsednik republike Giorgio Napolitano danes odstopil. Kot je bilo že od vsega začetka napovedano, bo svoj drugi mandat predčasno prekinil. Aprila 2013 je namreč sprejel kandidaturo za drugi mandat, šele potem ko je parlament zašel v slepo ulico pri iskanju njegovega naslednika.
»Zadovoljen sem, da se bom vrnil domov.« Tako je Napolitano včeraj odgovoril deklici, ki ga je ob koncu javnega srečanja na Trgu Kvirinala vprašala, s kakšnimi občutki zapušča predsedniško palačo. »Tukaj je dobro, vse je zelo lepo, ampak je malce kot v zaporu. Doma se bom dobro imel in se bom sprehajal,« je še dodal državni poglavar.
Napolitano se bo s soprogo Clio takoj po odstopu po devetih letih vrnil v svoje stanovanje v Ul. dei Serpenti nedaleč od Kvirinala. Sicer pa bo po ustavi postal dosmrtni senator. Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini pa bo po odstopu imela 15 dni časa za sklic parlamenta na razširjenem zasedanju za izvolitev novega državnega poglavarja. Izvedenci napovedujejo, da bo prvo glasovanje 29. t. m.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.565,95
-3,82
SOD NAFTE
(159 litrov)
47,06 $	-3,37
EVRO
1,1782 $	-0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
13. januarja 2015
	evro (povprečni tečaj)	
valute	13. 1.	12. 1.
ameriški dolar	1,1782	1,804
japonski jen	139,56	140,56
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	28,405	28,287
danska krona	7,405	7,4391
britanski funt	0,77670	0,77910
madžarski forint	318,27	318,03
poljski zlot	4,2824	4,2765
romunski lev	4,4880	4,4833
švedska krona	9,4564	9,1275
švicarski frank	1,2010	1,2010
norveška krona	9,1150	9,1275
hrvaška kuna	7,6815	7,6785
ruski rubel	77,9100	73,9104
turška lira	2,6875	2,7090
avstralski dolar	1,4441	1,4498
braziljski real	3,1143	3,1354
kanadski dolar	1,40981,4043	
kitajski juan	7,3028	7,3194
indijska rupija	73,0991	73,3784
mehiški peso	17,2164	17,2955
južnoafriški rand	13,5487	13,6056
1 6 Četrtek, 15. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Slovenski ravnatelji o izjavah šolske ministrice
Pouk slovenščine v vseh šolah nikakor ni grožnja, ampak izziv
Sonja Klanjšček
Uvedba pouka slovenščine na italijanskih šolah bi bila koristna poteza, ki bi izboljšala status slovenskega jezika na obmejnih območjih dežele FJK. Trije ravnatelji slovenskih šol na Goriškem zato z naklonjenostjo gledajo na predlog, ki ga je šolska ministrica Stefania Giannini med svojim obiskom v Gorici označila kot »uresničljivo utopijo«. Ravnatelji Primož Strani, Elizabeta Kovic in Sonja Klanjšček menijo, da bi se s tem privlačnost naših šol ne zmanjšala: slovenska šola se nima česa bati, če bo na izziv znala odgovoriti s kakovostjo.
»Slovenščina na italijanskih šolah bi "normalizirala" odnose med tu živečima skupnostma, povečal pa bi se tudi pomen slovenskega jezika v našem prostoru,« pravi ravnatelj tehniškega pola Cankar-Zois-Vega Primož Strani, po katerem bi slovenske šole ohranile svojo privlačnost: »Mi bi vseeno ostali zanimivi za družine, ki imajo glede slovenščine resne namere oz. si želijo, da bi otroci obvladali slovenski jezik na višji ravni. Zanje bodo slovenske šole ostale referenčna točka. Že res, da nimamo velikega števila vpisov, bolj kot na kvantitativni vidik pa je po mojem treba upoštevati kvaliteto.«
Ravnateljica goriške Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom in licej-skega pola Trubar-Gregorčič Elizabeta Kovic pričakuje, da bo pred uvedbo slovenščine na italijanskih šolah minilo kar nekaj časa, saj bodo za to potrebne strukturne in zakonske spremembe, prepričana pa je, da bi bila taka odločitev koristna. »Logično je, da
Primož Strani
Elizabeta Kovic
gorica - Priprave na novo šolsko leto
Višje šole odpirajo vrata Jutri začetek vpisovanja
Tudi na slovenskih šolah na Goriškem bo v kratkem napočil čas vpisov za šolsko leto 2015/2016. Na vseh ravnateljstvih v teh dneh potekajo mrzlične priprave, saj bodo vpise v vrtce in šole vseh stopenj začeli zbirati že jutri, 15. januarja. Za izpolnitev in vložitev vpisnih obrazcev, ki so za slovenske šole predvideni samo v papirnati obliki, bodo družine imele čas do 15. februarja. Obrazce bo mogoče dvigniti na šolskih sedežih, dosegljivi pa bodo tudi na spletnih straneh Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Večstopenjske šole Doberdob in slovenskih višjih srednjih šol. Starši bodo izpolnjene obrazce morali oddati na tajništvih.
V pričakovanju na vpise so po slovenskih vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah decembra stekle razne usmerjevalne dejavnosti za starše in otroke, kar nekaj koristnih informacij pa so že dobili tudi bodoči slovenski višješolci. Njim je namenjen Dan odprtih vrat, ki ga prirejajo danes med 18. in 20. uro v višješolskem središču v Puccinijevi ulici v Gorici. Učencem in staršem bodo informacije ponujali profesorji licejskega pola Gregorčič-Trubar in tehniškega pola Cankar-Vega-Zois. Nižješolci bodo v prihodnjih tednih obiskali višje srednje šole v spremstvu profesorjev, proti koncu januarja in na začetku februarja pa bodo potekali t.i. staži: tretješolci bodo lahko »v živo« sledili pouku na posameznih višje-
šolskih smereh. Na licejskem polu je za dejavnosti usmerjanja tretješolcev zadolžena profesorica Sara Semec, na tehniškem pa Nataša Sirk, po kateri so se med predstavitvami še posebej posvetili novi tehniško-ekonomski smeri za turizem. »Ker gre za novo ponudbo, ki nadomešča poklicni zavod Cankar, smo predstavitvi posvetili kar nekaj pozornosti. Vtis imamo, da smo pri bodočih dijakih naleteli na zanimanje. Na staže se je že prijavilo devet tretješolcev,« je povedala Sir-kova. »Nova smer, s katero smo želeli dopolniti in razširiti izobraževalno ponudbo slovenskih višjih šol v Gorici, starta s solidne osnove in goste mreže sodelovanj s podjetji, ki smo jo že spletli v preteklosti. Novost je poseben poudarek na jezikih: ob angleščini in nemščini bo dijakom od tretjega letnika dalje na voljo še tretji tuj jezik, ki bo ruščina ali pa španščina,« je pojasnil ravnatelj Primož Strani.
Gost koledar srečanj in dnevov odprtih vrat so pripravili tudi na slovenski večstopenjski šoli v Gorici. »Začeli smo decembra, ko sem se v spremstvu vodij posameznih vrtcev, osnovnih šol in nižje šole srečala s starši, ki so pokazali veliko zanimanje in postavljali raznorazna vprašanja. Ob tem prirejamo na vsaki šoli in v vsakem vrtcu dneve odprtih vrat za starše ter dneve odprtih vrat za starše in otroke, ki smo jih poimenovali Prisluhnemo pouku: danes smo otroci in Prisluhnemo
Dijaki v šolskem avditoriju v Ulici Puccini
pouku: danes smo učenci,« je povedala ravnateljica Elizabeta Kovic, po kateri so informativne pobude priredili tudi za pe-tošolce, ki so med drugim obiskali šolo Trinko. Prav tako živahno je v tem času tudi po vrtcih in šolah doberdobskega ravnateljstva. »Z informativnimi sestanki, razgovori in drugimi pobudami bomo nadaljevali vse do konca obdobja vpisov. Številne informacije so na voljo na spletni stra-
arhiv
ni, kjer lahko najdejo starši tudi slovenske in dvojezične vpisne pole. Usmerjanje poteka v glavnem kot v prejšnjih letih, koledar pa je kar natrpan. Ob sami dodani vrednosti slovenske šole in ponudbi, ki je striktno vezana na razredni pouk, skušamo opozarjati starše tudi na paleto dodatnih dejavnosti, kot so šola v naravi in obiski, ki jih prirejamo za naše učence,« je zaključila Klanjščkova.
bi morali v dvojezičnem okolju vsi poznati oba jezika. Po drugi strani imam vtis, da bo v naši narodni skupnosti marsikdo imel pomisleke, češ da bo to slovenski šoli škodovalo. O tej zadevi bo treba še veliko prede-batirati, slovenska šola pa se ne sme bati sprememb,« pravi Kovičeva, po kateri je tudi zasluga slovenskih šol, da je potreba po znanju slovenščine prišla v zavest pripadnikov večinskega naroda. »Naše šole so pripomogle k padcu mnogih zidov. Zanimanje za naš
jezik narašča, s kakovostnim delom smo si pridobili zaupanje staršev in posledično institucij, ki nas vse bolj upoštevajo.« Koviče-va je prepričana, da se marsikdo z uvedbo slovenščine na italijanskih šolah v manjšini ne bo strinjal, saj se ustaljenih vzorcev ni lahko otresti, slovenska šola pa ne sme stagni-rati. »Nekaj dijakov bi res lahko izgubili, menim pa, da smo sposobni reagirati. Šola nikakor ne more biti nekaj statičnega, potrebna je prenova. Med našimi šolniki je veliko lju-
di, ki so pripravljeni sprejemati izzive in novosti,« pravi Kovičeva.
Naklonjena je tudi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. »Raziskave kažejo, da je za ohranitev manjšinskih jezikov dobro, če jih poznajo tudi pripadniki večinskega naroda. Edini način, da italijanski otroci pri nas vsaj delno spoznajo slovenski jezik in kulturo, je prisotnost slovenščine v šoli: tečaji za odrasle niso dovolj. Ustrezen se mi zdi model, ki ga imajo na jeziko-
vno mešanih območjih v Sloveniji,« pravi Klanjščkova, po kateri bi na Goriškem dodatna ponudba italijanskih šol ne ogrožala slovenskih: »Pozitivni učinki bi prevladovali nad možnimi negativnimi. Seveda obstaja strah, da bi se število vpisov znižalo, če upoštevamo sorodne primere v drugih državah pa vidimo, da se to ne dogaja. Do lažjega osipa bi morda prišlo, verjamem pa, da bi naše šole s kakovostno ponudbo ostale vabljive in da lahko oba modela mirno sobivata.« (Ale)
gorica - Promocija kakovostne ravni višjih srednjih šol
Maskota Iori pomaga pri izbiri
Poleg večjezične spletne strani še zgibanka, plakati, majice, Facebook, Twitter, YouTube, Instagram in Whatsapp, video pogovori z nekdanjimi dijaki, video spot v kinodvoranah in video prikazi šol
Maskota Iori
»Naše višje srednje šole so kakovostne, učno osebje je pripravljeno, zna posredovati znanje in odpirati dijakom nadaljnje poti. Teh kvalitet se ne dovolj zadevamo,« utemeljuje podpredsednica pokrajine Mara Černic novo in svežo promocijsko kampanjo v korist višješolske izobrazbe na Goriškem. Temu namenu bodo služili večjezična spletna stran (www.superio-riakm0.it), zgibanka, jumbo in navadni plakati, majice, Facebook, Twitter, YouTube, Instagram in Whatsapp, video pogovori z nekdanjimi dijaki, ki so se v poklicu uveljavili, video spot v kinodvoranah in video prikazi posameznih šol - posneli jih bodo dijaki z akcijsko kamero, ki jo bo dala na raz-
polago pokrajina. Pri izbiri študija bo pomagala še maskota Iori, ki bo na promocijskem gradivu, ki jo bo lahko vsakdo sestavil na osnovi spletnih navodil in mu bo prek QR kode omogočila dostop do spletnih vsebin, kot totem v človeški velikosti pa bo povsod tam, kjer se druži mladina. »Izbrali smo svežo in privlačno govorico, zato da v novem šolskem letu ne bomo izgubili niti enega dijaka,« je pribila Černičeva.
»Znano je, da izgubljamo dijake lice-jev, ki odhajajo na študij v druge pokrajine, zlasti v Videm, od drugod pa prihajajo k nam dijaki na poklicne zavode,« pravi odborni-ca Ilaria Cecot in dodaja: »Promocija našega višješolskega sistema je namenjena dija-
kom tretjih razredov nižjih srednjih šol. Družine nagovarjamo s štirimi argumenti: naše šole so visoko kvalitetne in varne, na osnovi dogovora z Isigom, ki bo pomagal tudi pri izdelavi evropskih projektov, so evropsko naravnane, na podlagi dogovora s tržaško ustanovo Area Science Park pa usmerjajo mlade na pot podjetnosti in inovacij.«
Promocijsko gradivo, ki ga je izdelala pokrajinska služba za komuniciranje v sodelovanju s šolami, bo v kratkem prevedeno v slovenščino, furlanščino in angleščino. Na njem je predstavljenih devet višješolskih zavodov iz Goriške, med njimi sta seveda slovenska zavoda Cankar-Vega-Zois in Trubar-Gregorčič.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 14 . januarja 2015 1 
13
gorica - S sprevodom so se poklonili žrtvam pariških atentatov
Bakle za svobodo in mir
Sinočnje baklade po goriških ulicah se je udeležilo preko 250 ljudi (levo), med katerimi so bili tudi pripadniki muslimanske skupnosti (spodaj)
bumbaca
gorica
Zaradi pisem s strupom tvega do 15 let zapora
Zaradi pošiljk s strupom in grožnjami, ki naj bi jih poslal predstavnikom češke vlade s ciljem izsiljevanja, 24-letni Goričan tvega od treh do petnajst let zapora.
Pismo s smrtonosno dozo strupa je novembra lani prejel finančni minister Andrej Ba-biš, pismo s strupenim cianidom pa še notranji minister Milovan Chovanec. Pošiljatelj naj bi bil italijanski državljan, ki ga je policija konec decembra prijela v enem izmed poštnih uradov v novogoriški okolici in ki ostaja v priporu. Pricurljalo je še nekaj informacij o njem. Osumljenec mednarodnega terorizma ima bivališče v Gorici in je študent veterinarske fakultete na videmski univerzi. V preiskavi so poleg češke in slovenske policije sodelovali še ka-rabinjerji iz Vidma in Gorice, ki so moškega zasledovali vse do prečkanja meje pri Gorici, kjer so mu začeli slediti slovenski kriminalisti, ki so ga nazadnje aretirali.
Preko 250 ljudi se je sinoči udeležilo miroljubne baklade, ki jo je proti terorizmu in nestrpnosti ter za zaščito svobode izražanja priredila goriška občinska uprava. Odzvali so se občani vseh generacij, prišli pa so tudi številni krajevni upravitelji, politiki ter predstavniki ustanov in institucij z vse goriške pokrajine, ki so se - ne glede na svojo politično pripadnost - združili v skupnem poklonu žrtvam pariških atentatov pod geslom »Je Suis Charlie«. S transparenti proti terorizmu in nasilju so sodelovali tudi pripadniki goriškega muslimanskega društva El Houda in skupinica afganistanskih prosilcev za azil.
Zbirališče je bilo pred goriško občinsko palačo, od koder je tihi sprevod krenil po ulicah De Gasperi in Roma. Prvi postanek je bil pred vladno palačo na Travniku, kjer je spregovoril župan Ettore Romoli. »Zbrali smo se, da izrazimo svoje nasprotovanje terorizmu in se izrečemo za svobodo. Hkrati želimo pokazati, da sočustvujemo s tistimi, ki trpijo zaradi nasilja,« je povedal Romoli. Sprevod se je nadaljeval po Ulici Mameli, Verdijevem kor-zu in Ulici Sv. Ivana, sklenil pa se je pri goriški sinagogi, kjer so se spomnili še judovskih žrtev pariškega pokola. V sinagogi se je udeležencem zahvalil predstavnik združenja Amici di Israele Claudio Bulfoni, ki je izrazil upanje, da bo na svetu zavladal mir. Z uspehom baklade je bil zadovoljen predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, po katerem je bila »manifestacija pričevanje želje po svobodi in strpnosti, ki sta vrednoti, na katerih temelji naša civilizacija.«
tržič - Vest se pojavlja na spletu
Kdo pa bi si želel skladišče radioaktivnih odpadkov?!
Alarm je sprožil deželni svetnik iz Goriške Rodolfo Ziberna (Forza Italia). Vlado dežele FJK je uradno vprašal pojasnilo o tem, ali je seznanjena z vestjo, ki jo objavljajo nekateri spletni dnevniki, da je Tržič med morebitnimi občinami, kjer naj bi skladiščili jedrske odpadke.
Županja Silvia Altran se je takoj odzvala. Povedala je, da ji je vest povsem neznana in da ni prejela nikakršnih zahtev o tem, da bi v občini uredili skladišče za radioaktivne odpadke. »Takšna možnost se mi zdi neverjetna in brez vsake utemeljitve,« je odločna županja: »Mimo dejstva, da ne uspemo uresničiti niti objektov oziroma obratov, ki bi bili manj nevarni in bi imeli manjši učinek za okolje, na primer igrišče za kriket, in mimo dejstva, da je naš teritorij že na gosto posejan z obrati in infrastrukturami, se sprašujem, kdo si je to izmislil in kje naj bi pri nas uredili skladišče takšnega tipa? Ne pozabimo, da je naše ozemlje potresno in da mora vsako poslopje ali strateški objekt odgovarjati strogim pravilom in omejitvam. Res se sprašujem, kdo je lahko sploh pomislil, da je Tržiška primeren kraj za izgradnjo jedrskega skladišča ob upoštevanju značilnosti, ki jih neko območje mora imeti, zato da lahko sprejme takšen objekt. Obrnila se
bom na pristojno ministrstvo - je še napovedala županja - in zahtevala revizijo zemljevida z morebitnimi lokacijami pa še preverjanje krajev, kjer naj bi uredili skladišče.«
Po navajanju Rodolfa Ziberne naj bi skladišče na ozemlju države zgradili ne pred letom 2022, stalo pa naj bi 1,2-2,5 milijarde evrov. Vanj bi shranili na varno (za obdobje 200-300 let) radioaktivne odpadke: 60 odstotkov le-teh bi prišlo iz jedrskih elektrarn, ki so bile opuščene ali ki jih še rušijo, 40-od-stotni delež pa je povezan z industrijsko proizvodnjo, jedrsko medicino in raziskovalno dejavnostjo. V skladišču naj bi dokončno shranili 75.000 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter začasno namestili 15.000 kubičnih metrov visoko radioaktivnega materiala. Poleg objekta naj bi zgradili še tehnološki park in raziskovalni center.
Tudi Ziberna trdi, da je Tržič glede na značilnosti ozemlja in kriterije za izbiro lokacije povsem neprimeren kraj, saj je v neposredni bližini morskega brega, avtoceste, železnice in območja, ki je podvrženo posebnemu okoljskemu režimu, poleg tega je »Tržič že plačal visok davek, kar zadeva zdravje ljudi, zaradi azbesta in onesnaževanja industrijskih obratov«.
gradišče - Cara in bivši Cie
Pribežnike bodo odvedli v Gradež
Ilaria Cecot: »Potrebujemo kulturni preskok«
Prosilce za azil, ki so jih v soboto iz Gorice odpeljali v nekdanji center za nezakonite priseljence Cie v Gradišču, bodo v kratkem nastanili v Gradežu. Z odločitvijo je gradeške-ga župana Edoarda Maricchia včeraj seznanil goriški prefekt Vittorio Zappalorto, po katerem naj bi do selitve 40 afganistanskih prebežnikov v hotel Friuli v Gradežu prišlo v nekaj dneh. Prefektura bo morala pred tem podpisati konvencijo z upravitelji gradeškega hotela, kot je že storila z lastnikom hotela Internazionale v Tržaški ulici v Gorici.
Medtem pa je pokrajinska odbornica Ilaria Cecot v zvezi s prosilci za azil pisala predsednici dežele Debori Serracc-hiani, deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, prefektu Vit-toriu Zappalortu in drugim predstavnikom institucij. Ceco-tova predlaga, naj se na prefekturi takoj skliče omizje o priseljevanju ter naj se čim prej določi primerne postopke za sprejemanje prosilcev za azil: »Dobro vemo, da se priliv ne bo ustavil. Ob selitvi 40 ljudi v prostore bivšega centra Cie ni bilo poskrbljeno za ukrepe, ki bi zagotovili prebežnikom minimalen standard higiene in zdravstvene oskrbe. Zato apeliram na deželno upravo, naj se zavzame za bolj enakomerno razmestitev prebežnikov na pokrajinskem območju,« pravi Ceco-tova, po kateri si mora vsaka institucija prevzeti svojo odgovornost. »Zato da se začnemo bolje spopadati z vprašanjem prosilcev za azil, potrebujemo kulturni preskok: nanj ne smemo več gledati, kot da bi šlo za problem javnega reda, ampak iz vidika socialnega skrbstva. Pri tem pa morajo tesno sodelovati kvestura, prefektura, zdravstveno podjetje, krajevne uprave in druge ustanove,« meni odbornica Cecotova.
gorica - Še o usodi pribežnikov v našem prostoru
Popravljanje odsluženih vojašnic in razprševanje po pokrajini ni rešitev
Soočenja, ki so v ponedeljek potekala v občinski sejni dvorani o številu in usodi pribežnikov v goriškem prostoru, so vredna, da jih, po zgolj začetni novici, podrobneje razčlenimo.
Vprašanje je v zadnjem letu vznemirjalo politično ozračje, ne kaže, da bo kaj drugače v bližnji prihodnosti. Zakaj? Zato, ker so stališča upravnih dejavnikov različna, pogosto v nasprotju med seboj. Tako imenovano »javno mnenje« pa je dovolj fobično do tujcev, da bo poskrbelo za zvišano temperaturo odnosov. Ne gre le za različne stopnje ploskanja in za maloštevilne medklice; v tistem prostoru je bilo tudi nekaj trmastega godrnjanja, ki je kazalo na zadrtost. V nekaterih točkah celo upravičeno. Na primer kot odziv na razlago, ki jo je posredoval goriški župan, da so veliko pribež-nikov na Goriškem že druge evropske države zavrnile kot neupravičene, morali bi jih odposlati v izvorne domovine, a se to ne dogaja. Preverjanja se vlečejo poldrugo leto, problemi pa se kopičijo. Predsednik pokrajine mu je v tej točki pritegnil in zahteval večje število komisij, ki naj v času dveh tednov razčistijo stanja posameznikov. »Nesprejemljivo je,« je dodal, »da se iz skrbi zanje ustvarja socialna ekonomija prispevkov. To ni gospodarno, kot ni gospodarno popravljanje odsluženih vojašnic. Tudi razprševanje po pokrajinskem ozemlju skupinic po deset, petnajst pribežnikov, ki ostajajo v nekakšnem medprostoru in časovnem oklepaju, ne
Upravitelji in občinstvo v sejni dvorani županstva
more na dolgi rok biti dojemljivo zdravi pameti.«
Prepričanemu pozivu goriškega prefekta, naj si občine prevzamejo opisano drobljenje, je doslej sledila le občina v Škocjanu. Tamkajšnja županja je pojasnila, zakaj se je odločila za takšen humanitarni pristop. Poudarila je, da ne bo občinski proračun zaradi tega prav nič trpel. Nejevoljo v zvezi z dolžnostmi prefekta je povzročila razlaga, da je hkrati komisar na občini in pokrajini v Benetkah.
Vse teže je zaradi birokracije. Da bi se pri-bežniki ne dolgočasili v nedogled in ne bi z brez-
bumbaca
delno navzočnostjo obremenjevali okolice, bi bilo primerno, ko bi jih zaposlili z deli, kot je urejanje parkov in gredic. Ni mogoče - je bilo povedano -, kajti če niso pravno opredeljeni, nimajo dovoljenja za bivanje, brez njega ne morejo biti zavarovani, kaj šele zaposleni. Nadalje: vsak mesec morajo obnavljati začasno dovoljenje in zdravniško zavarovanje. Za vse se morajo voziti iz Gradišča v Gorico in so tako še bolj na očeh prebivalstvu. Za vse opisano je pravšnja prispodoba, ko se mačka vrti okrog vrele kaše ... (ar)
1 4 Sreda, 14. januarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
nova gorica - O Evropi in identiteti
Kaj imata skupnega portugalski ribič in finski rejec jelenov?
»Evropska identiteta je velika flo-skula. Izmišljamo si jo, ker se želimo čutiti Evropejce. Kaj imata skupnega portugalski ribič in rejec jelenov na Finskem? Družita ju evro in možnost potovanja brez potnega lista znotraj Evrope. Zato je težko govoriti o skupni evropski identiteti. Ko pa govorimo o nacionalni identiteti, je potrebna posebna previdnost, ker gre tu za zmes racionalnih in emotivnih vzgibov,« je na ponedeljkovi okrogli mizi na temo nacionalne in evropske identitete poudaril Bojan Brezigar,novinar in predsednik upravnega odbora družbe DZP-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Pogovor z izbranimi gosti je organiziralo Slovensko panevropsko gibanje v sodelovanju z gostiteljico - novogoriško Fakulteto za uporabne družbene študije (FUDŠ) - v času, ko se stara dama Evropa (še) sooča z go-
»Vstop Slovenije v Evropsko unijo je veliko prinesel Slovencem, ki živijo v Italiji -Najbolj proevropski so ravno pripadniki manjšin«
spodarsko krizo, ko so v posameznih članicah vse glasnejše težnje po izstopu iz evroobmočja in ko po krvavih dogodkih v Parizu v svet pošilja enotno sporočilo nasprotovanja terorizmu.
»Do Evrope smo kritični predvsem sedaj, ko živimo v času gospodarske krize. Prej nismo bili. Ob vstopu v Evropsko unijo so si Slovenci predstavljali, da bodo obogateli, da se bosta cedila med in mleko ... Slovenci z vstopom v Evropsko unijo nismo veliko izgubili ne pridobili. Na našo nacionalno identiteto smo zelo navezani. Drugi del naše identitete je delno evropski in čustveno vezan na ekonomsko stanje, ki ga ponuja Evropa. Če nam bo ponujala dober standard, bo v redu, sicer pa bomo naredili vse, da se je znebimo,« meni Brezigar. Po drugi strani pa je vstop Slovenije v Evropsko unijo po nje-
govem mnenju veliko prinesel Slovencem, ki živijo v Italiji. Ti so, tako Brezigar, pridobili večje zaupanje italijanskega dela prebivalstva in več sožitja v okolju, v katerem živijo. »Meja ne le za Slovence, pač pa tudi za Italijane, ki živijo v obmejnem pasu, ni več predstavljala neke nepremostljive ovire, psihološke pregrade, ampak je postala predmet povezave in sodelovanja,« poudarja tržaški novinar in poznavalec evropskih institucij, ki ugotavlja, da so v vseh evropskih državah zaradi podobnih razlogov najbolj proevropski ravno pripadniki manjšin.
»Glede prihodnosti Evrope želim biti sicer optimist, a sem realističen,« malce presenetljivo ugotavlja Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. »Vidim namreč, kaj se dogaja: nimamo dobrih političnih elit in nimamo zamenjave za te slabe politične elite, ki tudi ne pustijo novih kadrov z vizijo v ospredje. Zato sem pesimist glede na zadnjih pet let krize,« pojasnjuje Gaiser razloge za svoj pesimizem, kateremu vseeno dodaja tudi optimistični del: »V sedemdesetih letih smo veliko zgradili in prepričan sem, da je možnost narediti še veliko, v kolikor se bodo Evropejci zavedali lastnih potencialov. Nazaj v zgodovino moramo iti, ko smo bili vodilni. In to je možno.« Tudi Brezigar se glede sedanjosti zaveda, da Evropa preživlja težke čase, še zlasti v gospodarskem smislu. Spodbudo vidi v tem, da v zadnjih sedemdesetih letih evropskih pogodb nobena ni pomenila koraka nazaj. »Evropa je vedno napredovala. Iz pogodbe v pogodbo je bilo več Evrope in manj nacionalnih držav. To je seveda spodbuda, ki daje upati, da bo tudi v prihodnje integracija še večja. Seveda ob tem, da kulture, identitete, jeziki, ostanejo. Ljudje so pripravljeni sprejeti več skupnega trga, več Evrope, več skupnega gospodarstva, več odprtosti, niso pa se pripravljeni odpovedati svojim jezikom, kulturam in identitetam,« poudarja Brezigar.
Več Evrope torej pomeni širitev. Na katere države, v kolikšnem obsegu? Pomeni širitev Evropske unije plahnenje
Matej Makarovič (z leve), Arnela Karat, Bojan Brezigar in Laris Gaiser
foto k.m.
trdnosti evropske ideje spričo večjega ne-konsenza zaradi več različnih pogledov? Si slednjega želijo druge svetovne velesile? »Gre za vprašanje, kako široko postavljati meje Evrope,« meni Matej Maka-rovič, dekan FUDŠ. »Če jo vežemo samo na temeljne vrednote, potem bi lahko v veliki meri rekli, da je evropska ideja univerzalna ideja in da bi se lahko tudi v tem smislu širila na katerokoli svetovno regijo. Druga možnost pa je, da jemljemo Evropo kot zgodovinsko zamejen prostor s klasičnimi civilizacijskimi mejami, v tem smislu jo jemljemo kot del zahodne kulture, predvsem zaznamovan s tradicijo zahodnega krščanstva, nadgrajenega z razsvetljenstvom.« Kaj bi Evropski uniji torej prinesla vključitev Rusije? »V tem primeru bi Evropska unija postala ekonomska velesila, ki bi se razbremenila problema energetike,« je prepričan Brezigar, ki meni, da Rusija sodi v Evropo, tako kulturno kot zgodovinsko.
»Povsod so plusi in minusi,« je previdnejši Makarovič. »Perspektiva širitve je za evropsko soseščino pomemben dejavnik v smeri demokratizacije in liberalizacije držav kot so države zahodnega Balkana, Turčija, v zadnjem času Ukrajina . Po drugi strani pa se morda nekoč pojavi dilema, ali bo Evropa postala preveč ohlapna skupnost s premalo trdnimi vezivnimi elementi. Dilema seveda je. Ravno glede vprašanja ohlapnosti sem sicer bolj skeptičen do vključevanja Rusije v Evropsko unijo, ker smatram, da podobno kot Turčija spada v drugačen civilizacijski okvir, da je tudi sama glede tega precej razdeljena in v dilemah ...,« je prepričan dekan Makarovič.
Katja Munih
vrtojba - V tretje je uspelo
Slaba banka kupila na dražbi »nesojeni« dom upokojencev
Stavba in pripadajoča zemljišča Zavoda za izgradnjo socialnega centra Vrtojba sta bila na včerajšnji tretji dražbi prodana. Kupec je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma t.i. slaba banka. V stavbi, ki že nekaj let prazna propada - vseljena sploh še ni bila, je bilo pa vanjo že večkrat vlomljeno -, naj bi bil dom starejših občanov s 120 posteljami, v bližnji stavbi pa 38 varovanih stanovanj. Nova lastnica namerava nepremičnine s pripadajočim zemljiščem prodati.
DUTB je omenjene nepremičnine kupila za izklicno ceno 4,2 milijona evrov. Na dražbi je bila prisotna sicer tudi v vlogi upnice, ki ima med preostalimi najvišje terjatve. »Terjatve Zavoda za izgradnjo socialnega centra Vrtojba so bile konec leta 2014 iz Abanke prenesene na DUBT,« so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili pri DUTB. Abanka je nanjo prenesla terjatve v višini 8,4 milijona evrov. Priznanih terjatev upnikov je bilo sicer skupno za 10,7 milijona evrov, vendar zaradi današnje prodaje njihove terjatve ne bodo poplačane. Na DUTB dodajajo, da so z nakupom oziroma konverzijo terjatve v lastništvo predmetne nepremičnine želeli preprečiti nadaljnje propadanje objekta. »Po pridobitvi lastninske pravice in
zaključeni sanaciji objekta bo DUTB pričela s prodajnimi postopki,« so odgovorili na vprašanje o načrtih s kupljenimi nepremičninami. Sicer pa mora kupec v primeru ene od kupljenih parcel, ki je kmetijsko-gozd-nato zemljišče, še pridobiti odobritev za prenos lastninske pravice. V nasprotnem primeru in tudi, če kupnina ne bo poravnana v zakonskem roku, bo novogoriško okrajno sodišče javno dražbo razveljavilo in razpisalo novo.
S prodajo celotne nepremičnine na včerajšnji dražbi je zadovoljen tudi župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Dom starejših občanov in varovana stanovanja je namreč gradil zavod, katerega 45-odstotni lastnik je Občina Šempeter-Vrtojba, preostali del pa je v lasti družbe Kampa, katera je v sto odstotnem lastništvu Gradbeništva Marc iz Ajdovščine. Občina je v projekt vložila zemljišče tedaj vredno milijon evrov.
Dom naj bi najel Dom upokojencev Nova Gorica, a dogovora ni prišlo. Med drugimi možnimi rešitvami se je nakazovala tudi ponudba kupca iz Italije, ki bi stavbo dokončal in namenil isti dejavnosti, a je bila njegova ponudba - 4 milijone evrov - tedaj ocenjena kot prenizka. (km)
tržič - Z denarjem za zaščito
Občina bo ponovno odprla slovenski urad
Tržiška občina je ponovno vložila prošnjo za pridobitev prispevka, ki ga bo na podlagi zakona 482/1999 namenila zaščiti slovenske manjšine. Po navajanju občine je v državnem skladu na voljo 100 tisoč evrov. Tržiška uprava je medtem prejela sporočilo, da ji je bilo za leto 2013 na deželi nakazanih 15.440 in 18.000 evrov; ta denar bodo uporabili za slovensko okence na občini, za spletni portal in komuniciranje v slovenskem jeziku ter za oglaševanje v Primorskem dnevniku.
Slovenski urad na občini je trenutno zaprt. To je tudi posledica okoliščine, da niso imenovali osebe, ki bi ga vodila, dosedanji uslužbenki pa naj ne bi mogli četrtič obnoviti pogodbe. Urad - kakor že v preteklosti - bo urejen v prostorih pisarne za teritorialno promocijo in odnose z javnostmi. Poleg tega, da zagotavlja prosilcem občinske informacije v slovenskem jeziku ter da prevaja dokumentacijo tudi na prošnjo posameznikov in društev, urad deluje kot povezovalni člen občinskih služb in skrbi za promocijo slovenskih pobud, ki so namenjene vsem občanom.
Uprava županje Silvie Altran obenem vodi postopek za določitev iz-
Županja Silvia Altran
vajalca, ki bo občinsko spletno stran nadgradil s slovenskim jezikom in slovenskimi vsebinami. Na podlagi razpisa bo temu na voljo 12.000 evrov; denar bodo črpali iz prispevka 60.000 evrov, ki so ga pridobili na osnovi zakonov 38/2001 in 482/1999 za rabo slovenskega jezika v javnosti. Občina Tržič namreč načrtuje slovenski spletni portal, ki bo dostopen neposredno iz občinskega portala, vsebine, ki jih bodo objavljali, pa bodo namenjene ovrednotenju slovenske prisotnosti in širjenju institucionalnih informacij, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Na portalu bo uporabnik našel tudi široko paleto informacij o Slovencih v Italiji, občina ga bo tudi uporabljala za informiranje o čezmejnih projektih.
Stavba doma upokojencev
foto km.
gorica
Conte prvi mož pošte
Nasledil Erasma Scatigno
Dino Massimiliano Conte
Dino Massimiliano Conte je novi direktor goriškega sedeža družbe italijanskih pošt, pod okriljem katerega delujejo poštni uradi v Gorici in na pokrajinskem ozemlju. 44-letni Conte ima diplomo iz političnih ved, za sabo pa vrsto upraviteljskih vlog v poštni družbi; nazadnje je bil na čelu oddelka za komercialo v odnosu do podjetij in javne uprave za ves italijanski se-vero-vzhod. S prevzemom nove službe je odgovoren za delovanje 37 poštnih uradov, posejanih po Goriški, poleg tega imajo odjemalci na voljo še dvajset avtomatov Ban-coPosta in trinajst okenc Sportello Ami-co. Conte, ki je z začetkom leta nasledil Erasma Scatigno, ima pisarno na sedežu pošte na Verdijevem korzu 33 v Gorici.
Proti centroma CIE in CARA
»Tudi dežela se mora izreči proti ponovnemu odprtju centra za nezakonite priseljence CIE in proti namenu, da se njegove strukture namenijo centru CA-RA,« trdijo v stranki SEL, ki je na pobudo vodje svetniške skupine Giulia Lauri-ja vložila v deželnem svetu predlog resolucije. Konferenca vodij svetniških skupin je predlog vključila na dnevni red naslednjega zasedanja, to je obenem storila tudi s predlogom resolucije Demokratske stranke, ki je po vsebini sorodna besedilu stranke SEL.
Začetek tečaja za trenerje
Goriška pokrajina bo tudi letos priredila tečaj za trenerje in vodje športnih združenj. Prvo srečanje za trenerje bo danes med 20. in 22. uro v palači nekdanje zastavljalnice v Gradišču; naslednja srečanja bodo 21. in 28. januarja ter 4. februarja z istim urnikom in na istem mestu. Srečanja za vodje športnih združenj pa bodo 16. in 30. januarja med 20. in 22. uro v sejni dvorani občinske palače v Gradišču.
Zaseda koordinacija CRELP
V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo jutri, 15. januarja, ob 18. uri občni zbor članov deželne koordinacije javnih uprav za mir in človečanske pravice (CRELP). Vabilo k udeležbi je namenjeno tudi upraviteljem občin, ki sodelujejo pri projektu »Od velike vojne do velikega miru.«
GORIŠKI PROSTOR	Sreda, 14 . januarja 2015 1 5
/
jutri v špetru
Beseda
goriških
literatov
Vasja Klavora
Na pobudo in v sodelovanju z Goriškim literarnim klubom Govorica organizira Inštitut za slovensko kulturo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru jutri, 15. januarja, ob 18. uri literarni večer z naslovom Beseda goriških literatov. Sodelovala bo tudi vokalno inštrumentalna skupina Kitara za dušo kulturnega društva Slavec iz Solkana s petjem slovenskih narodnih pesmi. Vasja Klavora bo prikazal svoj zgodovinski roman Kraljeva gora, povezan z beneškosloven-sko zgodovino, Rudi Šimac bo predstavil svojo povest Brginci, Darinka Kozinc, Marija Mercina, Olga Kolenc, Katjuša Trampuž in Rajko Slokar pa bodo prebrali odlomke svoje proze in nekaj pesmi. Prebrali bodo tudi odlomek iz črtice Ivana Grbca o Rezijanu.
Pred literarnim večerom si bodo nastopajoči pod vodstvom Viljema Černa ogledali muzej v Bardu, se pogovarjali z uredništvom Novega Matajurja o sedanjem stanju tega tednika. Marina Cernetig jih bo nato popeljala na ogled krajevnega muzeja v Špetru.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel.
0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel.
0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel.
0481-69019.
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN: v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premierna predstava v izvedbi gledališke skupine PD Štandrež »Mrtvi ne plačujejo davkov« (Nicola Manzari), v režiji Jožeta Hro-vata; ponovitev bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri. Organizira PD Štandrež; informacije po tel. 048120678 (Božidar Tabaj).
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 17. januarja »Lumi dall'alto« (Gyula Molnar in Gigio Brunello); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
KOMIGO BABY 2014-15 v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 18. januarja, ob 11. uri »Zvezda zaspanka«; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it).
LIONS KLUB DOBROVO organizira dobrodelno predstavo v četrtek, 15. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. S tragikomedijo »8 žensk« se bo predstavilo kulturno turistično društvo Zarja Bilje; vstopnice so v prodaji v Kulturnem domu,
možen je tudi nakup preko spleta na www.kulturnidom-ng.si.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 15. januarja ob 20.45 »Comic« (Paul Porter) »Forbici&follia«. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v soboto, 17. januarja, ob 21. uri izvenabonmajska predstava »Fratelli unici«, nastopata I Papu (Andrea Appi in Ramiro Besa); informacije po tel. 0481-969753.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 14. januarja, ob 19. uri bo srečanje z igralcem Paolom Rossijem v mali dvorani gledališča s prostim vstopom; ob 20.45 »Arlecchino« (Paolo Rossi). 16. januarja bo koncert orkestra iz Padove in Veneta; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 14. januarja, ob 20. uri »Moderne no drame« (Yukio Mishima), gostuje Slovensko stalno gledališče Trst; informacije in predprodaja vstopnic na bla-gajna.sng@siol.net ali 003865-3352247.
S Mali oglasi
PRODAJAMO stanovanje v Ul. Levada v Gorici, 85 kv. m; informacije po tel. 348-3047021.
V	ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »The imitation game«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Big Eyes«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Si accettano miracoli«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Co-me ammazzare il capo 2«. Dvorana 4: 18.00 »Il ragazzo invisibi-le«; 20.20 - 22.10 »Ouija«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.15 »The imitation game«.
fl Razstave
V	GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; do 25. januarja ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00.
V	GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 je na ogled likovna razstava »Arrigo Tonutti - Poklon umetniku«; do 20. januarja od ponedeljka do petka 9.0012.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami.
V	KRMINU: v Muzeju teritorija v palači Locatelli je na ogled razstava petdesetih umetnin Laure Grusovin; do 18. januarja od četrtka do sobote 16.00-19.00 ter ob nedeljah 10.3012.30 in 16.00-19.00.
V	GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4 je na ogled razstava Chia-re Gatta z naslovom »Costellazioni«; do 21. januarja ob delavnikih 10.0012.00, 16.00-19.00.
V	GORICI: v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju ta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attemsa Sve-tokriškega«; do 25. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Preko-morci«; do 30. januarja ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445).
Živijo Lori,
da dolgo bi srečna bila v naši
sredi,
želijo ti
Zora, Marino, Edi...
	H	Čestitke
Danes v Sovodnjah praznuje NADJA 50 let. Še veliko takih dni ji želi klapa s Tržaškega in Kraški mu-zikanti.		
	À Koncerti	
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org); več na www.centerbratuz.org.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 16. januarja ob 20.45 bosta nastopila violinistka Mic-hiru Matsuyama in pianist Evgueni Sinaiski; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it.
»BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neo-kortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra.
V	NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo v soboto, 17. januarja, ob 20.15 jubilejni koncert ob 50-letnici zborovod-stva Jožice Golob; vstopnice so razprodane, ponovitev bo 9. februarja; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si).
V	SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje.
H Šolske vesti
ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad For-mandum v Gorici: v torek, 20. januarja, in v torek, 27. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 040-566360, ts@adformandum.eu.
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na »Dan odprtih vrat« licejskega pola (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Nova teh-niško-ekonomska smer za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega) danes, 14. januarja, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v
vrtcu Mavrica v Bračanu danes, 14. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Kekec v Šte-verjanu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pika Nogavička v Štan-drežu v četrtek, 22. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v torek, 27. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu danes, 14. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 15. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Čriček v Doberdobu v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; vrtec Barčica, Ul. Capitello v Romjanu, v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; vrtec Ziv Zav na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17. uri; vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. razred osnove šole na informativna srečanja: v OŠ Prežihovega Voranca v Doberdobu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah v sredo, 14. januarja, ob 17. uri, v OŠ na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17.45.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja v šolskih prostorih v Doberdobu informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v šolskem letu 201516 obiskovali 1. razred nižje srednje šole. Za starše OŠ Ljubke Šorli v četrtek, 15. januarja, ob 17.30.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v petek, 16. januarja, in v ponedeljek, 19. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja); v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v torek, 20. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00.
M Izleti
PD RUPA-PEČ vabi na izlet od 19. do 25. avgusta v Normandijo in mistični Mont St. Michel; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic).
ESTORIABUS: 31. januarja bo potekal izlet v dveh tematskih parkih prve svetovne vojne in sicer v Redipulji in Tržiču; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE »GRUPPO MARCIATORI GORIZIA« prireja pol-maraton v nedeljo, 18. januarja, z odhodom ob 10. uri s prireditvenega prostora »Parco delle feste« v Ul. Alpini v Koprivnem; več na www.mar-ciatorigorizia.it.
□ Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30.
POKRAJINSKA MADIATEKA UGO CASI RAG HI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da je študijska soba odprta od ponedeljka do petka 10.00-19.00; izposoja in povračilo DVD-jev ter uporaba spletne povezave so možni v urniku 15.00-19.00.
ZDRUŽENJE »GORIZIA A TAVOLA« prireja niz gurmanskih srečanj, protagonist katerih bo znameniti goriški rdeči radič, ki mu pravijo goriška roža: 16. januarja ob 20. uri v gostilni Turri; 17. januarja ob 13. uri v gostilni Ca di Pieri; 21. januarja ob 20. uri v restavraciji Rosebar; 22. januarja ob 20. uri v restavraciji Hendrick's; 23. januarja ob 20. uri v gostilni Primožič; 24. januarja ob 20. uri v gostilni Tre Amici; 25. januarja ob 13. uri v gostilni Alla Luna; 29. januarja ob 20. uri v gostilni Al Sabotino; 30. januarja ob 20. uri v gostilni Vecia Gorizia; 31. januarja ob 20. uri v gostilni Pri Mirkotu - Al ponte del Calvario. Priporočena je rezervacija.
SPDG obvešča člane, da bo sedež v četrtek, 15. januarja, izjemoma odprt od 18. do 20. ure za urejanje članarine in zavarovalnine. Društvo obvešča člane PZS, da so z lansko članarino zavarovalno kriti do 31. januarja 2015.
0 Prireditve
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v četrtek, 15. januarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami. Gostja večera bo Ljudmila Novak, predsednica stranke Nova Slovenija -Krščanski demokrati, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter nekdanja evropska poslanka.
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 20. januarja, ob 17.30 v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2015« gost večera novinar Andrea Bellavite, ki bo predstavil svojo knjigo »L'Isonzo«.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 15. januarja ob 18. uri predstavitev knjige »Jožef Abram: Kobjeglava in Tu-pelče skozi čas«. Več na www.ng.sik.si.
V	KRMINU: na Trgu Republike 33 bo v petek, 16. januarja, ob 20.30 predavanje na temo otroških risb. Prireja združenje Educare Waldorf FVG.
V	ŠTANDREŽU: v župnijski dvorani Anton Gregorčič bo v petek, 16. januarja, ob 20. uri ob praznovanju 50-letnice delovanja dramske skupine PD Štandrež predstavitev priložnostne brošure in odprtje razstave plakatov, slik, priznanj in drugega materiala, ki spada v delovanje dramske skupine.
PRAZNOVANJE SV. VALENTINA V ŠTMAVRU: tradicionalno praznovanje se bo pričelo s pustnim pridihom v soboto, 7. februarja, ob 18. uri na sedežu domačega društva s predstavitvijo letošnjega kraškega pusta, sledil bo kulturno-zabavni program in ples s triom Express pod ogrevanim šotorom. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 11.15 maša v domači cerkvi. Ponujali bodo odlično hrano na žaru in slastne tipične domače štruklje. Prireja kulturno društvo Sabotin.
Pogrebi
DANES V FOLJANU: 14.00, Adelma Ceschia vd. Clemente (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Rina Giacuzzo vd. Vrech (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V KRAJU SAN PIER: 14.15, Angelina Cettul vd. Cristin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
16 Sreda, 14. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Nogometni muzej
ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je sporočila, da bo marca 2016 odprla muzej v centru Züricha. V njem si bo možno ogledati stalne razstave, manjkala ne bo niti knjižnica, center za raziskovanje nogometa in dokumentacijo. V novem muzeju si bo mogoče ogledati tudi del originalne trofeje Julesa Rimeta, ki ga sicer dobi svetovni prvak. Del originalnega pokala je v skladišču na sedežu Fife našel eden od delavcev. Na fotografiji ANSA predsednik FIFE Joseph Blatter.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Krhin v Bundesligo?
MILAN - Za slovenskega vezista Reneja Krhina, ki je na izhodnih vratih Interja, naj bi se ogrel nemški Hamburg, trenutno 14. ekipa bun-deslige. Hamburžani naj bi že vzpostavili stik s predstavniki Krhina. V tej sezoni je v ligi zbral le tri nastope, vsakič je vstopil kot menjava. Poleg Hamburga si Krhina želita še njegov nekdanji klub Bologna in angleški drugoligaš Leeds United, pri katerem je kratek čas na klopi sedel nekdanji trener Maribora Darko Milanič. Zanimanje so pokazali tudi pri Hellasu Veroni in atenskem klubu AEK.
alpsko smučanje - Na nočnem slalomu za svetovni pokal v avstrijskem Flachauu
Stopničke za Tino
FLACHAU - Najboljša slovenska športnica lanskega leta Tina Maze je na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v avstrijskem Flachauu. Vodilna v skupnem seštevku pokala je zaostala 61 stotink sekunde za Švedinjo Frido Hansdotter (1:49,59), tretja pa je bila Američanka Mikaela Shiffrin (+0,63). Novogoričanka Ana Bucik je z izidom kariere zasedla 21. mesto (+3,45). V finalu je bila Bucikova, 29. po prvi vožnji, prva, ki je prišla do cilja; ker je odstopilo kar osem tekmovalk, je 21-letna članica SK Gorice z najboljšim dosežkom doslej drugič osvojila točke za svetovni pokal; prvič ji je to uspelo 13. decembra lani, ko je bila 26. na slalomu v švedskem Areju. Pred tekmo je bila z vsega točko prednosti vodilna pred Shiffrinovo v posebnem seštevku discipline. Prednost je sedaj povečala na 41 točk, Mazejeva ima na 3. mestu 46 točk zaostanka. Slovenska smučarka je povečala vodstvo v skupnem seštevku. Pred Shiffrinovo ima 252 točk prednosti.
V Cortini že od petka
CORTINA DAMPEZZO - Smuk za svetovni pokal alpskih smučark, ki bi moral biti v soboto v avstrijskem Bad Klein-kirchheimu in so ga zaradi premočnega vetra odpovedali, izpeljali ta konec tedna v italijanski Cortini dAmpezzo. Tekmovalni vikend v Cortini dAmpezzo se tako po novem začne v petek ob 9.30, ko bo na sporedu prvi smuk. V soboto ob 10.30 bo drugi smuk, v nedeljo ob 11.30 pa še superveleslalom.
Spet tudi Miller
WENGEN - V švicarskem Wengnu, ki bo od petka do nedelje gostil kombinacijo, smuk in slalom, so smučarji danes preizkusili progo Lauberhorn. Najhtrejši je bil Avstrijec Mayer. Med nastopajočimi je tudi ameriški smučarski zvezdnik Bode Miller, ki se vrača dva meseca po operaciji v ledvenem delu hrbta.
Izidi včerajšnjega slaloma: 1. Frida Hansdotter (Šve) 1:49,59 55,40 54,19; 2. Tina Maze (na sliki) 1:50,20 +0,61 55,63 54,57; 3. Mikaela Shiffrin (ZDA) 1:50,22 +0,63 56,08 54,14
ansa
Vesna Fabjan mora na operacijo srca
Slovenska smučarska tekačica Vesna Fabjan bo morala na operacijo. Številni zdravniški pregledi so potrdili, da ima srčno aritmijo. Kako dolgo bo dobitnica srebra v sprintu na olimpijskih igrah v Sočiju odsotna še ni znano. »Te
težave so me ovirale, saj je bila moja regeneracija za 20 odstotkov slabša. Poseg naj bi to rešil, zato z veseljem gledam naprej. Če bo vse potekalo kot mora, bom do konca tedna že doma. Po treh tednih bi lahko že trenirala, a bo potrebno biti previden. Kaj to pomeni za nadaljevanje sezone še ne moremo reči. Ob najboljšem scenariju bi lahko celo nastopila na svetovnem prvenstvu v Falunu,« je sporočila Fabjanova.
nogomet
Pokal: Milan v četrtfinalu
MILAN - V osmini finala državnega pokala je Milan z 2:1 izločil Sassuolo, ki je konec tedna z enakim izidom zmagal prav proti rdeče-črnim na milanskem San Siru. Za Inzaghijeve varovance je najprej v 38. minuti zadel Pazzini. V drugem polčasu je s pomočjo najstrožje kazni izenačil Sansone (64. min.). Štiri minute pred koncem tekme pa je za gostitelje v polno zadel De Jong. V četrtfinalu bo Milan igral proti zmagovalcu današnjega dvoboja Torino - Lazio (21.00). Danes ob 18.00 bo še tekma Parma - Cagliari.
V PALESTINI - Potem ko je nogometni trener Stefano Cusin treniral že v Kamerunu, Kongo, Bolgariji, Libijia, Savdski Arabiji in Duba-ju bo zdaj prevzel ekipo v Palestini Ahli al Khalil.
DVE V DESETERICI- Mednarodni inštitut za zgodovino in statistiko nogometa je objavil lestvico klubov, v kateri je upošteval rezultate v letu 2014. Prvi je RealMadrid, drugi Bayern, najboljša med italijanskimi klubi sta Juventus, šesti, sedmi pa je Napoli, ki ima enako število točk kot Arsenal. Najslabši je Milan na 159. mestu.
AZIJSKO PRVENSTVO - Nogometni reprezentanci Avstralije in Južne Koreje sta prvi četrtfinalistki azijskega prvenstva. Ekipi bosta v soboto medsebojno odločili, kdo bo zmagovalec skupine A.
DAKAR - Za motoristi je deveta etapa relija Dakar od Iquiqueja do Calame v Andih. Skupaj 538 kilometrov (450 km merjenja časa) je najhitreje prevozil Portugalec Helder Rodrigues. Miran Stanovnik je bil 30.
rokomet - Jutri se bo v Katarju začelo moško svetovno rokometno prvenstvo
Najbolj vroč mundial
Španci branijo (naslov), Francozi, Danci in Hrvati grozijo, Slovenci bodo skušali presenetiti
DOHA - Katar je v minulih letih pridobil pravice za organizacijo številnih najbolj imenitnih športnih dogodkov na svetu, od jutri (uvodna tekma bo Katar -Brazilija) do 1. februarjem bo gostil moško svetovno prvenstvo v rokometu. Na 24. sklepnem turnirju bodo nastopili tudi Slovenci, naslov svetovnih prvakov pa bodo branili Španci.
Katar je zgolj za potrebe bližnjega sklepnega turnirja zgradil tri sodobne objekte v Dohi: večnamenska dvorana Lu-sail lahko sprejme 15.300, dvorana Al Sadd 7700, dvorana katarske rokometne zveze Duhail pa 5500 gledalcev.
Na letošnjem mundialu ni izrazitega favorita. Rokometni strokovnjaki največ možnosti za končno zmago pripisujejo branilcem naslova Špancem ter Francozom, Dancem in Hrvatom, v ožjem krogu za visoke uvrstitve pa so tudi Slovenci, četrtouvrščeni s svetovnega prvenstva pred dvema letoma v Španiji, ter Švedi, Poljaki in Islandci.
Španci bodo v Katarju nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, med drugimi ne bo niti ideologa njenega zmagoslavja pred dvema letoma Valeria Rivere, ki je za lepe denarce prevzel ambiciozno katarsko izbrano vrsto. Za najbolj vročo reprezentanco trenutno velja Francija, ki je po »zatišju« v letu 2013 znova pokazala svoje skrbno negovane mišice in slavila na lanskem evropskem prvenstvu na Danskem. Po zvezdah želi poseči tudi Danska, ki je
v zadnjem desetletju permanentno v samem vrhu, do naskoka na »rokometni Mount Everest« pa so jo vedno ločile malenkosti. V Katarju jo bo prvič vodil Islandec Gudmundur Gudmundsson, ki je lani zamenjal legendarnega Ulrika Wilbeka, Niklas Landin, Mikkel Hansen in druščina pa so že malce siti drugih mest, ki so jih osvojili na svetovnem prvenstvu na Švedskem leta 2011 in v Španiji leta 2013 ter evropskem prvenstvu prvenstvu na Danskem leta 2014.
Hrvaška je na zadnjih turnirjih - izjema je le lansko evropsko prvenstvo na Danskem - vselej posegla po odličjih, novega se nadeja tudi v Katarju.
Zdesetkani Slovenci se na nedavnem turnirju na Danskem niso izkazali, na svetovnem prvenstvu v Španiji leta 2013 pa so dokazali, da so zmožni mešati štrene najboljšim izbranim vrstam na svetu. Am-
biciozno na drugo moško svetovno prvenstvo na azijskih tleh - prvo je bilo na Japonskem leta 1997 - stopa tudi Poljska, ki bo prihodnje leto gostila evropsko prvenstvo. Islandija je zavoljo svoje neobremenjenosti zelo nevarna, prav tako Švedska.
V	skupini A bodo nastopili Španija, Slovenija, Katar, Belorusija, Brazilija in Čile, v skupini B Hrvaška, BiH, Makedonija, Avstrija, Tunizija in Iran, v skupini C Francija, Švedska, Alžirija, Češka, Egipt in Islandija, v skupini D pa Danska, Poljska, Rusija, Argentina, Savdska Arabija in Nemčija.
V	osmino finala se bodo iz vseh štirih skupin uvrstile po štiri najboljše reprezentance, medtem ko bodo peto in šestouvrščene izbrane vrste nastopile v tako imenovanem predsedniškem pokalu. V osmini finala se križata skupini A in B ter C in D.
188 cm visoki in 92 kg težki koprski rokometaš Dean Bombač (letnik 1989), član madžarskega prvoligaša Pick Szeged
V Rio 2016 le svetovni prvak
Slovenska izbrana vrsta navzlic težavam ne skriva, da si močno želi - po Syd-neyju leta 2000 in Atenah 2004 - še tretjič nastopiti na poletnih olimpijskih igrah čez poldrugo leto v Rio de Janeiru. Nastop na OI si je doslej zagotovila le gostiteljica Brazilija, drugo vozovnico pa si bo zmagovalna izbrana vrsta z letošnjega SP v Katarju. Zasedbe, ki se bodo na sklepnem turnirju prebile do četrtfinala, bodo -predvidoma v začetku aprila prihodnje leto - nastopile na treh kvalifikacijskih turnirjih za Rio de Janeiro, po tri najboljše reprezentance iz Katarja pa bodo imele tudi prednost pri organizaciji tovrstnih turnirjev. Po dve najboljši izbrani vrsti iz treh turnirjev se bodo nato prebile na OI, evropskim reprezentancam pa neposreden nastop prinaša tudi 1. mesto na evropskem prvenstvu prihodnje leto na Poljskem.
Med Slovenci največ »pivovarjev«
VRATARJI: Gorazd Škof (Nantes), Primož Prošt (Göppingen) in Matevž Skok (Celje Pivovarna Laško); KRILNI IGRALCI: Luka Žvižej (Celje Pivovarna Laško), David Špiler (Meškov Brest), Dragan Gajic in Vid Kavtičnik (oba Montpellier); ZUNANJI IGRALCI: Klemen Cehte (Payd D'Aix), Marko Bezjak, Jure Natek (oba Magdeburg), Miladin Kozlina (Minden), Dean Bombač (Pick Szeged), Uroš Zorman (Vive Targi Kielce), Sebastian Skube (Björringbro-Silkeborg), Jure Dolenec (Montpellier) in David Miklavčič (Celje Pivovarna Laško); KROŽNI NAPADALCI: Miha Žvižej (Toulouse), Matej Gaber (Montpellier), Uroš Bundalo (Tremblay) in Blaž Blagotinšek (Celje Pivovarna Laško); SELEKTOR: Boris Denic.
Spored tekem Slovenije v prvem delu
1. krog (v petek, 16. januar): 15.00 Slovenija - Čile; 2. krog (17. januar): 15.00 Slovenija - Belorusija; 3. krog (19. januar): 17.00 Katar - Slovenija; 4. krog (21. januar): 15.00 Slovenija - Brazilija; 5. krog (23. januar): 15.00 Slovenija - Španija
Dosedanji svetovni prvaki
2013 - Španija (Španija); 2011 - Francija (Švedska); 2009 - Francija (Hrvaška); 2007 - Nemčija (Nemčija); 2005 - Španija (Tunizija); 2003 - Hrvaška (Portugalska); 2001 - Francija (Francija); * Opomba: v oklepajih so zapisane prirediteljice svetovnih prvenstev.
Kako so se doslej uvrstili Slovenci?
Slovenija je doslej šestkrat nastopila na svetovnih prvenstvih, najboljša pa je bila v Španiji leta 2013, ko se je prebila v polfinale, po porazu proti Španiji pa nato klonila še proti Hrvaški v tekmi za tretje mesto. V Nemčiji leta 2007 je zasedla deseto mesto, na Portugalskem leta 2003 11., v Tuniziji leta 2005 12., v Franciji leta 2001 17. in na Islandiji leta 1995 18. mesto.
/
ŠPORT
Sreda, 14. januarja 2015 1 7
zlati let - Nominiranci za košarko
Več članov kot mladincev
Podelitev bo v sredo, 28. januarja, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku
Nagrado zlati let bomo v sodelovanju z ZSŠDI podelili v sredo, 28. januarja, ob 18.30 na slovesnosti v Kulturnem domu na Proseku. Tradicionalno nagrado najboljšim slovensko govorečim odbojkarjem, odbojkaricam, košarkarjem in nogometašem naših društev (do lani smo prireditev imenovali naši oskarji), najboljšemu trenerju in drugim športnikom v treh posebnih kategorijah v sončnem letu 2014 bomo podelili že trinajstič.
Tokrat predstavljamo celoten seznam nominirancev v košarki, ki smo ga sestavili v sodelovanju s strokovnjaki in trenerji naših ekip. V članski in mladinski kategoriji smo izbirali slovensko govoreče košarkarje rojene v Italiji, ki nastopajo v vseh slovenskih klubih. V seznamih je 20 članov in 15 mladincev, v ožji izbor »finalistov«, ki ga bomo objavili čez teden dni, pa bo izbranih po pet iz vsake starostne kategorije. Pri mladincih smo upoštevali igralce od letnika 1996 do 1999. Med njimi so tudi trije igralci - Zidarič, Cettolo in Daneu - ki so člani Jadrana, a so že tretjo sezono vključeni v medklub-ski mladinski projekt Team 98 s Pallaca-nestro Trieste, Cettolo in Daneu pa trenirata tudi s člansko ekipo Jadrana.
Končni vrstni red bo znan na slavnostnem podeljevanju 28. januarja na Proseku. Lani je med člani slavil Peter Franco, med mladinci pa Martin Ridolfi (FOTODAMJ@N).
Lani prvi med člani Peter Franco
Lani prvi med mladinci Martin Ridolfi
Nominiranci
Člani (1995 in starejši): David Abrami (Dom), Borut Ban (J), Daniel Batich (J), Matija Batich (J), Ivan Bernetič (Dom), Miran Bole (B), Niko Daneu (B), Saša Ferfoglia (Sokol), Peter Franco (J), Marko Hmeljak (S), Erik Hrovatin (K, Peter Lisjak (K), Miko Madonia (B), Saša Malalan (J), Matteo Marusic (J), Alen Semec (Br), Christian Slavec (J/Br), Tadjan Škerl (K), Niko Štokelj (S), Danjel Zaccaria (K).
Mladinci (1996-1999): Enrico Albanese (J), Jaš Bensa (Dom), Simon Cettolo (Pall. TS), Aleksander Daneu (Pall.TS), Jurij Devetak (J), Luca Gelleni (J), Ivan Grgič (J), 11ja Kocijančič (J), Patrik Kojanec (J), Simon Regent (J), Martin Ridolfi (J), Aleksander Sardoč (J), Ivo Ušaj (J), Samuel Zidarič (Pall. TS), Lenard Zobec (J).
Trener Roberto Gon (zgoraj) in nogometaši Mladosti med nedeljsko tekmo na Opčinah
fotodamj@n
V Primorski ligi veterani Krasa v skupini najboljših
Veterani ŠK Kras iz Zgonika so se letos pridružili ekipam, ki že nekaj let uspešno nastopajo v Primorski namiznoteniški ligi. Prvič je tekmovanje dobilo torej tudi čezmejni predznak, saj ob ekipah s Kopra, Izole, Postojne in z goriškega nastopa tudi zgoniški klub z eno ekipo. Že jutri bodo igralci Krasa začeli z nastopi drugega dela prvenstva. V jesenskem delu so med enajstimi ekipami osvojili 6. mesto in se tako uvrstili v skupino najboljših, kjer bodo nadaljevali nastope. »Letos nastopajo na turnirju izključno veterani, izjema so neregistrirani igralci, ki so lahko tudi mlajši. Začetek ni bil dober, ker so nam ligo predstavili kot nekakovostno, nato pa smo spoznali, da je nivo kar dober. Vsi igralci so dobri, tako da je vsaka tekma za nas dober trening. Razveseljivo je tudi, da igramo z novimi žogicami,« je oceno podala duša namiznoteniškega odseka Sonja Milič. Kras bo igral še pet tekem, aprila pa bodo v Zgoniku gostili sklepni del. »Organizirali bomo turnir za posameznike, še ne vemo, ali bo namenjen izključno veteranom ali bo odprt,« je še dodala Miličeva. Nafotografiji Kras z ekipo Kamnje, ki se je uvrstila na 7. mesto in je bila njihova direktna konkurentka za mesto v skupini najboljših.
4
Zlati let 2014
v sredo, 28. januarja 2015 ^ ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku
Vabljeni!
Primorski

/sxS
nogomet - Trener Mladosti Roberto Gon
Pust-off
»Pozor: o play-offu bomo lahko razmišljali šele po pustu«
Trener Mladosti, 50-letni Rončan Roberto Gon, po poklicu sodelavec v komercialni dejavnosti pri nekem podjetju, nam je pred intervjujem bolj za šalo kot zares izjavil: »Sem v težavah!« Zakaj?
»Zasedamo tretje mesto na lestvici. Kaj sedaj? Naš prvotni cilj je bil obstanek v ligi.« Torej, kaj sedaj?
Apetit raste, čeprav se zavedamo, da nam bo v drugem delu sezone trda predla. Nekatere ekipe (Romana, Zarja) so se okrepile in pričakujemo, da bodo močnejše kot v prvem delu. Vsekakor fantje so motivirani in sanjamo o play-offu. Velja poskusiti. Še nekaj: čez slab mesec nas čaka huda preizkušnja. Kaj pa?
Doberdobski pust. Čas zabave in norenja. Odborniki so me že opozorili, katere so bile posledice v zadnjih letih: slaba prisotnost na treningih, padec igralne kondicije in porazi. Upam, da letos ne bo tako. Fantje so zrasli in upam tudi dozoreli. Prav je, da se zabavajo, toda z glavo. Če pust ne bo pustil ran, lahko res razmišljamo o končnici prvenstva.
Ali lahko katera druga ekipa stopi na prste vodilni Pro Gorizii?
Ne. Pro Gorizia ima najboljšo ekipo. S tem izborom igralcev bi se v lanski sezoni rešili v 1. AL. Zopersta-vi se jim morda le Zarja, ki ima od sredine igrišča gor odlično ekipo. Za play-off se bo borilo veliko ekip.
Lestvica v zgornjem delu je kratka. Gneča je velika. Poleg nas in Zarje se bodo za končnico borili še Pri-morje, Villesse (Mladost bo ekipo iz Vileša gostila v soboto ob 15.00 v Doberdobu), Audax ter Romana. Kateri je vaša glavna hiba?
Imamo zelo ozek izbor igralcev. Po prvem delu smo se z vodstvom kluba pogovorili o morebitnih okrepitvah, ki pa jih ne bo, saj so finančne zmožnosti kluba šibke. Tudi igralcev naokoli ni veliko. Do konca bomo igrali z aktualnim izborom, s katerim sem vsekakor zelo zadovoljen. Fante moram
pohvaliti, saj so se v prvem delu zelo potrudili. Trenirali so resno in vestno. Upam, da ne bodo popustili. Kdo je lider ekipe?
Najbolj karizmatičen je Matej Ferletič, ki je bil tudi med pobudniki združitve in povratka vseh doberdob-skih nogometašev k domači Mladosti. Na igrišču bil omenil še Maura Perica. Vsekakor je kar nekaj igralcev, ki so dokazali, da so vredni vsega spoštovanja. Branilca Buffolin in Candusso sta prava stebra. Veliko je napredoval Erik Cadez.
Tudi na doberdobski tribuni je letos več gledalcev.
Velja. Prvič zato, ker igrajo domači igralci. Drugič, ker zmagujemo in smo tretji na lestvici. Tretjič: po tekmi se vsi družimo in tretji polčas je res prijeten. Skupina je res homogena. Rad imam take fante, ki igrajo za vas in za klub. To niso legionarji, ki skrbijo le, da bi v žep spravili nekaj denarja. Pri Mladosti trenirate večjo skupino slovenskih fantov, ki se bržkone na treningih pogovarjajo v slovenščini.
Tako je. Sploh me ne moti. Športniki smo vajeni raznolikosti. Pravzaprav se večkrat čutim krivega, ker ne obvladam slovenščine, jezika našega teritorija. Fantom večkrat rečem, da bom začel obiskovati tečaj slovenščine.
Kako se spominjate vaše edine sezone kot nogometaš z Mladostjo?
Ni bila lepa, saj sem se na edini tekmi, ki sem jo odigral poškodoval. Igrali ste pri številnih deželnih klubih.
V spominu mi bosta ostali dve lepi in uspešni sezoni z Juventino v Štan-drežu. Največ let sem preživel v Ron-kah, od koder sem doma, in v Rudi. Igral pa sem še za Monfalcone, Pieris, Fogliano, Gonars in Torviscoso. Igralno kariero sem končal pri 42 letih.
Kateri dogodek vam bo ostal najbolj v spominu?
Ko smo premagali repenski Kras in sem branil enega najboljših napadalcev v naši deželi, Radenka Kneže-viča.
Jan Grgič
loredana marušič
V klubu zdaj druga mladost
Tajnica nogometnega kluba Mladosti Loredana Marušič se je do-berdobskemu društvu pridružila pred osmimi leti. V času manjše krize društva in osipa odbornikov je sprejela povabilo takratnega predsednika Nordia Gergoleta, v letih pa se je z novimi odbori dogajanje ob doberdobski zelenici okrepilo.
V prvi vrsti gospa Loredana sledi običajni tajniškim dolžnostim, ki gredo od urejevanja zapisnika, sklicevanja sej in občnega zbora: »Papirjev je kar precej. Birokracija je tudi za športna društva dokaj zapletena. Vsega sami ne zmoremo, zato smo poiskali tudi pomoč pri združenju trgovcev v Tržiču Ascom, ki nam nudi pomoč na knjigovodskem področju, saj je treba imeti urejeno davčno prijavo, slediti zapadlostim, klub je podoben delovanju manjšega podjetja,« pravi tajnica Mladosti, ki pa je letos zadovoljna predvsem, ker so ob igrišču dogradili objekt, kjer se nogometni ljubitelji in vaščani zadržujejo več časa. Obiskovalci se zberejo tudi med tednom, tako da je utrip okrog nogometnega društva občuten, predvsem po lanskem napredovanju ekipe v 2. amatersko ligo. Do sredstev za novo gradnjo so v Doberdobu prišli preko pomoči Kmečke zveze in razpisa akcijske skupine Las Kras: »Prijetno nam je, ker smo bogatejši z novo referenčno točko namenjeno športnim ljubiteljem, našim članom in vaščanom. Za tem pa je bilo veliko truda, tako na terenu, kot v pisarni. Vse pa se dobro izteče, če imaš pri takih projektih dobre vodilne partnerje in nekoga, ki ti stalno sledi,« je še komentirala Ma-rušičeva.
Športno okolje ji ni tuje. V sedemdesetih letih je bila tako kot druge Doberdobke članica tamkajšnjega odbojkarskega društva Hrast, ki je nato propadlo. Mladost je ostalo osrednje športno društvo v občini, ki včasih zapolni tudi kakšne manjše dejavnostne vrzeli v vasi: »Že lani smo priredili pohod po bojiščih prve svetovne vojne, pobudo bomo ponovili tudi v tem letu, ob tem načrtujemo tudi poletni nogometni turnir. Važno pa je, da lahko nudimo mladim nekaj, kar jih združuje in veže na zdravo življenje ter športno okolje.«
S svojo prisotnostjo v odboru društva je tajnica Mladosti zadovoljna, kot številni dejavni odborniki pa pogreša neko generacijsko zamenjavo. Odgovornost ji ni dolgočasna, kot pravi nogometni delavci trdi, da je vsaka nedelja zgodba zase. (mar)
18
Sreda, 14. januarja 2015
SVET
/
islamski terorizem - Žrtev so se spomnili tudi francoski poslanci
V	Franciji in Izraelu slovo od žrtev napadov v Parizu
V	Bolgariji aretirali francoskega državljana, kije bil v stiku s teroristi - Tednik Charlie Hebdo danes spet v kioskih
PARIZ/JERUZALEM - V Izraelu in Franciji so se včeraj poslovili od sedmih od skupno 17 žrtev terorističnih napadov, ki so minuli teden pretresli Pariz.
Francoski predsednik Francois Hollande je v Parizu vodil slovesnost v počastitev treh ubitih policistov. Dva policista sta izgubila življenje, ko sta brata Kouac-hi napadla uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo. Dan pozneje je pod streli tretjega napadalca umrla še 26-letna policistka na prizorišču prometne nesreče. Hollande je na čustveni slovesnosti na sedežu policije ubito trojico posthumno odlikoval z legijo časti in dejal, da so umrli, "da bi mi lahko živeli svobodno".
Tisoči ljudi pa so se zbrali v Jeruzalemu na pogrebu štirih judovskih žrtev petkovega napada na trgovino s hrano ko-šer. Po vsem Jeruzalemu so visele francoske zastave in napisi "Jeruzalem je s francoskim narodom, mi vsi smo Charlie". Izraelski predsednik Reuven Rivlin je v govoru na pogrebni slovesnosti kot nesprejemljivo označil dejstvo, da bi se morali judje še 70 let po koncu druge svetovne vojne bati sprehajati po ulicah Evrope. Po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja svetovni voditelji začenjajo razumeti, kakšno grožnjo miru v svetu predstavljajo teroristični napadi skrajnih islamistov. "Islamistični terorizem ni le sovražnik judov, temveč vsega človeštva," je poudaril.
Zrtev najbolj krvavih terorističnih napadov v Franciji v zadnjega pol stoletja so se včeraj spomnili tudi francoski poslanci. V ta namen so se zbrali na izrednem zasedanju, ki so ga začeli z minuto tišine, nakar je spontano zazvenela francoska himna. Poslance je nagovoril premier Manuel Valls, ki je poudaril, da je Francija v vojni s terorizmom, islamiz-mom in džihadizmom, ni pa v vojni z nobeno religijo ter nikakor ni v vojni z muslimani ali islamom.
O napadih v Parizu je v svojem prvem nastopu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu spregovoril tudi novi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Evropske poslance je v kontekstu teh napadov pozval k čimprejšnjemu sprejetju zakonodaje o izmenjavi podatkov letalskih potnikov (PNR), ki jo blokirajo. Prav je, da branite zasebnost državljanov, a pozivam vas, da nam pomagate zagotoviti tudi varnost ljudi, ki so vas izvolili, je poudaril. Če se bomo preveč ukvarjali z dilemo svoboda ali varnost, bodo prej ali slej na kocki temeljne svoboščine, kot je schengen, je opozoril Tusk.
V Berlinu se je medtem včerajšnjega shoda za odprto in strpno Nemčijo, h kateremu so pozvali vodje nemških muslimanskih skupnosti proti islamofobiji, se je ob nemških političnih in verskih voditeljih udeležilo okoli 10.000 ljudi. Nemški predsednik Joachim Gauck je udeležencem dejal, da "smo vsi Nemčija" in s tem poslal sporočilo enotnosti po porastu islamofobije in džihadističnih terorističnih napadih v Parizu.
Preiskava terorističnih napadov je medtem znova postregla z nekaj novimi informacijami. Iz Bolgarije je tako prišla informacija, da so že 1. januarja aretirali francoskega državljana, ki je bil v stiku z enim od dveh bratov Kouachi. 29-letnega Fritz-Jolyja Joachina, francoskega državljana haitijskega porekla in spreobrnjenca v islam, so prijeli, ko je skušal prečkati mejo s Turčijo. Med včerajšnjim zaslišanjem je priznal, da sta s Cherifom stara prijatelja, a vztrajal, da ne more prevzeti odgovornosti za dejanja bratov Kouachi.
Druga informacija pa je prišla iz BiH, saj je tamkajšnji namestnik obramb-
nega ministra Zivko Marjanac potrdil, da so francoski preiskovalci po napadih res našli tulec, ki izvira iz BiH. S tem je potrdil predhodna poročila, da je bilo v napadu na satirični tednik Charlie Hebdo uporabljeno strelivo iz BiH.
Charlie Hebdo bo sicer prvič po napadih znova izšel že danes. Kot so sporočili v naprej, bo na naslovnici te posebne izdaje karikatura jokajočega in užaloščenega islamskega preroka Mohameda z napisom "Je suis Charlie" (Jaz sem Charlie) v rokah, nad njim pa bo pisalo, da "je vse oproščeno". Tednik bo izšel v nakladi treh milijonov izvodov, medtem ko je običajna naklada 60.000 izvodov, ter v 16 jezikih za bralce po vsem svetu. Tokratno izdajo so pripravili preživeli člani uredništva v prostorih časnika Liberation z opremo, ki jim jo je posodil Le Monde, in sredstvi, ki so jim jih zagotovili drugi francoski in tuji mediji. (STA)
Charlie Hebdo bo danes izšel z Mohamedom na naslovnici
ansa
islamska država - Srhljiv video posnetek
Deček hladnokrvno ustrelil ruska vohuna
BEJRUT - Skrajna sunitska skupina Islamska država (IS) je včeraj objavila video posnetek, na katerem deček ustreli domnevna vohuna ruske obveščevalne službe. Na začetku posnetka moška v ruskem jeziku pojasnita, da ju je ruska obveščevalna služba FSB poslala v Sirijo, kjer naj bi zbirala informacije o IS in ruskih borcih. Eden pove, da je Kazahstanec in da je bila njegova naloga zbližati se z enim od borcev IS. Drugi, ki ne govori o svoji narodnosti, pa pove, da bi moral ubiti neimenovanega džihadista. Izjave so podna-slovljene v ruskem in arabskem jeziku. Na koncu sedemminutnega posnetka fant oba moška, ki klečita na tleh, ustreli s pištolo, zatem pa reče: "Zelim vaju ubiti, neverni-ka." Ocenjujejo, da deček ima med deset in dvanajst let. Ima dolge lase, oblečen pa je v vojaške hlače in črno jopico. (STA)
nigerija - Teror
Po napadih Boko Harama v Čadu 11.000 beguncev
ABUJA - Po zadnjem valu napadov islamistične skupine Boko Haram na severovzhodu Nigerije se je v le nekaj dneh v sosednji Čad zateklo več kot 11.000 ljudi, so sporočili Združeni narodi. Najbolj krvav napad je skupina v prvih dneh meseca izvedla v mestu Baga. Šlo naj bi celo za najhujši pokol od začetka upora Boko Harama leta 2009. Z domov na območju je po napadu zbežalo približno 20.000 ljudi, od tega jih je po navedbah Agencije ZN za begunce (UNHCR) 11.300 prispelo v Čad. 60 odstotkov vseh je žensk in otrok. Med slednjimi je bilo tudi več deset takšnih, ki so mejo prečkali sami. Še 2000 ljudi naj bi med begom ostalo na otoku v jezeru Čad.
Raketa separatistov zadela avtobus na vzhodu Ukrajine
DONECK - Najmanj 11 ukrajinskih civilistov je bilo ubitih, 17 pa ranjenih, ko je raketa proruskih separatistov včeraj na separatističnem vzhodu Ukrajine zadela avtobus. Do incidenta je prišlo 35 kilometrov južno od Donecka. Medtem so zunanji ministri Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije srečanje v ponedeljek končali brez dogovora o datumu vrha voditeljev svojih držav, na katerem naj bi se dogovorili o končanju ukrajinskega konflikta. Pogoje za tovrsten vrh je treba še določiti, je po štirih urah pogovorov dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier.
Putina ne bo na proslavo osvoboditve Auschwitza
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin se ne bo udeležil slovesnosti, ki jih ob 70. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz Birkenau konec meseca pripravljajo na Poljskem. To je včeraj sporočil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, razloga pa ni navedel. Peskov je sicer povedal, da Putin ni prejel uradnega vabila na slovesnost. A kot je dodal, kolikor razume, uradnih vabil sploh niso pošiljali. Taborišče Auschwitz Birkenau je 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska vojska.
Fidel Castro s pismom Maradoni dokazal, da je živ
HAVANA - Nekdanji kubanski voditelj Fidel Castro je ugibanja o tem, ali še živi, prekinil s pismom nekdanjemu nogometnemu zvezdniku Argentine Diegu Maradoni, ki ga je ta prebral med snemanjem televizijske oddaje na Kubi. 88-letnega Fidela Castra, ki je leta 2008 predal oblast mlajšemu bratu Raulu Castru, že leto dni ni bilo na spregled. Maradona in Fidel Castro se imata za prijatelja in nogometaš kot dober prijatelj vsebine pisma ni razkril. Televizija Telesur ga je posnela in predvajala med tihim branjem pisma. Pokazali pa so tudi fotografijo pisma z datumom 11. januar letos in podpisom Fidela Castra. Tega ni bilo na spregled niti ob velikem slavju po vrnitvi treh kubanskih vohunov iz ujetništva v ZDA. Fidel Castro, ki je v preteklosti rad komentiral svetovne dogodke, pa tokrat ni povedal še nič o začetku izboljšave odnosov z ZDA po izmenjavi vohunov z Washingtonom. (STA)
katoliška cerkev - V Kolombu je Frančiška pozdravil novi predsednik Maithripala Sirisena
Papež v Šrilanki izpostavil človekove pravice, zaradi izčrpanosti odpovedal srečanje s škofi
KOLOMBO - Papež Frančišek je včeraj s pozivom k spoštovanju človekovih pravic začel obisk v Šrilanki, od koder bo nato odpotoval še na Filipine. Med obiskom v Šrilanki se bo papež, ki je včeraj zaradi izčrpanosti odpovedal srečanje s tamkajšnjimi škofi, osredotočil na enotnost države, ki še vedno ni zacelila ran po državljanski vojni.
Argentinski papež je po pristanku na letališču v Kolombu več kot uro potoval v okoli 30 kilometrov oddaljeno mesto, na ulicah pa so ga pozdravljale množice vernikov. Zbralo naj bi se jih več kot 300.000. Potoval je v avtomobilu z odprto streho in brez zaščite pred močnim soncem mahal zbranim množicam, potem ko je na otok v Indijskem oceanom priletel z nočnim letom.
Kot je povedal neimenovani varnostni vir, sta dolga pot in vroče sonce izčrpala 78-letnega Frančiška, to pa naj bi botrovalo odpovedi srečanja s škofi. Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je medtem dejal, da so srečanje odpovedali zaradi papeževega poznega
Papež Frančišek
ansa
pristanka v Kolombu. Novinarji, ki potujejo s papežem, so sicer povedali, da je bil na letalu videti v dobri formi.
Ob prihodu v prestolnico pretežno budistične Šrilanke - katoličanov je v 20-milijonski državi le okoli sedem odstotkov - je Frančišek izpostavil pomen promocije človeškega dostojanstva, spoštovanja človekovih pravic in polne vključenosti vsakega v družbo. "Proces celjenja ran mora vključevati prizadevanja za resnico," je še poudaril Frančišek, ki namerava med obiskom opozoriti tudi na vlogo Cerkve v raznoliki družbi.
Vprašanje človekovih pravic je v Šri-lanki zelo žgoča tema. Država se je oddaljila od mednarodne skupnosti, saj je zavrnila sodelovanje s preiskavo ZN domnevnih množičnih pobojev civilistov med vojno. Državljanska vojna s tamilskimi uporniki, v kateri je bilo ubitih okoli 100.000 ljudi, se je po desetletjih nasilja končala leta 2009, a je njene posledice še vedno čutiti. Tamilski sever Šrilanke je pod vojaško zasedbo.
Papeža je na letališču v Kolombu pozdravil novoizvoljeni predsednik Mait-hripala Sirisena, ki je pred dnevi prevzel položaj in obljubil neodvisno preiskavo navedb o zlorabi človekovih pravic med vojno, za katerimi naj bi stal njegov predsedniški predhodnik Mahinda Rajapakse. Sirisena je prav tako obljubil zaščito verskih svoboščin in novo kulturo strpnosti na otoku. Frančišek je v zvezi s tem poudaril, da morajo vsi člani družbe delovati skupaj in da mora imeti vsak glas.
Sveti oče je prvi dan obiska sklenil z medverskim srečanjem. Sestal se je s predstavniki štirih verskih skupnosti - budiz-
ma, hinduizma, islama in krščanstva. V govoru je izpostavil pomen medverskega in ekumenskega sodelovanja, ki lahko bistveno prispeva k mirnemu in ubranemu skupnemu življenju.
Danes bo papež na obali Kolomba daroval mašo na prostem, na kateri pričakujejo do milijon ljudi. Med mašo bo za svetnika razglasil misijonarja Josepha Vaza (1651-1711), ki je v težkih časih občutno prispeval k preživetju Cerkve na otoku. Popoldne bo nato papež odpotoval k Marijinemu svetišču v Madhuju, ki leži na tamilskem območju. Frančišek bo Šrilan-ko obiskal kot drugi papež, a bo prvi, ki bo stopil na sever države, kjer živi tamilska manjšina. V majhni cerkvici v džungli pri Madhuju, ki je danes romarska pot za vse katoličane v Šrilanki - tako manjšinske Ta-milce kot večinske Singalce - bo papež molil za žrtve državljanske vojne.
Iz Šrilanke bo Frančišek v četrtek odpotoval na Filipine. To je njegovo sedmo apostolsko potovanje v tujino in že drugo v Azijo. Pred petimi meseci je sveti oče obiskal Južno Korejo. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 14. januarja 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.30 Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 16.55 Serija: Cold Case 17.50 Nogomet: Tim Cup, Parma - Ca-gliari 20.00 Serija: N.C.I.S. 20.55 Nogomet: Tim Cup, Torino - Lazio 23.15 Film: Shark Invasion (horor)
RAI3
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Disney Classic Cartoons 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto?
RAI4
RAI5
14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Yellowstone
Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetri-ne 21.15 Serija: Major Crimes 23.05 Serija: The Mentalist
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Solo per amore 23.30 Matrix
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.40 Serija: The Vampire Diaries 16.45 Serija: Dr. House - Medical Division 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Pintus@Forum 0.00 Film: Mi fido di te (kom., It., '06)
_IRS_
13.30 Io l'ho visto 13.35 Film: La banda del gobbo (dram.) 15.35 Film: Dov'e finita la 7a compagnia? (kom.) 17.20 Film: Prestazio-ne straordinaria (kom.) 19.10 Serija: Su-percar 20.05 Serija: A-Team
11.4015.40 La vita segreta di una teenager americana 12.25 18.05 Xena 13.10 Private Practice 13.50 20.25 Under the Dome 14.35 Web Series Collection 14.55 Greek 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 16.25 The Lost World 17.15 Novice 17.20 Streghe 18.50 Continuum 19.35 Stargate Atlantis 21.15 The White Queen 22.20 Il trono di spade 23.15 Vikings
r
Wk& .
16.05 Film: Flirt 17.50 0.05 Novice 17.55 23.20 David Letterman Show 18.401 giar-dini piu belli del mondo 19.451 diari della scultura 20.40 Passepartout 21.15 La liberta di Bernini 22.15 Tutti i segreti di un'opera d'arte
RAI MOVIE
13.50 Film: La notte dell'agguato (vestern) 15.45 Film: Cardiofitness (kom.) 17.15 0.30 Novice 17.20 Film: 10 in amore (kom.) 19.25 Film: Cuori nella tormenta (rom., It., '84, i. C. Verdone) 21.15 Film: Serendipity - Quando l'amore e magia (kom., '01, i. J. Cusack) 22.50 Film: After.Life (triler, '09, i. C. Ricci)
RAI PREMIUM
11.15 Nad.: Un posto al sole 12.1518.30 Nad.: La signora in rosa 13.0019.05 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 GranPremium 15.40 Serija: Capri 16.40 Nad.: Legami 18.10 Novice 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Jo 22.55 Serija: Sulle tracce del crimine 23.55 Autoritratti
_RETE4_
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Rubrika: Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Il delitto perfetto (krim., '54, r. A. Hitchcock, i. G. Kelly) 19.35 20.45 Nad.:
DMAX
21.00 Film: Thirteen Days (dram., '00, i. K. Costner)
_laz_
7.00 Omnibus 7.3013.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.55 Film: I girasoli (dram.) 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 16.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00, 13.00 I menu di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.00 21.10 SOS Tata
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 12.45 Italia economia e prometeo 13.00 Peccati in tavola 13.45 Košarka 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Az-zurro Italia 23.30 Film: Furia bianca
_LAEFFE_
12.5517.45 Jamie - Menu in 15 minuti 14.50 18.45 Il cuoco vagabondo 15.50 Citta nas-coste 16.50 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain - Cucine segrete 21.00 Gad Lerner 21.55 Fischia il vento
12.35 Liquidator 13.25 20.20 Rimozione forzata 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Come andra a finire? 16.00 Top Gear USA 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 21.10 Come e fatto il cibo? 22.00 Wild Chef 22.551000 modi per morire 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Posebna ponudba 11.10 Umetni raj 12.00 Intervju 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Pogovor z opozicijo 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.25 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške odd. 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Globina 21.35 Kratki film: Lovec oblakov 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.45 Infodrom 9.00 0.10 Zabavni kanal 10.30 Dobro jutro 13.25 Igralci brez maske 14.25 Biatlon: SP, štafete (ž), prenos 16.00 Točka 16.50 Mostovi - Hidak 17.40 Slovenski magazin 18.05 Sveto in svet 19.00 23.20 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Dok. odd.: Everest - Film o nemogočem 21.35 Film: Vdovstvo Karoline Žašler (Slo., '76)
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Dok. odd.: Manjši je otok, večje je nebo 16.00 Potopisi 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 We-bolution 21.00 Dok. odd.: Vidim rdeče! 21.50 Kino premiere 22.15 Artevisione 22.45 Najlepše besede 23.15 Dok. odd.: K2
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.05 14.25 Queen Latifah Show 8.50 10.00, 11.05, 13.00 TV prodaja 9.05 15.15 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.10 Nad.: Barva strasti 11.2017.15 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.15 Serija: Kuhajte kot Heston 13.50 Serija: Ana kuha 17.00 18.55, 22.05 Novice in vreme
20.00 Film: Niti besede (triler, '01, i. M. Douglas, B. Murphy) 22.35 Serija: Na kraju zločina - New York 23.25 Serija: Nepremagljivi dvojec
_KANAL A_
7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.05 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke 9.30 17.05 Serija: Naša mala klinika 10.25 16.35 Serija: Veliki pokovci 10.5013.10, 13.25 Tv prodaja 12.10 Serija: Trafika 12.40 Serija: Svin-gerji 13.4018.55 Serija: Komisar Rex 14.40 Film: Življenje ali nekaj takega (kom., '02, i. A. Jolie)
22.50 Film: Il sarto di Panama (dram., '01)
_CIELO_
12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia 14.45 Novice 16.00 Fratelli in affari 16.45 Buying and Selling 17.45 Fratelli in affari 18.45 Cucine da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Come ti ammazzo l'ex (kom., '09) 23.00 Dok.: Strippers
Sreda, 14. januarja Rai movie, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
Serendipity
ZDA 2001
Režija: Peter Chelsom Igrajo: John Cusack, Kate Beckinsale in Molly Shannon
Ko si stvar najmanj pričakujemo, imamo dejansko največ možnosti, da se v resnici zgodi.
V znamenju tega prepričanja je Chelsom posnel ljubezensko zgodbo, ki se odvija v New Yorku. Sara in Jonathan sta zaročena a njuna zveza se nepričakovano pretrga. Precej let kasneje, se čisto slučajno spet srečata in to prav v trenutku, ko naj bi se Jonathan poročil z drugim dekletom, Sara pa šla živeti z novim partnerjem. Tako, v znamenju naključja, predvsem pa življenjske usode se naposled njuni načrti izjalovijo in seveda preusmerijo drugam ...
PLANETTV
11.00 Tv prodaja 11.30 Nan.: Moja družina 12.05 15.15 Nan.: Zasebna klinika 12.55 22.25 Nan.: Prijatelji 13.2518.00 Nan.: Castle 14.20 23.45 Nan.: Pod lupo pravice 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 18.55 Danes
20.00 Film: Drillbit Taylor (kom., '08, i.
0.	Wilson) 21.50 Film: Obala (dram., '00,
1.	L. DiCaprio) 22.55 Serija: Imperij pregrehe
20.00 Film: Film, da te kap 2 (kom.) 21.30
Nan.: Preiskovalci na delu 22.55 Nan.: Zločinski um
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Med memorijo in travmo; 11.00 Studio D; 12.15 To je narava; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dolgo devetnajsto stoletje - pogovor z Markom Mani-nom; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, 20. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.00, 16.30 Osebnost leta; 12.30 Opol-dnevnik;13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 S koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
XPrimmH
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sreda, 14. januarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad Alpami, severnim Sredozemljem in Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena hladna fronta se od zahoda bliža Alpam. Od jugozahoda priteka k nam topel in postopno bolj vlažen zrak.
970
980
990
1000
1010
1020
A
LIZBONA
.0 5/16
C
MADRID
°-1/13
S. RIM
■T-ENo ""
w\> • 1020
C
/
V gorah bo delno oblačno, po nižinah in ob morju pa spremenljivo oblačno. Več oblačnosti bo na vzhodu. Po nižinah bo ponoči megleno.
Ponoči bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Čez dan bo predvsem na Primorskem in Notranjskem lahko občasno ro-silo ali rahlo deževalo. Jugozahodni veter bo oslabel.
TOLMEC
O-1/3
VIDEMO
2/10
/"V CELOVEC
- °-3/3
TRBIŽ O KRANJSKA G.
-2/2 O 0/3	1
č^b OTRŽIČ
6»3	-1/7
KRANJ O
ČEDADo
3/9
S. GRADEC
O -2/6
CELJE
0/11 O

LJUBLJANA
O 4/8

GORICA
5/10 O
N. GORICA
O 3/8
Z7 POSTOJNA MESTO
£ Sonce vzide ob 7.42 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 16.46	S 1.09 in zatone
Dolžina dneva 9.04	z ob 11.58
' «t Sprva vreme večini ljudi ne bo o povzročalo težav, čez dan pa se bo obremenitev po-
V gorah bo spremenljivo, po nižinah in ob morju bo oblačno. Več oblačnosti bo na vzhodu. Ponoči bo v nižjih predelih megleno, v višjih legah bo verjetno zapihal precej močan severozahodnik.
V noči bo lahko prehodno rahlo deževalo tudi v vzhodni in južni Sloveniji. Čez dan bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Še bo toplo za ta čas.
&
TOLMEČ
O-3/5
TRBIŽ O
-4/4
CELOVEC O
-3/1
KRANJSKA G.
o-5/5
VIDEMO
0/10
ČEDADo"
1/9
OTRZIC
-2/4
KRANJO
S. GRADEC
O -3/5
CELJE
-2/7 O
GORICA
3/10 0
N. GORICA
O 2/8
LJUBLJANA
O 0/6

N. MESTO
1/9 O
POSTOJNA
O 3/8
KOČEVJE V O
' > ČRNOMELJ O
stopno krepila. Sprva jo bodo zaznali le najbolj cc občutljivi, proti večeru pa bodo vremensko pogoja jene težave pogostejše in izrazitejše. Spanje občutlji-m vih ljudi v noči bo moteno._
Danes: ob 3.15 najvišje 82 cm, ob 11.14 najnižje 33 cm, ob 17.33 najvišje 54 cm, ob 21.30 naj-q nižje 42 cm. S Jutri: ob 4.37 najvišje 83 cm, ob 12.26 najnižje 24 cm, ob 19.25 najvišje 62 cm, ob 23.25 najnižje 45 cm.
	m če Morje je rahlo	
	§ razgibano, tem-	
	peratura morja	
	11 stopinj C.	
		
Kanin - Na Zlebeh . . . .90
Vogel..................50
Kranjska Gora.........45
Krvavec...............60
Cerkno................60
Rogla..................55
Piancavallo......"......30
Forni di Sopra.........40
Zoncolan..............40
Trbiž...................40
Osojščica..............50
Mokrine...............40
Michel Houellebecq novo knjigo predstavi v Kölnu
KÖLN - Francoski pisatelj Michel Houellebecq se je z novim romanom Soumission (Podvrženost) po terorističnem napadu na satirični tednik Charlie Hebdo umaknil v ozadje, vseeno pa ga bo prihodnji teden predstavil v nemškem Kölnu, je sporočila tamkajšnja založba DuMont Buchverlag. Knjiga bo v Nemčiji izšla v petek, literarni večer bo sledil v ponedeljek. Varnostni ukrepi ob predstavitvi romana, ki tematizira strah pred domnevno islamizacijo Zahoda, bodo 19. januarja v gledališču v Kölnu najverjetneje strožji, kot so bili načrtovani, jepove-dala predstavnica založbe Julia Giordano. Pod naslovom Unterwerfung jo bodo začeli dobavljati v sredo, izšla pa bo v nakladi 100.000 izvodov. Giordano-va pričakuje, da bodo do petka prodali 80 odstotkov zaloge.
Na Kitajskem prijeli moškega s 94 pametnimi telefonu na telesu
PEKING-V mestu Shenzhen na jugu Kitajske so nedavno aretirali moškega iz Hongkonga, ki je tihotapil 94 pametnih telefonov, pritrjenih na telo. Moški je telefone iPhone 6 in 6 plus na trup in noge pritrdil s plastičnimi vrečkami in se-lotejpom. Telefone so mu zaplenili cariniki, ki so nanj postali pozorni zaradi okorne hoje. Ko so ga poslali skozi detektor kovin, je zelo glasno zapiskalo. Fotografija moškega, ki zaradi oklepa iz telefonov spominja na superjunaka, je kmalu zaokrožila po spletu, na družbenih omrežjih pa se ga je že prijel vzdevek Apple Man.
Mi gremo naprej!
Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti.
Predstavi nam prijatelja!
Pomagajte nam širiti Primorski dnevnik! Predstavite nam novega naročnika! Tako boste tudi sami prispevali k razvoju in utrjevanju dnevnika in boste za to tudi primerno nagrajeni. Kdor nam bo do 31. januarja 2015 predstavil novega naročnika, bo ob plačilu naročnine za leto 2016 prejel 15% popust.
Popust bo višji sorazmerno s številom predstavljenih naročnikov. Za navodila in pravila akcije pokličite na telefonsko številko 040 7786300 ali 0481 356320 ali pa obiščite našo spletno stran.
APrimorski
r	dnevnik