Tudi na Tržaškem snujejo novo levico Mladostno in evropsko srečanje z zvezo YEN Na Goriškem pereč problem azilantov
Primorski
št. 49 (20.9S2) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store


ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 1. MARCA 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Iz Grčije novo upanje za levico
SandorTence
Na volitvah leta 2008 je italijanska levica po lastni krivdi izpadla iz parlamenta, na lanskih volitvah je bil njen rezultat precej boljši. V parlament se sicer ni prebila Lista Ingroia, pač pa je volilni prag kot zaveznica Demokratske stranke prekoračila stranka SEL Nichija Vendole. Od leta 2008 v rimskem parlamentu ni več senatorjev in parlamentarcev Zelenih.
Splošno »zdravstveno stanje« italijanske levice je vse prej kot dobro, za razliko od Slovenije, kjer se komaj rojene leve stranke že prepirajo med sabo, pa je opaziti neko željo po sodelovanju. Ta ne prihaja s strani Vendole, Paola Ferrera ali Oliviera Diliberta, ampak na pobudo skupine uglednih razumnikov, kulturnikov in javnih delavcev.
Med njimi je tudi Andrea Camilleri, oče zelo priljubljenega policijskega komisarja Montalbana, ki je naveličan stalnih zdrah, ljubosumij in zarot, ki označujejo zadnja deset-Ietja zgodovine italijanske levice. Tudi zaradi takšne levice je Silvio Berlusconi dvajset Iet krojil življenje Italijank in Italijanov, pravi CamiIIeri, ki ima še kako prav.
Zanimivo, da se CamiIIeri in sopotniki v javnem pozivu za enotno Ievičarsko Iisto na majskih evropskih voIitvah skIicu-jejo na Grka Alexisa Tsiprasa, vodjo levičarske zveze Syriza. To daje nastajajočemu gibanju evropsko razsežnost, preizkusni kamen za takšno novo Ievico pa bo ItaIija.
RIM - Zaskrbljujoči podatki zavoda Istat
Nov rekord števila brezposelnih: 12,9 %
Vlada imenovala namestnike ministrov in podtajnike
KRAŠKI PUST - Danes napovedan dež
Pustni sprevod bo prihodnjo soboto
TRST - Letošnja deževna zima je žal prekrižala račune tudi prirediteljem 47. Kraškega pusta. Zaradi slabe vremenske napovedi so višek pustnega dogajanja premestili za teden dni. Tako slovenske kot italijanske meteorološke službe napovedujejo danes popoldne dež, kar ni dopuščalo druge izbire kot premestitev openske pustne povorke na naslednjo soboto.
Kljub vsemu je sinočnji program Kraškega pusta nemoteno stekel s pustni defilejem na temo Morski svet, na katerem so prišli na svoj račun najmlajši.
Na 8. strani
SODIŠČE
Preveč razsipni deželni svetniki tarče ostre graje
TRST - V obdobju 2010-2012 so deželni svetniki oškodovali blagajno Furlanije-Julijske krajine za 645 tisoč evrov (t.i. nezakoniti reprezentančni stroški), od katerih se je doslej vrnilo v blagajno le 127 tisoč evrov. To je na včerajšnjem odprtju sodnega leta Računskega sodišča povedal tožilec Maurizio Zap-patori. K dokumentaciji o stroških so deželni svetniki v glavnem priložili le račune, brez vsakršne utemeljitve ter namembnosti stroškov.
V »košari« svetniških skupin najdemo od vsega. Od računov za zdravila, hrano in parfume do računov za čevlje, pohištvo in igrače. Nekdo je pristojnim organom priložil tudi račune za sladoled, mehanika, ki mu je zamenjal gume, ter celo za pištolo in telesno masažo.
RIM - Zavod za statistiko Istat je včeraj objavil nove zaskrbljujoče podatke o številu brezposelnih. Januarja je indeks poskočil na 12,9 odstotkov, lansko leto je bilo v času, odkar je nastopila kriza, najslabše. V Italiji je položaj slabši od evropskega povprečja, ki znaša 12 odstotkov, kar pomeni 3,3 milijona brezposelnih. Med mladimi, ki iščejo delo je brezposelnih kar 42,4 odstotka.
Medtem je bila Renzijeva vlada dopolnjena z imenovanjem devetih namestnikov ministrov in petintridesetih podtajnikov. Dogovarjanja o tem, kdo bo prevzel razne resorje so se zavlekla dlje od predvidenega, vlada pa tako skupno šteje 62 članov, enega več od vlade Enrica Lette.
Imenovanja so sprožila tudi nekatere polemike. Debora Serracchiani je kritizirala dejstvo, da ni nikogar iz naše dežele.
Na 2. in 11. strani
V Ljubljani o usodah »primorskih padalcev«
Na 3. strani
Uspešen mesec slovenske kulture
Na 5. strani
Na Opčinah sinoči zaprli knjigarno
Na 6. strani
Goriški SOS Rosa pomagal 104 ženskam
Na 14. strani
Prijavili priseljence, ki so zasedli cesto
Na 14. strani
DRUŠTVO KRAŠKIH VINOGRADNIKOV - Sedma izvedba
Teranum osvojil Trst
Množična degustacija - Na zasedanju »razkrili« izredne pozitivne učinke kraške črnine
m
TRST - Velika množica ljudi se je včeraj zbrala v mestnem hotelu na nabrežju na pokušnji teranov in rdečih vin, ki jih je v okviru pobude Te-ranum Društva kraških vinogradnikov ponudilo 36 pridelovalcev z italijanskega in slovenskega Krasa. Že popoldne je bila na sporedu degustaci-ja, ki jo je ob predstavitvi posamenih vinogradnikov vodil predsednik krajevnega društva someljejev Roberto Filipaz, veliko zanimanja pa je poželo zasedanje o pozitivnih učinkih terana, na katerem so vodje čezmejne-ga projekta Agrotur podali rezultate triletnega dela.
Na 4. strani
GOSTILNA IN PIVOVARNA MAH NIC
GOSTILNA MAHNIC NA KOZINI
Rezervacije: +386 (0)5 680 0100
PIVOVARNA MAH NIČ
Naročila: +386 (0)5 680 01 00
www.mahnic.si
GOSTILNA MAH NIC V PARKU ŠKOC|ANSKE |AME
Rezervacije: +386 (0)31335 015
9771124666007
2
Sobota, 1. marca 2014
ALPE-JADRAN
/
POLITIKA - Razočaranje predsednice Dežele Debore Serracchiani
V vladi Mattea Renzija nobenega podtajnika iz FJK
RIM - V vladni ekipi Mattea Ren-zija ni nobenega ministra, podmini-stra ali podtajnika iz Furlanije-Julijske krajine. Do konca je kazalo, da bo Renzi za podtajnika imenoval videm-skega poslanca Paola Coppolo ali senatorko iz Karnije Isabello De Monte, a tega ni naredil. Tržačan Ettore Rosato je že pred dnevi izpadel »iz igre« (morda bo maja kandidiral za evropski parlament), nekaj upanj, da bo postal vladni podtajnik, pa je gojil senator iz Trsta Francesco Russo. Tudi njegovo imenovanje je med pogajanji v Demokratski stranki padlo v vodo.
De Montejeva, Coppola in Ro-sato so privrženci predsednika vlade Renzija, Russo pa privrženec bivšega premierja Enrica Lette, ki ga je Demokratska stranka dokaj grobo odstavila in na njegovo mesto ob pristanku predsednika republike Giorgia Napolitana postavila Renzija. Za Rim
ostaja Furlanija-Julijska krajina torej še naprej neke vrste obrobje, če izvzamemo predsednico Dežele Deboro Serracchiani, ki bo najbrž postala vsedržavna glasnica Demokratske stranke. Serracchianijeva je vsekakor zelo razočarana, da je bila FJK izločena iz nove vlade.
Tudi v prejšnjih italijanskih vladah Maria Montija in Lette vsekakor ni bilo zastopnikov iz FJK. Zadnji vladni podtajnik iz Trsta je bil desničarski poslanec Roberto Menia (ministrstvo za okolje) v vladi Silvia Ber-lusconija (2008-2011). Menia je odstopil, ko je Gianfranco Fini zapustil Berlusconija in ustanovil novo des-nosredinsko stranko FLI, ki je na lanskih volitvah nato popolnoma »pogorela«. V vladi Romana Prodija (20062008) sta bila podtajnika Miloš Budin (evropske zadeve) in Rosato (notranje ministrstvo).
SLOVENIJA - Podatki statističnega urada
Lani BDP realno manjši za 1,1 odstotka
Manj kot so pričakovali - V zadnjem četrtletju celo 2,1 -odstotna rast
LJUBLJANA - V Sloveniji je se je lani obseg bruto domačega proizvoda (BDP) po prvih ocenah statističnega urada realno zmanjšal za 1,1 odstotka. V zadnjem četrtletju lani se je obseg BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 zvišal za kar 2,1 odstotka. Recesija v Sloveniji je prekinjena. »V zadnjem lanskem četrtletju smo presegli povprečje gospodarske rasti v EU,« je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Anže Podnar iz sektorja za nacionalne račune. Po njegovih besedah je prekinjeno obdobje padanja, »a še ne moremo reči, da je konec krize ali konec recesije, lahko pa rečemo, da je prišlo do kratkotrajne prekinitve upočasnjevanja aktivnosti«. Za trend bo treba počakati še dve četrtletji.
Prve ocene za leto 2013 kažejo, da je BDP v tekočih cenah dosegel 35,275 milijarde evrov in v primerjavi z letom 2012 ostal skoraj nespremenjen. BDP na prebivalca je znašal 17.128 evrov. Zaposlenost se je znižala za dva odstotka na 921.000. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski urad Eurostat, se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka. V primerjavi z enakim četrtletjem predlani pa se je povečal za 1,9 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je BDP po neprilagojenih podatkih zabeležil rast po osmih zaporednih padcih. Medtem pa je BDP po prilagojenih podatkih po najnovejših ocenah urada beležil pozitivne rasti že vse lansko leto. V prvem četrtletju lani se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,1 odstotka, v drugem za 0,2 odstotka, v tretjem za 0,4 odstotka in v četrtem za omenjenih 1,2 odstotka.
Matteo Renzi je tokrat razočaral predsednico FJK Deboro Serracchiani
arhiv

t
■ im
KOROŠKA - Stranka Enotna lista
Vladimir Smrtnik zapušča predsedniški položaj
CELOVEC - Četrtek, 6. marca 2014, bo za zbirno politično stranko koroških Slovencev Enotno listo (EL) prelomnega pomena. Na deželnem zborovanju bo - kot že dalj časa napovedano - prišlo do zamenjave na vrhu stranke. Vladimir Smrtnik, ki Enotni listi predseduje že deset let, je včeraj v pogovoru za slovenski radio (ORF) potrdil, da se na deželnem zborovanju ne bo več potegoval za mesto predsednika in da želi s tem odpreti pot novemu vodstvu in morda tudi novi generaciji. Imena naslednika ali naslednice pa ni hotel izdati.
Glede svojega predsedovanja na čelu EL je Vladimir Smrtnik dodal, da se za njega izteka »doba, ki je bila zanimiva, pestra in za stranko večinoma zadovoljiva. Le na deželni ravni prodor ni uspel«. Zato pa je bila EL na občinski ravni v nekaterih občinah izredno uspešna. Npr. v Železni Ka-pli, kjer je EL - prvič v zgodovini - z Franc-Jožefom Smrtnikom uspela »ustoličiti« slovenskega župana, izvoljenega na samo-
Vladimir Smrtnik
arhiv
stojni slovenski listi.
Nasploh je Vladimir Smrtnik menil, da je bilo obdobje, ko je predsedoval stranki, svetlo oz. so prevladovali pozitivni trenutki. (il)
Slovenski znanstveniki odkrili nov mehanizem zvijanja DNK
LJUBLJANA - Skupini slovenskih znanstvenikov je uspelo identificirati nov mehanizem za zvijanje molekul DNK, ki bi v bližnji prihodnosti lahko omogočil nove pristope zdravljenja. Dosežek bo objavljen v ugledni znanstveni reviji Angewandte Chemie, so sporočili iz centra odličnosti EN-FIST. Pri odkritju so sodelovali znanstveniki iz Kemijskega inštituta, Centra odličnosti EN-FIST in ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Uspelo jim je identificirati snov, ki je predor-ganizirana za zvitje molekul DNK v G-kvadrupleksne strukturo. Številna spoznanja nakazujejo, da lahko tvorba in razgradnja G-kvadrupleksov prispeva k regulaciji izražanja genov. Zato te strukture kot alternativne DNK-struk-turam v genomu predstavljajo primerne tarče za razvoj učinkovin, ki bi v bližnji prihodnosti lahko omogočile nove pristope zdravljenja, so zapisali v centru odličnosti.
Usodno čelno trčenjev Karniji
TOLMEČ - V Karniji je v prometni nesreči na mokri cesti izgubil življenje 36-letni Roberto Pezzet-ta iz Cassacca. V četrtek zvečer je podlegel poškodbam po čelnem trčenju na državni cesti št. 52 pri Tolmeču. Pezzetta se je peljal z avtomobilom fiat punto proti Tol-meču, iz neznanih vzrokov pa naj bi okrog 21.30 zapeljal na nasprotno vozišče in čelno trčil z avtom renault clio, ki ga je upravljala 40-letna voznica. Moški je kmalu po trčenju umrl, žensko so prepeljali v tolmeško bolnišnico.
Lonely Planet zbira nasvete
TRST - Bodoči avtor prvega turističnega vodnika Lonely Planet o Furlaniji-Julijski krajini, ki trenutno odkriva lepote te dežele, sprejema tudi predloge in nasvete. Na twitterju je namreč ustvaril ključno besedo #FVGLP, ki omogoča neposredno interakcijo z njim in je že deležna velikega zanimanja.
www.primorski.eu1
LJUBLJANA - Festival gorniškega filma Domžale
Najboljši irski film Vrh Nicka Ryana o alpinistih, ki so leta 2008 umrli na K2
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu se je s podelitvijo nagrad sklenil 8. mednarodni festival gor-niškega filma Domžale. Glavno nagrado mesta Domžale je prejel irski film Vrh Nicka Ryana, resnična zgodba o alpinistih, ki jih je avgusta 2008 vzela gora K2. Prejel je tudi nagrado za najboljši alpinistični film.
Film Vrh je uravnotežena, nepristranska pripoved o alpinizmu in plezalskem življenju na eni in družinskem življenju na drugi strani, posneta po resničnih dogodkih, ki so se zgodili na enem najmogočnejših vrhov na svetu. Sočutno in človeško, uravnovešeno in brez senzacional-izma opisuje pozitivne in negativne lastnosti vpletenih alpinistov ter prikaže stres, ki so ga prestajale družine žrtev, piše v obrazložitvi.
Nagrado za najboljši plezalni
film je dobil ameriški film Široke poči (Paul Diffley), nagrado za najboljši film o gorah, športu in avanturi norveški film Severno od sonca (Inge Wegge in Jorn Nyseth Ranum), nagrado za najboljši film o gorski naravi in kulturi pa kanadski film Točka izginotja (Stephen A. Smith in Julia Szucs).
Pohval žirije v vseh štirih festivalskih kategorijah so bili deležni: ameriški film Visoka napetost (Zac-hary Barr, Josh Lowell, Peter Mortimer in Nicholas Rosen) v kategoriji alpinizem, ameriški film Vroča punca (Josh Lowell, Peter Mortimer in Nicholas Rosen) v kategoriji plezanje, kanadski film Fant, ki leti (Benjamin Jordan) v kategoriji gore, šport in avantura ter novozelandski film Erebus: gorska operacija (Charlotte Purdy) v kategoriji gorska na-
rava in kultura.
Kanadski film Fant, ki leti je dobil tudi nagrado Televizije Slovenije, o kateri je odločala žirija v sestavi Magda Lapajne, Aleša Valič in Mateja Vodeb. S preprostim motom »Je mogoče!« gledalca ponese prek polovice planeta, ga z nenavadno, iskrivo lahkoto poveže s čustvi črne celine ter mu na koncu podari užitek veselja nad življenjem, ki zmore osvajati še tako oddaljene vrhove in cilje, so presodile žirantke.
Mednarodni festival gorniške-ga filma Domžale je v petih dneh ponudil 44 filmov iz 25 držav v tekmovalnem programu ter šest starejših filmov v retrospektivi. Letošnjo žirijo so sestavljali Bernadette McDonald, Michael Kennedy, Roman Benet, Mire Steinbuch in Matjaž Pograjc.
SLOVENIJA - V Tehniškem muzeju v Bistri
Na ogled razstava Naš dragi avto
VRHNIKA - V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so včeraj odprli stalno razstavo Naš dragi avto. Kot je za STA povedal avtor razstave Boris Bro-vinsky, je na razstavi prikazan razvoj avtomobilizma v času do prve svetovne vojne, v obdobju med obema vojnama in od druge svetovne vojne do osamosvojitve. Oris zgodovine prometa so predstavili s tipičnimi primerki vozil in najbolj prepoznavnimi deli avtomobilov.
Prvo vozilo, ki se je pojavilo na slovenskih tleh je bil, kot pravi Brovinsky, avtomobil znamke Benz Velo Comfortable, s katerim se je leta 1898 v Ljubljano pripeljal baron Anton Codelli. Ta avtomobil je dosegal hitrost do 25 kilometrov na uro. Konec 19. stoletja se je po slovenskih tleh vozilo le okoli deset vozil.
Širše pa se je avtomobilizem razvil šele v prvih letih 20. stoletja, ko so avtomobili vozili že tudi do 70 kilometrov na uro, je poudaril Brovinsky. Pred prvo svetovno
vojno so prevladovala vozila iz graške tovarne proizvajalca vozil Janeza Puha. Avtomobili so v tem obdobju dosegli tudi blizu 100 kilometrov na uro, na slovenskih cestah pa je vozilo okoli 200 avtomobilov, bili njihovi lastniki pa so bili predvsem plemiči, veleposestniki, lastniki tovarn in včasih tudi trgovci.
Med obema vojnama so se na slovenskem območju odločali predvsem za ameriške avtomobile znamke Ford, Chrysler in Chevrolet, je izpostavil avtor razstave. Po znanih podatkih je leta 1929 po slovenskem ozemlju vozilo že 1200 avtomobilov, je dejal. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja pa je po njegovih besedah prišlo do razvoja domače industrije vozil Zastava. Najbolj znan in razširjen je bil Fičo, kasneje sta svoj delež na trgu dobila tudi Citroen in Renault.
Brovinsky je med novostmi razstave izpostavil, da vsak razstavljeni avtomobil spremlja nekaj minutni video posnetek o njegovi izdelavi, namenu in uporabi.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 1. marca 2014
3
RAČUNSKO SODIŠČE - Kritično poročilo tožilca Maurizia Zappatorija
Slabo »spričevalo« za deželne svetnike
645 tisoč evrov nezakonitih stroškov svetniških skupin
TRST - V obdobju 2010-2012 so deželni svetniki oškodovali blagajno Furlanije-Julijske krajine za kar 645 tisoč evrov (t.i. nezakoniti reprezentančni stroški), od katerih se je doslej vrnilo v blagajno le 127 tisoč evrov. To je na včerajšnjem odprtju sodnega leta Računskega sodišča povedal tožilec Maurizio Zappatori. K dokumentaciji o stroških so deželni svetniki v glavnem priložili le račune, brez vsakršne utemeljitve ter namembnosti stroškov. V »košari« svetniških skupin najdemo od vsega. Od računov za zdravila, hrano in parfume do računov za čevlje, pohištvo in igrače. Nekdo je pristojnim organom priložil tudi račune za sladoled, mehanika, ki mu je zamenjal gume, ter celo za pištolo in telesno masažo. Neverjetno.
Zappatori je dejal, da je tukajšnje Računsko sodišče prvo v državi objavilo razsodbe za potrato davkoplače-valskega denarja v deželnem svetu. Preiskave še niso končane, saj preiskovalci pregledujejo še račune in fakture do lanskih deželnih volitvah, na kar je deželna uprava skoraj izničila ves denar za svetniške skupine.
Predsednik sodišča Alfredo Lener je poudaril, da so sedaj na potezi ne le deželna, temveč vse javne ustanove. Slednje morajo z učinkovitim, resnim in poštenim delom dokazati, da politika in politiki niso vsi t.z. kasta, ki uživa privilegije ter dejansko živi na račun državljanov. »Javne uprave se morajo zamisliti o svoji vlogi in se vrniti v preteklost, ko jih je javno mnenje doživljajo kot tiste, ki se zavzemajo za skupno dobro,« je bilo slišati na včerajšnjem odprtju sodnega leta Računskega sodišča.
Tudi predsednica deželne vlade Debora Serracchiani je izrazila upanje, da bodo lokalne uprave še posebno v tem kriznem času še bližje občanom in njihovim vsakdanjim problemom. Za to se morajo zavzemati politiki, a tudi tisti, ki odgovarjajo za birokracijo, veliko oviro za razvoj Italije in njenih institucij. Serracchianijeva je pojasnila, da je deželna vlada že sprejela vrsto ukrepov ne samo za »klestenje« odvečnih stroškov, temveč tudi za boljše poslovanje deželnih uradov.
Odprtje sodnega leta Računskega sodišča Furlanije-Julijske krajine foto d@amjan
MANJŠINE - Pismo Bratuškovi
Slomak zaskrbljen zaradi napovedane menjave državnega sekretarja v Uradu
GRADEC - Koordinatorka Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK Susanne Weitlaner je pisala predsednici vlade Republike Slovenije mag. Alenki Bra-tušek v zvezi z novico, da naj bi na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu po zamenjavi ministrice zamenjali tudi državnega sekretarja.
V dopisu izraža zaskrbljenost manjšinskih skupnosti iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije, saj bi s tem gotovo zmanjkala kontinuiteta dela, ki je pri takem resorju še posebnega pomena. V nadaljevanju pa pravi: »Popolnoma novo vodstvo bi potrebovalo kar nekaj časa, da bi se seznanilo s celotno problematiko, kar bi lahko v znatni meri oviralo oz. upočasnilo delovanje samega Urada, ki pa je v teh časih za nas vseh izrednega pomena. Prosim vas zato, da pri odločitvah
Susanne Weitlaner
arhiv
Vaše vlade upoštevate to našo upravičeno zaskrbljenost in da ne prevlada samo notranja strankarska logika.«
RIM - Franc Fabec na vsedržavnem zasedanju Konfederacije kmetov CIA
Politiju zlata izkaznica KZ
RIM - V italijanski prestolnici se je v četrtek zaključilo vsedržavno zasedanje kmetijske stanovska organizacije CIA (Confederazione italiana agricol-tori). Na zborovanju je bil vinarski podjetnik Dino Scanavino izvoljen za novega predsednika organizacije za dobo štirih let.
Zasedanja se je udeležil tudi predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec, saj je stanovska organizacija slovenskih kmetov polnopravno včlanjena v Federacijo. Fabec je dosedanjemu predsedniku Giuseppeju Politiju izročil častno zlato izkaznico Kmečke zveze, v znak priznanja za vso pozornost, ki jo je odhajajoči predsednik v desetletju svojega mandata namenil problematiki slovenskih kmetov v naši deželi.
Novi predsednik Dino Scanavino je doslej nosil funkcijo podpredsednika organizacije, star je 53 let in je bil na zasedanju, ki se ga je udeležilo 436 delegatov iz vse države (CIA šteje skupno skoraj 900 tisoč članov), izvoljen soglasno.
Novi predsednik je v svojem nastopnem govoru poudaril potrebo po ovrednotenju kmetijstva kot strateškega sektorja v italijanskem gospodarstvu. Strateškega tudi zato, ker lahko krepko pripomore k ponovnemu zagonu gospodarskega razvoja v državi. Ne gre le za premostitev krize, temveč tudi za konkreten doprinos k proizvodnji in zaposlovanju. Zgovorno je namreč dejstvo, da je samo v letu 2013 nastalo kar 11.485 novih kmetijskih podjetij, kar je 10 odstotkov vseh podjetij, ki so bila ustanovljena v Italiji v zadnjem letu.
Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec izroča priznanje dosedanjemu predsedniku CIA Giuseppeju Politiju, ki je organizacijo vodil deset let
LJUBLJANA - Spremljevalni program ob razstavi Prekomorci v Muzeju novejše zgodovine
Tragične usode primorskih padalcev
Predavanje o njihovi junaški in istočasno tragični poti je na podlagi dokumentov in pričevanj pripravil tržaški novinar IvoJevnikar
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je bilo v četrtek predavanje Iva Jevnikarja z naslovom Junaška in tragična pot »primorskih padalcev« - pričevanja in dokumenti. Jevnikar je v uvodnem delu predavanja poudaril, da oznaka »primorski padalci« niti ni najbolj točna saj vsi padalci niso bili Primorci, kakor se tudi vsi ti fantje na slovenska tla niso spustili s padali. Ob tem pa dodal, da so prav ti »primorski padalci« opravili junaško in obenem tragično pot pri osvobajanju okupirane domovine. Kljub temu, da so želeli prispevati svoj delež za osvoboditev Primorske in njeno združitev z matico ter so za ta cilj tvegali življenja so za svoja dejanja plačali izjemno visoko ceno.
V nadaljevanju predavanja je Jevnikar tako orisal usode domala vseh 27 poznanih padalcev, od katerih naj bi jih domala polovico že med
vojno oziroma takoj po njej pomorila OZNA. Poudaril je, da je njihova usoda v javnost prišla zaradi pričevanj preživelih, svojcev in prijateljev ter številnih pisem in dnevnikov iz vojnih dni, ki so pritegnili pozornost publicistov in raziskovalcev. Jevnikar je pri tem še dodal, da nam dokumenti britanskega in slovenskega izvora razkrivajo dodatne podrobnosti ter pomagajo postaviti zgodovinski okvir takratnih dogodkov.
Predavanju so sledila številna vprašanja zainteresirane publike. Jev-nikar je v odgovorih med drugim pojasnil začetke lastnega ukvarjanja z raziskovanjem usod »primorskih padalcev«, ki ji ostaja zvest vse od leta 1995. Predavanje Junaška in tragična pot »primorskih padalcev« - pričevanja in dokumenti sodi v sklop spremljevalnega programa aktualne občasne razstave Prekomorci.
Ivo Jevnikar med četrtkovim predavanjem o »primorskih padalcih«
V mesecu marcu mu sledi predavanje s predstavitvijo knjige dr. Marte Verginella: Suha pašta, pesek in
bombe - vojni dnevnik Bruna puža.
roša Tram-
RoŠa
KOPER - Do ponedeljka
Privezane tri Natove ladje protiminskih sil
KOPER - Skupina treh ladij Natovih stalnih protiminskih pomorskih sil na čelu z oskrbovalno ladjo FGS Rhein je včeraj priplula v koprsko pristanišče. Obisk je del načrtovane plovbe skupine po Sredozemlju. Poveljnik skupine Matthias Seipel je poudaril, da so z obiskom Kopra kot enega Natovih domačih pristanišč dodatno poudarili skladnost zavezništva. Skupina, ki jo poleg FGS Rhein v vlogi poveljniške ladje sestavljata še nemški minolovec FGS Weilheim in italijanski minolo-vec ITS Chioggia, bo v Kopru do ponedeljka, predstavlja pa eno od štirih stalnih Natovih pomorskih skupin. Te se delijo v dva sklopa; prvega sestavljata dve stalni Natovi pomorski skupini, drugega pa dve stalni Nato-vi protiminski skupini, kamor sodi tudi skupina, ki je obiskala Koper.
/
TRST	Sobota, 1. marca 2014	4
JBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
TERANUM - Sedma promocija kraške črnine v mestnem središču v priredbi Društva kraških vinogradnikov
Teran, za telo in dušo!
Velika udeležba v osrednjem mestnem hotelu - Degustacija v sodelovanju z društvom krajevnih someljejev Zasedanje o pozitivnih zdravstvenih učinkih terana z univerzitetnimi izvedenci čezmejnega projekta Agrotur
Letošnji Teranum, promocija terana in rdečih vin z italijanskega in slovenskega Krasa, je privabila v najbolj prestižni tržaški hotel na nabrežju toliko ljudi, kot še nikoli prej. Že po tej promocijski plati je pobuda Društva kraških vinogradnikov povsem uspela.
Imela pa je še drug, velik pomen. Udeleženci zasedanja o pozitivnih učinkih terana so lahko iz ust treh strokovnjakov - prof. Sabine Passamonti s tržaške univerze, dr. Paola Sivilottija z univerze v Novi Gorici in dr. Klemena Lisjaka s Kmetijskega inštituta Slovenije - izvedeli, kakšne velikanske zdravilne lastnosti ima teran.
Trojica že tri leta sodeluje pri čez-mejnem projektu Agrotur iz evropskega programa Italija-Slovenija 2007-2013. Ekipa je opravila celo vrsto raziskav in analiz in prišla do zelo zanimivih zaključkov. Teran vsebuje posebne snovi (imenujejo se antocini), ki omogočajo pri ostarelih ljudeh znižanje možnosti demence za celih 40 odstotkov, znižanje možnosti Alzheimerjeve bolezni pa za 20 odstotkov. Obenem vsebuje visoko stopnjo antioksidantov, kar splošno blagodejno učinkuje na človekovo telo. Obe-
nem redno a zmerno uživanje terana pozitivno učinkuje na srce in ožilje.
Strokovnjaki so z delom na terenu ugotovili, kako je mogoče izboljšati kakovost terana. Mnogi vinogradniki so se že pred leti zakorakali na to pot, kar so udeleženci popoldanske vodene degu-stacije krajevnega društva someljejev (vodil jo je predsednik Roberto Filipaz) tudi konkretno preverili, prisotni na večerni degustaciji 36 teranov in rdečih vin z obeh strani meje pa množično potrdili (seveda ob prigrizku domačih krajevnih proizvodov).
Kras je teran in teran je Kras, je bilo slišati na predstavitvi pobude. O tem posebnem vinu so pisali že v preteklih stoletjih, kot je spomnil vinski zgodovinar Stefano Cosma. Bilo pa je trpko, z visoko stopnjo kisline. Tak teran so še do pred kakim desetletjem točili v osmicah. Te-rani, ki so jih ljudje pokusili sinoči v mestnem hotelu, so bili povsem drugačni. Bolj pitni, kakovostnejši. V bistvu zreli za velik skok: osvajanje širšega vinskega trga.
Letošnji sedmi Teranum je bil prav to: velika promocija vina velikih posebnosti.
M.K.
POGOVOR - Klemen Lisjak, koordinator projekta Agrotur
Blagodejni antociani
Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije je koordinator milijon evrov vrednega čezmejnega projekta Agrotur, pri katerem sodelujejo univerze iz Trsta, Vidma in Nove Gorice.
Zakaj je teran posebno vino?
»Teran je sorta v Evropi, ki je najbolj bogata z antociani. To so barvila, pigmenti rdeče barve, ki dajejo vinu bogato barvo.«
Je ta rdečina odvisna od rdeče kraške rdeče zemlje?
»Ne, najprej je odvisno od sorte, potem pa tudi od rdeče zemlje. Univerza v Trstu v zadnjih desetih letih zelo proučuje učinke antocianov, predvsem njihov me-tabolizem v človeškem telesu, da bi izvedeli, se z njimi dogaja.«
In kaj so ugotovili?
»Strokovnjaki po svetu jih povezujejo z blagodejnimi učinki na zdravje. Povsem na zmanjšanje demence. Prav v Trstu so jih med poskusi našli v možganih malih sesalcev, kar je zelo redko.«
Ali so dali laboratorijskim miškam piti teran?
»Ne teran, pač pa ekstrakte tega barvila. Iz želodca so se razširili v kri, v ledvica, v jetra in tudi v možgane. Možgani so zelo nepropustni, razen za glukozo in vodo. Če pridejo ti zelo dobri antioksidanti v možgane, je to zanje zelo pozitivno.«
Potemtakem je pitje terana priporočljivo za zdravje.
»Z zmerno konzumacijo, da. To pomeni za moškega dva do tri kozarce na dan, za žensko pa eden do dva kozarca.«
Klemen Lisjak
fotodamj@n
Nič več?
»Če pretiravamo s pitjem, alkohol izniči efekt antocianov. Redno pitje terana vsak dan že, ampak brez pretiravanja.«
V katero smer je bilo še usmerjeno vaše raziskovanje?
»Mi analiziramo vinogradniške tehnologije, da bi ugotovili, kako izboljšati te antociane. Kaj narediti v vinogradu, da bi dosegli ta učinek.«
Kaj?
»Ali bomo zmanjšali rodnost trte, ali pa bomo listje zmanjšali ali povečali.«
Do katerih rezultatov ste dospeli?
»Predvsem proučujemo vpliv zgodnjega razlistanja refoška, to je trte na Krasu. To že pred cvetenjem. Tako zmanjšamo rodnost in povečamo osebnost teh antocianov. Vemo, da je refošk zelo ob-
POLITIKA - Priprave na majske evropske volitve
Tsipras poenotil tržaško levico
Levo usmerjena civilna družba računa na sodelovanje SEL-LES NIchija Vendole in obeh komunističnih strank
Vodji grškega levičarskega gibanja Syriza Ale-xisu Tsiprasu je, kot kaže, uspelo poenotiti tudi tržaško levico. Enotnost na levici je glavni cilj skupine uglednih italijanskih kulturnikov in intelektualcev, ki pod zastavo vodje grške levice, za majske evropske volitve načrtujejo listo Altra Europa con Tsipras (Drugačna Evropa s Tsiprasom). Poziv za predložitev volilne liste so med drugim oblikovali novinarka Barbara Spinelli, hčerka očeta sodobne Evrope Altiera Spinellija, zgodovinar Marco Revelli, pisatelj Andrea Camilleri in ekonomist Guido Viale. Izhajali so iz ocene, da v Italiji ne primanjkuje levičarjev, ni pa sodobne in zlasti ne levice, ki bi znala tolmačiti in obenem zastopati želje po večji demokraciji in družbeni enakosti. Demokratska stranka je z Matteom Renzijem ubrala pot, ki nikakor ne pelje na levo, Gibanja 5 zvezd tudi ne moremo imeti za levo gibanje, če ne drugo, ker je njegova politika 100-odstotno odvisna od Beppeja Grilla, pravijo Camilleri in somišljeniki.
»Čaka nas zelo zahtevna pot. Ugledni zastopniki civilne družbe so položili temelje za poenotenje levice pod okriljem Tsiprasa, predložitev kandidatne liste za evropski parlament pa zahteva velik napor,« pravi Marino Calcinari, eden od pobudnikov tržaške Syrize. V volilnem okrožju severovzhodne
Marino Calcinari (desno) v kavarni San Marco predstavlja usmeritev evropskega gibanja Alexisa Tsiprasa
foto d@amjan
Italije je treba listo za evropske volitve pospremiti s kar 15 tisoč podpisi, ki jih bodo Calcinari in tovariši na Tržaškem začeli zbirati prihodnji teden.
Zametke Liste Tsipras so včeraj dopoldne predstavili v kavarni San Marco ob prisotnosti zastopnikov SEL ter obeh komunističnih strank SKP in SIK. Popoldne je o načrtih evropske in italijanske
levice tekla beseda na sedežu SEL, kjer je glavno besedo imel Argiris Panagopoulos, ki v grški Syirizi odgovarja za evropsko politiko. Panagopoulos je tudi dopisnik iz Grčije dnevnika Il Manifesto, ki je eden od glavnih »sponzorjev« italijanske različice grške Sy-
S.T.
čutljiv na ožige na Krasu. Avgusta je zelo velik problem: sonce ožge in grozd propade. Če pa razlistamo že prej, celo pred cvetenjem, potem tega ni treba. Rodnost je manjša, grozd se okrepi in počasi listje spet zraste, a ga ni toliko, da bi ga bilo treba avgusta redčiti, in tudi grozdja ni treba redčiti. Rodnost je manjša, kar pa poveča kakovost.«
Ali manjša rodnost pomeni manjše število grozdov?
»Ne, število grozdov je isto, je pa pol manj jagod. Trta doživi nek stres, ki se pokaže z zmanjšanjem grozda. Vse to proučuje prof. Paolo Sivilotti z univerze iz Nove Gorice.«
Katere druge analize opravljate?
»Primerjave z namakanjem. Voda na Krasu je pomembna in je nujna, ampak treba je vedeti, ob katerem času je treba namakati. Nekateri z vodo pretiravajo, s tem osiromašijo osebnost antocianov, ker jih razredčijo. Treba je torej vedeti, v kateri fazi je treba dati dovolj vode.«
Ali to merite?
»Da, s posebnimi instrumenti. Z namakanjem moramo prenehati v fazi obarvanja jagod. Do takrat lahko namakamo, potem pa ne. En mesec pred trgatvijo pa ne gre namakati. Če hočemo doseči dobro kakovost, moramo trto privesti v rahel vodni stres, da trta malce trpi pomanjkanje vode. To je v redu. Ne pa preveč. Tako trta formira snovi in jih koncentrira v jagodi. To niso snovi iz zemlje ampak se formirajo v listih in se potem v jagodi spremenijo v rdeče pigmente.«
Kaj pa je s pregovorno prisotnostjo železa v teranu?
»Koncentracija železa ni več toliko zanimiva. Ugotovili smo, da so osebnosti med sortami približno iste. Tako na Krasu, kot v Istri ali v Vipavski dolini. Ni, da bi zaradi železa v zemlji imel teran več železa. To ne velja. So pa drugi pozitivni efekti.«
Kateri?
»Antociani delujejo kot vitamin C. So močni reducenti. Pomagajo absorbci-jo železa v krvi. Zato se ob slabokrvnosti priporoča tudi deci terana, ker pomaga železu iz druge hrane, da se absorbira.«
Ali to pomeni, da bodo v prihodnosti prodajali teran v lekarnah?
»Eh (se zasmeje, op. av.) ... Mi si to želimo ... A mislim, da tega ne bo treba. Mi si želimo teran izboljšati, zaščititi, ohraniti in poudariti, naj se pije tu, pri nas.«
Ali so vinogradniki prispevali k izboljšanju kvalitete terana?
»Da. Nekateri bolj, drugi manj. Nekateri znižujejo rodnost trte, s čemer izboljšujejo kakovost. To je ključna stvar. Mi jim z institutom pomagamo za izboljšanje tehnologije.«
Vi pijete teran?
»Seveda!«
Čigavega?
»Najboljšega!«
Ime?
»Imen ne smem izdajati. Gotovo tistega z največ antociani.«
Marjan Kemperle
/
TRST
Sobota, 1. marca 2014
5
SLOVENSKI KLUB IN GRUPPO/SKUPINA 85 - Srečanje na Postaji Rogers
Boris Pahor sklenil mesec slovenske kulture v mestu
Pogovor o italijanskem prevodu knjige žene Radislave o bratu Janku Premrlu
S srečanjem na Postaji Rogers se je sklenil niz prireditev Kultura ponovno v središču: mesec slovenske kulture v mestu, ki sta ga v februarju v Trstu organizirala Slovenski klub in Gruppo/Skupi-na 85. Gost srečanja Bookcrossing je tokrat bil Boris Pahor, s katerim sta se o knjigi »Un eroe in famiglia. Mio fratello Janko-Vojko,« ki jo je napisala pisateljeva žena Radoslava Premrl in v italijanščino prevedla Martina Clerici, pogovarjala novinarja Poljanka Dolhar in Pierluigi Sabatti; delo je izšlo lani pri založbi Nuova Dimensione.
Uvodoma je bilo rečeno, da se časi spreminjajo in da so poglavja iz slovenske primorske polpretekle zgodovine, ki ji je v svojih delih opisal Pahor, danes v obmejni in delno tudi širši italijanski javnosti poznana: Trst mora prek medsebojnega spoznavanja sprejeti v svojo zavest vso to bolečo zgodovino.
Knjiga Radoslave Premrl je avtobiografsko delo o ugledni slovensko narodno zavedni družini iz Vipavske doline, ki so ji fašisti zažgali dom, jo poslali v kon-
Srečanju so z zanimanjem sledili številni poslušalci
fotodamj@n
finacijo v Piemont in je med drugo vojno utrpela izgubo sina-partizana, ki je bil proglašen za narodnega heroja in hčerke, ki so jo ob umiku v zadnjih dneh vojne ubili četniki. Po vojni so se težave za Premr-
love nadaljevale. Mnoge primorske družine so doživele podobno usodo.
Janko Premrl je bil vsestransko aktivna osebnost, pristaš krščansko-socialne-ga gibanja, liderskega in norčavega značaja,
PROJEKT PROMEMORIA AUSCHWITZ - S podporo javnih uprav
Po poteh spomina
Tržaški dijaki se bodo v ponedeljek zbrali v Rižarni in se pridružili vrstnikom iz drugih dežel
Da bi se misel »The one who does not remember history is bound to live through it again« (Kdor se ne spominja zgodovine, je obsojen, da jo ponovno doživi), ki sprejme obiskovalca enega izmed zaporniških blokov v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem, dotaknila tudi tržaških dijakov, bosta Pokrajina in Občina Trst pod pokroviteljstvom Občin Devin Nabrežina, Zgonik, Repen-tabor, Dolina in Milje tudi letos izpeljali projekt Promemoria Auschwitz, ki predvideva ekskurzijo dijakov naših šol v Krakow in Auschwitz.
Podrobnosti letošnje izdaje sta na novinarski konferenci predstavili pokrajinska odbornica za mladinsko politiko Roberta Tarlao in občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, ki sta prepričani, da lahko mladina s spoznavanjem temačnejše plati polpretekle zgodovine zgradi boljšo prihodnost, ki bo temeljila na altruizmu in spoštovanju drugačnosti. Pokrajinska odbornica Tarlao je tudi spomnila, da Pokrajina projekt izvaja že sedem let, pred tremi leti pa je k projektu pristopila tudi Občina Trst. Občinska odbornica Antonella Grim pa je poudarila, da si obe ustanovi kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev prizadevata, da bi projekt šel še vedno naprej svojo pot. Letos se bo šestdnevne ekskurzije udeležilo skupno
72 oseb; od teh bo 63 dijakov različnih tržaških šol. Sicer pa se bo na pot podalo skupno kar 600 dijakov, ki prihajajo iz dežel FJK, Gornje Poadižje, Puglia in Emilia Romagna. Roberta Tarlao je izpostavila tudi družabni element projekta, saj se na enem mestu zberejo dijaki iz različnih krajev Italije, ekskurzija pa jih obogati z izkušnjami, ki jih prav gotovo zaznamujejo za celo življenje. Na podlagi preteklih sezon je od-bornica Tarlao dejala, da groza taborišča Birkenau presune vsakogar, tudi najbolj trdožive.
Tržaški dijaki se bodo na dolgo pot podali v ponedeljek, 3. marca, ob 10.15. Pred Rižarno bodo izletnike pozdravili predstavniki tržaških javnih ustanov. Naj povemo, da so bili dijaki že pred ekskurzijo deležni zgodovinskih predavanj na temo holokavsta, ki ga bodo na ekskurziji spoznali od blizu in v živo. Namen šolske ekskurzije je namreč, da bi se mladina zavedala, da o teh dogodkih ne smemo molčati in da je treba z njimi seznanjati tudi prihodnje generacije, saj bomo le tako dosegli, da se tovrstne grozote ne bi nikoli več ponovile. Med izletom pa bodo udeleženci lahko sodelovali tudi pri fotografskem natečaju Fotografirati spomin, v sklopu katerega bodo pripravili fotografsko reportažo, ki bo v šolah postala osnova za predavanja na to temo. (sč)
ki je bil kot partizanski komandant »predober« z nasprotniki in se ni podrejal disciplini vodilne ideologije. »Verjetno so ga nadrejeni ranjenega pustili izkrvaveti,« je ponovil Pahor.
Na srečanju se je tržaški pisatelj zaustavil pri značajskih karakteristikah, ki so označevale njegovo ženo in druga med obema vojnama izobražena in pogumna primorska dekleta (tako Radoslava Premrl kot Danica Tomažič sta bili med prvimi ženskami, ki sta nosili hlače). Kot znano je Pahorja in Premrlovo, ki je bila značajsko podobna pokojnemu bratu, po vojni povezovala boleča preteklost, a tudi, denimo, živahen dialektični odnos. Pisatelj je na srečanju med drugim opozoril, da so bili dejansko Primorci prepričani, »da se le z izbruhom vojne« lahko narod reši.
V vsebinsko pestri končni razpravi, v katero so se vključili številni poslušalci, ki so pohvalili mojstrski Clericin prevod knjige, je med drugim stopila v ospredje kriza Tržaške knjigarne. Kaj misli Boris Pahor o tem?, so ga vprašali. »To kar se dogaja, da se ne morejo zmeniti - je menil Pahor - je ogabno in odraz določene ozko-srčnosti (v italijanščini: pochezza d'animo). Knjigarno bi morali rešiti. Denar je, sicer bi lahko tudi vprašali ljudi, naj prispevajo. Za knjigarne danes ni lahko, dolgovi Tk so bili plačani in sedaj bi bilo treba nekaj žrtvovati za naprej.« Drugi poslušalec je opozoril na simbolni pomen ponovnega zagona Tk, »saj so na tistem območju stavbe židovske in slovenske skupnosti, ki sta največ pretrpeli za časa fašizma.« Navzoči so zaželeli Tk dolgo življenje. (Mch)
MESTNE KNJIŽNICE
Daljši urniki in porast obiskovalcev
Knjižnična izposoja v občinskih knjižnicah v Trstu narašča iz leta v leto, odličen obisk pa beleži tudi hemeroteka na Trgu Hortis, v kateri lahko uporabniki prelistajo mnoge revije in časopise. Odličen obisk knjižnic njihovo vodstvo pripisuje predvsem dejstvu, da Trža-čani radi berejo.
Te podatke je na včerajšnji novinarski konferenci posredovala direktorica Mestnih občinskih knjižnic Bianca Cuderi, ki je v družbi občinskega odbornika za kulturo Franca Miracca predstavila tudi nekatere novosti v Mestnih knjižnicah in hemeroteki. Novosti se nanašajo zlasti na podaljšan delovni čas, ki bo začel veljati z današnjim dnem. Uporabnikom želijo ponuditi še bolj elastično storitev, je pojasnila Cuderijeva, ki je spomnila tudi, da se je delovnik knjižnic v zadnjem letu povečal za 26 ur na teden, he-meroteka Tomizza na Trgu Hortis pa je v zadnjih dveh letih bila odprta 28 ur na teden več kot pred 2. januarjem 2012.
Novost zadeva zlasti knjižnico Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu, ki bo po novem odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob četrtkih cel dan med 9. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro. Doslej je knjižnica ob petkih obratovala le v dopoldanskih urah. V knjižnici Quarantotti Gambini so tako od 1. junija lani, ko so uvedli spremembe v delovnem času, odprti 20 ur na teden več kot prej.
Sicer se je število uporabnikov v tej knjižnici lani v primerjavi z letom 2010 močno povečalo (od 83.173 na 93.498 uporabnikov). Še boljše rezultate pa beleži hemerote-ka na trgu Hortis, ki je od januarja leta 2012 odprta vsak dan od 9. ure do 22.45, ob sobotah od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ta podaljšani urnik se nam je obrestoval, je poudarila direktorica, ki je postregla s podatkom, da se je število obiskovalcev v hemeroteki lani v primerjavi z letom 2006 kar podvojilo (prej 42.206 uporabnikov, lani pa kar 83.000). Širši krog občinstva pa vodstvo knjižnic želi pritegniti tudi z raznimi konferencami in bralnimi matinejami za najmlajše bralce, je še dejala Bianca Cuderi, ki je spomnila tudi, da od lanskega junija s podaljšanim urnikom obratuje tudi knjižnica v Naselju sv. Sergija. (sč)
BAZOVICA
Enajst migrantov, enega prepeljali v bolnišnico
Italijanska mejna policija je v Bazovici spet naletela na skupino migrantov, ki se z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi in brez veljavnih dokumentov pomikajo proti končnemu cilju - severni Evropi. V jutranjih urah so policisti ustavili enajst moških, starih od 15 do 44 let, ki so pešačili proti Trstu. Šest jih prihaja iz Eritreje, trije so iz Sirije, ostala dva iz Slonokoščene obale in Senegala. Eden od njih se je počutil slabo, izčrpala ga je dolga in naporna pot. Policija ga je prepeljala v katinar-sko bolnišnico. V nadaljevanju postopka so edinega mladoletnika odpeljali v primeren center, državljan Slonokoščene obale je zaprosil za politično zatočišče, vsi ostali pa morajo zapustiti italijansko ozemlje. Migranti so prispeli na Kras po potovanju skozi balkanske države, organizatorjem so odšteli nekaj tisoč evrov.
POLICIJA - Razgrajač
Udarci z glavo v avtomobilu in na kvesturi
Policija je v četrtek popoldne prejela več klicev v zvezi z moškim, ki je razgrajal v parku pred glavno tržaško železniško postajo. Prevrnil je zabojnik za odpadke, s steklenico pa je začel groziti skupini mladih. Policistom je bilo takoj jasno, da ga ima možakar pošteno pod kapo, s steklenico je zamahnil tudi proti njim. Upiral se jim je in jih zmerjal, s težavo so ga spravili v avtomobil in ga odpeljali na kvesturo. Med potjo je 40-letni romunski državljan A. S. P. nenadoma udaril z glavo v vrata avtomobila, na kvesturi pa je z nogami, pestmi in glavo večkrat udaril v steno ter tudi v okno (in ga tako poškodoval). Zagnal se je še proti osebju službe 118, ki ga je zatem odpeljalo v katinarsko bolnišnico. Na koncu so ga ovadili zaradi izvajanja nasilja, upiranja, razžalitve in povzročitve škode, doletela ga je tudi globa zaradi vinjenosti.
DOM BARTOLI - Iolanda Giovanardi praznovala 108. rojstni dan
Najstarejša Tržačanka
Tržačani so v povprečju najstarejši v Italiji, na samem vrhu tržaške starostne lestvice pa je Iolanda Giovanardi, ki je včeraj dopolnila 108 let. V občinskem domu Casa Bartoli je prisebna gospa veselo praznovala s prijatelji, sorodniki, občinsko odbornico in glasbeniki. Vse najboljše!
foto damj@n
6
Sobota, 1. marca 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Sinoči zaprtje, prihodnji teden v Trstu »debatni aperitiv«
Na Opčinah ni več knjigarne
Pustni petek je bil za nekatere manj vesel, za slovensko kulturo na Tržaškem je bil gotovo grenak. Sinoči ob 19. uri je Ivana Terčon zadnjič zaklenila vrata open-ske podružnice Tržaške knjigarne, ki je bila za vaščane in prebivalce širše okolice že priljubljena postojanka. Na policah ne bo več slovenskih in italijanskih knjig, edine knjigarne na Krasu (na obeh straneh meje) je konec. Na Opčinah so 31. marca bodo zaprli še zgodovinsko knjigarno v Uli-se uslužbenke ci san Francesco in sedanje uslužbenke bodo brezpo-iskreno zahvalile selne. Kaj bo prinesla bližnja prihodnost ni znano, spod-vsem strankam budnih novic zaenkrat še ni.
i n p rijate lje m te r	Medtem se je v skupini Rešimo Tržaško knjigarno v
jim posvetile	spletnem družbenem omrežju facebook nabralo kar ne-
aforizem R. D. kaj bolj ali manj uresničljivih predlogov in debata je po-Cumminga:	kazala, da je usoda Tržaške knjigarne mnogim pri srcu. Raz-
»Dobra knjiga se prava na temo »kakšno knjigarno želimo« se iz virtualnosti nikoli ne konča« seli v realnost: Slovenski klub pripravlja Aperitiv v TK, ki bo v Ul. san Francesco predvidoma v četrtek, 6. marca, ob foto damj@n	19. uri. Vabljeni so vsi, ki jim je knjigarna pri srcu.
BAZOVICA - Srečanje in dejavnosti ob zasedanju mladih manjšincev zveze YEN
Mladostno in evropsko
Evropa je danes pojem, ki združuje in gradi medkulturne stike na poti v evropsko, združeno bodočnost. Nosilci teh idealov so predvsem mladi ljudje, na katerih slonita današnja družba in pogled v prihodnost. O tem so prepričani tudi mladi YEN-ovci, ki jih združujejo prav želja po odkrivanju medkulturnosti, spoznavanju jezikov ter gradnja mostov med narodnimi manjšinami, ki so razpršene po Evropi.
YEN - Youth European Nationalities, je mednarodna organizacija, ki združuje 41 manjšinskih organizacij iz 17 različnih evropskih držav. Tokrat se je okrog trideset članov odbora in delovnih skupin, ki delujejo v sklopu organizacije, sestalo v Bazovici. Nosilec pobude je MOSP - Mladi v organizaciji skupnih poti, ki je pobudo organiziral skupaj z Mladimi Slovenske skupnosti.
Predsinoči so se v prostorih Zadružnega doma v Bazovici YEN-ovi odborniki srečali z nekaterimi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in se tudi sami predstavili. Večer sta povezovali Sa-mantha Gruden in Erika Tomsič, ki predstavljata našo manjšino v YEN-ovih delovnih skupinah. Uvodoma je pozdravi-
Mladi člani odbora zveze YEN so se na četrtkovem srečanju predstavili in dobili povratno informacijo o slovenski manjšini v Italiji
fotodamj@n
la predsednica Mladih Ssk Giulia Leg-hissa, ki je poudarila, kako je pomembno, da mladi iz različnih držav in etničnih manjših sodelujejo: »Mladi potrebujemo nove izzive in to srečanje je eden od takih izzivov.« Sledili so še pozdravi Majde Canziani za Pokrajino Trst, predstavnikov SKGZ-ja, Marca Milkoviča za
Vzhodnokraški rajonski svet in deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damjana Terpina.
Predsednica Yena, Fatma Rahit, je predstavila delovanje organizacije in povedala, kateri so cilji in nameni: predvsem stiki med različnimi identitetami, jeziki in kulturami ter delo z otroki, najst-
NABREŽINA - Pred 70 leti odpeljali moške na prisilno delo v Nemčijo
Spomin na izgon
Krajevna sekcija VZPI-ANPI položila cvetje na nabrežinski železniški postaji, od koder je krenil vlak
K
Devinsko-nabrežinska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Anpi se je v četrtek s cvetjem, položenim na železniški postaji v Nabrežini, spomnila 70-letnice izgona moških na prisilno delo v Nemčijo. 27. februarja 1944je nemška vojaška oblast v okviru operacije Bober odgnala več stotin moških z območja Devina-Nabrežine, Križa, Jamelj in dela zgoniške občine z vla-
Udeleženci spominske svečanosti na nabrežinski železniški postaji
foto sergio ferrari
kom na prisilno delo v Nemčijo. Prisilna deportacija naj bi bila odgovor nemškega okupatorja na vse bolj učinkovito delovanje partizanskih enot na tem območju.
Spominske svečanosti na nabrežinski železniški postaji sta se ob članih krajevne sekcije VZPI-ANPI udeležila tudi župan Vladimir Kukanja in občinska svetnica Zveze levice Elena Legiša.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 1. marca 2014
ALBIN
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.51 - Dolžina dneva 11.08 - Luna vzide ob 6.24 in zatone ob 18.23.
Jutri, NEDELJA, 2. marca 2014
JANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje C.
CI3 Lekarne
niki in mladimi. »Yen se bori proti rasizmu, diskriminaciji in asimilaciji manjšin. Delujemo na politični in kulturni ravni, ki ju povezujejo prav izmenjave med državami.«
Ester Gomisel in Matej Sussi, ki sta se v preteklih letih tudi udeležila Yen-ovih seminarjev, sta spregovorila o svoji izkušnji. Ester je postavila v ospredje večobraznost mladih Evropejcev ter medkulturnost našega mesta, v katerem mora naša skupnost odpirati vrata sosedom: »Pobuda, ki je k temu res pripomogla, je bil na primer Slofest.« Spregovoril je tudi Peter Rustja, ki je bil dolgo let aktiven pri organizaciji.
Mitja Tretjak je v angleščini predstavil vodič po slovenskem Trstu Kako lep je Trst, ki je izšel leta 2011 pri Založništvu tržaškega tiska. Zadnja je bila na vrsti Julia Marx, ki je spregovorila o evropskih jezikovnih različicah in je tudi sama zaposlena v YEN-ovem uradu, ki se ukvarja s to tematiko.
Včeraj so imeli YEN-ovi odborniki delavnice po skupinah: tri delovne skupine se ukvarjajo s političnimi vedami, razvojem in komunikacijo; na sporedu je bila tematika politike, zato je največ dela imela skupina, ki se s tem ukvarja. V jutranjih urah so imeli še srečanje z Bojanom Brezigarjem, ki jim je spregovoril o organizaciji FUEN, pod okriljem katere deluje Yen, in Marjano Kosič, ki jim je v imenu SLORI-ja predstavila slovensko manjšino v okviru projekta EDUKA. Obiskali so tudi založništvo Mladike in Tržaško knjigarno, v popoldanskih urah pa jih je Tomaž Sussi vodil po sledeh slovenskega Trsta, nad katerim so bili zelo navdušeni. V naših krajih se bodo mladi Evropejci mudili do nedelje. Upamo, da jim bo naše mesto v zalivu ostalo v prijetnem spominu. (bf)
Danes, 1. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040573141.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo danes, 1. marca, uradi zaprti.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu v sodelovanju s Kru.tom vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Na razpolago je še nekaj mest! Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072.
KRU.T vabi na velikonočni izlet na Trentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. marca. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187.
/
TRST
Sobota, 1. marca 2014
7
□ Čestitke
U Kino
Darujte za
sklad
Bubnic Magajna
□ Obvestila
Na filozofskifakulteti v Trstu je z odliko zaključil magistrski študij JERNEJ ŠČEK. Ponosni nanj mu iskreno čestitamo Vilma in Matjaž, Jakob in Marzia ter nona Nerina.
Dragi JERNEJ, iskrene čestitke za odlično zaključen magistrski študij izfilozofije, pa še veliko nadaljnjih uspehov in zadoščenj! Jerica, Matija, Milena in Niko.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00 »Venezia salva«; 21.30 »Il mi-stero di Dante«.
FELLINI - 15.00, 16.45 »La scuola piu' pazza del mondo«; 18.30, 20.30, 22.30 »Smetto quando voglio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »12 anni schiavo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A proposito di Davis«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La bella e la bestia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.20 »12 let suženj«; 15.30 »Ameriške prevare«; 21.00 »Batler«; 17.00 »Divja salsa«; 18.00 »Justin Bieber: Believe«; 18.00 »Knez Igor v živo«; 14.00, 16.00 »Lego film«; 15.00 »Lego film«; 16.20 »Neskončna ljubezen«; 19.00 »Panika«; 14.20 »Pločevinko«; 22.10 »Pompeji«; 18.10 »Priseljenka«; 14.40, 16.40 »Purana na begu 3D«; 15.40 »Purana na begu«; 20.30 »Varuhi zapuščine«; 21.10 »Zimska pripoved«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 19.30 »Netopir«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30 »The Lego movie«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Disney's saving Mr.Banks«; Dvorana 3: 16.00, 20.10, 22.15 »Snowpier-cer«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una donna per amica«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Il violinista del diavolo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Pompei«.
SUPER - 15.30 »Belle & Sebastien«; 17.15, 19.20, 21.30 »Monuments Men«.
THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »12 anni schiavo«; 17.30, 22.00 »Pompei«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Sotto una buona stella«; 19.45, 22.10 »Monuments Men«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.15 »Una donna per amica«; 15.20, 17.40, 19.40, 20.00, 22.15 »La bella e la bestia«; 19.30, 22.00 »Snow-piercer«; 15.30, 17.40 »The Lego mo-vie«; 15.20, 17.20 »La scuola piu' pazza del mondo«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00 »The Lego movie«; 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.00 »12 anni schiavo«; Dvorana 3: 17.20, 20.15, 22.10 »Una donna per amica«; Dvorana 4: 16.00, 17.50 »Sotto una buona stella«; 19.50, 22.10 »Snow-piercer«; Dvorana 5: 17.00, 20.00, 22.15 »La bella e la bestia«.
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, je odprt ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; ob sredah, četrtkih in petkih, od 14. do 18. ure. Vabljeni!
FOTOVI DEO TRST80 vabi na Foto Extempore za 47. Kraški pust na Opči-nah. Pravilnik na www.trst80.it ali informacije na tel. 0039-3294128363 (Marko).
GKD DRUGAMUZIKA - Pustovanje Briščiki: danes, 1. in torek, 4. marca, pod ogrevanim šotorom, nora pustna zabava s Kingstoni, Happy Day, ans. Nebojsega, Authetics itd. Pustni avtobusi »Carnival bus« iz Devina, Bazovice, Doline in Trsta (info in urniki na FB strani Pustovanje Briščiki).
KD PROMOKRAS vabi na Happy Car-neval danes, 1. marca, v Kulturnem domu na Proseku z glasbeno skupino Bellami in nagrajevanjem najlepših mask. Sodeluje prevajalka Berta Bertoki.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je bil rok za sečnjo na omenjenih območjih, ki po normi zapade danes, 1., podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto.
SKD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj yo-ge na Krasu. Lekcije se odvijajo v telovadnici osnovne šole v Saležu ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.45 in od 20.00 do 21.20. Vabljeni na sprostitev.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi po sledečem vrstnem redu: v nedeljo, 2. marca, Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Preč-nik in Praprot; v ponedeljek, 3. marca, Vižovlje, Štivan, Medja vas, Se-sljan, Trnovca in Šempolaj; v torek, 4. marca, Nabrežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe!
KD FRAN VENTURINI - otroški pustno rajanje z ansamblom Remix v nedeljo, 2. marca, od 15.30 do 20.00 in v torek, 4. marca, od 16.00 do 20.00 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni!
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je v dvorani ZKB na Opčinah do nedelje, 2. marca, odprta razstava Pustne norosti Marise Dolce, Beti Starc in Alda Usberghija, ob delavnikih od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure.
SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi vse prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi, ki bo krenil v nedeljo, 2. marca, s pričetkom ob 8.30 izpred bivše gostilne Tul. Društvo bo v torek, 4. marca, priredilo tudi tradicionalno otroško pustno rajanje, ki bo v prostorih Srenjske hiše s pričet-kom ob 16.30. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno.
YEN - evropsko združenje mladinskih manjšinskih organizacij prihaja na sestanek v Trst. Organizatorji MOSP in Mladi SSK, vabijo vse mlade in po srcu mlade manjšince in večince ter vse kulturnike, ki jim je pri srcu vpetost naše manjšine v evropski prostor, da nas obiščete do 2. marca v depan-dansu Lipa v Bazovici. Kontakt: ylc-trst@gmail.com, FB - stran TudiMi-Smo YEN.
LJUDSKI DOM v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) vabi v ponedeljek, 3. marca, od 16. ure dalje na otroško pustno rajanje.
SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 3. marca, od 16.00 do 18.30 v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šempolaju.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE: Združenje staršev Križ vabi na otroško pustno rajanje v torek, 4. marca, od 16.00 dalje v prostorih Ljudskega doma - Bita v Križu. Animacijo bo vodil Evgen Ban.
PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni.
SKD PRIMOREC in Mladinski trebenski krožek prirejata Ples v maskah za srednješolce v torek, 4. marca, od 19. do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD PRIMOREC prireja pustno rajanje za otroke iz vrtca in osnovnošolce v torek, 4. marca, od 15.30 do 18.00 v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na Otroško pustno rajanje z Damjano Golavšek v torek, 4. marca, od 16. do 19. ure.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 5. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z Marico Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 6. marca, od 16.00 do 18.00.
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Pokal prijateljstva«, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 8. marca, v Forni di Sopra, ter da se udeležijo v nedeljo, 9. marca, tekme v veleslalomu, veljavne za Zamejsko smučarsko prvenstvo 2014, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 6. marca, na tel. št. 342-0730513 (Sabina).
SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI E. Antončič - Stojan, prirejata v soboto, 8. marca, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu, ob dnevu žena, predstavitev ponatisa knjige Iz morja v ponev. Z avtorico Marjučo Offizia se bosta pogovarjala Martina Kafol in Mitja Tretjak, sledi večerja z družabnostjo. Informacije in prijave na tel. št. 0402209058.
V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 9. marca, po maši od 11. ure počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtiču, ki nosi njegovo ime.
ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z vinarjem Damjanom Podversičem. Pokušnjo vina bomo izpeljali v torek, 11. marca, ob 20. uri v restavraciji v Miljah (Stada per Lazzaretto 2). Informacije in prijave na tel. 333- 9857776 in trie-ste@onav.it.
IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca ob 20.00 in drugi v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395.
Prireditve
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinami-čno kmetovanje, organizira biodina-mični študijsko - praktični tečaj na osnovi knjige Rudolfa Steinerja »Znanstveno spiritualni impulzi za razvoj poljedelstva«. Srečanja bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 20.00 do 21.30 v Trstu na sedežu v Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje. Vstop prost. Tel. št.: 333-1118664, 3287012374.
A.Š.D. SOKOL, Združenje staršev otrok Os. Šole Šček Nabrežina, GD Nabre-žina in SKD Igo Gruden Nabrežina, prirejajo otroško pustno rajanje v prostorih kulturnega društva v Nabreži-ni v danes, 1. marca: od 16. do 20. ure rajanje in animacija za malčke in otroke osnovnih šol; od 20. do 23. ure ples za srednješolce z DJ-jem Davidom. Toplo vabljene vse male maske!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje ob izročitvi 5. Nagrade
Nadja Maganja. V imenu aktivistk projekta Dream, ki se v Afriki na zdravstvenem in socialnem področju borijo proti AIDS-u, jo bo prevzela Jane Gondwe iz Malavija. Ponedeljkov večer se bo tokrat začel ob 20. uri.
SPOMINSKA SVEČANOST ob 70. obletnici smrti Sergia Cermelia bo v ponedeljek, 3. marca, ob 10.30 v Parku spomina pri Sv. Justu. VZPI-AN-PI, ANED in ANPPIA vabijo antifa-šiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Sergio Cermeli.
PUSTNA SKUPNA ŠEMPOLAJ vabi vse vaščane in pustne veseljake od blizu in daleč na pepelnico, v sredo, 5. marca, v Štalco v Šempolaju, od 18. do 20. ure na veselo slovo od pusta 2014 »Fantažma Fantažminota«.
SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško neprofitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih. Ob sredah: 5. marca (Dr. Paola Sbisa »Prehrana in pravilno hranjenje«); 12. marca (Dr. Matteo Bevilacqua »Vedno prožni in razgibani«) in 19. marca (Dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovori bodo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst.
KNJIŽNICA DIVAČA bo na predvečer dneva žena v petek, 7. marca, ob 18. uri v svojih prostorih gostila tržaško pesnico, pisateljico in psihologinjo Alenko Rebula Tuta. Gostja se bo predstavila s predavanjem »Nežne in močne, samostojne in predane: nove poti za ženske danes«.
MIRA, ženski odbor slovenskega centra PEN, in Slovenski klub vabita na literarni večer s književnicami Nežo Maurer, Jolko Milič, Bredo Smolnikar, Tatjano Pregl Kobe, Alenko Rebula, Stanislavo Repar, Barbaro Simoniti, Suzano Tratnik, Ireno Zerjal in Barbaro Korun. Pričakujemo vas v petek, 7. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje).
SKD SLOVENEC in skupina vezilj Zlata nitka vabita v petek, 7. marca, ob 20.00 v Srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave Poročne čipke in lesene makete. Razstavlja skupina kle-kljaric iz Črne na Koroškem in Jože Božič iz Gornjega Grada. Poje Grajski oktet iz Moravške doline. Urnik razstave: sobota, 8. in nedelja, 9. marca, od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
SKD PRIMOREC prireja ob mednarodnem dnevu žena v nedeljo, 9. marca, pobudi: ob 16.30 v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah predstavitev italijanskega prevoda Alamut, ki ga bosta predstavila Massimiliano Schioz-zi, publicist in urednik založbe Comunicarte ter novinarka Poljanka Dolhar; ob 18. uri pa bo v Ljudskem domu predstava orientalskih plesov Med nebom in zemljo, ki je nastala v režiji plesalk in koreografinj Alje Sha-ar in Ines Kočar.
SPD MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Maxa Reala in Petra Militaro-va »Trije vaški svetniki« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Šlandre v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačko-ljah.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 15. marca, ob 20.30 na ogled predstave »Oj, ta vojaški stan« v priredbi MePZ Kraški dom, ki ga vodi Vesna Guštin. Nastopajo Ilja Buffon, Maruška Guštin, sopranistka Sara Jablanšček in har-monikaš Fulvijo Jurinčič.
DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Na-brežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle).
S Poslovni oglasi
BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ
danes, 1. marca,
PUSTNI PLES Z VEČERJO. Tel.040-2209058
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923.
DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116.
GOSPA srednjih let, Slovenka s priporočili, išče delo kot pomočnica ali negovalka bolnih in ostarelih ljudi. Tel. št.: 331-1711096.
IŠČEM DELO kot negovalka starejših ali bolnih oseb. Tel. št. 040-9220305 (v večernih urah).
POMAGAM PRI UČENJU in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel.: 345-9264496.
PRODAM diatonično harmoniko končan, uglasitev v do, fa, si bemolle, s tremi poltoni. Cena po dogovoru: Tel.: 00386-41554239 ali 340-4678850.
Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM UŠAJ,
Nabrežina 8,
je odprt ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih ter na pustni torek.
Tel.: 339-4193779
VINOTOČ PRI KAMNARJEVIH (OSMICA) v Volčjem Gradu pri Komnu
bo odprt ob sobotah in nedeljah do 9. marca.
Dobrodošle harmonike!
Id Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498.
OSMICO je odprl Tavčar Renzo. Tel. št. 040-327135.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla na cesti za Slivno Corrado in Roberta. Tel.: 338-3515876.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270.
Prispevki
V	spomin na Dariborja Zupana, Mileno Muzino, Ivana Bana, Sandro Močnik in Bruna Zobca daruje osebje DTZ Žige Zoisa 454,00 evrov za Sklad Josipa Tavčarja.
V	spomin na Jelčko Gruden vd. Ga-brovec daruje Zlatka Milič 50,00 evrov za SKD Igo Gruden.
prej do novice
www.primorski.eu1
8
Sobota, 1. marca 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
KRAŠKI PUST - Težka odločitev organizatorjev spričo neugodne vremenske napovedi Danes posvet
/
Počakati bo treba en teden
več fotografij na www.primorski.eu
Letošnja deževna zima je žal prekrižala račune prirediteljem 47. Kraškega pusta. Zaradi slabih napovedi so višek pustnega dogajanja premestili za teden dni. Kot so nam sporočili odborniki Kraškega pusta, vse napovedi obetajo deževen dan, ki bi lahko močno prikrajšal tako pustne delavce kot gledalce. »Tveganje je tokrat previsoko, vsi pa si želimo, da se povorka odvija v najboljših pogojih. Odbor je bil na delu ves dan. Poklicali smo številne slovenske in italijanske
Utrinka s
sinočnjega defileja na temo morskega sveta
fotodamj@n
meteorološke službe, ki niso dopuščale druge izbire kot premestitev,« nam je zaupal predsednik pustnega odbora Igor Malalan.
Odločitev so udeleženci povorke sprejeli na različne načine. Med vsemi velja mnenje, da vzdušje ne bo najbolj pustno. Veliko je takih, ki so na današnji dan zaprosili za dopust, naslednji teden pa marsikoga čakajo druge obveznosti. Soglašajo pa z dejstvom, da so vozovi in maske preveliko bogastvo, da bi jih skvarilo
deževje. Sam prevoz vozov je ob dežju prav tako tvegan, predvsem za predstavnike bolj oddaljenih vasi. Med temi so tudi goriški pustarji, ki so si po besedah Luke Piska, predsednika goriškega društva Karnival, močno želeli današnjega open-skega nastopa, o jutrišnji sovodenjski po-vorki, pa se bodo odločili v nedeljskih jutranjih urah. Dan žena bo tako tudi nekoliko pustno obarvan. Predstavlja pa se še dodatna nevšečnost morebitnega sovpadanja različnih povork, kar bi za mar-
sikatero pustno skupino predstavljalo dodatno organizacijsko težavo.
Kljub vsemu je petkov program Kraškega pusta nemoteno stekel v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, kjer se je odvijal pustni defile z naslovom Morski svet. Ob povezovanju Omarja Marucellija in Evgena Bana so uživali predvsem najmlajši. Na največje uživanje pa bo treba počakati še teden dni, ko bo sicer v zamudi na Kraški pust končno zasijalo še sonce. (mar)
DOLINA - Ženin, nevesta in vsi svatje v pustnih maskah
Učitelj Fredi vzel Donatello, na pustni petek, da je b'lo veselo
Učitelja Fredija in njegovo izvoljenko so prišli pozdravit tudi dolinski učenci, seveda v pustni preobleki
PROSEK - Drevi
Happy Carneval
Drevi ob 21. uri bo v prostorih Kulturnega doma na Pro-seku zaživela pustna zabava. Člani društva PromoKras bodo odprli vrata Happy Carnevala. Za prijetno vzdušje bo poskrbel Show band Bellami' iz Kopra, nagrade pa bo v nočnih urah podelila radio-aktivna prevajalka Berta Bertoki. Najbolj originalne in najlepše maske se bodo lahko potegovale za kraški pršut, za zaboj Prosekarja in še za majhno, a ne-zanemarljivo presenečenje. Organizatorji so razkrili, da napoveduje svoj prihod na Prosek dvojica Batman in Catwoman, ki je trdno prepričana, da bo osvojila najboljšo nagrado.
Na dolinskem županstvu so imeli včeraj poseben poročni obred, mladoporočenca sta bila Donatella in Fre-di, poročil pa ju je pokrajinski svetnik Sandy Klun. Pravzaprav sama ohcet kot taka ne bi bila nič nenavadnega. Vendar pa sta bila tokrat ženin in nevesta pustni maškari, saj je bil včeraj pustni petek, ki že po tradiciji predstavlja veseli uvod v pustna rajanja. Tudi svatje so bili vsi maskirani, celoten dogodek na županstvu pa so še posebej popestrili otroci iz dolinskega vrtca Pika Nogavička in učenci tamkajšnje OŠ Preži-hovega Voranca, ki so seveda na ohcet prišli v maskah.
Kot nam je povedal ženin, ki je učitelj na dolinski občini, se na pustni petek že leta zbira skupina prijateljev-godbenikov, ki se z inštrumenti poda po breških vaseh. Med potjo veselo igrajo in se ustavijo v kantinah, če jih lastniki pač povabijo. Zato sta se Fredi in Donatella odločila, da se tudi poročita na pustni petek.
Poročno slavje se je po uradnem delu na občini nadaljevalo v skladu s tradicijo, po obisku nekaterih kleti v posameznih vaseh pa je bilo zaključno slavje v kantini Mirana Kluna v Mačkoljah, kjer se je pustno-poročno rajanje nadaljevalo dolgo v noč.
V Bazovici razstava Gozdovi brez meja
Jutri bo Didaktični naravoslovni center v Bazovici (Bazovica št. 224, telefon 040 3773677) odprt od 9. do 17. ure. Po velikem uspehu razstave o dinozavrih bodo tokrat na ogled dela slikarja, ki je dobro znan ne le v tržaških krogih. Ob ll.uri bo namreč odprtje razstave Gozdovi brez meja slikarja Luciana Plehana, ki bo predstavil svoje najnovejše stvaritve. Nov del bogatega slikarjevega opusa se kaže v elegantnem in prepoznavnem risarskem pristopu, kjer barvna skladja, harmonija v oblikovanju in prelivanje kromatizmov ustvarjajo globinsko, skoraj tridimenzijsko sliko. Njegovo likovno snovanje je osnovano na neposrednem razkrivanju naravnega bogastva, v popotovanju tako v kraške pokrajine kot v druga očarljiva naravna okolja.
V centru bo na ogled obenem tudi film, ki prikazuje zgodovino kraških gozdov in na željo je mogoč ogled tudi v slovenščini. Kot običajno je vstop v center prost.
Toča in sodra med Bazovico in Lonjerjem
Včeraj pozno dopoldne je v večjem delu tržaške pokrajine rahlo deževalo, ponekod pa so za krajši čas padala drobna ali tudi srednje velika ledena zrna. Sodra in toča sta prizadeli predvsem območje med Bazovico in tržaškim predmestjem, objavljeni posnetek je iz Podlonjerja (Foto Damj@n).
o otroških jaslih
Muzej Revoltella bo danes gostil celodnevni posvet o kakovostnih otroških jaslih (od 9.30 do 16.30), ki ga prireja Občina Trst. Srečanje bo ponudilo tudi zanimivo primerjavo z drugimi občinami - Modeno, Turi-nom in Milanom. Ob 18. uri pa bo v kavarni San Marco predstavitev knjige L'asilo nido psihologa in nekdanjega častnega sodnika na sodišču za mladoletne Giorgia Trosta.
Tržaški PEN prireja bralne skupine
Tržaški PEN klub odpira novo sekcijo, v celoti posvečeno strastnim bralcem. Sekcija PEN Trieste Lettori bo organizirala bralne skupine, ki bodo odprte vsem ljubiteljem književnosti ali tudi tistim, ki bi radi postali strastni bralci. Bralna skupina je priložnost za debato med motiviranimi posamezniki, ki so določeno knjigo že prebrali, srečanja vodi koordinator. Novost bosta predstavila predsednik tržaškega PEN kluba Antonio Della Rocca in Lina Morselli, in sicer v sredo ob 18.30 v kavarni San Marco.
Istrske umetnine in Lokarjev porcelan
Danes in jutri bosta na sporedu zadnja vodena ogleda razstav istrskih umetnin (v muzeju Sartorio) in zbirke porcelanskih izdelkov podjetnika Vanje Lokarja (v orientalskem muzeju v Ul. san Sebastiano 1). Danes ob 16. uri bo umetnostna zgodovinarka Anna Krekic razkazala gostom muzeja Sartorio dela slavnih slikarjev, kot so Paolo Veneziano, Vittore Carpaccio in Giambattista Tiepolo. Jutri ob 11. uri pa bo Krekiceva v orientalskem muzeju predstavila izdelke iz Lokar-jeve zbirke. Informacije na tel. št. 0403220736 (orientalski muzej) in 040301479 (muzej Sartorio).
Stripi Kaje Avberšek in filmi Stefana Riccija
Galerija Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) vabi danes ob 19. uri na odprtje razstave del Kaje Avberšek in Stefana Riccija. Slovenjgradčanka Kaja Avberšek se ukvarja z dizajnom, ilustracijami in stripi, Stefano Ricci pa bo ponudil svoje animirane filme. Razstava bo na ogled do 19. marca.
Pokrajina Trst ponuja začasne zaposlitve
Pokrajina Trst obvešča, da sta v teku postopka za začasno zunanje sodelovanje (pogodba co.co.co.) s pokrajinskim uradom za usluge za občane. Prva selekcija (do 7. marca) zadeva posredovanje, podporo in nadzor nad delovnimi praksami oseb s posebnimi potrebami, ki delajo v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem. Predmet druge selekcije (do 14. marca) pa je sodelovanje pri informiranju in usmerjanju mladih oseb s posebnimi potrebami po šolanju na višji srednji šoli, univerzitetnih študentov in mladih diplomirancev. Podrobnejše informacije so na spletni strani Pokrajine Trst.
Spletno pošiljanje potrdil zavoda Inps
Družba Insiel sporoča, da danes med 9. in 13. uro zaradi tehničnega posodabljanja ne bo mogoče poslati potrdil zavoda Inps preko deželnega spletnega portala za zdravstvo Con-tinuita della cura.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 1. marca 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Diletantsko rokohitrstvo
Darja Kocbek
Za enega upokojenca v Sloveniji statistično dela samo še 1,38 zaposlenega, kar je najbolj neugodno razmerje do zdaj, je v tem tednu sporočil pokojninski zavod. To je neugoden podatek zlasti zato, ker tako v zasebnih podjetjih kot v javnem sektorju še zmeraj tako rekoč vsakogar, ki izpolni minimalne pogoje, upokojijo. Teh ljudi pa ne nadomeščajo z mlajšimi redno zaposlenimi, zato je vplačil v pokojninsko blagajno vse manj, izplačil pa vse več.
Prav dodatni izdatki za pokojnine pa bodo skupaj z višjimi obrestmi, ki jih mora slovenska država plačevati za zadolževanje v tujini, iz proračuna države pobrali dodatne prihodke od dviga DDV in prihranek pri plačah v javnem sektorju in socialnih transferjih, je v tem tednu v zimski gospodarski napovedi le-vosredinski vladi Alenke Bratušek sporočila bruseljska evropska komisija. Vlada torej z ukrepi za sanacijo javnih financ, ki jih je izvedla v letu 2013, po oceni Bruslja ni naredila nič.
V kabinetu predsednice vlade so eno od bistvenih opozoril očitno prezrli. Ali pa so se naredili neumne. V odzivu so namreč hladnokrvno zapisali, med drugim, da je to »potrditev, da je usmeritev sedanje vlade, ki je končala pretirano rezanje odhodkov in se je odločila za bolj umirjeno politiko proračunskega uravnoteževanja, pravilna.«
Samo dva dni kasneje je ta ista vlada zaradi vse večje zmede in slabe volje državljanov, ki ure čakajo na geodetski upravi (Gurs) na pojasnila, predlagala spremembo zakona o davku na nepremičnine. Preden je enkrat samkrat nepremičninski davek pobrala. Minister za finance Uroš Čufer je pojasnil, da je veliko število lastnikov nepremičnin po prejemu informativnih izračunov o odmeri davka na Gursu želelo preverili in
urediti podatke. Večina njihovih pritožb, pripomb in zahtevkov se nanaša na rezidenčnost nepremičnin ter zemljišča za gradnjo stavb.
Vlada se je zato odločila za vsa stanovanja, ne glede na to, ali ima kdo v njih prijavljeno prebivališče, predlagati enako obdavčitev, to je 0,15 odstotka. Do zdaj je bil za nerezidenčna stanovanja, torej tista, v katerih nihče nima prijavljenega prebivališča, predviden višji davek. Zaradi poenotenja obdavčitve stanovanj, kar bo trajna rešitev, iz-plen davka ne bo manjši, zagotavlja Ču-fer, saj se je »tako ali tako že začelo dogajati kar nekaj prepisov bivališč«. Vlada je predvidela, da bo z nepremičninskim davkom letos v državni proračun pobrala dodatnih 200 milijonov evrov, enak znesek pa naj bi dobile še občine.
»Pokazalo se je, da rezidenčnost ali nerezidenčnost ne vpliva samo na tiste, ki imajo vikende, ki imajo več stanovanj. Vpliva na marsikoga drugega. Jaz nekako nimam občutka, da na geodetskih upravah stojijo sami bogati ljudje, ki želijo urediti podatke, ki so napačni,« je predsednica vlade Alenka Bratušek odločitev vlade pojasnila v pogovoru za komercialno televizijo.
Glede zemljišč za gradnjo stavb pa je vlada v četrtek obljubila, da bo poskrbela, da se bodo ovrednotila kot stavbna zemljišča. Pri zemljiščih je problem v tem, da so občine v zadnjem času večje število parcel opredelile kot zemljišča za gradnjo stavb in vrednost teh zemljišč je neprimerno višja od vrednosti nezazidanih stavbnih zemljišč. Lastniki novih zemljišč za gradnjo stavb bi na podlagi informativnih izračunov zaradi višje davčne osnove morali plačati bistveno več davka kot lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč. Minister Čufer je pojasnil, da se stopnja
davka pri zemljiščih za gradnjo stavb ne bo spremenila, kar pomeni, da bo ostala 0,50 odstotka, spremenil pa se bo način vrednotenja. Ta zemljišča bodo začasno vrednotili enako kot nezazidana stavbna zemljišča. A to bo začasen ukrep in bo veljal eno leto, uzakonili pa ga bodo z dopolnilom k predlogu zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.
Na podlagi predlaganih sprememb bo treba urediti evidence zemljišč za gradnjo stavb in stavbna zemljišča v posameznih občinah. Gre za 105 tisoč parcel, za katere bo - kot je napovedal minister za infrastrukturo Samo Omerzel - geodetska uprava ročno (!) vpisala vse podatke iz zemljiške knjige. Ročno zato, ker podatkovna baza Gursa in zemljiška knjiga - nista povezani.
Navzlic nepopisni zmedi in dolgih vrstah na izpostavah Gursa pa vlada vztraja pri vseh rokih za izdajo odločb za plačilo davka, čeprav že do zdaj ni bilo jasno, kako bodo uradniki na geodetski in davčni upravi zmogli pravočasno opraviti vse delo. To za državljane predvsem pomeni, da morajo do konca marca Gursu prijaviti vse napake, ki so jih opazili v informativnih izračunih.
Namesto da bi vlada počakala s spremembami zakona (o ustavnosti katerega naj bi do konca marca odločilo ustavno sodišče, saj je dobilo dober ducat pobud za ustavno presojo) in podaljšala roke, je na očitno rokohitrsko pripravljeni zakon prilepila nekaj obli-žev. Državna blagajna je očitno, sprenevedanje ob sporočilu iz Bruslja gor ali dol, hudo prazna. Samo januarja je v proračunu zazevala za skoraj četrt milijarde evrov velika luknja - četrtina za vse leto načrtovanega primanjkljaja.
PISMA UREDNIŠTVU
V glasbi smo vsi enaki
To čudovito misel, da smo v glasbi vsi enaki, je na prireditvi ob 60-letni-ci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel izrekla v svojem slavnostnem nagovoru predsednica Centra Mara Černic. Naj bo ta misel dobra vzpodbuda za začetek poti do poenotenja slovenskega glasbenega šolstva na Goriškem. To ne pomeni poenotenja ali združitve društev Glasbena matica in SCGV E. Komel, ki naj ohranjata še naprej svoje značilnosti, načrte in pobude, ampak oblikovanje ene same slovenske goriške glasbene šole, ki bi delovala zgolj na pedagoških in umetniških strokovnih načelih.
Na tej osnovi, da smo v glasbi vsi enaki, si želim (in ne samo jaz!), da bi prišlo do dogovarjanja med obema glasbenima ustanovama.
Isto tematiko sem že obširno razčlenil v pismu uredništvu Primorskega dnevnika pred enim letom, v začetku marca 2013, potem ko je Š.U.M. 1. marca lani posvetil celo stran našemu glasbenemu šolstvu.
Janko Ban
II Piccolo
Nlfi
Spoštovano uredništvo, jaz se ne oglašam v javnosti. Bil pa sem presenečen in zaprepaščen, ko sem bral tržaški Piccolo z dne 27. februarja 2014. Enkrat sem tja poslal neko pismo, a mi ga niso objavili. Torej se danes obračam na Primorski dnevnik, ki ga Italijani ne berejo, ker ne znajo slovenščine, kot znamo Slovenci italijanščino.
V Piccolu je novinar Fabio Dorigo napisal dolg članek o prispevkih za Slovence v Italiji. Naslanjal se je na pričevanja in podatke odvetnika Škerka, ki ga je predstavil kot predstavnika manjšine, čeprav jaz ne vem koga predstavlja.
Gospod Dorigo omenja 10 milijonov evrov, ki naj bi iz Rima oziroma Dežele FJK in iz Ljubljane prišli kot »kraška reka« v žep Slovencev v Italiji in njihovih organizacij. Za novinarja se zdi ta vsota ogromna. Jaz vem, da gre denar za dejavnosti Slovencev v Italiji, ki živijo v treh pokrajinah (tržaški, goriški in videmski) in štejejo skoraj 100.000 ljudi, ki plačujejo Italiji davke.
Dežela FJK je npr. odpisala samemu gledališču Verdi 11 milijonov evrov, vsem Slovencem pa jih daje 10! Ker sledim bolj finančnim zadevam, bi opomnil, da je nekdanji predsednik zavarovalnice Generali g. Geronzi prejel za eno leto predsedni-kovanja 17 milijonov Evrov! Piccolo pa se zgraža, če sta dve glavni slovenski organizaciji, ki sicer ne delata vse prav, to je SKGZ in SSO , prejeli lani 683 tisoč evrov obe. En sam poslanec v italijanskem parlamentu prejme 15.000 evrov na mesec, kar je 180.000 tisoč evrov. Fazio prejme na RAI (na državni televiziji) 5 milijonov evrov na leto, torej polovico kot vse organizacije Slovencev v Italiji! G. Dorigu je očitno vsak denar za Slovence v Italiji preveč.
Bi zaključil. Kot vem, dodeljuje sredstva Slovencev Dežela in to na osnovi de-liber, ki so javne. V Sloveniji deli podpore Slovencem v Italiji Urad oziroma ministrstvo, ki je tudi državni organ. Če je imel vse številke g. Škerk, pomeni, da niso tajne, drugače, kje jih je dobil?
Jaz pa sem žalosten, ker Slovenci v Italiji za Piccolo ne veljamo niti 10 milijonov evrov!
Lep pozdrav,
Niko Kalc
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
BEZOVICA - Tik nad vasjo velikanska skalna gmota vzbuja strah pri domačinih
Varnost lahko zagotovi le miniranje
BEZOVICA - Nad vasjo Bezovi-ca, ki leži slabih 200 metrov pod Kraškim robom v Bržaniji ali Bregu, se je pred letom dni od matične Debele stene odlomila kakih 80.000 kubičnih metrov velika kamnita gmota, ki se poseda v plazovito pobočje in pri tem sproža podore skal. V letošnjem letu se je to zgodilo že trikrat, zadnjič 27. januarja. Najnižje je priletela skala, ki se je ustavila le kakih 20 metrov nad cesto, pod katero stojijo tudi prve hiše. Podor je med vaščane prinesel nov strah, nevarnosti, da kamenje lahko pade na hiše, pa so se končno zavedli tudi na Mestni občini Koper in dva dni pozneje začeli z izkopom lovilnega jarka z nasipom. Gre za intervencijski ukrep, s katerim naj bi preprečili, da bi padajoče skale priletele na cesto in hiše. »Jarek bodo izkopali 50 metrov nad cesto, narejen bo iz kamenja in zemlje, ker naravni materiali bolje absorbirajo energijo,« je povedal geolog Marko Ko-čevar iz družbe Geotrias, ki spremlja dogajanje nad Bezovico. »Sicer ne pričakujem, da se bo v njem nabiralo veliko kamenja, saj se večina ustavi na poraščenem pobočju.« V teh dneh bi moral izvajalec biti z deli že pri koncu, pa jih deževno vreme ves čas prekinja. Zato je težko napovedati, kdaj bodo končana in kdaj se bodo vaščani lahko nekoliko pomirili. Čeprav Damir Sirotič pravi: »Stvar me sploh ne obremenjuje, ponoči spim brez težav.«
A jarek problema ne bo odpravil. Kamenje se bo še naprej podiralo in za-
Nad vasjo Bezovica velika kamnita gmota vzbuja strah med domačini, saj se poseda v plazovito pobočje
maja karničnik
to je vse več klicev, da bi grozečo nevarnost lahko odstranili le z miniranjem. Tudi domačini, ki so nenavadno razpoko v Debeli steni prvič opazili jeseni 2010 so prepričani o tem. »Občino smo na problem opozorili že takrat,« je povedal Mirjan Cunja. »Skala je zelo razpokana, kar pomeni, da se bo počasi krušila. Če bi odstranili najbolj labilne dele, bi gmoto razbremenili in preprečili, da bi se naenkrat podrla več-
ja količina kamenja,« pravi profesor z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani Karel Natek. »Tudi odlomljena skala je v celoti počena; ker stoji na flišnih tleh, v katerih se pretaka tudi več vode, se bolj odmika in kru-ši severni del, medtem ko je južni nekoliko bolj trdno v tleh.« Enakega mnenja je tudi predstojnik katedre za geotehniko na mariborski Fakulteti za gradbeništvo Stanislav Škrabl. »Seveda
je treba predhodno izdelati energijske izračune, kje bi se razstreljeno kamenje lahko ustavilo in na pobočju predvideti še dodatne ukrepe, da se zmanjša ogroženost ceste in hiš.« To pa poleg jarka po mnenju Škrabla vključuje tudi pritrditev lovilno podajnih sistemov (beri mrež) na pobočje. Miniranje pa brez soglasja Slovenskih železnic (SŽ) ne bo mogoče. Debelo steno namreč preseka železniška proga Koper - Di-
vača, miniranje pa naj bi izvedli v območju 100 metrov širokega varovalnega progovnega pasu. Po informacijah z Direkcije za ceste, kjer so že naročili izdelavo sanacijskega načrta, so se pretekli teden sestali s predstavniki SŽ, ki z miniranjem soglaša. Po dogovoru bodo s projektantom, ki bo pripravil načrt, opravili ogled na terenu in se dogovorili o načinu miniranja. Iz službe za odnose z javnostmi pa so nam pred tem sporočili, da so si tudi delavci v SŽ-Infrastruktura ogledali območje plazu in ocenili, da ne ogroža železniške proge. »Zmanjšanje hitrosti vlakov zaenkrat ni predvideno,« so še zapisali. »Miniranje v omejenem obsegu po mojem mnenju ne bi imelo nikakršnega vpliva na železnico, ker je le oddaljena,« pravi Natek, »pa še velika skalna gmota je vmes.« Dejstvo pa je, da v Sloveniji tovrstnih izkušenj ni.
Domačini pa do končne odločitve oziroma dejanja lahko le strahoma pogledujejo proti Debeli steni. Pogled iz vasi daje vtis, kot da bo skala zdaj zdaj zletela v dolino. »To je malo verjetno, ker je nagnjena k steni in malce spod-maknjena,« pomirja Natek. »Zato dvomim, da bi se v celoti podrla; se bo pa počasi podirala.« Škrabl pa dodaja, da se je odlomljena skala deloma že se-sedla, »če se bo prevrnila ali ne, oziroma na katero stran, pa je odvisno od tega, kako globoko se je že sesedla. Po moji oceni je globina plazu kakšnih deset metrov.«
Irena Cunja
10
Sobota, 1. marca 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
STALNO GLEDALIŠČE FJK - Kvalitetna plesna ponudba
Argentinski tango, poln strasti in akrobatski
V Trstu nastopila Adrian Aragon in Erica Boaglio z odličnimi soplesalci
Nespodoben. V zvezde kovan. Tango nekdaj in danes. Ples, ki je veliko več kot to, kot je pravil veliki Borges. In pisal pesmi o argentinskem tangu. O strasti. O prebijanju skozi življenje v revnih predelih velemesta. O plesu, ki je odražal argentinsko dušo. Danes je tango najprivlačnejša vizitka Buenos Airesa. Velika turistična atrakcija. Poleg gledaliških predstav in prikazov «v živo» v raznih «tipičnih» lokalih so se v letih razcvetele šole in delavnice. Posebej so ponudbe vabljive za dame, ki se rade prepuščajo objemu strastnih plesalcev. Osnovnih korakov so se lahko naučile v številnih plesnih šolah. Učenje tanga je namreč dober biznis tudi v Italiji. In končno, vendar ne nazadnje, je argentinski tango tudi izvozni artikel. Plesne skupine ali dobri solisti veliko na-
stopajo po Evropi. Med stare dobre znance, ki sta tudi v Trstu že nastopila, sodita tudi zvezdnika tanga Adrian Aragon in Erica Boaglio.
Brez strasti tanga ni. Niti v sodobnejši preobleki. Adrian Aragon in Erica Boaglio sta za tokratni dvakratni nastop v tržaškem gledališču Rossetti predelala uspešno predstavo, pripravljeno deset let tega. In nastale so nove strasti: Pasiones 2014 - Tango y Musical. S priznanima solistoma nastopa pet odličnih parov, ki vsak drugače doživlja in pleše tango. Pari se seveda tudi razstavljajo in na novo sestavljajo, vendar v ključnih plesih nastopajo v stalni kombinaciji. Tako lahko na odru slediš paru, ki tango pleše mehko in čustveno. Sledi mu iskrivejši par, temu tradicionalno temačno strasten, nato par, ki je že skoraj
akrobatski ... Tako je izvajanje skupine, ki se na odru stalno formira in razstavlja, pestrejše in privlačno za gledalca. Tango je tako vedno isti, a vedno drugačen.
Sicer pa je Aragon tudi drugače skušal popestriti predstavo. Tako je ples včasih iz mesta prehajal na pampe: tan-gueri so postali gauchi in so izvajali prvine argentinskih ljudskih plesov. Ob tem je enkrat tango postal valček: v program je bila namreč uvrščena tudi koreografija tango-vals, pari so se zavrteli v hitrejšem valčku ali v manj izrazitem tangu. Plesali so tudi «v dežju»: koreografija z dežniki je bila všečna. Interpreti, ob že omenjenem paru so nastopili še Leticia Fallacara, Natalia Morales, Pablo Velez, Daniela Kizyma, Mariano Pala-zon, Natalia Miqueiro, Ariel Leguiza-mon, Yesica Esquivel, Ariel Perez, David Palo in Mariano Oliva, so plesali na posneto glasbo. Le med posrečenim prizorom podoknice in dvorjenja so moški zapeli ob spremljavi kitare. Proti koncu programa so vključili plesne prizore iz sodobnega degradiranega urbanega okolja, kar so verjetno imeli za točko muzi-kala. Neobičajen, čeprav že viden, je bil prizor nogometnega preigravanja v tangu. Združitev dveh argentinskih strasti, ki pa ni bila posebej atraktivna.
Konec je bil seveda zapisan tangu, tistemu bolj tradicionalnemu, ki je še najbolj priljubljen. Vmes so namreč velikokrat izvajali zelo akrobatske točke, ki še najbolj spominjajo na nastope parov na ledu, kot smo jih lahko gledali na nedavnih olimpijskih igrah v Sočiju. Vsekakor sta Adrian Aragon in Erica Boa-glio s soplesalci predstavila kvalitetno in nadvse gledljivo plesno predstavo. (bip)
TOMIZZEV DUH
Don't happy be worry Nič sreča - bodi skrb
MILAN RAKOVAC
Ja, kakšna »angleščina« in »slovenščina« sta to? O tem na koncu. Nekaj me je presvetlilo, ko se lahkotno sprehajam med razvalinami civilizacije in si prešerno požvižgavam infantilni napev, ki ga vsi poznamo in imamo radi ...Dragi moji, vse pogosteje bom tule pripovedoval zgodbe, zgodbe o zgodbah, najbolj pa zgodbe o pesmih, ki smo jih prepevali.
Toda: najprej o zlatu. Minulo nedeljo in ponedeljek so Hrvati zamaknjeni stali v vrsti pred prestižnim Muzejem moderne umetnosti (!), da bi si ogledali več kot šest kilogramov čistega osemnajstkratnega zlata, izlitega v Pokal zmagovalcev prihajajočega svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji. Pripeljalo ga je letalo rdeče barve z reklamo za Tisto pijačo, Tista pijača pa je muzeju brezplačno delila Tisto pijačo. In potem je rdeči avion vzletel osrečevati množice v še petdeset drugih držav. Bo pristal tudi v olimpijskem Sarajevu? V Kijevu? V Alepu? V Bagdadu? V Kabulu? V Kinšasi? Bedno in osramočeno se počutim te dni, kot človek, kot Hrvat in kot Slovan. Spet zlato: gledam kičasto razkošje zlatih pip in straniščnih školjk pred-sednika-na-begu Janukoviča. Smo Slovani res »nezgodovinski narodi«, ki jim je Engels priporočal, naj se prostovoljno pustijo germanizirati in unga-
rizirati? Nam v teh temačnih časih in okoliščinah res preostane le stoični vzdih naših prednikov »udari skrb na veselje« ? In takole poje Bobby McFer-rin: »In every life we have some trouble/ When you worry you make it double/ Don't worry, be happy...« To če reci da u svaken živlienju bude teško, ma ča ni još huje, kad škrbiš: ne škrbi, budi sričan! Xe morta la mama, povera, e fa finta de gnente. No i te ga paga' trenta mensili? Ne preocuparte, e canta: no bazilar, sii felice! Xe'l modo 'mericano, dai. Mi drugi krstijani još di-čina smo se navadili zajno sve a la americana, prima de Mike Buongiorno, ve digo! Merikani po Trstu i Puli 1945. su se vajk smijali. Ma che razza de soldati i xe 'sti qua? I rubava i jeep sui de lori e li vendeva a i druxi. Cussi che quan-do'l amico mio de mi Toni Marti Trie-stin xe 'riva far televisioni moderne a Capodistria, Lubiana e Zagabria, el contava in giro che anche lui fara' un grande film, »Dražgoška bitka«. No i ghe credeva. Ma come, se Franc Le-skošek me ga promesso. Ma Toni, Le-skošek je davno mrtav. Ma sta je umro, mi je zao!...Don't worry, be happy! Ena najbolj znanih in prepevanih pesmi vseh časov, med petnajstimi napevi, ki se jih veselo žvižga še danes. Pesmica je dolga leta kraljevala na top listah Amerike in Evrope, ampak, zanimivo:
v Italiji je pristala na 18. mestu, v Franciji šele na 29.! Naivno in otročjo vižo je McFerrin zložil in zapel 1988. leta, v njej pa uporabil le drugi del znamenitega izreka slavnega indijskega modreca in mistika Meher Babe (18941969), ki se glasi: »Do your best. Then don't worry, be happy«. Delaj najboljše kar zmoreš. Potem ne skrbi in bodi srečen.
Toda, sam avtor je pokvaril mojo podlo namero, da bi a la europea, os-sia a la slava, ironiziral prek vsake razumne meje. Kot npr. da gre za tipično krščansko manipulacijo z bistvom vzhodnjaške kulture ...Kajti: George Bush je to pesmico istega leta 1988 uporabil za svojo predvolilno kampanjo, Bobby Mc Ferrin pa je izjavil, da bo glasoval proti Bushu in Don't worry be happy snel s svojega repertoarja. Izločil pa jo je tudi Bush, da ne bi plačal avtorskih pravic in kazni. V Jugoslaviji je leta 1988. vse pripravljeno za razpad: po gostilnah se že oblikujejo demokratične stranke, direktorji podjetij že vedo, da bodo postali lastniki, raja slutili, da bo s titovskih 1000 plača narasla na 5000 nemških mark in je zato s podstrešij veselo vleče in olji nonotov schwarzlose mitraljez; socialistična buržoazija, zlata mladina jugoslovanskega	socializma-s-človeško-podobo pa po diskotekah pi-
OPERNO GLEDALIŠČE - Madama Butterfly
Natančna, vendar ne brezhibna postavitev opere
Kolikokrat smo že pretakali solze nad usodo nebogljenega metuljčka, vivisekcijo, ki jo je Giacomo Puccini z libretistoma Lui-gijem Illico in Giuseppom Giacoso zapisal z veliko občutljivostjo, a vendar brez vsakršne optimistične tolažbe? Spopad med dvema kulturama, japonsko in ameriško, ki se pred stoletjem (pa morda tudi zdaj ne) sploh nista poznali in razumeli, nemogoče razmerje med objestnim mornarjem in naivno petnajstletno deklico, ki slepo verjame v tujčevo iskrenost ter v svojem neomajnem prepričanju zataji svoj narod, vero in običaje: Madama Butterfly zato ni le zgodba o nesrečni, morda le enosmerni ljubezni, temveč tudi sociološka slika kolo-nializma, ki se brezobzirno požvižga na posledice svojega osvajalskega pohlepa.
Franklin Benjamin Pinkerton s pogodbo za smešno ceno najame ženo in hišico in že pred poroko nazdravlja na »pravo« poroko, ki jo bo bržkone sklenil v domovini, čeprav ga ameriški konzul Shar-
je srebrno penino in poje: »Don't worry, be happy!« Le mladenič iz Ko-torja, Antonije Pušič (1963), z umetniškim imenom Rambo Amadeus je ironiziral slavni napev: »Glečeri se tope/ ozon se troši/ Ameri pjevaju Halleluiah glory/ kineska zastava/ se veselo vijori/ don't happy be worry: ne-moj sreča, budi briga«. (»Ledeniki se topijo,/ ozon izginja, Amerikanci pojejo Halleluiag glory/ kitajska zastava /veselo plapola/ don't happy be worry. Nič sreča - bodi skrb.«) In? Nič. Četrt stoletja kasneje množice občudujemo zlati kelih in stranišče in se očarane s cenenim (ampak neskončno dragim) glamurjem otvoritve olimpijskih iger in velikanskim plišastim medvedkom, ki s solzico v očeh pihne v olimpijsko baklo, tudi same duši-mo v solzah melanholije, medtem ko se soproga novega premierja ponosno sprehaja z otroki oblečenimi v nacionalne barve .. .Rambo Amadeus je nekoč izjavil: »V vsakem od nas se skrivata pastir in ovca. Odvisno od spleta okoliščin postanemo ali ovca ali pastir.« Bolje en dan kot lev, kot sto let kot ovca, še dobro pomnimo besede zloglasnega nekdanjega pastirja. Kaj pa - človek? Ne ovca, ne pastir, ne lev. Kaže, da so to dojele najmlajše generacije z naših obupanih Trgov in brezupnih Pomladi: don't happy - be worry.
pless opozarja, naj se ne igračka s čustvi nežne deklice. Čisto dovolj, da se nam razpara srce ob razvoju tragedije, ki jo zaslutimo v drugem dejanju ob obisku konzula, ki zaman skuša zapuščeno Butterfly prebuditi iz nemogoče iluzije: le škoda, da je opera alkimistična zmes faktorjev, ki se ne vedno posreči, čeprav so posamezni elementi neoporečni.
Postavitev, ki jo je tržaško gledališče Verdi že tretjič predstavilo svojemu občinstvu (in je uspešno gostovala tudi na tujem), je izdelana s filološko natančnostjo: Pier Paolo Bisleri je s scenami in kostumi prikazal zelo zvesto sliko japonske estetike, režiser Giulio Ciabatti je pevcem narekoval gibe, ki se sklicujejo na japonsko tradicijo, celotna zasedba je poustvarila občutek eksotike, ki ne želi biti turistična razglednica, temveč spoštljiv poklon drugačni omiki, kljub temu se je tu pa tam prebudil občutek izumetničenosti. Dirigent Donato Renzetti je izredno pretanjeno par-tituro vodil zelo pozorno in muzikalno: kar strastno je zazvenel interludij k tretjemu dejanju, lepo izdelane pa so bile tudi vezenine, ki jih je Puccini z veščo roko natresel zdaj v komorni, zdaj v kleno simfonični dimenziji ter ustvaril posrečeno zmes med odsevi francoskega impresionizma in filološko upravičenimi prvinami japonske glasbe.
V naslovni vlogi je pela Amarilli Nizza, imenitna sopranistka, pa vendar oddaljena od idealnega lika: interpretka je z veliko predanostjo oblikovala križev pot pro-tagonistke, ni pa zadrhtela z iskrenostjo, ki bi poslušalca ganila - morda je temu kriva tudi kvaliteta glasu, ki je bolj nagnjen k dramatiki kot k čisti liriki; mnogo lažjo vlogo je ob njej imel tenorist Luciano Ganci: F.B.Pinkerton je pač premočrten lik, ki se le rahlo zamaje v vlogi neprepričljivega (in zapoznelega) skesanca, zato pa se izraža s samozavestjo osvajalca, kar je Ganci interpretiral z dokaj zvenečim in dopadljivim glasom. Plemenito je izpadel lik ameriškega konzula, ki ga je pel baritonist Filippo Po-linelli, doživeto je vlogo služkinje Suzuki odpela in odigrala mezzosopranistka Chiara Chialli, v stranskih vlogah pa so se profesionalno odrezali Gianluca Sorrentino kot zlobni mešetar Goro, Pietro Toscano kot stric Bonc, Silvia Verzier kot Kate Pinkerton, kot cesarska uradnika pa Giuliano Pe-lizon in Giovanni Palumbo. Nedorasel je bil edinole Makoto Kuraishi kot princ Yama-dori, lepo pa se je izkazal zbor, ki ga je pripravil Paolo Vero, tako v prelepem prizoru roja deklic, ki pospremi Cio-Cio-San v hišico na gričku kot v znamenitem mrmra-jočem zboru med drugim in tretjim dejanjem, ki sta v tej postavitvi povezani kot v prvotni Puccinijevi verziji iz leta 1904. Svetle in manj svetle plati so vsekakor privedle do pozitivnega rezultata in na premieri ni manjkalo aplavzov - največ so si jih prislužili Nizzova, Ganci in dirigent Renzetti -, ni pa bilo brezpogojnega navdušenja. Ponovitve do prihodnje sobote, 8.marca.
Katja Kralj
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 1. marca 2014 1 1
RIM - Podatki zavoda Istat za letošnji januar kažejo na poslabšanje
Brezposelnost dosegla rekordno mejo 12,9 %
V Renzijevi vladi bo 9 namestnikov ministrov in 35 podtajnikov
PODTAJNIKI
Pozitivna ocena Tamare Blažina
RIM - Zavod za statistiko Istat je včeraj objavil nove zaskrbljujoče podatke o številu brezposelnih. Januarja je indeks poskočil na 12,9 odstotkov, lansko leto je bilo v času, odkar je nastopila kriza, najslabše. V Italiji je položaj slabši od evropskega povprečja, ki znaša 12 odstotkov, kar pomeni 3,3 milijona brezposelnih. Med mladimi, ki iščejo delo je brezposelnih kar 42,4 odstotka. Predsednik vlade Renzi je dejal, da so to grozljivi podatki in je napovedal takojšnje ukrepe vlade
Medtem je bila Renzijeva vlada dopolnjena z imenovanjem devetih namestnikov ministrov in petintridesetih podtajnikov. Dogovarjanja o tem, kdo bo prevzel razne resorje so se zavlekla dlje od predvidenega, vlada pa tako skupno šteje 62 članov, enega več od vlade En-rica Lette.
Namestniki ministrov so:
Filippo Bubbico (notranje zadeve, DS), Lapo PIstelli (zunanje zadeve, DS), Enrico Costa (pravosodje, NDS, Nova desna sredina), Enrico Morando (finance, DS), Luigi Casero (finance, NDS), Giovanni Legnini, (finance, DS), Carlo Calenda (gospodarski razvoj, SC, Državljanska izbira), Claudio De Vincenti (gospodarski razvoj, DS), Riccardo Nencini (prevozi, PSI), Andrea Oliviero (kmetijstvo, Sredina).
Podtajniki:
Predsedstvo vlade: Luca Lotti (založništvo, DS), Marco Minniti (tajne službe, DS), Sandro Gozi (DS), Giampiero Bocci (notranje zadeve (DS), Domenico Manzione (notranje zadeve, tehnik) Mario Giro (notranje
Tamara Blažina
kroma
zadeve, PI), Benedetto Della Vedova (notranje zadeve, Državljanska izbira), Cosimo Ferri (pravosodje, tehnik), Domenico Rossi (obramba, PI), Gioacchino Alfano (obramba NDS), Pier Paolo Baretta (finance, tehnik), Giovanni Legnini (finance, DS), Enrico Zanetti (finance, DI), Simona Vi-cari (gospodarski razvoj, NDS), An-tonello Giacomelli (gospodarski razvoj, DS), Teresa Bellanova (delo, DS), Franca Biondelli (delo, DS), Luigi Bobba (delo, DS), Massimo Cassano (delo, NDS), Antonio Gentile (prevo-
zi), Umberto Del Basso de Caro (prevozi), Giuseppe Castiglione (kmetijstvo, NDS), Silvia Velo (okolje, DS), Barbara Degani (okolje, NDS), Angela D'Onghia (šolstvo in univerza, PI), Zoberto Reggi (šolstvo in univerza, PD), Gabriele Toccafondi (šolstvo in univerza, NDS), Francesca Barracciu (kultura in turizem), Ilaria Borletti Buitoni (kultura in turizem), Vito De Filippo (zdravstvo, DS), Ivan Scalfa-rotto (reforme, DS), Maria Teresa Amici (reforme, DS), Luciano Pizzetti (reforme, PD), Angelo Rughetti (javna
Namestniki ministrov in podtajniki med včerajšnjo prisego
ansa
uprava, DS) in Gianclaudio Bressa (dežele, DS).
Imenovanja so sprožila tudi nekatere polemike. Presenečenje je Francesca Barracciu (kultura), ki je bila kandida-tinja za predsednico dežele na volitvah na Sardiniji in jo je sam Renzi prepričal, naj se odpove kandidaturi, ker je bila med preiskovanimi zaradi nepojasnjenih stroškov sardinskega deželnega sveta. Sporna pa sta tudi podtajnika na ministrstvu za pravosodje Enrico Costa in Cosimo Maria Ferri, dva trdna Berlus-conijeva privrženca.
RIM - Četudi s kritično noto ob dejstvu, da ni bil za podtajnika imenovan nihče iz naše dežele, je ocena poslanke Tamare Blažina glede seznama novih članov vlade pozitivna.
»Za našo skupnost je pomembno, da je Filippo Bubbico ohranil položaj oziroma bil celo povišan v namestnika notranjega ministra. To pomeni, da se dialog z manjšino na ravni vladnega omizja nadaljuje. Dobro je tudi, da je ostal na mestu podtajnika Giovanni Legnini, ki je iz založniškega sek-trorja presedlal na ministrstvo za finance«. Z vprašanji dežel se bo ukvarjal Gianclaudio Bressa, ki je prav tako seznanjen s problematiko manjšine, Blažinova dobro pozna tudi tesnega Renzijevega sodelavca Luco Lottija, ki je prevzel založniški sektor, neposredno pa je tudi že sodelovala z ministrico za šolstvo Stefanio Giannini.
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
»Renzi mora splezati na visok hrib«
Sergij Premru_
Nastop nove vlade je seveda tema, ki ji tisk po svetu te dni posveča te največjo pozornost. Bolj kot vladni program, ki je zaenkrat samo zarisan v splošnih obrisih, je pod drobnogledom tujih opazovalcev osebnost novega premiera. Renzi je zelo mlad tudi na podlagi kriterijev držav, ki niso zapisane gerontokraciji, kot je Italija. Vendar samo njegova mladost in mladost njegove ministrske ekipe, pa tudi za Italijo neobičajno velika prisotnost žensk v vladi, vse te novosti, kot tudi prepričljivi a retorični nastop zgovornega novega premiera še niso zadostni razlogi za zaupanje.
Tako The Guardian meni, da so Renzijeve novosti predvsem estetske narave, zaenkrat pa manjka prava vsebina. »Zato je še prezgodaj, da bi mu nazdravljali«, piše britanski liberalni dnevnik. Renzi bo prej moral dokazati, da zna zares uresničiti enakopravnost in predvsem realna nova delovna mesta.
Revija Time opozarja na ustaljeno navado italijanskih politikov, da obljubljajo reforme, ki jih potem ne uresničijo in vse ostane pri starem. Se bo Renzi znal rešiti iz tega začaranega kroga, je vprašanje, ki ga postavlja ne-wyorški tednik. The Wall Street Journal pa ocenjuje zelo ugodno Renzijevo napoved, da bo država pospešila izpla-
čilo zaostalih dolgov zasebnim podjetjem, odprto pa je vprašanje, kje bo mladi prvi minister našel potrebna sredstva, ne da bi povečal že tako preveliki javni dolg.
Renzi Vsekakor predstavlja zadnjo priložnost, da se v Italiji ne ponovi katastrofalni scenarij kot v Grčiji, meni francoski Le Nouvel Observateur, medtem ko Le Monde ugotavlja, da je Ren-zijev nastop v senatu in v poslanski zbornici bil splošne, okvirne narave in da se ni spustil v podrobnosti.
Novega premiera si privošči berlinski dnevnik Die Tageszeitung, ki objavlja vrsto Renzijevih fotografij med govorom v parlamentu in jih vzporeja s slikami znanega britanskega komika Mr. Beana. Hamburški tednik Der Spegel pa Renzijev nastop ocenjuje kot »iskren in v veliki meri improviziran nagovor.«
Renzi mora splezati na visok hrib, je uvod v dopis BBCja o italijanskem gospodarstvu. Resnična naloga novega premiera je vdahniti novo življenje italijanskemu bolniku. Tretja ekonomija evro območja je v krizi že dolgo let, vsaj deset let pred nastopom evra, in v tem času se je Italija odrezala celo slabše od držav, kot sta Španija in Irska, ki sta sicer v globoki krizi. Stopnja brezposelnosti je decembra lani dosegla skoraj 13 odstotkov, pri tem pa niso všteti tisti, ki
sploh ne iščejo več službe, opozarja BBC, saj je aktivnih samo 55 odst. prebivalstva, kar je manj od vseh držav EU z izjemo Grčije in Španije. Po padcu Berlusconijeve vlade leta 2011 se je sicer znižala obrestna mera na državne obveznice, kar olajšuje reševanje javne bilance, Renzi pa se bo vsekakor spopadel z izredno težavnimi in zapletenimi problemi. V programu »Mr. Ren-zija«, poroča BBC, je na prvem mestu gospodarska rast, verjetno pa novi premier ne namerava povečati javne zadolžitve. Omembe vredno je, da je kljub vsemu Italija še vedno bogata država z visokim življenjskim standardom, komentira BBC, vendar je v primerjavi s sosedi zdrknila navzdol in bi lahko bila veliko bogatejša.
Sledil sem še kar pozorno parlamentarni razpravi za zaupnico novi vladi. Rečeno je bilo marsikaj pametnega in manj pametnega. Težko je pripisati oskarja za največjo neumnost, mislim pa, da bi nagrado lahko dodelili predstavnici desničarskega gibanja Fratelli d'Italia Giorgia Meloni, ki je Renzija pozvala, »naj se s prvim letalom odpelje v Indijo in reši vprašanje priprtih italijanskih vojakov.« Blagor preprostim na duhu ... Vprašanje italijanskih mornariških strelcev, ki sta že dve leti v priporu v Indiji zaradi umora dveh ribičev, razburja tudi indijsko javnost. Tam-
kajšnji nacionalistični krogi se zgražajo, ker je vlada iz Delhija sklenila, da ne bosta obtožena zaradi gusarske oz. teroristične dejavnosti in da jima torej ne preti smrtna kazen. The Times of India poroča, da opozicijska Bharatiya Janata Party obtožuje vlado, da je klonila pod pritiskom Italije. »Indija ni mogla vzdržati italijanskega pritiska,« pravi lider desničarske hinduistične stranke Ravishankar Prasad, ki pristavlja, da vlada ne ščiti v zadostni meri ribičev, »kar je obžalovanja vredno«.
Zanimiv a netočen podatek sem zasledil na Front Page Magazine. V Italiji sta dva odstotka prebivalcev, vključno s priseljenci, muslimanske vere, v zaporih pa jih je kar 35 odstotkov in so vsi priseljenci. Zapornikov je skupno nekaj več kot 62 tisoč, piše FPM, od tega je 23 tisoč tujih državljanov, med katerimi jih je 13.500 iz islamskih držav. Če so te številke pravilne, potem je poročanje konservativnega kalifornijskega medija zgrešeno, saj 13.500 zapornikov predstavlja »samo« 21 odstotkov vseh gostov italijanskih zaporov. Gre za ponoven dokaz, da je potrebna velika previdnost pri navajanju informacij nasploh in še posebej iz internetnih medijev.
»Me he arruinado la vida« oz. kako sem si uničil življenje, je učinkoviti naslov španskega El País za dalj-
ši intervju z Robertom Savianom, avtorjem znane uspešnice Gomorra o kamori v Kampanji. Vsak mlad novinar sanja o takem uspehu, saj je Sa-viano pri samih 26 letih objavil knjigo, ki je prodala v Italiji in po svetu nič manj kot 10 milijonov izvodov. Od takrat pa je pod stalnim varstvom sil javnega reda, ker so ga mafijci zaradi knjige obsodili na smrt. »Mislim, da ni nič plemenitega v tem, da sem uničil svoje življenje in življenja tistih, ki so mi blizu,« je izjavil Saviano. »Brezkompromisno iskanje resnice od daleč zgleda zelo plemenito, verjetno pa bi lahko napisal isto z enako vnemo, z istim pogumom, vendar bolj previdno... Sem pa bil preveč impulziven in ambiciozen, in sem si uničil življenje.« Res zelo bridka izpoved.
Na koncu pa še novica, ki ni posebej odjeknila v italijanskih medijih, pač pa po Evropi. Gre za škandalozni nastop italijanskega, točneje »padan-skega« predstavnika Maria Borghezia v evropskem parlamentu. Med razpravo o odnosih EU s Švico po referendumu, s katerim je ta država omejila dostop tujcev, je predstavnik Severne lige vzrojil s tako vulgarnim besednjakom, da so ga izgnali iz dvorane. Nastop ligaškega predstavnika, ki je znan zaradi svojih ekscesov, je tokrat bil res pod najnižjo civilizacijsko ravnjo.
/	TRST	Sobota, 1. marca 2014	12
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Februarsko poročilo garanta pravic zapornikov
Pereč problem azilantov Goriški zapor »varna hiša«?
Na predzadnji dan februarja se je v goriškem zaporu nahajalo 25 oseb: šlo je za deset romunskih, šest italijanskih, pet afriških ter po en bolgarski, albanski, afganistanski in maroški državljan, med katerimi bodo nekateri kmalu zapustili zapor v Ul. Barzellini in ponovno vstopili v družbo, tudi spričo pred kratkim sprejetega zakona o »izpraznitvi zaporov«, razglasitvi zakona Fini-Giovanardi za neustavnega in uvajanja t.i. »dinamičnega nadzora«, na podlagi katerega bodo jetniki med 8. in 16. uro lahko zapustili zapor. Na to opozarja garant pravic zapornikov in oseb, ki se nahajajo v centru za prosilce azila CARA in centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču, duhovnik Alberto De Nadai, v svojem poročilu o delovanju v mesecu februarju.
Februar je minil predvsem v znamenju usode tistih azilantov, ki čakajo na sprejetje v center CARA: gre za 48 oseb, ki trenutno še vedno prebivajo v goriškem hotelu Internazionale, čeprav je že preteklega 20. februarja zapadla pogodba, na podlagi katere je prefektura plačevala za njihovo bivanje v hotelu (šlo je za 30 evrov na osebo), medtem ko so vsi ostali stroški bremenili prostovoljce. O tem vprašanju je bil govor v začetku februarja na srečanju z novim goriškim prefektom Vitto-riom Zappalortom ter predstavniki pokrajinske in drugih občinskih uprav, Karitas idr.. Usoda teh ljudi je še negotova, saj se ne ve, ali jih bo mogoče preseliti v zavetišče Nazareno v Ul. Brigata Pavia, poleg tega po prepričanju garanta ne gre le za nudenje prenočišča, saj se morajo ti ljudje tudi vključiti v tukajšnjo družbo.
V zvezi s problematiko centrov CARA in CIE (slednji trenutno ne deluje) pa se je garant pretekli torek v Gradišču udeležil solidarnostnega srečanja sindikatov z uslužbenci konzorcija Connecting People in z njim povezanih zadrug, ki delujejo v omenjenih centrih in že nekaj mesecev ne prejemajo plače, prav tako zdravniki in bolničarji. Zadeva postaja nevzdržna in celotna struktura je na tem, da propade, saj jo upravlja zadruga, ki je na robu zloma. Sredi februarja pa je v skupnosti Arcobaleno prišlo do neljubega dogodka, ko so sile javnega reda brez predhodnega obvestila prijele in odpeljale v zapor osebo, ki se je že dober mesec dni tam nahajala v hišnem priporu.
Med pozitivnejšimi novicami pa je npr. ta, da bo v domu Juana v Fari skupnost Arcobaleno izvedla projekt Fuori Orario Bis, namenjen sprejemanju in rehabilitaciji oseb, ki so imele opravka s pravico, poleg tega je stekel tudi projekt La Zattera, na podlagi katerega skupnost Arcobaleno skrbi za delitev oblek zapornikom, medtem ko se na sedežu Karitas pripravlja projekt nočnega sprejemanja za italijanske in tuje državljane v stiski v župnišču sv. Duha v Gradišču. De Nadai se je preteklega 19. februarja tudi udeležil srečanja, ki je potekalo v Rimu, posvečeno pa je bilo predlogu o uvedbi oblik kazni, ki bi predstavljale alternativo zaporu in katerih cilj je insti-tucionalizacija sprejemanja, urejeno vključevanje v svet dela in soudeležba krajevnih uprav. Preteklega 22. februarja pa se je v Tržiču srečal z garantoma pravic zapornikov iz Trsta in Vidma, s katerima je razpravljal o položaju žensk v zaporih, kjer pravilnik dejansko ne upošteva ženske specifike, npr. položaja jetnic z otroki, pri čemer je prišla na dan celo zamisel, da bi goriški zapor lahko spremenili v »varno hišo« za jetnice-matere z otroki.
V goriškem zaporu
bumbaca
GORICA - Predstavitev podatkov o lanskih parkirninah in globah
Slovenec zbral rekordno število glob, a slovenski vozniki lani bolj disciplinirani
Lanski rekorder pri prejemanju denarnih kazni zaradi nedovoljenega parkiranja v Gorici je sicer slovenski državljan s sedemnajstimi kaznimi, na splošno pa so se slovenski vozniki lani precej bolje obnašali kot italijanski. Na to med drugim kažejo podatki o pobiranju parkirnine in izdanih kaznih, ki so jih včeraj opoldne na goriškem županstvu predstavili občinski odbornik za krajevno policijo Stefano Ceretta, poveljnik krajevne policije Marco Muzzati in predstavnik zadruge Sis, ki upravlja parkirišča, Luciano Franco.
V lanskem letu je bilo izdanih 4708 denarnih kazni (od teh je bilo plačanih kakih tri tisoč za okoli 70.000 evrov), od ka-
terih 3904 italijanskim, 704 pa slovenskim voznikom, medtem ko so sto kazni prejeli vozniki iz drugih držav. Gre za 651 kazni več kot v letu 2012, kar gre po mnenju govornikov pripisati pomanjkanju discipline pri voznikih, pri čemer so bili Ceretta, Muz-zati in Franco precej kritični predvsem do domačinov, medtem ko so se po njihovih besedah avtomobilisti iz Slovenije tokrat obnašali precej dobro (prejeli so le osem kazni več kot predlanskim, medtem ko so jih italijanski vozniki zbrali kar 630 več). Glede problema neplačevanja kazni pri slednjih pa bi lahko v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje pomislili o skupnem upravljanju parkirišč proti pla-
čilu v Gorici, Novi Gorici in Šempetru, je dejal Ceretta.
Včeraj pa so postregli tudi s podatki o tem, koliko je občinska uprava v lanskem letu zaslužila s parkomati: izkupiček je 650.495,56 evra, katerim je treba dodati še 111.400 evrov od prodaje abonmajev. Zaslužek je za okoli šest tisoč evrov nižji od leta 2012, kar pa je treba pripisati delom na območju Korza Verdi in posledični nedostopnosti tamkajšnjih parkirnih mest. Obenem so med lanskim oktobrom in decembrom zabeležili viden porast zaslužka, kar pripisujejo uvedbi enotne parkirne tarife in novega eksperimentalnega urnika parkiranja, ki traja od 10. do 19. ure. (iž)
GORIŠKA - Mejni policisti
Aretirali ubežnika, prijavili tihotapca
Goriški mejni policisti so v prejšnjih dneh v dveh ločenih akcijah aretirali italijanskega državljana in ovadili dva romunska državljana. V sredo dopoldne so med izvajanjem poostrenega nadzora ob cestninski postaji pri Vilešu ustavili za pregled dokumentov avtomobil z madžarsko registrsko tablico. Na njem so se peljali italijanski državljan in še trije potniki. Med preverjanjem njegove identitete v policijski podatkovni bazi so policisti ugotovili, da je italijanski državljan 8. februarja zapustil svoje stanovanje v Ferrari, kjer je bil zaprt v hiš-
nem priporu po obsodbi zaradi kraje in prodaje ukradenega blaga. Zaradi bega iz hišnega pripora je sodišče v Bologni odredilo, da mora moški preostanek kazni presedeti v zaporu.
V noči s četrtka na petek pa so mejni policisti obravnavali dva romunska državljana, ki sta v svojem kombiju tihotapila odrabljene avtomobilske akumulatorje. 55-letnega moškega in 25-letnega mladeniča so policisti izsledili pri cestninski postaji pri Moščenicah. Oba so prijavili, kombi in njegov nevarni tovor pa zasegli.
GORICA - Pobuda
Reklamni avtobus za občinski lekarni
Občinskima lekarnama, ki delujeta v Štandrežu in četrti Sv. Ana, bo delal reklamo mestni avtobus podjetja Apt, ki bo leto dni po Gorici krožil v pisani grafični preobleki, ki bo vsebovala razna sporočila o delovanju obeh lekarn. Pobudo so včeraj na goriškem županstvu ob prisotnosti občinske odbornice za socialno skrbstvo Silvane Romano predstavili predsednik goriškega lekarniškega podjetja Roberto Silli, direktor inštituta za mednarodno sociologijo Isig Daniele Del Bianco in predstavnica podjetja Apt Rosa Agostinelli. Z reklamnim avtobusom želijo promovirati in ovrednotiti delovanje obeh občinskih lekarn, katerih prihodki so že vrsto let namenjeni izpeljavi javnih pobud.
KRMIN
Zasežene baterije
foto kvestura
»Winenet«
vzpostavlja
sodelovanje
V krminski enoteki bodo v ponedeljek, 3. marca, ob 15. uri predstavili rezultate evropskega projekta »Winenet«, pri uresničevanju katerega je sodelovalo deset partnerjev, med katerimi je bil tudi konzorcij Collio-Car-so-Kras. S projektom so si prizadevali za okrepitev čezmejnega sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi središči in vinarskimi podjetji iz Slovenije in Italije, pri čemer so posebno pozornost namenili izmenjavi tehničnih in znanstvenih informacij. Poleg bri-ško-kraškega konzorcija so pri projektu sodelovali padovska univerza, ljubljanska univerza, vinski konzorcij iz Benetk, ustanova Venezia Wine Forum, konzorcij vinarjev iz Romagne, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Gozdni zavod iz Nove Gorice, podjetji Vinakras iz Sežane in Goriška Brda z Dobrovega. Po uvodnem pozdravu predsednika konzorcija Collio-Carso-Kras Roberta Princica bosta projekt predstavila Vasco Boatto in Andrea Pitacco; za njima bodo štirje izvedenci spregovorili o novih prijemih in tehnikah vinske proizvodnje, marketinga in preverjanja kakovosti vin. Med ponedeljkovim srečanjem bodo sicer predstavili le en del dejavnosti, izvedenih v okviru čezmejnega projekta, ki je pomembno prispeval zlasti k izmenjavi izkušenj med raznimi vinorodnimi okoliši. Predstavitvi projekta bo sledila razprava, ki bo še dodatno prispevala k izmenjavi mnenj med sodelujočimi partnerji.
www.primorski.eu1
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. marca 2014 1 3
GORICA - V Kulturnem domu večer ruske glasbe
Voroneška dekleta navdušila s Kalinko in presenetila z Avsenikom
Zadetek v polno. S temi besedami moramo opredeliti lep, celo sijajen glasbeno-plesni večer, ki so ga v četrtek v prepolni dvorani Kulturnega doma pripravila Voroneška dekleta. Niso prav pogoste priložnosti, da bi v naših krajih gostili ruske in še prej sovjetske glasbene in druge umetniške skupine. Bržkone so nekoč takemu stanju botrovale politične in birokratske ovire, ki jih je narekovala železna zavesa. Zdaj so te zapreke padle oz. postale so bolj ohlapne, tako da se bo evropski zahod laže srečeval s kulturno, pa tudi znanstveno razvejanostjo Rusije in drugih vzhodnih držav. Te misli je v svojem kratkem nagovoru in predstavitvi večera iznesel član upravnega odbora Kulturnega doma Vili Prinčič. Iz-
rekel je tudi dobrodošlico 18-članskemu ansamblu, posebno pa je v dvorani pozdravil novega goriškega prefekta Vittoria Zappalorta in Mirka Brulca, nekdanjega novogoriškega župana in sedanjega člana slovenskega državnega zbora, sicer velikega prijatelja Kulturnega doma. Svojevrsten dogodek so v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom pripravili še Kulturni dom in Teater SNG iz Nove Gorice ter ruski kulturni in znanstveni center iz Ljubljane.
V skoraj dvournem programu brez prekinitev so dekleta iz velikega južnoruskega mesta Voronež v pesmi in plesu prikazala vso širino dežele, ki se odraža v svojevrstnem ruskem melosu in barvitosti narodnih noš. Voroneška dekleta so namreč nasto-
Občinstvo in Voroneška dekleta v Kulturnem domu
bumbaca, j.k.
pila v pisanih oblačilih iz bogate zakladnice noš ruskega narodnega kulturnega izročila. Zborovski nastop so začinila z res posrečenimi koreografskimi »pogruntavščinami«. Poslušalci in obenem gledalci so si med koncertom lahko napasli oči nad oblačili, ki so jih dekleta kar nekajkrat zamenjala. Med raznimi sklopi pevskega in plesnega dela so do zasluženega aplavza prišli tudi štirje godbeniki, ki so predstavljali dodano vrednost posrečenemu večeru z ruskimi gostjami. Celoten pevski program so spremljali trije harmonikarji z diatoničnimi instrumenti in igralec na balalajko, znamenito rusko bren-kalo. Izvajalec se je izkazal kot pravi virtuoz na to tristransko glasbilo, ki s svojim nekoliko pritajenim zvo-
PUST - Niz veselih dogodkov
Danes pustni ples v Sovodnjah, povorki v Ronkah in Šempetru
V hiši Mischou v goriškem Raštelu Balkan beat večer
»Smejkoti« iz Romjana bodo danes korakali po Ronkah
foto d.r.
Na Goriškem bo danes več pustnih prireditev. V Sovodnjah bo drevi zaigrala skupina Studio 80, zaplesale bodo Karnivaline. Vrhunec Sovodenjskega pusta bo jutri, ko bo z začetkom ob 14. uri sprevod vozov in skupin. Ob zaključku povorke bo zaigrala glasbena skupina Happy day.
Danes ob 14. uri bo tradicionalni sprevod pustnih skupin v Ronkah. Udeležili se ga bodo pustarji iz ronškega vrtca »Le Birve«, osnovne šole Brumati iz Romjana, gradeških šol Don Fanin in Riz-zo, ronškega kotalkarskega društva, pa tudi iz Tržiča, Medeje, kraja Villanova del-lo Judrio in iz Gorice; med udeleženci bodo tudi »smejkoti« iz združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana ter pustarji iz Doberdoba s pravljičnim svetom. Pustarji bodo korakali po Drevoredu Garibaldi, Ulici Serenissima, Trgu Oberdan, Ulici Roma do trga pred
županstvom. Pustno vzdušje bo drevi zavladalo tudi v Gorici. V hiši Mischou v Raštelu bo Balkan beat večer.
Tradicionalno pustovanje prirejajo danes tudi v Šempetru pri Gorici. Na Trgu Ivana Roba se program pričenja ob 13.30 s povorko otroških pustnih mask, najmlajši se bodo razveselili gusarske pustne predstave. Ob 15. uri sledi povorka skupinskih mask in vozov, ob 17. uri je predvidena razglasitev najboljših in podelitev nagrad. Sledi pustno rajanje. V športnem centru Hit bo od 21. ure dalje pustni ples s skupino Kingston. Vstopnina znaša 5 evrov. Na pustni torek pa bo veselo v središču Nove Gorice: od 16.30 dalje bo na ploščadi med Goriško knjižnico in Slovenskim narodnim gledališčem potekalo družinsko pustovanje z animacijami moderatorjev, rajanjem, plesnimi animacijami za otroke, plesnimi nastopi in pustnimi dobrotami. (km)
Kresniček v Sovodnjah leta 1987 (zgoraj) in takratni članek (spodaj)
Učenci osnovne šole v Sovodnjah so presenetili s spevoigro Kresniček
igrn KrniurA. k L JO ¡t: iHLUOil Clíí^n l .othh-.
fMn-i id ir jJwnlíirt uk£i * c+1|u In reviLwijc'i.	LihL pri krnui
3BIUJI-I in ** HdJhltvD fcDtiniKTV. tjf* piirrflifv imo « i nLmuvrw minf«"LjiHi udniih. Ltdojov ilnr i" zu pc*4alare itl»U iU>: «* ioljko kl^*,
Pri plodila** » M44fevilL vu uicnci	íiítwiypj telo, ti p ubi-
tkH^K- k*^	mdJ uiruH t	Fv^hfi t* vnl|d pohnoiiM
VjlrnLinc DcvuliV Ki ¡i- ortlflí*Li Krfncic aipv\i. flla^n vI«jív v iidr^l \iiitit-
Ujrm	_
Pij kl«Yir|U I■■ bpn lili-* I" E(k Fj-lIUMtlt UivrK-: raiYmt»«i|ili.n «HllrJIi mM U db koncu toljfceflg [Kin ±C » Hfcdtljn. I- i. m., pdjmvlll 1i±dl i-mH«? ntü i" Likr^niu .f.t^lkc-._
Kresnička so prvi uprizorili v Sovodnjah
Na tržaških straneh našega dnevnika smo v začetku februarja objavili članek o mladinski spevoigri Kresniček, ki so jo postavili na oder na Opčinah ob 35-letnici pevskega društva Vesela pomlad; v članku smo zapisali, da gre za prvo uprizoritev spe-
voigre Radovana Gobca na tej strani meje, kar pa v resnici velja le za tržaško pokrajino. Med branjem članka so se namreč na Sovodenjskem spomnili, da so tudi na tamkajšnji osnovni šoli uprizorili omenjeno spevoigro, in sicer v šolskem letu 1986-1987. Marsikdo med nastopajočimi v Sovodnjah si je izrezal takratni članek Primorskega dnevnika in ga hrani v spomin na lepo izkušnjo.
kom daje ruskim pesmim poseben in nezamenljiv pečat.
Polna dvorana je kar pogosto z dolgim, tudi ritmičnim aplavzom nagradila izvajalke na odru, ki so na koncu presenetile z znano Avsenikovo pesmijo »Slovenija, od kod lepote tvoje«, večer pa so zaključile z znamenitima Katjušo in Kalinko. Med družabnostjo, ki je sledila koncertu, smo izvedeli, da so Voroneška dekleta v prejšnjih tednih nastopala na koncertih v olimpijskem Sočiju, zdaj pa so na krajši turneji po Sloveniji. Nastop v Italiji je bil tudi zanje velik dogodek, ki jim bo nedvomno ostal v lepem spominu, kajti v Gorici so poleg novih prijateljev srečale tudi nekaj Rusinj, ki živijo v našem mestu.
Kako pridobiti PIN kodo?
Zavod INPS vedno več svojih storitev ponuja preko spleta, vendar je za njihovo koriščenje potrebna PIN koda. Ker je veliko ljudi nima oz. je ne pozna, jo bo od 4. marca dalje mogoče pridobiti s telefonskim klicem na goriški sedež zavoda INPS. Klicati bo mogoče na telefonsko številko 0481-389383, in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure. PIN kodo je mogoče dobiti na računalnikih, ki so v ta namen na razpolago na goriškem sedežu zavoda INPS, v njegovem tržiškem uradu in na županstvih občin, ki že nudijo to storitev. To so občine Koprivno, Krmin, Gorica, Gradišče, Gradež, Mariano, Medeja, Tržič, Moš, Ronke, Foljan-Redipulja, San Pier, Štarancan in Turjak. Imetniki PIN kode si lahko doma sami natisnejo obrazec CUD in pokojninska potrdila.
Razdelili bodo deset lučk
Člani združenja »Amici della biciclet-ta« bodo danes med 18. in 20. uro s svojo informativno stojnico prisotni v peš coni Korza Verdi v Gorici. Mimoidoče bodo poučili, kako so pomembne kolesarske lučke za varno vožnjo v večernih in nočnih urah. Prvim desetim obiskovalcem stojnice bodo poklonili vsakemu svojo kolesarsko lučko.
Zahtevajo preverjanje
Na tržiški občini zahtevajo preverjanje delovanja termoelektrarne A2A, ki mora po mnenju krajevnih upraviteljev pridobiti novo okoljsko dovoljenje. Zaradi tega je v prejšnjih dneh županja Silvia Altran pisala na ministrstvo za okolje, ki zdaj napoveduje sklic storitvene konference v roku dveh tednov. Županja pojasnjuje, da zbira vse razpoložljive podatke o delovanju termoelektrarne, prizadeva pa si tudi za pridobitev novih podatkov, na podlagi katerih zahtevati nove ukrepe za znižanje stopnje emisij, ki uhajajo iz centrale.
1 4 Sobota, 1.
marca 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž
Na ogled sledi hladne vojne
GRADIŠČE
Prijavili priseljence
V petek se je 77 gostov centra CARA v Gradišču udeležilo protestnega shoda, med katerim so zasedli deželno cesto št. 305 pri zagrajskem mostu čez Sočo. Na kraj so prišle sile javnega reda, ki so brez uporabe sile priseljence prepričale, da se umaknejo s cestišča. Udeležence protestnega shoda so nato na podlagi 340. člena kazenskega zakonika prijavili zaradi prekinitve javne storitve. Med prijavljenimi je 20 Nigerijcev, 14 državljanov Gvineje, 38 Malijcev, 2 Ganca, en Ka-merunec in en državljan Gambije. Večina med njimi je nastanjena v centru CARA le nekaj dni. Organizatorje protesta, med katerimi so ženski iz Gane in Gambije ter dva Nigerijca, so prijavili tudi, ker so priredili javni shod, ne da bi s svojim namenom seznanili kvesturo, kot določa zakon.
Z odprtja razstave
Vroče sledi hladne vojne je naslov zgodovinski dokumentarni razstavi, ki so jo sinoči odprli v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Po uvodnem pozdravu novinarke Erike Jazbar, sicer pobudnice postavitve razstave, in predsednice Kulturnega centra Lojze Bratuž Franke Žgavec sta spregovorila vodja projekta Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja in Hanzi Filipič iz Celovške Mohorjeve družbe. Pojasnila sta, da razstava sestoji iz 22 panojev v slovenskem in nemškem jeziku, ki so jih doslej že razstavili v Kranju in Celovcu, in nudi vpogled v dogajanje na meji med Slovenijo in avstrijsko Koroško od prvih povojnih let do slovenske osamosvojitve. »Od leta 1945 do leta 1991 so na meji med Slovenijo in Avstrijo ubili vsaj desetkrat več ilegalnih ubežnikov kot ob berlinskem zidu, ob katerem je izgubilo življenje kakih sto oseb,« je poudaril Dežman in opozoril, da je v Avstrijo do leta 1960 zbežalo 40.000 Slovencev, 30.000 pa so jih ujeli in jih poslali v zapor ali na prisilno delo. Po njegovih besedah so bili pobegi posledica »brezkompromisnega boja komunizma, da bi mu ne škodovali, ki je bil na koncu brez posebnega uspeha.« Dežman je tudi povedal, da je »izvoz revolucije« na Koroško povzročil veliko škodo znotraj manjšine, zlasti med tistimi, ki so kazali »zavzetost krščanstvu in demokraciji«. Hanzi Fi-lipič je pojasnil, da so z nemškim prevodom razstave hoteli tudi nemškogovorečim Korošcem prikazati »dimenzije totalitarizma v Jugoslaviji«, hkrati je opozoril, da bi bil brez
bumbaca
slovenskih duhovnikov desnosredinski del koroških rojakov še bolj pod udarom komunističnega režima - »obenem pa so jih nemške nacionalsocialistične organizacije imele za Titokomuniste«. Po Filipičevih besedah so jugoslovanski agenti vdirali na sedeže slovenskih organizacij na Koroškem, postavljali so bombe, nadzirali so slovenske domoljube, kar naj bi sicer počenjali tudi v Gorici in na Tržaškem. »Udba je nadzirala tudi Borisa Pahorja, Drago, slovenske organizacije v Gorici, Goriško Mohorjevo družbo,« je naštel Filipič.
Razstavo so dopolnili še z gradivom o meji na Goriškem, ki ga je dal na razpolago Goriški muzej. V njegovem imenu je spregovoril Drago Sedmak in pojasnil, da so na ogled eksponati iz muzeja meje na Trgu Evrope ter gradivo o stražarskem stolpu pri Vrtojbi in o znameniti razmejitvi mirenske-ga pokopališča. Poleg omenjenega je na ogled še enajst vitrin, v katerih so članki iz Katoliškega glasa in Demokracije ter dokumenti iz Goriškega arhiva. »Razstavljenih je tudi nekaj osebnih predmetov Andreja Uršiča, ki je po aretaciji Udbe izginil v Ljubljani leta 1947; med drugim tudi njegova denarnica, ki so jo našli na mestu aretacije,« je povedal zgodovinar Renato Podberšič. Kulturni program so oblikovali mirenski pevski zbor Chorus 97 in recitatorke društva Stanko Vuk iz Mirna in Orehovelj. Prisoten je bil novi prefekt Vit-torio Zappalorto, razstavo je odprl Bojan Cvelbar, direktor Arhiva Slovenije; na ogled bo do velike noči. (dr)
NOVA GORICA - Upravitelji lokalov ob gradbišču opozarjajo na težave
»Na nas so pozabili«
Gostinci se bojijo, da bodo izgubili celo poletno sezono - Občina zagotavlja, da dela potekajo po predvidenem planu
»Nismo proti obnovi središča mesta, opozarjamo pa, da nam je bil potek del predstavljen drugače kot se ta sedaj izvajajo, predvsem pa nismo seznanjeni z natančnimi terminskimi plani. Zaradi oteženega dostopa do naših lokalov se že vsi po vrsti soočamo s petdesetodstotnim padcem prometa,« poudarja trinajst lastnikov oziroma najemnikov lokalov na Bevkovem trgu in v poslovno-trgovskem objektu Kidričeva 20. Med njimi so tako gostinci kot trgovci, ki upajo tudi, da se po obnovi ne bo ponovila podobna zgodba kot se je po prenovi Travnika v Gorici. Tam lepo tlakovan trg sameva. Trgovci v središču mesta se že tako soočajo z zmanjšano kupno močjo in s konkurenco v nakupovalnih centrih, sedaj pa še parkirišč na Travniku, do koder so se stranke prej pripeljale, ni več.
»Ko so zbirali naše podpise za gradbeno dovoljenje, nam je bila predstavljena etapna gradnja. To, kar se sedaj dogaja, da je hkrati prekopan ves Bevkov trg in da je povsod naenkrat otežkočen dostop do lokalov, pa je nekaj drugega, na to nismo bili pripravljeni,« opozarja Mirjam Valič iz Art Optike. Drugi opozarjajo, da bodo izgubili celotno sezono in tudi stranke. »Pri prenovi so na nas pozabili. Doslej smo bili o terminskem planu del, ki se bodo izvajala pred na-
Gradbišče ob Bevkovem trgu foto km.
šimi lokali, obveščeni zelo pomanjkljivo. Če bi črno na belem dobili napisan in podpisan terminski plan, bi lahko vsaj stopili do naših najemodajalcev in jih prosili na primer za znižanje najemnine za tisti čas. Če pa nimamo ničesar v rokah - kaj naj?,« se sprašuje Tina Bizjak iz potovalne agencije Tuintam.
Najemniki oziroma lastniki gostinskih lokalov opozarjajo še na svoje težave: nova ureditev središča mesta pred lokali ne predvideva več tend, temveč le še senčnike. »Se bodo gostje, ko bo dež, tiščali pod tistimi dežniki?,« se sprašuje Leon Dokaza iz Bistroja Center. »Tenda za
GORICA - Pri združenju SOS Rosa
Pomagale 104 ženskam
Največ je psihološkega nasilja - V devetdesetih odstotkih primerov je povzročitelj nasilja mož oz. partner
Prostovoljke združenja SOS Rosa so lani nudile pomoč 104 ženskam, ki so bile žrtev nasilja. Med njimi jih je 66 prvič zaprosilo za pomoč, in sicer 54 italijanskih in 12 tujih državljank. Povprečna starost žensk, ki so se zatekle k združenju SOS Rosa, je 49 let. Skupno je pomoč zaprosilo 89 italijanskih in 15 tujih državljank. Najpogosteje so bile žrtev psihološkega nasilja, 62 je bilo primerov tudi fizičnega nasilja, 23 ekonomskega nasilja, šest pa spolnega nasilja. Osem žensk se je po pomoč zateklo zaradi zalezovanja. Iz združenja SOS Rosa opozarjajo, da je bil v devetdesetih odstotkih primerov povzročitelj nasilja mož oziroma partner. 39 žensk ima mladoletne otroke, 15 od 104 se jih je odločilo, da nasilje prijavi silam javnega reda. Dvema ženskama so zagotovili tudi varovano zatočišče, da bi jima zagotovili varnost.
Iz združenja SOS Rosa pojasnjujejo, da se v zadnjih letih povečuje število žensk, ki pri njih poiščejo pomoč in nato svoje može oz. partnerje ovadijo. Od začetka letošnjega leta so prostovoljke prisluhnile žalostnim zgodbam 36 žensk, ki so bile žrtev nasilja. Med njimi jih je devet, ki so prvič poiskale pomoč. Združenje SOS Rosa ima svoj sedež v palači Alvarez v Ulici Diaz v Gorici, odprt pa je od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, ob ponedeljkih in četrtkih tudi med 16.30 in 18.30. Prostovoljke združenja odgovarjajo na telefonsko številko 0481-32954. Združenje ima urad tudi v Gradišču, kjer se je mogoče zglasiti ob torkih med 16. in 18. uro ter ob petkih med 10. in 12. uro (tel. 0481-960260).
Filmski niz Animamente se začenja z Aleksandrinkami
Združenje SOS Rosa prireja že osmi niz filmov o ženskah z naslovom »Animamente«. Pokroviteljstvo sta mu zagotovili goriška pokrajina in občina, finančno pa so ga podprle Fundacija Goriške hranilnice, bančni zavod Banca di Cividale in pokrajinsko prevozno podjetje APT. Niz prirejajo v sodelovanju s Kinemaxom, družbo Transmedia, zadrugo Coop Consuma-tori Nordest in marketom Ipercoop iz Vileša.
Prvo predvajanje bo v ponedeljek, 3. marca, ob 17. uri v goriškem Kinemaxu, kjer bodo predvajali dokumentarni film Metoda Pevca »Aleksandrinke«. Zatem bodo na vrsti filmi »Dear Frenkie« 10. marca, »La sorgente delTamore« 17. marca, »Le donne del sesto piano« 24. marca, »Miral« 31. marca in »Non uno di meno« 7. aprila. Vstop je prost.
Animamente se začenja z Aleksandrinkami
lokal je narejena po meri. To je velik strošek. Sedaj je ne bomo smeli več imeti. Komu naj jo pa prodam?,« se sprašuje Tadej Humar iz Tokio bara. Še najbolj sta v škripcih najemnika Splendid Bara, Luka Manojlovič in Patrik Kresojevic. Zaradi prenove središča sta morala konec januarja svoj lokal zapreti, službo je izgubila ena zaposlena oseba in osem študentov, ki so redno delali v baru. »Zaradi izpada dohodka se srečujemo z resnimi finančnimi težavami,« opozarja Patrik Kresojevic.
»Dela potekajo v skladu s terminskim planom. So manjši zapleti, tudi morda s komunikacijo, zato smo najeli osebo, ki koordinira med naročniki, izvajalci in najemniki ter lastniki. Z uporabniki smo se sestali že pri pridobivanju soglasij in tudi kasneje,« zagotavlja novogoriški župan Matej Arčon in pojasnjuje, da odškodnine za izpad dohodka niso zakonsko dovoljene. Občina je za omenjeno komunikacijo med vsemi tremi stranmi najela odvetnico Sonjo Mozetič. Ta zagotavlja, da bodo uporabnike v prihodnjih dneh obvestili o natančnejšem terminskem planu. »Priprava terminskega plana je dolžnost izvajalcev,« dodaja župan. Trinajst najemnikov in lastnikov lokalov, ki so se včeraj sestali v središču mesta, so kar sami medse poklicali vodjo gradbišča iz Cestnega podjetja ter predstavnike Kolek-tor Kolinga in Euroinvesta. Ti so povedali, da jim pri delih krepko nagaja vreme ter da je njihova naloga res zagotoviti dostopnost do lokalov, kar so tudi storili.
Vodja gradbišča Aleksander Puc je predstavil podrobnejši terminski načrt in celo nove zaplete, na katere so naleteli predvsem pred lokali v t.i. bivšem Salonu Meblo, zato za tisto območje še čakajo na rešitev projektanta. Najemnike ponekod čaka meter globok izkop do vrat lokala, dostop jim bodo uredili. Z betoniranjem gradbišča, kar bo za vse prineslo olajšanje, bodo začeli okrog 25. marca, plošča bo končana v enem mesecu. »Za vse to prvič slišimo,« so zatrjevali jezni najemniki in lastniki lokalov, saj so se dela začela že januarja. Včeraj so sklenili, da se bodo v kratkem znova sestali in na župana Mateja Arčona naslovili dopis z zahtevo po sodelovanju, napisanem natančnem terminskem planu ter odgovori, kako naprej po prenovi. »Nimamo namreč niti natančnega odgovora, ali bomo gostinci lahko še imeli ogrevane zimske vrtove in v kakšni kvadraturi ...,« opozarja Patrik Kresoje-vič. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. marca 2014
15
ŠEMPETER - Predsednik sindikata Fides
Vztraja pri izjavah o konfliktu interesov
Predstojnik oddelka za aneste-ziologijo v šempetrski bolnišnici Konrad Kuštrin zanika, da je nastrojen proti vodji lekarne v bolnišnici Metki Šte-fančič, kot to navaja direktor bolnišnice. Trdi, da je le večkrat izrazil stališče, da Štefančičeva zaradi sorodstvene povezave z dobaviteljem Gopharm ne bi smela zasedati položaja vodje lekarne. »Za svojimi izjavami še vedno stojim in sem jih pripravljen zagovarjati kjerkoli in kadarkoli,« je v sporočilu za javnost zapisal Kuštrin, ki je tudi predsednik zdravniškega sindikata Fides. Vodja lekarne v bolnišnici, ki je pooblaščena za nabavo zdravil in potrošnega materiala, je namreč mati Tadeje Štefančič, direktorice podjetja Gopharm, ki je dobavitelj bolnišnice.
Direktor Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Darko Žiberna je očitke o korupciji pri naročanju zdravil zavrnil. Ob tem je opozoril, da je bil Ku-štrin lani član komisije za nabavo zdravil in pripomočkov za anesteziološko službo in da je pri dnevnem naročanju zdravil iz lekarne večkrat zahteval dobavo drugačnih zdravil in pripomočkov, praviloma dražjih, kot so bili izbrani po postopku javnega naročanja. Kuštrin pa poudarja, da kot član komisije nima nobenega vpliva na opis artiklov in da se članom komisij ponuja v potrditev že predizpisane sezname artiklov določenih proizvajalcev, brez opisov. Tako se mu zdi sodelovanje v takih komisijah samo navidezno pomembno in ne-
strokovno. Poleg tega je Žiberna opozoril, da Kuštrinova partnerka Katjuša Bizjak vodi skupino za javna naročila, ki ima neodvisno od vseh ostalih pogled nad vsem javnim naročanjem. Zato bi ga morala kot direktorja ob vsaki jasno vidni nepravilnosti pri naročanju nemudoma opozoriti in sprožiti postopek.
Bizjakova pa je v dopisu medijem poudarila, da je Žiberno že leta 2005 opozorila, da vodja lekarne Štefančiče-va edina ni podpisala izjave o nezdružljivosti funkcij ter ga opozorila, da se je ne sme imenovati v strokovne komisije. Sicer pa Bizjakova opozarja, da od objave zgodbe v medijih doživlja pritiske na delovnem mestu, kar je tudi prijavila komisiji za preprečevanje korupcije. »V desetletni praksi, odkar vodim postopke v bolnišnici, nisem doživela podobnih pritiskov,« je zapisala.
Direktorica podjetja Gopharm Štefančičeva je pa opozorila, da so pred leti, ko je javni razpis za dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov bolnišnicam vodilo ministrstvo za zdravje, bolje sodelovali s šempetrsko bolnišnico. V letih 2012 in 2013 je imel Gop-harm s šempetrsko bolnišnico promet v višini 461.000 oz. 484.000 evrov, kar pomeni 2,6 oz. 2,8 odstotka njihove prodaje ter približno 0,4 odstotka prometa Farmadent, katere del so. Po podatkih Supervizoja je imel Gopharm med letom 2003 in 2014 z javnimi zavodi skupaj za 131 milijonov evrov prometa. (sta)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Gledališče
KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 7. marca, ob 20.30 v italijanščini »Quando le donne erano di sinistra« (Marino Zanetti), Terzo Teatro iz Gorice; 18. marca ob 20.30 v slovenščini »(U)tri(n)ki«, KUD Grešni kozli; 30. marca ob 18. uri v slovenščini »Umor v vili Roung« (Achille Campanile), Dramska družina F.B. Sedej iz Štever-jana; 1. aprila ob 20.30 v furlanščini »Sdrindule: Ridere per non piangere -Ridi par no vai«; 14. aprila ob 20.30 v slovenščini »Po mojem Slovenci«, igra Boris Kobal; 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannacci - Gaber. Per ora rimando il suicidio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288; info@kulturnidom.it).
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 5. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Tutto Shakespeare in 90 minuti«, igrajo Alessandro Benvenuti, Nino Formicola in Francesco Gabbrielli; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 1. marca, ob 21. uri »Buona domenica«, nastopata Edoardo Sira-
vo in Emanuela Aureli; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU 6. marca, ob 21. uri »Nascosto dove c'è più luce«, igra in napisal Gioe-le Dix; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 5. marca, ob 20.45 »Capilla Flamenca. I Fiamminghi a Ferrara (14501520)«, nastopajo Marnix De Cat, Tore Denys, Lieven Termont, Dirk Snel-lings, Jan Van Outryve; 6. marca ob 20.45 »Le cattive strade« za De An-dréja Casale - Scanzi. 12. marca, ob 20.45 koncert pihalnega orkestra iz Padova in Veneta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 1. marca, ob 10.30 in ob 15. uri »Zvezdica Zaspanka« (Frane Milčinski Ježek); ob 20. uri »Kraja« (Eric Chappell); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 »The Lego Movie«; 19.50 - 22.15 »12 anni schiavo«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Una donna per amica«. Dvorana 3: 16.50 »La scuola piu pazza del mondo«; 18.30 - 20.15 - 22.00 »TIR«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 »The Lego Movie«; 19.50 - 22.10 »Monuments Men«. Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.00 »12 anni schiavo«.
Dvorana 3: 17.20 - 20.15 - 22.10 »Una
donna per amica«.
Dvorana 4: 16.00 - 17.50 »Sotto una
buona stella«; 19.50 - 22.10 »Snow-
piercer«.
Dvorana 5: 15.00 - 17.00 - 20.00 -22.15 »La bella e la bestia«.
fl Razstave
SPAZIO METROPOLITANA iz Gorice prireja na sedežu v Ul. San Michele 42 v Štandrežu danes, 1. marca, ob 18. uri odprtje razstave, ki jo je uredila Franca Marri z naslovom »Incrocio_3 installazioni confine«; na ogled bo do 16. marca ob sobotah in nedeljah 10.00-12.00, 16.0019.00.
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 1. marca, ob 18. uri odprtje razstave umetnika Micheleja De Luce. Razstavo bo predstavil Diego A. Collovini; na ogled bo do 19. marca od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.30-19.00.
V	GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo danes, 1. marca, ob 11.30 odprtje razstave slikarja Evarista Ciana z naslovom »Riordino fondiario«; na ogled bo do 11. februarja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; na ogled bo do 15 marca 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30.
KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z združenjem Amici dell'arte felice prireja v soboto, 8. marca, ob 17. uri odprtje razstave z naslovom »La donna e i fiori« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; na ogled bo do 22. marca od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.0-13.00; vstop prost, informacije na hiccaf-fe@libero.it.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo ob praznovanju dneva žena v soboto, 8. marca, ob 17. uri odprtje likovne razstave slikarke Irine Ganičeve iz Gabrij. Gostja večera bo Rada Žar-kovic, predsednica zadruge Ženske iz Bratunca (BiH). Na ogled bo do 24. marca ob delavnikih med 10.0013.00, 16.00-18.00.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled zgo-dovinsko-dokumentarna razstava z naslovom »Vroče sledi hladne vojne. Prehod Slovencev čez železno zaveso 1945-1991«; do 12. aprila ob prireditvah ali po domeni.
M Izleti
S Poslovni oglasi
NUDIM ČIŠČENJE STANOVANJ,
likanje, varstvo otrok ali starejših.
Sem natančna, vestna, poštena in prilagodljiva.
Tel.: 00386-51-325-199
□ Obvestila
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence avtobusnega izleta na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova), da bo avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.15 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 7.20, v Doberdobu ob 7.30 in v Ron-kah pri piceriji Al Gambero ob 7.45; organizatorji sporočajo, da je še nekaj prostih mest na avtobusu; informacije in vpisovanje pri Milošu (tel. 380-4203829).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO za Goriško sporoča udeležencem izleta v hrvaško Istro, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal avtobus št. 1 ob 6.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/z Goriš-čka, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pi-lošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah in Štivanu. Udeleženci morajo imeti veljaven osebni dokument. Organizatorji priporočajo točnost. Društvo obenem sporoča, da je za izlet še nekaj razpoložljivih mest. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.).
KRUT vabi na velikonočni izlet na Tri-dentinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. marca. Informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12.ure, krut.go@tis-cali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
NOV URNIK TAJNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI
DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz
Podgore bo v sredo, 19. marca, priredilo prikaz obrezovanja oljk, ki ga bo vodila Irena Vrhovnik iz Kopra, svetovalka za oljkarstvo novogoriške Kmetijsko gozdarske zbornice. Iz organizacijskih razlogov je obvezna prijava do 15. marca po tel. 0481-390788 (Luciano) ali 0481-391027 (Edi). Prikaz bo potekal v popoldanskih urah, podrobnosti bodo udeležencem sporočili ob vpisu.
KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Kor-zu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja tradicionalno »kroštolado« danes, 1. marca, ob 16. uri v dvorani UGG v Gorici.
HIŠA PRAVLJIC organizira v sodelovanju z društvom Hrast v nedeljo, 9. marca, delavnico z Ljobo Jenče, pri-povedovalko pravljic, zbirateljico ljudskega izročila, pevko ljudskih balad in drugih pesmi. Udeležba na delavnici, ki bo potekala na sedežu društva Hrast v Doberdobu, je možna ob predhodni prijavi do 1. marca; prijave in informacije po tel. 334-1243766 ali na hisapravljic@gmail.com.
SPDG - smučarski odsek priredi v nedeljo, 9. marca, smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah za 32. Pokal ZSŠDI v Forni di Sopra. Prijave članov za tekmovanje do srede, 5. marca, pri Tatjani (tel. 338-1455500). Na razpolago bo tudi avtobus, rezervacije pri Danji (tel. 349-7803961).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v prvem sklicu v nedeljo, 9. marca, ob 8. uri in v drugem sklicu v ponedeljek, 10. marca, ob 19.30 v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51 v Gorici s sledečim dnevnim redom: glasbeni uvod, imenovanje predsedstva, pokrajinskega sveta in volilne komisije, poročilo pokrajinskega predsednika, pozdravi, razprava in predlogi, volitve novega pokrajinskega odbora in predsednika, razno.
ZDRUŽENJE NOI DELLARTE prireja v Gorici tečaj ročnega pletenja z Rosanno Colloricchio od 1. marca in tečaj ročnih izdelkov s Sergiom Figar-jem od 10. marca; tečaj »Ri-vesti-Ti« s Flavio Caffi bo od 15. marca potekal v ateljeju umetnice v Codroipu; informacije in obvezne prijave po tel. 347-1733342 noidellarte@libero.it, www.noidellarte.it.
0 Prireditve
SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v sodelovanju z Doljansko želiznco ples s skupino 3 prašički v ponedeljek, 3. marca, od 21. ure dalje v športno kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču.
SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v torek, 4. marca, koledovanje doljanskih otrok po Dolu (zbirališče ob 13. uri pred sedežem društva) in od 16. ure dalje pustno rajanje v športno kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču.
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 15. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; žen-
ske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda).
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 4. marca, ob 15. uri. Za animacijo bo poskrbela priznana plesna skupina VIP Dance Company iz Nove Gorice; vstopnina 2 evra, informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, info@Kulturnidom.it).
»MULI FEMO FESTA!!!« v organizaciji operaterjev centra za duševno zdravje in združenja FUSAM v dnevnem centru Mare pensante v parku Basa-glia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: danes, 1. marca, od 18. ure dalje pustna družabnost z večerjo in glasbo v živo z lastnimi inštrumenti ter nagrajevanje najlepših mask.
V	KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 1. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »Una grande tragedia dimenticata - La vera storia delle foibe« Giuseppine Mellace; z avtorico se pogovarjal novinar Roberto Covaz; vstop prost.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 1. marca, ob 16. uri Alberto Sorge predstavil strip »Il pagliaccio e la luna«.
OKROGA MIZA SKUPINE HISTORIA bo potekala v ponedeljek, 3. marca, med 16. in 19. uro v bivšem samostanu Sv. Klare v Ul. Sv. Klare v Gorici ob ponatisu publikacije »Fonti giuridiche croate per i beni culturali e inventariazione del "Fondo del Co-mune di Zara (1890-1920)" presso lArchivio di Stato di Zara e del "Fondo Tommaseo Artale" presso lArchivio di Stato di Sebenico«. Sodelovali bodo Vincenzo Martines, Rodolfo Ziberna in Bojan Brezigar.
SKRD JEZERO, SKD HRAST, PIHALNI ORKESTER KRAS, AŠZ MLADOST vabijo na »Pustno rajanje« v župnijski dvorani v Doberdobu v ponedeljek, 3. marca, od 14. do 17. ure za vrtec in osnovnošolce, za zabavo bo poskrbel animator Ernesto; od 17. do 21. ure za srednješolce.
AŠKD KREMENJAK in vaška skupnost vabita na pustni ples s Štefanom in Ivano v torek, 4. marca, ob 21. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20.
»OD PREŠERNA DO MIMOZE«: umetniški poklon ob dnevu žena bo v soboto, 8. marca, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu. Sodelujejo otroška recitator-ska skupina, dekliški pevski zbor Kraški slavček. Razstavljajo Maša Lancner iz Vrtojbe, Nikol Kerpan iz Štandre-ža, Monia Perissinotto in Chiara Za-go iz kraja Motta di Livenza. Priložnostno misel bo imela Luisa Gergolet.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 19. marca p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopodobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kram-li »Močni starši - stabilni otroci«.
Pogrebi
SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v soboto, 8. marca, družabnost ob dnevu žena s plesom in večerjo in skeči Irene Pahor in Tatjane Malalan. Prostih je le še nekaj mest, prijave pri Kat-juši po tel. 338-3176605.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Nora Rocco vd. Viviani (iz Pierisa) v stolnici Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
1 6 Sobota, 1.
marca 2014
APrimorski
r	dnevnik
Z zanimanjem so spremljali ZOI v Sočiju
LJUBLJANA - Zimske olimpijske igre v Sočiju je na 2. programu Televizije Slovenija v povprečju spremljalo več kot osem odstotkov Slovencev, vsaj minuto pa je enega izmed olimpijskih dogodkov v Sočiju spremljalo 89,6 odstotka oziroma 1.745.200 različnih gledalcev, so sporočili iz TV Slovenija. Nastope v Sočiju je Televizija Slovenija v dobrih dveh tednih obeležila z več kot 200 urami programa, Val 202 z več kot 150 urami programa, MMC pa z več kot 350 članki oziroma 450 video novicami.
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Za uvod večni derbi Olimpija - Maribor
LJUBLJANA - Slovenske nogometne zelenice bodo jutri spet oživele. Z zaostalim derbijem med Olimpijo in Mariborom (na sliki ANSA) se bo začel spomladanski del Prve lige Telekom Slovenije. Po jesenskem zanesljivo vodijo Štajerci. Z izjemo Olimpije in Maribora bodo sicer klubi pomlad začeli 8. in 9. marca, ko bodo na sporedu tekme 21. kroga, in sicer Gorica - Domžale, Maribor - Luka Koper, Celje - Rudar, Triglav - Zavrč in Olimpija - Krka.
SMUČARSKI SKOKI - V Lahtiju na Finskem
Še v rumenem
Peter Prevc s tretjim mestom
LAHTI - Nemec Severin Freund (276,6 točke) je po zmagi v Falunu osvojil še včerajšnjo tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih v finskem Lahtiju. Drugi je bil Avstrijec Stefan Kraft (265,6), tretji pa Poljak Kamil Stoch, ki je zgolj za dve desetinki točke ugnal Petra Prevca (259,6) na četrtem mestu. Kljub temu je Prevc zadržal rumeno majico vodilnega. V finalu sta poleg Prevca nastopila še Jurij Tepeš (241 točk), ki je z 19. mesta napredoval na 11., ter Jernej Damjan (240,9), ki je končal mesto za njim. Brez točk so od šesterice Slovencev ostali Nejc Dežman na 33. mestu, Ja-
ubranil prvo
ka Hvala na 44. in Tomaž Naglič na 45. mestu.
Prevc (1038 točk) je v skupnem seštevku svetovnega pokala ubranil napad najbližjega zasledovalca, dvakratnega olimpijskega prvaka iz Sočija Stocha, ki ima sedem točk manj. Freund se je z novo zmago povzpel na tretje mesto; skupno ima 827 točk. V najboljši deseterici je od Slovencev še Robert Kranjec (469) na desetem mestu, ki je tekmi v Falunu in Lahtiju zaradi okrevanja po poškodbi izpustil.
»Predvsem je pomembno, da je Petru uspelo zadržati rumeno majico vodilnega. Resda je bila tekma težka,
Slovenski orel Peter Prevc še vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala
ker je veter menjal smer, ne toliko v jakosti, kot v tem, ali si imel več vzgona ali manj. Prav zaradi tega je Peter šel v prvi seriji z nižjega zaletnega mesta, ker je imel odlične pogoje, vendar je tokrat opravil dva solidna skoka. Tako da,
vrhunski skoki še manjkajo in te stvari bo treba popraviti,« je po tekmi iz Finske sporočil glavni trener reprezentance Goran Janus.
Sezona svetovnega pokala se bo nadaljevala že v danes, ko bo v Lahti-ju na sporedu še moštvena tekma.
PETKOV SMEROKAZ
Vikend v znamenju športov z žogo in na snegu
PEŠ NA TEKMO ... Pallacanestro
Trieste - Torino: Najbrž bi bila še pred nekaj tedni jutrišnja tekma (v športni palači Cesare Rubini s pričetkom ob 18. uri) tržaških košarkarjev že odločena v korist gostov, saj je Torino na drugem mestu, medtem ko Ruzzier in soigralci zasedajo mesto na spodnjem delu razpredelnice. A po dveh zaporednih zmagah je obstanek za Tržačane veliko bližji in s sproščeno igro bi lahko Dalmassonovi varovanci presenetili gotovo kakovostnejšega nasprotnika. Z novima dvema točkama pa bi tudi utrdili položaj na lestvici in osvojili tretjo zaporedno zmago.
Alternativa: V ženski košarkarski A2-ligi delita tako tržaški Calligaris kot miljski Querciambiente tretje mesto na lestvici skupine za napredovanje. Prvo mesto v skupini je že oddano Sestu San Gio-vanniju, medtem ko je drugouvrščena genovska ekipa Zena v dometu, vendar morata obe ekipi s tržaškega danes nujno zmagati. Calligaris bo ob 18.30 gostil Torino, medtem ko bodo Miljčanke - upajmo, da ne bodo preveč pustno razpoložene - igrale ob 20.30 proti Milanu.
NA IZLET ... Sacilese - Triestina: Vremenske napovedi za nedeljo so kar spodbudne, tako da bi lahko izkoristili priložnost za krajši »spomladanski« izlet v bližnjo Furlanijo, kjer bo Triestina v sklopu 25. kroga D-lige (s pričetkom ob 14.30) igrala v Sacileju proti domačemu Sacileseju. Rossittovi varovanci igrajo zadnje tedne nekoliko bolj prepričljivo in so se povzpeli na sedmo mesto, a tretjeuvrščeni Sacilese ima kar 13 točk več na lestvici. Bomo videli, če bodo Godeas in soigralci nadaljevali serijo nastopov brez poraza tudi proti tako kakovostnemu nasprotniku. Seveda so v tržaškem taboru zelo pozorni tudi na spremembe v društvu in (možim) prihodom novih podjetnikov, ki naj bi v kratkem prevzeli vodenje tržaškega kluba.
NA KAVČU ... Milan - Juventus in/ali Roma - Inter: V boju za prvo mesto med Juventusom in Romo - trenutno imajo črnobeli devet točk naskoka, a s tekmo več - bosta v 27. krogu A-lige imeli mi-
lanski društvi glavno besedo v tem dvoboju. Drevi (s pričetkom ob 20.45) bo na Olimpicu Roma gostila Inter, medtem ko bo jutri na San Siru dvoboj med Milanom in Juventusom (ravno tako ob 20.45). Inter in Milan sta v boju za uvrstitev v evropski pokal, čeprav na takih tekmah motivacij nikoli ne zmanjka. V Rimu je domači trener Garcia v težavah zaradi odsotnosti Tottija, Maicona in Florenzija, medtem ko lahko Mazzarri izbere najboljšo postavo, z dvojico Palacio-Milito na čelu. V Milanu bodo domači brez poškodovanega Ba-lotellija (edina špica bo Pazzini), medtem ko bo Conte nadomestil kaznovanega Vidala z Marchisiom, poškodovanega Chiel-linija s Caceresom.
Alternativa 1: V svetovnem pokalu v alpskem smučanju bo konec tedna namenjen najdrznejšim, saj bodo v Crans Montani oziroma Kvitjfellu na sporedu hitre discipline. Vikend se bo začel danes z ženskim smukom v švicarskem zimskem letovišču (ob 10.15), sledil (ob 11.45) mu bo moški smuk na Norveškem. Jutri se bodo najboljše smučarke preizkusile še v su-perkombinaciji (s pričetkom ob 10. uri). Ob 11.30 bo v Kvitjfellu moški superveleslalom.
Alternativa 2: V ospredju rokometnega vikenda bo zaključni turnir pokala Slovenije v moški konkurenci. Gostitelj finalnega turnirja bo Celje (točneje dvorana Golovec), kjer bodo danes na sporedu polfinalni tekmi, medtem ko bosta jutri finalna obračuna. Današnja pol-finala sta Trimo Trebnje - Sviš Ivančna Gorica (ob 15.30) in Celje PL - Gorenje Velenje (ob 18.00, prenos po TVS2). Jutri ob 14.30 bo tekma za 3. mesto, ob 17.30 pa finale (prenos po TVS2). Naslov brani domača ekipa, to se pravi Celje Pivovarna Laško, ki je lani v finalu premagala ravno velenjsko Gorenje, današnjega nasprotnika v polfinalu. (I.F.)
KOŠARKA - Evroliga, sinoči: Fe-nerbahče - Olympiacos 78:74, CSKA - Kuban 94:93, Bayern - Žalgiris 79:73, Real Madrid - Partizan 80:57.
NOGOMET - B-liga: Latina - Pado-va 3:0.
Danes bo na sporedu skoraj ves krog skupine B promocijske lige. Jutri bodo igrali le srečanje med Sangiorgino in Juventino. Nogometaši štandreškega društva bodo v San Giorgio di Nogaro odpotovali z jasnim namenom, da osvojijo vse tri točke. Naloga ne bo lahka, saj trener Murra bržkone ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Kar nekaj je lažje poškodovanih, ki pa bodo bržkone stisnili zobe. Ghirardo in Sellan pa sta diskvalificirana.
Kriška Vesna bo na igrišče stopila že danes (ob 15.00). Plavi se bodo pri Svetem Ivanu v Trstu pomerili z domačim San Giovannijem (33 točk na lestvici), ki
ALPSKO SMUČANJE
Smuk »ex aequo«, Svindal napada Hirscherja
KVITFJELL - Norvežan Kjetil Jansrud in Avstrijec Georg Streitberger sta zmagovalca smuka za svetovni pokal v Kvitfjellu. Oba sta progo prevozila v 1:05,72 minute. Tretje mesto je pripadlo Američanu Travisu Ganongu, ki je zaostal 12 stotnik sekunde. Najboljši Slovenec je bil Martin Čater na 31. mestu z zaostankom 1,1 sekunde. Andrej Šporn je bil 35. (+1,23). Italijan Silvano Varettoni je zasedel 9. mesto, Dominik Paris pa 10., skupaj s Švicarjem Defagom. V skupnem seštevku je ostal na čelu Avstrijec Marcel Hirscher, ki v Kvitfjellu ne nastopa, Svindal pa je znižal zaostanek na vsega 13 točk in ima 897 točk, tretji pa je Francoz Alexis Pinturault (774). Svindal ima priložnost, da krepko prehiti Hirsc-herja, saj bo v Kviftjellu drugi smuk na sporedu danes.
Z ALŽIRIJO - Slovenska nogometna reprezentanca bo v sredo v gosteh v Blidi igrala prijateljsko tekmo z Alžirijo. Seznam za Alžirijo: -vratarji: Handanovic (Inter), Oblak (Benfica), Belec (Olhanense); - branilci: Balažic (Lvov), Breč-ko (Köln), Cesar (Chievo), Ilic (Hapoel Tel Aviv), Jokic (Villareal), Samardžic (Šerif), Struna (Gian-nina), Milec (Maribor); - zvezni igralci: Iličic (Fio-rentina), Kampl (Salzburg), Kirm (Groningen), Krhin (Bologna), Kurtic (Torino), Mertelj (Maribor), Pečnik (Crvena zvezda); - napadalci: Bez-jak (Ludogorec), Birsa (Milan), Matavž (PSV).
NOGOMET - Danes v promocijski in 1. AL
Tvegano
Težki gostovanji za vodilna Vesno in Breg - Juventina jutri
ga vodi trener Luigi Zurini. Pri Vesni ne bo zagotovo igral kaznovani Luka Škrbi-na. Pod vprašajem pa je še nekaj lažje poškodovanih igralcev. V skupini B bo danes na sporedu že nekaj zanimivih dvobojev, ki so pomembni za zgornji del lestvice. V ospredju bosta še tekmi Zaule - Trieste Calcio in Ol3 - Torviscosa.
V 1. amaterski ligi čaka Breg danes težko gostovanje v Marianu, ki je v prvem delu prvenstva v Dolini zmagal kar s 4:0. Pravzaprav je goriška ekipa presenetila tudi v zadnjem krogu, ko je z 2:0 premagala drugouvrščeni Cormonese. V Marianu se torej obeta borbena in izenačena tekma. Prav ekipa iz Krmina bo
Sebastian Nigris (Breg) fotodamj@n
jutri gostovala v Trebčah. Domači Primorec bo igral z okrnjeno postavo, saj bosta poleg poškodovanih odsotna še diskvalificirana Skolnik in Mascarin.
NOGOMET - U14
Najmlajši Krasa niso več prvi na lestvici
Staranzano - Kras Repen 2:1 (2:1)
Strelec za Kras: Devide.
Kras: Perossa, Carli, Calzi, Nabergoj, Curri, A. Malalan, N. Malalan, Cardarola (Birsa), Niro, Dekovic, Devide. Trener: Kos.
Združena ekipa najmlajših Krasa od četrtka ni več prva na lestvici tržaškega pokrajinskega prvenstva. Varovanci trenerja Andreja Kosa so v zaostalem srečanju v Štarancanu igrali zelo slabo in tesno izgubili proti goriški ekipi, ki ima tako dve točki prednosti pred rdeče-belimi. Krasovci se tokrat niso znašli na blatnem igrišču, ki jim je povzročalo velike težave. Prvenstvo je tako še odprto. Kras pa ima še vse možnosti, da nadoknadi zamujeno. Združena ekipa bo jutri na proseški Rouni gostila Roianese.
NOGOMET - V elitni, 2. in 3. AL
Kras okrnjen
V Repen prihaja Lumignacco - Zarja v Bazovici - Gaja ne igra
Repenski Kras bo jutri v domačem Repnu gostil Lumignacco, ki ima 29 točk na lestvici in tekmo manj. Trener Branko Zupan bo imel nekaj težav s postavo, saj ne bo imel na razpolago poškodovanih Kneževiča, Corvaglie in Taw-guia, ki še ni okreval. Zaradi četrtega opomina ne bo igral niti fantazist Milan Grujic. Pod vprašajem sta še Giordano in Petracci, ki še nista stoodstotno sanirala poškodbi. »Najbrž pa bo moral vsaj Giordano stisniti zobe,« je napovedal tajnik NK Kras Paolo Sarazin in dodal: »Lu-mignacco se bori za obstanek v ligi, tako da bo prišel v Repen z jasnim namenom, da nam iztrga vsaj točko. Povrh tega bo igrišče najbrž razmočeno, kar za nas ni dobro.« Drugouvrščena Fonta-nafredda bo jutri gostovala v Rivignanu.
V 2. amaterski ligi bo bazovska Zarja na domači zelenici gostila Auri-sino, ki se bori za obstanek v ligi. Rdeči bodo nastopili z okrnjeno postavo,
saj ne bo diskvalificiranih Diviccara in Roviglia. Za varovance trenerja Po-cecca pride v poštev je zmaga, saj bodo samo tako ostali v zgornjem delu lestvice oziroma na mestih, ki vodijo v končnico prvenstva.
V 3. amaterski ligi bo drugouvrš-čeno Primorje na domači Rouni gostilo tržaški Cgs. Rdeče-rumeni morajo osvojiti tri točke, če se želijo približati vodilnemu Audaxu. Doberdobska Mladost bo gostovala na Opčinah. Tudi nogometaši trenerja Vitturellija želijo letos odigrati pomembno vlogo, tako da ciljajo na celoten izkupiček. Gaja jutri ne bo igrala. Tekmo v gosteh proti Staranza-nu so preložili na sredo, 12. marca (ob 20.00). Mladost pa bo tekmo proti Sta-ranzanu nadoknadila v sredo ob 20.00.
PRIHODNJI TEDEN - V soboto, 8. marca, elitna liga: Muggia - Kras; 1. AL: Breg - Primorec, Pro Gorizia - So-vodnje.
/
ŠPORT
Sobota, 1. marca 2014 1 "J
NOGOMET - 1. amaterska liga
Točka ni v veliko pomoč Sovodnjam
KOŠARKA - V D-ligi
Kontovel se je približal končnici
Sovodnje - Pieris 1:1 (1:1)
Strelec za Sovodnje: Hriberšek v 27.
min.
Sovodnje: Baldissin, Stergulz, Biasiol (od 84. Ščurek), Galliussi, Tomsič, Ber-nardis, Trampus, Floco, Maurencig (od 69. Berič), Černe (od 56. Bajec), Hriberšek. Trener: Sari.
Na pomembni tekmi v boju za obstanek v 1. amaterski ligi nogometaši So-vodenj niso uspeli osvojiti vseh treh točk. Prvo priložnost za gol je imel Pieris, toda Bernardisu je uspelo odbiti žogo na golo-
vi črti. Nato so domačini reagirali in treh minutah (15. in 18.) so ustvarili dve lepi priložnosti za gol s Hriberškom in Mauren-cigom. V 23. minuti hladna prha za domačine. Gostje so povedli, potem ko se je predložek spremenil v nevaren strel proti vratom in ukanil vratarja Baldissina. Toda belo-modri so uspeli izenačiti že po štirih minutah, ko je bil natančen Hriberšek. Drugi polčas je minil brez večjih omembe vrednih akcij. Tekma vsekakor je bila vse prej kot dopadljiva. Obe ekipi sta igrali nezbrano in precej zmedeno. (M.F.)
Kontovel - San Vito 56:53 (11:16, 28:28, 41:45)
Kontovel: Škerl 6 (3:4, 0:6, 1:4), J. Zaccaria, Gantar 6 (1:1, 1:3, 1:3), D. Zaccaria 13 (1:4, 6:16, -), Hrovatin 6 (-, 3:8, 0:2), Starc 8 (0:2, 4:5, 0:5), Lisjak 16 (8.12, 4:11, 0:1), G. Regent 1 (1:2, 0:7, -), n.v.: Majovski, Bufon, S. Regent in Zoch, trener: Švab.
Kontovel je sinoči premagal San Vito in osvojil zlata vredni točki v boju za končnico prvenstva. Z zmago pa se Švabovi varovanci niso rešili vseh skrbi, kajti »sredina« lestvice je izredno izenačena in treba bo počakati prav do konca regularnega dela prvenstva, preden bo-
KOŠARKA - Jadran Franco na gostovanju v državni diviziji C
Brez podcenjevanja
Domači šport Danes
Sobota, 1. marca 2014 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.30 v Bertinoru: Bertinoro - Jadran Franco DEŽELNA C-LIGA - 19.00 v Tržiču: Monfalcone -Bor Radenska; 20.30 v Rožancu: Corno di Rosazzo
-	Breg
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, Don Bosco: Don Bosco - Dom
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia
-	Ferro Alluminio; 20.30 v Vidmu: Pippoli - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich: Virtus -Zalet
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Val - Soča Pizzeria Frnažar
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trstu. Sv. Ivan: San Giovanni - Vesna
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Marianu: Mariano
-	Breg
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 na Proseku, Rouna: Kras - San Luigi
TENIS
ZIMSKO ŽENSKO PRVENSTVO - 15.00 na Padričah: Gaja - Citta' di Udine (polfinale)
»VBertinoru prvenstva ne bomo zmagali, kvečjemu ga izgubili,« je bil kratek in jasen trener Jadrana Franco Andrea Mura v slačilnici pred odhodom na zadnje daljše gostovanje. Poraz bi namreč lahko fante drago stal, kar jih je nenazadnje naučil tudi nastop San Vendemiano, ki je ravno v Forliju doživel poraz, ki je bil morda odločilen, da je izpadel iz boja za najvišje mesto. Jadranovci so nasprotnike v prvem delu gladko premagali, zdaj pa jih čaka težja naloga. Bertinoro se je namreč okrepil z bekom Poluzzijem, ki je proti Arditi prejšnji teden v bistvu sam zmagal tekmo in prispeval kar 32 točk. »Želel bi, da bi zaigrali maksimalno, tudi zato, ker nas potem čaka teden pav-ze. Potrebno bo, da nadaljujemo s tako igro v obrambi, ki smo jo prikazali že pred tednom dni proti San Vendemia-nu. Kot mi se tudi oni zanašajo na mete za tri točke, zato jim ne smemo dopustiti, da se razigrajo. Hkrati pa moramo izkoristiti njihovo slabšo obram-
Matija Batich v akciji
bo,« je napovedal trener Mura. Nasprotnik velja za trdoživo in borbeno ekipo, ki nikoli ne popusti, zato bo treba odigrati vseh 40 minut zagrizeno in koncentrirano.
Jutri
Nedelja, 2. marca 2014 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Lumignacco
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Sangiorgio di Nogaru: Sangiorgina - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec
-	Cormonese
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Aurisina
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Chiarbola - Mladost; 15.00 na Proseku, Rouna: Primorje - Cgs
DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Casarsi: Casarsa
-	Kras
NARASČAJNIKI - 10.00 v Podgori: Juventina -Cormonese: 10.30 v Buttriu: Buttrio - Sovodnje NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Cormonese; 10.30 na Proseku, Rouna: Kras -Roianese
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bellaria
KOŠARKA
MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Gradežu: Grado - Sokol UNDER 15 ELITNI - 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Dolini: Breg - Kontovel
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 3. marca 2014 KOŠARKA
UNDER 19 ELITNI - 19.00 v Pordenonu: Sistem PN
-	Jadran ZKB
UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Santos
ODBOJKA - V državni B2- in deželni C-ligi
Za nekatere je zmaga že imperativ
Konec tedna bo v znamenju pomembnih ali vsaj zanimivih tekem. Za Slogo Tabor, ki bo v moški B2-ligi jutri v Repnu gostila Bellario, je zmaga imperativ. Gostje zasedajo zadnje mesto na lestvici, zadnji dve zaporedni zmagi proti Loreggii in Mestrinu pa kažeta, da še ni vrgel puške v koruzo. Jutrišnja tekma je menda zanje celo zadnja možnost, da se spet polnopravno vključijo v boj za obstanek. Sprejemalec Kessler, sicer dober odbojkar na mivki, je edini igralec, ki nekoliko bolj izstopa. Za Slogo Tabor še ne bo igral bloker Sirch (če se bo pravočasno vrnil iz Indije, bo morda sedel na klopi), bo pa trener Jerončič lahko računal na večji izbor igralcev, saj je Iac-carono saniral posledice poškodbe gležnja in je treniral s polno paro, spet lahko igra Bolognesi, odslej pa bo lahko ekipa redno računala tudi na lanskega libera Privileggija. Vasilij Kante je opravil le en trening, vendar bo jutri igral.
Pred zelo pomembnim nastopom je danes v Gorici združena ekipa Olympia. Po nepričakovanem prvem porazu v ponedeljek proti Gemoni, je pričakovati, da bodo proti tržaškemu Ferro Alluminiu takoj popravili vtis. »Poraz je zagotovo pomenil streznitev, posebno za naše mlajše igralce. Da ra-zumejo,da napredovanje ne bo prišlo samo od sebe, a se je treba zanj truditi in tudi žrtvovati, « meni pomožni trener Robert Makuc. Ferro Alluminio je v prvem delu namučil Olympio in izgubil šele v petem setu. »V nadaljevanju so popustili, a po igralskem kadru sodijo višje kot kaže zdaj lestvica,« opozarja Makuc. Mladinska ekipa projekta goriškega sodelovanja se bo v Vidmu pomerila s Pippolijem, ki se bori za obstanek.
Po zmagi proti Vivilu ima združena ekipa Zalet v ženski C-ligi novo priložnost za maščevanje. Tokrat jo v Trstu čaka der-bi proti Virtusu, ki je v Repnu zmagal s 3:1. A je zdaj Zalet precej boljši od Tržačank, ima namreč kar sedem točk več.
Danes v živo po našem spletu
vse tekme
www.primorski. eu
naših članskih ekip
i

TUDI NA
iPadu in iPhonu
y
Dobiš nas tudi na twitterju
primorski_sport
do znane ekipe, ki so se uvrstile v play-off. Na dlani pa je, da sta bili sinočnji točki za Konto-velce neobhodno potrebni. Tekma je bila vseskozi izenačena in v končnici zelo razburljiva. Gostje, ki jih je prvič v tem prvenstvu vodil naš stari »znanec« Giorgio Zerial, so vodili vse do 33. minute. Tedaj so kontovelci prvič povedli (47:45). Odtlej se je bil pravi boj za vsako točk. Z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti je našim košarkarjem vendarle uspelo ohraniti tesno vodstvo in se na koncu s številnimi navijači veseliti predragocenega uspeha. (lako)
ZMAGA DOMA - Promocijska liga: Isontina - Dom 68:77 (Abrami 22, Bernetič 19).
□ Obvestila
fotodamjgin
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme - Pokal prijateljstva veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto 8. marca, v Forniju di Sopra, ter da se udeležijo v nedeljo, 9. marca, tekme v veleslalomu, veljavne za Zamejsko smučarsko prvenstvo 2014, v Forniju di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 6. marca, na tel. št. Sabina 3420730513.
SPDG smučarski odsek priredi v nedeljo, 9. marca, smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah za 32. Pokal ZSŠDI v Forni di Sopra. Prijave članov za tekmovanje do srede, 5. marca, pri Tatjani (tel. 3381455500). Na razpolago bo tudi avtobus, rezervacije pri Danji (tel. 3497803961).
SK DEVIN organizira 26. Pokal prijateljstva treh dežel - X. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 8. marca, v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja do četrtka, 6. marca, zvečer na info@skdevin.it.
KOŠARKA - C-liga
Bor Radenska tokrat ne sme zatajiti
V	deželni C-ligi bo v ospredju pozornosti dvoboj med Monfalconejem in Borom Radensko, ekipama na repu lestvice, ki se borita za obstanek v ligi. Svetoivančani bi z zmago storili pomemben korak naprej v boju za play-out, saj zadnji dve ekipi direktno izpadeta iz lige: Bor je tržiško ekipo že premagal, zdaj pa imata obe 8 točk. Pomembnost srečanja pa mora biti igralcem motivacija in spodbuda za dober nastop, ne pa v breme, saj na takih tekmah mora priti do izraza vse prej kot živčnost. Tega si želi tudi trener Oberdan, ki pričakuje borbeno igro, tako kot so jo varovanci prikazali že na prejšnjih nastopih. Zaradi napočene kosti zapestja bo mesec dni odsoten Kocijančič, po vsej verjetnosti pa bo na razpolago spet Babich. Tekma v Tržiču se bo začela ob 19.00.
Breg pa bo gostil pri Cornu di Rosazzu, ki s Falconstar-jem diktira ritem lige. Kot so dokazali na prejšnji tekmi proti Fo-glianu, je možno pozitiven rezultat doseči samo, če odigrajo to, kar se na klopi domenijo. Corno di Rosazzo igra s kvalitetno ekipo, dopolnjujejo pa jo igralci, ki imajo izkušnje tudi v višjih ligah.
V	D-ligi pa bo Sokol gostoval v Gradežu. Proti prvou-vrščenim bodo Nabrežinci igrali brez Ferfoglie, Štoklja, Vi-sciana, Semoliča in Potočnika. Kljub okrnjeni postavi ne dvigujejo že vnaprej bele zastave. Za Sokol, ki ima z vsemi tekmeci - z izjemo CBU-ja - pozitivno razliko med medsebojnimi obračuni, bo v boju za obstanek najpomembnejše srečanje naslednji teden proti CBU-ju.
VESNA PETAKOVIČ
Na tekaških tekmah bank osvaja kolajne
Vesna Petakovič (letnik 1965), rojena v Kopru, ki pa od leta 1991 živi in dela v Trstu, pravi, da teka že od otroštva. Začela je kot osnovnošolka v Kopru, tudi na atletski stezi, a se z atletiko, kot tudi z drugimi športi, nikoli ni ukvarjala tekmovalno. Rada je tudi smučala, a jo je nekaj grdih padcev nekoliko odvrnilo od tega športa. Je pa tekala ob študiju, tudi med študijem tujih jezikov in literature na univerzi v Ljubljani. Teka za dušo in telo, kot sama pravi, resneje in bolj sistematično pa šele v zadnjih desetih letih.
»Leta 2004 sem se udeležila Bavisele Family, januarja naslednjega leta pa sem začela s pripravami za polmaraton, na katerem se nastopila do leta 2007.«
Kateri je vaš najboljši čas na tej razdalji?
Ura 39 minut!
Čestitamo. To zahteva kar precej truda. Kolikokrat na teden trenirate?
Najmanj trikrat na teden, ko imam čas pa tudi več. Včasih vstanem še pred 6. uro in opravim krajši trening pred službo, sicer treniram zvečer ali ob koncih tedna. Uro, uro in pol. Z glasbo in sproščeno. Tek je del mene.
Kje tekate?
Živim v Rojanu, zato se kar od doma odpravim proti Mira-maru. Če je trening krajši, obrnem pri prodajalni sladoleda Pippolo, sicer grem do grada in nazaj, kar je 12 kilometrov.
Ali trenirate po posebnem programu?
Priznam, da nisem najbolj dosledna v tem. Vadim bolj instinktivno, včasih tekam hitreje, včasih bolj počasi. Vadbo doma dopolnjujem s spin-bikeom in z razteznimi vajami.
Kje ste še nastopila?
Na teku Koper - Milje, na CorriTrieste, na Mujilonga in WomensRun, sicer tekmujem s kolegi na medbančnih prvenstvih v Italiji. Z državnih prvenstev za uslužbence bank in zavarovalnic sem v svoji kategoriji od leta 2008 osvojila dve drugi, dve tretji in eno četrto mesto. Zmagala pa nisem še nikoli. Letos grem po nekaj letih spet na Ba-viselo, na pol maraton.
Vas ne mika tudi maraton?
Ne, če so treningi predolgi, me preveč bolijo kolena in hrbet ... « (ak)
18
Sobota, 1. marca 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
KIJEV - Odstavljeni ukrajinski predsednik se je včeraj prvič pojavil v javnosti
Janukovič iz Rostova trdi, da je še vedno predsednik
Ukrajinski notranji minister Avakov rusko črnomorsko floto obtožil»oboroženega vdora in zasedbe« na Krimu
KIJEV / SEVASTOPOL / MOSKVA - Prvič od odstavitve s položaja predsednika Ukrajine pred tednom dni se je včeraj v javnosti pojavil Viktor Janukovič. Na novinarski konferenci v Rostov-na-Donu na jugu Rusije je zatrdil, da ni bil odstavljen in da se bo še naprej boril za prihodnost Ukrajine. Zaradi poskusa zavzetja letališč na Krimu pa je Kijev Moskvo obtožil oboroženega vdora.Janukovič je pojasnil, da je v Ro-stovu-na-Donu, »ker tam v bližini živi njegov dobri stari prijatelj, ki mu daje zatočišče«, da pa se bo v Ukrajino vrnil takoj, ko bo zagotovljena varnost zanj in njegovo družino. Odkar je v Rusiji, se še ni srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, sta pa govorila po telefonu, je dejal.
Da zapusti Ukrajino, se je odločil zaradi groženj s smrtjo, a je zanikal, da je pobegnil in da bi bil odstavljen. Še vedno se ima za legitimnega predsednika Ukrajine, iz države pa so ga pregnali »mladi neofa-šisti«. Zato se tudi ne misli udeležiti predsedniških volitev, ki so jih uporniki sklicali za 25. maj, ker bodo po njegovih besedah nezakonite. Tudi sedanje oblasti je označil za nelegitimne.
Polotok Krim na jugu Ukrajine, kjer je večinsko prebivalstvo rusko in ima oporišče ruska črnomorska flota, je bil medtem znova nemiren, potem ko so v četrtek oboroženi proruski neznanci odstavili regionalno vlado, vdrli v tamkajšnji regionalni parlament in postavili svoje ljudi, na poslopja pa razobesili ruske zastave.
Ponoči so oboroženi neznanci - po navedbah Kijeva gre za ruske vojake in lokalne proruske milice - skušali zasesti dve letališči na Krimu.
Začasno so zasedli vojaško letališče Belbek blizu Sevastopola, kjer ima oporišče ruska črnomorska flota. Na dostopih do glavnega letališča na Krimu, letališča prestolnice Simferopol, pa je več deset moških v maskirnih uniformah in oboroženih s ka-lašnikovkami na kontrolnih točkah preverjalo ves promet; promet na letališču je medtem potekal nemoteno.
Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij je popoldne sporočil, da letališči znova nadzirajo ukrajinske sile. Povedal je tudi, da razmišljajo o morebitni uvedbi izrednih razmer na Krimu. Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je Rusijo oziroma njeno črnomorsko floto na polotoku obtožil »oboroženega vdora in zasedbe« na Krimu. Ruska črnomorska flota pa je sodelovanje v napadih zanikala.
Kljub temu je ukrajinski parlament pozval ZDA in Veliko Britanijo k spoštovanju dogovora z Rusijo iz leta 1994, v katerem so zagotovile suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ukrajinski poslanci in Litva, ki predseduje Varnostnemu svet ZN, so pozvali VS ZN k obravnavi razmer na Krimu. Sklic zasedanja na to temo morajo podpreti tudi stalne članice VS ZN, med katerimi je tudi Rusija, ki imajo pravico veta.
O razmerah na Krimu je govoril tudi Janukovič. Zavzel se je za enotnost Ukrajine in za to, da ostane Krim v tej državi. Glede morebitne vpletenosti ruske vojske v dogodke na Krimu, pa je dejal, da »ne ve nič«. Vsakršno vojaško posredovanje v Ukrajini je označil za nesprejemljivo. V zvezi s smrtonosnimi spopadi med nedavnimi protesti v Kijevu pa je dejal, da »nikoli ni dal ukaza policiji, naj strelja«, da pa ima policija pravico, da se brani. Za krizo v Ukrajini je močno obremenil zahodne države, ki da so samo še prilivale olje na ogenj. »Nemiri in žrtve so posledica politične krize in rezultat neodgovorne politike Zahoda, ki je vzpodbujal protestnike na Majdanu«, je dejal.
Ukrajinske oblasti, ki so prevzele oblast po odstavitvi Janukoviča 22. februarja, so medtem razpustile specialno po-
Odstavljeni predsednik Janukovič je sedanje oblasti označil za nelegitimne
ansa
licijsko enoto berkut, ki je bila odgovorna za streljanje na protestnike. V spopadih v Kijevu je bilo pred tem več kot 80 ljudi ubitih, okoli 700 pa ranjenih.
EU je vse strani, vpletene v dogajanje na Krimu, pozvala k zadržanosti in dialogu. ZDA so zagotovile podporo novim oblastem v Kijevu. Tiskovni predstavnik Ev-
ropske komisije Olivier Bailly je medtem pojasnil, da v tem trenutku ne morejo reči, kdaj bi lahko EU in Ukrajina podpisali sporazuma o krepitvi vezi - politični pridružitveni sporazum in gospodarski prostotrgovinski sporazum. EU je že večkrat ponovila, da je sporazum še na mizi, je izpogajan in pripravljen, a na potezi je ukrajinska stran, ki
mora sprejeti suvereno odločitev o podpisu, je povedal Bailly. Tako so se v komisiji odzvali na navedbe z ukrajinske strani, da želi nova vlada v Kijevu sporazuma podpisati na vrhu EU 20. in 21. marca.
Avstrija je v luči morebitnih kršitev človekovih pravic in krvavega boja za oblast v Ukrajini ter zaradi suma korupcije na prošnjo nove ukrajinske vlade do nadaljnjega zamrznila bančne račune 18 Ukrajincev. Ukrep so uvedli v usklajevanju z EU. Gre za začasen ukrep, dokler ne bo začel veljati ustrezen ukrep na celotni ravni EU. Švica pa je zamrznila premoženje 20 ukrajinskih funkcionarjev, vključno z Janukovičem in njegovim sinom Oleksandrom. Proti njima je uvedla tudi kazensko preiskavo zaradi pranja denarja.
Potem ko je Kijev v četrtek Mednarodni denarni sklad zaprosil za pomoč, je generalna direktorica sklada Christine Lagar-de dejala, da situacija v Ukrajini ni kritična. Bonitetna agencija Fitch je oceno za dolgoročni dolg Ukrajine ohranila pri CCC. Ukrajinska centralna banka pa je omejila dnevni dvig gotovine na bankah na 15.000 grivn oziroma okoli 1095 evrov. Grivna je od začetka leta izgubila že skoraj 20 odstotkov in dosegla rekordno nizko raven. (STA)
TERORIZEM
Odsvetujejo potovanja v Egipt
Več evropskih držav, med temi Italija preko svojega zunanjega ministrstva, je včeraj izdalo opozorilo pred potovanji v egiptovsko letovišče Šarm el Šejk zaradi »resne grožnje«. Za kakšno grožnjo gre zunanje ministrstvo ni pojasnilo, opozorilo pa je izdalo po nedavnem bombnem napadu na egiptovskem Sinaju, kjer leži tudi omenjeno letovišče. V napadu na avtobus, poln pretežno južnokorejskih turistov, so 16.
februarja umrli trije ljudje, odgovornost za napad pa je prevzela teroristični mreži Al Kaida naklonjena skupina Ansar Beit al Makdis.
Opozorili je izdala Italija, poleg nje pa Belgija po posvetovanju s sosednjima Nemčijo in Nizozemsko. Belgijske oblasti so sicer turiste že pred tem svarile pred odhodi v Akabski zaliv, sedaj pa so opozorilo razširile na celotni Sinajski polotok, je pojasnil belgijski zunanji minister Didier Reynders. Sinajski polotok je priljubljena destinacija turistov iz zahodnih držav, a se od začetka vstaje v Egiptu leta 2011, ki je odnesla dolgoletnega voditelja Hos-nija Mubaraka, sooča z upadom obiska.
SEVASTOPOL - Pristaniško mesto že 250 sedež let ruske črnomorske flote
Krim že dolgo jabolko spora
Sovjetski voditelj Nikita Hruščov ga je leta 1954 priključil svoji rojstni republiki Ukrajini znotraj Sovjetske zveze
SEVASTOPOL - Polotok Krim ob Črnem morju je že dolgo sporno vprašanje med Ukrajino in Rusijo. Po drugi svetovni vojni je to 26.000 kvadratnih kilometrov veliko območje sprva pripadalo Rusiji.
Sovjetski voditelj Nikita Hruščov ga je leta 1954 priključil svoji rojstni republiki Ukrajini znotraj Sovjetske zveze, kar je po mnenju nekaterih Rusov zgodovinska na-paka.Sedaj, 23 let po razpadu Sovjetske zveze, je Krim avtonomna republika znotraj neodvisne Ukrajine. Od 2,3 milijona prebivalcev jih je, kot kaže popis prebivalstva iz leta 2001, 58 odstotkov Rusov, okoli 24 odstotkov etničnih Ukrajincev ter okoli 12 odstotkov Tartarov.
Tartari so se na Krimu znova naselili po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, saj jih je zato, ker so se domnevno med drugo svetovno vojno postavili na stran Nemcev, sovjetski voditelj Stalin leta 1944 s polotoka prisilno izselil. Tartari so bili pred tem na Krimu večinsko prebivalstvo, za razliko od pravoslavnih Rusov in Ukrajincev pa so muslimani.
V začetku 90. let prejšnjega stoletja je Ukrajina le stežka uveljavila svojo oblast na Krimu, ko je s pritiski preprečila referendum o neodvisnosti. V zameno je bila leta 1992
Namestitev ruske črnomorske flote sta državi za 20 let uredili z dogovorom o najemu leta 1997
ansa
ustanovljena avtonomna republika Krim. V avtonomni republiki Krim volijo svoj parlament, položaj predsednika pa so odpravili leta 1995, kmalu po tem, ko je z veliko večino za položaj zmagal ruski separatist. Sedaj imajo predsedniškega predstavnika in premiera, ki pa ju oba imenuje Kijev, navaja britanska mreža BBC na svoji spletni strani.
Putin s Cameronom, Merklovo in Van Rompuyem
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin se je včeraj z britanskim premierom Davidom Cameronom, nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem po telefonu pogovarjal o situaciji v Ukrajini. Med drugim so poudarili pomen čimprejšnje normalizacije razmer v tej nekdanji sovjetski republiki, so sporočili iz Kremlja. Po navedbah Kremlja so sogovorniki podrobno razpravljali o najnovejšem dogajanju v Ukrajini, potem ko so neznani napadalci v četrtek zavzeli regionalni parlament in vlado na Krimu, in se dogovorili, da še naprej ostanejo v stiku, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Putin je v pogovoru Cameronu zagotovil, da Rusija spoštuje suverenost Ukrajine ter da so bile vojaške vaje ruske vojske v bližini ukrajinske meje, ki jih je ruski predsednik zaukazal v sredo, načrtovane že pred ukrajinsko krizo. Voditelja Rusije in Velike Britanije sta se sicer strinjala, da je izvedba «svobodnih in pravičnih volitev» najboljša pot za izhod Ukrajine iz krize, je sporočila Cameronova tiskovna predstavnica. Te je ukrajinski parlament razpisal za 25. maj, ko bodo Ukrajinci izbirali naslednika odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča.
Pravno je avtonomna republika Krim del Ukrajine. Ta status je Rusija podprla, ko se je v memorandumu iz Budimpešte leta 1994 zavezala, da bo spoštovala neodvisnost in suverenost Ukrajine ter njene meje in ozemeljsko celovitost. Memorandum sta podpisali tudi ZDA in Velika Britanija, Ukrajina pa se je v zameno odpovedala jedrskemu orožju, ki je bilo v državi še iz časov Sovjetske zveze.
Pristaniško mesto Sevastopol na Krimu z več kot 300.000 prebivalci ni del avtonomne regije, ampak pod neposredno upravo Kijeva. Konec 18. stoletja je Rusija v mestu zgradila pomorsko oporišče, kjer ima sedaj že 250 let svoj sedež ruska črnomorska flota. Namestitev ruske črnomorske flote sta državi za 20 let uredili z dogovorom o najemu leta 1997. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se je nato z Moskvo leta 2010 dogovoril, da bodo ob poteku dogovora leta 2017 najem črnomorski floti podaljšali še za 25 let. Dogovor določa, da rusko osebje vojaške opreme ali vozil ne sme peljati iz oporišča brez dovoljenja Kijeva.
Zaradi večinskega ruskega prebivalstva in sedeža ruske črnomorske flote v Seva-stopolu obstajajo strahovi, da bi Krim lahko postal bojišče med silami, zvestimi Kijevu in
Moskvi, navaja BBC. Med drugim so na Krimu leta 2010 na volitvah večinsko podprli nedavno odstavljenega predsednika Janukovi-ča in mnogi ljudje tam so prepričani, da je bil žrtev državnega udara.
Prihaja tudi do poročil, da ruski predstavniki na Krimu delijo ruske potne liste. Ruski časnik Komersant je včeraj poročal, da bo zaradi dogodkov v Ukrajini stranka blizu Kremlja v ruski dumi vložila predlog zakona, s katerim bi poenostavili dodeljevanje ruskih potnih listov oziroma državljanstev Ukrajincem, pa tudi postopek priključitve novih subjektov Ruski federaciji, navaja srbska tiskovna agencija Tanjug. Kot navaja BBC, ruski zakoni dovoljujejo vojaško akcijo v tujini za »zaščito ruskih državljanov«. S tem je Moskva utemeljila tudi posredovanje v gru-zijski regiji Južna Osetija leta 2008.
Tako kot v Gruziji tudi v primeru Ukrajine Moskva ni zadovoljna s približevanjem države Evropski uniji in Natu. Vendar pa je Krim večji od Južne Osetije, Ukrajina je večja od Gruzije, prebivalstvo Krima pa bolj razdeljeno od proruske Južne Osetije, zaradi česar bi rusko posredovanje v Ukrajini pomenilo veliko večje tveganje, še navaja BBC.
Za STA Vesna Rojko
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 1. marca 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.151 love you Ama! ...e fa cio che vuoi Federico 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Pas-saggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone
^ Rai Due
7.10 Serija: Lassie 8.45 Inside the World 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.30 Cronache Ani-mali 11.30 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Serija: Sea Patrol 15.30 Voyager Factory 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto Serie B 18.50 Razza Umana 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 Dnevnik in rubrike 23.00 Športna rubrika 23.45 Rubrike
^ Rai Tre
» IH9 m? 1
z i a
m /> fe ■
!
13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Talent show: Amici 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: C'e posta per te 0.30 Speciale Tg5
O Italia 1
La 7
^ Tele 4
7.00 Nad.: La grande vallata 7.55 Film: Aki-ko 9.30 L'elisir del sabato 11.00 Tg Regio-ne - Bellltalia 11.30 Tg Regione - Prodot-to Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Talk show: Rai Educational 16.50 Per un pugno di libri 17.55 Serija: Un caso per due 18.55 23.25 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Il sesto senso
u Rete 4
6.55 Media Shopping 7.30 Serija: Miami Vice 8.25 Serija: Hunter 9.30 Magazine Champions League 10.00 Donnavventura 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Serija: Le indagini di Padre Castell 17.00 Film: Poirot - Se morisse mio mari-to 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto
I_, ' ifi
20.30 Film: Quel treno per Yuma (i. R. Crowe) 0.00 Film: Windfall - Pioggia infernale
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved
na nepremičnine 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba 20.50 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip 21.30 Žarišče 22.00 Tarča Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
6.55 Nan.: Cyber girls 7.45 Nan.: True Jackson, VP 8.35 Nan.: Glee 10.30 Nad.: The Secret Circle 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: I pom-pieri 15.40 Film: Jimmy Grimble 17.50 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.10 Film: Alla ricerca dell'isola di Nim (pust., i. A. Breslin) 21.10 Film: Harry Potter e il principe mezzosan-gue (fant.) 0.00 Film: Triassic Attack - Il ri-torno dei dinosauri
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee break 11.10 20.30 Otto e mezzo 11.40 Film: La parete di fango (dram.) 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 15.40 Film: I due volti della vendetta (ve-stern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Serija: Il commissa-rio Maigret 23.00 Film: The Unsaid - Sot-to silenzio (triler)
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Alpsko smučanje (m), smuk 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.20 Aktualno 18.00 Ciklus študentskih filmov 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Folkest v Kopru 21.15 Mediteran festival 22.15 Rokomet, polfinale slovenskega pokala 23.35 Il giar-dino dei sogni
Tv Primorka
11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 15.30 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 17.30 In memoriam Dušanu Terčelju 17.50 Slovenijo čutim 19.20 Pravljica 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Panvita Pomgrad, Modra skupina - 9. krog, sledijo Predstavljamo: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Zgodovina slovenskega letalstva 1. del, Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Video-strani
7.00 8.35, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 13.0017.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.20 Aktualno: Musa Tv 17.30 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
(T Slovenija 1
7.00 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Kviz: Male sive celice 10.10 Inf-odrom 10.30 Film: Godba pa taka 11.55 Nad.: Mladi Leonardo 12.20 Muzikajeto 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.50 Alpe-Donava-Jadran 15.15 Dok. odd.: Leti, leti... Ema 15.50 Dok. odd.: Moj pogled na znanost 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. odd.: Razkriti Michelangelo 18.35 23.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.10, 23.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 0.00 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Dok. feljton: Kje si Vučko? 22.45 Nad.: Svet brez konca
(t Slovenija 2
6.55 Slovenci v Italiji 7.25 Tarča 8.50 Polnočni klub 10.10 Alpsko smučanje - SP, smuk (ž), prenos 11.40 Alpsko smučanje - SP, smuk (m), prenos 13.30 Stopimo skupaj za slovenske gasilce 15.25 17.20 Odd.: Bangers 15.50 Nogomet: FIFA magazin 16.20 Nogomet - Pot v Brazilijo, 1. del 16.45 Športni izziv 17.55 Rokomet -pokal Slovenije, Celje Pivovarna Laška -Gornje Velenje, polfinale, prenos 19.30 Umetnostno drsanje, revija ZOI, pon. 21.15 Film: Kruha in iger (Slo.) 22.50 Arit-mični koncertni portret 2014 0.00 Odd.: Bleščica
|r Slovenija 3
6.00 19.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 7.05 Poslanski premislek 8.10 Žarišče 10.25 19.25 Ozadja 10.40 Voli in izvoli 12.00 Mesečni izbor dogajanja v DZ 12.35 Nagovor predsednika republike Boruta Pahorja v DZ 13.10 Seja Odbora za finance in monetarno politiko, povzetek 13.30 Prvi dnevnik 13.50 Izredna seja DZ - potrditev novih ministrov 14.50 Kontaktna oddaja 15.55 Izredna seja DZ - energetski zakon, povzetek 16.05 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 18.40 Novinarska konferenca po seji vlade o spremembah davka
pop Pop TV
7.00 Risanke in otroške serije 10.40 Serija: Hotel 13 10.55 Film: Žarek upanja 12.45 Serija: Beverly Hills 90210 13.35 Serija: Opremljevalci v zasedi 14.05 Serija: Prenovimo kopalnico 14.35 Serija: Angleški dvorci z Julianom Fellowsom 15.35 Serija: Sanjski moški 16.35 Film: Nimaš pojma 18.25 Serija: Zabeljeno po ameriško 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Misija: Nemogoče - Protokol Duh (akc., i. T. Cruise) 22.25 Film: Izbruh
Kanal A
6.00 Risanke 8.05 Serija: Uresničite sanje 8.40 Serija: Igrače za velike 9.10 16.35 Serija: Akcija 9.40 Serija: Zakladi s podstrešja 10.30 Serija: Čarovnije Crissa Angela 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.50 Film: Lemony Snicket - Zaporedje nesrečnih dogodkov 14.50 Film: Šušlja se... 17.05 Serija: Rubikon 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Živali na delu 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Skodrana Suzi 21.50 Film: Štiri poroke in pogreb
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.15 „Skupaj", vodi Vida Valen-čič; 11.00 Malo za štalo, malo za hec!; 11.20 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Ivor Martinic: Moj sin samo malo počasneje hodi - izvirna radijska igra, režija Irena Glonar , sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30,
Sobota, 1. marca
UiM Raimovie, ob 19.25
Anche libero
VREDNO OGLEDA
va bene
Italija 2006
Režija: Kim Rossi Stuart Igrajo: Kim Rossi Stuart, Alessandro Morace, Marta Nobili in Barbora Bo-bulova
Tommy ima enajst let in živi z očetom Renatom in sestro Violo. Njun vsakdan je podoben tistemu številnih drugih družin, le da na domu, očitno manjka materina prisotnost. Tommyjeva in Violina mama je njiju in očeta zapustila že pred leti, ko
je odločila, da si bo daleč od tiste družine ustvarila novo življenje. Oče Renato se še kako trudi, da bo otrokoma zagotovil vse kar potrebujeta, istočasno pa jima skuša tudi vliti potrebno mero ambicije. Družinica složno in kljub nekaterim trenjem, umirjeno in lepo življenje. Stvari pa se obrnejo na slabše, ko se spet vrne domov mama Stefania. Tommyja je že prevečkrat razočarala, da bi ji lahko kar tako odpustil, oče Renato pa kljub vsemu reagira popolnoma različno ...
15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Glasovanje poslušalcev za Ime februarja; 12.45 Razglasitev Imena februarja; 13.00 Danes do 13-ih; 14.000 Express; 14.45 Svetovne lutke; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.10 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 20.30 Rokomet: Krim - Gyoer, liga prvakinj; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Sobotni koncert; 18.00 Operni večer; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ .
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Sobota, 1. marca 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad severnim Atlantikom in nad skrajnim zahodnim delom Evrope je območje nizkega zračnega tlaka, ki se počasi širi proti Alpam. Nova vremenska fronta je oslabljena od zahoda dosegla Alpe in severno Sredozemlje, zahodno Evropo pa je že dosegla naslednja frontalna ^ motnja. Od jugozahoda doteka k nam bolj vlažen zrak.^
990
1000
- 1010
1020
/
Pretežno oblačno bo s padavinami, ki bodo obilnejše na zahodu. Po nižinah in ob obali bo pihala zmerna burja.
Pretežno oblačno, le na vzhodu bo dopoldne še delno jasno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, na Primorskem bo začela pihati šibka burja, ob morju pa jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem od 4 do 8, najvišje dnevne od 7 do 13, v severozahodnih krajih od 3 do 6 stopinj C.
Po vsej deželi bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo v jutranjih urah. Ob obali bo pihala zmerna burja.
Jutri bo oblačno. Na Primorskem bo večinoma suho, ponekod drugod pa bo občasno še deževalo. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna burja.
TOLMEC
O 5/7
TRBIŽ O
-1/3
CELOVEC
O 0/6
KRANJSKA G.
O 0/3 /V O TRŽIČ
S- GRADEC
O 0/10
71 r U
TOLMEČ
O 6/12
TRBIŽ O
-2/5
^ oLOV"
KRANJSKA G.
O 1/6
0/11
S. GRADEC
O 3/7
CELJE
3/10 O
Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje občutljivih ljudi bo moteno. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost.
Danes: ob 3.36 najnižje -38 cm, ob 9.25 naj-	_
višje 48 cm, ob 15.39 najnižje -62	g Morje je skoraj
q	cm, ob 22.08 najvišje 54 cm.	5 mirno, tempera-
S Jutri: ob 4.13 najnižje -42 cm, ob 10.01 naj- tura morja 11,1 višje 44 cm, ob 16.08 najnižje -56 I stopinje C. cm, ob 22.37 najvišje 54 cm.
Na Zlebeh...........670
Vogel ................340
Kranjska Gora.........60
Krvavec..............180
Cerkno...............100
Rogla ................140
Piancavallo...... . . . .420
Forni di Sopra .......380
Zoncolan............450
Trbiž .................330
Osojščica ............210
Mokrine .............450
Odstopil kolnski kardinal Joachim Meisner
VATIKAN - Iz Vatikana so včeraj sporočili, da je papež Frančišek sprejel odstop kardinala Joachima Meisnerja s položaja kolnskega nadškofa. Meisner je sicer prejšnji mesec dvignil veliko prahu s spornimi komentarji o musli-manih.80-letni nemški kardinal je namreč članom konzervativne katoliške skupine Neocatechumenal way dejal, da je vsaka njihova družina vredna za tri muslimanske. »Sveti oče je sprejel (Meisnerjev) odstop,« so sporočili iz Vatikana. Po običaju škofi, ki dosežejo 75 let, ponudijo svoj odstop, Vatikan pa nato odloči, kdaj bo ta odstop sprejel. Meisner je bil kolnski nadškof od leta 1989. Kot član konklava je marca lani zadnjič sodeloval pri izvolitvi novega papeža, saj je z dopolnjenimi 80 leti starosti ostal brez volilne pravice.
»Trojanski konj« je najnoveša metoda iznajdljivih tatov
HAAG - Europol je opozoril na iznajdljive tatove in njihovo najnovejšo metodo, ki so jo poimenovali trojanski konj. Tatovi se skrijejo v lesene zaboje oziroma pakete z oznako «lomljivo», ko jih naložijo na tovornjake, pa iz njih pokradejo vreden tovor. Ko je navidezni paket na poti, tatovi pridejao iz zaboja, ukradejo vreden tovor in to sporočijo zunanjim pomočnikom. Ti tovornjak spremljajo in povzročijo navidezno prometno nesrečo pred tovornjakom, ki se mora ustaviti, ropar pa lahko nato z ukradenimi stvarmi pobegne. Europol je izdal opozorilo vsem evropskim policijam po tem, ko so takšne kraje odkrile španske oblasti.
DUNAJ - Na znamenitem Opernbalu
Zvezdnica Kim Kardashian prireditelju Lugnerju v sramoto
DUNAJ - Zvezdnica ameriških resničnostnih šovov Kim Kardashian je v četrtek zvečer na tradicionalnem dunajskem Opernbalu naredila pravo sramoto prireditelju in glavnemu gostitelju Richardu Lugnerju. Čeprav je bila glavna gostja večera, ni želela ne plesati ne družiti se z ostalimi povabljenimi. »Vesel sem, da je šla,« si je po koncu oddahnil Lugner. Kim se sploh ni držala scenarija, ki ga je za lastni resničnostni šov z opernega plesa pripravljal 81-letni Lugner, čeprav ji je za nastop plačal mastne denarce.
To mu je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA močno načenjalo živce.
33-letnica se je na medijsko močno odmevnem družabnem dogodku na Dunaju pojavila v obleki z prosojnim temnim zgornjim delom in spodnjim satenastim delom v bledi biserno rožnati barvi. Ob prihodu je še pozirala fotografom, nato pa se je držala bolj zase in strmela v svoj pametni mobilnik. Valčka ni hotela plesati. Kot je povedala novinarjem že pred začetkom plesa, je glede plesa precej nervozna. »Nisem
strokovnjakinja za noben ples,« je dejala. Tudi intervjujev ni dajala, razen za televizijo ORF, ko je menila, da je »tu tako čudovito«.
Tudi ples je zapustila že pred polnočjo in pred tradicionalno čet-vorko. Že kake pol ure pred zaključkom plesa ob 1. uri ponoči pa je Lugner oznanil, »da je že v postelji«.
Znameniti operni ples na Dunaju je sicer uvod v pustni čas, tega tradicionalnega dogodka pa se udeležijo vsi, ki kaj štejejo na Dunaju in v Avstriji, pa tudi v regiji. (STA)
RIO DE JANEIRO - Najslavnejši pust
V Braziliji bo te dni zavladala samba
RIO DE JANEIRO - Več milijonov Brazilcev se je včeraj tradicionalno odpravilo na ulice največjih mest v državi, saj se je začel brazilski pustni karneval. Vse od sinoči do zgodnjega jutra v sredo bodo Brazilci pozabili na vsakodnevne dejavnosti in se podali na ulice, kjer bodo s pustnimi
kostumi plesali v ritmih sambe. V brazilski prestolnici Rio de Janeiro vlada obsedno stanje. Mestu so zavladale maškare. Pri temperaturah, ki presegajo 30 stopinj Celzija, velja geslo: praznovati vse do zore. Ulice so polne plesa in zabave željnih tako domačinov kot turistov iz vsega sveta. Vse se vrti okoli sambe, sonca in pustnega karnevala, pri tem pa so zapovedane kopalke, bikini in krema za sončenje.
Med največjim karnevalom na svetu je ob plesu sambe in divjih ritmih dovoljeno vse in še več. Znan je po brezmejnem uživanju, praktično golih dekletih in zabavi brez meja. Tradicionalni karneval se kot ponavadi začenja s slovesno predajo mestnih ključev karnevalskemu kralju Momu. Kralju, ki je simbol karnevalske preobilnosti in ekstravagance, ogromen ključ po tradiciji preda župan Ria de Janeira.
Letošnje pustno rajanje bo tudi v znamenju 30. obletnice Sambadroma, čudovitega prizorišča za karnevalske parade arhitekta Oscarja Niemeyerja. Vrhunec pustnega karnevala je namreč mimohod 12 najboljših samba šol v državi, vsaka od njih ima povprečno 5000 članov. Vsaka šola ima od 65 do 82 minut časa, da na 750 metrov dolgi progi v sambadromu pred okoli 80.000 gledalci predstavi svojo tematsko predstavitev. Hkrati se šole vsako leto potegujejo za laskavi naslov najboljše.
»Mimohod največjih« je sicer zgolj uradni del pustnih rajanj. Ulični karnevali v Braziliji potekajo že več tednov prej. Že minuli konec tedna se je po uradnih podatkih na brazilskih ulicah zbralo skoraj milijon ljudi. Na letošnjem Carnavalu 2014 v Riu pričakujejo skorajda milijon domačih in tujih turistov. Hotelirji računajo na 98-odstotno zasedenost zmogljivosti, čeprav cene prenočišč v času karnevala poletijo v nebo. Številni hoteli in penzioni namreč v času karnevala svoje običajne cene podvojijo ali celo potrojijo.
Rio velja za središče pustnega karnevalskega dogajanja, čeprav pustne norčije zavladajo po vsej državi. Poleg Ria sta najbolj znana še Salvador da Bahia in Recife na severovzhodu države. Tamkajšnja tradicionalna pustna povorka Galo de Madrugada vsako leto privabi dva milijona maškar in zabave željnih. (STA)