gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tećaj XIII Ljubljani sređo augusta 1855 List Se nekaj od hrastovega drevja Od zarejanja živih graj ali mej Alije hrastje in drugo drevje blizo njiv in travnikov ares škodljivo ? Mnogokrat viuijo ^uspuuaiji, u« «« «*.. senožetih pod hrastjem in poleg njega trava ne raste dij gospodarj da na travnikih ali prav (Dalje.) Živih graj zareja hoće posebno opravo, in da se peljuje, se mora kakor nekoliko dalje od drevja; tudi ktero, kakor pravijo, tudi pozneje tako krepko, Ijá to od žita, iv^.v,, r---------r — Žato kmetovavcem nasadba imenovanega drevja za kaj Pervi lemljo, Drug drevj ali germje izbrati pripra bo graja stala naj se t graje prav naprav olj po ^ rasti njegovi tudi sekajo vcasih mlado hrastičje v najbolj sadé Tretjič: se mora vediti, kako se sadeži za . in - Nekaj resničnega je v tem. Pod hrastjem na travnikih je trava velikrat kratka Cetertič: kako se zasajena graja oskerbuj drevja za žive graje dobrega Pri b m ploh ne raste ravno vesela. Taka je pa drugim drevjem in germovjem tudi Odkod izvira to? pod treba tako in Umni kmetovavec v Pasovii na Bavarskem 9 dr ne hobotà, pa in (Weissdorn) a je graji prenaglo ne raste tudi preveć počasi ne. Tako bi glog odločiti, ktero v klen Valtl 5 razjasnuje to prikazen takole. On pravi osončnih klancih za graj (Massholder) ne po bila, preslab h 01 n i h in revno Uzrokov je vec, da trava pa žito pod drevjem krot rastla; ravno tako tudi ćešminje ne velja za m tla ne raste uspesno jo močno po svoj tál tako premakati . Dre\je koreninah ízsesa emlj m oslabi Hočemo po zapazah in skušnjah na vec more dež ondi emljo oploditi, ostaja tedaj suha. kak Pod drevjem obleží slana delj časa, ker listnaté jz njega priredile krajih storjenih naučiti se, kakošno drevje ali ger dobro bilo za graje mnogoverstne zemlje da je to drevje in kako bi se grajne sadike movje j veje sončne žarke zaderžujejo; ti priderejo pa potiej nagloma, ko sonce že visoko stoji, pa slana premeni se hitro v vodo, po kterem trava vsahne; tedaj pra OU 1III1U > ' VUVJ J^vr âtvv* v 1» w - vijo kmetje navadno: „Hrastje travo žge Veli neverjetno, da dež to od vsakega drevj hrastovemu drevju odpada, od njega tudi nekoliko stro pa ki Za suho zemlj peščenki z b den mit Dammerde) movja : služij po m eš ani (im Sandbo ) sledeče drevja in ger jila dp pa eboj jemlje, tedaj travi skodj da Ćešminje (gemeine Saurach). Ima pod vsa Ra to, da perje mu le pozno zun teh napak ima hrast se odpada, potem pa med seno pride. Kaj je tedaj storiti v takih okoljšinah, in kako kim perjičem po tri špičaste bodeže ali terne, in za rad tega služi dobro v grajah, tudi lepo je vidit nje govo žolto cvetje in rudeče podolgovate jagodice kterih se dober vrisk delà. Pa skušnj 9 iz uce pomagati si m ati škode? blizo česminja gluho klasj grajah pri niivah zared rodi ampak da žito zato se ne smé po pri vertih. drev ^imjuii y 11 uji v «u /vui lulu t| « u i p c* a 1 u pi 1 vui tui^ uii; v moremo tajiti, da drevje poleg njiv in travní- nikih in travnikih. Zernje ali koščice se na jesen po kov nekoliko škodje; vendar škoda ta ni tako velika, sejejo, in kmal na spomlad zraslej klice 5 kader čuje kmete godernjati ninski izrastliki se presadé kakor bi člověk misiil in tožiti. Ko bi gospodar hraste in drugo koristno 0 na kviško iz odsekaval, bila ? tudi kore postavimo, jesen, se mlado lep drevje peljaval s tem, da bi postranske veje škoda veliko manja. Senca namreč, ki jo drevo • . . • . ■ • • V • I 1 ■ 'i • 1 1 mladike za graj Brest (Feldruster) iz semena zrasene leti stare se presade; povsod je brestj koristno. v v 9 Cesplja. Rada raste z majhno skerbj Prav 9 bila bi po takem manja in ožja. tudi bi le kos terdno in stanovitno grajo si lahko zarediš iz nje delà nje in to zjutraj na njivo ali na travnik padal hrastje, ki debla in b bi melo ravne, 20 do 24 ćevlj divsi ali mladike iz pelke zrašene, ali pa koreninske Tako isoke izrastlike ej 1 zadobilo sčasoma tudi tako veliko vrednost, da bi mala škoda, ki jo delà s v> travo žge", stoterokrat bila tem Na gnoj (KleebauuQ lepim in zgodnjim 1 • . y V 1 ř povernjena. Če tedaj cvetjem svojim prijetnim očém in hitro raščo naredi da hrastj del šojke, morebiti tudi druge živali bile zasadile lep in dobro grajo. Sadike iz semena zarêdi ali pa izcimi se poleg travnikov, kamor so ga veći- koreninične izrastlike za to izkopaj. Zernje pred po 1 • I • i I • 1 . V • 1 • Iti 1*1 i V ft V m 1 1 ft ft V V 1 ker lovek je za to veliko prelén setvo namoči enmalo, in mladike zrasene čez dve ali naj da mladi hrastici prav lepo in ravno na kviško gredo skerbi tri leta presadi 5 R a s e 1 i k (Ste oder Machalebkirsche) djemljejo postranske vejice; kteri so pa bo po suhotnih kamnitnih klancih dobro za graj naj se jim sami po sebi že pokvečeni, naj se od ma. mmmmmmm hrastj vredne popolno Priredili bi si gospodarji tako polagoma dovolj žila 9 in B cepiti utegnes tudi va-njo h 9 ali ladk 5 m njih kmetije bile bi potem mnogo več mat s božje hrušica imenovana (Fliegen- 1 -V 11 • 1 1 • V« » slu žlahne češnje, pri nas tudi oder Quantelbeerstrauch), ki je dovelj raste po naših go rah Iz pelkov se lahko zaredi ♦ Divja nešpljica (Ouittenmispelstrauch) ki 258 se rabi z mehkimi šibami in vejicami svojimi za met- vec rimskih dnarjev, unstran Ljubelja při s. Lenarta star lice. Zraste naj bolje iz semena ali pa iz odrejencov. napis; pa skozi gorenske ravnine manjka spominkov. Vse to troje zadnjić imenovano germje po zloća « a . •« . t*« • • • * V . i • 1 To je nekoliko opomina in prošnje zastran zgodovinskih stih kamnitnih krajih za graje in meje služi, kjer drugo doneskov drevje ne zraste Hicinger. ilovici z berno po mes a ni (in Lehm mit nizke graje so iz njega B. Dammerde): Ogled po Gorenskem 0 O Vse ravno imenovano drevje in germovje; tudi Mok o vnica (Mehlbaum) in smerdelika (Togelbeerbaum). Koščice ali babike se posejejo na jesen y in v dveh letih so mladike za presaditi. 3.Dobrika, dobrota ali dobrotovna(Schling Poljanska dolina in pot skoz njo proti ldrii Na levi strani Gorenskega, 4 ure nad Ljubljano, BDažno in prijazno mestice Škofjaloka, naslonjem stoji nizek gricek, na kterega oddahljeji, ravno nad me*tom, se strauch); njene veje in odrastliki so za terte prav ko- dviguje mogočen grad, obsenčen v zapadu od zelenega ristni; po vsem Krajnskem jih za slamnate strehe po- Lednika. Grad skofjološki, od cesarja Henrika s priimkom rabljajo. Zaredil jo bos iz koščic posejanih ali z Svetega podarjen frajžinskim škofom, je bil dolgo koreninskimi izrastliki. Starozgodovinski pomenki vec stoletij, lastnina omenjenih je cesarsko posestvo in sedež okrajnega sodnistva 5 sk gospodov; dan današnj pa Oko- Rimska cesta od Emone na Celejo. (Konec.) Toliko je h koncu opomniti, da od gorensk strani je prav za prav malo starin znanih. Razun stirih kamnov naravnost va-njo lica tukajsna je lepa in prijetna, tudi zrak cist io zdrav, kar ene leta sem tudi v poletnem ćasu že kakega ptujca v ta kraj v stanovanje privabi. Marsikaj bi se se dalo od tega kraja povedati, pa zdanji namen mojih verstic je le ozreti se nekoliko v Poljansko dolino, y toraj se podam z napisi, ktere že Schoenleben (Apparat, str.222) ve, od Radoljce, Krajna in Loke,ni pozneje nobeden na den , dasiravno se drugej povsod se kaj odkriva. naj k Kakor mejnik stoji Škofjaloka med ko in p o Ij dolino. Tikoma pod mestom se stekate tudi selska in Na pn- poljanska S Perva, navadno le S mero, iz Iga je v ljubljanski muzej prišlo osem vih to je y pred neznanih spominkov cisto no in vmes so zadosti imenovana y přiteče od Sorice doli skoz selsko dolino , ki leži na desno, poznajo jo bravci „Novic" že nekoliko po lanskem te- važni : A J o vi n u i U I. V. C. I ; D. J. M. A caji imenovana Vet Leg. XIII. g S Le pt i ci us techn. ; J. J. 0. M. C. Novetii . M. Deio Mitth. A M. Cantist s Restitut B J. Ad Salutem D om it A u & sac r. G. C Aesculap Treptus Vet. Leg. I . M. F. Faustinue ; druga pa, navadno Poljanši teče od Žira doli skoz poljansko dolino, in leži na levo. pri y y y Lego Skofjeloke nar bolje zamoremo priličiti s kipom stojí navadno na čelu bark. » ki Skoz predmestje „Karlovec" pridsi nastopimo poljan j _ i •____. v # m . • sko dolino Ne moremo ravno reci, da mati narava je po ime Mithratovo je tukaj na dveh kamnih. Tudi od dnar- dělila ti dolini romantično lepoto jev ali orodja, ali grobov rimskih Gorenskeg celó 9 pozdravljajo nas o nje nastopu mogoene golicave in sterme proti nebu kip > izve 9 pri Zagorji, Moravčah, Vačah in nad le nizki okroglasti griči so, ki stavijo mejnike našim očem 9 mal Kamnikom in v Kokři se je še kaj našlo, kar je v Pa podělila je stvarnica temu kraju druzih prednost bla muzeji hranjeno, in pri zgodovinskem družtvu; nekaj tudi goslov zemlje pervič po vunajnim 9 ker vidijo se tu lep v Mengšu, kakor je bilo spredaj povedano. Od Kraj in rodovitne polja in travniki, kteri poslednji morajo po vém za en sam doarček, od Loke sem nedavnej tudi sebno dobro in tečno klaj dajati od enega zvedil od Bab g iz Bohinja so trije ljanskem tako lepo rejeno y • y i ker vidil sem P P kakor malokje na Krajn ali štirje dnarčki v nabirki zgodovinskega druztva v Lju skem y dru ^ • V pa hranuje ooa v svojem krilu se mnogo bii Morebiti je se ktera stvar koma znana, pa je nihče druzega bogast - _jLř ___ . . • . . . 1 V • . ktero je deloma že odkrito kakor ne pové. Res, da iz takih stvari ne izvira včs blagor de- nam svedocita okolica lucenska, kjer se koplje moogo do žele y pa so veudar nekaj vredne za zgodovino domačije Ni dolgo, kar sem slišal, da je pri Smok nad bre železne rude, posebno pa okolica oselška, kjer se ko pije bakrena ruda, se nahaja marmelj in obilnost nar lep Radoljco precej raztegnjeno poderto ozidje; ondašnji ljudje ših škerli ali plošč 9 deloma pa čakajo zakladi še pridnih pravijo, da je od nekega samostana ali kloštra; od kt S 2 Tudi to bi ne bilo prazno izgotoviti; saj bil je rok in kar je se vec pri rudokopstvu neobhodno potrebno bogatih žepov. Rudniki včasih sicer brez vsih opover Gorenskem samostan začet po briksenškem škofu Hagonu odprejo zaklad svoj marlj lastniku 9 pa le edkokrat leta 1130; kraj je imenovan Brukilah v Bohinski dolini 9 kj je to? Pravijo buk • v buk kaj kratk „„„„ve naj pise, stavke dajč v „Novice" ?u Veste, preljubi bravci vina se ne dá iz glave izkopati, ampak iz spominkov so se to zgodi; navadno stane stroškov dovelj, preden tamni jamski duhovi prepustijo bogastvo svojim sinom poveršja. Kmetijstvo v zvezi z živinorejo in platnarija so od nekdaj god glavno pravilo in delo tukajsoih prebi naj bi se 9 PI rudniki odperli svoj zaklad, k čimur iz serca klićemo Bog sem in pripovedb. Tega pa ravno iščemo, zato pišemo kratke daj srećo! odlomke, da bi koga zbudili, da bi saj to komu naznanil, kar vé, ker bi sicer lahko z njim zaspalo. Nektere stvari so pa tudi nekaj same na sebi vredne; čemu nek zemljopis Poljanska dolina je od začetka tje gor do Polj precej stisnjena; ni in zgodovino od bližnjih in daljnih krajev v šolah si v gla abija samo domačo manj kakor vsaktero drugo Zakaj se toraj čuditi, da so prebivavci njeni se naselili zlo tudi po gričih, kjer si s težavo pridelujejo vsakdanji kruhek. Cesta se vije za Poljanšico zdaj nekoliko napeto, zdaj zopet ravno okoli gričev, ki so tu in tam pa manj ? Zato gotovo, ker je do zdaj še več mam obraščeni z vjem razne baže; mnogo jih pak je posebno Marsikaj se je že tudi měnilo, da je za Krajnsko že v poslednem času obrila sekira in spremenila jih iz goščave izgotovljeno ; na primero cesta čez L in Santi cum v polj in senožeti. Pogostorna se odpirajo popotniku tudi kteri kraj deva Linhart na Krajn, pa delavni nasi sosedje ozke stranske dolinice, v kterih navadno na kakosnem gricka so te postaje na-se potegnili na Korošk ker so z bela cerkvica kraljuje. Med mnogo drugimi imenujem tù mnogimi dokazi njih ondašojo iz novega iskati, kaj je ute lego pričali. Tedaj je treba 1 cerkev sv. Volbenka z dvema zvonikoma. kamor se oo » še pri nas biti; gotovo navadnih shodih mnogo romarjev snide in ktera stoji kake so bile poti čez Kok 9 čez Ljubelj, čez K ze 2 uri nad Loko na nizkem gričku, okoli kterega se pod tudi Rimljanom znane, ker v Kokr i se je dobilo ze nozji cesta proti Poljanom vije 259 Perva fama vas v ti dolini, kamor se dospè od Loke v pičlih 3 orah, so Poljane. Skrite in stisnjene so pak naj na ogled. Kmet rad sir kupil, zato gré i njim v prodajavnico k sirarju in ga prosi, naj mu ga izvaga Si tako v stransko dolino, da jih ptuji popotnik se le zapazi, rar je mislil, da je kupil kmet sir kje drugje, in mu ga ko že v nje stopi« Ra zun cerkve pać ne najdeš tù nobenih izvaga. posebnost; cerkev pa ni le lepa in veličastna, temuč tudi nič i • ' CL nic" n Koliko bo treba plaćati?" vpraša kmet. odgovori v zmoti svoji sirar. Kmet se lepo orjaska in menda zidana za vecno. Obzidje njeno je tako zahvali pa odide. Pozneje se le je pogresal sirar sira * se mi debelo, kakoršnega prijazni gosp. kaplan Gogala, ki mi jo je razkazoval je pravil, da so ob času zidanja kmetje z vozmi kamnje celó gor na zid pripeljali in ga po zidu okrog zidarjem vozili« Lahko si bravci debelost zidovja mislijo, ako jim rokj debelo". nisem pri nobeni cerkvi vidil in spoznal zmoto svojo, in se praskal po glavi, pa prepozno ** Pravijo, da znajo Amerikanci prav debelo lagati. , ki jih Neki Amerikanec se je hvalil Amerikancu: 55 kose delam jez, so tako oštre, da ti presece vsako drevo, po povem, da stopnice na kor in galerije okoli cerkve, kakor tudi prostori za straoske oltarje je vse tako v osredje zidovja vdelano, da nobena teh naprav ne vunajne in ne notrajne oblike pri cerkvi ne moti. Zidana je cerkev podolgasto v podobi čolna, le nekoliko preozka se je meni vidila, o vi-šavi pa se nek meri s stolno ljubljansko. Od nedavno sem ima 3 prav lične nove oltarje, velikega sv. Martina in perva dva stranska. Orgle, delo Rumpelna, imajo 16 spremeuov 5) Kaj je to rece ta oce moj delajo in precej dobro pojejo, tudi zvonilo je mogočno in dobro vbrano. — Ker je tukajšno solsko poslopje, kjer so tudi v se stokrát ostřejše; nekega dne so oběsili koso na drevo; nekdo stopi grede le na senco njeno; pri tej priči si přeřeže nogo." Kako izverstno znajo v javnih sodbah nekteri za-govorniki govoriti, to nam pravi ta zgodba: Neki kralj je přišel sam k ocitni sodbi poslušat. Ko je nehal govoriti zagovornik toživcov, reče kralj: „ta ima prav". Potem je govoril govornik tožencov. Verno ga je poslušal kralj. Ko neha govoriti, reče kralj sodnikom: „hembraj nadstropji stanovanja za gg. kaplane, ze precej staro m potřebám našega časa ne primerno, se bo v kratkem zidala za to nova hiša, in nadjati se ta ima tudi prav. Storite zdaj, kar hoćete" 9 in odide. 9 naj povem tudi to, da je da se bo napravilo kaj lićnega in pripravnega (Dalje sledi.) Novičar iz austrn anskih krajev Ozir po svetu Kaj pomeni klic „Hurrah" ? lz St. Jerneja na Uolenskem. Iz mnogih krajev nam naznanjajo „Novice" srednjo dobro letino, kar se polja in Vinogradov tiče ; v naši okolici pa se kmetovavci nič kaj ne hvalijo; pravijo, da zdaj ko so omlátili, se jim sterni skoraj na pol manj kot lánsko leto kaže, ker rija in pre Kadar jo vojaki udarijo na boj 9 začnó ..hurrah!" zgodnja susa ste pšenici 99 zlo škodovale, da je snopa 9 kakor vpiti, da si s tem klicom eden druzega osercujejo. Casnik praví 9 da beseda „hur dalmatinski „osservatore dalmato" rah" je slovanska in da izvira iz hu-raj (u raj! ins Pa-radies), ker starodavna misel je, da vsak gré naravnost v tudi zernja le pomalém. Vinogradi so spomladi res obilno vinsko letino obetali, ali kaj! ker je v cvetji predolgo de- ževalo, potem je bil ože°* » (palež), in grojzdje se je ga je manj v naših goricah« nebesa (raj), kdor pogumno umerje v vojski. Zato tudi Turki vpijejo „Allah !" jelo zlo osipati; vsaki dan Pa saj, će bo nemila kolera ljudi tako hitro davila, bo tudi vinstva kmalo zadosti. J. 0. Lepstanski. v Papir pri Turkih. 9 Papir je Turkom nekaka posebno ćastitljiva stvar zato ker se ime „AIlah-a" (tako imenujejo Boga) na-nj piše. Kjer koli Turk stare korenine najde kosćek papirja, ga skerbno pobere in spravi v omaro, kjer imajo nekteri cele kupe papirja nabasanega. Iz ravno tega vzroka še tudi dosihmal niso dali k (turškega svetega pisma) natisniti i ker ne pripuste, da bi se ime Boga pod tiskarnico valjalo. Drugi pa terdijo, da zatega voljo niso se korana natisniti dali, ker koran je sveto pismo, in bi se potem ne smelo več tako imenovati 5 ako natisnjeno bilo lz Zeleznikov 3. aug. J. L. Poljske pridelke smo srečno spravili domů. Enekrat so se sicer gerde megle vla-čile okrog in obetale točo, pa prizanesla nam je za letos. Ob opravljanji sena je nekaj časa dež zlo nagajal, zdaj pa imamo tako vřeme, kot nalašč. Z setvijo ajde so letos prav zlo hiteli in ker je bil kmalo potem enkrat priletel prav po-hleven dež, je že precej porastla« Sadja obeta precej biti tudi rudečih in černih jagod nam vsakdan cele jerbase pri-nesejo na prodaj. Zastran zdravja se dozdaj še ne morem o celó nič pritožiti. Zbolela je bila se tamle enkrat neka oseba, pri kteri so se nektere znamnja kolere kazati hotle, pa okrevala je zopet kmalo« Morebiti je s tem hrupom bole- 9 Kratko časnice zen v našem kraji opravila, kar je tudi serčno zeleti za * Soseda kerčmarja sta se sovražila in si vedno klju-bovala« Nekega dné pride k enemu neki ptujec in zakliče: 99 HJIHI ^I H HHH tem: „kruha za moj denar!" Kerčmarju se čemu pravi ta člověk zmiraj „za moj denar"; vendar mu polič vina za moj denar!" Kerčmar mu ga prinese« Po čudno zdi kaj ko bi se tukaj vgnjezdila, ker po toliko ljudi v eni izbi těsno skupaj prebiva, ne vém, ali bi se je znebili kmalo ali ne. Pa saj je leta 1836 pri nas imela precej dolgo svoj glavni stan, toraj naj se nas zdaj le okrene. — Da se 9 okrog nas tudi za ljudsko omiko skerbi, naj povem se to, da ravno zdaj se zida na Zalemlogu, bližnji fari od tod, nova šola in mežnarija, tudi v S or i ci se bodo zanaprej prinese tudi kruha. Pozneje zavpije ptujec: „pečenke za «johodki učitelja znamenito povikšali. a « «V ¥ • • « f i m« V j * moj denar, in še več drugih jedi pokliče, pa ne zabi nikoli pristaviti besed: za moj denar« Ko sné in popije, dá kerčmarju le en krajcar in hoče iti, govore: To je včs moj denar; već nimam, če me veržete stokrát ob tla. Kercmar ga ustavi in se jezi > ali ker vidi, da nima capin res nič več, reče mu: zapreti bi te dal kot gerdega goljufa; al h arit. prizanesem ti, ako greš tudi soseda tako ope 9) Prijatel ! rece ptujec ne belite si glave; to se je ze zgodilo; potem me je pa sosed poslal k vam 9 U Tako je tudi pogostoma po sovražtvu domaćih na dobićku. ptujec Neki kmet, reven pa pošten, vzame v mestu z okna Iz Ljubljane« Za kolero postavljeni zdravilski odbor v Ljubljani je razglasil sledečo prošnjo do miloserčnih prebivavcev Krajnskega! Nadloga sveta — kolera — se bolj ali manj razsirjuje tudi po okrajnah naše domovine. Domaćih po vsem Krajnskem je do danes zbolelo 3747; od teh je pomerlo 942, ozdravilo se jih je 1307, v rokah zdravnikov jih je se 1498« Po skušnjah druzih dežel ni sicer ta razmera med zbo-lelimi in umerlimi naj huja, vendar je zadosti žalostna in kjer je po 9 mili klici „na pomoč!" donijo od več krajev 9 neke prodajavnice ali štacune pol hleba sira, ki je stal zvu- treba naj bolj silna« « 260 Po izkazkih, ki jih ima zdravilski odbor pred sabo, neobhodno potrebne. jih je dosihmal naj vec zbolelo in pomerlo v kantona pl kem tPo cesarskem dovoljenji se smejo v posebnih okoljšinah, oficirji, vradniki in »ložabniki ce- 9 pavskem, postojnskem, kocevskem. sarske armade oprostiti daljnesa plačevanja deržav Il A t V t • * 1 • « >' j _ ______A u _ ^ doljskem, bistriskem in Kjer m el j skem nega posojila. Iz K r i m a V se zmiraj nié noveg». Od • pa je nesrecna bolezen ta, tam je tudi huda po- višjega poveljnika v Sevastopolji, generala Osteo- treba, ktera je dostikrat mati hude kuge. Zapušeni otroci Saken-a se govori, da je zavolj bolehnoati prosil cara jokajo ob parah svojih starsev mati sta zgubila otroke, 9 - --r----------- ^ v. X» ^ U« PV J" "" ' "'j ^^ o li. J/IUDII * ^ stari in slabotni oče in naj ga odveze od te imenitoe službe; ali bo car Aleksan- lažba bili, nad ktero se pretakajo britke solzé. ki so jima edina podpora in to- der dovolil prošnjo ali ne, se bo kmalo slisalo. in sto in sto druzih je ze zakopanih v jamo, mada zaveznikov bo v se Da areno zimo v Krimu ostala, se kaže V kantonu bistriskem in meljskem y Je kjer Go že tako revšina velika, in v sicer revni Kam ni rici radoljskega kantona, ktera si pá ob zdravih časih vendar z delavnostjo se precej pomaga, je nadloga a, ker bolniki so tù siromaki, kterim naj potrebniše reci zdravega in krepčavnega živeža manjka, in to j kuj zdaj y kar njih bolj premožni bližnji jim juhe, mesa miloserčno darujejo, ne more zdati zadosti* 9 kruha iz tega, ker tadi za armado Sardincov se v Kazali delajo lesene koče. Slisi se, da bojo zavezoiki za leto* že s tem zadovoljni, ako dobijo le terdnjavo Malakov in predmestje Karabelnajo v svoje roke, in da pokončajo luko in ladije v nji. To so njih na m eni. — koliko pa bo iz te moke kruha, bo še le skušnja ućilat Zdaj se še le za gotovo pripoveduje, zakaj je Omer-paša unidan přišel v Carigrad. Pravijo, da se je s francozkim gene- ralom Pellisier-om hudo skregal, ker je v ocitnem po-V tacih okoljšinah zamore pač prislovica Ijubljenega svetovanji njegove namene ojstro pretresa!. Pelissier mu je y v • odgovori!: 7,jez ne potrebujem ne tarškega sveta cesarja svitla zvezda postati, da mile svoje žarke pošilja na to jezno v temo revšine, in da, kar eden ne premore, se doverši ne turškega komandanta; treba mi je fe turške armade, ktere rw I __* _____• • 1 A • _ • CL m _ • ___I__li I- ____^ I r> z zdruzeno pomocjo"! Začetek je storil naš pa do Ziiiliiaj uuoti ui . jw ikuuhvuu vuivi-pusa tanu, mnogospoštovani deželni pogla- da je zapustil Krim in se šel pritožit k sultanu. Iz Pariza • • v • % A fm ____^^ . ^ __^ V se zmiraj dosti ni To je razkačilo Omer-paša tako var. b Po tem izgledu naj po svoji moci vsak ston, komur se zdaj pričakujerazsodba o ti važni pravdi, ker Omer-paša panjcov se je pos!edn;i Ijubezen do bližnjega serce ogreva. Tudi naj manji dar se nek noče ostati v Krimu. Od v blagi namen z veseljem spreje! Na d čas začelo veliko govoriti, da se bojo združili z Francozi glavarjem, v Ljublj naj se oddajajo milodari kantonskim po- jn Angleži in nekoliko svoje armade poslali ali v Krim jih prejema c. k. policija, mestni ali na Laško. V tem ko Turki in njih pomočniki vso zdravilski odbor, pa tudi v bukvar- moč združajejo zoper Rusa v Europi, postopa on v tar magistrat in podpisani nicah gosp. Kleinmayer-ja in Bamberg-a in gosp. Lercher-ja ški Azii čědalje bolj naprej in sicer tako, da že ta mesec se zamorejo oddati. Zdravilski odbor, kamor se bojo vse nabrane milošnje razglasil in račun položil, si- utegne terdnjavo Kar s imeti in potem mu je še več dražena etekale, bo zvesto vse očitno raz£ cer pa si prizadeval, s pomocjo duhovnih in kantonskih predstojnikov, zdravnikov in druzih zanesljivih oseb zvediti vse odpertega. Prihodnji politični stan serbske k u e- V • y se zmiraj ni gotov; sliši se, da ste dve osnovi pred z,je ■wpbi ■ pp iv ■ ■ ■ ložene: eno je predložila turška vlada, drugo pa sera ska , ktero poslednjo je izdelal nekdanji minister Gara-kraje: kje je revšina naj buja, in jim kolikor je moč po- èanin in se s to osnovo rusovski vladi tako zaměřil, da » ati Ne bomo na dolgo in široko vabili svojih rojakov odprejo siromakom v strašnih nadlogah milostno roko y naj saj govori se da za to smo prepričani, da je domovina naša zmiraj v pervi ver f ti je mogel iz ministerstva stopiti; serbsko osnovo je francozka vlada, za tursko osnovo pa austrijanska. novala spomin Da bo francozka armada dostojno praz godú y kdor hiti rajncega Napo 1 eona 15. t. m., je se- kadar gré za dobre in blage namene! Dvakrat pa dá, danji Napoleon veleval, 300.000 frankov med njo razdeliii. da V Ljubljani 9. azgusta 1855. Od krajnskega zdravilskega odbora Andrej grof Hohenwart, c. k. dvorni svetovavec in odbora predsednik Sedaj je nek vendar le gotovo, da cesarica fran- stanu in cesar Napoleon se smé na- Preseljevavcov v drugem cozka je v djati naslednika iz svoje kervi. Ameriko je letos veliko manj od lanjskega leta ; pervega letošnjega polleta se je čez Hamburg v Ameriko podalo le Zivo to prošnjo slavnega zdravilskega odbora 10.471 ljudi, — lani jih je v tem času že šio 28.453, pošljemo tudi svojim r o jakom zunaj Krajnske g a in tedaj za 17.982 več. kot letos; žalostné skušnje so zrno p lo h bolni brat v m blagim Slovencom, kterim se smiluje drile ljudi, da tudi v Ameriki se ne nahaja zlato pod vsakim Na pismo, ktero je predsednik amerikanske n kanj grozneje, kolikor več oséb v silovita kuga. Vredništvo „ A n nadlogah, ki so toli- kapom. vsaki dar, ki se mu posije odkodar koli, kamor vice hodijo družini napade ljudovlade sedanjemu rusovskemu caru Aleksandru II. ob bo rado sprejemalo nastopu vladařstva pisal in mu srečo vošil, je rusovski car posla! predsedniku lastnoročui odgovor, v kterem se zahva- ««uoiai UiCUBCumnu laomuiwvui uu^viui , » «»»v bode prejem poterjevalo v teh listih, laje za prijaznost med Rusijo in Ameriko 9 9 in mu zago in vse berž izročevalo zdravilskemu odboru tovlja da si bo prizadeval to prijatelsko zavezo tudi vpri Novičar iz raznih krajev > Povsod je spoznano, da iz revšine in pomanjkanja iz vira večkrat kolera in da se njeno razširjenje zlo zabrani ako se revnim dajč zdrav živež: meso in kruh. V dnarji milošin deliti v tacih okoljšinah se pa ni varno skazalo, ker mnogo inalopridnih siromakov je zapilo, tu UJU ^ 14« CJI UW J/lIttUMV ï MI VV CJV.T V*«^» t jj m> A hodnje chraniti. Komur se čudno zdí, da o načinu vladstva kakor noč in dan nasprotna vladarja sta si sedaj taka prijatla, bo to zastavico lahko uganil, ako pomisli, da pri- jazuost Amerikancov ne gré toliko z a Ruse, kakor zoper Austrijanski misijonarji, ki so 10. julija iz Angleže. zaigralo ali kak so drugač potratilo, kar se jim je za živcž podarilo. V Vidmu delijo za en porcijon 3 unce mesa in funt kruha, in tacih porcijonov dajejo po 2,3 in 4 revnim. — 9. dan t. m. je po pripovedbi dunajskih novic c. k. deržavno svetovavstvo z kako mnogimi ministri vred se dolgo in veliko posvetovalo 9 dnarstveni stan v našem cesarstvu na bolje spraviti in sklonjeno je bilo varčnost vpeljati, kjer koli je Ie mogoče, in tudi nektere deržavite deîa opustiti, ktere niso ravno Tersta se na pet podali vHartum v srednjo Afriko, po šestdnevni silo viharni vožnji po morji srečno dospěli v Aleksandrijo; zadnje dni julija so jo potegnili proti Kairi naprej. _ Pogovori vrednistva. Gosp. J. L. v Ž.: Vse smo přejeli, lepa G. dnih slov. besed" bomo izroéili gosp. bomo dali. Sicer po naših mislih JL ^ f ^ f ^f f I f f V U Al JK O ^ T Ut V v^ vr ^ K w ^ w mm — w v — w W ~ ~ ~ " —— ^ A J hvala na uno in to! Uno pride v „Koledar", to v „Novice" P. B fajm. ze Naberko „manj Gosp. J. Š. : d i vnik (genitiv) kaže, da e je bolj pravo Tudi kativ je zmiraj kakor nom Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.